teto LXVI ^oSfnlna plaSana ▼ gotovlnL V LJubljani, v Toretc, Bne 19. julija 1938 Stev. 163a'" Cena mn Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo t20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/Ul Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 zn inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunkj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6, Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku ftjj Dve leti državljanske vojne v Španiji Dne 18. julija 1936 je takratna marksistična Španska vlada v Madridu objavila po radiu zmagoslavno vest, »da je nov zločinski napad na špansko republiko propadel«. Svet se je nekaj ur spraševal, kaj se je zgodilo. Kmalu pa se je pred njegovimi očmi razgrnila vsa resnica. V španskem Maroku, Pamploni, Burgosu, Sarago-si in Segoviji so se namreč hkrati dvignile k uporu proti rdeči oblasti tamkajšnje vojaške garnizije. Upor je vodil general Franco. Namen upora je bil, da stre polboljševiški režim ljudske fronte in obnovi v Španiji red in postavo. Vse, kar je čutilo domovinsko, se je pridružilo upornikom, ki so dvignili nad Španijo narodni prapor in zagnali po vsej državi rodoljubni klic po svobodi. Začela se je borba za življenje in smrt, ki traja sedaj že dve polni leti in ki ji konca v bližnji bodočnosti še ni mogoče videti. Koliko strahot obsega vendar ta sorazmerno kratka doba dveh let! Državljanske vojne španski boljševiki niso vodili samo z orožjem, ampak z vsemi uničevalnimi sredstvi, ki jih more iznajti samo' satansko sovraštvo. Požigali, pustošili, skrunili, mučili in pobijali so vsevprek. Niti otrok na materinih prsih se jim ni smilil, niti Najsvetejšega v oltarjih, niti mrliča v davnih grobovih niso pustili pri miru. Smrt in razvaline so bile povsod znak tega strahotnega pohoda, ki je v prošlih dveh letih bil — in to je še največja sreča — v glavnem le umik proti popolnemu porazu. Kdo je preštel stotisoče nedolžnih žrtev, ki so jih med zločinskim mučenjem poklali ali .drugače v smrt pognali, kdo razvaline božjih . hramov in ljudskih bivališč, kdo starodavne nenadomestljive umetnine, ki jih je boljševiški val sovraštva pohodil v nič? kdo je vodil račun o pohujšanjih duš, ki so večja kakor razdejanja gmotnih dobrin! Danes, po dveh letih najbolj okrutne in neusmiljene borbe, si je prava, nacionalna Španija priborila nazaj že dve tretjini svoje španske domovine in boljševiki se branijo le še v zadnjih svojih zatočiščih. Zmaga, ki se z vsakim dnem razodeva vedno bolj popolna, je bila drago kupljena. Nad en milijon človeških žrtev je zahtevala in neprecenljive so gmotne izgube, ki jih je utrpela Španija na vseh področjih svojega snovanja. Nacionalistična vlada ima pred seboj ogromno nalogo, ko v ognju in viharju sprejema žalostno dediščino iz okrvavljenih boljševiških rok. Borba na življenje in smrt se je začela že pred dvema letoma. Smrt je žela strašno žetev, a po dveh letih se kažejo žarki vstajajočega življenja osvobojene narodne Španije. Če bi bili imeli rodoljubni generali možnost, da bi bili pred dvema letoma sami izbrali in pripravili trenutek vsešpanskega upora proti boljševiškemu terorju, bi bil uspeli dosežen mnogo hitreje. Tako pa jih je presenetil val ljudskega ogorčenja, ki je izbruhnil prej, kakor je bil upor dobro organiziran, in ki je predčasno vsilil generalom orožje v roke, ko priprave še niso bile končane. Tedne in tedne je trajalo, preden so se na kaotičnem ozemlju prikazale prve jasne fronte med boljševiki in nacionalno Španijo, h kateri je posebno z nepopisnim navdušenjem hitela španska mladina. Španski Maroko, Andaluzija, Navarra, Stara Ka-stilija in Leon so se brez pridržkov izjavile za generala Franca. Marksistična oblast je tukaj takoj omahnila in izginila. Nasprotnik pa se je usidral v že dolgo naprej pripravljenih in utrjenih postojankah Madrida in Barcelone. Tako se je kmalu pokazala dolga fronta, ki je od Ma-lage na jugu mimo Madrida in Saragose do pirenejskih grebenov rezala Španijo v dvoje, n rdečim nasprotnikom prepustila poleg tega še vso severno obalo od San Sebastiana do rudnikov Galicije. Kos za kosom zemlje je bilo treba iztrgati. Postojanko za postojanko osvojiti. Mesto za mestom v trdi borbi premagati. Nobena zmaga ni bila zastonj, noben korak naprej ni bil plod gole sreče. Vsak meter španske zemlje je bilo treba osvoboditi z neprecenljivimi žrtvami. S kakšnimi junaškimi zgodbami je posejana zgodovina tega osvobodilnega boja! Spomnimo sc samo na Toledo, na junake Alcazarja, na legendarni pohod na Escurial ali na čudovito mesece in mesece trajajočo obrambo Ovieda, ki ga je Franco osvobodil boljševiškega prijema šele po polletnem boju, ko je zasedel vso severno obalo. Spomnimo se pravljičnega pohoda Francove mladine proti morju, ko je z nepopisnim pogonom prebila boljševiški obroč pri Te-ruelu ter v nevzdržnem poletu nesla svoje prapore proti morju ter boljševiško ozemlje razkosala v dva ločena deln, v severnega okrog Barcelone in južnega okrog Valencije in Madrida. Zgodovina bo o teli dejanjih še pisala in bo prav gotovo tudi pravilno vrednotila idealizem španske mladine in njeno požrtvovalnost ter pripravljenost, da se vsa žrtvuje za svobodo domovine. To bo brez dvoma v dobi, ko idealizma skoraj nikjer več ni, ena tistih knjig, ki bo naše stoletje rešila očitka, da je brez duhovnih idealov in brez časti. Boj španske mladine za svobodo svoje države bo za vse čase ostalo eno najbolj svetlih poglavij sodobne zgodovine. General Franco pa ni imel pred seboj samo izključno vojaške naloge. Bolj kot vojaka ga jc nacionalna Španija potrebovala kot državnika in organizatorja svojega državnega življenja. Našel ie obliko, ki počasi prehaja v živo stvar- Nadaljevanje na 2. strani Smrt romunske kraljice Marije Včeraj popoldne je umrla mati Nj. Vet. Bukarešta, 18. julija. AA. Rador: Minister dvora je objavil, da so bile na zahtevo zdravnikov za en mesec odpovedane vse avdience pri kraljici materi Mariji. Bukarešta, IS. julija. AA. Rador: Minister dvora je snoči objavil naslednje poročilo: Kraljica mati Marija je predsinočnjim odpotovala i/. Cernautija ob 21.15. Spremljali so jo general Bali F, grof de Stermer, grof Barto-lomei in ostalo spremstvo. V Sinajo je dopoto-vala ob 8.45. Na posta ji so jo čakali in pozdravili kralj Karel, prestolonaslednik veliki vojvoda Mihael in princesa Elizabeta. Kmalu nato je bil po dolgem trpljenju naše kraljice Marije v dvorcu Pelisorju zdravniški posvet in je bilo nato objavljeno naslednje uradno poročilo: Kraljica mati Marija boleha na jetrih in zato pride od časa do času do krvavitve. Po zdravljenju v sanutoriju Lamami blizu Dres-dena se je kraljica mati počutila bolje in jo sklenila odpotovati v Romunijo. Toda prišlo je do nove krvavitve, ki se je v Cernautiju ustavila za 12 ur. Ker se je stanje poslabšalo, se jo morala kraljica mati podvreči novemu zdravniškemu pregledu. Zdravniki so ji sedaj predpisali popoln mir. Poročilo so podpisali prof. dr. Sterner, prof. dr. Bartolomei in dr. Lasker. Romunska kraljica-mati Marija se je rodila dne 29. maja 1875 v Eastwell Parku v Angliji. Potemtakem je bila ob svoji smrti stara 63 let. Pokojna kraljica je bila najstarejši otrok vojvode Alberta Sachsen-Koburg-Golha ali po svojem angleškem naslovu, vojvode Edinburghškega, ki je bil zopet drugi sin angleške kraljice, Viktori je. Princeso Marijo so zelo skrbno vzgojili na angleškem dvoru in v družbi najvišjega angleškega plemstva. Leta 1893, stara komaj 18 let, obdarovana z bajno le[K)to, se je poročila na gradu Sigmaringen v Nemčiji s takratnim romunskim prestolonaslednikom in poznejšim romunskim kraljem Ferdinandom. Lepa angleška princesa se v početku ni mogla vživeti v popolnoma novo kulturno ozračje svoje nove domovine. Prišla je iz svojega v popolnoma nov svet, na katerega je spočetka gledala z začudenjem. Toda to ni trajalo dolgo. Kmalu se je z vso svojo živahnostjo in ukaželjnostjo začela živo zanimati za romunske ljudi in za romunsko zemljo. Lahko se reče, da je bila vsa Romunija v lepo prestolonaslednico zaljubljena in da jo je narod obdajal z najbolj iskrenimi dokazi ljubezni in spoštovanja. Njen vpliv v državi je začel rasti in je bila brez dvoma velika njena osebna zasluga, da je ob izbruhu svetovne vojne, ko je postala kraljica Romunije, njena nova domovina spremenila svojo politiko in stopila na stran zavezniških sil proti Nemčiji in Avstio-Ogrski. Med svetovno vojno je kot prava Angležinja ostala sredi nevar- nosti in ni dopustila, da bi se bila njena domovina, čeprav se je moral dvor selili in se nastaniti v Jassyju, le za las oddaljila od zvestobe zaveznikov. V zakonu je svojemu kraljevskemu soprogu rodila 5 otrok, tri kraljične in dva kraljeviča. Najstarejša hčerka princesa Elizabeta se je leta 1921 poročila z grškim kraljem Jurijem II. Ta zakon je ostal brez otrok. Njena druga hčerka, princesa Marija, se je poročila s kraljem Aleksandrom in postala kraljica Jugoslavije, kjer je našla novo domovino, ki ji je od srca vdana in ji ob vsaki priložnosti izkazuje svojo najbolj vdano ljubezen. Tretja hčerka, princesa Ileana, ki je uživala veliko priljubljenost v Bukarešti, se je končno poročila v nadvojvodo Antonom Habsburškim. Sin-prvenec Karel je postal kralj Romunije, ki jo sedaj z očetovsko skrbnostjo vodi s pomočjo osebne vlade v cvetočo bodočnost in blagostanje. Drugi sin, princ Nikolaj, se je poročil zmešeansko dekletom in se nahaja trenutno v inozemstvu. Pokojna kraljica-mati Marija je dobila doktorski naslov na vseučilišču v Ciuju. S tem je bilo podčrtano njeno plodovito delovanje na kulturnem polju. Napisala je mnogo čitan roman - Kraljice«, ki mu je leta 1934 sledil spis njenih spominov pod naslovom »Zgodovina mojega življenja , ki je izšla v številnih prevodih na vse svetovne jezike. Rajna kraljica je bila tudi častna poveljnica 5. jugoslovanskega konjeniškega polka, dopisna članica francoske Akademije lepih znanosti in šte- Bukarošta, 18. julija. AA. (Rador.) Minister dvora je izdal tole uradno poročilo: Kraljica-mati Marija je umrla v dvorcu Polisor ob 17.-18. 01» smrtni uri so bili pri njej Nj. Vol. kralj Karol, Nj. kr. V is. princesa Kiizabota, Nj. kr. Vis. prestolonaslednik Mihael, Nj. sv. patriarh Miron in štirje zdravniki, ki so zdravili blagopokojno kraljieo-mator Marijo. ciliiih drugih znanstvenih in umetnostnih svetov-* nih ustanov. Zadnji dve leti je začela bolehati na jetrih. Bolezni se je z velikim pogumom zoperstavljala, dokler ji vedno manj odporno telo ni podleglo. Vsa Jugoslavija žaluje ob truplu te visoko gospe, nekdaj kraljice zavezniške Romunije in matere naše kraljice Marije. Vsa Jugoslavija izreka vzvišeni kraljici Mariji najbolj iskreno in vdano sožalje, ko žaluje ob krsti svoje matere. Francija in Anglija sta glede Češkoslovaške složni Pisma francoskega in angleškega min. predsednika London, 18. jul. AA. (Havas.) Nekateri listi prinašajo poedinosti iz vsebine pisem, ki sta si jih pred 10 dnevi poslala Chamberlain in Daladier. London, 18. jul. b. Diplomatski dopisnik »Timesa« zopet komentira izmenjavo pisem Daladiera in Cham-berlaina ter pravi, da nova obljuba, da se stališče angleške vlade me bo spremenilo niti v španskem, niti v češkoslovaškem vprašanju, dokazuje povsem jasno, da Chamberlain ni dal v svojem govoru samo popolnega zadoščenja angleški vladi, temveč tudi posameznim poslancem. Listi zlasti poudarjajo, da sta francoski in angleški ministrski predsednik v vseh vprašanjih složna v tem, da morata tako Francija kot tudi Velika Britanija posvetiti vso svojo pozornost srednjeevropskim problemom. Daladier je opozoril v svojem zadnjem govoru na diplomatska poročila iz Nemčije, glasom katerih namerava Nemčija podvojiti število svojega letalstva in zaposliti stotisoče delavcev pri trdnjavskih delih na svoji zapadni m e j L »Dailly Express« poroča iz Pariza, da bodo lord Halifax ter Daladier in Bonnet pri obisku britansikh suverenov v Parizu imeli priliko do podrobnosti proučiti vse smernice angleške in francoske zunanje politike, zlasti pa pretresti tudi španski in češkoslovaški problem. Francija in Anglija priznavata, da je češkoslovaški predsednik republike dr. Beneš pripravljen na popuščanje, nikakor pa ga ni mogoče siliti v to, da zapusti svojo zvezo s Sovjetsko Rusijo, ali pa, da ponudi sudetskim Nemcem avtonomijo, ki bi ogrožala češkoslovaško republiko. Ves londonski tisk je še vedno zelo vznemirjen zaradi neresničnih sobotnih vesti DNB, ki je nemška uradna agencija, o dozdevni mobilizaciji češkoslovaške vojske na nemški meji. Listi izražajo bojazen, da ne bi morda češki Nemci skušali izkoristiti teden kraljevskih svečanosti v Parizu za kako dejanje, da se nekako maščujejo za poraz, la so ga doživeli 21. maja letos. Splošno mislijo angleški politični krogi, da je nova gonja proti Češkoslovaški v zvezi s ponovnimi manifestacijami Irancosko-češkoslo-vaškega prijateljstva, ki so jih nemški uradni krogi sprejeli z veliko nezadovoljnostjo. Več kot zanesljivo je, da Nemci češkoslovaških predlogov za rešitev manjšinskega vprašanja ne bodo sprejeli, ker vsi nemški komentarji bruhajo jasno grožnjo na naslov češkoslovaške republike. Vse češkoslovaške demantije o mobilizaciji Nemci dosledno ignorirajo. Na češkoslovaški meji je vse v reda Praga, 18. jul. AA. (ČTK.) Več tujih poročevalskih agencij je prineslo ponovno vest o nekih izrednih vojaških ukrepih na Češkoslovaškem. ČTK jc pooblašče- mi— na ponovno odločno zanikati vse te vesti. Na vsem češkoslovaškem ozemlju ni bilo nobenih izrednih gibanj čet, kar je najbolj razvidno iz dejstva, da bi ta gibanja močno ovirala žetev. Kar se tiče vesti DNB-ja, češ da češkoslovaške vojaške oblasti niso dovolile obiska nekaterih krajev v obmejnem ozemlju, pravijo vojni krogi, da prepoved obiskov in sprehodov v utrjenih obmejnih krajih ni neben poseben ukrep, kajti češkoslovaške oblasti so ga izdale iz popolnoma razumljivih razlogov, Košice, 18. jul. AA. (ČTK.) V govoru, ki ga je imel včeraj na pokrajinskem zborovanju slovaških pod-karpatskih ruskih trgovcev, je trgovin, minister Vlček med drugim dejal: Kdor je poznal Slovaško pred 20. leti, mora priznati, da je sodelovanje med Čehi in Slovaki prineslo samo dobre sadove, ki bodo v bodočnosti še bolj obilni. Minister je nato izjavil, da mora Češkoslovaška vsemu svetu pokazati, da jc zmožna izpolniti svoje zgodovinsko poslanstvo in da zasluži svojo svobodo in neodvisnost. Mi od nikogar ničesar ne zahtevamo, pa tudi nikomur ne bodo odstopili tega, kar je naše. Ves svet naj ve, da bomo šli pri koncesijah do skrajnih meja. Toda neodvisnost in edinstvo naše države se mora ohraniti za vsako ceno. Praga, 18. jul. c. Danes popoldne sc je sestal politični odbor ministrov, ki je obravnaval vprašanja, ki se nanašajo na manjšinski statut. Seji jo predsedoval tir. Milan Hodža, predsednik vlade. Pariz pripravljen na angleški obisk Pariz, 18. jujlia. b. Včeraj in danes so prispele ogromne množice po elizejskih poljanah in velikih boulevardih, ki so okrašeni za današnji sprejem angleške kraljevske dvojice. Množice so bile navdušene nad lepo okrašenimi ulicami in poslopji. Obisk angleške kraljevske dvojice v Parizu je potisnil v ozadje vse druge politične dogodke. Zunanji minister Bonnet pričakuje danes angleškega kralja in kraljico v Boulogne sur Mer in ju bo spremljal do njunega apartmana na Quai d'Orsayu. Ob 5.30 bo sprejem v elizejski palači, dve uri nato pa bo velik dine. V apartmanih elizejske , M K 0 ( I ( " Ozemlje Francove Španije ob začetku in po dveh letih državljanske vojne palače bodo sprejemali goste angleški par in predsednik republike Lebrun. Med drugim pride tudi Daladier z vsemi ministri, predsednik narodne skupščine Hcr-riot, maršal Petain in ugledne osebe angleškega in francoskega političnega življenja. Vse dvorane so okrašene s cvctjem in grbi hiše York. Uporabljenih je bilo 50.000 rož za okras. Ob 10.30 po večerji bodo gostje odšli v salon, ako bo lepo vreme, odkoder bo lep razgled na razsvetljene vrtove elizejske palače. Tukaj bo predstavljenih angleški kralievski dvojici nadaljnjih 400 oseb. Vsa prireditev se končuje z gledališkim in glasbenim programom. Točno opolnoči se bo angleška kraljevska dvojica vrnila po razsvetljenih pariških ulicah v svoje apartmane. Angleška kraljeva dvojica odpotovala London, 18. jul. AA. (Havas.) Uradno objavljajo, da bosta angleški kralj in kraljica jutri zjutraj ob 9 z avtomobilom zapustila Buckinghamsko palačo in se odpeljala do postaje Victoria. Do Dovra se bosta kralj in kraljica peljala v posebnem vlaku. Rim, 18. julija. AA. (Štefani) Tretji dan mednarodnega letalskega tekmovanja so bili na programu vzleti. Tekmovalo je vsega 29 letalcev. od trli IT Italijanov, 6 Nemcev, - Madžara, 2 Francozu in I Švicar. Zagrebška vremenska napoved: Večinoma oblačno z lokalnim poslabšanjem. Dunajska vremenska napoved: muni ob-niačno, nekoliko topleje, nevihte. Ob 20 letnici največje organizacije železničarjev Prometni minister o pomenu in pravicah železničarjev , t . , Sarajevo, 17. julija. Danes je Združenje jugoslovanskih železničarjev in brodarjev praznovalo 20 letnico svojega obstoja. Za ta jubilej je bilo sklicano slavnostno zborovanje, katerega se je v imenu Nj, Vel. kralja udeležil general Mihajlovič, prisostvoval pa mu je tudi prometni minister dr. Mehmed Spaho, verski poglavar muslimanov Fehim Spaho, glavni ravnatelj železnic g. Gjurič, zastopnika češkoslovaških železnic g. Tihota in Frohn-lija, zastopnika bolgarskih železnic g. Stančev in Don-čev, mnogo drugih predstavnikov oblasti in organizacij. Ob pričetku je podpredsednik združenja gosp. Si-mončič pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, prometnega ministra in druge goste. Z zborovanja so bili ob velikem navdušenju poslani brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju, knezu namestniku, predsedniku vlade, ministru Kujundžiču in banu drinske banovine, ki se zaradi zadržanosti zborovanja ni mogel udeležiti. Ko je nato predsednik oblastnega odbora združenja dal besedo gosp. prometnemu ministru dr. Spahu, je ta ob navdušenem odobravanju poslušalcev razvijal svoj govor. Najprej je opisoval stanje našega prometa ob koncu svetovne vojne, ki je bil ves v neredu, tako glede prog, ki so bile vse usmerjene na Dunaj in v Budimpešto, tako glede voznega parka, ki je bil ves izrabljen in na koncu uporabnosti, najbolj pa glede discipline v osebju, ki je bOa močno porušena in o kakem rednem ali celo modernem prometu ni bilo govora. Dal je priznanje tej organizaciji, ki je prav v teh razmerah po svojem članstvu veliko doprinesla k obnovitvi našega prometa. Gospod minister je dejal: »Vi ste rešili naš promet in ste v tem pogledu opravili veliko delo v službi kralja in domovine. Vi ste rešili tisto, kar je našemu gospodarstvu, našemu nacionalnemu življenju neobhodno potrebno. Vi ste rešili naš promet v najbolj burnem času. Ponosni morete biti na svoje delo v teh 20 letih, ker danes se naš promet že more meriti s prometom najbolj kulturnih držav tako glede udobnosti kakor glede varnosti.« »Toda vi, dragi sodelavci, najbrž pričakujete, da vam povem nekaj besedi o tistem vprašanju, ki vas najbolj žuli. (Veliko odobravanje.) Bojim se, da je vaše odobravanje prezgodnje. Mislim, da ste v teh treh letih, odkar sem jaz na čelu prometnega ministrstva, imeli dovolj prilike, da se prepričate, da ste v meni imeli vedno pravičnega predstojndika, pravega tovariša. Kar se je z mojo odločitvijo moglo rešiti, to se je rešilo, če so le razmere pustile. So pa stvari, ki jih sam ne morem rešiti, za katere je treba soglasja finančnega ministrstva, soglasja kraljevske vlade in večkrat tudi soglasja zakonodajnega zastopstva. Veste, da se nam je posrečilo uspešno rešiti vprašanje skromne draginjske doklade in vprašanje službene obleke. Veste, da sem rešili vprašanje polovičnega polnega pavšala. Iz tega morete videti dokaz, da popravim vse, kar vas boli. Je pa še eno vprašanje, ki čaka odobritve finančnega ministrstva. To je vprašanje vaših p 1 a f. Lipam,, da bom tudi to v najkrajšem času pripeljal do pravilne rešitve. Odkrito pa vam rečem, da so vaše zahteve upravičene in da po pravici zahtevate zvišanje plač. Toda politika kraljevske vlade je šla v teh treh letih za tem, da se zboljšajo cene poljedelskim pridelkom iir je v toni tudi dosegla uspehe. Ta uspeh pa pri vas zbuja želje po' zvišanju plače. Apeliram na vas in prosim vas, pa ne samo vas. ampak vse* naše državljane, da sc nad draginjo poljedelskih proizvodov nihče ne pritožuje, ker $0% naše države živi od poljedelskih proizvodov. Pa še neka druga stvar je. Nobeno zvišanje plač ne more obsegati samo ene vrste državnih uslužbencev. Skušnja je pokazala, tla mora vsako zvišanje plač biti splošno in da mora obsegati vse državne uslužbence. V zadnjih letih so se naše finančne razmere, zlasti pa finančne razmere prometnih ustanov močno popravile. Toda sporedno s tem zboljšanjem naših financ je nrišla druga nesreča, prišlo je do težkih zapletijajev v zunanji politiki v Evropi. .V današnjih težkih razmerah mo- ramo najprej gledati na potrebe naše narodne obrambe. Biti morumo pripravljeni. Naš bolgarski tovariš je dejal, da ste vi druga armija. Pri nas je bila to doslej šesta armija, sedaj pa bi se morala imenovati sedma armija. Vi in vsi državljani naše širne Jugoslavije morate biti prežeti s čustvi, da je rešitev domovine najvišji zakon. Vidite, gospodje, kam gre povečanje dohodkov. Od vsega početka, od zvišanja draginjskih doklad sem bil pri g. finančnem ministru vaš najodločnejši zagovornik. Trudil se bom, če bodo le razmere dopuščale, da se vašim zahtevam zadosti tako, kakor pričakujete in kakor imate pravico.« Za prometnim ministrom je tajnik združenja poročal, da je imelo pred 20 leti 6000 članov, sedaj pa jih ima 35.000. Nato so bile volitve, pri katerih je bilo oddanih 120 glasov in je bil za predsednika izvoljen inž. Žakič, za I. podpredsednika inž. Radulovič, za II. podpredsednika Jože Simončič, za 111. inž. Aleksander Petkovič, za IV. dr. Marinič, za glavnega tajnika pa Jovan Batič. Smrtna nesreča v Kamnik, 18. julija. V eoboto je odšel Brejc Viktor, uslužbenec tovarne Ant. Knafliča, v družbi svojih tovarišev in prijateljev na Krvavec. V nedeljo pa so se odpravili nekateri — med katerimi je bil pokojni Brejc Viktor — proti Korenu, da napravijo plezalno turo na steno pod Košuto in da si med potjo odtrgajo kakšno lepo planiko. Pred odhodom pa so se dogovorili in točno določili uro, ko se zopet snidejo v koči na Krvavcu. V steni se nahajajoča Brejc in Pižmoht Štefan sta bila stalno med eeboj v zvezi s klici in vriskanjem. Okrog 11 dopoldne pa ju je zalotila v steni silna ploha z debelo točo, a še sta si dajala medsebojne znake z vriskanjem. Naenkrat pa prijatelj pokojnika Pižmoht ni dobil več odziva na svoj klic in je bil trdno prepričan, da je Brejcu uspelo pobegniti s stene pred 6ilno nevihto. Med puščanjem po steni navzdol je Pižmoht še nekajkrat zavriskal in je po glasu odziva takoj spoznal, da to ni glas njegovega tovariša. Opazil pa je tudi kmalu pod steno sveže sledove čevljev neznanega turista. V koči je poiskal ostalo družbo, ki je tudi kmalu krenila na pot proti domu, Vsa družba iz prepričanosti, da je Brejc doma, je krenila na svoje domove, nakar se je kmalu razneslo, da Brej- planinah Modelarstvo, to je gradnja majhnih letal, je danes zelo razširjen šport. Tudi pri nas v Jugoslaviji je modelarstvo že zelo razvito, saj je inž. Zlatko Bizail napisal prvo modelarsko knjigo, ki je izšla v nemškem in srbohrvatskem jeziku. 1 Je ir , ki je Mednarodna tekma letalskih modelov v Ljubljani od 20. do 25. julija imeli naši tekmovalci težak položaj, saj se bodo srečali z internacionalnimi modelarji, ki imajo za seboj že veliko tradicijo in znanje. Med temi so posebno mani modelarji iz Nemčije, Anglije, Francije in Amerike, ki so za tekmovanja v Ljubljani poslali svoje najboljše moči. Tekmovanja bodo od 20. do 25, julija. Spored bo sledeč: 20. julija sprejem gostov. 