Leto LXIX štev. 187 a V Ljubljani, v nedeljo, f 0. avgusta 1941-XIX Po,hrtM p"*™ 9 '0,0HnL Prezzo — Cena L 0.70 Naročnina mesečno ^^^ ^ ^^^^^^^^^^ Abbon»m«ati: M«»« za možem- ^flS^^fe ^^^ O ^HB^^^^^fc M ^^^^^^^^ 12 Lire; Estero, me- stvo 20 Lir —• ne- inozemstvo 50 Lir «• 20 Ur«, Edisone deljska izdaja ce- ^^■HBhk. MsSŠ JkMb Brnam* USB M fl^H^^^ M HHbHB^^ HsSJ anno 34 loletno 34 za ^^HH^k flH BBV JHR JUf JV JHHV ■ m^^^^M ^ A^B Lire, Estero 50 C C. P.l Lubiana B^K ^^ ^^H MHT^^^r M^B M ^^^M per abbo- 10.650 za naročnino ^B^EStBMtB^ flfe^r jjgj/gg^ggmgf^} ^M fJKK^g^ggg^} 10.349 pet in 10.349 za inserate. le in.erzioni. Podružnica« lzha|a vsak daa ijntra) razan ponedeljka la dn«va po prainlko. F11 i a 1 • i Novo mesto. Novo mesto« Uredništvo la npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. . g uredništvo in apravai ».opuarjeva 6, Ljabl|ana. g Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega s Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionaria esclnsiva per la pnbblicita di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. | Telefon 4001—4005. 1 ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano, Velik uspeh nemške vojske v bitki pri Umanu Ob Pripjetskih močvirjih so Nemci zasedli važno železniško križišče Korosten Helsinki, 9. avgusta, lp. Poročila z baltskega bojišča potrjujejo, da so nemške čete prispele na severno obalo Estonije in začele z novim manevrom proti zahodu proti Tallinu, kakor tudi na vzhodu proti Narvi. Medtem pa se ugodno razvijajo operacije nemško-finskih čet v Karelijski ožini. Velikansko je število ujetnikov, ki so jih Nemci ujeli v severni Estoniji. Plen je ogromen. V ostrih spopadih, ki so trajali koraj en mesec, so se sovjetske čete srdito upirale, toda finsko-nemške čete so vendarle dosegle zmago. Berlin, 4. avgusta, lp. DNB poroča, da se od letal, ki so v noci na 7. avgust napadla Moskvo, le eno ni vrnilo. Napad je imel popoln uspeh. Kakor je bilo že javljeno, je bila v polno zadeta neka letalska tovarna. Kakor se je včeraj izvedelo, so v tovarni nastali številni požari, poleg tega pa je bilo tudi mnogo požarov v industrijskem delu mesta. Berlin, 9. avgusta, lp. Iz pristojnega vira je bilo objavljeno, da ie nemško protiletalsko topništvo sestrelilo do sedaj 2500 ruskih letal. Včeraj so oddelki strmoglavskih letal s f>osebnim uspehom napadli nekatere oddelke sovjetske vojske, ki so se umikali in sicer na severnem odseku vzhodnega bojišča. Ista letala 60 napadala železniške proge in ceste in so razdejala več mo6tov. Letala so tudi napadla kolone, ki so korakale naprej, avtomobilska vozila, oskrbovališča in druge naprave v zaledju rdeče vojske. Rim, 9. avgusta, lp. Posebni dopisnik dnevnika »Piccolo< na vzhodnem bojišču je obiskal stanovanje sovjetskega političnega komisarja v Smo-lensku. Stanovanje je bilo luksuzno opremljeno in je bilo v kričečem nasprotju z revščino delavskih hišic v okolici. V vseh sobah so na parketih ležale perzijske preproge, ki so bile vredne najmanj 100.000 lir. V shrambi je bilo 14 popolnih oblek iz angleškega sukna in elegantnega kroja in izredno dragoceno krzno za komisarjevo ženo. V delovni sobi so bili luksuzni fotelji iz usnja in najnovejši radijski aparat ter moderni gramofonski aparat z amerikanskiml plesnimi ploščami. V kotu so ležale razbite plošče Stalinovega govora, na stenah pa so bile Stalinove slike med slikami dvomljive veljave. V neki omari je bilo 100 steklenic žganja in viskija, ki pa so bile večinoma že prazne. Luksuzna kopalnica pa je bila zelo umazana. Budimpešto, 9. avg. lp. Dopisnik agencije Štefani na madžarsko-sovjetskem bojišču je obiskal koncentracijsko taborišče za ruske ujetnike in se pogovarjal z mnogimi častniki. Časnikar je ugotovil, da so ti vsi bili iz boljševiške elite in da so imeli dovolj obširne pojme o evropskem zemljepisu in o evropski književnosti, niso pa ničesar vedeli o zgodovini, gospodarskem in socialnem ter ustavnem položaju posameznih držav. Častniki so izjavljali, da so jim politični komisarji pripovedovali, da jih bodo Nemci in njihovi zavezniki streljali, če se bodo dali ujeti. Neki častnik je izjavil: »Dasi smo v koncentracijskem taborišču, se vendar lahko prepričamo o velikanski razliki v življenju v evropskih državah in sovjetsko Rusijo. Helsinki, 9. avg. lp. Uradno je bilo objavljeno: V zadnjih 24 urah je sovražno letalstvo zlasti skušalo bombardirati naše prve črte. V vsej državi je samo en sovjetski bombnik nad Rauso za-mogel odvreči svoj tovor bomb, ko pa je skušal metati bombe na Čifalsavi, pa je bil sestreljen. V zadnjih dneh so se sovjetski padalci zaman spuščali v raznih delih naše države. V teh dneh je bilo sestreljenih 9 sovjetskih letal. O bojih na suhem se je izvedelo, da so bili v odseku Aunus odbiti vsi sovražni protinapadi. Sovražnik se je vojskoval vedno z neutrudno vztrajnostjo, vendar pa so finske čete napredovale po načrtu, tako kakor je bilo predvideno in določeno. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 9. avgusta, lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Kakor je že bilo objavljeno s posebno objavo, so nemške čete z junaškim sodelovanjem madžarskih skupin dosegle velik uspeh. V bitki pri Amanu sta bili 6. in 12. kakor tudi deli 18. sovjetske armade in skupno 25 topov gorske in tankovske divizije uničenih. Nad 103.000 zajetih, poleg tega vrhovna poveljnika 6. in 12. armade, zaplenjenih pa je bilo 317 tankov, 858 topov, 242 protiletalskih topov, 5250 tovornih avtomobilskih vozil. 12 železniških vlakov in nešteto drugega vojnega gradiva. Krvave žrtve sovražnika znašajo nad 2()O.OQO. Tesno južno od Pripjetskih močvirij so nemške čete po večdnevnih bojih po neprehodnih gozdovih in močvirjih zavzele važno železniško križišče Korosten. Tudi na prostoru pri Roslavlju, 100 km jugovzhodno od Smolenska, so bile sovjetske skupine obkoljene in uničene, kakor je bilo ob- javljeno s posebnimi objavami. Zajetih je bilo 38.000 mož, zaplenjenih 250 tankov, 359 topov in mnogo vojnega gradiva. Nad Anglijo je letalstvo čez dan izvedlo obsežne polete. Pri tem sta bili sestreljeni dve angleški lovski letali. Ponoči so bojna letala bombardirala več letališč v Angliji. Dosegla so zadetke na letalih in letalskih lopah. Na angleški vzhodni in južni obali so bile uspešno bombardirane pristaniške naprave. Nemška letala so ponoči uspešno napadla vojaške naprave ob Sueškem prelivu. Pri letalskem napadu na angleško pomorsko oporišče Aleksandrijo v noči na 8. avgust so bombe velike in največje vrste zadele plavajoči dok in manjšo angleško vojno ladjo. Sovražnik je ponoči v severni in severozahodni Nemčiji in sicer na obrežnem ozemlju metal rušilne in zažigalne bombe in sicer na stanovanjske predele Hamburga in Kiela. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Nekaj sovražnih letal, ki so skušala napasti Berlin, je bilo odbiti z ognjem iz protiletalskih topov. Nočni lovci so sestrelili tri, mornariško topništvo pa en bombnik. Bruno Mussollni je legel k počitku ¥ rodni zemlji Na mrtvaškem odru v Predappiu Forli, 9. avgusta, lp. Vse mesto je bilo včeraj doj>oldne na nogah, da sprejme poslednje zem-ske ostanke Ducejevega 6ina Bruna. Notranjost postaje je bila izpraznjena. Četa letalcev in oddelek miličnikov sta izkazala zastopnikom oblasti vojaške časti, ko so se zbrali na peronu. Kmalu nato je prispel posebni vlak s truplom Bruna Mussolinija, z Ducejem in njegovimi sorodniki. Oficirji in skvadristi so dvignili krsto s truplom in ga odnesli na veliki trg pred postajo, kjer se je formiral pogrebni sprevod. Prišli so tudi člani Nacionalnega direktorija stranke. Takoj za krsto so se uvrstili Duce, njegova soproga Rachela in najbližji sorodniki, za temi najvišje oblasti režima. V avtomobilih so sp za avtofurgonom s krsto Bruna Mussolinija odpeljali po Ulici 28. oktobra skozi gost špalir pripadniki raznih organizacij in ljudstva. Forlijevci so se ob tej uri žalosti tesno strnili okrog Duceja, da mu tako izrazijo svoje globoko in intimno sožalje. Ves Forli in vsa dežela se je zbrala po ulicah, po katerih je sprevod krenil iz mesta proti Predappiu. V Predappiu je bila že pripravljena dvorana novega Fašističnega doma, v kateri so krsto s truplom položili na mrtvaški oder. Oddelek letalcev je tam izkazal pokojniku vojaške časti. Fašisti iz prvih časov fašističnega pokreta so truplo prinesli v dvorano. Sledili so ji Duce in njegovi. V dvorani, ki je bila vsa v črnem, so gorele velike sveče. Duce in njegova gospa, Brunova družina in njegov brat, so se dolgo časa zadržali ob krsti. Župnik je blagoslovil truplo pokojnika. Nazadnje je Duce trdno in ponosno pozdravil zemske ostanke svojega sina in 6e je oddaljil. Sledili so mu tudi njegovi najbližji. Okrog 15 popoldne je pričelo prihajati v dvorano ljudstvo iz Predappia in okoliških krajev. Kmalu je bila vsa dvorana polna cvetja. Svečani pogreb zemskih ostankov Bruna Mussolinija bo danes dopoldne. Forli, 9. avgusta. Ip. Poleg najbolj izbranih zastopnikov je bil danes pri pogrebu Bruna Mus- Audaci sortite dei valorosi reparti in Africa Orientale II Quarticr Generale della Forze Armata comunica: In Africa settentrionale, sul fronte di Tobruk, nella notte sull' 8, ž stato prontamente ricacciato con perdite un attacco nemico che tendeva ad avvolgere alcuni nostri capisaldi. L'aviazzione ha nuovamente bombardato impianti portuali ed opere for-tificato della piazza. Sul fronte di Sollum in uno scontro tra elementi mcccanizzati una pattuglia germanica ha distrutto autoblimle nemiche, infliggendo perdite e catturando prigionicri. Nostri reparti da caccia hanno nttaccato a volo radentr a sud di Sollum trup-pe e mozzi mcccanizzati brittannici .Altre uni-tk acrec hanno bombardato apprestamenti di-fesivi o rotabili nei pressi di Sidi Barrani. Aerei ncmici hanno compiuto incursioni su Bengasi e su Tripoli: qualchc danno ed alcuni feriti tra la popolazione civile di Tripoli. In Africa orientale varii nostri reparti hanno effettunato audaci sortite da ca-pi»alui della piazza di Gonriar disperdendo nuclci avversari, infliggendo loro perdite e catturando armi. II nemico ha ripotuto incursioni aeree su Gondar causando qualche danno. (Štefani.) solinija v Predappiu navzoč takorekoč ves narod. Italijanski narod je globoko dokazal, kolikšna je bolečina, ki ga je zadela obenem z Ducejevim srcem. Krsta slavnega junaka je potovala z obalo Tirenskega morja na obali Jadrana in to potovanje je še enkrat dokazalo neizmerno ljubezen italijanskega ljudstva. Mladi junak je bil vedno med prvimi z vso svojo vero in z vsem svojim navdušenjem. Poleg visokih zastopnikov italijanskih državnih oblasti so se danes dopoldne v Predappiu spontano zbrale velike množice italijanskega ljudstva, prav tako pa tudi zastopniki vseh narodov, ki so pristopili k osi. Med najodličnejšimi zastopniki tujih narodov so bili nemški veleposlanik von Mackensen, ki je zastopal Hitlerja, zunanjega ministra von Ribentroppa pa je zastopal minister von Bismarck, polkovnik von VVeltheim pa je zastopal maršala Goringa. Vsi ti so položili tudi vence ob krsto. Bolgarski poslanik Karadžov je položil venec v imenu kralja Borisa, slovaški poslanik Galvanek v imenu predsednika slovaške republike dr. Tisa, minister Perič v imenu f>o-glavnika in tajnik hrvatskega poslaništva v imenu maršala Kvaternika. Jajx>nski veleposlanik Horikiri je zastopal japonsko vlado, madžarski odpravnik jioslov pa madžarsko vlado. Navzoči pa so še bili odpravnik poslov urugvajskega poslaništva, generalni pooblaščenec za Albanijo z nekaj člani albanske vlade, guverner za Dalmacijo, državni tajnik republike San Marino. Pred palačo Fašističnega Doma je cerkev, ki je posvečena sv. Antoniju. Med tema dvema stavbama se je zbirala množica, pred vsemi pa oddelki vojske in milice. Bili so med njimi tudi zastopniki nemške vojske in narodnosocialistične stranke. To nemško tovarištvo je bilo zopet zelo opaženo. Nad vsem tem pa so 6e vile številne zastave direktorija Fašistične stranke in vseh Fašističnih organizacij. Med njimi je tudi zastava GUFa, katerega član v Rimu je bil Bruno Mus-solini. Vse se je zbralo, da spremi in izkaže poslednjo čast Ducejevemu sinu, junaškemu letalcu, ki je legel k počitku v rodni grudi. Sožalje Princa Piemontskega Rim, 9. avgusta, lp. Princ Piemontski je poslal Duceju naslednjo brzojavko: »V trenutku, ko je Vaš Bruno padel v izpolnjevanju svoje dolžnosti, Vam, Duce, izrekam tudi v imenu Princese najgloblje in najprisrčnejše sožalje ob veliki nesreči, ki trga srce staršev in globoko žalosti vse prijatelje, ki ne bodo nikdar pozabili življenja in vzgleda Vašega tako Ijublje- Drzni Vojno poročilo štev. 431: izpadi v Vzhodni Afriki Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku je bil sovražni napad, ki je skušal obkoliti nekatere naše postojanke, odločno odbit v noči dne 8. avgusta. Sovražniku so bile prizadejane izgube. Letalstvo je znova bombardiralo pristaniške naprave in utrdbe pri Tobruku. Na bojišču pri SoIIumu jc v spopadu med motoriziranimi sredstvi nemška patrola uničila sovražne tanke in prizadejala sovražniku izgube in zajela mnogo vojakov. Naši lovci so v nizkem poletu napadli sovražne čete in angleška motorizirana sredstva jugovzhodno od Solluma. Ostali letalski oddelki so bombardirali obrambne naprave in ceste okoli Sidi e I Baranija. Sovražna letala so izvedla polet na Benghazi in Tripolis. Nekaj Škode in nekaj ranjenih med civilnim prebivalstvom. Vzhodna Afrika: V Gondarju so naši oddelki izvedli drzne izpade in go razpršili sovražne oddelke ter jim prizadejali izgube ter zaplenili orožje. Sovražnik je ponovil letalske polete na Goadar ter povzročil nekaj škode. nega sina. Vaš zelo vdani bratranec Umberto Savojski.t »Hvala za čast italijanskemu vojaku!« Forli, 9. avgusta, lp. Po pogrebu Bruna Mussolinija se je Dure približal inozemskim diplomatom, ki so se udeležili slovesnosti in jitn je izrekel naslednje besede: „ »Zahvaljujem so vam za izredno čaRt, ki ste jo izvolili izkazati italijanskemu vojaku.« Žalovanje v Splitu Split. 9. avgusta, lp. Ves Split je te dni duhovno zbran okoli Duceja in iskreno obžaluje izgubo junaškega sina. Prefekt pokrajine je tolmačil čustva V6ega jirebivalstva, ko je poslal Duceju ponosno brzojavko. Belgrajski list o Brunu Mussoliniju Belgrad, 9. avgusta, lp. Dnevnik »Obnova* objavlja uvodnik o smrti Bruna Mussolinija in piše, da se vsi pridružujejo bolečini Duceja v žalosti italijanskega naroda. List podčrtava, da je Bruno Mussolini lahko vzgled mladini. Sin voditelja velikega naroda noče uživati lagodnega življenja, ampak se izpostavlja skrajnim nevarnostim in tako sodeluje pri veličini domovine. Njegova smrt je enaka smrti na bojnem polju, ker je padel kot vojak in kot rodoljub. Pošten duh požrtvovalnosti preveva sodobno evropsko mladino in ta duh bo vodil sile osi in narode, ki ji sledijo, k veličastni zmagi. Žalost v Tuniziji Tunis, 9. avgusta, lp. Novica o junaški smrti ka-petana Bruna Mussolinija je bila tukaj povsod sprejeta z veliko žalostjo, izvedeli pa so zanjo po ita* lijanskih radijskih ipostaiah. Zastopnikom zunanjega ministrstva in italijanskim vojaškim zastojv mkom prihajajo od vseh strani izrazi prisrčnega sožalja, katerim se pridružujejo prošnje in sporne« niče, ki izražajo največjo žalost tamkajšnjih mladinskih in drugih pomožnih organizacij. Tudi v Tangerju je novica o tragični smrti Bruna Mussolinija izzvala veliko žalost in je žalovanje med prebivalstvom splošno. Listi objavljajo na prvih 6traneh slike o junaškem Ducejevem sinu in iz njegovega življenja ter objavljajo ludi besedila brzojavk, ki so jih Duceju poslali Kralj in Cesar, papež, Hitler in drugi. La politica agressiva di Roosevelt sinaseherata Berlino, 9 agosto. I giornali sottolineano 1 vari punti della documentazione diffusa dall'Agen-zia »D. N. B.