Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko ulico štev. 15. 'I* ureduikoin bo moro govoriti Vfiak dnu od II. do 12. ure. Rokopisi so uo vračajo. Inserati: °®>t§topna potit-vrata 4 kr., ]»ri večkratnom pojavljanji dajo so popust. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dati razen nedelj in praznikov ot> C*, ari zvečer. Velja Ljubljani v četrtek, 12. marcija 1885. za Ljubljano v upravništvu: za colo loto 6 gld., za pol lota 3 gld., za čotrt lota 1 gld. 50 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na doni volja mo-sočno 9 kr. več. Po pošti velja sa celo leto 10gl.t sa pol lota 0 gld., za čotrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden rnoaeo 86 kr. Štev. 58. Tečaj U. Nemška opozicija in dr. Knotz. »Slava, trikrat slava dr. Knotzu!" — tako bi bili v nedeljo lehko zaorili avstrijski Slovani ter ž njimi vred vsi prijatelji sedanje vladne politike in avtonomističnih načel, prečitajoč tirade novopečenega bodenbachskega poslanca, glasovitega dr. K n o t z a. Bodimo odkriti: mnogo, premnogo so nam uže koristile napake naših protivnikov. Lastna njih zaslepljenost, mnogo več nego odporna sila slovanskih plemen, izvila je državno krmilo iz rok nemško - liberalne stranke, omogočila je obstanek Taaftejevemu ministerstvu. Tudi kasneje, po nevšečnih skušnjah zadnjega šest-letja se opozicija ni spametovala. Zaljubljeni v svojo nezmotnost, uverjeni, da so le oni poklicani, usodo določevati starodavnemu avstrijskemu cesarstvu, terali so svojo neplodno, zanikajočo politiko, srd in sovraštvo so netili med prebivalstvom, razpor sejali, kljubovali najvitalnejšim državnim interesom. Vender tako očito niso kazali prave barve. S plaščem državnih koristij zakrivali so dokaj spretno svojo nagoto, neomejeno vladoželjnost svojo in preširno nestrpnost ozaljšali so čestokrat z lojalnimi frazami ter nameravali, na ta način zopet prikupiti se odločilnim krogom. Odsihmal jim to ne bode več mogoče. Knotzijada, s kojo nas je obradostil najnovejši general en chef opozicijonalne vojske minulo soboto, je z električnim žarom razsvetila brezdno, proti kateremu drvi vsa stranka njegova, in iz srca mu moramo hvaležni biti za njegove pomenljive izjave. Uže v petek iznenadil je Knotz državno zbornico z neko čudno zgovornostjo katere dosedaj hvala Bogu nismo bili vajeni v avstrijskem parlamentu. Pametnejši pajdaši njegovi majali so sicer uže takrat z glavami, češ, to je premočno vino, s kojim nas pita, in baje nas bode glava bolela po slabi tovarišiji. Ali burno odobravanje, katero je Knotz z Listek. Črnogorska nevesta. (Izvirna novela. Spisal J. Bed 6n ek.) (Dalje.) Polagoma se hudobni narodjaj z zvezanimi rokami sklone in k višku spravi; pogled pa je imel prav po tatinsko v tla obrnen. »Kaj nameravaš z njim, Janko Jugovič? ga vprašam. »Ostri pravici kneza Nikole ga bodem izročil. Prav za prav moral bi te tukaj na mestu zabiti, pes prokleti, ali nočem si rok 8 tvojo pregrešno krvijo oskruniti. — Z Bogom, mili moj Miroslave, zdrav, zdrav, na mogoče svidauje!" Prijazno mi je podal roko in jaz ravno tako njegovi sestri in oj, prijatelj 1 tedaj mi Jo ostala njena podoba v srcu na večno 1 »Zdravstvuj, zali tujec!" šepetala mi jez milim glasom ter mi polagoma roko odteguila. Stal sem pred njo kakor čok, nezmožen naj manjše besedice ziniti, le gledal, da gledal sem lepo hčerko črne Gore. »Beži, hudobnež!" zagromi Jankov mo gočni glas na tolovaja in dolgo sem zrl v »deviškim govorom" žel pri nekaterih poslancih in pri golobradih »burših" na galeriji, napolnilo ga je s tolikim samosvestjem, da je takoj v soboto zopet vzdignil se raz sedež ter (kakor besen) nadaljeval svoje strastne napade na ministerstvo in vladne organe, v prvi vrsti pa na češkega namestnika, barona Krausa. Zaletaval se je v preteklost tega odličnjaka. Kot največjo zaslugo njegovo je ironično poudarjal, da je baron Kraus sodeloval pri vojnem sodišči na Italijanskem po nesrečni ustaji 1. 1849, in pretirajoč, kakor slab igralec na selskem odru, spodtikal je velezaslužuemu, izskušanemu državniku, kateremu se je še pred kratkim od Naj višje strani izjavila Najvišja zadovoljnost zy njegovim nepristranskim poslovanjem na češkem, da namerava na isti način kakor nad upornimi Italijani znositi se tudi nad češkimi Nemci. In glej, te čisto priproste psovke, graje vredne tem bolj, ker govornik niti jed-nega tehtnega dokaza navedel ni v podporo svojim trditvam, kaznjive uže zaradi tega, ker se je v baronu Krausu ob jednem žalil ves česti vredni vojaški stan avstrijski, in ker se je indirektno vupornost priporočala vsem uradnikom na Češkem, vsa ta neprebavljiva zmes osebnih injurij in splošnega rovauja ugajala je v toliki meri večini levičarskih »državnikov", da so navdušeno ploskali in iskreno čestitali Schonererjevemu tekmecu. Pač ne zavidamo kratkovidne gospOde za to pustno veselico, a mnogo več razloga imamo mi, veseliti se govorniških lavorik severočeskega Cicerona ter priznavanja polni vsklikniti: Slava, trikratna slava dr. Knotzu! Uverjeni smo namreč, da morajo parlamentarne brezmernosti dr. Knotz a le neizmerno škodovati lastni stranki, izdatno koristiti sovraženim avtonomistom. Z