21. in 22. julija pripravljanje in pregled modelov na aerodromu. 23. in 24. julija tekme v letenju na aerodromu, 25. julija svečana razdelitev nagrad. Gostje iz inozemstva dospejo te dni v Ljubljano. Jutri pridejo Francozi, Madžari in Švicarji. Švicarji so svoje modele že poslali v Ljubljano. Tuje goste bodo na meji pričakali posebni spremljevalci, ki jih bodo vodili za časa njihovega bivanja v Jugoslaviji. Tekmovanja bodo obiskale mnoge odlične osebnosti iz tu- in inozemstva, kakor bomo še poročali. Naj omenimo h koncu še, da se čutimo lahko Slovenci posebno počaščene ne samo, ker je ravno naša prestolnica kot prva izbrana za ta mednarodna tekmovanja, ampak pomeni znak priznanja našemu modelarstvu tudi dejstvo, da je ameriški aeroklub določil na tem tekmovanju za svojega zastopnika Slovenca, Kako zelo se ceni prizadevanje jugoslovanskih modelarjev tudi v inozemstvu, dokazuje dejstvo, da se letos v Ljubljani prvič tekmuje z modeli po pravilniku, ki ga je odobrila Mednarodna aeronavtična federacija (FAl) v Parizu na predlog Jugoslovanskega Aerokluba. Od sedaj naprej bodo po tem pravilniku vsako leto prirejali tekmovanja letečih modelov za prehodni pokal Nj. Vel. kralja Petra II. Pokal predstavlja dragocen srebrn pehar v vrednosti 25.000 din. Pokal bo dobila tista ekipa, ki bo na tekmah pokazala s šestimi modeli najboljši rezultat. Poleg prehodnega pokala Nj. Vel. kralja se bodo razdelile še druge nagrade, kakor nagrada ministra vojske in mornarice generala L. Mariča, nagrada komandanta za zrakoplovstvo, nagrada ministra za telesno vzgojo naroda; različne nagrade je poklonil tudi g. ban dr. Marko Natlačen, župan mesta Ljubljane g dr. Juro Adlešič, predsednik Aerokluba kraljevine Jugoslavije g. Sandermayer kakor tudi druge ustanove in letalska industrija. Te nagrade so namenjene posameznim ekipam in poedincem. Tekmovanj se bodo udeležile sledeče države: Anglija, Francija, Nemčija, Švica, Madžarska, Amerika, Egipt, Bolgarija in Jugoslavija. Vidimo torej, da bodo Spor na japonsko - sovjetski meji Tokio, 18. julija. AA. (DNB.) Uradno poročilo zunanjega ministrstva o obmejnem incidentu pri Huncunu pravi, da so sovjetske čete na okoliških hribih ubile enega japonskega orožnika. Japonska vlada je že dne 17. julija zaradi tega protestirala v Moskvi. Nato so časnikarji vprašati zastopnika zunanjega ministra, če se je položaj poslabšal. Odgovoril jim je: »Ce bi Moskva hotela iskreno razpravljati o tem vprašanju, bi ta primer ne mogel postati resen.« Agencija Domej objavlja vest iz Seula, da se Stanje vinogradov v dravski banovini Vinska trta se razvija zelo povoljno. Trsje je dobro odevetelo in je zarodek zdrav. Vinogradi so v splošnem že četrtič poškropljeni v obrambo proti peronospori, ki v praktičnem smislu letos še ni povzročila kake večje škode. V gotovih vinogorjih se je prav v zadnjem času bolezen sicer pojavila in prizadeva vinogradnikom skrbi, toda zaradi naprednega razvoja grozdja ni pričakovati posledic v večjem razmahu, Oidij se je pojavil v manjšem obsegu, a so ga vinogradniki s pravočasnim žvepljanjem zatrli, tako da je jagodje čisto, snažno in zdravo. Opažati je tu in tam poškodbe po grozdnem su- kaču, toda v splošnem ni povzročil škodljivec na grozdju pomembne škode. V občinah Bizeljsko, Pišece, Sromlje in Zdole je večji del vinogradov v višjih in srednjih legah v širini približno 5 km toča popolnoma oklestila in uničila ves letošnji pridelek. Les pa je poškodovala tako, da si še trs prav verjetno še v bodoče leto ne bo opomogel. V manjši meri so prizadeti od toče vinogradi v občinah Videm, Blanca, Podsreda in Sv. Peter pod Sv. gorami. Zaradi toče so morali vinogradniki že petič škropiti. V ostalem je pričakovati dobre in kakovostne letine, če ne bo zadela vinogradov v posameznih vinorodnih okoliših v pasjih dnevih kaka vremenska nezgoda. — Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru. bodo začela neposredna pogajanja med sovjetskim in japonskim poveljstvom na mandžurski meji. Japonske vojne oblasti hočejo doseči, da bi sovjetske čete zapustile zavzete postojanke. V zvezi s tem objavlja agencija Domej vest, da so se jugo-zapadno od Vladivostoka začele zbirati nove sovjetske čete. Tokio, 18. julija, b. Ker je Moskva prvi protest japonske vlade energično zavrnila, pripravlja japonska vlada ponoven, še ostrejši protest, v katerem bo ultimativno zahtevala umik sovjetskih čet iz Mandžurije. Ako sovjatska vlada čet ne bo umaknila iz Mandžurskega področja, bo japonska vlada zagrozila z ostrejšimi ukrepi. Sovjeti trdijo, da gre za sovjetsko področje, ki je v poznejših zemljepisnih kartah tudi zaznamovano kot tako. Moskva, 18. jul. c. »Izvestja« in »Pravda« objavljata istočasno uradno izjavo, češ da v Sibiriji ni bilo oklicano obsedno stanje. ca še vedno ni domov. Čakali eo in čakali ter končno le zadevo prijavili reševalni postaji SPD v Kamniku, ki je takoj ukrenila vse potrebno, da se odpravi reševalna ekspedicija na mesto, kjer sta plezala Pižmoht in Brejc. Odhod ekspedicije je bil iz Kamnika ob pol 12 ponoči. Udeležili so 6e je Pižmoht Štefan, Burgar Andrej, Močnik Marko in Kumer Ivo. Med potjo so s seboj vzeli znanega reševalca Erjavšek Franceta. Za imenovanimi sta prišla še prijatelja pokojnika gg. Znidaršič Jakob in Cerle Alojzij. Pod steno je Pižmoht točno pokazal, kje sta se s pokojnim spenjala po steni, nakar so previdno raziskavah vse nevarneje točke. Okrog pol 7 danes zjutraj pa so našli prvo sled — klobuk. Kmalu nato še raztresen denar, končno pa glo-boko v nekem kotlu nesrečnega Brejca v sedečem stanju. Padec je bil absolutno smrtonosen, ker je letel čez steno in v globino nad 100 metrov. S težko muko se je ekspedicija spustila do mrtveca, ki je bil popolnoma razbit. Imel je prebito čelo, izbilo levo oko, dvakrat zlomljeno desno roko in popolnoma zlomljeno desno stran reber. Reševalna dela so bila silno otežkočena, ker so ga morali mestoma dvigati in spuščati po vrvi. V dolini je moštvo reševalne ekspedicije naložilo pokojnega Brejca na avto, ki je čakal v Stranjah, in ga je potem odpeljal na njegov dom v Kamnik, kjer sta ga vso noč nestrpno v globoki žalosti in skrbeh čakali njegova dobra mati in sestra Marica, katerima je 'bil zelo dobra opora. Pogreb nesrečne žrtve bo v torek ob 7 zvečer na farno pokopališče. Težko prizadetim naše najiskrenejše sožalje« Smrt slovenskega znanstvenika v Pragi Praga, 18. jul. m. V Pragi je umrl 16. julija slovenski rojak g. Josip Skrbinšek, ki je bil dolgo vrsto let gimnazijski profesor v Pragi in lektor slovenskega jezika na Karlovi univerzi v Pragi. Pokojnik je bil vedno zaveden Slovenec in je bil več iet po prevratu na čelu podpornega društva za pomoč slovenskim visokošolcem v Pragi. Slovenski in jugoslovanski krogi sp ga globoko čislali. Ob proslavi dr. Mačkovega godu Sombor, 18. jul. m. K poboju med frankovcl in pristaši dr. Mačka, ki je imel žalostne posledice, izvemo, da se je umor izvršil v soboto zvečer v vasi Kotaru, ki je oddaljena od Samobora 8 km. Uboj se je izvršil pri žegnanju pri cerkvi sv. Lenarta in pri proslavi Mačkovega rojstnega dne. Ubit je bil kmet Mato Sandarič, oče sedmih otrok, starih od 2 do 17 let, predsednika okrajne organizacije Hrvatske seljačke stranke v Kotaru. Ubijalec je 20 letni dijak prava Peter Mrakovič. On in njegov sorodnik Zvonko Mrakovič sta težko ranjena. Na kraj uboja je odšla takoj preiskovalna komisija. Minister za felesno vzgojo pri knezu namestniku 'Bied)'il8r julij«/"Včeraj dopoldne ob 10 jtf sprejel Nj. Vis. knez namestnik Pavle v svojem dvorcu na Brdu v avdienci ministra za telesno vzgojo dr. Miletiča. Minister za telesno vzgojo je danes dopoldne s svojo rodbino odpotoval 2 Bleda v Belgrad. Z Bleda Danes dopoldne Je prispel na Bled z belgraf- skim brzovlakom minister brez listnice dr. Niko Novakovič, ki ostane tri dni na Bledu in odpotuje v četrtek zvečer v Dalmacijo. Danes opoldne je bil sprejet pri predsedniku vlade in zunanjem ministru dr. Stojadinoviču, kateri ga je pridržal pri kosilu. * Občinski odbor občine Mozirje je na svoji redni seji imenoval za častna občana ministra g, dr, Antona Korošca in bana g. dr. Marka Natlačena. lmredy in Kanya v Rimu Rim, 18. julija. AA. (Štefani) Danes zjutraj ob 8.55 sta prispela v Rim predsednik madžarske vlade Imredy in zunanji minister Kanya s svojim spremstvom. Postaja je bila okrašena z madžarskimi in italijanskimi zastavami. Na postaji je bil tudi oddelek vojaštva z zastavo in kratek čas pred prihodom vlaka se je na postaji pojavil (Nadaljevanje s i. strani) most. Počasi, pravimo, ker sc vsak dan šc brusi ob novih izkušnjah. Enotnost duha, ki vlada na nacionalnih frontah, je bilo treba z močno roko presaditi tudi na polje notranje politične organizacije, pri tem pa potegniti stroge mejr:, ki jih narekuje predvsem socialna pravičnost, ki bodi osnova vsega družabnega reda, ki ga je treba očistiti zlih posledic preživelega krivičnega fevdalizma in obvarovati pred strahotnimi (posledicami kapitalizma. Počasi se uveljavlja stanovska preosnova države, ki naj postane oče in mati obenem za zares trpečo Ijitdske sloje, ki je po njihovih hrbtih padal bič oholega fevdalizma in brezsrčnega kapitalizma. Pri tej pre-osnovi družabnega in političnega reda se je Franco — njemu na čast moramo ugotoviti, da je stri neka poganska gibanja v svojem lastnem taboru — podredil naukom krščanstva in je to dejstvo samo za sebe že jamstvo za nrav-no raven nove Španije, ki vstaja iz razvalin. »Božja previdnost je dovolila tako strašno preizkušnjo«, se je izra/il pariški kardinal Ver-dier, »da se iz bolečin rodi novo zdravje za španski narod, ki je zrasel iz krščanskih korenin.« In res, nova Fraacova nacionalna Španija, ki vstaja za frontami, kjer stoji cvct španske mladine, dobiva čedal je bolj urejene oblike nove, socialno usmerjene države pod vodstvom moža, ki je sam izpovedal, da je pokoren samo Bogu, Španiji in narodu. Na žalost španska državljanska vojna ni ostala omejena samo na špansko ozemlje. Več kakor enkrat je v zadnjih dveh letih prav zaradi Španije šel vojni dih po vsej Evropi. Pričakovati jc bilo, da lx> boljševizem z vsemi razpoložljivimi silami branil svojo postojanko v Španiji, ki jo je že Ljcnin sam določil za prvo državo, ki bo za Sovjetsko Rusijo postala bolj-ševiška država. Boljševizem zares ni držal rok križem. Delna nepripravljenost, ki je označevala izbruh nacionalnega upora, je mednarodnemu marksizmu nudila priložnost, da takoj organizira pomoč za svoje somišljenike v Španiji. Kmalu so sc v boljševiškem delu Španije pojavili prvi »prostovoljci«. Za njimi so prišli prvi večji transporti orožja. V borbah za Madrid so prvič posegle v borbo prve strnjene inozemske brigade, ki so sc v naslednjih mesecih zgostile v moč dveh armadnih zlx>rov. Nemčija in Italija sta bili med evropskimi državami prvi, ki sta javno izpovedali svojo naklonjenost do nacionalne Španije, ko sta že v novembru 1. 1936 Francovo Španijo priznali in pretrgali vse vezi z boljševiki. Sovjetska Rusija in takratna H1 n-ulovu Francija sla odkrito stopili na stran rdeče Španije. Anglija je dolgo oklevala, iskulu izhoda in smeri za svojo špansko politiko. Takratna njena napetost z Italijo jc Anglijo skoraj potisnila v nasprotstvo z generalom Fran-com. Toda tndi v Angliji jc kmalu prodrla zdrava državniška modrost in z nastopom Cham-berlainove vlade je prišlo do temeljitega pre-okreta tudi v angleški politiki glede Španije. Pod pritiskom razmer sta se zadn je leto Anglija in Francija druga drugi tesno približali na vseh področjih zunanje politike, tako da lahko go- vorimo o dejanski francosko-angleški zvezi. To sodelovanje jc moralo tudi na španskem področju roditi uspehe, ki so prišli do izraza v novi politiki francoske vlade napram obema Špa-nijama. Mednarodni bljševizem rovari še naprej. Njegove spletke trajajo dalje. Na vsak način hoče preprečiti, da bi se velesile, to je skupina Italija—Nemčija in skupina Francija— Anglija zedinili, ker bi takšen sporazum pomenil takojšnjo prenehanje vsakega boljševi-škega vmešavanja od zunaj in s tem tudi takojšen zlom rdečega odpora v Španiji sami. Tudi v zadnjih tednih, ko se jc zdelo, da se bliža mir nad Španijo, smo doživeli celo vrsto takšnih spletk, katerih izvor se v vsakem primeru da sle zavedamo časa in razmer in da hočemo za vsako ceno živeti svoje popolno in nemoteno narodno življenje z vsem neokrnjenim bogastvom naših narodnih svetinj. To nam je pokazal tudi obsoteljski tabor v Sv. Petru pod slavnimi Sv. gorami, pokazal, da je slovensko ljudstvo ob Sotli vdano svoji narodni državi, da je tudi tod mladina navdušena za našo mladinsko organizacijo, da se je oklepa vedno več mladih src. Obsoteljski prosvetni tabor, ki ga je priredilo Katoliško slovensko prosvetno društvo v Sv. Petru pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Miha Kreka, pa je še tembolj važen, saj v obsoteljski dolini mladinskega tabora še ni bilo. Zato pa se je obsoteljska mladina tako veselila tega tabora, zato se je zanj s takim navdušenjem, požrtvovalnost in ljubeznijo vnemala. Pripravljalni odbor z neutrudljivim predsednikom članom banskega sveta in šentpetrskim županom g. Zorenčem, je že mesec dni neumorno delal, zato pa je obsoteljski tabor tako sijajno uspel. 14 dni je bilo telovadišče polno mladih požrtvovalnih delavcev, ki so ga urejevali, da je Št. Peter lahko ponosen nanj. Nad 1000 voz zemlje so pripeljali kmetje na telovadišče, darovali so les, mnogi pa so pomagali z delom. Telovadišče je ograjeno z novim visokim plotom, nad njim pa se ponosno dviga veličastna stavba Katoliškega doma. Tabor pa je bil še posebno pri srcu Šentpetrčanom, ki so kupili nov društveni prapor, katerega je danes blagoslovil prevzvišeni mariborski vladika škof dr. Tomažič, kuinoval pa mu je g. ban dr. Marko Natlačen. Sv. Peter je bil zadnje dni v pravi praznični luči. Fantje so postavljali slavoloke, nič manj kot 22 so jih postavili, dekleta so pletla vence in okrasila Katoliški dom in telovadišče, raz vse hiše pa so plapolale državne zastave. Snoči so na ob-soteljskih gričih zagoreli kresovi in oznanili obsoteljski dolini, da se bliža velik mladinski praznik. Gorelo je okrog 100 kresov, iz Sv. Petra pa jih je bilo videti nad 60. Danes ob pol 9. se je razvil od križišča cest pri Štadlerju sprevod, kakršnega ne pomnijo najstarejši Šentpetrčani. Na čelu sprevoda je jahalo na konjih 32 konjenikov, nad 150 kolesarjev, 2 godbi, 120 članov in 134 članic v krojih, okrog 50 narodnih noš, članstvo, za njimi nad 2000 ljudi, 24 okrašenih vozov in 19 tovornih in osebnih avtomobilov. Sprevoda so se udeležili tudi zagrebški Slovenci, ki so prišli na obsoteljski tabor. Sprevod je bil 1 km in pol dolg. Množica je viharno vzklikala našemu mlademu kralju Petru II., kraljevskemu domu in narodnemu voditelju dr. A. Korošcu. Pri Katoliškem domu se je zbrala velikanska množica, ki je pričakovala g. bana. Ob 9.30 se je pripeljal g. ban. Tako navdušenega vzkli-kanja in pozdravljanja, kakor smo ga videli ob sprejemu slovenskega bana v Sv. Petru, so zmožni le Obsoteljčani. G. bana je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora župan g. Zorenč Alojzij, nakar je g. banu izročila županova 5-letna hčerka šopek in ga pozdravila z ljubkimi besedmi. G. ban je obšel častno četo slovenskih fantov, nato pa so pozdravila g. bana prevzvišeni vladika škof dr. Tomažič, okrajni načelnik dr. Herbert Kartin, konjiški arhidijakom in ožji rojak Tovornik, celjski župan g. Alojzij Mihelčič, prof. Ritenc, dr. Han-želič, g. Fazaric in drugi odličniki. Prevzvišeni škof g. dr. Tomažič je nato blagoslovil novi prapor Fantovskega odseka in Dekliškega krožka v Sv. Petru. Po krasnem nagovoru prevzvišenega g. škofa je g. ban izročil članu v kroju blagoslovljeni prapor, ta pa se je zahvalil g. banu za bo-tistvo, nakar je izpregovoril g. ban. >Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci«, tako je pisano na eni strani prapora in to naj bi izpolnjevala naša mladina, ki je dobila nov prapor, svoj simbol, križ, pod katerim bo šla z delom za narod in državo v bodočnost. Z zlatimi črkami naj bo zapisan v srcih vseh dan obsoteljskega tabora in. obsoteljska mladina naj stopa pod tem praporom Zaldfeali naše mladinske organizacije, naj pridobi vse, naj raste, napreduje, naj s svetlimi zgledi pritegne k tej organizaciji vse zavedne slovenske fante in dekleta. Nato je prevzvišeni škof g. dr. Tomažič opravil slovesno sveto mašo, med katero je množica prepevala ljudske pesmi, po sv. evangeliju pa je imel g. škof na zborovalce krasen cerkveni nagovor, v katerem je posebno poudarjal zvestobo Bogu, narodu in domovini ter posebno obsoteljsko mladino pozval, naj se trdno oklene naše katoliške mladinske organizacije. Zvesti hočemo biti naši materi sv. Cerkvi, vse svoje cilje in dela bomo uravnali po katoliških načelih, pri utrditvi svojega telesa pa ne 601110 pozabili na utrditev duha v dobrem, — v veri, v Bogu. Po sv. maši je bilo zborovanje. Predsednik g. Zorenč Alojzij je prečital brzojavne pozdrave, ki so bili poslani s tabora Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu Pavlu, narodnemu voditelju dr. A. Korošcu in ministru dr. M. Kreku. Zborovalci so viharno vzklikali in val navdušenja se ni polegel, dokler ni zazvenela krepka beseda g. dr. Huinerja iz Konjic. Za njim je govoril prof. Bitenc iz Celja o delu mladinskih organizacij. Popoldne ob 4 je bil javen telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Nastopu je prisostvoval tudi g. škof in nad 2000 ljudi, ki so napeto sledili izvrstnemu izvajanju naše mladine. Posebno se je odlikovala celjska telovadna vrsta. Pri prostih vajah je nastopilo 120 članov in prav toliko članic. Po nastopu je izpregovoril priljubljeni šentpetrski župnik g. Rančigaj. Naša slovenska mladina naj bo jeklo, ki se pod udarci zaiskri in nikdar ne zlomi. Če se nemška mladina zbira pod kljukastim križem, če se fašistična mladina v Italiji zbira in prisega fašizmu, slovenska mladina pa stopa pod znamenjem križa, ki je pravi Kristusov križ Danes je obsoteljska mladina zaorala prvo brazdo v prosvetno njivo. Kuj nas, življenje, kuj, če sem jeklo, naj se za-iskrim, če sem steklo, naj se zdrobim! Obsoteljska mladina se je zbrala, danes je prvič skupno nastopila, s tabora pa bo ponesla v svoje domove duha vere in ljubezni v Boga, narod, domovino, da, ko se bo posvetila mladinski organizaciji, bo zvesto služila tudi svojemu narodu in državi. Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru Vse udeležence, ki bodo potovali z vlakom, opozarjamo, da bodo poleg rednih vlakov vozili tudi dopolnilni vlaki, katere bo mogoče pripraviti na podlagi prijav. Zato prosi odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru, da prijavijo udeleženci narodnega tabora 14. avgusta udeležbo pri domačem krajevnem občinskem odboru, da vemo, koliko udeležencev vstopi na posameznih postajah. Zbiranje teh prijav je sedaj najvažnejše! Dopolnilni vlaki bodo vozili tako, da bo mogoče odpeljati se zjutraj iz Murske Sobote, iz Velenja preko Celja in preko Dravograda, iz Brežic, iz Ljubljane in — ako bo dovolj prijav — tudi iz Kranja in Kamnika ter da se zvečer udeleženci zopet lahko povrnejo iz Maribora domov. Posebno prosimo organizacije, ki (»ošljejo svoje članstvo na tabor, da gledajo, da prejme odbor prijave točno in pravočasno. Za narodni tabor v Mariboru dne 14. avgusta je dovoljena četrtinska vožnja po železnicah in to na podlagi vabil, katere prejmejo občinski pripravljalni odbori v spominski knjižici prihodnji teden. Odbor za proslavo 20-lctn. Jugoslavije v Mariboru. Dehtela na Brezje! Medtem, ko smo za vsako nedeljo brali vabila na razne tabore, je ostala nedelja, 24. julija, skoraj brez tabora. Zakaj? Zato, da imajo slovenska kat. dekleta priliko, da poromajo na svoj posebni in prvi tabor na Brezje. Narod je razumel važnost tega dne in V6e drugo je za tedaj utihnilo, le tabor na Brezjah naj spregovori ob navzočnosti visokih cerkvenih in državnih predstavnikov. Že danes je udeležba 10.000 deklet zagotovljena. Toda mnoge še oklevate. Vedite, da tako mogočne in važne samodekliške prireditve še niste in mogoče zopet dolgo ne boste doživele. Čim več vas bo, tem mogočnejša bo manifestacija za svetost naše družine, tem odločnejša borba za poštenje v narodu, tem lepši dokaz vaše edinosti in zbujene dekliške zavesti. Vesele boste obiska pri Mariji in vse bo lepo šlo. Daleč nad 100 rediteljic bo skrbelo za vašo udobnost. Za vaše zdravje in varnost je vse preskrbljeno. Za dobro voljo pa boste skrbele same. Dijakinje in visokošolke na Brezje. Ali ste se res že odtujile deklištvu in ne čutite, da kot verni naraščaj slovenske inteligence spadate k dekliški skupnosti, da ji dajete zgled in pogum in se same od nje navzamete navdušene delavnosti za vse to, kar posebno vam mora biti sveto. Meščanska dekleta — na Brezje! Pričakujemo vas v obilnem številu, da povežete mesto z deželo, inteligenco z našim ljudstvom. Gospodične vseh stanov — tudi vaš je tabor na Brezjah. Delavke — na Brezjel Najbolj ste preskušane PTi delu, zato najbolj potrebujete duhovne tolažbe in pomoči. S svojo številno udeležbo pokažite, da se delavka še posebno zaveda važnosti borbe za družino in poštenje. Dekleta z dežele — na Brezjef Pričakujemo vas v tako velikem številu kot še nikdar. Pričakujemo vaše zgledne vernosti in vedrosti, vaših žrtev in molitev. Pričakujemo vas v narodnih nošah, z narodno pesmijo in narodnim cvetjem. Pridite vse! Kat učiteljice — na Brezjel Voditeljice 6te naroda, deklet, nastopite z njimi skupno pri Mariji na Brezjah. V veselje in pogum jim bo, če se po-kažete z njimi eno v »borbi za vse to, kar vam kot iMiteljicajm morju biti še pogebno važno. Naj vaše veliko število razveseli Marijino oko. Priznanje ministra Cvrkiča sestram v Topolščici Topolšica, 18. julija. Da bi se dalo vidno priznanje za mnogoletno požrtvovalno in zaslužno delo sester v državnem zdravilišču v Topolšici, so bile na predlog ministra socialne politike in narodnega zdravja g. Cvetkoviča odlikovane: sestra prednica Vida Mencin z redom sv. Save V. stopnje, s. Alfreda Humar z zlato svetinjo in s. Felicija Kranjčič 6 srebrno svetinjo za zasluge. Zeleč tej svečanosti odlikovanja dati poseljen poudarek in izraziti svo-jo osebno naklonjenost, je gospod minister Cvrkič v imenu gospoda ministra socialne politike in narodnega zdravja odlikovankam osebno izročil odlikovanja. V svojem govoru pred zbranimi bolniki, sestrami, uradniki, zdravniki in upravo zavoda je orisal značaj napornega, čeprav tihega in do 6edaj pri nas še ne dovolj poznanega in priznanega dela sester, ki spadajo med prve pionirje v borbi proti tuberkulozi, naši najtežji in iz socialno-patološkega stališča najznačilnejši Ljudski bolezni. To odlikovanje je ponoven viden znak pozornosti, katero kraljevska vlada posveča sistematski povzdigi naroda v vseh panogah, tako tudi zaščiti ljudskega zdravja. Obrnivši se neposredno k odlikovankam je z lepim in značilnim govorom orisal karitativno delo sester v državnem zdravilišču v Topolšici, posebno pa zasluge in požrtvovalnost sestre prednice Vide Mencin, pod katere vodstvom je prizadevanje se-ster-strežnic doseglo svojo današnjo vzorno višino S. Vida Mencin K borbi zavarovalnih nameščencev Te dneve je vsa naša javnost priča težke borbe. ki jo vodijo naši nameščenci, za,osleni v zavarovalnicah. s svojimi delodajalci. Moramo reči, da javnost z zanimanjem spremlja to borbo in da so njene simpatije na strani nameščencev. Ta borba je edinstvena v zgodovini mezdnih borb naših nameščencev. Edinstvena je zato. ker se istočasno vrši po vsej državi in tudi zato, ker so v tej borbi posegli nameščenci po sredstvu, ki v nameščenskem mezdnem boju ni običajen, to je po stavki. Lahko si predstavljamo, v kakšnih razmerah so živeli in žive zavarovalni nameščenci, da so morali v obrambo svojega