< sulla politica aggressiva di Roosevelt nei confronti delle repuhbliche sud-americano ed esservano che se i suoi piani, tempestivamente smaseherati, hanno subito un fiero colpo, cio non significa che essi siano stati stroncati, come sopra-tutto non significa che le mire aggressive statu-nitensi non si siano gia rivolte verso altri obiet-tivi. Come nota infatti »Voelkischer Beobachter*, con ogni mezzo si persegue oggi a Washington lo scopo di ottenere altre basi strategiche e punti di appoggio a Pernambuco, alla foce di Plata e al Capo Horn. II grande salto sull'Atlantico eccita moltiseimo il presidente Roosevelt e la sua atti-vita in tal senso non ha soste. A nord eolla Groen-landia e 1'Islanda ed i successi conseguiti sono gia notevoli, da cio non č aneora sufficiente. Di qui 1'invio di ingegneri e di lavoratori verso 1*1 r-landa settentrionale, allo scopo di compiere i lavori preparatori alla installazione dei punti stra-tegici degli Stati Uniti in quel paese. Di qui gli accenni sempre piu pressanti nei riguardi delle Azzore e delle isole del Capoverde. »Se i piani predisposti subirono qualche ineaglio nella loro attuazione — nota Porgano nazista — e il vasto programma rimase a lungo allo stato di seinplice abbozzo, cio non significa che essi non possano ve-nire ampliati ed altrt obiettivi non si possano per-seguire. II »Times Herald« ha giii lasciato cadero tra le sue righe il nome della Liberia; che po-trebbe diventare un comodo punto di appoggio per la flotta americana e da Pretoria si apprende cha il nuovo addetto mililare degli Stati Uniti del-1'unione sud africana sta occupandosi per ottenero la cessione di basi strategiche a Durban, a Si-monnstown e nella haia di Walfisch.< La politica bellicista americana si sta, Insotnma. rivelando in questi giorni in piena luce. E, come osserva la »Deutsche allgemeine Zeitunc* oggi conosciamo con precisi dati di fatto le mire aggressive del-rimperialismo del presidente Roosevelt e sappia-mo anehe quale valore dare alle sue parole allor-cbe egli vuol fare lo scandalizzato e vuole atteg-giarsi e difensore dei dobili allorche blatera di imperialismo mondiale germanico. II modo di agire del presidente degli Stati Uniti — serivono aneora i giornali — b. quello tipico di un gangster che con ogni mezzo vuole soddisfare le proprifl avide branie di impadronirsi di tutto cio che puo essere utile ai suoi i.ncoffessabili fini ed interessi. fl »Lokal Anznigort nota che ln grande quantiti\ di punti strategici del Sud America che sono gižk in mani degli Stati Uniti, o sotto il loro controllo, o sono esposti alla eventualita di essere oggetto di aegressioni, dimostrano nei piu eloquente dei modi lo stretto assedio pošto dal Prosidente Roosevelt alla vita delle venti repubbliche Ibero-Ameri-cane. (Štefani) Zastopniki italijanskih dijakov v Sofiji Sofija, 9. nveusta ln. Zastopstvo italijanskih dijakov jo prišlo v Sofijo, da bi so udeležilo 16. kongresa bolgarskih dijakov, ki ga bo jutri odprl predsednik bolgarske vlade Filov. Tmmia določa Japonski v Vzh. Aziji vodilno vlogo Japonska pa priznava Italiji in Nemčiji vodilno vlogo v Evropi Tokio, 9. avgusta, lp. Zastopniki agencije Štefani in DNB so dostavili japonskemu zunanjemu ministru admiralu To jot I i pismena vprašanja o tre-notni japonski zunanji politiki. Vprašanja so se glasila: 1, Pogodba o trojni zvezi priznava Japonski vlogo vodilnega naroda na Daljnem vzhodu in obratno sta Italija in Nemčija tisti državi, ki sta vodilni v Evropi. 2. Dve vojni, ki 6e razvijata na Kitajskem, v Evropi in v Afriki sta sicer po svojih političnih in vojaških vidikih različni, vendar pa sta tesno navezani druga na drugo. Kakšno je vaše mnenje o vsem tem? Zunanji minister admiral Tojoda je odgovoril: Trojna zveza je priznala Japonski vlogo vodilnega naroda v vzhodni Aziji, Italija in Nemčija pa imata enako vlogo v Evropi. Po določilih te jiogodbe posvečujejo ti trije narodi vse svoje sile, tla bi se uvedel novi red. Sovražnosti, ki se sedaj razvijajo v Evropi, Afriki in vzhodni Aziji 6o izredno tesno povezane, kakor vi pravite, kajti njihov obstoj je pod velikim vplivom skti|>nega stališča narodov, ki so odločeni, tla se zopierstavijo tistim trem zavezniškim državam, ki zagovarjajo stari red. Nove tri zavezniške države pa hočejo mednarodni red nasloniti na pravične in trdne temelje. Proti izločevalni politiki drugih držav skušajo narodi Japonske, Nemčije in Italije delati v poj>o!ni soglasnosti, dasi se iz zemljepisnih ozirov njihov vpliv izživlja v lastnem območju. Japonska bo z vsemi silami razčistila kitajsko vprašanje in ustva- rila ozračje skupnega prospeha v vzhodni Aziji, ta prospeh pa bo slonel na trdnih temeljih. Dasi je p>oložaj v vzhodni Aziji odvisen od dogodkov v Evropi, sem vendarle prepričan, da se bo ohranila najtesnejša vzajemnost med našimi tremi državami, ki bodo tudi v bodočnosti sodelovale tako, kakor dosedaj. Naše tri države bodo dosegle svoje cilje na korist mednarodni pravici in miru. Nato so zastopniki agencije Štefani in DNB postavili nekatera vprašanja o stališču kitajske vlade v Čunkittgu in o nevtralnosti politike nekaterih držav v zvezi z vlado maršala Cangkaj&ka. Tojoda je odgovoril, da je Japonska odločena izločiti režim maršala Čankajška. Nato 60 časnikarji vsi vprašali Tojodo o tem, kaj misli o gospodarskem obkoljevanju Japonske. Tojoda je odgovoril: Japonska si hoče ustvariti območja prospeha v vzhodni Aziji. Prvi jasni izraz te politike je sporazum, ki je bil med Japonsko in Francijo dosežen za obrambo Indokine. Nobeno obkoljevanje ne more Japonske ločiti 6 poti, po kateri misli kreniti. Japonska ne bo ostala brezbrižna do nobenega ukrepa, ki bi bil nevaren za njeno varnost v vzhodni Aziji. Nato so časnikarji vprašali Tojodo, če veruje v močnost političnega in vojaškega sporazuma med Rusijo in Anglijo in mogoče tudi Ameriko. Tojoda je odgovoril, da Japonska spremlja ves jioložaj z izredno pozornostjo. Vsa ta vprašanja so časnikarji stavili dne 1. avgusta, odgovore pa 60 prejeli včeraj. laskok zoper zasedo v močvirju in gozdu Nemški vojni poročevalec Fritz Lučke v berlinskem listu »Berliner Lokal Anzeiger« popisuje hude boje, ki jih je imela napredujoča nemška armada od Buga proti Berezini. Njegovo poročilo je peto po vrsti, ki ga prinaša list. Poročilo popisuje boj nemških strelcev in oklepnih sil proti zasedi, ki jo je bil pripravil sovražnik v močvirju in gozdu nemškim četam. Poročilo se med drugim takole glasi: Naša fronta je cesta. Po njej oklepna divizija vsak dan poganja svoje boja vajene prednje sile v sovjetsko armado. Sovražnik je pred nami, v močvirjih in gozdovih ob obeh straneh ceste in še prevečkrat tudi za hrbtom. To je vojska genialnega vodstva, ki od vojaka terja največjega poguma in hrabrosti. To je vojna močnih src in dobrih živcev. Drugi