druge strani pa se nam uriva vprašanje, kako je bilo sploh možno, da se je levica, stranka tedaj, bogata govorniških sil in plodunosuih talentov, na- kraj, kamor so vsi trije kmalu med leščevjem izginili. Na višku tamkaj se mi še enkrat prikažejo in nežna devojka pahljala mi je poslednji »Na zdar" s svojim belim robcem. Vničen in skoro po polnem zaljubljen vsled prestanih dogodkov zavijem jo zopet po kačje se zvijajočih serpentinah proti Kotoru, kamor sem po poldrugo uro trajajočem pohajkovanji z njeno podobo v srcu dospel. Kedaj jo bodem zopet videl, to krasno, rajsko prikazen? šumelo mi je celi večer po glavi. »In je nisi nikdar več videl?" vpraša po-sluhajoč Italijan, kateri je čisto na čolnič pozabil, ko se je ta ravnokar svetilniku približal ter hotel venkaj smukniti na globoko morje, kjer so imeli burni valovi svoj divji ples po taktu širokovem. »Čolnič obrniva, sicer ga nama široko na svetilnikov jez zažene in razbije. Ce je nisem več videl, si vprašal, da, prijatelj, videl^sem jo, videl, in sicer še tisti večer. »Kaj? Še tisti večer? Rekel si vender, da je bila Črnogorka in corpo di bacco, kako bi bilo li to mogoče v Kotoru?" »Da, da, v Kotoru. šel sem v gostilnico Jova Krstiča, kjer sem našel uže zbrane vse posled vender le uklonila političnemu terorizmu Knotzove garde? Odgovor ni težak. Levičarski kolovodje grešili so osebno s tem, da so se v strankarskem boji proti Taaffejevemu kabinetu posluževali vsakega sredstva. Z nekim dopadajenjem gledali so razmere zlasti v severni Češki, kjer se je v obrtnih mestih, v Reichenbergu in Leitmeritzu, Gablonzu in Tetschenu, Warnsdorfu in Rum-burgu, ustanovila ona skrajno-nemška stranka, katera je svoj pronunciaraento te dni po dr. Knotzu poslala med svet. Niso se protivili tem čudnim svetnikom, saj so bili za rabo v boji proti Taaffejevi sistemi, če ne drugače, vsaj za strašilo so bili nekaterim rahločutnim dušicam. Po tej poti vz ras tla jePickert-Knotzova stranka, nek vročinsk paroksizem se je razširjal po teh pokrajinah, in dandanes je uže toliko bolnikov popadenih od te novodobne kuge, da ni več varno za nemško-libe-ralnega poslanca, ustavljati se brezobzirnim razkolnikom, ako mu je še mari za njegovo poslančevo dostojanstvo. Potem pa še drug razlog, kateremu se ne dad6 odrekati pomenljive posledice. Nemški liberalci so v svoji opoziciji d tout prix dospeli do one meje, kjer so za svoje vodilo proglasili j edino nemško narodno idejo. Zlasti med akademično mladino so razširjeni taki nazori, novinarstvo dela za nje propagando, hotč ali nehotč bližajo se tudi nekateri zmernejši levičarski poslanci temu stališču. Živo priznavamo kulturni pomen narodnega vprašanja, odločno pak tajimo, da bi bilo možno, Avstrijo vladati na tej podlagi. Država ima dandanes po svojem vzvišenem poklicu uže preobširno področje, preveč je v njej spojenih gospodarskih in socijal-nih, gmotnih in duševnih interesov, da bi v vsakem slučaji za njo moglo merodajno biti narodno stališče. In recimo, da bi 3e to dalo doseči in uresničiti v državah z jednot-nim prebivalstvom — v našem p o 1 i - druge tovariše in nisem dolgo tamkaj globoko zamišljen v preteklost sedel, ko reven svitloslikar k naši mizi pristopi, ponujajoč nam svoje izdelke. Ni se mi nič kaj ljubilo, in tako tjš, v en dan gledal sem različne podobe krajev in divjih natornih prizorov, kakeršnih se v Boki povsod v preobilni meri nahaja, ktere je moj sosed prebiral. »Ta le je pa v resnici ideal ženske lepote," oglasi se nekdo mojih tovarišev in gleda sliko, ki mu jo je fotograf podal. Ne da bil ravno hotel, veš, tako iz navade, kakor se pri enakih priložnostih godi, ozrl sem se tjk, in oj, prijatelj, kri mi je šinila v glavo, tako me je ta pogled prevzel. Dosti je bilo, videl sem jo, in jo spoznal, njo, katera se mi je pred malo urami tako globoko v srce vsadila. Ko je podoba okolo mize do mene svojo pot končala, kupim jo od slikarja s svitlobo za majhen denar ter jo spravim v listnico; nihče v celi družbi ni niti slutil, zakaj sem vzel podobo, in do danes nihče ne vdl »Žive pač nisi več videl, ali vender?" vprašal je radovedno Paolo. »Pripoveduj, govori dalje!" silil je ognjekrvni Italijan. „Da, prijatel, videl sem jo, videl vsak teden dvakrat. Kakor veš in si bodeš lahko glotnera cesarstvu z mnogovrstnimi njegovimi plemeni je to nemožno, je to ne z m is el. Zaradi tega mora v naši državi vsak zastopnik, naj si bode še tako iskren domoljub v ožjem pomenu besede, vedno paziti na to, da podredi svojo narodnost višjemu interesu, koderkoli to zahteva najvišji zakon, salus rei publicae, državni blagor. Avstrija, v kateri bi se vladati hotelo po receptu Knotzovega german-stva, je nemožna, ravno tako kakor ona, v kateri bi gospodovala „SIovanova“ načela. Protivje z vseh stranij bilo bi tako velikansko, da bi se takoj morala spoznati nevspeš-nost, absurdnost tega prizadevanja. Stvar je jasna, in premnogo je prebrisanih glav v levičarskem taboru, da je ne bi bili uvideli. Nemška narodna ideja nikdar ne bode zmago-nosno prodrla v našem cesarstvu ter odkazala pota njegovi upravi — o tem se Herbst in Chlumecky baš tako malo varata, kakor Plen er in Kopp. Ali strankarska