življenja poseči |K> tem skrajnem sredstvu. V časopisju so bili že ol>-javljeni nekateri podatki, iz katerih je bilo razvidno, da so ponekod dobivali nameščenci plačo, ki ne dosega niti minimalnih delavskih plač. Stari kvalificirani nameščenci, družinski očetje, prejemajo po 1000 din ali 1200 din na mesec. Seveda ni mogoče soditi vseh zavarovalnih podjetij enako. Ravno naša domača zavarovalna zavoda, Vzajemna zavarovalnica in Croatia, plačujeta nameščence dobro in imata z nameščenci dobro urejeno službeno razmerje. Nasprotno pa je pri tujih zavarovalnicah, pri podružnirah raznih svetovnih, večinoma židovskih zavarovalnicah. Tu eo nameščenci najbolj izkoriščani In najbolj bedno plačani ter vedno z eno nogo na cesti. Kdor je spremljal akcijo zavarovalnih nameščencev za izboljšanje svojega položaja, je videl, da so hoteli zavarovalni nameščenci mirno urediti svoje razmerje s svojimi delodajalci. Toda nekateri, ki so mislili in še mislijo, da je naša država samo zato tukaj, da se izkorišča njeno ljudstvo in njeno naravno bogastvo, so odklonili mirno razpravljanje o iiameščenskih zahtevah. Svesti si svoje moči, so odklanjali vse zahteve, izigravali nameščence, prepričani, da nameščenci ne bodo sposobni energično braniti svoje koristi. Toda nameščenci, vsaj ogromna večina, so pokazali vso zrelost in vso svojo zavednost. Zato se tudi že kažejo uspehi in ni dvoma, da bodo napori zavarovalnih nameščencev kronani z lepim uspehom. Za zavarovalne in vse nameščence pa imajo ti dogodki velik pomen in pomenijo velik nauk: samo v organizaciji je moč in rešitev, samo v zavednem, složnem in enotnem nastopu je uspeh. Zavarovalni nameščenci potrebujejo danes moralne podpore vse javnosti. Dajmo jim to podporo, pomagajmo jim po vseli svojih močeh, da si bodo priborili človeka vredno živl jenje I Smersu Rudolf. Taki dve dvodelni brani je izdelala tvrdka I. Globočuik, kovaštvo, Cerklje pri Kranju. Ne tujina, ampak predvsem domače tvrdke lahko postrežejo z izvrstnim blagom za obleke. V vzorcih in v kvaliteti prekaša tuje izdelke blago tvornice »VUNATEX« Iz Majšperka pri Mariboru, kateri morajo biti vsi nagrajenci žrebanja hvaležni za čedne blagove, ki jih je dobavila ta tvrdka in ki jim jih je sreča naklonila. Podjetje »Vunatex< dokazuje s svojimi izdelki svojo visoko sposobnost, zato se tudi domači trgovci po vsej Jugoslaviji zalagajo pri tej tvornici. — Zahtevajte povsod le »Vunatext blagove za damske in moške oblekel ★ Pri zahvali tvrdkam, ki so dobavila darila za nagradno žrebanje »Slovenca«, je pomotoma izostala tvrdka Šarabon iz Ljubljane. Tudi njej smo hvaležni za dobavo nagrade za veliko žrebanje »Slovenca«. — Lastništvo »Slovenca«, in splošno priznanje v celi državi. Po UTadnem delu svečanosti, pri kateri 60 s svojimi nagovori sodelovali še g. šef-zdravnik in zastopnik bolnikov, sta izvedla g. Bogomir Leskovic in s. Ljubo-mira Žulj iz Ljubljane koncert z dovršeno umetnostjo in polnim uspehom, ki 60 ga vsi navzoči nagradili z navdušenim aplavzom. Blagoslovitev nove šole na Lipoglavu O novi Soli na Lipoglavu simo že poročali v zadnji številki. Preteklo nedeljo so pa imeli na Lipoglavu lepo slovesnost, ko je domači g. župnik blagoslovil novo šolsko poslopje. Pri slovesnosti je g. bana zastopal banovinski inšpektor za ljudske šole g. prof. Jeglič, navzoča sta bila tudi okrajni šolski nadzornik g Franc. Erjavec in pa inž. E, Navinšek, ki je naredil načrte za novo šolo. Ob tej priliki pripominjamo, da je gradbo nove šole nadzoroval banovinski tehnik g. Lado Lužar. G. župnik Martin Pečarič je imel v župni cerkvi lep govor in sv. mašo. Po maši so pa šolski otroci nesli kip Srca Jezusovega v sprevodu v novo šolo. Kip so postavili v šolski veži na pripravljen prostor. Nato je g. župnik blagoslovil novo šolsko poslopje. Slovesnosti se je udeležila velika množica domačinov, ki so veseli, da 6e jim je izpolnila davna želja, da se bodo njihovi otroci vzgajali v krasni šolski zgradbi. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz« Josef« grenčice. Smrt mladega delavca pod ruševinami Celje, 18. julija. Bliskovito se }e dane9 opoldne razširila po mestu vest o zrušenju neke hiše v Gosposki ulici, kjer je našel smrt 31 letni zidar Ribeželj Žani iz Lokrovca pri Celju. Nesreča se je pripetila ob 11.46. Stavbenik g. Grein iz Slovenjega Gradca je prenavljal 6taro poslopje, last mehanika g. Vebra iz Celja. Hiša je stara nad 100 let in stanovalci sosedne hiše šo pomnijo, da je bilo to posopje ]xipravljeno 1. 1875, ko so v hiši postavili povprečne stene. Zidarji so podrli razen temeljnih zidov skoro vse stene, pred kratkim pa so nato iz previdnosti porušili tudi ostrešje. Danes dopoldne so trije zidarji podirali dimnik. Med njimi je bil tudi delavec Ribeželj, ki je slonel na tramu. Naenkrat je počil požarni zid sosedne hiše, ki ni bil zavarovan, in se zrušil z groznim hrumoni čez traniovje. Ribežljev tovariš Kranjc, ki je opazil, da se podira požarni zid, je zaklical Ribežlju, ki se pa ni mogel več umakniti, ker ga je že zadel zid ter ga z vso silo treščil po tramovju. Grižlju je odbilo levo stran lobanje, dn so mu izstopili možgani. Pri padcu je treščil ul>ogi delavec še ob tram z glavo in mrtev obležal na tleh. Z Rihežljem je padel tudi neki drugi delavec. ki pa ie dobil le lažje poškodbe po obrazu. Drobne novice Koledar Torek, 19. julija: Vincencij Pavel&ki, spozna-Valec; Avrea (Zlata), devica mučenica. Sreda, 20. julija: Marjeta, devica mučenica. Osebne vesli — Napredoval je z ukazom Nj. Vel. kralja z Sne 8. junija 1938 predstojnik zavoda za zaščito mater in otrok v Ljubljani g. dr. Bogo D r a g a š za zdravstvenega nadsvetnika in predstojnika omenjenega zavoda v 1V-1. Iskreno čestitamo! = Iz banovinske službe. Banovinski kmetijski uradnik Bregant Ivo pri okrajnem načelstvu v Ptuju je napredoval v VII. položajno skupino. Banovinski upravni uradnik Groblacher Božidar pri upravi banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina je napredoval v VII. položajno skupino. V VIII. položajno skupino so napredovali upravnik banovinske zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani P o z n i č Blaž, C i z e 1 j Olga, banovinska arhivska uradnica pri banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, banovinski kmetijski uradnik Ambrož Gabrijel pri okrajnem načeletvu v Črnomlju, obrtna učiteljica na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani L u b e c Elza, banovinski tehnik J a m š e k Ivan pri okrajnem cestnem odboru v Kamniku. V IX. položajno skupino so napredovali Modic-Čebela Ana, sestra pomočnica v zdravstvenem domu v Celju, in sestra pomočnica Kopač Leopoldina na državni šolski polikliniki v Ljubljani, žigosač pri oddelku kontrole mer na okrajnem načelstvu v Mariboru — levi breg Čeh Konrad, banovinski kmetijski uradnik pri upravi banovinskega posestva v Mali Loki P e-trcol Anton. Postavljen je za banovinskega tehnika v IX. položajni skupini P i r n a t Josip pri okrajnem ccslnem odboru v Slovenjem Gradcu, za banovinskega cestnega nadzornika v X. položajni skupini pri okrajnem cestnem odboru v Ljubljani jc postavljen S t e i n er Viljem. Za služitelja I. skupine pri oddelku kontrole mer pri okrajnem načelstvu v Ljubljani je napredoval K a d u n c Franc. Zdravnik združene zdravstvene občine Ma-renbcrg dr. Honigmann Alfonz je premeščen za zdravnika združene zdravstvene občine na Vrhniki pri Ljubljani. klub, Ljubljana, Beethovnova 9. Vsi posetnfki fila-telistične razstave kakor tudi udeleženci kongresa uživajo polovično vožnjo od 3. avgusta do 13. avgusta, in sicer za prihod od 3. do 11. avgusta in za odhod iz Ljubljane od 5. do 13. avgusta. Razstava bo nad vse zanimiva tudi za nefilateliste, saj bo na razstavi ves Tazvoj slovenskih znamk prikazan, bodo pa na razstavi vse jugoslovanske znamke tako po katalogih in specielne zbirke. — Izlet v Dolomite od 13. do 17. avgusta. Okorni — Razpis zdravniških mest. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje sledeča zdravniška mesta: mesto pogodbenega zdravnika v Črnomlju, Kamniku, Ločah pri Poljčanah in pogodbenega hišnega zdravnika v okrevališču »Jadran« na Rabu, ter mesto zdravnika-uradnika v Tržiču. Rok za vložitev prošenj do 15. avgusta 1938. — Prepovedan tisk. »Službene novine« št. 158 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in širiti št. 26 tednika »Nedjelja«, dalje knjižico »Komunalna politika grada Sušaka sa socijalne perspektive«, podpisane po Vilimu Ka-lcnu in knjigo »Terpituda« od Marka Krstiča, cr-teži Hegedušiča. Vse je izšlo, oziroma je bilo tiskano v Zagrebu, — Izlet v Švico od 14. do 23. avgusta. Okorni — »Bodočnost« št. 6—7. Izšla je dvojna številka glasila naših katol. nameščencev. Kot vedno prinaša tudi v tej številki lepe in aktualne članke, Naj navedemo nekaj naslovov: Po taboru, Krščanski socializem (mnenje dr. Aleša Ušeničnika), Občni zbor TBPD (Martelanc), Pred volitvami v Pokojninski zavod, Socialno vprašanje in mi (Smer-su), Pravice ob porodu, O novelizaciji obtnega zakona, Zahteve zavarovalnega uradništva, Kam vodi pot človeštva?, Socialni obraz Jugoslavije, Zavarovanje organistov, Važna razsodba i. dr. Glasilo našega Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije zasluži vso pohvalo in mislimo, da ne bi smelo biti slovenskega nameščenca, ki ne čita tega svojega glasila. Bodočnost se naroča pri upravi v Ljubljani, Čopova ul. 1 (ZZD.) — 17 gojencev za medicinsko fakulteto v Belgradu bo sprejelo ministrstvo vojske in mornarice. Za razpisana mesta se lahko potegujejo abiturienti, ki so napravili maturo z najmanj dobrim uspehom, visokošolci z dvemi ali štirimi semestri medicine Danes ob 19.15 in 21 15 Vstrašn stotnik Telefon 22-21 Kino Union Napeta drama v ka erl se borita Junaštvo ln llunezen do domovine s temnimi silami izdalBtva ln šollonažv Lena, Koketna igralka v slu4bl sovražnikove votiunake centrala, izginuli aunr z varnimi navodili tvori asredlšcs razgibanega delanla tega zanimivega filma Lepa | f|«MMUMH ln nadvse slmoatlSol ni uagover m priljubljeni Kari. L. Diehl Važna navodila za pešce 1. Cesta je za vozni promet! Če ni hodnika, hodi Zmerom po skrajnem desnem robu v smeri hoje! 2. Če hočeš prekoračiti cesto, stopaj zmerom pravokotno po najkrajši progi, nikoli pa poševno. 3. Ne postavljaj se na sredo ceste in ne razgo-varjaj se tam s prijateljem. 4. Preden prekoračiš cesto, poglej zmerom prej na levo in še na desno. Če ni vozila v bližini, stopi hitro na drugo stran. 5. Ne prekorači ceste tik za vozilom, ki zapira razgled na nasprotno stran. Bolje je počakati in ostati živ in zdrav. 6. Ne skakaj s tramvaja. Ne izstopaj, preden nisi prepričan, da ne prihaja vozilo, ki te lahko zadene, če hočeš prehiteti tramvaj. 7. Motorna vozila vozijo naglo in zato imajo ceste. Pomisli, da s hitrostjo 30 km na uro prevozi avtomobil ali motocikel v 5 sekundah 41 metrov, medtem ko ti v tem času prehodiš komaj 5 metrov. Misli na to, kadarkoli hočeš čez cesto! 8. Cesta ni igrišče, Otroci naj se igrajo na vrtu ali dvorišču. 9. Ne obešaj se na druga vozila! Otroci! Ne obešajte se na tramvaj, avtobuse ali druga vozila. 10. Zmerom, kadar si na cesti, se zavedaj, da nesreča nikoli ne počiva! — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Joselova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Strela zažgala kozolec in pod Škocijan pri Turjaku, 18. julija. Ko je v soboto, 16. julija ob 4 prihrumela nad Škocijan silna nevihta, je udarila strela v kozolec Ivane Sever v aMlih Lipljenah. Kozolec je bil poln sena in tudi že nekaj žita. Bi! je naenkrat v ognju. Takoj nalo je plamen objel pod Jožeta Severja — z napolnjeno seneno in listno šupo. Požar se je že pričel širili proti vasi, ki šteje 34 številk. Tedaj je posegla vmes škocij. gasilna brizgalna. Spretni organizaciji škocijanskih gasilcev in neumornemu trudu skozi 5 ur so gasilci ogenj lokalizirali in obvarovali vas. Izpraznili so 4 vodnjake in več gnojnih jam. V vasi je nastala silna panika: med jokom so vaščani odnašali bolnike in blago na varno. Proti pečeru je prišla na pogorišče šentjurska motorka, ki pa ni stopila v akcijo, ker je bila nevarnost že odstranjena, ogenj v glavnem po-gašen. Uboga posestnika sta zavarovana le za majhno vsoto, ki ne bo zadostna in poleg tega sta ob vse seno. Blagim srcem ju priporočamo v ]>omoč! Volitve v jeseni — — Akademičarke in srednješolke! Iz Ljubljane se odpeljemo na tabor na Brezje v nedeljo, 24. julija, ob 7.12. Zato se zberemo točno ob tri četrt na sedem pred glavnim kolodvorom na Masarykovi cesti. Nobena naj ne pozabi taborne knjiižce in znaka! Vabljene tudi liste ki ste se želele, pa se niste mogle prijaviti! — Hruška cvete na vrtu Marije šifrer v Stari Loki 21. Vejico cvetoče hruške nam je prinesel v uredništvo prijatelj našega lista. — Izlet v Trsi od 13. do 15. avgusta. OUorn! _ XX. jubilejni mednarodni kongres katoliških esperantistov pod pokroviteljstvom prevzv. g. kne-zoškofa dr. Gregorija Rožmana in častnega odbora pod predsedstvom g. bana dr. Marka Natlačena. V času našega kongresa bo filalelistični klub Ljubljana priredil svojo prvo razstavo znamk, združeno z borzo znamk v prostorih drž. trgovske akademije __~ r> ~ H V f i rtamon i n i t J o nrn«npll 11 d uicmtiau'i cvon, » »u >•«*■■ * ) ~ — - r * — r - . - -. Kdor se zanima zanj, naj se obrne na filatelistični in za zrakoplovstvo medicinci s prvim rigorozom. Prošnje jc poslati upravniku internata voj. gojencev medicincev (Glavna voj. bolnišnica - Belgrad), do najkasneje 15. avgusta t. 1. Sprejemni pogoji so razvidni iz Službenega voj. lista str. 953—958, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih voj. okrožjih in na vseh orožniških postajah. — V Rim—Napoli od 17. septembra do 2. oktobra. Okorni — Spremeba imena vasi Studenec-Ig. Notranje ministrstvo jc odredilo, da se dosedanje ime vasi Studenec-Ig v občini Ig, okraj ljubljanski, spremeni v Ig. Bolečo rdečico, ki Vam jo je povzročilo sonce, Vam izpreme-ni Tschamba Fii v prožno rjavo polt. Drogerija Gregorič, dr. z o. z., Ljubljana, Pre-: šernova 5. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 16. t. m. je objavljen »Pravilnik o pooblaščenih aktuarjih« in »Pravilnik o pobiranju cestne takse od železniškega prevoza blaga v vagonskih tovorih.« Volitve v jeseni — Jugoslovanska knjigarna r. z, z o. z. Ljubljana, priporoča sledeče knjige: Hansel, Die Jugend und die leibliche Liebe. Sexualpadagogische Betrachtungen. 87 str., nevez. 28 din. — Holzmeister, Kirche im Kampi, 227 str., nevez. 47 din. — Index Librvrum Prohibitorum. 508 str., nevez. 30 din. — Liener, Der neue Christ. 339 str., vez. 112 din. — Mendigal, Jugend Moral, 164 str., nevez. 39 din. — P, Thomas Mi-chels, Die gottliche Gabe der Vollkommenheit. 92 str.« nevez 29 din. — Pfliegler, Der lebendige Christ vor der wirklichen Welt. Gesammelte Gewissenserfor-schungen. 126 str., nevez. 39 din. — Poppe, La di-reetion spirituelle des enfants, 99 str., nevez. 12 din. M. Edouard Poppe par 1'abbe Od. Jacobs et Edouard Ned, 264 str., nevez. 36 din. — Radermacher, Psal-men und Liturgie. Eine biblisch-liturgische Erkliirung der Sonn- und Festtagfmessen, 288 str., nevez. 46 din. — Rudolf, Bildung zum Christen. 166 str., nevez. 37 dinarjev. — Schiitz, Der Mensch und die Emigkeit 395 str., vez, 85 din. — Walter, Die Herrlicbkeiten des christlichen Sterbens. 87 str., vez. 21 din. ^^ Dvojni obraz ljubezni, kakor Jo oblikuje edino 1 >_ ^ - | » .-m S c—fc film modernega človeka, moderne SOlai ZlVAf^MlfOL družbe! V glavni vlogi Raimu In Rente Sant t»r. Premiera Kino Matica danes ob 16, 19.15 in 21.15 uri OSJECKA LJEVAONICA ŽEIHIA i TVORNICA STROIEVAP.D — Od doma je neznano kam odšel včeraj zjutraj 12 letni deček Branko Alojzij Klančar. Za 6vojo starost jc deček krepak ter oblečen v usnjene (ir-hasle) hlače z usnjenimi naramnicami in svetlo sivo majco s kratkimi rokavi. Obut je na golo nogo v rjave čevlje. Je razkrit ter na kratko (bubi) ostrižen. Pri sebi nosi rjavo aktovko. S seboj vodi 3 in pol letnega dečka Marjana Košiča, ki je obut na golo nogo v rjave sandale in oblečen v svetlo-sivo bluzo. Deček je temnih kostanjevih las ter okroglega obraza. Na desni strani čela je še nekoliko poiolčcn od nedavnega padca. Kdor ju je kaj videl ali morda ve, kje sc sedaj nahajata, je lepo naprošen, da proti povrnitvi stroškov takoj sporoči najbližnji policijski ali crožniški postaji ednesne na naslov Joža Košič, Ljubljana, Rožna ul. 41, Ljubljana 1 V cerkvi Srca Jezuovega v Ljubljani obhajajo danes slovesno praznik 6V. Vincencija Pavel-skega, ustanovitelja misijonske družbe in družbe usmiljenih sester ter varuha vseh društev krščanske dobrodelnosti. Ves dan je Najsvetejše izpostavljeno. Ob 6 je slovesna sv. maša in potem vsako uro sv. maša; zadnja bo ob 11. Ob pol 8 zvečer bo slovesna pridiga o sv. Vincenciju, ki jo bo imel g. dr. Franjo Knavs. Po pridigi bodo pete litanije Srca Jezusovega in zahvalna pesem. Volitve v jeseni 1 župan dr, Juro AdleSič zaradi počitnic ne bo sprejemal strank do 31. avgusta. Nujne zadeve je treba predložiti pismeno. 1 Razstava Petra Lobode se nadaljuje preko nedelje 24. julija. Razstava D. Inkiostrija je prekinjena. 1 Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v sredo, 20. julija ob 8 izlet v Gornji grad, Sv. Frančišek, Nazarje in Novo Štifto. Zbirališče: Kongresni trg. Zglasiti se je do torka popoldne ob 5. uri v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu. Avtobus 25 din. 1 Rezervni oficirji, člani pododbora UROIR v Ljubljani, ki želijo prostovoljno sodelovati — prisostvovati letošnjim enodnevnim vojaškim vajam v ljubljanski garniziji kot na poligonu, naj se javijo med uradnimi urami v torek, dne 19. t. m. ali v petek, dne 22. t. m. v društvenih prostorih Kongresni trg 1. Opozarjamo, da je odobrena brezplačna vožnja z vlakom v Ljubljano in nazaj vsem onim, ki spadajo k ljubljanskemu vojnemu okrožju in žele prisostvovati vajam. Uprava pododbora — Ljubljana, 1 Kolonisti podmladka Rdežega križa odpotujejo na letovanje v Bakar jutri, 20. julija ob 7.48 zjutraj čez Novo mesto. 1 Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana — priredi za svoje člane in vpeljane goste ogled stavbe Mayer v četrtek, 21. t. m. s sestankom ob 16 pred stavbo. IGro/.dje na brajdah predmestnih hiš in vrtov letos lepo kaže. Grozdja je mnogo več kot lani in jagode so že lepo napete in ponekod debele kot srednji lešniki. I Cene drvom na trgu. Dočim so jih dajali kmetje, ki jih vozijo v mesto, pred 14 dnevi še po 80 in 82 din meter (pri trgovcih so seveda že zdaj po 116 do 120 din), zahtevajo sedaj že 85 do 88 din za meter. 1 Le potrpljenje! Za pešce k Sv. Križu so nastali zdaj, odkar razkopavajo delavci med predorom in Kolinsko tovarno cesto za tramvaj, nevšečni časi, ker je cestišče v celi širini razdrto. K tej nepriliki pripomore v gotovih presledkih tudi tovorni avtomobil, ki mora odvažati odkopani material sproti z mesta. Ker bo ta »nadlega«, kakor se- ču je, tra jala le kratek čas, bo pot za pešce kmalu »udobnejša«! Seveda: vsak se ne more z avtobusom voziti!... Sra)ce, pliame, Karničnik, Nebotičnik. 1 Pred dnevi se je na iniciativo dramatika Ivana Mraka ustanovil »Mrakova igralska skupina« s cilji, ki jih je Mrak že očrtal. Nova skupina bo nastopila javno jeseni z Mrakovo novo tragedijo »Grohar«. Dr. Janko Pompe ne ordinira od 18. VII. do I. VIII. 1 Kolesarji zunaj mesta so — arogantni gospodje! Če jih opozoriš, da imajo voziti po desni strani ceste in ne po hodniku, te nanrulijo — če imaš kako pipo v ustih, s »fajrarjem«, če pa kadiš kako »kratko«, si pa »škric«! — To pa vse zato, ker ni blizu stražnika. Poizvedovanja Našla se je zapestna urica od Zmajskega mosta do Pollakove tovarne in se dobi v Zeljarski ulici 11, Ženska, ki je pobrala v soboto na Vodnikovem trgu ob pol 11 rjavo torbico z veliko vsoto denarja, se poziva, naj jo odda ali v upravi »Slovenca« ali na policiji. Žena je nosila modro obleko in imela na glavi modro ruto, Šošlani Priprave za Narodni tabor v Šoštanju so v polnem teku. Vse kaže, da je zamisel tabora prodrla v vsako slovensko hišo, v sleherno zavedno slovensko srce. Vse iz bližnje in daljnje okolice, kar pošteno misli, pravično čuti, naj pride 31. julija v Šoštanj, da se na-vzame prave ljubezni do naroda in do močne kraljevine Jugoslavijel Maribor Celje Zahvala češkoslovaškega Orla. G. županu celjske mestne občine g. A. Mihelčiču je poslal prvi poslevo-deči podpredsednik in namestnik staroste češkoslovaškega Orla g. Frančišek Leiner tole pismo: Vele-spoštovani gospod župani Zelo obžalujem, da se mi za časa mojega bivanja v Jugoslaviji ni nudila prilika osebno se sestati z Vami in Vam izraziti tako v imenu vseh češkoslovaških udeležencev nepozabnih ljubljanskih slavnosti, kakor tudi v imenu vsega orlovstva, vročo zahvalo za Vašo prijaznost in sprejem naših delegatov v Celju. Zato storim to tem potom po po-vratku v domovino in Vas prosim, velespoštovani gospod župan, da sprejmete za vse našo iskreno zahvalo. Češkoslovaško orlovstvo nikdar ne bo pozabilo trenutkov navdušenja in ljubezni, ki so pri postanku v Celju dosegli svoj višek v navdušeni manifestaciji če-škoslovaško-jugoslovanskega nerazdružljivega bratstva. Srečni smo, da ima naš narod v junaškem slovenskem narodu tako vzorne brate. Dodajani, velespoštovani gospod župan, k temu tudi svojo osebno zahvalo in beležim z izrazi odličnega spoštovanja: František Leiner, poslevodeči namestnik staroste. c Prijave za udeležbo narodnega tabora ob 20 letnici Jugoslavije v Mariboru dne 14. in 15. avgusta 1938 sprejema prosvetno tajništvo, Cankarjeva ulica 4. Udeleženci imajo četrtinsko vožnjo. c Članski sestanek ZZD v Celju bo v torek, 19. t. m. ob 6 zvečer v Domu v Samostanski ulici. Pridite gotovo vsi! c Kino Union. Danes film v naravnih barvah »Ramona«. c Mestna občina celjska ponovno razpisuje dobavo posteljnine in perila za Delavski dom in kopališče na Vrazovem trgu v Celju. Morebitna pojasnila in proračunski pripomočki se dobijo pri liodpisanem |>oglavarstvu soba št. 38 in na stavbi. Pravilno kolkovane ponudbe z ozuafilx> »Ponudba za posteljnino in perilo v Delavskem domu« je vložiti v zaprtem ovoju v vložišču mestnega poglavarstva soba št. 9 do vključno 22. julija t. 1. do ll doi>oldiie. m Glaserjeva slavnost v Reki pri Ho?ah. V nedeljo, dne 24. t. m., bodo slovesno odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši slavnega jezikoslovca, pisatelja zgodovine slov. slovstva, vnetega domoljuba prof. dr. Karla Glaserja, ki je neumorno in požrtvovalno delal za kulturni napredek sloven« skega naroda ter je zaradi svoje narodne zaved-< nosti moral mnogo trpeti. Ob priliki 25-letnice njegove smrti mu bo Zgodovinsko društvo v Ma-« riboru odkrilo spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Reki pri Mariboru pod zelenim Pohorjem. Spored slavnosti je sledeč: Ob pol 9 se zberejo gasilci in občinstvo pri gasilnem domu v Hočah, odkoder odkorakajo z godbo v Reko, kjer ob ob pol 10 sv. maša na prostem blizu reška šole; po sv. maši bo odkritje spominske plošče na rojstni hiši v Reki pri Podkrižniku ali »Momuc, Slavnostne govore bodo imeli prof. dr. Dolar, ravnatelj dr. Tominšek in drugi. Popoldne bo ljudska veselica pri Podkrižniku v Reki. — Dr. Glaser je mnogo storil za napredek svoje domovine, ljubil je z svo dušo svoj rojstni kraj in kmetski stan, zato se rojaki od blizu in daleč udeležite slavnosti, da se vsaj malo oddolžimo spominu vrlega moža. Reka je obenem krasna izletna točka! ter postaja mestnih avtobusov ob nedeljah. m Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico javlja vsem udeležncem romanja v Šmarje pri Jelšah, da bo romanje dne 7. avgusta in ne 14. avgusta, kakor je bilo objavljeno. Še enkrat vabimo vse one, ki bi se romanja radi udeležili, naj se prijavijo pri najbližji odbornici ali pa v društveni pisarni. Prijave se sprejemajo do 1. avgusta. Pohitite s prijavami, dokler je še čas. — Odbor. m Strela udarila