prehod čez reko Ščaro je izsiljen. To je pol poti do Berezine. Do t'a je še 200 km. Vmes sta še dve hudi bitki, ena pred mestom Sluckom, druga za njim. To je poročilo o junaškem naskoku naših strelcev. Počasi in previdno se prvi bojni voz primaje na jeklene mostnice, ki so bile položene spodaj pod razdejanim lesenim mostom. Po ena četa bojnih voz, strelcev v oklepnih prevoznih avtomobilih in na motornih kolesih. Ponosni so oklepni pijo-nirji, ko se prehod razvija po njihovem mostu, preden je bil popravljen stari leseni most. Za motornimi kolesi prihaja divizijski poveljnik v prikolici. Po oklepnem vozu je general v stalni brezžični zvezi s četo oklepnih vozil, ki je udarila naprej, in z zadaj prihajajočo divizijo. Prav v tem nepreglednem ozemlju, kjer sovražnik utegne iz vsakega gozda poskušati napad na dolgo krilo, je treba naglih odločitev. T.e se prav . ta dan, znova, izkaže. Naš cilj je mesto Sluck, edino mesto pred Bobruiskom, kateri leži že olj Berezini. Letalci 60 sporočili, da mesto že od včeraj gori. Ogenj je mogoče videti kilometre daleč. Povsod po cestah vidijo umikajoče se kolone. Lahki protitankovski topovi ter težke strojnice leže tudi onstran gozda. Tako naglo so pobegnili boljševiki, ko so nemški oklepniki in težki napadalni topovi uničili njihove postojanke ob gozdnem parobku. Sodimo, da je bila ta zadnja ruska straža močna en polk, ki sc je žilavo boril. Ali se bodo za Ščaro spet ustavili? Kdaj bodo naše prednje čete dohitele bežeče? Cesta v Sluck se dviga in pada po vedno enolični deželi. Povsod ista vedno enaka beloruska dežela: gozdovi, drevj-e, meje, grmovje, travniki, ledina. Potem pa močvirje, samo močvirje in barje, Po takem ozemlju oklepna divizija ne more drugod napredovati kakor le po cesti. Naglo vozi, 40 kilometrov na uro. Vas Siniavka gori, hiše so prazne... Takoj za vasjo zaslišimo živahno streljanje pušk in strojnic. Nekaj kilometrov naprej moramo že v kritje cestnega jarka. Pri Muravanki se čez cesto vleče grd in širok močvirnat jarek ter se na levi dviga proti griču, na katerem je vse polno grmovja ter sklivališč. Tukaj so se boljševiki skrili v zasedo z močnimi silami. Bojne vozove in transportne avtomobile so mirno pustili mimo. Kakor hitro pa so pridrdrala mimo motorna kolesa, se je usul na nje dobro merjen ogenj. Streli bičajo pesek na cesti. Jasno pojo in žvižgajo krogle. Kakor bi trenil, poskačejo strelci s koles ter s strojnicami ter karabinkami hite v kritje. Sto parov oči napeto išče sovražnika. Najprej v tem prekletem ozemlju prav nič ne zapazijo. Povsod lahko tiče sovražniki: za grmovjem na robovih močvirne jase, po hišah, v močvirju ali vodi ali pa med listjem tam rastočega drevja, kjer jih od daleč niti ne zapaziš. Tu in tam, ko zablisne strel iz sovražne puške, se človeku zazdi, da vidi premikati se peščeno-rjavo čelado. Kratki streli švigajo sem in tja. Motorizirani strelci komaj morejo dvigniti glave iz kritja, zakaj na vsak meter zemlje udarjajo sovražni izstrelki. To so prav gotovo sovražni ostrostrelci, ki z drevesnih vrhov iz tvojih pušk pošiljajo semkaj svoje nagle strele. Izmed vseh sovražnikov, kolikor jih je doslej nemški vojak imel zoper sebe, je ta najbolj podel, najbolj grd, najbolj zvit in najbolj zahrbten. Vsi besni skušajo strelci bližati se nevidnim strelcem, v grmovju in na drevju, Vajeni so boja ti strelci motoriziranega bataljona iz Marke. Na prikolicah vozijo nazaj prve ranjence. Izgube so namreč neizogibne. Dva Messerschmida krožita nad gozdom. Kar vidimo nekaj črnih oblačkov na svetlem nebu. Sovražna protiletalska baterija more biti le nekaj kilometrov zadaj. Obe prednji četi sta gotovo že davno mimo nje. Brez težkega orožja motorizirani strelci nikakor ne morejo naprej. Granate morajo razorati ozemlje. General je že davno izdal brezžično povelje. Nase ne pazi. Na sredi ceste stoji in opazuje boj. Oklepna četa pridirja mimo, zapelje na travnik ter se razvije v boino črto. Topovski stolpi se obračajo na levo in desno. Z razstrelivom se lotijo meja, kjer sodijo, da so sovražna gnezda. Druga motorizirana četa poseže vmes, Plameni se dvigajo iz slamnatih streh razstresenih hiš. Kakor hitro kje zabliskne strel iz puške, tamkaj se zgosti topovsko streljanje oklepnikov Težka havbica se pripravlja za boj 20 metrov od ceste. Granate udarjajo na ono stran proti gozdu. Ogenj šviga med vrhovi dreves, veje se lomiio. Tamkaj prav gotovo ne sedi noben strelec več na drevesu. Prednji četi pa nič ne slutita, da za njunimi hrbti divja huda bitka. Kilometer za kilometrom dirjata naprej. Njuna brezžična poročila redno prihajajo. Skozi sosednje vasi drveč sta zbili 6 tankov in dva protitankovska topova. Generalov jekleni voz sprejema novo brezzično sporočilo. Lre minevajo. Je že ob devetih zvečer. Poročilo se glasi: »Sovražni tanki in tovorni vozovi hite proti alucku. Takoj se jih lotimo. Konec je dva kilometra pred menoj. Mi stojimo na višini pri Casnov-ki.« Naši oklopniki so torej že ceiih 12 kilometrov pred nami. Medtem pa sovražni strelci prav z bliskovito žilavostjo še vedno streljajo. Boj v močvirjih okoli Moravanke se nadaljuje. Bojni vozovi oklepnega polka iz Marke naglo pridrve mimo poveljnika. Oklepni lovci, lahki in težki, naglo hite v pripravljenost. Orgle granatnih izstrelkov. Vmes se oglaša težki možnar, ki pošilja v gozd svoje težke kose. Toda v močvirje in barje nikakor ni mogoče vdreti. Zato veli general še z večjo silo streljati s topovi. Sam se pelje naprej v vozu, kjer je brezžična postaja. Isti hip pa ob vozu šine kvišku močan izstrelek. Vsem zapre sapo. K sreči pa je izstrelek poškodoval le blatnik, nakar posadka s peskom zaduši ogenj. Divje gore slamnate strehe. Goreče krogle švigajo po nočnem nebu. Nemški vojak žrtvuje svoje življenje v boju z bikovsko in žilavo brez-dušnostjo, bori se za življenje in smrt proti bolj-ševiku. Njihov ogenj pa vedno bolj pojema. Od granat raztrgani leže sovražni strelci pod drevjem, odkoder so streljali. Do zadnjega metra se branijo v svojih spretno prikritih zemeljskih luknjah, ki končno postanejo njihov grob. Še nekaj salv iz strojnic, ki jih pošljejo tja na ono stran nemški strelci, nakar utihne zadnja ročna granata. Sovražna zaseda je uničena. Uničeni ostanek je v temi morda ušel, tega ne moremo več dognati. Tišina vlada nad močvirjem pri Moravanki. Čete jo udirajo naprej za svojimi prednjimi četami. Tam pa ostane nekaj križev nad hrabrimi motoriziranimi strelci. — Križi ob eesti zmage V »Berliner Lokalanzeigerjuc popisuje nemški vojni poročevalec Fritz Lučke nadaljevanje bojnega pohoda proti Slucku, ki je do tal pogorel, nakar gre vihra oklepnih prednjih nemških enot naprej proti Berezini. Poročevalec takole nadaljuje: , Od Slucka naprej se vozimo po trdni asfaltirani cesti, toda zunanjost okolice je ostala ista, le še več gozdov je, še bolj gosti in bolj nevarni so. Spet vozijo naprej vojaki prednje čete, za njimi pa danes 1. bataljon nekega strelskega polka. Napeto pozorno poveljnik oklepnikov in četovodja v jeklenih prevoznih vozovih preiskujeta gozdove. Ker pa se hitro vozimo, nič ne opazimo. Prav gotovo sovražnik še vedno tiči kje v širnih gozdovih. Prednji oddelki oklepnikov bolj naglo udarjajo v sredo sovjetske armade kakor pa je boljševikom mogoče bežati. To je del genialnega vojnega načrta, da poriva mnogo jeklenih klinov v srce Sovjetske zveze, da obkroža sovražnika ter okoli velikih žepov navija jeklene vezi. Prvi večji gozd je že za prvim oklepnim oddelkom. Doslej ni še počil strel. Posamezne lesene hiše ob cesti se zde