strast jih zapeljuje, in kolikor ta nanje ne vpliva, sili jih strah pred onim popularnim gibanjem, kateremu so oni sami kumovali. Sedaj se bode hrup, s katerim je dunajska galerija spremljala Knotzov govor, bržkone razširjal daleč okolo. Kovale se bodo adrese, pisali navdušeni slavospevi v obskurnih lokalnih lističih, in v velikih dunajskih glasilih gibal se bode ves aparat, kateri je pro-tivnikom na razpolaganje. V kolikor so nam znane razmere med avstrijskimi Nemci, bode gospod dr. Knotz prec6j somišljenikov dobil v prihodnji zbornici. Toda po očividnem vspehu zadnjega njegovega govora rečemo naravnost: Tembolj za nas, le da mi ohranimo svojo mirno kri ter nikedar ne posnemamo protivnika v tem, da po njegovem vzgledu dozdevne narodne koristi višje stavimo nego državni interes.____________________________________ Iz državnega zbora. Dunaj 10. marcija. Nadaljevala se je specijalna debata o državnem proračunu, in sicer poglavje: Bogočastje. Poslanec M e n g e r se je pritoževal, da se v nekem vladikovini olomuški pripadajočem po polnem nemškem delu Slezije oddajejo du-hovenska mesta duhovnikom, kateri niso Nemci in to da odvrača dijake od bogoslovja. Na dalj omenja govornik, če bi morda ne bilo možno, da bi se v Dalmaciji zmanjšalo število škofovskih mest. Poslanec Kowalski stavi do ministra za uk in bogočastje prošnjo, naj bi se nekoliko zboljšal položaj grško-katoliških duhovnikov, kajti zakon o kongrui še ne stopi kmalu v moč. mislil, od tega dnč ni mi bilo več v Kotoru ostati. Niti v gostilni niti v kavarni mi ni bilo miru in pokoja najti. Potikal sem se samoten po samotnih potih in stezah, ki se jih nad kotorsko Boko tolikanj nahaja. Bal sem se skoro ljudi. Najljubše mi je bilo, kadar me ni nihče motil, da sem zamogel svobodno misliti na — njo. Tretji dan prišel sem zopet po dolgem stikanji okrog tjži k studencu, zakaj in kedaj, sam ne vem. Na enkrat bil sem tam, in vsedel sem se na zelen parobek njegov in mislil, mislil mnogo in globoko. Nisem bil, menim dolgo tamkaj, ko za manoj v grmovji zašumi in ko se ozrem, vidim njeno angeljsko podobo za manoj stati. Ni se ganila in rudečica jo je polila po celem obrazu in niti jedne besedice ni spregovorila. Jaz skočim k višku, jo primem za roko, in jo položim na svoje vtripajoče srce, katerega vdarec je morala gotovo dobro čutiti. „Bodi mi pozdravljena, zala roža črnogorska, ti an-gelj nebeški, ti kraljica mojega srca! Častim te od tiste usodepolne ure, kakor Boga v nebesih njegovi izvoljeni častiti zamorejo. Oj predraga, nobena ura ni pretekla, v kateri bi se ne bil najbolj hrepenečimi željami tebe spo-1 Poslanec Pfliigl govori o razmerah verskih zakladov ter naglaša, da so samo oni za Gorenjo in Dolenjo Avstrijsko, Češko in Moravsko aktivni. Vkupni dohodki verskih zakladov znašajo komaj jeden milijon, od kar pripada na vsako osebo katoliškega prebivalstva po 5 do 6 krajcarjev. Katoliško duho-venstvo pa je vender tako pohlevno, da navzlic svojemu slabemu položaju nikdar nič ne zahteva. Govornik naglaša, da verski zakladi niso državna lastnina ; v pravni državi se mora javno priznati, da nima država do cerkvenega premoženja nobenih pravic. Na to vzprejme se poglavje „Bogočastje" nespremenjeno. Potem sledi posvetovanje o poglavji „Pouk“. Poslanec vitez Krauss toži, da pouk na avstrijskih vseučiliščih propada. On omenja, da mnogo izvrstnih avstrijskih profesorjev zapušča svojo domovino, tujci pa da tudi kmalu odidejo nazaj v svojo domovino. Konečno priporoča tudi govornik, na bi se kaj storilo za knjižnice, nastavi naj se več osebja v njih, napravijo naj se primerni katalogi. Naučni minister baron Conrad zagotavlja, da bode gledal na to, da se skrbi za knjižnice ter da bode skušal ugoditi tudi drugim željam; on da hoče vedno in povsodi stopati po postavni poti, njemu ni priljubljena jedna narodnost bolj nego druga. Poslanec Grčgr govori o slabih razmerah na praškem češkem vseučilišči. Govornik se zavaruje proti predbacivanjem, da so Čehi nenasitljivi: pri vseh narodih se mora umetnost in veda jednako pospeševati. Poslanec Lustkandl se poteguje zato, da bi se ne opustil pouk v klasičnih jezicih, istotako naj se ne odpravijo zrelostni izpiti. Poslanec Gr e u ter govori o vlanski izjavi dunajskih profesorjev o njegovi kritiki gled<5 tedanjih razmer na dunajskem vseučilišči. Govornik omenja, da je na dunajskem vseučilišči preveč semitskih profesorjev in docentov v primeri z drugimi. Na to se sklene debata. Naslov nVisoke šole“ se vzprejme. Prihodnja seja jutri. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Včeraj nadaljeval je državni zbor spe-cijalno debato o naučnein proračunu. Minister za uk in bogočastje odgovarjal je v daljšem govoru na besede Greuterjeve o dunajskem vseučilišči, kakor smo uže poročali včeraj. Carinska novela izročila se je v prvem čitanji posebnemu odseku, sestoječemu iz 24 članov. V denašnji seji je pa zopet poudarjal naučni minister proti Greuterju, daje njegovo delovanje vedno merilo na to, da verske po- ininal. In ona, prijatelj Paolo, ona se mi je za odgovor ihtč vratu oklenila. Stisnil sem jo na-se, kakor le ljubeča mati svoje dete stisniti more, in poslušal sem tiho šepetanje sladkih besed, ki so ji iz zalih ust tekle, kakor pihlja majevi cefir po v večernem hladu zibajočih se rožicah. „Oh, moj lepi mladenič, moj ljubi Miroslav, nisem te bila vstani pozabiti!" »Kako ti je ime, lepa deklica?" jo prijazno povprašam, ko sva se bila poleg studenca na zelen parobek njegov vsedla. »Milica", mi bojazljivo odgovori ter me iz cele svoje duše pogleda. »Milica, tudi jaz sem imel noč in dan s taboj opraviti, in da je resnica, kar ti povem — glej —“ in pokažem ji njeno lastno sliko. Še bolj je zarudela ter me povprašala: »Kako je prišla podoba v tvoje roke, Miroslav? Dok sem živa, nisem je še nobenemu moškemu dala!" „Kupil sem jo tisti večer v Kotoru od potujočega svetlopisarja, ko sem te popoludnč tukaj-le krempljev onega grozoviteža oprostil." Pri spominu usodepolnega dnč strese jo mraz, nekoliko pomisli in pravi: „Da, skoro bode leto dni, kar sem bila v Cetinjah, kjer sem se dala slikati. Ni dolgo tega, ko je bil moj brat zopet tamkaj, toda fotografa ni trebe ljudstva uživajo izdatno veljavo. Prina-meščevanjih učnih močij na vseučiliščih, srednjih šolah postopalo se je vselej po državnem zakonu, če se je nahajal sem in tjči nekato-lišk profesor na kakem vseučilišči, bilo je to le mimogredč; gled<5 podeljenja mediciničnih ali prirodoznanskih profesur merodajni sta bili vselej zmožnost in spretnost. Minister izjavlja, da neče biti zadetim na najbolj ranljivi strani svojega religijoznega prepričanja. Dogodki na dunajskem vseučilišči da so položeni — ad acta. Kar se tiče Greu-terjevih številnih podatkov, obsezajo večinoma docente, na kojih imenovanja vlada ni vplivala, katera je vselej imela pred očmi, da se ohrani krščansko-verski duh na učilnicah, ltojega na-učna uprava podpira z vsemi naredbami in se je kot tak tudi ohranil. Ako bi pa vender nastopilo tako vprašanje, kakor pred nedavnem v sosedni državi, postopala bode vlada baš tako odločno, kakor omenjena država, zoper vse tiste, ki javno psujejo uradništvo. Od nekdaj je in bode glavno načelo, da obstoji in se vzdrži skupna državna institucija samo na verski podstavi, tega se bode držal minister tudi v naučni upravi. Iz Zagreba se poroča, da je imela Star-čevičeva stranka v ponedeljek shod, pri katerem se je sklenilo, da pri dopolnilnih volitvah postavi svoje kandidate v Varaždinu, Ivaniču, Križu, Novi Gradiški, Koprivnici in Virovitiču. V ogerski poslanski zbornici predložil je predvčeranjim ministerski predsednik Tisza postavni načrt o gradnji železnice iz Doboja čez Dolenjo Tuzlo v Simin-Han; trgovinski minister predložil je carinsko novelo. Prvi postavni načrt izročil se je finančnemu, drugi pa gospodarskemu odseku. Postavni načrt o uravnavi gorenjega Dunava vzprejel se je v tretjem čitanji z veliko večino. Tuje dežele. Francoski finančni minister Tirard predložil je budgetnemu odseku zbornice izkaz o neposrednjih davkih in troških tekočega meseca. Iz poročila se razvida, da je v tem meseci bilo 3 093 500 frankov menj dohodkov nego se je postavilo v proračun. Za oba mi-mola letošnja meseca bilo je 5885 000 frankov menj dohodkov, nego se je pričakovalo. Letošnji dohodki so sploh manjši, nego so bili v prošlem letu. Angleške čete na sudanskem bojišči pomikajo se zdaj po vseh pravilih nazaj. General Brackenbury pomaknil se je srečno nazaj v Meravi, in zdaj bode tudi general Wolseley lehko združil svoje čete ter se podal v letinsko taborišče. Glavni tabor Wolseleyev bode v Dongoli. Mudirjeve čete se bodo nastavile v Meraviju. bilo več. On je moral biti, ki me je tebi izročil." Minulo nama je nekaj časa, v katerem sva se v brezkončni, nadzemeljski sreči na- jine ljubezni v tihem gledanji veselila, ko ona zopet začne: »Ah, Miroslav, vsak dan sem te iskala tukaj-le pri tihožuborečem studenci iu se veselila videti te in oh, vsakokrat morala sem neutešena domov. Le eno mi je bilo dano, in to so bile čudne sanje, ki so o tihih nočeh mojega duha s taboj združevale. Koj prvi večer, ko sem po dolgem bdenji komaj dobro oči zatisnila, videla sem te boriti se z velikanskim risom, kakeršne sem v Belem Gradu nekdaj opazovala. Klicala sem na pomoč, a zastonj, in kakor bi ti bila sama rada pomagala, nisem ti mogla, kajti udje so mi otrp- neli. Dobro je bilo, da sem se zbudila in tako strašne sanje končala." Ginjen sem ji stisnil roko. »Komaj sem zopet solzne oči zatisnila, vgledam te tukaj krvavega pri studenci ležati in s smrtjo boriti se. Kako bi (i zamogla ono čut popisati, katera se je mojega, zat<5 v prvi ljubezni bijočega srca polastila. Raztrgala sem svoj robec v več malih kosčekov, jih napojila v studencu in položila ti jih na krvavečo rano. Kmalu na to se je okolo in okolo stemnilo, grom in blisk sta se igrala med čr- Dopisi. Z Dunaja, 9. marcija. [Izviren dop.] (K budgetni debati.) Razburkani valovi generalne debate o državnem proračunu so se polegli. Obširni razgovor je več dobrega pokazal, nego se je pričakovalo; pojasnila se ni samo financijalna in politična situvacija države po polnem, marveč postavila so se tudi načela, katera bodo vodilo vsem bodočim vladam "a njihovih potih. Če gospod Plenner pregleda danes bojišče, našel bo gotovo, da je bil nekdo na vsej črti tepen, a zdaj bi pri popolni raz-svitljavi uvidel, da gotovo ni bila vlada, katera je izgubila bitko. Levica podala se je v boj, da bi dokazala, da je primanjkljaj v državnem gospodarstvu mnogo večji, nego ga je vlada in budgetni odsek naznanil. Finančni minister Du-najevski jej je dokazal, in sicer na podstavi neovržnih računskih sklepov najvišjega računskega dvora, da v letih 1882 in 1883 ni bilo nikakega primanjkljaja, pač pa prebitka petih in dveh milijonov, tako da so bili redni troški Po rednih dohodkih več kot pokriti. On je še dodal, da se zgodi najbrže v 1. 