v telefonski drog. V nedeljo je bila nad Mariborom huda nevihta. V Tomšičevem drevoredu je udarila strela v telefonski drog ter pretrgala štiri telefonske vode. m Požar v Studenškem gozdu. V Studenškem gozdu je cela kolonija malih hišic in stanovanjskih vagonov. V takem vagonu stanuje tudi železničar Anton Prevolšek, ki pa je sedaj ostal brez strehe. Ko je bil z doma, se je vnel od razbeljenega štedilnika vagon ter je zgorel z vso ,ppravo. Gasit so prišli gasilci iz Studencev in Peker, pa ni bilo vode za motorke. Zaradi tega so gasili z zemljo ter preprečili, da se ogenj ni razširil v soseščino. m Smrtna kosa. V bolnišnici sta umrla 26-letna služkinja Hermina Kajbič in 44-letni poštni zva-ničnik iz Št. Lovrenca na Poh. Polajnar Simon, Naj počivata v miru. m Gradnja zasilnih stanovanj se je pričela. Včeraj zjutraj so se pojavili delavci na stavbiščih v Pregljevi ulici ter so začeli z gradnjo štirih stanovanjskih hiš za mariborske reveže. V vseh štirih hišah bo 80 stanovanj. Dve hiši bosta pod streho 20. avgusta, dve pa 1. septembra, na jesen se bodo pa stanovalci že vselili. Pregljeva ulica leži vzporedno z Magdalensko za telovadiščem So-kola I. v Magdalenskem predmestju. m Dve žrtvi nesrečnega naključja. Nesreča je terjala zopet dve življenji, ki sta ugasnili v ma-t riborski bolnišnici. Umrla sta 42-letni delavec Franc F^rjančiS Tn 33-letni posestniški sin Ivan Gabrovec iz Voseka pri Sv. Marjeti ob Pesnici, Ferjančič se je ponesrečil dne 20. maja na skla-dišču trgovine z lesom Miroslava Franceta ob Ma-sarykovi ulici. Na Ferjančiča in preddelavca Piščanca se je porušila lesna baraka. Oba sta dobila hude poškodbe, Ferjančiču je zlomilo hrbtenico. Dočim je Piščanec ozdravel, se je Ferjančič mučil 7 tednov, ležeč samo na vrveh, sedaj pa ga je rešila smrt trpljenja. — Grabovec pa se je ponesrečil 7. julija v Košakih. Ko se je peljal na kolesu, ga je podrl na tla neki avtomobilist ter si je pri padcu razbil lobanjo. Ležal je skoraj ves čas v bolnišnici nezavesten, včeraj pa je umrl. m Stanje vinogradov v mariborski okolici je> še povoljno, iz mnogih krajev pa prihajajo poroči« la, da se pojavlja peronospora na listju. Ta pojav bi utegnil biti usoden, če bomo imeli sedaj v toplem juliju deževno vreme, pa bo treba vinograde še škropiti. Čuje pa se, da so naše domače jugoslovanske tovarne modre galice svoje zaloge že izčr-pale. Dobro bi bilo, če bi se strokovnjaki o tem prepričali, pa bi v primeru, če to odgovarja dejstvu, izposlovali carine prost uvoz inozemske modre galice. m Krvava nš v sadovnjakih. V sadovnjakih1 mariborske okolice se je pojavila v velikih količinah krvava uš, z njo vred pa tudi najhujša njena sovražnica, mala osica, ki je tako nežna, da je skoraj ne opaziš. Ta osica uniči več krvave uši s tem, da zabada vanjo svoja jajčeca, kakor pa jo uničijo kemična sredstva. Zategadelj priporočajo nekateri strokovnjaki, naj bi sadjarji ne nastopili proti krvavi uši s kemičnimi preparati, ki uničujejo tudi osico, pač pa naj bi se posvečala večja pažnja biološki obrambi. V Nemčiji na primer gojijo to osico v posebnih postajah ter jo potem iz-puščajo v sadovnjake, pa so imeli z njo najboljša uspehe. Rele če V nedeljo, 17. t. m. je bil za našo župnijo vesel dan. Imeli smo novo mašo, katero je daroval g. Albin Avguštin ob številni asistenci duhovščine. Verniki so napolnili cerkev do zadnjega kotička. Vsa župnija se je za ta pomenljiv praznik ves teden vneto pripravljala. Dekleta so napletla vence in z njimi lepo okrasila župno cerkev, fantje so pa postavili vitke mlaje in 6 tem tudi na zunaj pokazali velik pomen tega praznika. G. novomašniku želimo obilno božjega blagoslova pri delu Ln oznanjevanju Kristusovega kraljestva na zemlji. Dela pri gradnji nove šole 6e bližajo koncu. V začetku šolskega leta bo lepa stavba že izročena svojemu vzvišenemu namenu, Bogu v čast, in mladini v korist. Prihova 30-letnico Katoliškega prosvetnega društva proslavimo na Prihovi dne 31. t. m. Dopoldne se vsi člani Prosv. društva udeleže rane sv. maše in skupnega sv. obhajila. Popoldne ob 3. uri pa bo na prostoru pri g. Pavliču slavnostna akademija z zelo zanimivim sporedom. Poleg govorov šol. upravitelja g. Štefančiča in advokata g. dr. Humra iz Konjic, nastopa fantov, simboličnih vaj deklet, pevskih in drugih točk se bo še predvajala Finž-garjeva dvodejanka »Nova zapoved«. Po akademiji pa bo istotain prosta zabava, kjer bo preskrbljeno kakor za želodec tako tudi za razvedrilo srca. Pri proslavi sodeluje godba iz Slov. Konjic. Delavci in prijatelji prosvete, domači, iz sosednih župnij, iz cele dekanije in od drugod, prisrčno vabljeni v obilnem številu. Krediti za nove ceste v dravski banovini Kraljevska banska uprava dravske banovine objavlja: »Jugoslovenski kurirc poroča, da ie gradbeno ministrstvo že hotelo razpisati licitacije za gradbena dela na novih cestah v Sloveniji. Teh licitacij pa da gradbeno ministrstvo ne more razpisati, čeprav je kredit že pripravljen, ker da še niso gotovi končni načrti za gradnjo novih cest v dravski banovini, ki jih mora dovršiti banska uprava v Ljubljani. »Jugoslovenski kurir« pripominja, da so bili ravno Slovenci tisti, ki so urgirali gradnjo novih cest v dravski banovini, sedaj pa jih je gradbeno ministrstvo presenetilo, ko še niso gotovi s končnimi načrti. Te informacije »Jugoslovenskega kurirja« so netočne. Ministrstvu za gradbe so predloženi v odobritev, odnosno so že odobreni sledeči detajlni projekti: Za modernizacijo državne ceste št. 2 Jeperca—Labore, za rekonstrukcijo mostu čez Savo v Kranju, za modernizacijo državne ceste št. 2 skozi mesto Kranj in od Kranja do odcepa ljubelske državne ceste ter za tlakovanje državne ceste št. 50 Maribor—Pesnica, skupno s ekspropriacijo zemljišč na državni cesti št. 2 Ljubljana—Kranj za proračunski znesek 39,112.310 din. Poleg teh projektov so že odobreni gene-Talni projekti za modernizacijo državne ceste št. 2 Novo mesto—Ljubljana in Naklo—Podvin, državne ceste št. 50 Ljubljana—Št. Vid pri Lu-kovici in Vransko—Celje—Višnja vas ter Spodnja Ložnica—Slovenska Bistrica—Fram. Izdelan je tudi že detajlni projekt za rekonstrukcijo državne ceste št. 50 Št. Vid pri Lukovici— Vransko. Dalje je v delu še detajlni načrt za novo državno cesto Ljubljana—Sušak, ki je v glavnem popolnoma pripravljen za predložitev ministrstvu v odobritev. Dovršitev načrtov so krajšem času dogotovljen. Proračunska vsota za vsa ta dela se ceni na okrog 650,000.000 din. Za izvršitev dosedanjih načrtov je kraljevska banska uprava iz banovinskih sredstev od 1. aprila 1936 do danes potrošila okrog 900.000 din, ker ji iz državnih proračunov v te svrhe doslej niso bili dodeljeni nobeni krediti in tudi še ni ustanovljena obljubljena terenska tehnična sekcija za trasiranje državnih cest v dravski banovini. Za dovršitev načrtov, ki so bili spredaj našteti, bi bil potreben še znesek okrog 800.000 din, iz česar izhaja, da se je iz banovinskih sredstev opravilo že več kot polovico dela in bi sekcija za trasiranje prevzela bogato dediščino. Poleg teh projektov se izvršujejo številni piojekti za gradnjo in modernizacijo banovinskih cest. Iz teh podatkov naj javnost posname, da je kraljevska banska uprava iz banovinskih sredstev pripravila že ogromno gradiva za modernizacijo vseh najvažnejših cest v dravski banovini. Pri tem stanju torej ni važno, da se licitacija razpiše, temveč da se dodeli kredit, kajti dovršitev projektov v enem ali drugem primeru je vprašanje samo kratkega časa. Vsekakor kraljevska banska uprava ne bo v zadregi, če se ji takoj dodeli vsaj 40,000.000 din, to je znesek, o katerem »Jugoslovenski kurir« poroča, da je za dravsko banovino pripravljen, ker so najaktualnejši detajlni projekti gotovi ter odobreni, oziroma so predloženi ministrstvu v odobritev. Kaj je z Gostilničarsko pivovarno v Laškem Z ozirom na članek pod gornjim naslovom Brno prejeli od upravnega sveta pivovarne sledeče pojasnilo : »Članek je očividno napisala oseba, ki ne pozna dejanskih razmer. Glasom naših pravil se lahko udeleži občnega zbora vsak delničar, četudi ima le eno samo delnico, stavi tamkaj lahko vprašanja, predloge in nasvete. Ker pa znaša število delničarjev okoli 3000, so bili ustanovitelji družbe primorani glasovanje vezati na večje število delnic, to je na 10 delnic, ki predstavljajo 1 glas. Upošteval se pa je pri tem tudi interes malih delničarjev, ki posedujejo samo po 1 delnico in dobijo na ta način glasovalno pravico. Nasprotno pa so se omejili tudi večji delničarji na ta način, da imajo glasovalno pravico do 100 glasov tako, da večji delničarji ne morejo prevladati malih delničarjev. Na občni zbor vabi upravni svet ne samo potom uradnih listov, kakor bi to po zakonu in pravilih zadostovalo, temveč tudi potom dnevnega časopisja in osebnih vabil, v katerih poziva k udeležbi. V tem pogledu so tedaj pritožbe povsem neutemeljene. ,.•.■bhh-ioi^-hi .»m km , Ravno tako brez podlage je tudi trditev, da bo pivovarna proizvajala le 2000 hI piva letno, ker je kapaciteta naše pivovarne predvidena na 50.000 hI, ne pa na 30.000 hI. Produkcija piva se bo ravnala po konsumu in povpraševanju ter se pivovarna ne namerava zadovoljiti z letno produkcijo 2000 hI. Ze do konca tekočega leta bomo iz-varili mnogo več kakor pa to množino, četudi pridemo s pivom šele p osezoni na trg, ko je konsum piva najmanjši. Glede kakovosti in cene piva moramo pove-idati, da naše podjetje nima namena spuščati se v nelojalno konkurenco z že obstoječimi pivovarnami, pač pa bo konkuriralo s kvaliteto piva, kolikor bo to le mogoče. Gostilničarji naj potem izbirajo med našim in drugim pivom, pri tem pa upoštevajo, da je pri naši družbi udeležen le domači kapital in da so v družbi zastopane vse skupine, ne oziraje se na njih politično pripadnost. Naše podjetje hoče ostati samo slovensko. V objavljenem članku je tudi ugotovljeno, da so nepremičnine naše pivovarne obremenjene z zaznambo vrstnega reda za nameravano najetje posojila. Javnosti moramo pojasniti, da smo zgradili pivovarno do sedaj brez kakih dolgov z lastno požrtvovalnostjo našega gostilničarskega stanu. Ker pa še mnogo delničarjev ni moglo vplačati v celoti glavnice za delnice, je bilo treba primanj- šole v Belgrada kljaj začasno kriti s posojilom v prid dobaviteljice strojne opreme, ki si je izgovorila zaznambo. Mislimo, da je malo podjetij, ki bi brez dolgov mogla postaviti in opremiti tako veliko tovarno, kot smo jo mi. Neusmiljeni pa nočemo biti nasproti delničarjem tako, da bi jih preganjali s tožbo in izvršbami, dokler in kjer to ni absolutno }>otrebno, da ščitimo interese točnih plačnikov-delničarjev. Koncesija za kvas je ugasnila, ker nismo imeli pravočasno sredstev od strani delničarjev za zgradbo kvasarne. Zasigurana in podpisana pa je že nova koncesija pri ministrstvu in jo pričakujemo v najkrajšem času. Iz navedenih pojasnil je razvidno, da so bili vsi izraženi pomisleki brez podlage.« Ustanovitev Zadružne Ustanovitev zadružne šole v Belgradu Pred nekaj dnevi je bil v Belgradu ustanovni občni zbor nove zadruge, ki se bo imenovala »Zadružna šola«. Ta zadruga ima namen, da organizira in vodi zadružno šolo. Ustanovni občni zbor je vodil predsednik Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug, g. minister Voja Gjorgjevič. V svojem nagovoru je naglašal jx>trebo zadružne šole, ki bi vzgajala zadružne funkcionarje, predvsem zadružne uradnike. Po nagovoru ministra g. Gjorgjeviča je bila debata glede pravil nove zadruge. Pravila so bila odobrena soglasno. Po pravilih morejo biti Člani zadruge »Zadružna šola« zadružne zveze, zadruge, občine, šole, gospodarske ustanove in odličnejši zadrugarji. Zadružna šola bo imela nižje, srednje in višje tečaje, poleg tega bo imela stalne in periodične tečaje tako na sedežu v Belgradu kakor tudi v notranjosti države. Delež znaša 1000 din, vsaka zveza bo podpisala en delež na 25 članic. Že na občnem zboru 60 ustanovitelji jx>dpisali za 500.000 din deležev. S svojim prvini tečajem bo šola pričela že 18. t. m., to bo tečaj za revizorske pomočnike in honorarne revizorje, ki bodo izvrševali revizije zadrug. Belgrajska »Politika«, ki tudi prinaša poročilo o ustanovitvi zadružne šole, poudarja že v naslovu, da je to prva šola te vrste v državi. Če je njeno poročilo o nagovoru ministra g. Gjorgjeviča točno, je ta dejal, da »se do sedaj merodajni niso spomnili, da bi ustanovili zadružno šolo«. Te trditve moramo seveda popraviti, kajti v Ljubljani obstoji že nad trideset let zadružna šola, ustanovljena po iniciativi slovenskega zadružništva, ki je vzgojila cele vrste zadružnih delavcev. Ne moremo si misliti, da odličnim belgrajskim za- drugarjem, ki so bili zbrani na ustanovnem občnem zboru zadruge »Zadružna škola«, ljubljanska zadružna šol« ne bi bila znana, prepričani smo, da je bila prezrta le po pomoti, če je bila izrečena trditev, da ni bilo do sedaj v državi še nobene zadružne šole. Gospodarska zadruga članov Društva industrijcev in vele-trgovcev v Ljubljani Društvo industrijcev in veletrgovcev se je odločilo ustanoviti zadrugo, katere namen je pospeševati pridobitno in gospodarsko povzdigo njenih članov. V to svrho bo zadruga eskontirala svojim Članom terjatve pri njihovih odjemalcih, inkasira-la vsem članom njihove trgovske terjatve in opravljala vse posle, združene s tem inkasom. Ustanovni občni zbor se je vršil 11. maja 1938. Za predsednika zadruge je bil izvoljen g. Stane Vidmar, industrijec v Ljubljani, za člane upravnega odbora pa gg. Lavrič Josip, industrijec, Jelenič Jernej, industrijec, Knez Zdenko, industrijec, Ljubic Josip, bančni ravnatelj, Agnolo Anton, veletrgovec in Smrkolj Albin, veletrgovec. Zadružni delež znaša 100 din in se plača ob pristopu. Vsak zadružnik jamči za obvezo zadruge samo z vplačanim deležem in še z enkratnim zneskom tega deleža. Zadruga je že začela poslovati, in sicer v poslovnih prostorih Društva industrijcev in veletrgovcev, Ljubljana, Tyrševa cesta 1 b. Propad dveh kočevskih denarnih zavodov. V poročilu objavljenem 13. t. m. pod tem naslovom smo navedli, da je bil g. dr. Sajovic Ivan svojčas predsednik Mestne hranilnice v Kočevju. Od g. dr. Sajovica 6mo prejeli sedaj popravek, da ni bil nikdar predsednik Mestne hranilnice. V toliko naše poročilo popravljamo. Izplačevanje starih vlog pri Praštedioni. V smislu sklepa svojega ravnateljstva bo pričela Prva hrvatska štedionioa v Zagrebu z 18. t. m. izplačevati vse stare vloge, ki so na dan 23. aprila 1932, ko je šla pod za>čito, znašale 10.000 din ali manj. V kolikor te stare vloge ne bodo dvignjene, bodo skupno z obrestmi prenesene na nove vloge. Medjumursko petrolejsko d. d. prevzame švicarski kapital. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo tej družbi zvišanje delniškega kapitala od 2.5 na 12.5 mili j. din. V smislu dogovorov ined sedanjimi delničarji in pa švicarsko grupo kapitalistov, ki jih zastopa Schvveizerische Ilolding-IIan-del A. G., to društvo je afilijacija banke »Schvvei-h,zerische Bankverein«, bo pri zvišani glavnici udeležena v prvi vrsti švicarska grupa, ki bo skupno z dosedanjimi delničarji imela 75% delniške glavnice. Z ostalimi 25% pa Ivo na družbi zainteresirana država. Večino v družbi pa bo imela, kot se sliši, švicarska grupa. Medjumursko petrolejsko društvo d. d. ima svoje terene za vrtanje in iskanje nafte v Selnici in Paklenici v Medžimurju. S j>ovečanjeni kapitala je zasigurano intenzivnejše raziskovanje naftinih terenov v Medžimurju. Borza Denar 18. julija 1938. Tečaj nemških čekov je danes precej poskočil. Na ljubljanski borzi so nemški čeki notirali 14.70— 14.90, na zagrebški 14.705—14.905, za konec julija 14.70—14.90, za sredo julija 14.55—14.75, za konec avgusta 14.50—14.70, na belgrajski borzi pa 14.6256— 14.8256. ' ■ r r ■ , Angleški funt je na ljubljanski borzi notiral 238 bi., na zagrebški 237.20—238.80 in na belgrajski 237.70— 238.80, Grški boni so beležili v Zagrebu in v Belgradu 28.65—29.35. Devizni promet jc na zagrebški borzi znašal 3,243.128 din, na belgrajski pa 4,830.000 din. Promet v efektih na belgrajski borzi pa je znašal 900.000 din. Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. t 2395.66—2410.26 Berlin 100 mark 1748.53—1762.41 Bruselj 100 belg 736.65— 741.71 Curih 100 frankov 996.45—1003.52 London 1 funt . . » . , . , ■ 214.10— 216.16 Newyork 100 dolarjev..........4319.75—4356.07 Pariz 100 frankov 119.96— 121.40 Praga 100 kron 150.43— 151.54 Trst 100 lir....." . , , , 228.20— 231.28 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.0725, London 21.51125, Newyork 436.625, Bruselj 73.875, Milan 22.98, Amster-dan 240.15, Berlin 175.30, Dunaj 30, Stockholm 111.90, Oslo 108.10, Kopenhagen 96.025, Praga 15.10, Varšava 82.30, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.4875, Buen.-Aires 113.75. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. posojilo 97.50—98.50, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 480—483, begluške obveznice 92.50—93.50, dalmat. agrarji 92.93, 4% severni agrarji 52—53, 8% Bler. po«. 97—98, 1% Bler. posojilo 92—93, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, Na* rodna banka 7200—7300, Trboveljska 170—180. Zagreb. Državni papirji: 1% investicij, posojilo 98 den, agrarji 62 den, vojna škoda promptna 480—* 482 (480), begi. obveznice 92.50—93.25 (93.25), dalmatinski agrarji 92.50—93 25 (93.25), 4% agrarji 62—63.50 (61.50), 8% Bler. pos. 98—99, 7% Bler. pos. 92.25 den., 7% pos. Drž. hip. banke 99 den, 7% stab. pos. 99 den, — Delnice: Nar. banka 7300 den., Priv. agrarna banka 228 den., Trboveljska 170—180 (175), Tovarna sladkorja Bečkerek 600 bl„ Osješka livarna 180 den., Dubrovačka 350 den., Jadran, plovba 350 den., Ocea-nia 800 bi. Belgrad. Državni papirji: vojna škoda promptna 479—479.50 (479.75—481), begluške obvezn. 92—92.25 (92.25—93), dalm. agrarji 91—91.50 (91.50), 4% severni agrarji 61—62 (61.50—62), 8% Blerovo pos. 97—98, 7% Bler. posojilo 92.75—93 (92.75), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 den. — Delnice: Narodna banka 7300 bi., Priv. agrarna banka 232—233.50 (233). Žitni trjf Novi Sad. Moka: bč. ban. Og Ogg 265—275, 245—255, 225—235, 205—215, 175—185, 130—135, 110—115; srem., slav. Og Ogg 260—270, 240—250, 220—. 230, 200—205, 170—180, 130—135, 110—115. Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji. 2ivina Svinjski sejem v Ptuju 13. julija 1938. Na sejem je bilo prignanih 53 svinj in 99 prašičev, Prodano je bilo 73 komadov. Cene so bile naslednje: prašiči pršutarii 7.75—8 din, debele svinje 8.50 din. plemenske svinje 7—7.25 din za kilogram žive teže. Pujski od 6 do 12 tednov stari 80—150 din za komad. Živinski sejem na Planini pri Sevnici 13. julija L L Na sejem je bilo prignanih 256 volov, 112 telic, 126 krav, 103 junci in 4 biki. Cene so bile sledeče: voli 1. vrste 6.25 din, voli 2. vrste 5.50, voli 3. vrste 4.50; krave 1. vrste 4.75 din, krave 2. vrste 4, krave 3. vrste 2—3 din; telice 1. vrste 6 din, telice 2. vrste 5 din, telice 3. vrste 4 drn za kilogram žive teže. Junci 5 din in biki 5 din za kilogram žive teže. Zahvala Vsem, ki ste sočustvovali z nami v bolezni in ob smrti naše drage blago-pokojne gospe Kriste Račičeve ki ste jo zasuli s cvetjem in jo spremili na njeni poslednji poti, izrekam v imenu otrok in sorodstva najtoplejšo zahvalo. Maša zadušnica bo darovana dne 20. julija 1938, ob pol 8 v župni cerkvi na Viču. Ljubljana, 18. julija 1938 Božo Račič, soprog Zahvala Vsern blatflm srcem, ki so so-" čustvovali in se na ganljivi način poslovili od rajnega prefi. gospoda Vinka Aljančiča župnika v Kredu se najlepše zahvaljujemo. V veliko tolažbo nam je bila prisotnost prevzv. g. nadškofa dr. UJClča, molitve veleč. gosp. prelata msgr. A. Novaka ln pogrebni nagovori č. g. dekana ftkrbca, prof. Terče-lja ln zastopnika Sedejeve družine. Bob naj tisočkrat poplača kovorskega župnika Hostnlka, vse stanovske tovariše, pevce, darovalce lepih vencev ln pobožnih molitev. Posebno zahvalo Izrekamo dr. B. Breclju ln dr. Fajdlgi, kakor tudi častiti sestri Kolomani. Kovor — Kred,; dne 18. julija 1838 žalujoče sorodstvo Kulturni obzornik Ob 25 letnici smrti dr. J. Glaserja Dne 18. julija 1913 je umrl v Hočah pri Mariboru, v svoji rojstni vasi, književni zgodovinar dr. Karel Glaser, kateremu bodo prihodnjo nedeljo v spomin na 25 letnico smrti vzidali v rojstno hišo spominsko ploščo. Dr. Karel Glaser je tip učenjaka, ki se je vse življenje mučil in delal ter živel svoji znanosti, ne da bi imel od nje kako priznanje ali zaslužek. Človek, ki je opravljal vestno svojo službo profesorja in so ga prestavljali iz kraja v kraj, da je služil v Leobnu, v Celju, v Ptuju, v Kranju, v Weidenau-u v Šleziji in v Trstu, pa je vedno našel še dovolj časa, da se je posvečal svoji znanstveni ljubezni — primerjalni filologiji in slovenski književni zgodovini. Tudi pozneje kot upokojenec, ko je prevzel vodstvo židovske nižje gimnazije v Uhr-skem Brodu na Moravskem in živel v Hočah pri Mariboru, se je še vedno posvečal slovenskim književnim problemom ter jih reševal s svojo veliko erudicijo. Bil je zelo izobražen mož, ki je govoril poleg modernih svetovnih jezikov tudi stare ter se je predvsem zanimal za orientalske jezike. Prav v teh jezikih — sanskrt, perzijščina itd. — je bil v Avstriji eden med boljšimi specialisti, ter se je zanje še posebej pripravljal z doktoratom iz sanskrta. Toda pri habilitaciji ni imel sreče: poizkušal je priti na univerzo v Lvov in v Prago, kjer ni uspel, v Zagrebu pa, kjer so ga predlagali za izrednega univ. profesorja primerjalnega jezikoslovja, pa učna uprava ni dovolila stolice. Tako s svojim znanjem orientalskih jezikov, iz katerih je pisal razprave v nemškem in slovenskem jeziku, ni mogel priti tja, kamor ga je vodila njegova najintimnejša želja. Iz tega njegovega znanja se je obogatila tudi slovenska književnost, ne samo znanstvena, kateri je prispeval mnogo razprav, tičočih se orientalskih jezikov in književnosti, temveč tudi beletristika. Prevedel je namreč več del indijskega pesnika Kalidasa (Prstan spoznanaja, drama v 7 dejanjih, kar je prevod Sakuntale, dalje Epiške indijske pripovedke in pravijice, odlomke iz Mahabarale itd. Prevajal je tudi iz drugih jezikov, zlasti iz angleščine, in sicer je ohranjenih v rokopisu 11 Shakespearjevih dram, ki niso nikdar bile tiskane. Med širšim slovenskim občinstvom pa je postal najbolj znan s svojo obširno Zgodovino slovenskega slovstva, ki jo je izdajal pri Slovenski Matici in ki pomeni prvo celotno slovensko literarno zgodovino. Čeprav je svoj čas naletela na velik odpor strokovnjakov zaradi svoje nezanesljivosti, ki je pa ni bil vedno sam kriv, ter nesistematičnosti, oz. zaradi svoje izključno filo-loške, bibliografske metode v času, ko so v literarno zgodovino posegali že modernejši biološki in sociološki književni momenti, ji vendar danes priznavamo to vrednost, da je prva slovenska celotna literarna zgodovina, ki je zbrala vse tedanje gradivo — čeprav ne dovolj kritično — in prinesla marsikaj novega materiala. Danes je seveda ta njegova književna zgodovina, ki že v času, ko je izhajala, ni bila na višku tedanjega razvoja znanosti, močno zastarela, kar je posledica velikega razmaha slovenske literarne zgodovine tik pred vojno in slovenske univerze po vojni. Toda Glaserjevo prizadevanje v književni zgodovini, iz katere je napisal še več drugih dobrih razprav, budi spoštovanje pred njegovo marljivostjo in žrtvijo, na drugi strani pa vzbuja tudi tragično občutje, ker ni imelo in nima tistega pomena, kakor bi ga zaslužila po najioru in ljubezni, ki ju je položil vanj. Ob petindvaj-setletnici smrti se ga spominjamo kot enega prvih literarnih zgodovinarjev, kot dobrega človeka, ki je zapustil najlepše spomine v svojem rojstnem kraju, kot velikega jezikoslovca in izredno izobraženega vzgojitelja, ki je napravil ves križev pot slovenskega profesorja v Avstriji, in kot znanstvenika, ki mu ni bilo dano, da bi razvil vse svoje zmožnosti in čudovito energijo v predmetu, za katerega je ves gorel in v katerem i)i bil postal še večji ponos svoje domovine. Zato bo v nedeljo 24. t. m., ko mu bodo na rojstni hiši odkrivali spominsko ploščo, tudi naša misel med tistimi, ki bodo dajali priznanje njegovi volji in energiji ter njegovemu delu. td. »Duše-žrtve presv. Srca Jezusovega. (Priročnik duš-žrtev). Spisal o. Maks Schmid D. J., poslovenila uršulinka M. Magdalena Plevel. 