prazne, tudi vasi so prazne. Najbrž so vaščani, kakor navadno, zbežali v gozdove. Vse je samotno in zapuščeno. »Oklepniki naprej U se glasi povelje. In že zdrdra naprej prvi oklepni voz, vedno naprej proti Berezini. Ampak prav v tem gozdu so zgradili boljševiki svojo drugo veliko zasedo. Ko pridrdrata bliže druga in tretja stotnija, se jim vsuje v obraz mo-rilno streljanje, spet so izgube, mrtvi in ranjeni. V besni jezi in junaškem preziranju smrti strelci sprejmejo boj. to so vojaki, ki so vajeni boj«, vojaki, ki imajo tradicijo starega hamburškega jiolka. Bili so na Poljskem, naskakovali so Diin-kirchen ter predrli Weygandovo črto. Njihov bataljonski poveljnik ima viteški križec. Ta gozd je pravi pekel, iz katerega ogenj kar bruha. Neštete strojnice in brzostrelne puške nemške naskakovalce kar zasipljejo. Pa se vojaki vendarle bližajo gozdu. Ob robu ogenj kar besni. Boljševiki sede globoko notri v svojih luknjah med drevjem, kjer so dobro prikriti z listjem in smrečjem. Komaj opaziš kje kako glavo. Strelci obeh stotnij naskakujejo z junaštvom, ki nima nobene primere, z junaštvom, ki že od nekdaj odlikuje nemškega pešca za najboljšega na svetu. Drve naravnost ognju iz sovražnih strojnic nasproti. Četovodje na čelu svojih vojakov so samo-posebi umeven vzor zadnjega, največjega izvrševanja dolžnosti, junaške smrti. Čez padle drve naprej. Kjer pade en tovariš, tam drugi svoj pogum podvoji. Bataljonski poveljnik je ranjen, poveljnik stotnije tudi. V dežju krogel se mladi nižji zdravnik plazi k ranjencem. Tudi on pade. Lahka protiletalska baterija kuje po gozdu. Tudi ona ima izgube. Vendar žrtvovanje ni zaman. Gozd je vzet. Vsakdo, ki se je tukaj boril in krvavel, je junak. Ponosna beseda zato nikakor ni odveč. Junaštva so izvrševali tukaj padli, ranjenci in živeči. Hodimo skoz gozd ter si ogledujemo razpredeni sistem teh postojank. Komaj 30 metrov od G&tpoi$h/& Letina na Krasu Tret, v avgustu. Letos je veselje hoditi po Krasu. Takega poletja Kraševci že dolgo let ne pomnijo ter svojega Krasa skoraj ne morejo prepoznati. Ponavadi je v juliju in avgustu že vse rjavo od hude vročine in suše, trava na pobočjih je ovenela, da ni niti za pašo, letos pa je Kras sredi poletja ves zelen in vesel, kakor spomladi. Res je lepo sedaj na Krasu, zlasti ker vidiš na vsakem koraku, da je Bog letino blagoslovil in bo pridelek dober in obilen. Dežja ni na Krasu nikoli preveč, še kakšen naliv se le kratko pozna, ker voda prehitro odteče skozi luknjičasta kamenita tla v globine. Letos pa je vedno prav deževalo. Komaj je postala zemlja suha, že jo je znova namočilo, včasih res malo prehudo in tu in tam tudi z ledenim zrnjem, vendar so bili ti udarci le bolj krajevnega značaja. Prvi teden v avgustu je bil na Krasu skoraj že prehladen in nalivi so se prepogosto vrstili. Na srečo je žetev že vsa pod streho, ponekod tudi že v kašči, za krompir, fižol, ajdo in ostale pridelke pa tudi sedaj ni preveč mokrotno. Pridelek žita je bil tam, kjer ni pustošila toča, jako zadovoljiv. Žito je res napadala tudi rja, toda bolezen se pri pridelku dosti ne pozna. Klasje je bilo lepo razvito, zrnje pa težko in izdatno. Zlasti je lepa pšenica. Drugi najvažnejši pridelek — krompir — zelo dobro kaže. Prav tako tudi fižol, ki že dolgo let ni tako obrodil, kakor letos. Bogat bo pridelek pese in zelja, povrtnine pa imajo letos Kraševci toliko, kakor že dolgo ne. Košnja sena je bila prav izdatna, letos bodo kosili tudi otavo, ki jo ponavadi sežge suša. Ker je obilo paše, se seno lahko hrani za zimo. Zaradi dobre paše je letos na Krasu tudi več mleka, ki se sedaj kaj lahko spravi v denar. Slabši pa bo pridelek v vinogradih. Vinogradov ni bilo mogoče pravočasno in dovolj izdatno škropiti ter se je peronospora jako razširila. Napadla je piosebno močno najlepše vinogradniške predele na Krasu, najbolj pa vinograde okrog Tomaja, Du-tovlja in Avberja, kjer se prideluje najbolj žlahtna itraška kapljica — črni teran, ki ima letos izredno ceno. Tudi sadna letina ni kaj prida. Najbolje so še obrodile breskve, češpelj je jako malo, hruške pa so precej piškave. Tudi črešenj letos ni bilo toliko, kakor druga leta. — Svojega najboljšega odjemalca ima Kras v Trstu. Znaten del kraške letine, kakor zgodnji krompir in fižol v stročju ter sadje ee letos v velikih količinah izvaža v Ljubljansko pokrajino, zlasti pa Še v Nemčijo. Lep dohodek bodo imeli letos Kraševci z drvmi in lesom. Zlasti po drvih je že veliko povpraševanje in v kraških gozdovih vedno poje sekira. Avviso L'Ente per 1'Alimentazione dell'Alto Cornmis-sariato per la Provincia di Lubiana invita tutti i produttori di cereali (frumento, segale, orzo, ave-na, granoturco, compresa la miscela), a denunciare ai Comuni competenti su appositi moduli in distri-buzione presso gli stessi, a sensi dell'ordinanza dell'Alto Commissario No. 56 sulla denuncia obbli-gatoria della produzione cerealicola, Bollettino Ufficiale No. 375/52/41, la produzione ottenuta nella corrente campagna agraria, entro giorni 20 dal termine della mietitura o della raccolta di ogni sin-golo cereale. La cendita dei cereali e ammessa sol-tanto previa autorizzazione da rilasciarsi dall'Ente per rAlimentazione dell'Alto Commissariato a Lubiana. I contravventori alla suddetta ordinanza del-1'Alto Commissariato saranno puniti con 1'ainmen-da e arresto. Per omessa denuncia šari inoltre di-sposta la confisca dei pTodotti non denunciati. Lubiana, li 8. VIII. 1941-XIX. Ente per PAlimentazione delFAlto Commissariato per la Provincia di Lubiana. Razglas Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino opozarja vse pridelovalce žit (pšenice, rži, ječmena, ovsa, koruze in soržice), da v smislu naredbe Visokega Komisarja št. 56 o obvezni prijavi žitnega pridelka, SI. 1. št. 375/52/41, prijavijo pridelek letošnje letine v dvajsetih .dneh po končani žetvi ali po spravilu posameznih vrst žit pristojnemu občinskemu uradu na obrazcih, ki jih dobijo pri teh uradih. Prodaja žit je dopustna samo po predhodni dovolitvi, ki jo izda Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata v Ljubljani. Vse pregreške gornje naredbe Visokega Komisarja bodo oblastva kaznovala z denarnimi in zapornimi kazinimi, poleg tega bo pa za opustitev prijave izvršena zaplemba neprijavljenega pridelka. V Ljubljani, dne 8. VIII. 1941-XIX. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino. Nove žitne cene v Bolgariji. Bolgarsko žitno ravnateljstvo je pred nedavnim določilo žitne cene za leto 1941. V primeri z lanskim letom je opaziti naslednje spremembe: 1940 1941 zvišale vo v za kg nje v % Navadna pšenica 4.30 5.20 20.9 trda pšenica 4.50 5.30 17.8 mehka pšenica 4.30 5.30 23.2 rž 3.75 4.20 12.0 navadni ječmen 3.40 3.80 11.8 boljši ječmen 3.80 4.10 7.9 oves 3.60 4.00 11.1 seme sončnic 4.40 4.80 9.2 ogrščično seme 4.80 5.00 4.2 navadni beli fižol 7.00 8.00 14.3 ekstra fižol 10.00 11.00 10.0 ricintisovo seme 6.00 6.00 0.0 graišica (1940 prosta cena) 4—4.20 5.00 25.0 Iz Tega je razvidno, da se je zelo povečala cena krušnega žita, to pa iz enostavnega razloga, ker gre tudi za najvažnejšo vrsto žita in ker bodo to žito kmetovalci tem raje pridelovali, čim več bodo zanj dobili. To pa ima za posledico seveda drugo vprašainje, namreč, kako naj dobe delavski, obrtniški in uradniški sloji dovolj sredstev za nakup neobhodno potrebne krušne moke. Pri ovsu in drugem žitu, ki služi tudi kot živalska krma, so se cene le rahlo dvignile. Take cene je narekovala želja f» čim večji po-vzdigi živinoreje. Te cene so sedaj zaenkrat določene, ni pa izkl jučeno, da bi ne bila v do-glednem času ta ali ona cena po potrebi spremenjena. Svetovna blagovna borza v Genovi. Pristojni krogi v Genovi se bavijo z načrtom., ustanoviti v Genovi veliko svetovno blagovno borzo za pomorski promet. V ta namen naj bi se ustanovile telike tehnično in finančno dobro p>odprte in čisto italijanske špedicijske družbe. Pred vojno so bile genovske špedicijske družbe skoraj povsem le podružnice tujin družb. Sedaj pa je napočil čas, da se italijanska trgovina tudi na tem področju popolnoma osamosvoji po načelu avtarkije in se tako pripravi za povojne ča6e, ko bo dobila italijanska trgovina v teh ustanovah nove impulze. Podobno bodo postopali tudi v drugih italijanskih pomorskih pristaniščih. Tri švicarske prekooceanske paroplovne družbe. Kakor poroča agencija »Centraleuropa«, ima sedaj švica tri prekooceanske paroplovne družbe in sicer: »Suisse Atlantique Societd de Navigation Maritime S. A.