1884 isto. Brez dvojbe pa se bode isto zgodilo v 1.1885, saj finančni minister za pokritje vsega primanjkljaja 15 milijonov zahteva samo 8 milijonov kredita. Levica podala se je v boj, da bi dokazala, da je vkupni primanjkljaj sploh večji, nego se je naznanilo, da se je torej finančni položaj poslabšal. Finančni minister je odgovoril, da si upa pokriti ves primanjkljaj, če odnošaji ne postanejo neugodnejši, ne da bi se dotaknil kredita 8 milijonov, katerega si samo za slučaj potrebe zagotovi. Levica podala se je v boj, da bi dokazala, da je desnica v notranjem razpala ter da Taaffejevemu ministerstvu ne zaupa več. Vse frakcije iz večine tudi nemško-konser-vativno središče desavouirale so te trditve na nedvojben način. Levica morala si je pri budgetni debati dobiti prepričanje, da zastonj računa na razpor med desnico. Kar se tiče zaupanja večine vladi nasproti, pokazalo seje to pri glasovanji o dispozicijskem zakladu na demonstrativen, dejali bi slovesen način. Levica podala se je v boj, da bi dokazala, da so načela Taaffejevega kabineta pogubna, nevzdržljiva. Finančni minister kot govornik kabinetov dokazal je v prostih, jasnih in ravno zaradi tega mogočnih besedah, da so ta načela jedino možna in nemožna samo ona, katera se stavijo tem nasproti. »Noben narod, nobena stranka ne sme zahtevati za se monopol vladarstva," izjavil je vladni govornik in za to resnico more navesti svedoke, o katerih verodostojnosti celo levica ne bode nimi oblaki in jaz sem bila tako sama in zapuščena, a veuder polna notranjega miru na tvoji strani. Tako dobro mi je bilo pri srcu, da sem ti streči zamogla in k vrhuncu je pri-kipela sladka čut v trenutku, ko si trudno ok6 odprl in se tako rajsko milo v me ozrl. Škoda, da sem se zbudila." »To so bili zadnji utrinki dogodeb preteklega dnč, ki so v tvoji domišljiji take razburjene podobe vstvarili, ljuba moja, mari li ne?" »Da bi hotel Bog, da bi se nikdar ne izpolnile", zdiline Milica. »Veruješ li, da sanje pomenijo kaj?" jo vprašam. »Da, verujem", mi odgovori in žalostna v mč svoje črno oko vprč, — in ti?" »Nel" „Tem bolje. Srečna in zadovoljna sem, da te le zopet zdravega in cvetočega na svoji strani vidim. Pa — saj mi še nisi povedal, ali me tudi ti ljubiš, Miroslav?" in prijela me je za roko in tako odkritosrčno in ljubeznivo pogledala, da sem jej v celi duši brati za-mogel. »Pravil in govoril si nekaj o roži črnogorski, o nebeškem angelji in da me častiš, a razumela te nisem, kajti včdi, tukaj niso taki govori v navadi, kakor jih imate po mestih in rajši bi slišala, če bi mi bil rekel, da me imaš rad, da me — ljubiš." dvojila. Saj Carneri dejal je v svojem govoru pri letošnji budgetni debati: »Avstrijo postaviti na po polnem narodnostno podlago, se pravi, Avstrijo nemogočo storiti." Gospod Plener pa je po svoje dociral: »Vladati se pravi, v veliki poziciji imeti velike dolžnosti in te velike dolžnosti po najboljših močeh izpolnjevati." Nu, levica je imela te velike pozicije v svojih rokah. A zgubila jih je. Logično se mora sklepati, da ni mogla spolniti velikih dolžnostij. Levica pokazala je dostikrat jasno dovelj, da ni zmožna spolnjevati velikih teh dolžnostij. Levica podala se je v boj, da bi pokazala, da bode lehko kmalu zapela Taaffejevemu kabinetu smrtno pesen, a danes se gotovo kaj takega ne upa več. Vladni govornik je bil nedvojbeno opravičen trditi, da Taaffe-jevo miuisterstvo uživa Najvišje zaupanje. Govornik onega središča, na katerega pomoč se je smela zanašati levica, izrekel je vročo željo, naj bi Taaffejevo ministerstvo še dolgo vladalo. Naj si ogledamo s katerega stališča koli veliko debato, povsodi vidimo, da je vlada financijalno in politično, moralično in parlamentarno pridobila si sijajno zmago nad levičarji ! Razne vesti. — (Princ v zaporu.) Iz Pariza poroča se sledeča dogodbica: Pred kratkim poklicali so dra. Iieyniera k neki ženski, ki je v otročji postelji ležala. Ta spoznavši, da je bolnica v veliki nevarnosti, pošlje svojega slugo še po druzega zdravnika, svojega prijatelja, o kojem je vedel, da je v bližini nekje pri neki veselici. Ko pride sluga do dotično hiše, kjer se je drugi zdravnik bavil, stopita naenkrat dva elegantno oblečena pospoda k njemu, rekoč: »A ti si tisti, ki pronaša vedno anonimna pisma!" nakar ga zgrabita ter neseta na voz, ki je na voglu hiše stal. Tu držala sta ga trdno ter popeljala se z njim naravnost k policiji. Dotični uradnik ni bil malo začuden nad celo stvarjo. Popraša gospoda, kedo da sta, na kar mu eden odgovori: »Jaz sem princ Viktor Napoleon.