407 str. Založil uršulinski provineialat v Ljubljani 1338. Cena vezane knjige z rdeč. obr. 24 din, z zlato obr. 28 din. — Hudobija, brezboštvo, nemoralnost vseh vrst naše dni vedno bolj narašča. Kdo jo bo ustavil? Samo presv. Srce Jezusovo! To bodo pa sprosile junaške duše-žrtve. Visok cerkveni dostojanstvenik piše o teh dušah: »Zamisel požrtvovalne predaje (darovanja) duš božjemu Srcu ni le bistveni znak češčenja presv. Srca, ampak je tudi za sedanje čase najbolj primerna naloga više stremečih src. Samo posebno usmiljenje božjega Srca more rešiti svet pred vsestranskim razsuloin; in to usmiljenje morajo izprositi in izvojevati one junaške duše, ki se ponudijo božjemu Srcu v popolni samopozabi kot žrtve zadoščenja.« Papež Pij XI. pozivlje v svoji okrožnici (od 8. maja 1928) »o molitvi in jiokori v zadoščenje presv. Srcu Jez. spričo sedanje svetovne stiske« vse katoličane sveta k zadoščevanju za grozne grehe sveta. Seveda najprej redovnike in redovnice po samostanih, potem duiiovnike, pa tudi plemenite, globoko versko usmerjene katoličane med svetom. Te duše-žrtve naj zadoščajo božji pravičnosti ne samo z enim ali drugim delom, ampak z vsem, kar so in imajo; z delom in trpljenjem, odpovedjo in žrtvami, življenjem in smrtjo. O vsem tem piše ta molitvenik v lepem slovenskem prevodu, na finem papirju in v ličnem tisku. Krasno govori o zvestem spolnjevanju stanovskih dolžnosti, o pokorščini, o pravi ljubezni do bližnjega, o zatajevanju, zlasti pa o ljubezni do križa in ponižanja. Ta prvi del je temeljita, globoka, prava askeza. kakršnih razprav imamo Slovenci le malo. V 2. delu pa je ]>oleg vseh navadnih molitev (jutranjih, spovednih, obhajilnih, mašnih itd.) mnogo zadostilnih ali spravnih molitev k presv. Srcu Jez. Kaj čuda, če je doživela nemška knjiga v nekaj letih (do 1. 1929.) več izdaj v 85.000 izvodih. Zato naj se pa tudi slovenski prevod, ki je tiskan v precejšnji množini, prav kmalu razproda. Prav toplo jo priporočamo vsem redovnikom in redovnicam, častiti duhovščini iu plemenitim vernikom med svetom. J. P. ¥ Kot prva knjiga nove zbirke »Srpski panteon«, ki jo je začel izdr.jati Geza Kohn, je izšla obširna in bogato ilustrirana študija dr. Dragoljuba Stra- njakoviča rKaradjordje Psevdonimi — čigavi so? Prošnja Doma in Sveta. Junijska (6.) številka prinaša na zadnji strani 33 psevdonimov iu kratic bivših sotrudnikov. Ker pojde koncem avgusta Kazalo za vseh 50 letnikov v tisk in bi bilo želeti, da bi bila v njem prava imena, se jo uredništvo Doma in Sveta obrnilo na javnost (na morda še živeče, pod psevdonimi skrile pisatelje ali druge čitalelje; ki bi utegnili kaj vedeti) s prošnjo, naj uredništvu blagohotno sporoče prava imena dotičnih pisateljev in pesnikov. Po prijaznih pojasnilih in opozorilih smo res nekaj psevdonimov ugotovili, a ne še vseh. Ker pa je Dom in Svet premalo razširjen in premalo pride med ljudi, se obračamo zdaj tudi še z isto prošnjo v ^Slovencu« do čitateljev, da nam blagohotno in čim prej sporoče, kar bi vedeli. Tile psevdonimi so nam še neznani: Anonymus, Dom iu Svet 1889 (povest »Nevesta«, se godi v Miramaru); Andrejev Ksaverij, DS 1905 iu 1907 (»Ru-sofil«, »Zaklad«); Ivo Danic = Pugelj Milan? — Dragu t in, DS 1896 (»Iz ljubezni«, »Poštenost in pravica« (je bil to Karlo Miklavčič?); 1 v a n G a b e r , 1898 (»Prav je bilo«); Kraguljev: Blatenski padar, DS 1898; Josip Kras-jaruvi: »Črnošoiec«, »Človeška srca«, »Hudi jeziki«, DS 1889—1891. (Ali je bil to dr. Jos. Pavlica?) — Marija: »Spomini na malo Božo., »Lilijana«, 1902, 1903. — Marijanka: »Učiteljica«, 1899. — Milevoj: »Nade in prevare«, DS 1899. — Mi rovi č: »Za narode, 1900. — Martin Molek: »Florijan Skomljan, 1891. Podlesnikov : »Pevec«, 1899. — Posav-ka: 10 lir. pesmi, DS 1901 in 1902. — I. Sc-lan: »Na vojvodskem prestolu«, 1901. (Je bil to dr. Jos. Gruden?) — Ivan Slavič: »Dijakov pokop«, 1H97. — Sobjeslav: Pesmi, 1. 1908 nsl. — K. Sojanov: »Izza kulis življenja« DS 1903. — Srečko: >Pred sodiščem«, 1898. — Pavel Str nad: »Štacunar Andrej«, 1898. — Tatjan: »Njiva«, 1900. — Vekoslav: »Kako je učenec mojstra oženil«, 1898. — Vladimir: »Rudarske pesmic, 1892. — Zofija: »Sam«, .Črtica, 1898. — X.: »Junak sedanjega časa«, 1891. — Za vsakršno sporočilo ali opozorilo vnaprej najlepša hvala! Uredništvo DS, Ljubljana, Zarnikova 17. 'OSCOU ANA DA ■CHINP AFRIQUE O, amemoue/ -TL * mes \Ausmue Katoliška dobrodelnost na kitajsko-japonskih bojiščih Na ozemlju, kjer divja vojna med Kitajci 5n Japonci, se je takoj v začetku vojne razvila živahna katoliška dobrodelnost. Misijonarji in katolič ani niso držali rok križem kot neme priče strašnih prizorov, ampak so hiteli na bojišča, kjer pogumno vztrajajo skupno s sestrami Rdečega kri/a in skrbe za ran jence. Pogumno vztrajajo tudi v mestih, ki so jili oblasti zapustile, in skrbe za preostalo prebivalstvo. Tako je bilo v mestu Sivantse. To mesto je bilo dolgo pozorišče križnega ognja. Najprej so ga imeli v oblasti Kitajci, nato pa Mongoli in Japonci. Potem so ga ga znova dobili Kitajci in končno Mongoli. Ko so ti drugič zasedli mesto, so se čudili: »Prišli smo in misijonarji so bili tukaj; begali smo, oni j>a so ostali; po boju srno se spet vrnili in oni so še vedno tukaj.« Prostovoljno vztrajajo misijonarji na svojem mestu in so pripravljeni pomagati vsem, Japoncem in Kitajcem, kristjanom in poganom. Profesorji katoliške univerze v Pejpingu so Organizirali prvo reševalno moštvo. Z velikimi osebnimi žrtvami prenočujejo na tisoče beguncev. Tako so samo maristi nudili prenočišče f>000 ljudem ml 80.000 beguncev. Pri tem sodelujejo vsi kristjani, zlasti mladina. V pristanišče Taichow je priplula angleška ladja z ranjenci in bolnimi begunci. Komaj jc pristala, že so stopili na krov katoliški mladeniči in spraviji -vse bolnike v katoliško bolnišnico. Nesrečneži ibi sicer morali ostati na ladji in nihče se ne bi -zmenil zanje. Drugi dan se je vse časopisje zelo pohvalno izražalo o njihovem pogumu in patriotskem zadržanju. Celo neki časopis, ki je dan poprej pisal o »protipostavni koaliciji«, jih je potom skupaj z drugimi pohvalil. Misijonarji so žrtvovali skoraj vse, da pomagajo ranjencem. Katoliško univerzo v Šang-kaju in celo cerkve so spremenili v lazarcte. V 24 urah so študentje medicinske fakultete spremenili slavnostno dvorano in podzemske prostore v bolnišnico z 250 posteljami; v cerkvi sv. Jožefa in v sosednjem zavodu pa so pripravili 300 postelj. Z isto naglico so zgradili barake za 2000 ljudi. Razume se. da so vse te napravo odprte vsem pomoči potrebnim. Samo v dveli lirah je bilo sprejetih v bolnišnico sv. Marije 480 ranjencev. Če nastane zaradi obstreljevanja požar v bolnišnici, se zadnji umaknejo misijonarji in sestre. Ko je n. pr. bomba povzročila požar v bolnišnici presv. Srca, so sestro najprej rešile 125 mož in žena in 110 otrok iz bolnišnice ter se šele nato tudi same umaknile iz rušečega so poslopja. .,.,1.1 O tem junaštvu se poročevalci zelo pohvalno izražajo. Francoski časopis »Journal« iz šang-liaja poroča: »Ko so bile sestre od oblasti več- krat j>ozvane, naj puste ranjence, ko je bila pretrgana telefonska in električna zveza in so sestre ostale brez vsake pomoči in brez živeža na ozemlju, kjer je divjala bitka, jih je obiskal naš poročevalec. Prosile so živeža za begunce, če bi jih že ne mogle drugam spraviti na varno. Ko jih je zastopnik vprašal, kuj bo z njimi samimi, so odgovorile: Nič! Hvala!... Prav tako je v neki drugi bolnišnici sestra ])rednica s svojo delavnostjo in s jjomočjo policije rešila vseh 700 stanovalcev iz ognja. Ko je poročevalec »United Press« iz Šanghaja izrazil prednici svoje občudovanje in priznanje, je dobi! odgovor: »To je naša dolžnost. Upamo, da bo Bog kmalu odvzel to šibo od nas.« — Tudi vojaštvo javno priznava junaštvo katoliških misijonarjev. Tako ču jemo iz južne Kitajske: »V začetku vojne so smatrali tuje misijonarje za špijone, zato so jih strogo nadzirali. A kmalu je nastopila sprememba. Brž ko so se vojaške oblasti prepričale o njihovi dobrodelnosti, so jim bile naklonjene. S toplo simpatijo govore o njihovem dolu« Kaj bo v bodočnosti? Ali bodo kitajski mi-sijoni preživeli vojno ali pa so zapisani smrti? Apostolski delegat za Kitajsko, msgr. Zanin pravi: »Vera in dejavna ljubezen ima na Kitajce velik vpliv. Če bo spomin na to, kar sedaj vidijo, ostal tako živ, kakor jc danes živo njihovo občudovanje, potem bo to poglavje v kitajski cerkveni zgodovini ostalo neizbrisno za vedno. Materialna škoda, ki jo danes trpi Cerkev na Kitajskem, bo obilno povrnjena z duhovnimi osvojitvami.« Ali smerno torej kljub vojni upati na veliko bodočnost kitajskim misijonov? Da! Ne samo kljub vojni, ampak prav zaradi vojne. Saj so bili prav časi stiske in krščanske dobrodelnosti vedno tudi časi zmagoslavja za katoliško Cerkev. Stotisoči Kitajcev so sedaj prvič prišli v stik s katoliškim misijonom. Sedaj vidijo požrtvovalnost in živ zgled kristjanov. Tisoči čitajo s pravim navdušenjem dobro knjige in časopise, ki jih Kitajcem deli Katoliška akcija po vseh laza-retili. Uresničilo se jo, česar ni nihče pričakoval: kristjani in pogani prihajajo k javnim molitvam in skrapnim procesijam, ki so jih škofje odredili. Tako je sedanje trpljenje kitajske cerkve že zdaj znak njene bodoče veličine in slave. Pred sodiščem. Sodnik: Končno ste vse priznali. Zakaj pa niste tega takoj storili? Prihranili bi nam mnogo dela in truda. Obtoženec: Ha, ali tudi vi mrzite delo? Se zmeraj grozodejstva v Španiji Howard Hughes novi svetovni rekordni letalec, Francoske ribe V reki Seini je pri Parizu videti dan na dan na tisoče mrtvih rib in je vsa okolica okužena po strašnem smradu. Ribiči obupno raziskujejo, kaj bi bilo povzročilo to veliko ribjo kugo. Pravijo, da se je zaradi hude vročine zadnjih dni zmanjšala količina kisika v vodi in se je voda zato še bolj spridila zaradi škodljivih pritokov, ki jih je dobiti v reki. Razen tega je voda tako upadla, da se ribe ne zadušijo samo od pomanjkanja kisika, ampak tudi zato, ker ne morejo živeti v plitvih mlakah reke. Francoski kadilci Statistična družba je objavila študijo Leona Blondeauxja o davkih, ki si jih kadilci nalagajo, in o vsotah, katere na ta način dobiva država. Pisec najprej navaja, da je bil Ludovik XIV. tisti, ki mu je prišlo na mar, da bi bil tobak obdavčen. Dotlej so bili uvoz, saditev in ujwraba tobaka popolnoma prosti davščine. Različne vlade eo po Ludoviku XIV. 6kušale čim več davkov dobiti od tobaka. Slednjič se je s tem bavila tudi revolu-cij6ka vlada poti Mirabeaujem. A šele Napoleon je 1. 1810. razglasil monopol tobaka, ki obstoja še dandanes. V dobi prvega cesarstva je donašal tobačni monopil 80 milijonov, 1. 1926. pa '2 milijardi in 1. 1937. kar 4 in četrt milijarde frankov Videti je torej, da je bila vnema kadilcev, da bi državi priskrbele čim več dohodkov, vedno večja. V francoskem državnem proračunu zavzema vsota 4 in četrt milijarde frankov pač pomembno postojanko. Če pomislimo na to, kako Francozi ljubijo svojo cigareto, je pač pričakovati, da se bodo ti državni dohodki še vedno večali. »Propaganda«. Treznostno društvo v P. je priredilo veliko propagandno manifestacijo po mestu. Čez nekaj ur je sinček znanega odvetnika pritekel domov ter pripovedoval o manifestaciji in da se je udeležil sprevoda. »Dobro!« reče oče. »Ali si se zabaval?« »Se razume,« reče deček navdušeno. »Krasno je bilo.« »I kaj si pa delal?« j)oizveduje oče. »Oblekli so me v zelo raztrgano obleko in mf nataknili tablico z napisom: ,Moj oče je velik pijanec' in tako sent korakal po mestu.« vloj, kača! Še dobro, da eem se takole rešil!« Zemljevid, kjer vidiš pot, ki jo je v 91 urah preletel Hughes z letalom Howard Hughes, ki je v 91 urah preletel pot krog sveta, spotoma v Le Bourgetu pri svojem letaltf. Na sliki vidiš ameriškega raziskovalca južnega t ečaja Lincolna Ellswortha na njegovem enokrilniku Northrop-Delta skupno s pilotom J. H. Lymburnejem. To letalo t »o Ellsvvortha spremljalo nanje-sovem četrtem potovanju na južni tečaj, ki ga bo nastopil 1. novembra 1938, in sicer odide iz Kapstadta s posadko 19 mož. Prelctcti hoče 1200 milj dolgo pot kopne zemljo in ledu med Enderbj- Landom in Južnim tečajem. Preden so rdeči miličniki bežali iz mesta Burriana ob Sredozemskem morju, so mesto po-{>olnonia opustošili. Cerkve so razstrelili. Ustrelili so 300 meščanov, med njimi 28 karmeličanov. V času, ko so bili rdeči vladarji mesta Burriana, je bila vsa duhovščina pomorjena. Nekateri duhovniki, zlasti pater Vicente Usela, so umrli hude mučeniške smrti. Zupana mesta in dvanajst občinskih svetnikov so odgnali na pokopališče, kjer so jih s^ streli ranili, nato polili z bencinom in še žive sežgali. Otroško zavetišče na kolesih Št. 179. Kraljevi svetovalec Nekaj časa se je zdelo, da se bo kralj razsrdil. Vendar ee je premagal in počasi spregovoril: »Morda imaš prav, Robin. Menda je res bolje, če odrinemo. Vendar mi moraš povedati,« je zaupljivo pristavil, »ali imaš med svojimi ljudmi koga, ki ti vedno pove svoje mnenje in, če treba, to tudi samostojno izvede?« »Da, Vaša milost! Little John je tak. Večkrat se nanj jezim, nazadnje pa moram priznati, da ima vedno prav.« »Pri meni pa tako dela tale Ivanhoe. Če lili on hoče dati dober nasvet ter tebi naroči, da to izvedeš, mi ne kaže drugega kakor pobrati šila in kopita ter odriniti. Čemu neki naj bi se zaradi tega jezil, če je pa lo za nae vso najbolje? Zato bomo res takoj odjezdili v Conings-bourgh.« »Po vsej poti do tja sem na nevarnih krajih postavil evoje ljudi. Jaz vas bom s čelo ljal. Pripravljeni smo!« Pred štirimi leti so na avstralskih železnicah uvedli posebne vagone, kjer so otroke prepustili posebnim pestunjam in so bili ti vagoni pravcata otroška zavetišča na kolesih. Nedavno so v Avstraliji izdali statistiko, ki pove, da se je v teh štirih letih prevozilo s temi vagoni 55.000 otrok in dojenčkov. Stroški za varuštvo otrok niso veliki. Za tri ure pažnje je bilo treba plačati 50 fe-nigov. V vagonih so bile otroške posteljice, na tleh mehke preproge, kjer so se otroci utegnili igrati. Nekatere matere so morali ojiozoriti, da naj bolje pazijo na svoje otroke, zakaj, v štirih letih se je izkazalo, da štirih otrok iz teh vagonov ni na jx>sla,;i nihče sprejel. Matere so pozabile svoje ljubljence! Seveda, nemara da ne za zmeraj? Mogočo so se L zaklepetale in pri tem pozabile na svoje otroke? Nobenih skrivnosti ni v abesinshem jezeru Tana Abesinsko jezero Tana je dolgo veljalo kot skrivnostno vodovje, ki je velikega pomena za reko Nil in njegove doline. Domačini so dejali jezeru »globoko morje« in so bili prepričani, da je neskončno globoko in da vsebuje čarobna bitja. Po zavzetju Abesinije se je odpravila ekspedicija francoskih znanstvenikov v okolico jezera Tana, da bi razrešila te uganke. V listu »Nova antologija« je načelnik ekspedicije, profesor Daenelli, objavil uspehe te raziskave. Izkazalo se je, da je to »čarobno jezero« prav navadno jezero. Globoko je največ 14 metrov. Tudi rudnin ni moči najti v okolici jezera, pač pa je zemlja ondi tako rodovitna, da bo glede na poljedelstvo brez dvoma največjega pomena za gospodarstvo etiopske kolonije. I Zdravnik: O dedek, zakaj se me pa ogibljete zadnje čase? Tomaž: Oprostite, gospod zdravnik, bal sem fip, Hn sp morda jezite nanip^ U pr sem tako dolgo zdrav, Dan smrtnih nesreč v Mariboru Dva sta utonila v ribnikih, tretjo žrtev pa je zahtevala elektrika Maribor, 18. julija. Danes je bil za Maribor usoden dan. Nesrečni slučaj Je zahteval nič manj kot tri smrtne žrtve, in sicer sta dva utonila v ribnikih, tretjo žrtev pa je zahtevala elektrika. Danes dopoldne sta se šla kopat v betnjavski ribnik 10 letni Polde Mlinarič in njegova 9 letna sestra Inge. Oba stanujeta v Jezerski ulici 8. Šla sta zgodaj od doma ter sta hodila okoli betnjavskega ribnika in po betnjavskem gozdu. Ko je postalo okrog 10 že vroče, sta se šla kopat v ribnik. Zbrala pa sta si po nesreči za kopanje najgloblje mesto tega nevarnega ribnika. Ko se je deklica slekla in stopila v vodo, se je nenadoma pogreznila pod gladino. Njen bratec, ko je to videl, se je naglo pognal za sestrico, da bi jo rešil, toda tudi on je zginil pod vodo. V tem trenutku je prišel mimo neki moški. Ko je opazil nesrečo, je naglo planil v ribnik in se potopil za obena. Deklico je potegnil iz vode še živo, dečka pa ni mogel najti. Takrat je prišla mimo orožniška patrulja iz Studencev. Podnarednik Blaž Mere je hitro zgrabil drog in z njim iskal po dnu ribnika in res se mu je posrečilo najti dečka, tako da ga je potegnil nad vodo. "Skušal ga je spraviti k zavesti z umetnim dihanjem, vendar zaman, Fantek je bil mrtev. Deklico, ki je bila tudi nezavestna, so prepeljali v bolnišnico, ji izpraznili želodec, in spravili k zavesti. Šele okrog poldneva so bili domači obveščeni o nesreči. Njun oče je invalidi Fantek je bil odličen očenec četrtega razreda ljudske šole, deklica pa je hodila v tretji' razred. Nesreča je' povzročila splošno sočutje. Zopet se je na ta način sprožilo vprašanje, ali se sme dovoliti kopanje v tem nevarnem ribniku. Letos je bilo že šest primerov, da so ljudje v tem ribniku izginili pod vodo in so jih rešili šele v zadnjem trenutku. Betnjavski ribnik zahteva vsako leto skoraj toliko žrtev kakor Drava in bi bilo v splošnem interesu, da se kopanje v tem ribniku prepove. V ribnik padel in utonil Danes popoldne je prihitela neka gospodična k Čolnarju pri Treh ribnikih in mu vsa prestrašena pripovedovala,. da leži v zadnjem ribniku mrtev človek. Čolnar je odhitel pogledat in je res našel ob obrežju, kjer je ribnik globok skoraj tri metre, mrtveca, ki ga je voda dvignila na površje. Naglo so bili obveščeni orožniki v Košakih, ki so takoj ugotovili, da more biti utopljenec samo 44 letni delavec Anton Mere iz Spodnje Dobrave pri Hočah, glede katerega so danes dopoldne telefonično spraševali iz Erlichove tekstilne tovarne, kjer je bil Mere nameščen, pa ni prišel na delo. Mrtveca so spravili iz ribnika in res se je ugotovilo, da je domneva pravilna in da je utopljenec Anton Mere. Nesreča se je zgodila snoči po 10 zvečer. Mere je bil član godbe tekstilnih delavcev v Ehr-lichovi tovarni in je bil včeraj popoldne s tovariši v lovskem domu, ker so mislili, da bo tam veselica. Zaradi naliva pa je bila veselica odpovedana, godci pa so ostali do 10 zvečer v gostilni in se potem napotili domov. Mere pa se je še dalje zadržal v gostilni in šel pozneje sam domov. Bil je nekoliko vinjen. Šel je po južni poti, ki vodi skozi gozd proti gostilni Kliček, ki je speljana Visoko nad ribnikom. Obrežje pada strmo v ribnik in na tem mestu je zadela Merca nesreča. Dasi je pot razsvetljena, je najbrže v vinjenosti zašel na zunanji rob poti, spodrsnilo mu je na mokri zemlji in padel je v vodo. Ker ni znal plavati, je utonil. Njegovo truplo so pripeljali v mrtvašnico na Pobrežju, 15 letna deklica žrtev elektrike Danes proti poldnevu se je zgodila v Mariborski koči huda nesreča, katere žrtev je postala 15 letna hčerka postajenačelnika v Konjicah g. Sa-jovica. K zdravniku dr. Vilku Marinu so pripeljali danes popoldne 15 letno Sajovic Marijo, hčerko postajenačelnika in dijakinjo 2. razreda meščanske šole, ki se je ponesrečila z električnim tokom. Okrdg 11.45 se je deklica, ki se je nahajala s sorodniki v Mariborski koči, za trenutek odstranila iz sobe in odšla v nezavarovano garažo, kjer je z lesene stene vzela visečo električno luč, ki služi šoferju pri^ pregledu vozil. Ker luč ni imela zaščitne mreže, je. deklica-odvila žarnico, pri čemer pa je prišla v stik z električnim tokom, da je takoj jiadla v globoko nezavest. Ko se je zgodila nesreča, je deklica zakričala. Slišala sta jo oskrbnica Mariborske koče Marija Godec in njen šofer Ferdinand Fužir, ki sta takoj skočila v garažo in našla deklico na tleh popolnoma nezavestno, v rokah pa je držala električno svetilko. Ker je še kazala znake življenja, sta jo takoj z avtomobilom prepeljala v Maribor k zdravniku dr. Marinu, ki pa. je ugotovil, da je deklica med prevozom že umrla. Po izjavi oskrbnice Godčeve je imel šofer v; garaži na 5 m dolgi vrvici provizorično nezavarovano električno svetilko, s katero je svetil po garaži. Koga pri tej nesreči zadene krivda, bo ugotovila komisija, ki bo prišla na kraj nesreče. T.rupelce deklice je bilo prepeljano v mrtvašnico rfa pokopališču v Pobrežju. Starši so bili o tej nesreči takoj, obveščeni in so se pripeljali v Maribor. Najbrž bodo svojo lič^rko prepeljali v Konjice. Nesreča je med gosti v Mariborski koči zbudila veliko sočutje. Šport Mariborska jubilejna razstava od 6. do 15, avgusta 1938. Razvoj Maribora. Maribor je edino naše mesto, ki se po osvobojenju še ni povečalo na račun inkor-poracije okolice. Povečanje števila prebivalstva v teh 20 letih je povzročil le naravni prirastek in pritok novih naseljencev. To povečanje znaša okoli 10.000 duš, kar v primeri s povečanjem drugih večjih mest naše kraljevine gotovo ni veliko, a upoštevati moramo, da se je tembolj *•" a.. OjB?" ki dejan- sko žp davno ni nič več drugega kak'0r 'fn&riborsko predmestje. Ta okolica je narasla prav; tako za okoli 10.000 prebivalcev" in skupaj ž njo šteje'eOTaj Maribor nad 55.000 duš. Mnogo večje kakor številčne so pa spremembe, ki so nastale v povojnem Mariboru na področju gospodarske in socialne strukture Prejšnji značaj mesta se je docela umaknil novemu razvoju, ki je dobil najvidnejši poudarek v industrializaciji. Toda tudi industrija se je docela preorientirala. Dočim je pred osvobojenjem prednjačila usnjarska, lesna, mlinska, pivovarniška in sorodna industrija, prednjači sedaj tekstilna, kovinska in kemična. Prejšnje vodilne industrije so večinoma shirale ali pa celo popolnoma izginile. Kako močno je ta razvoj vplival na preobrazbo in razvoj mesta, bodo pokazale najlepše letošnje razstave VII. Mariborskega tedna od 6. do 15. avgusta. Slovenske gorice in vznožja Pohorja rode najboljša vina v Sloveniji in sploh v vsej Jugoslaviji. Ta vina so bila znana pred vojno daleč po Evropi in celo Ameriki, kamor so se v znatni meri izvažala. Da je pa ostala njihova kvaliteta kljub vsem krizam še vedno na višku, se bomo lahko prepričali na vinski pokušnji v okviru letišnjega VII. Mariborskega tedna od 6. do 15. avgusta. Na njej se bodo lahko tudi tuji obiskovalci in interesenti seznanili z našimi kvalitetnimi vini z Jeruzalemskih in Slovenskih goric, Peker, Frama, Haloz itd. Kulturno poslanstvo Maribora, Kot drugo največje svobodno slovensko središče je prevzel Maribor po osvobojenju velike naloge biti kulturno torišče in žarišče vsega obmejnega severovzhoda. To nalogo je Maribor vršil v polni meri, čeprav so mnoge ovire onemogočale tak razmah, kakor bi si ga bili želeli. Posebno pomembno Je pa bilo prosvetno in umetnostno snovanje. Brez števila je bilo prosvetnih in kulturnih prireditev, ki jih je Maribor organiziral bodisi v svoji sredini ali po obmejnih krajih. Mnogo je storil za razvoj naše gledališke, likovne, glasbene, leposlovne in druge umetnosti in pripravili tako novo dobo razvoja in napredka. Kaj vse je storil in kaj pomeni, bo pokazal na svojih kulturnih razstavah od 6. do 15. avgusta, ki bodo prirejene v okviru letošnjega velikega VII. Mariborskega tedna, katerega bo obiskala ogromna množica ljudi. Koprivnica pri Rajhenburgu Občino nam vrnite! Naša fara je imela nekdaj tri občine, a zdaj nima nobene. Tisti, ki so bili in so še' zdaj proti farni občini v Koprivnici, imajo interes na tem in se izgovarjajo z različnimi razlogi proti občini v Koprivnici, a ti razlogi so prazni. Ne drži, da bi farna občina v Koprivnici ne imela zadostne davčne podlage. Saj spada 33 številk na Raštajnu v faro Koprivnico, a po zadnji prekomasaciji so pripadle občini Senovo. Tam prebivajo rudarji. Ako bi te številke pripadle k občini v Koprivnici, kakor ne bi imeli ljudje nič dalje, kot imajo v Senovo v občinski urad, bi bila tudi TPD zavezana davčno k naši občini. Naselja Gorjane in Križe, ki so sicer v podsrečki fari, bi pripadle k občini Koprivnica. Saj hodijo večinoma k nam v cerkev in pošiljajo tudi otroke v našo šolo. Koprivnica ima faro, pošto in petraz-redno šolo, kar je veliko za te kraje. Sedanji občinski urad ni v zadovoljstvo Koprivničanov in ne Podsrečanov. Občina spada vendar v središče, v Podsredo in v Koprivnico. Občani sedanje občine imajo faro drugje, šolo drugje in na občino morajo zopet posebno pot narediti. Ali ni to nepraktično? Na Pokleku je neprimerno mesto za občinski urad. To se je zgodilo proti volji ljudstva, po volji nekega upokojenega posavskega politika. Zelja ljudstva je, da oblast ustreže volji ljudstva in upostavi zopet občino v Kokrivnico, za kar govori ljudska volja, teritorialne razmere in zdrava pamet, kar je glavno. V bivši koprivniški občini je vedno zmagala bivša SLS. Politika diktatorskega režima je hotela raztrgati zavedne Ko-privničane. Upamo pa, da bodo Koprivničani zdru- Stefan Zeromsld: Zvesta reka »V nesrečo me hočete spraviti! Ne morem. Pazijo name, povsod me zasledujejo ... Res, ne morem!