«, ki ima sedež v Lausanni in osnovno glavnico 100.000 švicarskih frankov, »Maritime Suisse A. G.« 6 sedežem v Bernu in z osnovno glavnico 500.000 švicarskih frankov ter »Compagni* Suissa de Navegacao« s sedeženi v Lizboni. II oomitafo provinciale per il coliocamento Con decreto in corso di pubblicazione, 1'Alto Commissario, richiamandosi alla 6ua ordinaza del 25 giugno 1941-XIX, n. 52, con cui disciplinava la domanda e Pofferta di lavoro, ha chiamato far parte del Comitato provinciale per il coliocamento le seguenti persone: a) cav. uff. Giorgio Gatti, delegato deli'Alfo Commissario, presidente; b) comm. dott. Placido Lombardo, rappresen-tante del Commissariato per le migrazioni e la colonizzazione; c) ing. Eugenio Baraga, in rappresentanza deli* Ispettorato del lavoro, componente; d) Giuseppe Vončina, direttore della Borsa del lavoro, componente; e) Zdenko Knez, Antonio Lukič, Giovanni Re-bek, dott. Francesco Pavlin, designati dalle orga-nizzazioni professionali dei datori di lavoro, com-jxmenti; f) Vinzenzo Vrankar, Luigi Sitar, ing. Vinzenzo Košir, Cirillo Golmajer, designati dall'Unione provinciale dei lavoratori, componenti. 11 Comitato terra la sua prima riunione sabato, 9 corr., alle ore 15 nella sede della Borsa del lavoro. športne manifestacije v spomin Bruna Mussolinija Rim, 9. avgusta. Predsednik C. 0. N. I. jc odredil, da morajo v nedeljo, 10. avgusta, pred vsako športno prireditvijo biti spominsko slovesnosti poveljniku Brunu Mussoliniju, junaku in športniku, ki je padel za Domovino. Italijansko darilo romunskim ranjcncem Bukarešta, 9. avgusta, lp. Italijanski vojaški odposlanec v Romuniji polkovnik Palmentello in ceste čepi sovjetski častnik. V mali ozki luknji je čepel, da je komaj vanjo zlezel, pod nizkimi smrekovimi vejami, da si ga videl šele, ko si stal pred njim. Šele nemška ročna granata ga je ubila kakor tudi vse druge boljševike, ki zdaj nemi in bledi leže zraven svojega orožja. Povsod so strojnice in moderne brzostrelne puške, zaboji, polni streliva, ročnih granat in min. Za kolovozom stoji voz in težki top. Granate so zažgale bencinski tank, zraven pa leži sežgana posadka. Pred gozdom, kjer so naskakovali, zmagali in umrli, leže padli prvega bataljona: štirje častniki, nižji zdravnik ter več podčastnikov in vojakov. Njihovi tovariši jim izkazujejo zadnjo ljubezen. Spet se je zvečerilo. Vsi smo tihi in presunjeni. To je prvo večje pokopališče ob cesti zmage. Boj zoper Sovjetsko zvezo je težak. Toda vsak vojak ve, da je to treba prenesti, da bo Nemčija mogla živeti. Visoko se dvigne en križ nad mnogo drugimi malimi križi, kjer so napisana imena padlih. Tiho spregovori mlad tovariš: »Ako izmed nas eden pade, l»o drugi borec za dva, zakaj vsakemu borcu je Bog dodal tovariša.« mornariški odposlanec major Massavi sta obiskala vojaško bolnišnico, kjer sta romunskim ranjencem, prav tako pa tudi nemškim ranjencem razdelila razna darila in 10.000 cigaret. Zavrnjen odstop perujske vlade Lima, 9. avgusta. Ip. Predsednik perujske vlade je predsedniku republike predložil odstop cele vlade, toda predsednik republike nI sprejel ostavke in je potrdil svojo zaupnico vsem članom vlade. Edenove grožnje so brez podlage Solija, 9. avgusta, lp. Bolgarski tisk piše o grožnjah, ki jih je na račun Bolgarije izrekel angleški zunanji minister Eden. Ik>lgarski listi poudarjajo, da so Edenove besede »grozeče po obliki, toda brez podlage«. Dnevnik »Utro< podčrtava, da je Eden rekel, da si je Bolgarija prisvojila zemlje, ki ji ne pripadajo. Toda pri tem je Eden zanikal izjave lastne vlade, ki je še pred kratkim izjavljala, da ima Bolgarija neizpodbitne pravice na etične in zemljepisne meje in da so bolgarske meje v Macedoniji nesporne. Bolgarija se zaveda svojega prava in zato so popolnoma brez podlage očitki, da je Bolgarija razbila enotnost Balkana. Ves svet ve, da ta enotnost že dolgo ni obstajala in sicer že od leta 1913. naprej, ko sta Srbija in Grčija sklenili zvezo proti Bolgariji, Politične koristi ne bi smele Edena tako zaslep-ljati, da bi pozabljal, da še obstaja mednarodna morala. dokazal >Zora< piše. da Je »Edenov c;ovor Se enkrat izal, da je Anglija sovražnik št. 1. Bolgariie.« Marijina božja pot na Dobrovi pri Ljubljani »Med šmarnimi mašami« pravijo Slovenci dnevom med velikim in malim šmarnom. Dolenjci pravijo Velika in Mala maša. Gotova kmečka opravila se morajo opraviti v tem času. Tudi romajo radi v tem času. S seboj vzamejo potico in kruh iz nove pšenice. Na Brezjah je bilo v tem času največ romarjev. Božjepotna cerkev na Dobrovi Ljubljančani, bližnja okolica, zlasti pa Gorenjci so pa romali nekdaj v tem času na Dobrovo pri Ljubljani. Je to najstarejša božja pot na Kranjskem, kakor pravi Valvazor. Pri-četek božje poti ni ugotovljen zgodovinsko. Prva cerkev je bila pozidana leta 1231. Gotovo je, da so že veliko prej prihajali romarji. 500 let je ta cerkev služila Marijinemu češčenju. Leta 1711 so začeli zidati novo cerkev, ki ie bila dovršena v letu 1716. 2e lega sama nas opozarja, da so morali biti posebni nagibi, da so postavili cerkev na tako samoten kraj, ko so vendar imeli na razpolago toliko drugih lepih mest v okolici. Ta nagib je ohranjen v legendi, da je pobožen pastir trikrat našel svojo čredo klečali pred Marijino podobo v leščevju. Postavili so najprej na tem kraju znamenje, potem pa cerkev, ko se je število romarjev večalo. Do leta 1723 je spadala cerkev na Dobrovi pod župnijo Št. Vid nad Ljubljano in so on-dolni duhovniki oskrbovali tudi božjo pot na Dobrovi. Tega leta je bil pa nastavljen na Dobrovi samostojen vikar. Niso ohranjeni zapiski, kako se je razvijala božja pot tedaj, ko je spadala cerkev pod šentvidsko župnijo, niti ko je dobrovsko cerkev opravljal samostojen vikar. Šele poročila vikarjev iz druge polovice 18. stoletja nam poročajo o velikem obisku romarjev. Iz druge polovice je ohranjen napis, ki je bil vklesan v kamnitni plošči, ki jo je darovalo mesto Ljubljana v zahvalo, da je Marija obvarovala Kranjsko deželo kuge, ki je štiri leta razsajala po Koroškem, Štajerskem, Hrvaškem in v Gorici. Plošča, ki je bila vzidana v stari cerkvi, ni ohranjena. Napis je bil latinski. V slovenščini bi se ta napis glasil takole: »Najslavnejši božji Materi Mariji na Dobrovi, ki tako slovi zaradi velike množice ljudstva, ki prihaja semkaj iz bližnjih in daljnih krajev Kranjske k Njej, ki je ta kraj izbrala za kraj milosti in slovi po čudežih. Vso Kranjsko deželo je čudežno rešila kuge, ki je skozi 4 leta razsajala ob njenih mejah. V večen spomin hvaležnosti poklanja to Emona. V letu Gospodovem 1682. Od ustanovitve Emone 2904.