“ a drugi: »Jaz som grof Lavalette." »Kaj vama je storil ta človek?" praša daljo uradnik. »Donašal jo noki gospej, katero jaz poznam, anonimna pisma," odgovori mladi nret.en-dant. — »In jaz zamorem to spričati," pristavi njegov drug. Uradnik razložil je potem gospodoma, da nista "imela nikake pravico, tudi če je vse to res, prijemati moža, in zaprl ic. ijju^je^^opiUlajn^s^ vse tri čoz noč. Drugo jutro pri do policijski nadzornik in oitoio prav dobro princa in njegovega spremljevalca, ki~šta bila zvečer nekoliko natrkana, a sta se bila čez noč Tolika naravna naivnost pri zalem otroku divje natore me je tako osupnila, da sem lepo Črnogorko na srce stisnil in z nježnim glasom, ker je z veseljem poslušala, vsklikuil: »Dh, dii, Milica, ljubim te, rad te imam, zalo dete divje narave, rajši, kakor lastno življenje 1“ „To si mi uže dokazal", mčni ona in se nasloni ljubo na moje valovite prsi. »Oj prijatelj, oj, moj predragi Miroslav, kako sem srečna!" V srci mi je začelo vreti in kipeti in nisem mogel se zdržati, da bi ne bil na tč zale rožnorudeče ustnice prvega vročega poljuba pritisnil. »Me li ne bodeš več zapustil, hočeš li na veke moj biti? O, tak vrzi proč ostudno orožje, pojdi, pojdi z mauoj k mojemu očetu in mojemu bratu; zapusti domovino, jaz ti dam drugo, pojdi z manoj in bodi moj mož, varuh in branitelj mojega žitja, moja podpora do hladne gomile. Obotavljaš se ? ne ljubiš me toraj odkritosrčno, ako nočeš z manoj! O, gorjč mi!" In vbogo dekle jelo je jokati, in solzč so ji lile v potokih po temnorudečih licih, na katerih so se v večernem solncu kakor biseri lesketale. (Dalje prihodnjič.) po polnem streznila. Potem spustili so vse tri. Princ dal je slugi pet sto frankov, da bi molčal. A ta maščeval se je na ta način, da je denar vzel, potem pa vse eno o celem dogodku okolu pravil. ci — (Kuga.) Kakor se poroča iz Carigrada, došlo jo tj it iz Perzijo poročilo, da jo tam, in sicer v okolici Hamadan nastala kuga. Turška vlada je baje ukrenila potrebne naredbo, da se strašna bolezen ne razširi čez turško meje. — (Izgubljeni trud.) Gospodičina Lavra: »Zdaj učim svojo papigo uže šest tednov izgovarjati ime Artur, in zdaj, ko to zna, ne zove se moj čestilec nič več Artur, marveč Boštijan!" Domače stvari. — (Umiro vij en j e.) Nj. c. in kr. apostolsko veličanstvo cesar izvolil je z Najvišjim odlokom z dne 27. februvarija t. 1. deželne sodnije svetovalcu gosp. Ivanu Stuhocu v Celji povodom njegovega prestopa v stalni pokoj odmeriti pokojnine 2400 gold. in pravosodni minister dovolil je potem prestop v stalni pokoj. Gosp. Ivan Štuhec služboval je nad štirideset let. — (Imenovanja.) Ces. kr.“deželni šolski svet imenoval je dosedanjega provizoričnega učitelja v Postojini g. Ivana Okorna definitivnim učiteljem na jednorazrednici v Preddvoru, provizoričnega učitelja g. Antona Skalo v Verbo-vem definitivnim učiteljem na isti jednorazrednici, provizoričnega učitelja g. Štefana Jelenca definitivnim učiteljem v istem kraji in provizorično učiteljico v Postojini gospico Marijo Steinor dofinit. učiteljico na štirirazrednici v Postojini. — (Gosp. Simon Ro_bič,) administrator v Šcnturški Gori pri Cerkljah na Gorenjskem, jodon izmnfl najmarliiveiših kraniskjh_prirodoznancov. bil je zaradi zaslužnega delovanja v prirodoznanstvu imenovan dopisujočim članom c. kr. geologičnega državnega zavoda na Dunaji. — (Potni troški članov trgovinske zbornice.) Povodom prošnjo neko trgovinsko zbornice, naj bi se dovolilo, da se vnanjim zborničnim članom smejo povrniti potni troški, določilo je c. kr. trgovinsko ministerstvo, da članovi zbornice opravljajo svoj posel brezplačno ter nimajo pravice do odškodnino; vender pa so v posebnih slučajih morejo takim članovom, katerim je težko plačati troškove, ti povrniti iz zborničnega zaklada. — (Novi poreško-puljski škof)msgr. Flapp bodo prihodnjo nedeljo slovesno nameščon v Poroči. — (Gregorčičev večer) priredijo udje »Slovstvenega zabavnega večera" na čast slavnemu pesniku Simonu Gregorčiču danes, 12. marcija, v dvorani ljubljanske čitalnice. Pričakovati je, da bode udeležba jako mnogobrojna, tem bolj, ker so mislijo slavnosti udeležiti tudi zunanji gostje. — (C. kr. kmetijska družba kranj s k a.) Iz zapisnika seje glavnega odbora dne 25. janu-varija t. 1. posnemljemo naslednje: Seji predseduje družbini podpredsednik gosp. Josip Pr. Seunig, navzoči so družbini tajnik g. Gustav Pirc in odborniki : gg. Brus, Detelja, Goli, Jerič, Kastelic, Novoklovski, Robič. — Tajnik Pirc poroča, da je c. kr. kmetijsko ministerstvo ukrenilo od Rantove, na nemško preložene knjige: »Opis najnavadnejih, sadjarstvu škodljivih mrčesov", 500 iztisov c. kr. dožolni vladi prepustiti, 500 iztisov jih ministerstvo samo vzame in 1000 iztisov naroči ministerstvo kmetijski družbi, potom knjigotržtva razpečati. — Prošnja okrajnega šolskega sveta v Št. Vidu pri Cerknici za podporo se zaradi pomanjkanja vsake take zalogo mora odbiti. — Volitev novega odbora pri podružnici v Postojini se na znanje vzame. — Podružnici sonožeški se odpiše preveč plačanih 6 gld. — Tajniku so naroči, na podlagi došlih poročil od podružnic izdelati poročilo o vspehu in o izvrševanji deželno postave od 