« »Morate!« »Resnično? Kako moram?« "»Morate!« »Zato, ker vi ukazujete?« »Ne jaz; to ukazuje Gospod Bog, da rešimo ttbogega vojaka. Kar sem mogla sama, sem storila. Sedaj ne morem več pomagati. Če bi lahko kaj storila, bi vam ne poljubila roke! Vi ste zdravnik, jaz pa navadna ženska Pripel jala sem se k vam, ker je zdravnikova reč .poiskati kroglo v rani « »Je kdo že slišal takšne argumente! Tn kak-Een honorar dobim?« je vprašal in ji držko pogledal v oči. »Nobenega.« »In to me naj Tembolj navduši, kajne!« »Pojdiva gospod doktor!« »Grem., toda pod pogojem, da si izberem honorar pri svoji uvidevnosti « Pogledala ga je v oči trdo in nekoliko za-Smehljivo ter ponovila: »Pojdiva, čas beži!« Zdravnik jo skomizgnil t rameni In sfopil v svoj kabinet. Nekaj časa se je mudil tam. odpiral nekaj, zapiral, spravljal v red. in se sled-niič prikazal v predsobi v kožuhu in visokjh škornjih. Za vrati predsobe pa jc dejal gospodični Salomeji: »Kar naravnost vlečete mc od doma. Ako Jlaju na potu zalotijo — potem zame ni rešitve.« »Pa rečem, da vas peljem k bolni deklici v židovski krčmi. Nihče ne more zameriti zdravniku, ki sc vozi k bolniku.« Nedeljski športni dogodki V Kranju je motociklistična sekcija SK Ilirije priredila dirke na novi gorski progi proti Jezerskemu. Prireditev je uspela v vsakem oziru; motilo jo je pa žal vse popoldne močno deževje. Proga je bila dolga 4300 metrov ter je imela 42 ovinkov. Ni pa tako strma kot ljubeljska. Proti pričakovanju ni dosegel najboljšega dnevnega časa Starič, ampak Janez Šiška na BMW. Stariču jo zopet nagajal motor, V celoti je startalo ua dirkah 40 motociklistov. V naslednjem rezultati: Ljudski motorji do 125 ccm: Anžtir Lojze (DKW, Hermes) 6:15.15. Turni motorji do 350 ccm: Grašič (DKW, Ilirija) 5:24.25. Športni motorji do 250cm: Pollak Zan (Puch Ilirija) 5:04.15. Športni motorji do 350 ccm: Puhar Franc (AJS, Hermes) 5:05.45. športni motorji do 500 ccm: Šiška Janez (BMW, Ilirija) 4:23.25. Turni motorji do 1000 ccm: Inž. Luckmann Mario (Puch, Ilirija) 4:58.25. Mariborčani niso prišli tekmovat za prvenstvo ljubljanske kolesarske pndzveze (v nedeljo v Slovenjem Gradcu) in to iz razloga, ker so tamkajšnji funkcionarji prepovedali svojim dirkačem udeležbo na tem prvenstvu iz nekih svojih razlogov. Tehnični rezultati tega tekmovanja za kolesarsko prvenstvo ljubljanske podzveze so bili naslednji: V glavni skupini (proga od Ljubljane čez Petrovč v Slovenj Gradec) skupna dolžina 116 km: 1. Krušič (Hermes) 3:55.50. 2. Žerjal (Edinstvo) 3:55.5025. 3. Abulnar (Hermes) 3:55.5045. V juniorski skupini: (proga od Celja do Slovenj Gradca, 51 km): 1. Brzdej (Ljubljanica) 1:44.45. 2. Lukman (Sava)) 1:44.4515. 3. Grabnar (Ljubljanica) 1:44.46. Kakor vidimo, so rezultati posameznih časov izredno tesno drug za drugim, — dokaz, da so bili oboji tekmovalci kvalitetno precej izenačeni jn da je bila borba za prvenstvo do cilja ves čas ogorčena. V Ljubljani ni bilo pomembnejših športnih dogodkov. Na igrišču v ŠiSki je bila edina prireditev večjega formata — in sicer povratna tekma med Ilermesom in Dopolavoro ferroviario. Gostje, ki jih je bil Hermes pred kratkim v Postojni premagal s 6:3, so se za to povratno tekmo izdatno okrepili. Pritegnili so dva igralca Genove in mnogo moči iz Triestine. Pa jim ni mnogo pomagalo, kajti Hermežani so zaigrali prav dobro in zasluženo remizirali 0:0. Dopoldne je bil nogometni brzoturnir, ki ga je priredila ŠK Grafika. Sodelovali so klubi Reka, Jadran, Svoboda in prireditelj, SK Grafika. Tumirski zmagovalec je postala Grafika, ki je lepo premagala SK Reko. Rezultati tekmovanja: Reka : Jadran 2:0. < Grafika : Reka 2:1. SK Ljubljana RoaJgv^nJu Celju odšla na drugo nedeljsko gostovanje, "iS sicer v Kranj Po lepi igri je odpravila SK Kranj kar z 8:2. Za Ljubljano so zabili po dva gola od leve proti desni (razen Janežiča) vsi napadalci: Erber, Pep-ček, Vovk in Pupo. Na Košutnjaku so bile velike motociklistične dirke za pokal ministra za telesno vzgojo naroda. V glavni dirki je zmagal Ivosta Jovanovič s časom 2,5 in devet petin. Vozil je na motorju Standard«. Na cesti Belgrad—Indjija—Belgrad je zmagal v tekmi za jjrvenstvo belgrajskega kolesarskega kluba »Fortuna« Slovenec Kari Lavrih, ki živi v Belgradu. Nedelja je pokazala tudi nove udeležence v ligaškem tekmovanju za leto 1938/39. Za vstop v ligo so se kvalificirali tile trije klubi: Varaždinska Ženi zopet v eni, farni občini. Podsrečanom pa tudi privoščimo občino, saj gre samo za pametno razdelitev in pa da se ustreže volji in potrebam ljudstva. Posojilnica je kupila Kužnerjevo hišo tik cerkve, v kateri je bila prej gostilna. Mnogo ne-volje je bilo med dobrimi farani zaradi gostilne ob cerkvi, ker so se v njej zbirali gostje, ki so s kričanjem večkrat motili božjo službo. Zdaj je tega konec. Hiša, ki je dovolj velika, bi lahko dobro služila duhovni in prosvetni rasti fare. Po-sojilničnemu odboru pa gre za to vsekakor zadala in priznanje! Slavija, skopljanski Gradjanski in zemunska Špar-ta. Varaždinska Slavija je ponovno premagala zagrebško Concordio, in sicer s 3:2. Vodila pa je ob polčasu celo s 3:0. Gradjanski je v Skoplju premagal Radnički SK iz Kragujevca kar s 5:1. Zemunska Šparta je v Osijeku izgubila s 3:4 v igri z osi-ješko Slavijo. Ker pa je prejšnjo nedeljo zmagala v Zemunu s 6:0, sc je kvalificirala za ligo. Žalostna usoda je zadela zagrebško Concordio, ki je bila svoj čas dvakrat državni nogometni prvak. Ta klub s slavno preteklostjo je romal iz lige nazaj v podzvezni prvi razred. Ob odličnih novih udeležencih drugoletnega kvalifikacijskega tekmovanja in ob letošnjih prav dobrih novih ligaških klubih se bo v doglednem času težko spet prikazala do udeležbe v tem našem najčastnejšem nogometnem tekmovanju. Zagreb bosta v bodoče zastopala le Hašk in Gradjanski, samo dva kluba. Belgrajski »konec« pa je dal za to tekmovanje skoraj polovico klubov: kar pet od dvanajstih. Včeraj so si bili ugladili pot v polfinale tekmovanja za srednjeevropski pokal tile štirje klubi! praška Slavija, Ferencvaroš, Juventus in Genova, Ferencvaroš je v Budimpešti premagal romunski klub Ripensio s 4:1, Genova je izgubila v Bukarešti z 1:2, ker pa jc na svojem terenu prejšnjo nedeljo zmagala kar s 3:0, je prišla v polfinale; oba romunska kluba sta torej izpadla; Ferencvaroš je namreč v Budimpešti zmagal nad drugim romunskim klubom (prvakom) Rapidom s 4:1. Praška Slavija je v Milanu izgubila s 1:3, ker pa je prejšnjo nedeljo v Pragi premagala klub Ambroziano z 9:0, je prišla v polfinale. Torinski klub Juventus je v Kladnu zmagal nad SK Kladnom z 2:1 in se kvalificiral za polfinale. Naši teniški igralci so odpotovali v Belgijo, kjer bodo v dneh 21., 22. in 23. julija polfinalne tekme za Davisov pokal. V Bruxelles so odpotovali Kukuljevič, Mitič in zvezni kapetan dr. Miil-ler. Tja pa je prišel tudi že Palada. Včeraj se je iz Čakovca odpravil tudi naš prvak Punčec. Naši igralci bodo v Bruxellesu trenirali pod vodstvom francoskega trenerja Vissaulta še dva ali tri dni in po formi, ki jo bodo pokazali v teku treninga, bo zvezni kapetan postavil naše tekmovalce v polfi-nalni tekmi evropske zone za Davisov pokal. Pričakovati je, da bodo naši mušketirji Belgijo izvrgli. V letovišču Radovljica se proda ca. 3.000 m® stavbenega sveta na najlepšem prostoru med Mestno hranilnico in Posojilnico. Poizve se pri lastnici 83/1 Programi Radio Ljubljana t Torek, 19. junija: 12 Vesole iu okrogle (ploščo) —t 12.45 Poročila — 1,1 Napovedi — 13.31 Pevski koncert g. Marjana Rusa, 61. zagr. opere, prt klavirju g. prof. M. Lipovšek — M Napovedi — 11) Napovedi, poročilu —i 10.80 Nho. ura: Skndarsko jezero, njegove lepoto in go-i KlKularski pomen (drri. B. Mtlojevič, nniv. prof. Bol-, grad) — 19.5« Deset minut zabave — 30 Edvv. German: Nell Rwyn, plesi fct. 1, 2. 3 (godba grenadirsko gardo) — 20.10 Tintorettov sv. Miklavž (g. Jožo Grcgorlč) — 20.30 Slovenski vokalni kvintet — 21.15 Somov Sramot — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Mandolin isti čn i kvartet. Sreda, 20. julija: 12 Vsakemu nekaj (plošče) —, 12.45 Poročilu — 13 Napovedi — 13.20 Kvartet Stritnr poje narodne pesmi, pri klavirju k. prof. M. Lipovšek — 14 Napovedi — 18 Poskočnice (plošče) — 18.40 O pomenu časnikarstva (g. prof. France Vodnik) — 1!) Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Življenje in delo dr. Božidarn Potranovlča (A. Vencelides, književnik. Zagreb) - 19.50 Nekaj Dvorakovlh orkestralnih skladb (ploščo) — 20.20 Klavirska ura, Josip Prohazka — 21 Praški učiteljski zbor (plošče) — 21.20 Cimermanov kVartot — 22 Napovedi, poročila ^ 22.10 Troaos lahko glushe iz nebotičnika. Drugi programii Tnrelc, 19. julija: Belgrad: 20 Simf. konc. (plošče), 31.45 Plošče — '/.ameb: 21 Prenos iz Rima, Donizetti: Llnda di Chamounix — Varšava: 19.35 T,wow, zabavni konc., 21.10 Katovice, lahka gl., 32 Vilno koncert odlomkov iz oper — Praga: 20.20 Trije mušketirji, slušna igra — Budimpešta: 20.30 Klavirski kone., 21.35 Voj. godba, 23.111 Jazz — Milan: 20.30 Komorni ork.: T,ind'a ili Ohamounix, opera, nato ples. gl. — llim: 21 Komedija, 21.35 Konc. godbe na pihala, 23.15 1'los. gl. - l)n. naj: 20.10 Šlagerji, 21 Zvočna igra, 22.35 Flamhurg, zab. in ptos. gl., '„4 Komorna in nnr. gl. _ Hamburg: 21.20 Mandolino — KiUn: 20.30 Veliki ples. večer — MUnchcm 20.10 Slušna igra. 21.40 Vaša 1'fihoda (plošče). »O seveda! V takih okoliščinah in v tem času ... Vem, po čem to diši: voziti se sedaj ponoči na vas k bolniku.« Stopila sta iz hiše in dospela preko trga in ulic, kjer je vladala tema kot v rogu, do kon j. K sreči ni opazil nihče konj, da bi ju odpeljal. Gospodična Salomeja se jc razveselila, da jc poteklo vse tako srečno, zauzdila konje, pre-grnila s kocem sedež za zdravnika in ga prosila, naj sede na svoj prostor. »In kje je hlapec,« je vprašal, »Tu sem.« je odvrnila. »Kako? Potem ne grem!« »Zopet govorite po svoje!« »Saj vi ne morete in nc znale kočijažiti.« »Takoj boste preklicali svoje besede.« Sedla je spredaj in pognala konje počasi, korakoma preko ledine, po malih ulicah v predmestje in odtod na polja. šla je sedaj po istem, že znanem potu. Živo je podila po gozdu in stranskih potih. Gospod doktor Kulevvski, znani kavniir in razvpiti »babjek« sc je skušal okoristiti s to nenavadno priliko. Pa jc hotel sesti zdaj na sprednji sedež, dn bi pomagal voditi konja, pa jc skušal spet obvarovati pred mra-zotn svojega čarobnega voznika Toda voznik mu je zagrozil, dn ga vr/c iz sani in pusti v gozdu, da ga požro volkovi, če nc bo sedel priden in spodoben na svojem mestu, ki jc pripravljeno zanj in pogrnjeno s kocem. Čez slabo poldrugo uro so prispele sani v niczdol-ski dvorec. Gospodična Salomeja jc vozila previdno, izognila sc je krčme in pazila dobro, če ni morda irostov na dvorcu. Na srečo je bila povsod tema. Stari, visoki topoli so peli zamolkle himne. ki jih je poznalo srcc in uho izza detinstva. Potrkalo jc na okno. Ščepan je odprl in se nato pobrigal za razgrete in spenjenc konje, s katerih jc puhtela sopara. Polju I jih jc v hlev, raz-komatal in spustil v scnico, Nato je senico priprl in se vrnil v dvorec. Doktor je takoj začc-1 pre- gledovati bolnika. Prciskal jc rano pod očmi in na glavi, potem na plečih in med rebri, naposled pa še rano v nesrečnem stegnu. Tu je našel ulje, ki sc je šele nabiralo, pa sc jc odločil, da ga prereže. Ščepan je stal zunaj na straži, gospodična Salomeja pa jc morala primikati in držati umivalnik, prinašati tople vode, brisače iu obveze, fioktor je prerezal oteklino in začel s sondo iskati kroglo v globini rane. Bolnik sc je zvijal od bolečin, ko ga je rezal živega. Operacija se je vršila ob luči, ki jo jc dajal plamenček lo-jenice v leščerbi. Zdravnik so je mučil in iskal kroglo s svojimi pripravami, toda ni jc mogel doti,pati pri najboljši volji. Poskušal je enkrat, dva, tri, štirikrat, in desetkrat — pa zaman. Knez sc je pogrezal iz omedlevice v omedlevico, kričal pod nožem, in se začel slednjič braniti, ter biti in tepsti zdravnika in gospodično v obraz. Zdravnik je moral odstopiti. Postelja jo bila polita s krvjo, tla, stvari in posoda okrvavljena. Dal mu jc šc dobro obvezo, previl vso rane in izjavil, da gre. Rekel je, da jc treba čakati, bolnik pa naj leži še dalje v postelji. Gospodična Salomeja je ukazala ščepan u, naj vpreže konje. Globako sc je razžalostila. Ves njen trud je bil zastonj. Vzpela se jc na koči-jažev prostor, in ko je sedel tudi zdravnik, je pognala kon je po isti poti v dir. Kako neprijetna jc bila ta vožnja, koliko upov je šlo spet po vodi! In potem se tudi zdravnik ni ponašal dostojno, svoj honorar jo zahteval na precej surov način. Utrujena od borbe in otepanja z njim, polna jeze, gnusa i,n duševnih bolesti je odpravila cskulnpa v mesto. Daleč preti mitnico, na polju jc izstopil in šel zaradi previdnosti peš nn svoj dom. Gospodična Brvniekn sc jc poslovila od njega in pognala bliskovito nazaj proti domu. Ob zori, vendar pa še v temi jc prispela in izročila Ryfki Ukradena konja in sani. V njeni odsotnosti jc umi! ščepan bolnika, premenjal okrvavljeno posteljnino in perilo ter jzdrgnil s tal in stvari krvave madeže. Odrowaž je ječal v snn. Gospodična Salomeja sc je odpravila spat duševno in telesno utrujena, polna notranjega zaničevanja, gnusa in mraza. VII. Po napornih dneh je zaspala neko noč frdo kot še nikdar. Bolni vstaš je ležal neprestano v mrzlici in bil samo deloma pri zavesti. Tudi sedaj jc dremal v temni sobi. Obhajale so ga čudne sanje, polne groznih pošasti in prividov. Iz polsna pa ga hipoma zbudi peket konjskih kopit za stenami. Knez je čul čisto jasno, da je nekdo prijezdil na dvorec, jahal previdno za zidom in obstal ravno pod njegovim oknom. Sleherni udarec ko-njskcga kopita ob tla jc. odmeval v ušesih, možganih in v duši Grozni-Čavu domišljija mu je pričarala v temi pred oči podobo nočnega jezdeca. Iu naenkrat jo začni na oknu previdno trkanje s prstom. Poslušal jc. Nato je pričel buditi gospodično Mija z vedno glasnejšimi klici. Ker se pa le ni zbudila, je moral vstati in odšepati s svojo bolno nogo do njenega ležišča. Dotaknil sc je z roko njene nagnjene glave, jo potegnil rahlo za lase in zbudil. Zdrznila se je, vendar pa obsedela za hip na svojem ležišču in kar ni mogla priti k zavesti, šepnil ji jc na uho, da nekdo trka. ln razumela ga je ter prisluhnila. Odro-waž je spoznal, da nc bo nič dobrega, kajti pričela jc moliti na tihem, vsa prestrašena, zobje pa so ji šklepetali. Trenutek nato jc šo vedno jecljajoč med jokom pretrgane besedo iz molitvice planila pokonci, sc ogrnila s toplim ogrinjalom in prižgala z rokama, ki sla sc tresli kot mrzlični, svečico v leščerbi. Kot ptica jo skočila v hladno sobano, odprla vratu na vhodu, pridušeno zaihtcln in zletela ven. Bolnik sc jo stegnil iz svoje postelje in čakal, kaj bo sedaj, in čc bo treba zopet v skrivališče v krema izpolnjuje želje vsake dobre in varčne gospodinje POSESTNIKI GOZDOV ki žele svoje gozdove prodati, iz katerih se lahko napravlja bukova drva — naj pošljejo svoje ponudbe pod značko »Gorivo drva< na Publicitas d. d., Zagreb, llica 9. — Reflektira se na množino od 20.000 m3 naprej. Lahko se pogaja tudi za izgotovljena drva. Razpisuje se služba pragmatičnega občinskega tajnika pri občini Trebnje na Dolenjskem s srednješolsko izobrazbo in končnim izpitom. Rok za vlaganje prošenj je 31. avgust 1938. V Trebnjem, dne 17. julija 1938. Razpis Občina Ježica, okraj ljubljanski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika-blagajnika. Šolska izobrazba: popolna srednja šola z zaključnim izpitom ali njej enaka strokovna šola. Ostale pogoje zvedo prosilci pri tej občini, odnosno v »Službenem listu«. Uprava občine Ježica, dne 13. julija 1938. Št. 35.283/1. 1938. Natečaj Centralna uprava humanitarnih fondov pri ministrstvu saobračaja razpisuje na podlagi sklepa glavnega upr. odbora C. U. št. 2468/38 z dne 15. junija t. I. splošen jugoslovanski idejni natečaj za idejne načrte za zgraditev bolnišnice bolniškega fonda za državno prometno osebje na »Rebru« v Zagrebu. Pri tem natečaju lahko sodelujejo strokovnjaki, jugoslovanski državljani. Rok nutečuja traja do 30. septembra 1938, a načrte je treba predati najpozneje do 12 tega dne oblastni upravi bolniškega fonda v Zagrebu, Grgurova ulica 3. soba št. 13, ali pa priporočeno na pošti in o tem brzojavno obvestiti Bolniški fond v Zagrebu. Za najboljše rešitve po oceni razsodišča so določene sledeče nagrade: prva 20.000 din, druga 15.000 din, tretja 10.000 din, za odkupe pa .znesek 6000 din. Pogoji, program in situacija za ta natečaj se dobijo proti plačilu 30 din pri oblastni upravi' bolniškega fonda v Zagrebu, Grgurova ul. 3, v uradnih urah od 8—12. ali pa pri Oblastni upravi boln. fonda v Ljubljani (Ljublj. dvor). Oblastna uprava bolniškega fonda v Zagrebu. Kemična tovarna Lehrte iz Hannovra priporoča kemikalije za tovarne mesnih izdelkov, prekajevalnice in mesarije: Nitritne soli za preknjevanje in soli za hitro prekajevanje. Nitrit v palicah. Soliter, kemično čist. Albenal: za konserviranje mesnih izdelkov vseh vrst, ki se utegnejo hitro skisati. Lemartin: Najboljše sredstvo za desjnfekcijo proti plesnobi, gnilobi in za učinkovito uničevanje vseh bakterij. Fermal W. Gelatine-Preparat: Snov, s katero se pološči mesne izdelke, da dobijo lep lesk. Prima kvaliteta. Oranžna (ognjeno-rdeča) in dimnatočrna. Generalno zastopstvo: Dipl. inž. kemije ED. KANDUSCHER, Celje, Prešernova ulica 22. Skladišče: Zemun, Primorska ulica 4. Mati oglasi Izurjena šivilja za vsa dela, gre na dom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »šivilja« 11158. Parcela skupno aH razparcellra-na, v Izmeri ca. 8000 m", naprodaj. Lega ob novi državni ln banovlnskl cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Polzve se: Vlžmarje 100. Navadno opazimo prepozno! Oskrbnik oženjen brez otrok Išče službo na večjem posestvu. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11326. Šofer dober, trezen in pošten, srednje starosti — išče službo. Nastopi lahko takoj. Jakob Podobnikar -Osredek — Dobrova pri Ljuljanl. (a) Dekle vajeno pospravljanja ln deloma tudi kuhanja — išče službo. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje. (a) Službodobe Poštenega moškega neoženjenega, zgovornega ln vojaščine prostega sprejmem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »12« št. 11355. (b) Plačilna natakarica prvovrstna, mlajša moč prijetne zunanjosti — se išče. Biti mora sposobna in pride v poštev le taka. ki je služIla v boljših restavracijah. — Istočasno Iščemo perfektno servir ko. Takojšnje ponudbe na hotel »Savinja«, Laško. (b) Služkinjo starejšo, ki zna kuhati, pošteno in zanesljivo sprejme zdravnik v okolici Ljubljane — takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11354. (b) Posestvo pet minut od farne cerkve. sestoječe iz nove hiše, gospoda i"-'-'h poslopij, sadnega vrta, štirih njiv, dveh travnikov, dela gozda ter vinograda — ugodno naprodaj. Event. so proda tudi po parcelah. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Jožeta Vene, St. Jernej Dolenjsko. (p) mm\ 14 leten fant z dvema razredoma gimnazije, se želi izučiti ključavničarske aH mehanične obrti ali pa za elektrotehnika. Naslov v upravi »Slov.« pod 11327 Pletarsko podjetje rranto Grenko Orla vas-DrasiovCe se priporoča cenjenemu občinstvu za dobavo vseh v moderno pletarsko obrt spadajočih predmetov: pleteno pohištvo, garni ture za verande, sobe, balkone, hotele, kopališča sanatorije, košare za cvetlice. pisarne itd. itd. Postrežba točna, cene najnižje. »H Vsa lahka letna oblačila si nabavite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra e. 14 Kuhinjsko-sobo oddam s 1. avgustom. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11356. (s) V mirnem kraju na Gorenjskem, v bližini železn. postaje, se išče za daljšo dobo za 2 osebi popolna oskrba. Ponudbe s ceno v upravo »Slov.« pod šifro »Letovanje«. lEagffli Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Pristne domače salame ln polnomasten polemen dolskl sir — dobite pri I. Buzzolinl, Lingarjeva ulica, delikatesa. (i) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naproda. po neverjetno nizkih cenah Nova trgovlnja Ljubljana - TyrJeva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Sveže slive, hruške šplngle kg 3.25—3.75 din franko voznina, razpošl lja košare 45 kg —. Drechsler, Tuzla. (I) Delavnica z inventarjem ln materialom za kozme tiko ln kemične proizvo de. prodam. - Sprejmem tudi kemika za družab nika. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Rcflek tant« št. 11324. 01) Ko začutimo sončne opekline, je že prepozno 1 Zato se morate poprej namazati s kremo Nivea ali z oljem Nivea. Če pripeka sonce zelo močno, je treba mazanje večkrat ponoviti. Potem boste počrneli hitro in enakomerno. Globoko znižane cene vsemu poletnemu blagu za moške in damske obleke ter perilu pri tvrdki F. I. Gorečar Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 29 in 30 Na zalogi zelo velika izbira raznih ostankov Original, francoska Kolesa \IGLON Najboljši materijal, prvovrstno izdelana, fino in trpežno lakirana ter po-kromana. Najlažji tek. Model: Tour de France Diktor Boliinec, Ljubliana lyrševa c. 12 (dvorišče) Ajdo za seme sivo in črno nudi Sever et Itomp., Ljubljana. (1) Mreže za postelje najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Komen-sltega ulica 34. (1) I Automotor i Chassijo rabljenega tovornega av toinobila, 3 — 5 ton, po možnosti z Vollgumo — kupi Hugo Weiss, Cako-vec, Medjimurje. IIEE0G30I Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana .Wolfova ulica št. 3 IBHSBHjBSII IŠČEJO: Dvosobno stanovanje s pritlklinami, najraje v bližini centra - Iščem za takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prijeten dom«. (c) ODDAJO: V vili pri sv. Jožefu oddam takoj dvosobno stanovanje v I. nadstropju, mirno in sončno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11323. Trisobno stanovanje udobno, sončno, oddamj Za bolje situiranega upokojenca idealno. Informa-< cije v upravi »Slovenca« pod št. 11328. (č)l Udobno stanovanje v bližini kavarne Evro3 pe, 3—5 sob, vse pritH kline in komfort, oddani za avgust. — Naslov VI upravi »Slovenca« pod št. 11316. (č)J immm Modroce 1 posteljne mreže, železnd zložljive postelje, otoma-J ne, divane in tapetniška izdelke nudi najceneje E. Zelenka ^ Maribor, Ulica X. okt. 5 Ugoden nakup morskel trave, žime in cvllha za prevleke pohištva Majhne blagajne za vzidanje, že od 525 din naprej - dobavlja in cenik pošlje na zahtevo Ljublj. komerc. družba, Ljubljana, Levčeva 43. -Telefon 24-08. (1) Natečaj »Kappel« pisalni stroji pričajo o odličnih izdelkih nemških tovarn. - Pisalni stroji za pisarno ln potovanje, - Najmodernejša oprema I KLEINDIENST & POSCH Maribor Aleksandrova 44 Za jesensko setev koruzo, grahoro, ajdo in rdečo deteljo ter gorenjsko repo, dobite v najboljši kakovosti pri tvrdki FRAN POGAČNIK, d. z o. z. v LJUBLJANI, Tyrševa (Dunajska) 33 v JAVNIH SKLADIŠČIH Konči Ahačič: Trije tičRI 28 »Kaj je to?