« Četrti vikar na Dobrovi je začel leta 1756 zapisovati razna uslišan ja, ki so mu jih sporočili romarji. Do leta 1776 ima zapisanih 93 uslišani. Notranjščina cerkve na Dobrovi V drugi polovici 18. stoletja je božja pot silno cvetela. Gori omenjeni vikar poroča o »neštevilni množici, ki prihaja semkaj, da počasti Kraljico«. Isti poroča tudi, da je bilo ne^ katera leta po 200 maš med šmarnimi mašami in do 10.000 obhajancev. Da so mogli zadostili številnim romarjem, je bilo na razpolago ob nedeljah po 11 spovednikov, ob delavnikih pn po 5. Ker cerkev ni posebno velika, so bile spovcdnice postavljene v dolbinnh v zidu na severnovzhodni strani cerkve. Ta zid je še ohranjen. Maševali so duhovniki v cerkvi, ob velikem navalu romarjev pa je bila pridiga in maša v kapeli na pokopališču, ki je imela zidano steno samo na južni strani, druge strani Naročajte »Slov. koledar« pa so bile odprte. Obok in streha sta bila oprta na dva stebra. Mrzle reforme cesarja Jožefa II. so težko zadele tudi dobrovsko božjo pot. Romanja so morala prenehati. Vse, kar je spominjalo na božjo pot. je bilo odstranjeno. Tako so morali posekati vse leske, ki so rastle še tam okrog. Prvotno se je namreč imenovala božja pot »Marija v Leščevju«, ker je pastirček našel Marijino podobo v leskovem grmu. Ko je prenehala pihati mrzla sapa jožefinizma, je leska na severnovzhodni strani zopet ozelenela in stoji še danes, a božja pot ni več tako oživela kol v prejšnjem stoletju. Ko je zaslovela božja pot na Brezjah, so začeli posebno Gorenjci obiskovati to božjo pot. Iz bližnje okolice pa so prihajali in še vedno prihajajo v prav obilnem številu na Dobrovo. Ko Slovenci ne moremo zaenkrat romati k brezjanski Materi božji, bomo ^edaj gotovo prišli k dobrovski Mariji. Poskrbljeno bo, da bodo mogli vsi romarji opraviti romarsko pobožnosti in se udeležiti odpustkov, ki so bili nazadnje dovoljeni s pismom Leona XIII. z dne 26. avgusta 1879. Po tem pismu prejme vsak romar, ki od I. večer-nic pred Marijnim Vnebovzetjem do II. večer-nic nedelje po Marijinem rojstvu obišče cerkev M. B. na Dobrovi, prejme sv. zakramente in v njej moli nekaj v papežev namen, popoln odpustek. Ta odpustek se more nakloniti tudi dušam v vicah. Za spovedovanje bodo ves čas na razpolago štirje duhovniki. Ob nedeljah bo vsako uro od 6 naprej sv. maša do 11. Ravno tako oba praznika. Popoldne bo ob pol 4 najprej ura molitve pred Najsvetejšim, kjer bomo prosili Jezusa in Marijo za blagor domovine in za mir med narodi. Nalo bo kratek govor in pete litanije Matere božje. Ob delavnikih bodo maše od 7 naprej. Ce bi posamezni romar ali skupina romarjev želela ob delavnikih mašo ob določeni uri, naj sporoči svojo željo osebno ali pa pismeno na župnijski urad na Dobrovi pri Ljubljani. Marsikateremu še ni znano, kje je Dobrova in kako se pride semkaj. Vse te opozorimo, da leži Dobrova v bližini Ljubljane, zahodno od nje. Ce hočeš priti peš, se pel ji s tramvajem do Viča, od tam imaš poleni še 5 km poti do Dobrove ali po banovinski cesti ali pa zaviješ kmalu, ko prideš na Vič, proti vasi Vrhovce, pod gradom Bokalci, po stranski, senčnati poti. Pazi, da boš pri križu, ki je na tvoji levici, krenil čez brv na desni breg Gradašce, poleni I i bo pa cerkev, ki jo boš videl, kazala pravo smer. Ce se pa rajši voziš, pa se pel ji s tramvajem ali pa pojdi peš k gostilni »Pod staro lipo«, tam sloji avtobus, ki odpelje od nedeljah ob pol 8 zjutraj in ob pol 1 popoldne proti Polhovem gradcu. Ce bo več romarjev čakalo, bo tudi vozil posebej na Dobrovo in nazaj v Ljubljano. Ob delavnikih bi bil avtobus za Dobrovo na razpolago večjim skupinam od pol 8 naprej, poleni ko je pripeljal iz Polhovega gradca in iz Horjula. Priporočamo pa vsem romarjem, da vzamejo za prigrizek kaj s seboj. V gostilni pri »Mežnarju«, takoj pod cerkvijo, bodo mogoče dobili tudi kaj malega. Kurešček Vrh lepega razgleda in oddiha Kurešček, božja pot in izletna točka nad Barjem. Ljubljančani nismo vedeli, kako lepa je naša Dolenjska I Šele pred kratkim smo odkrili Polževo, tudi Kurešček nam ni bil neznan, da bi se pa ogrevali za te lepe, zelene griče, še dolgo no. Namesto bleščečih se skalnatih skladov gorskih velikanov, namesto krševitih kozoroških stezš, klinastih plezalskih gazi in širokega do-morskega obzorja z veličastne samote, najde sedaj človeško oko na teh zelenih hribih odpočitek, kakor da bi na razbeljeno peščeno slepoto dal mile naočnike z barvami trave, bukovja, smrečja in pisanih prog ljubkih njiv in senožeti. Velika mo-numentalnost visokogorskega občutja se je spremenila v ljubko domačo idilo, donebesni vzpon v prizemski oddih, in mesto kozorogov in orlov, živalskega okolja skalnatih pečin, poslušaš vse-dnevno kukanje kukavic, gledaš, kako brani koklja piščeta pred kanjami, slediš ukročeno srnico in opazuješ postovko, ki melje, melje čas sebi in tebi. Taka Dolenjska je prav v slogu današnjega časa, ko se je vse iz velike prostranosti in širokih vrtoglavih dimenzij strnilo v majhnost, v domačo idilo, v intimnost, v tih pogovor. Umikaš pa se prav toliko iz sveta, da si še sredi njego. vega dogajanja, kajti danes se resničnost ne da zapustiti za mesec dni, komaj za štirinajst dni. In zato je Dolenjska uglašena kot nalašč za čustvovanje današnjega slovenskega človeka, zato je njena lepota najlepše darilo današnjemu izlet, niku in njen mir, najbolj prikladen današnjemu negotovemu hipu. In Ljubljančan, ki bo hotel za nekaj dni uteči mestnemu prahu in mestni ner-voznosti, bo skočil na kolo ali na avtobus in šel na Dolenjsko, to pokrajino, ki se je odprla izletnikom in ki je izletnik šele sedaj spoznal ter sprevidel, da jo bo treba izletniško osvojiti in prilagoditi »tujskemu prometu«. Jasno je stopila pred oči zamujenost trenutkov v preteklosti in še jasneje naloga bodočnosti, ki naj Dolenjsko dvigne v vseh pogledih na raven, ki smo jo dosegli drugod in ki je danes pogrešamo v svojem majhnem domu, majhnem, toda lepem. In če kdo ne ve, kako lepa je Dolenjska, naj se kakšno nedeljo napravi na pot in siopi na Kurešček, ta prvi in najbližji razgledni stolp na Dolenjsko, od Barja do Kočevja in čez do Gorjancev. •Kurešček! Marija, Kraljica miru, stoluje tam že nekaj stoletij. Romarske procesije so se nekoč vile po teh gričkih h kraljici miru, pa so se obnovile pred letom, ko je bila naša molitev naj-gorečnejša prav k tej Mariji, Mariji, ki varuje naš mir in mir narodov. Od Iga preko Golega in potem po ravnem do pod vrha, kjer iznad bukovja in smrečja gleda prijazna cerkvica na Dolenjsko in na Gorenjsko čez Barje v Ljubljano in čez k Šmarni Gori, pa po loških hribih preko Blegaša na sam Triglav, ki se v jutru in večeru žari kot zlata krona naše zemlje Po tej poti, kjer so romale procesije, še danes hodijo izletniki radi, kajti pot je ves čas položno napeta, lepa, široka, šele ob koncu gozdno vozna, nič težavna, prav tako zmogljiva za starčka kot majhnega otroka. Kako čeblja tak otrok ves čas oh poti, nabirajoč rožice in sprašujoč za vsakega ptiča, ki loti čez glavo. Pa je še druga pot iz Želimelj, kamor lahko prideš s Turjaškim avlom do Zogarja, se spustiš v dolino, nato pa vzpneš v hrib. Je precej krajša, pa zato bolj strma, toda gozdna ves čas do Rogatca, potem pa gre čez senožeti navkreber do vrha. Kakšno veselje za otroka, če ti preleti pot plaha srna z mladiči, ki jih je mnogo po teh gozdovih? In če ti omaguje otrok proti koncu, mu pravi samo pravljice ali pa legendo, kako je Marija hodila po tej poti. da je prišla na vrh. kjer so ji sezidali dom, pa ga boš tako pripeljal ob