11 ega februvarija 1883, zadevajočo pokončevanjo predo-nice. — Glavni odbor naprosi g. dr. Poklukarja, da blagovoli zastopati društvo pri 3. shodu avstrijskih kmetovalcev, ki bode 23. marcija na Dunaji. — Glavni odbor sklene odposlati na državni zbor peticijo za podržavljonje severne žo-lezuice. — Tajništvu se naroči, potrebno ukreniti, da se razpiše uže lansko leto dovoljena državna štipendija, ki pa se lansko loto ni mogla oddati — Gospoda revizorja družbinih računov, Žagarja in Souvana, so sklene naprositi, da progledata druž bine račune — Resolucija g. prof. Linhardta pri letošnjem občnem zboru o subvenciji za šolsko vrte so odstopi deželnemu odboru. — V odbor za ob delovanje družbinega vrta so volijo gospodjo De telja, Jerič in Pirc. — Za nova uda so sprejmeta gg. Janez Lukane, posestnik v Kapli Vasi, in France Blaznik, posestnik v Gorelci. — (Iz sodnice.) V ponedeljek bili sta pred porotniki dve obravnavi. Pri prvi obravnavi bil jo zatožen loletni pastir Janez Kavčič zaradi po' žiganja. Dne 81. januvarija 1885 zažgal jo v Čr nem Vrhu pri Idriji sušilnico za predivo, in sicer iz sovraštva do lastnika to sušilnice, Janeza Bon čarja. Začetkom je zločinec tajil dejanje, konečno pa je vender obstal. Bil jo obsojen v petletno hudo ječo, poostreno s postom. — Pri popoludan ski obravnavi stal je pred porotniki kmetski fant France Volčič, zatožen zaradi uboja. Zatoženec je v Dravljah pri Ljubljani pri nekem prepiru udaril mizarja Lovrenca Žagarja tako močno gnojnimi vilami na glavo, da so se vslod te rano pričele Žagarju možgani gnojiti ter je čez 14 dnij po pretepu umrl. Zatočenec je bil obsojen v štiriletno hudo ječo. — V torek dopoludne bil je zatožen prod porotniki kmetski fant Androj Lužar zaradi uboja. Kmetski fant Lukanoc mu je namreč nasvetoval, naj potolče Andreja Puščavca; Lužar udaril je res z motiko Puščavca na glavo tako močno, da je ta vsled rane umrl. Lužar bil je oproščon. — (Iz zapora ušel) je dne 11. t. m. zjutraj pri okrajni sodniji v Mariboru 191etni Josip Lindi. Do zdaj ubežnika še niso mogli zaslediti, ker ima ponarejene, na drugo ime se gla' seče listine. — (Kaj mi mar je svoboda!) Prijatelj nam piše iz Koroške: Ered štirimi leti prinesel mi je kmet mlado synicn; kupil sem jo od njega, priredil jej prav primerno mehko stanovanio in negoval in pital sem jo z veliko skrbljivostjo. Mala živalica se me je po polnem privadila; kadar som prišel domov ter zaklical ..Ledica". pritekla, je ter se stiskala k meni. Mislil sem uže, da je pozabila po polnem na svoj rojstveni kraj v prosti naravi. Pred tednom dnij pa je izginila „Ledica“; slučajno imel sem drugi dan opraviti v gorah in tu som videl „Ledico“ v družbi s štirimi drugimi srnami. Klical sem jo, čula je moj glas, pribli- ? žala se pa je samo na 50 korakov, potem pa zo- *~pet zbežala k svojim družicam. Mislil som pač, da jo nikdar več ne bodem videl. Vender čudo! Čez dva dni prišla je po noči zopet k moji hiši, skočila čez mali zid ter so podala v svojo gotovo (jej priljubljeno stanovajjje, inačobi pač no bi.la se svobodi^V^o , ^ (B ro^TTEau s o v io $1TTek do 147. zvezek je ravnokar izišel na svitlo. Na strani 752 do 753 prinaša opis naše Ljubljane, in sicor jako obširno a temeljito, ter obseza celih 107'vrst. V 14. vrsti nahaja se na fci.-Io od sta ve, „Die Volkssprache ist die slovenische, die Um-gangssprache der Gebildei_en die deiitscke* (Ljudski jezik je slovenski, občevalni jezik izobražencev nemški). Iz seje mestnega odbora ljubljanskega. V Ljubljani, dnd 10. marcija. Danes zvečer ob 6. uri imel je mestni odbor sejo. Predsedoval je župan Grasselli, navzočnih bilo jo 23 mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika imenovana bila sta odbornika Ho rak in dr. Papež. Deputacija „Glasbene Matice* izrazila je županu zahvalo za donesek, katerega jo mestni zastop naklonil temu društvu za 1. 1885. Župan naznanja, da je cLošel od_£. kr. deželne .vlade dopis, s katerim so naznanja, da je po občinskem zastopu voljeni član c. kr. deželnega šolskega sv&ta g. ptfifjjgor Šu kij o„odpovedal se temu mestu, toiaijirisoko deželno predsedstvo prosi, naj bo izvoli nov član. Mest. odb. dr. Zarnik stavi predlog, naj se ta točka odstavi z današnjega dnevnoga reda. Mest. odb. dr. Bleiwois vitez Trsteniški meni, naj se uže koj danes vrši volitev. — Sprejme se dr. Bleiweisov predlog. Po kratkem prenehanji sejo prične se volitev člana v deželni šolski svet. Izmed oddanih 22 glasov dobil jih je prof. g. Makso Pleteršnik 17 in prof. g. Senekovič 5 glasov. Mest. odb. Iv. Hribar poroča o mestnem proračunu za leto 1885. Vkupne potrebščino znašajo 170159 gld. 20 */a kr-, dohodki pa 149 519 gld. 18 kr.; torej je primanjkljaja 20 640 gld. l1/^ kr., kateri pa se pokrije s prebitkom iz minolega leta. Most. odb. Valentinčič stavi predlog, naj bi se po vsej Ljubljani vpeljala plinova razsvit-ljava, ker je to ceneje. Tako velja plinova svetil-nica, katera gori do 11. uro po noči, na leto 20 gld., svetilnica s petrolejem pa za isti čas 34 gld. S to naredbo bi se gotovo tudi ugodilo prebivalcem v Trnovem in Krakovem. — Pri glasovanji se vsprejme ta predlog. Podžupan P e t r i č i č poroča o