« Av! >Glej ga spaka! Salama taka!« misli Maca in gleda gibke mišje nožice pod salamo, ki se ji tako prebrisano umikajo. Kaj naj stori?! Katero naj napade? — Gledalci pa žvižgajo in nestrpno cepetajo z nogami. Pšica je priletela oklevajoči in premišljujoči Maci za vrat in se ji globoko zarezala v meso. »Au, au-niiau« zajoka Maca in potoei grenke solze. Zzzk! In že se ji zapiči druga zastavica tik za rogato okroglo glavo. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje s tem natečaj za izpopolnitev dveh mest pomožnih dnevničarjev s 95pjmuonmi z; ouiojdip ui oqz»jqozi o^sjonnip!} oj|8jozo|ij ouosjAop z plačo 1200 din za prve tri mesece službovanja, a dalje s plačo 1350 din mesečno. Pogoji nameščenja so naslednji* a) da so reflektanti državljani kraljevine Jugoslavije ln da so vešči srbohrvaščine ali slovenščine; b) da so dovršili 18. leto starosti in da niso starejši od 35 let; c) da so telesno, umno in moralno sposobni za službo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev; d) da so brezhibnega vedenja ter da niso bili odpuščeni iz službe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali iz kake druge javne službe; e) da ne stoje pod skrbništvom ali stečajem, da niso v preiskavi ali pravomočno obsojeni za zločinstvo ali prestopek iz koristoljublja ali za poškodbo prometne ali poslovne tajnosti (§ 186. Zor-a). Poleg tega morajo imeti reflektanti lep rokopis. Prošnji mora vsak re-flektant priložiti: rojstni list, domovinski list, spričevalo o dosedanjem poklicu, o zdravju, o nravnosti, šolska spričevala, spričevalo o zakoniti zakonski zvezi, o letnicah otrok. Zdravje mora potrditi spričevalo zdravnika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali zdravnika državnih ali samoupravnih oblasti ter še eno spričevalo, izdano po državnem ali drugem javnem dispanzerju odnosno zdravniku specialistu za tuberkulozo. — Lastnoročno pisane ponudbe in s popolnimi dokazili opremljene prošnje naj reflektanti naslovijo na Osrednji urad za zavarovanje delavcev najkasneje do vključno 13. avgusta 1938 do 12 opoldne. — Zakasnele in nezadostno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale. — Nameščenje izbranih oseb je začasno in traja, v kolikor ne bi bilo službeno razmerje prej razrešeno (§§ 4. in 11. pravilnika o službenem razmerju dnevničarjev) do 31. decembra 1938, ko preneha s tem, da se zamorejo v letu 1939 ponovno sprejeti v službo odnosno morejo podaljšati nameščenje v mejah budžeta, odobrenega za to leto. V Zagrebu, dne 14. julija 1938. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Celi Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčifc Mednarodne telovadne tekme v Blois — Francva v Častna zmaga slovenskih fantov Sijajen sprejem naših tekmovalcev v Franciji Blois, 18. julija. Zmagovalec v mednarodnem deseteroboju je Ivan Varšek, zmagovalec v mednarodnem peteroboju senjorjev Jožei Hvale, zlato svetinjo v mednarodnem deseteroboju si je priboril Karel Janež. Pred dnevi je odpotovalo telovadno zastopstvo Zveze fantovskih odsekov na mednarodne telovadne tekme v Francijo. Francozi so priredili svoj veliki tabor v mestu Blois. Od naših so se tabora udeležili trije odlični telovadci, Ivo Varšek, Jože Hvale in Karel Janež. Včeraj pa smo dobili brzojavko g. inž. Nerime, v kateri nam sporoča, da je bil uspeh našega sicer maloštevilnega zastopstva v vsakem oziru popoln. V najvažnejši tekmovalni panogi, v tekmovanju za mednarodno prvenstvo posameznikov v deseteroboju je zmagal Vičan Ivo Varšek in dokazal, da je kvalitetna stopnja naših telovadcev v Zvezi fantovskih odsekov izredna. Tudi v peteroboju za seniorje so naši zasedli prvo mesto, saj je v tej disciplini zmagal Jože Hvale. Prav dobro se je odrezal tudi izredno nadarjeni' mladi tekmovalec Janež Karel, ki je v mednarodnem deseteroboju dobil zlato medaljo (medaille d'or). Deseteroboj kakor tudi peteroboj sta dve tekmovalni disciplini, v katerih tekmovalci nastopajo v telovadnih in v lahkoatletskih točkah. Ponosni na uspehe naših tekmovalcev na mednarodnih tekmah v Franciji iskreno čestitamo našim odličnim fantom in jim želimo, da bi k temu letošnjemu ponovnemu uspehu nanizali še nadaljnjih. Zveza fantovskih odsekov je s tem vnovič dokazala, da je njeno delo res plodno in da je v kratkem času po dolgih letih, v katerih je bila prisiljena k brezdelju, v smotrnem delu sijajno dvignila kvaliteto svojih tekmovalcev. Po mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani so zdaj njeni člani zmagali v Franciji in dokazali s tem y naše veselje visoko kvaliteto svojega znanja. * Blois, 15. julija. Danes so dospeli semkaj tekmovalci ZFO Hvale Jože, Janež Karel in Varšek Ivan. Z njimi je prišel tudi inž. Nerima. Mesto jim je napravilo sprejem, kakršnega še niso doživeli, še manj pričakovali. Pri sprejemu so bili navzoči poveljnik mesta polkovnik Fayzlau; podpolkovnik Brouce, ki je predsednik-vodja vse telesne vzgoje v pokrajini (Dčpartemenl) Loir-et-Chor. Brouce je bival po vojni 6 mesecev v Ljubljani in je obujal najlepše spomine nanjo, Poleg teh so bili navzoči župan mesta Blois g. Reibel z obč. svetniki, glavni tajnik mednar. zveze kat. telovadcev g. Thibaudeaut in drugi. Časten predsednik vse prireditve je predsednik republike g. Lebrun. Poleg njega pa so v častnem odboru prireditve vsi vidnejši odličniki Francije. Na pozdravne nagovore je v lepi francoščini odgovoril inž. Nerima. Pri sprejemu so bili navzoči tudi mnogi domačini, ki so se udeležili mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani in niso mogli prehvaliti sprejema Francozov v Ljubljani, poteka tabora, sprevoda, zanimivosti in sploh ljubeznivosti, ki so jih doživeli v Ljubljani. Opazili smo, da je nai tabor v Ljubljani neverjetno mnogo doprinesel v Franciji k priljubljenosti Jugoslavije. S kolodvora smo se v spremstvu vseh imenovanih odličnikov peljali na Stadion (3 km iz mesta), kjer so se že vršile tekme med posameznimi društvi in v lahki atletiki. Pred prihodom na Stadion so tamkaj razglasili naš prihod po mikrofonih. Takoj pri vstopu nas je pozdravila godba s posebno fanfaro, 50.000 glava množica pa nas je s solzami v očeh kot prijatelje Francije sprejela z nepopisnim veseljem in navdušenjem. Našo državno zastavo so poljubovali in izkazovali čast. Peljali so nas takoj na glavno tribuno, nas — kakor je skoro povsod običaj — fotografirali z ostalimi odličniki. Ker smo bili od dolgega potovanja precej utrujeni, so nas še pogostili s pristnim šampanjcem in prigrizkom, nakar smo se odpravili takoj na stanovanje v dekliški internat St. Hilaire, ki je v sredini mesta. Ulice po mestu so prepletene z venci in rožami, vse izložbe so umetniško okrašeni s francoskimi, belgijskimi in našimi državnimi zastavami. Vidi se, da trgovci kar tekmujejo, kdo bo lepše okrasil svojo izložbo. S hiš vihra na tisoče in tisoče zastav sodelujočih narodov. Krasni so slavoloki z alegoričnimi slikami in skupine zastav, ki so zataknjene za ščite, ki nosijo napis francoske republike. Popoldne smo se predstavili raznim oblastem, zvečer pa smo z Belgijci odšli v sprevodu na grob neznanega vojaka, kjer smo položili v imenu ZFO krasen venec. Odkritih glav je meščanstvo pozdravljalo in poljubljalo našo državno zastavo. Zvečer je bila Belgijcem in nam na čast prirejena razsvetljava in umetni ogenj, kakršnega niti Bled ne premore. J. H. Veličasten obsoteljski tabor Škof dr. Tomažič blagoslovil novo zastavo, kateri je botroval ban dr. Natlačen r Celje, dne 17. julija. Nedeljo za nedeljo se zbirajo tisoči slovenskega naroda po vseh delih nače ožje domovine na mogočnih mladinskih taborih. To gibanje je tako silno in narodovo, da ni mogoče mimo njega. Kdor le količkaj pozna naš narod in z njim čuti, ta ve, da so bili številni tabori iase^ in glaven izraz slovenskega naroda, da Živi«V nfeW podvojena narodna zavest, da se Slovenci resno zavedamo časa in razmer in da hočemo* za vsako ceno živeti svoje popolno in nemoteno narodno življenje z vsem neokrnjenim bogastvom naših narodnih svetinj. To nam je pokazal tudi obsoteljski tabor v Sv. Petru pod slavnimi Sv. gorami, pokazal, da je slovensko ljudstvo ob Sotli vdano svoji narodni državi, da je tudi tod mladina navdušena za našo mladinsko organizacijo, da se je oklepa vedno več mladih src. Obsoteljski prosvetni tabor, ki ga je priredilo Katoliško slovensko prosvetno društvo v Sv. Petru pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Miha Kreka, pa je še tembolj važen, saj v obsoteljski dolini mladinskega tabora še ni balo. Zato pa se je obsoteljska mladina tako veselila tega tabora, zato se je zanj s takim navdušenjem, požrtvovalnost in ljubeznijo vnemala. Pripravljalni odbor z neutrudljivim predsednikom članom banskega sveta in šentpetrskim županom g. Zorenčem, je že mesec dni neumorno delal, zato pa je obsoteljski tabor tako sijajno uspel. 14 dni je bilo telovadišče polno mladih požrtvovalnih delavcev, ki so ga urejevali, da je Št. Peter lahko ponosen nanj. Nad 1000 voz zemlje so pripeljali kmetje na telovadišče, darovali so les, mnogi pa so pomagali z delom. Telovadišče je ograjeno z novim visokim plotom, nad njim pa se ponosno dviga veličastna stavba Katoliškega doma. Tabor pa je bil še posebno pri srcu Šentpetrčanom, ki so kupili nov društveni prapor, katerega je danes blagoslovil prevzvišeni mariborski vladika škof dr. Tomažič, kumoval pa mu je g. ban dr. Marko Natlačen. Sv. Peter je bil zadnje dni v pravi praznični luči. Fantje so postavljali slavoloke, nič manj kot 22 so jih postavili, dekleta so pletla vence in okrasila Katoliški dom in telovadišče, raz vse hiše pa so plapolale državne zastave. Snoči so na ob-soteljskih gričih zagoreli kresovi in oznanili obsoteljski dolini, da se bliža velik mladinski praznik. Gorelo je okrog 100 kresov, iz Sv. Petra pa jih je bilo videti nad 60. Danes ob pol 9. se je razvil od križišča cest pri Štadlerju sprevod, kakršnega ne pomnijo najstarejši Šentpetrčani. Na čelu sprevoda je jahalo na konjih 32 konjenikov, nad 150 kolesarjev, 2 godbi, 120 članov in 134 članic v krojih, okrog 50 narodnih noš, članstvo, za njimi nad '2000 ljudi, 24 okrašenih vozov in 19 tovornih in osebnih avtomobilov. Sprevoda so se udeležili tudi zagrebški Slovenci, ki so prišli na obsoteljski tabor. Sprevod je bil 1 km in pol dolg. Množica je viharno vzklikala našemu mlademu kralju Petru II., kraljevskemu domu in narodnemu voditelju dr. A. Korošcu. Pri Katoliškem domu se je zbrala velikanska množica, ki je pričakovala g. bana. Ob 9.30 se je pripeljal g. ban. Tako navdušenega vzkli-kanja in pozdravljanja, kakor smo ga videli ob sprejemu slovenskega bana v Sv. Petru, so zmožni le Obsoteljčani. G. bana je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora župan g. Zorenč Alojzij, nakar je g. banu izročila županova 5-letna hčerka šopek in ga pozdravila z ljubkimi besedmi. G. ban je obšel častno četo slovenskih fantov, nato pa so pozdravila g. bana prevzvišeni vladika škof dr. Tomažič, okrajni načelnik dr. Herbert Kartin, konjiški arhidijakom in ožji rojak Tovornik, celjski župan g. Alojzij Mihelčič, prof. Bitenc, dr. Han-želič, g. Fazaric in drugi odličniki. Prevzvišeni škof g. dr. Tomažič je nato blagoslovil novi prapor Fantovskega odseka in Dekliškega krožka v Sv. Petru. Po krasnem nagovoru prevzvišenega g. škofa je g. ban izročil članu v kroju blagoslovljeni prapor, ta pa se je zahvalil g. banu za bo-tistvo, nakar je izpregovoril c. ban. »Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci«, tako je pisano na eni strani prapora in to naj bi izpolnjevala naša mladina, ki je dobila nov prapor, svoj simbol, križ, pod katerim bo šla z delom za narod in državo v bodočnost. Z zlatimi črkami naj bo zapisan v srcih vseh dan obsoteljskega tabora in obsoteljska mladina naj stopa pod tem praporom za ideali naše mladinske organizacije, naj pridobi vse,'" naj raste, napreduje, naj s svetlimi zgledi pritegne k tej organizaciji vse zavedne slovenske fante in dekleta. Nato je prevzvišeni škof g. dr. Tomažič opravil slovesno sveto mašo, med katero je množica prepevala ljudske pesmi, po sv. evangeliju pa je imel g. škof na zborovalce krasen cerkveni nagovor, v katerem je posebno poudarjal zvestobo Bogu, narodu in domovini ter posebno obsoteljsko mladino pozval, naj se trdno oklene naše katoliške mladinske organizacije. Zvesti hočemo biti naši materi sv. Cerkvi, vse svoje cilje in dela bomo uravnali po katoliških načelih, pri utrditvi svojega telesa pa ne Bomo pozabili na utrditev duha v dobrem, — v veri, v Bogu. Po sv. maši je bilo zborovanje. Predsednik g. Zorenč Alojzij je prečital brzojavne pozdrave, ki so bili poslani s tabora Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu Pavlu, narodnemu voditelju dr. A. Korošcu in ministru dr. M. Kreku. Zborovalci so viharno vzklikali in val navdušenja se ni polegel, dokler ni zazvenela krepka beseda g. dr. Humerja iz Konjic. Za njim je govoril prof. Bitenc iz Celja o delu mladinskih organizacij. Popoldne ob 4 je bil javen telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Nastopu je prisostvoval tudi g. škof in nad 2000 ljudi, ki so napeto sledili izvrstnemu izvajanju naše mladine. Posebno se je odlikovala celjska telovadna vrsta. Pri prostih vajah je nastopilo 120 članov in prav toliko članic. Po nastopu je izpregovoril priljubljeni šentpetrski župnik g. Rančigaj. Naša slovenska mladina naj bo jeklo, ki se pod udarci zaiskri in nikdar ne zlomi. Če se nemška mladina zbira pod kljukastim križem, če se fašistična mladina v Italiji zbira in prisega fašizmu, slovenska mladina pa stopa pod znamenjem križa, ki je pravi Kristusov križ. Danes je obsoteljska mladina zaorala prvo brazdo v prosvetno njivo. Kuj nas, življenje, kuj, če sem jeklo, naj se za-iskrim, če sem steklo, naj se zdrobim! Obsoteljska mladina se je zbrala, danes je prvič skupno nastopila, s tabora pa bo ponesla v svoje domove duha vere in ljubezni v Boga, narod, domovino, da, ko se bo posvetila mladinski organizaciji, bo zvesto služila tudi svojemu narodu in državu Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru Vse udeležence, ki bodo potovali z vlakom, opozarjamo, da bodo poleg rednih vlakov vozili tudi dopolnilni vlaki, katere bo mogoče pripraviti na podlagi prijav. Zato prosi odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru, da prijavijo udeleženci narodnega tabora 14. avgusta udeležbo pri domačem krajevnem občinskem odlioru, da vemo, koliko udeležencev vstopi na posameznih postajah. Zbiranje teli prijav je sedaj najvažnejše! Dopolnilni vlaki bodo vozili tako, da bo mogoče odpeljati se zjutraj iz Murske Sobote, iz Velenja preko Celja in preko Dravograda, iz Brežic, iz Ljubljane in — ako bo dovolj prijav — tudi iz Kranja in Kamnika ter da se zvečer udeleženci zopet lahko povrnejo iz Maribora doiuov. Posebno prosimo organizacije, ki pošljejo svoje članstvo na tabor, da gledajo, da prejme odbor prijave točno in pravočasno. Za narodni tabor v Mariboru dne 14. avgusta je dovoljena četrtinska vožnja po železnicah in to na podlagi vabil, katere prejmejo občinski pripravljalni odbori v spominski knjižici prihodnji teden. Odbor za proslavo 20-lctn. Jugoslavije v Mariboru. Dekleta na Brezje! Medtem, ko smo za vsako nedeljo brali vabila na razne tabore, je ostala nedelja, 24. julija, skoraj brez tabora. Zakaj? Zato, da imajo slovenska kat. dekleta priliko, da poromajo na svoj posebni in prvi tabor na Brezje. Narod je razumel važnost tega dne in vse drugo je za tedaj utihnilo, le tabor na Brezjah naj spregovori ob navzočnosti visokih cerkvenih in državnih predstavnikov. Ze danes je udeležba 10.000 deklet zagotovljena. Toda mnoge še oklevate. Vedite, da tako mogočne in važne samodekliške prireditve še niste in mogoče zopet dolgo ne boste doživele. Čim več vas bo, tem mogočnejša bo manifestacija za svetost naše družine, tem odločnejša borba za poštenje v narodu, tem lepši dokaz vaše edinosti in zbujene dekliške zavesti. Vesele boste obiska pri Mariji in vse bo lepo šlo. Daleč nad 100 rediteljic bo skrbelo za vašo udobnost. Za vaše zdravje in varnost je vse preskrbljeno. Za dobro voljo pa boste skrbele same. Dijakinje in visokošollce na Brezje. Ali ste se res že odtujile deklištvu in ne čutite, da kot verni naraščaj slovenske inteligence spadate k dekliški skupnosti, da ji dajete zgled in pogum in se same od nje navzamete navdušene delavnosti za vse to, kar posebno vam mora biti sveto. Meščanska dekleta — na Brezje! Pričakujemo vas v obilnem številu, da povežete mesto z deželo, inteligenco z našim ljudstvom. Gospodične vseh stanov — tudi vaš je tabor na Brezjah. Delavke — na Brezje! Najbolj ste preskušane pri delu, zato najbolj potrebujete duhovne tolažbe in pomoči. S svojo številno udeležbo pokažite, da se delavka še posebno zaveda važnosti borbe za družino in poštenje. Dekleta z dežele — na Brezje! Pričakujemo vas v tako velikem številu kot šc nikdar. Pričakujemo vaše zgledne vernosti in vedrosti, vaših žrtev in molitev. Pričakujemo vas v narodnih nošah, z narodno pesmijo in narodnim cvetjem. Pridite vse! Kat učiteljice — na Brezje! Voditeljice ste naroda, deklet, nastopite z njimi skupno pri Mariji na Brezjah. V veselje in pogum jim bo, če se po-kažete z njimi eno v borbi za vse to, kar vam kot učiteljicam mora biti šc posebno važno. Naj vaše veliko število razveseli Marijino oko. Priznanje ministra Cvrkiča sestram v Topolščici Topolšica, 18. julija. Da bi se dalo vidno priznanje za mno-wgtpirx>w&w goletno požrtvovalno laL in zaslužno delo se- ilSsifif Vm&neHMMM ster v državnem zdravilišču v Topolšici, so bile na predlog ministra socialne politike in narodnega zdravja g. Cvetkoviča odlikovane: sestra prednica Vida Mencin z redom sv. Save V. stopnje, s. Alfreda Humar z zlato svetinjo in s. Felicija Kranjčič 6 srebrno svetinjo za zasluge. Zeleč tej svečanosti odlikovanja dati poseben poudarek in izraziti svojo osebno naklonjenost, je gospod minister Cvrkič ▼ imenu gospoda ministra socialne politike in narodnega zdravja odlikovankam osebno izročil odlikovanja. V svojem govoru pred zbranimi bolniki, sestrami, uradniki, zdravniki in upravo zavoda je orisal značaj napornega, čeprav tihega in do sedaj pri nas še ne dovolj poznanega in priznanega dela sester, ki spadajo med prve pionirje v borbi proti tuberkulozi, naši najtežji in iz socialno-patološkega stališča najznačilnejši ljudski bolezni. To odlikovanje je ponoven viden znak pozornosti, katero kraljevska vlada posveča sistematski povzdigi naroda v vseh panogah, tako tudi zaščiti ljudskega zdravja. Obrnivši se neposredno k odlikovankam je z lepim in značilnim govorom orisal karitativno delo sester v državnem zdravilišču v Topolšici, posebno pa zasluge in požrtvovalnost sestre prednice Vide Mencin, pod katere vodstvom je prizadevanje se-ster-strežnic doseglo svojo današnjo vzorno višino S. Vida Mencin K borbi zavarovalnih nameščencev Te dneve je vsa naša javnost priča težite borbe, ki jo vodijo naši nameščenci, zaposleni v zavarovalnicah. s svojimi delodajalci. Moramo reči, da javnost z zanimanjem spremlja to borbo in da so njene simpatije na strani nameščencev. Ta borba je edinstvena v zgodovini mezdnih borb naših nameščencev. Edinstvena je zato, ker se istočasno vrši po vsej državi in tudi zato, ker so v tej borbi posegli nameščenci po sredstvu, ki v nameščenskem mezdnem boju ni običajen, to je po stavki. Lahko si predstavi jamo, v kakšnih razmerah so živeli in žive zavarovalni nameščenci, da so morali v obrambo svojega življenja poseči po tem skrajnem sredstvu. V časopisju so bili že objavljeni nekateri podatki, iz katerih je bilo razvidno, da so ponekod dobivali nameščenci plačo, ki ne dosega niti minimalnih delavskih plač. Stari kvalificirani nameščenci, družinski očetje, prejemajo po 1000 din ali 1200 din na mesec. Seveda ni mogoče sodili vseh zavarovalnih podjetij enako. Ravno naša domača zavarovalna zavoda, Vzajemna zavarovalnica in Croatia. plačujeta nameščence dobro in imata z nameščenci dobro urejeno službeno razmerje. Nasprotno pa je pri tujih zavarovalnicah, pri podružnicah raznih svetovnih, večinoma židovskih zavarovalnicah. Tu so nameščenci najbolj izkoriščani ln najbolj bedno plačani ter vedno z eno nogo na cesti. Kdor je spremljal akcijo zavarovalnih nameščencev za izboljšanje svojega položaja, je videl, da so hoteli zavarovalni nameščenci mirno urediti svoje razmerje s svojimi delodajalci. Toda nekateri, ki so mislili in še mislijo, da je naša država samo zalo tukaj, da se izkorišča njeno ljudstvo in njeno naravno bogastvo, so odklonili mirno razpravljanje o iiameščenskih zahtevah. Svesti si svoje moči, so odklanjali vse zahteve, izigravali nameščence, prepričani, da nameščenci ne bodo sposobni energično braniti svoje koristi. Toda nameščenci, vsaj ogromna večina, so pokazali vso zrelost in vso svojo zavednost. Zato se tudi že kažejo uspehi in ni dvoma, da bodo napori zavarovalnih nameščencev kronani z lepiin uspehom. Za zavarovalne in vse nameščence pa imajo ti dogodki velik pomen in pomenijo velik nauk: samo v organizaciji je moč in rešitev, samo v zavednem, složnem in enotnem nastopu je uspeh. Zavarovalni nameščenci potrebujejo danes moralne podpore vse javnosti. Dajmo jim to podporo, pomagajmo jim |>o vseh svojih močeh, da si t>odo priborili človeka vredno življenje I Sinersu Rudolf. Taki dve dvodelni brani je izdelala tvrdka I. Globočuik, kovaštvo, Cerklje pri Kranju. Ne tujina, ampak predvsem domače tvrdke lahko postrežejo 7. izvrstnim blagom za obleke. V vzorcih in v kvaliteti prekaša tuje izdelke blago tvornice »VUNATEX« iz Majšperka pri Mariboru, kateri morajo biti vsi nagrajenci žrebanja hvaležni za čedne blagove, ki jih je dobavila ta tvrdka in ki jim jih je sreča naklonila. Podjetje »Vunatex« dokazuje s svojimi izdelki svojo visoko sposobnost, zato se tudi domači trgovci po vsej Jugoslaviji zalagajo prt tej tvomici. — Zahtevajte povsod le »Vunatex« blagove za damske in moške oblekel ★ Pri zahvali tvrdkam, ki so dobavila darila za nagradno žrebanje »Slovenca«, je pomotoma izostala tvrdka Šarabon iz Ljubljane. Tudi njej 6mo hvaležni za dobavo nagrade za veliko žrebanje »Slovenca«. — Lastništvo »Slovenca«. in splošno priznanje v celi državi. Po uradnem delu svečanosti, pri kateri so s svojimi nagovori sodelovali še g. šef-zdravnik in zastopnik bolnikov, sta izvedla g. Bogomir Leskovic in s. Ljubo-mira Žulj iz Ljubljane koncert z dovršeno umetnostjo in polnim uspehom, ki so ga vsi navzoči nagradili z navdušenim aplavzom. Blagoslovitev nove šote na Lipoglavu O novi šoli na Lipoglavu smo že poročali v zadnji številki. Preteklo nedeljo so pa imeli na Lipoglavu lepo slovesnost, ko je domači g. župnik blagoslovil novo šolsko poslopje. Pri slovesnosti je g. bana zastopal banovinski inšpektor za ljudske šole g. prof. Jeglič, navzoča sta bila tudi okrajni šolski nadzornik g Franc Erjavec in pa inž. E. Navinšek, ki je naredil načrte za novo šolo. Ob tej priliki pripominjamo, da je gradbo nove šole nadzoroval banovinski tehnik g. Lado Lužar. G. župnik Martin Pečarič je imel v župni cerkvi lep govor in sv. mašo. Po maši so pa šolski otroci nesli kip Srca Jezusovega v sprevodu v novo šolo. Kip so postavili v šolski veži na pripravljen prostor. Nato je g. župnik blagoslovil novo šolsko ]>oslopje. Slovesnosti se je udeležila velika množica domačinov, ki so veseli, da se jim je izpolnila davna želja, da se bodo njihovi otroci vzgajali v krasni šolski zgradbi. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz* Josef« grenčice. Smrt mladega delavca pod ruševinami Celje, 18. julija. Bliskovito se Je danes opoldne razširila po mestu vest o zrušenju neke hiše v Gosposki ulici, kjer je našel smrt 31 letni zidar Ribeželj Žani iz Lokrovca pri Celju. Nesreča se je pripetila ob 11.45. Stavbenik g. Grein iz Slovenjega Gradca je prenavljal staro poslopje, last mehanika g. Vebra iz Celja. Hiša je stara nad 100 let in stanovalci sosedne hiše še pomnijo, da je bilo to posopje popravljeno 1. 1875, ko so v hiši postavili povprečne stene. Zidarji so podrli razen temeljnih zidov skoro vse stene, pred kratkim pa so nato iz previdnosti porušili tudi ostrešje. Danes dopoldne so trije zidarji podirali dimnik. Med njimi je bil tudi delavec, Ribeželj, ki je slonel na tramu. Naenkrat je počil požarni zid sosedne hiše, ki ni bil zavarovan, in se zrušil z groznim hrumom čez tramovje. Ribežljev tovariš Kranjc, ki je opazil, da se podira požarni zid, jo zaklical Ribežlju, ki se pa ni mogel več umakniti, ker ga je že zadel zid ter ga z vso silo treščil [>o tramovju. Griži ju je odbilo levo stran lobanje, da so mu izstopili možgani. Pri padcu je treščil ubogi delavec še ob tram z glavo in mrtev obležal na tleh. Z Ribežljom je padel tudi neki drugi delavec, ki pa je dobil le lažje poškodbe po obrazu, Drobne novice Koledar Torek, 19 julija: Vincencij Pavelski, spozna-valcc; Avrca (Zlata), devica mučenica. Sreda, 20. julija: Marjeta, devica mučenica. Osebne vesti — Napredoval je z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 8. junija 1938 predstojnik zavoda za zaščito mater in otrok v Ljubljani g. dr. Bogo Dragaš za zdravstvenega radsvetnika in predstojnika omenjenega zavoda v 1V-1. Iskreno čestitamo! = Iz banovinske službe. Banovinski kmetijski uradnik B r e g a n t Ivo pri okrajnem načelstvu v Ptuju je napredoval v VII. položajno skupino. Ba-novinski upravni uradnik Groblacher Božidar pri upravi banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina je napredoval v Vil. položajno skupino. V VIII. položajno s-kupino so napredovali upravnik banovinske zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani P o z n i č Blaž, C i z e 1 j Olga, banovinska arhivkska uradnica pri banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, banovinski kmetijski uradnik Ambrož Gabrijel pri okrajnem načelstvu v Črnomlju, obrtna učiteljica na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani Lubec Elza, banovinski tehnik Jamšek Ivan pri okrajnem cestnem odboru v Kamniku. V IX. položajno skupino so napredovali Modic-Čebela Ana, sestra pomočnica v zdravstvenem domu v Celju, in sestra pomočnica Kopač Leopoldina na državni šolski polikliniki v Ljubljani, žigosač pri oddelku konti o-le mer na okrajnem načelstvu v Mariboru — levi breg Čeh Konrad, banovinski kmetijski uradnik pri upravi banovinskega posestva v Mali Loki P e-Ircol Anton. Postavl|en je za banovinskega tehnika v IX. položajni skupini Pirnat Josip pri okrajnem cestnem odboru v Slovenjem Gradcu, za banovinskega cestnega nadzornika v X. položajni skupini pri okrajnem cestnem odboru v Ljubljani jc postavljen S t e i n er Viljem. Za služitelja I. skupine pri oddelku kontrole mer pri okrajnem načelstvu v Ljubljani je napredoval K a d u n c Franc. Zdravnik združene zdravstvene občine Ma-rcnberg dr. Honigmann Alfonz je premeščen za zdravnika združene zdravstvene občine na Vrhniki pri Ljubljani klub, Ljubljana, Beethovnova 9. Vsi posetniki fila-telistične razstave kakor tudi udeleženci kongresa uživajo polovično vožnjo od 3. avgusta do 13 avgusta, in sicer za prihod od 3. do 11. avgusta in za odhod iz Ljubljane od 5. do 13. avgusta Razstava bo nad vse zanimiva tudi za nefilateliste, saj bo na razstavi ves razvoj slovenskih znamk prikazan, bodo pa na razstavi vse jugoslovanske znamke tako po katalogih in specielne zbirke. — Izlet v Dolomite od 13. do 17. avgusta. Okorni — Razpis zdravniških mest. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Liubljani razpisuje sledeča zdravniška mesta: mesto pogodbenega zdravnika v Črnomlju, Kamniku, Ločah pri Poljčanah in pogodbenega hišnega zdravnika v okrevališču »Jadran« na Rabu, ter mesto zdravnika-uradnika v Tržiču. Rok za vložitev prošenj do 15. avgusta 1938. — Prepovedan tisk. »Službene novine« št. 158 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in širiti št. 26 tednika »Nedjelja«, dalje knjižico »Komunalna politika grada Sušaka sa socijalne perspektive«, podpisane po Vilimu Ka-lenu in knjigo »Terpituda« od Marka Krstiča, cr-teži Hegedušiča. Vse je izšlo, oziroma je bilo tiskano v Zagrebu. — Izlet v Švico od 14. do 23. avgusta. Okorn! — »Bodočnost« št. 6—7. Izšla je dvojna številka glasila naših katol. nameščencev. Kot vedno prinaša tudi v tej številki lepe in aktualne članke. Naj navedemo nekaj naslovov: Po taboru, Krščanski socializem (mnenje dr. Aleša Ušeničnika), Občni zbor TBPD (Martelanc), Pred volitvami v Pokojninski zavod, Socialno vprašanje in mi (Smer-s:i), Pravice ob porodu, O novelizaciji obtnega zakona, Zahteve zavarovalnega uradništva, Kam vodi pot človeštva?, Socialni obraz Jugoslavije, Zavarovanje organistov, Važna razsodba i. dr. Glasilo našega Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije zasluži V60 pohvalo in mislimo, da ne bi smelo biti slovenskega nameščenca, ki ne čita tega svojega glasila. Bodočnost se naroča pri upravi v Ljubljani, Čopova ul. 1 (ZZD.) — 17 gojencev za medicinsko fakulteto v Belgradu bo sprejelo ministrstvo vojske in mornarice. Za razpisana mesta se lahko potegujejo abiturienti, ki so napravili maturo z najmanj dobrim uspehom, visokošolci z dvemi ali štirimi semestri medicine Danes ob 19.15 in 21 15 Vstrans Telefon 22 21 Kino Union Napeta drama v ka en se norita J inaštvo ln liuoezen do domovine s tamauni silami izdalstva ln šoilonaž' Lena Kok-tna igralna v shiSbl Bo^rafnlKovo vor.un ke centrale, izginuli Kurir z «» nlml navoJil. ivorl a. središče iazgibanega delania tega zanimivega fuma L9Pa lil nrtnAiina in nadvse aim latičul Mil Ua^uVSl ln nnljubljenl Kari. L. Biiehl MBflBBBfflBBl Važna navodila za pešce 1. Cesta je za vozni promet! Če ni hodnika, hodi zmerom po skrajnem desnem robu v smeri hoje! 2. Če hočeš prekoračiti cesto, stopaj zmerom pravokotno po najkrajši progi, nikoli pa poševno. 3. Ne postavljaj se na sredo ceste in ne razgo-varjaj se tam s prijateljem. 4. Preden prekoračiš cesto, poglej zmerom prej na levo in še na desno. Če ni vozila v bližini, stopi » hitro na drugo stran. 5. Ne prekorači ceste tik za vozilom, ki zapira razgled na nasprotno stran. Bolje je počakati in ostati Živ in zdrav. 6. Ne skakaj s tramvaja. Ne izstopaj, preden nisi prepričan, da ne prihaia vozilo, ki te lahko zadene, če hočeš prehiteti tramvaj. 7. Motorna vozila vozijo naglo in zato imajo ceste. Pomisli, da s hitrostjo 30 km na uro prevozi avtomobil ali motocikel v 5 sekundah 41 metrov, medtem ko ti V tem času prehodiš komaj 5 metrov. Misli na to, kadarkoli hočeš čez cesto! 8. Cesta ni igrišče. Otroci naj se igrajo na vrtu ali dvorišču. 9. Ne obešaj se na druga vozila! Otroci! Ne obešajte se na tramvaj, avtobuse ali druga vozila. 10. Zmerom, kadar si na cesti, se zavedaj, da nesreča nikoli ne počiva! — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-JoseSova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. OgL reg. S br. 30474/35. Strela zažgala kozolec in Škocijan pri Turjaku. 18. julija. Ko je v soboto, 10. juli ja ob 4 prihrumela nad Škocijan silna nevihta, je udarila strela v kozolec Ivane Sever v aMlili Lipljenah. Kozolec je bil poln sena in tudi žp nekaj žita. Bil je naenkrat v ognju. Takoj nato je plamen objel pori Jožeta Severja — z. napolnjeno seneno in listno štipo. Požar se je že pričel širili proti vasi, ki šteje 34 številk. Tedaj je posegla vmes škocij. gasilna brizgalna. Spretni organizaciji škocijnnskih gasilcev in neumornemu trudu skozi 5 ur so gasilci ogenj lokalizirali in obvarovali vas. Izpraznili so 4 vodnjake in več gnojnih jam. V vasi je nastala silna panika: med jokom so vaščani odnašali bolnike iti Idago na varno. Proti pečeni je prišla na pogorišče Šentjurska motorka. ki pa ni stopila v akcijo, ker je bila nevarnost že odstranjena, ogenj v glavnem po-gašen. Uboga posestnika sta zavarovana le zn majhno vsoto, ki ne bo zadostna in poleg lega sta ob vse seno. Blagim srcem ju priporočamo v pomoč! Volitve v jeseni ^ ^— — Akademičarke in srednješolke! Iz Ljubljane se odpel;emo na tabor nf Brezje v nedeljo, 24. julija, ob 7.12 Zato se zberemo točno ob tri četrt na sedem pred glavn'm kolodvorom na Masarykovi cesti. Nobena naj ne pozabi taborne knjiižce in znaka! Vabljene tudi tiste ki stt se želele, pa se niste mogle prijaviti! — Hruška cvete na vrtu Marije šifrer v Stari Loki 21 Vejico cvetoče hruške nam je prinesel v uredništvo prijatelj našega lista. — Izlet v Tr-t od 13. do !•">. avgusta. Okorn! _ XX. jubilejni mednarodni kongres katoliških esperantistov pod pokroviteljstvom prevzv. g kne-zoškofa dr. Gregorija Rozmana in častnega odbora pod predsedstvom g. bana dr. Marka Natlačena. V času našega kongresa bo filatelistični klub Ljubljana priredil svojo prvo razstavo znamk, združeno z borzo znamk v prostorih drž. trgovskeakademije na B!eiwrisovi cesti. V ta namen je izše. prospekt. Kdor se zanima zanj, naj se obrne na filatelistični in za zrakoplovstvo nicdicinci 6 prvim rigorozom. Prošnje je poslati upravniku internata voj. gojencev medicincev (Glavna voj. bolnišnica - Belgrad), do najkasneje 15. avgusta t. 1. Sprejemni pogoji so razvidni iz Službenega voj. lista str. 953—958, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih voj. okrožjih in na vseh orožniških postajah. — V Rim—Napeli od 17. septembra do 2. oktobra. Okorn! — Spremeba imena vasi Studcnec-Ig. Notranje ministrstvo je odredi.o. da se dosedanje ime vasi Studenec-lg v občini Ig, okraj ljubljanski, spremeni v Ig._ Bolečo rdečico, ki Vam jo je povzročilo sonce, Vam izpreme-ni Tschamba Fii v prožno rjavo polt. Drogerija Gregorič, dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova 5. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 16. t. m. je objavljen »Pravilnik o pooblaščenih aktuarjih« in »Pravilnik o pobiranju cestne takse od železniškega prevoza blaga v vagonskih tovorih.« Volitve v jeseni it*—'---- > — Jugoslovanska knjigarna r. z. z o, z. Ljubljana, priporoča sledeče knjige: Hansel, Die Jugend und die leibliche Liebe. Sexualpadagogische Betrachtungen. 87 str., nevez. 28 din, — Holzmeister, Kirche im Kampf. 227 str., nevez, 47 din — Index Librorum Frohibitorum. 508 str., nevez. 30 din. — Liener, Der neue Christ. 339 str., vez. 112 din. — Mendigal, Jugend Moral. 164 str., nevez. 39 din. — P. Thomas Mi-chcls, Die gcttliche Gabe der Vollkommenheit. 92 str., nevez 29 din. — Pfliegler, Der lebendige Christ vor der \virklichen Welt. Gesammelte Gevvissenserfor-schungen. 126 str., nevez. 39 din. — Poppe, La di-reetion spirituelle des enfants, 99 str., nevez. 12 din. M. Edouard Poppe par 1'abbe Od, Jacobs et Edouard Ned, 264 str., nevez. 36 din. — Radermacher, Psal-men und Liturgie. Eine bibliseh-liturgisehe Erklarung der Sonn- und Festtagtmessen. 288 str., nevez. 46 din. — Rudolf, Bildung zum Christen. 166 str., nevez. 37 dinarjev. — Schiitz, Der Mensch und die Emigkeit. 395 str., vez. 85 din. — Walter, Die Herrlichkeiten des christlichen Sterbens. 87 str., vez. 21 din. iiiji Ljubljana 1 V cerkvi Srca Jezuovega v Ljubljani obha-lajo danes slovesno praznik sv. Vincencija Pavel-skega, ustanovitelja misijonske družbe in družbe usmiljenih sester ter varuha vseh društev krščanske dobrodelnosti. Ves dan je Najsvetejše izpostavljeno. Ob 6 je slovesna sv. maša in potem vsako uro sv. maša; zadnja bo ob 11, Ob pol 8 zvečer bo slovesna pridiga o sv, Vincenciju, ki jo bo imel g. dr. Franjo Knavs. Po pridigi bodo pete litanije Srca Jezusovega in zahvalna pesem. Volitve v jeseni ti* 1 Župan dr. Juro Adlešič zaradi počitnic ne bo sprejemal strank do 31. avgusta. Nujne zadeve je treba predložiti pismeno. 1 Razstava Fctra Lobode se nadaljuje preko nedelje 24. julija. Razstava D Inkiostri.a je prekinjena. 1 Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v sredo, 20. julija ob 8 izlet v Gornji grad, Sv. Frančišek, Nazarje in Novo Štifto. Zbirališče: Kongresni trg. Zglasili se je do torka popoldne ob 5. uri v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu. Avtobus 25 din. KBBIBBI — Od doma je neznano kam odšel včeraj zjut raj 12 letni deček Branko Alojzij Klančar. Za svojo starost je deček krepak ter oblečen v usnjene f liasle) hlače z usnjenimi naramnicami in svetlo sivo majco s kratkimi rokavi. Obut je na golo nogo v rjave čevlje Je razkrit ter na kratko (bubi) ostrižen. Pri sebi nosi rjavo aktovko S seboi vod 3 in pol letnega dečka Marjana Košiča, ki je obut na golo nogo v rjave sandale in oblečen v svetlo sivo bluzo. Deček je temnih kostanjevih las ter okroglega obraza. Na desni strani čela je še nekoliko potolčcn od nedavnega padca. Kdor ju jc kaj videl ali morda ve, kje se sedaj nahajata, je lepo naprošen, da proti povrnitvi stroškov takoj sporoči najbližnji policijski ali orožniški postaji odnosno na naslov Joža Košič, Ljub.jana, Kožna ui, 41. 1 Pred dnevi se je na iniciativo dramatika Ivana Mraka ustanovil »Mrakova igralska skupina; s cilji, ki jih je Mrak že očrtal. Nova skupina bo nastopila javno jeseni z Mrakovo novo tragedijo »Grohar«. Srnice, pižame. Karničnik, Nebotičnik. 1 Kolesarji zunaj mesta so — arogantni go-> spod.je! Če jih opozoriš, da imajo voziti po desni strani ceste in ne po hodniku, te nahrulijo — če imaš kako pipo v ustih, s »fajfarjem«, če pa kadiš kako »kratko«, si pa tškric«! — To pa vse zato, ker ni blizu stražnika. Poizvedovanja Našla se je zapestna urica od Zmajskega mosta do Pollakove tovarne in se dobi v Zeljarski ulici 11. Ženska, ki je pobrala v soboto na Vodnikovem trgu ob pol 11 rjavo torbico z veliko vsoto denarja, se poziva, naj jo odda ali v upravi »Slovenca« ali na policiji. Žena je nosila modro obleko in imela na glavi modro ruto. Maribor Dr. Janko Pompe ns ordinira cd 13. VSi. da I. VIII. 1 Rezervni oficirji, člani pododbora UROIR v Ljubljani, ki žalijo prostovoljno sodelovati — prisostvovati letošnjim enodnevnim vojaškim vajam v ljubljanski garniziji kot na poligonu, nai se javijo med uradnimi urami v torek, dne 19. t. m. ali v petek, dne 22. t. m. v društvenih prostorih Kongresni trg 1. Opozarjamo, da je odobrena brezplačna vožnja z vlakom v Ljubljano in nazaj vsem onim, ki spadajo k ljubljanskemu vojnemu okrožju in žele prisostvovati vajam. Uprava pododbora —- Ljubljana, 1 Kolonisti podmladka Rdežega križa odpotujejo na letovanje v Bakar jutri, 20. julija ob 7.48 zjutraj čez Novo in'-:sto. 1 Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana — priredi za svoje člane in vpeljane goste ogled stavbe Mayer v četrtek, 21, t. m. s sestankom ob 16 pred slavbo IGrozdje nn brajdah predmestnih hiš in vrtov letos lepo ka/e. Grozdja je mnogo več kot luni in jagode so že lepo napete in ponekod debele kot srednji lešniki. 4 I Cene drvom na trgu. Dočim so jih dajali kmetje, ki jih vozijo v mesto, pred 14 dnevi še po 80 in 82 din meter (pri trgovcih so seveda že zdaj po t lo do 120 din), zahtevajo sedaj že 85 do 88 din za meter. 1 Le potrpljenje! Za pešce k Sv. Križu so nastali zdaj, odkar razkopavajo delavci med predorom in Kolinsko tovarno cesto za tramvaj, nevšečni časi, ker je cestišče v celi širini raz-rto. K tej nepriliki pripomore v gotovih presledkih tudi tovorni avtomobil, ki mora odvažati odkopani material sproti z mesta. Ker bo lu »nadlega«, kakor se čuje, trajala le^ kratek čas. bo pot za pešce kmalu »udobnejša«! Seveda: vsak se ne more z avtobusom voziti!... Razmišljanje o najkrajšem roku za volitve V belgrajskem »Vremenu« je dr. Dragutin Jankovič objavil daljši članek o vprašanju, kdaj bi po veljavnih zakonitih predpisih mogle biti nove volitve, za katere je po govoru predsednika vlade dr. Stojadinoviča v Skoplju in govoru notranjega ministra dr. Korošca pri Sv. Trojici v Slov. goricah povsod nastalo živo zanimanje. — Pisec omenjenega članka najprej poudarja, da je bilo doslej inalo skupščin tako srečnih, vsega skupaj do danes samo dve, da bi zasedale vso v zakonu jim dano dobo. Pravi, da je bila ustanova narodnih skupščin vpeljana z ustavo iz 1. 1869 in prva skupščina po tej ustavi je bila izvoljena 6. avgusta 1871 in je izpolnila vso dano dobo, to je tri leta do 21. septembra 1874. Druga taka skupščina je bila izvoljena 3. avgusta 1875 in je tudi zasedala vso zakonito dobo do 27. septembra 1877. Po teh dveh skupščinah pa nobena več ni dosegla svoje polne dobe. Po novi ustavi iz 1. 1931 traja skupščinska doba 4 leta. Ustava iz 1. 1903 je še imela uredbo, po kateri so bile volitve dne 8. septembra vsako četrto leto. to je, ko je prejšnji skupščini potekla zakonita doba, dočim sedanja ustava takih določil nima. Edini tozadevni predpisi so v zakonu za volitve narodnih poslancev, po katerem morajo biti volitve liajdel.j tri mesece po razpustu ali rednem koncu skupščinske dobe, nova skupščina pa mora biti sklicana vsaj po štirih mesecih po dnevu razpusta stare. Sedanja vlada pa ima možnost, da te roke z uredbo tudi izpre-meni, ker je v dopolnilih k finančnemu zakonu v to pooblaščena. , Nato se pisec še peča z vprašanjem, od kdaj naj se šteje doba sedanje skupščine. Ali od takrat, ko je bila izvoljena (5. maja 1935), ali od takrat ko se je prvič sestala (20. junija 193o), ali od takrat, ko bi se morala prvič sestati (20. oktobra 1935, po čl. 60 ustave). V prvem primeru bi bile volitve po zgoraj omenjenem zakonu o. av-rrusta 1939, v drugem 20. septembra 1939, v tretjem 20. januarja 1938. Ta zadnji primer bi bil pa proti členu 00 ustave, ki predpisuje, da se mora 20. oktobra skupščina že seslati zaradi proračuna. Pisec se najbolj nagiba, da se sprejme srbska ustavna praksa, lo je, da se doba skupščine računa od volitev in bi torej nove volitve bile 5. avgusta 1939; ali kvečjemu, da se doba skupščine računa od njenega konstituiranja 111 bi potem bile nove volitve 20. septembra 1939. m Požar v Studenškem gozdu. V Studenškem gozdu je cela kolonija malih hišic in stanovanjskih vagonov. V takem vagonu stanuje tudi železničar Anton Prevolšek, ki pa je sedaj ostal brez slrelie. Ko je bil z doma, se je vnel od razbeljenega štedilnika vagon ter je zgorel z vso opravo. Gasit so prišli gasilci iz Studencev in Peker, pa ni bilo vode za motorke. Zaradi tega so gasili z zemljo ter preprečili, da se ogenj ni razširil v soseščino. ni Dve žrtvi nesrečnega naključja. Nesreča je terjala zopet dve življenji, ki sta ugasnili v mariborski bolnišnici. Umrla sta 42-letni delavec Franc Ferjančič in 33-letni posestniški sin Ivai> Gabrovec iz Voseka pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Ferjančič se je ponesrečil dne 20. maja na skladišču trgovine z lesom Miroslava Franceta ob Ma^ sarykovi ulici. Na Ferjančiča in preddelavca Piščanca se je porušila lesna baraka. Oba sta dobila hude poškodbe, Ferjančiču je zlomilo hrbtenico Dočim je Piščanec ozdravel, se je Ferjančič mučil 7 tednov, ležeč samo na vrveh, sedaj pa ga je rešila smrt trpljenja. — Grabovec pa se je ponesrečil 7. julija v Košakih. Ko se je peljal na kolesu, ga je podrl na tla neki avtomobilist ter si je pri padcu razbil lobanjo. Ležal je skoraj ves čas v bolnišnici nezavesten, včeraj pa je umrl. Reteče V nedeljo, 17 t. m. je bil za našo župnijo vesel dan. Imeli smo novo mašo, katero je daroval g. Albin Avguštin ob številni asistenci duhovščine. Verniki so napolnili cerkev do zadnjega kotička. Vsa župnija se je za ta pomenljiv praznik ves teden vneto pripravljala. Dekleta so napletla vence in z njimi lepo okrasila župno cerkev, fantje so pa postavili vitke mlaje in s tem tudi na zunaj pokazali velik pomen tega praznika. G. novomašniku želimo obilno božjega blagoslova pri delu in oznanjevanju Kristusovega kraljestva na zemlji. Dela pri gradnji nove šole se bližajo koncu. V začetku šolskega leta bo lepa stavba že izročena svojemu vzvišenemu namenu, Bogu v čast, in mladini v koriet, Osebne cesti Belgrad, 18. jul. AA. Postavljeni so: za sodnika okr. sodišča v 7. skup. v Kostanjevici Bruno Inkret, pristav. 8. skup pri sodišču v Kočevju, za sodnika okr. sodišča 7. skup. v Kozjem Franc Co-larič, pristav 8. skup. pri sodišču v Laškem, za sodnike okr. sodišča v 7. skup. v Murski Soboti Milan Grm, pristav 8. skup. pri sodišču v Ptuju, Ciril Vidic, pristav 8. skup. pri okr. sodišču v Mariboru, za sodnika okr. sodišča v 7. skup. v Slov. Konjicah Branislav Hribar, pristav pri okr. sodišču v Škof ji Loki. Belgrad, 18. jul. m. V imenu Nj. Vel. kralja so kraljevi"namestniki na predlog ministrskega sveta in ministra za zunanje zadeve z ukazom z dne 6. julija odlikovali gosp. Josipa Majce, bivšega pomočnika tiskovnega atašeja v Pragi, z redom sv. Save 5. stopnje. Belgrad, 18. julija, m. Napredovali so: Hočevar Ivan, finančni tajnik 4. pol. skup. 2. stopnje dravskega finančnega ravnateljstva v Ljubljani za višjega finančnega tajnika 4. pol. skup. 1. stopnje; Kastelic Franc, finančni pristav 6. pol. skup. dravskega finančnega ravnateljstva v Ljubljani za fi-i nančnega pristava 5. pol. skupine. Belgrad, 18. julija, m. Danes ob 9 dopoldne je bila na pokopališču spominska svečanost za jKJkojnim jugoslovanskim pisateljem in humoristom Branislavom Nušičem. Nov polef čez Atlantik Dublin, 18. jul. e. Popoldne ob 14 je pristal na Irskem ameriški letalec Carlington. Včeraj jc odletel iz Nevvvorka in pristal po 28 urni vožnji. Garlinglon jc letel z. letalom, ki je staro 9 let in brez vseh radijskih in vremenskih apara-lov. Letalo je istega tipa, kot je bilo Lindbergovo letalo, s katerim je prvi preletel Atlantik. V Ne\vyorku ui nikdo vedel, da je odletel v Evropo. Mislili so, da se je odpeljal samo proti Kaliforniji. Helij v Braziliji Kio do Janeirn. 18. julija. AA. (DNB.) Ravnatelj zemljepisnega in pomorskega urada v Sap Paolu je izjavil, da je ugotovil, da so v pokrajini okoli San Paoia velika najdišča helija. Po španskih bojiščih Salamanca, 18. julija. AA. (Štefani) Nacionalistično vrhovno poveljstvo objavlja: Na castellon-skem bojišču so naše čete strle sovražnikov odpor in zasedle vasi Cucaina in Ludiente, ter nekaj drugih postojank severno in južno od teh krajev. Na teruelskem bojišču naše čete še naprej napredujejo. Zavzele so majhne vasice Nogoero, Funtes Rubielos, južneje na odseku Barakasa pa so napredovale globoko v ozemlje sovražnika ter zavzele strategično važne postojanke. Sovražnik je pobit ter je moral bežati. Naše letalstvo je bilo ze.o aktivno. Pri zračnem spopadu med Alesijo in Va-lencijo smo zbili šest sovražnikovih letal. Dalje je letalstvo na meji pokrajine Teruel in Castellon bombardiralo sovražnikove čete, ki so se nahajale v dolini Nijarez, ter jih razpršilo. Barcelona, 18. julija. AA. (Havas) Sovražnik napreduje vzdolž ceste Teruel—Sagunt južno od Sarriona. Včeraj je sovražnik po zelo ostri bitki osvojil San Augustin, Baracas in Villa Nova de Niver. Ko jc sovražnik napredoval, je naletel na močan odpor in je bil kljub vsem naporom prisiljen zapustiti že osvojene postojanke. Na odseku Artanie je sovražnik izvedel protinapad, da bi zadržal napredovanje republikanskih čet severno od Alcore, toda vsi poskusi neprijatelja so bili zaman. Po dveh letih Po dveh letih državljanske vojne je po'ožaj v Španiji tak: Republikanska rdeča Španija obsega še 181.500 km2, kar je nekoliko več kot ena tretjina Španije. Od 50 španskih okrožij jih je samo še 9 popolnoma v oblasti republikancev, 10 pa samo delno. Pod republikansko vlado je še 8 milijonov prcbivalvec, dočim ima vsa Španija 23 milijonov prebivalcev.