splošnem skon-trovanji mestnih blagajnic, katero se jo vršilo v dan 25. januvarija t. 1. Pri tem skontrovanji našlo se je vse v najlepšem redu. — Poročilo se vzame v znanje. Podžupan Petričič poroča, da so sklep mestnega odbora glede 5 °/0 doklade k upravnim troškom za ustanove ni potrdil. — Poročilo so vzamo v znanje. Most. odb. Gogola stavi v imeni iinančnega odseka nasvet, naj se Ivani Polakovi, siroti umr-šega mostnega stavbinskega nadzornika, dovoli triletna miloščina po 60 gld. — Predlog se vzprejme. Mest. odb, Gogola poroča o letnem računu prve in druge mestne deške ljudske šole. — Poročilo se vzame v znanje. Mest. odb. Hribar poroča v imeni odseka za olepšavanje mosta, da sta mestna odbornika gg. Bajer in Kollmann, katerima so je naložilo nadziranje Tivolija, stavila predlog, naj bi se skušalo razširiti park pod Tivolijom. — Predlog se vzprejme. Na to se sklene javna seja; potem tajna soja. Pri Južnem kolodvoru: Rossi, trgovec, iz Trsta. Pri Avstr, carji: Bučkop, zasebnik, iz Trsta. — Lož-nik, zasebnica, iz Kelše. Umrli so: Dn6 9. marcija. Terezija Dressler, dobavnikova vdova, 70 1., Kolodvorske ulice št. 31, plačno otrp-njenje. Dnč 11. marcija. Fran Pelko, črevljarjev sin, 8 1., Poljanska cesta St. 17, jetika. — Marija Paiss, brus&rjeva soproga, 60 1., Poljanska cesta št. 13, jetika. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.41 Dunaj, 12. marcija. Železniški odsek je sklenil gled6 vseh peticij, katere zadevajo že-ezniško zvezo Trsta z Rudolfovo železnico, jotem dalnjo nje zvezo čez Ture z Oizelino železnico, staviti zbornici predlog, naj se peticije izročijo vladi s prošnjo, da prav kmalu državnemu zboruj predloži postavni načrt, da se povzdigne kmetijstvo v tostranski državni polovici, posebno pa da se povzdigne trgovišče ,nrsta. _____________ Dunaj, 11. marcija. „Wiener Zeitung" objavlja obrtno novelo. London, 11. marcija. Včeraj popoludne Northbrook osvetovanje fe afgbanski meji. V dolenji zbornici vprašal je 0’Connor, če so vesti o dal -njem prodiranji Rusov v osrednji Aziji resnične. Childers je odgovoril, da nima nikakik informacij. Hongkong, 11. marcija. Francozi polastili so se po petdnevnem boji kitajskih postojank ob Kelungu; izgubili so v tem boji 40 mrtvih, 200 je ranjenih. Telegrafično borzno poročilo z dnfe 12. marcija. Jednotni drž. dolg v bankovcih...............83 45 > » » » srebru . . -i.............83-90 Zlata renta....................................108-80 5°/0 avstr, renta...............................99-20 Delnice n&rodne banke........................ 866- — Kreditne delnice...............................301-30 London 10 lir sterling.........................124-35 20 frankovec................................... 9-805 Cekini c. kr.................................... 5-81 100 drž. mark...................................60-55 oi. Dn6 11. marcija. Pri Maliči: Deutsch, Kiimmel, Lutowsky, Haas, Zan-kel, Fuchs, trgovci, z Dunaja. Pri Slonu: Weiss, Kaš, Braun, trgovci, z Dunaja. — Barač, fabriški vodja, z Reke. — Stamfer, učitelj, iz Trebovelj. Tržne cene. V Ljubljani, 11. marcija. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 25 kr., domače 6 gld. 83 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turžica 5 gld. 53 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 20 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 62 kr., svinjini 54 kr., drobniško po 38 kr, - Piške po 50 kr., golob. 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 87 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 8 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld. 60 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. a rt Q d 5 s r-i »H Čas opazovanja Stanjo baro-motra v ram Tompo- ratura Votrovi Nobo Mo-krina v mm 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 742-36 742-50 743-48 — 0-4 4-4 0-0 vzh. sr. » > d. js. jasno > o-oo Novo zidana hiša s štirimi sobami in dvema kleti, kuhinjo in vežo, z opekami krita, je na prodaj. Pred hišo, ki se nahaja blizu farne cerkve v Dolu (Lustthal), je Štirna s prav dobro in zdravo vodo. V hiši se nahaja c. kr. pošta, loterija, trafika in mesarija. Dražbena cena je 1500 gld. Hiša je za vsako kupčijo pripravna. Zraven je tudi kozolec z 11 okni in njiva z 4 merniki posetve, katera se ceni na 600 gld., torej vse vkup 2100 gld. — Kdor hoče hiSo kupiti, naj pride dn6 23. marciia do-po!udn6 ob 10. uri v Dol (Lustthal) št. 15, kier se bode na javni dražbi prodajala. (32) 3 1 Predsodki in sumničenja naj še tako ovirajo — pravo dobro vender prodira! Da je to istina, dokazuje vedno večjo povpraševanje po pristnem „Anker-Pain-Expellor“. To staroznano, osvedočeno domače zdravilo rabi večini rodbin kot naj-nčinkujoče trčtje zoper protin, revmatizem in trganje itd., ter ga vsakdo, kdor se je uže posluževal tega zdravila, priporočeval daljo iz hvaležnosti. Kdor se iz svoje lastne skušnje hoče prepričali o islinitosti tu omenjenega zdra-vila, blagovoli naj uljudno zahtevati izrecno »Richterjev Anker - Pain - Expeller» in naj ne vzprejemlje ponarejanj. Skoro v vseh lekarnah se prodaja ta lek po 40 in 70 kr. F. Ad. Richter in drug, Dunaj.— Glavna zaloga: Lekarna