roki prav do cerkve, kjer bo lahko opoldan po- zvonil, ali pa vsaj poprijel za vrv, kar bo njegovo največje doživetje. Ni na Kureščku mežnarja, pa čeprav je sedaj fara in je vsak dan sv. maša, v nedeljah pa včasih še več. Za vsakega lepa priložnost za tiho molitev in priporočitev sebe in naroda Kraljici Miru, miru lastnega srca in viharja sveta! Kurešček — vrh odpočitka in oddiha. Lepega razgleda. Postavi se pred kočo, ki ti nudi še danes vsega, kar poželiš, in boš videl vso Dolenjsko. Čez Rogatec se ti odpre pogled čez Turjaško cesto k sv. Ahcu in sv. Petru in čez Grosuplje in litijske griče v moravško in zagorsko hribovje in Idila na Kureščku. preko na Štajersko. Čez Visoko, cerkvico malo niže, ki je umetnostno zgodovinsko zelo pomembno hranilišoe fresk Janeza Ljubljančana, vidiš pod sabo Turjaški grad in potem čez na dolenjske hribe prav do Gorjancev. Preko Zapotoka in nove šole vidiš bela stolpa velikolaške cerkve, in malo više sv. Gregorja ter daljo kočevske hribe, ki se čez bloško planoto spuste na Notranjsko, da, celo kočevsko farno cerkev ti razloči oko ob jasnem I dnevu. Vse to je Dolenjska od Barja do Kočevja. Za hrbtom ti zakrivajo hribi Krvave pečine in Krim pogled proti Rakitni in Menišiji, zato pa se ti odpre na levi pogled čez vse Barje z ravno Ižansko cesto do Ljubljane, ki se zdaj v noči ne svetlika s tisoči luči kot včasih, Šmarne gore, Kamniških planin in Karavank, pa preko do Julijcev do samega Triglava! In potem se spušča preko Blegaša in Ljubnika v horjulske in šišenske hribe in se poniža do Barja, l«i ga potem zakrije lepa planota Golega nad Igom. To je obzorje tega lepega razglednega stolpa onkraj Barja na višini skoraj 900 metrov, ki kaže naprej na Dolenjsko, preko Zapotoka, Velikega Osolnika in Roba na Velike Lašče, in od tam k srcu naše Dolenjske. To je užitek Kureščka, ki izletniku pomiri oči in dvigne srce, da je vesel lepote domačega kraja in miru pod plaščem in varstvom Kraljice Miru s Kureščka I td. Več srčne kulture Morala se mora dvigniti, se mora zopet obnoviti! To nam veleva ura, katero preživljamo; to je glas božji, ki ga slišimo iz razvalin in ruševin mest in dežela. Te ruševine so le posledica moralnih ruševin. Saj morala nima več cene, njen kurz je po vseh deželah globoko padel. Vsi moralni pojmi so prevrnjenL Kar je bilo prej sramota, je danes čast. Lagati je dovoljeno, samo če ti koristi; goljufati smeš, samo če moreš. Kar se je nekdaj iz sramu prikrivalo, se danes javno kaže. Na moralo svet ne polaga več važnosti. Kaj pa je morala7 Isto, kar srčna kultura. To pa je tožba vseh razsodnih ljudi, da je moderna šola — po nekaterih deželah — srčno kulturo skoro docela zanemarjala; vsa šolska izobrazba je merila in meri le na znanje. Znati moraš — živiš lahko, kakor hočeš! To je nepisano pravilo moderne šole. Koliko šol, kako raznovrstnih in visokih, koliko stroškov s temi šolami — povejte mi pa: ali so ljudje zaradi tega kajboljši?! Kaj rečete na to? ... čudite se, kako si drzne kdo kaj takega vprašati! Sovražnik šole, omike! Huj, kako nazadnjaštvo! In vendar! Dovolite vsaj, da stavim to vprašanje! Ne prikrivajte si resnice, če tudi se ne sliši prijetno! Povejte, govorite, recite, če so ljudje v nekaterih državah danes — po tolikih šolah — moralno kaj boljši, kakor so bili prej? Ali je morda danes manj kaznjencev po ječah, manj hudodelcev, manj tatvin, manj goljufij, manj poneverb, manj pijanosti, manj surovosti, manj pobojev, manj krivih priseg, manj detomorov — če ne rojenih, pa nerojenih otrok — manj trdosrčnosti, manj krutosti, manj ovaduštva (I), manj sebičnosti, manj zavisti, manj sovraštva, manj samomorov, manj neznačajnosti, nehvaležnosti, kakor prej, ko toliko šol ni bilo? Ali niso recimo na primer očetje in voditelji komunizma dovolj izobraženi? Pa take krutosti uganjajo, da moramo strmeti, kako je kaj takega v času tako visoke kulture mo-gočel In tako dalje! Znanja seveda veliko več. In znanju vsa časti Temu časti nihče ne odreka. Toda rečeno je bilo že v tej razpravi, da človeka ne dela obleka, pa tudi glava ne, marveč srce, značaj, čimveč znaš, a če si pokvarjen značaj, tembolj je tvoje znanje človeštvu nevarno. Koliko ljudi znanje obrača samo v zlo! In če ga tudi v dobro, — ali pa to »dobro« človeštvo res osrečuje? In končno človek hoče le srečen biti. Vse učenje in ves napredek ima končno le ta namen, da bi bil človek bolj srečen. Če pa srečen ni, kaj pomaga vse učenje, ves napredek? Gonilna sila vsega človekovega delovanja je samo želja po sreči. Kar ti služi k sreči, to je zate dobro; kar ti prinaša nesrečo, to U je slabo, pa naj je še tako bleščeče in sloveče. Tehnika je danes na takem višku, da pred-namci o tem niso sanjali: Telegrai, telefon, radio, kino, zrakoplovi. Čudovito, čudovitol A zakaj se danes rabi ves ta občudovanja vredni napredek? Tehnika in kultura — to sta dva različna pojma. Zmota je v tem, da ju ljudje istovetijo. Vse je danes boljše, kar človek rabi, kar človeku služi, — samo človek ni nič boljši. Vse je popolno, vse dovršeno — obleka, oprava, orodje vsake vrste, prometna sredstva in vse drugo — ali pa je človek tudi popolnejši, dovršenejši? .,. Kdo more to trditi? Človeka je treba dvigniti, boljšega napraviti, kar je isto kakor: moralo, srčno kulturo je treba dvigniti To je, kar nam veleva sedanja ura! Zavitki za vojne uletnike Pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani je prejel od Pokrajinskega poštnega, brzojavnega in telefonskega ravnateljstva v Ljubljani naslednje sporočilo: Otvorjen je paketni promet iz tamkajšnje pokrajine za jugoslovanske vojne ujetnike v Nemčiji. Poštam so bila izdana naslednja navodila: Generalna direkcija pošle in telegrafa v Rimu je z odredbo štev. 739.579 od 24. julija t. 1. dovolila sprejem paketov pri poštah Ljubljanske pokrajine, naslovljenih na jugoslovanske vojne ujetnike v Nemčiji. Dovoljeno je pošiljati pakete do težine 5 kg brez označene vrednosti in brez odkupnine. Vrh naslova na sprem-nici je treba staviti označbo: »Le colis pour le prisonnier de guerre«, ravno tako na paketu. Poštnih pristojbin za pošiljanje teh paketov ni nobenih. Omot paketov mora biti trpežen, po možnosti škatla, zavila v platno ali povoščeno platno. Za pakiranje tako znotraj kot zunaj se ne smejo uporabljati časopisi in ne tiskovine. Priložili se ne sme nobeno pismeno sporočilo, pač pa je dovoljeno vložili v zavoj kopijo naslova, seznani poslanih predmetov ter naslov pošiljatelja. Paketi smejo vsebovati samo naslednje predmete: nepokvarljiva živila (rastlinska), vojaške uniforme, ki ustrezajo vojaškemu činu ujetnika, perilo, nogavice, obutev, milo, toaletne predmete (ne v tubah in steklenicah, pač pa samo v škatlah), igre, godbene instrumente, knjige, ki ne razpravljajo političnih vprašani ter igralne karte. Za predajo teh paketov se uporabljajo mednarodne poštne sprem-nice, katerim je treba priložiti dve izpolnjeni carinski deklaraciji. Na spremnicah mora biti označena natančna vsebina v francoščini. Te pakele in spreninice morajo pošte usmerjati na pošlo Ljubljana 2, ki jih odpravlja pošti Trieste, Pacchi Dogana. 811^ ia vlaganja točlv ja M znamke „VLACET". priznano dober prodaja drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ulica 1 Rdeči križ poroča Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce prosimo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b. Capu-Iovič Jovan, lic Franc, Meše Anton, Rejec Ciril, Tomažič dr. Danilo. Pošto naj dvignejo: Andjelkovič b. poručnik, Devetak Sonja, Oračner Matilda, Einspielerjeva 19, Orill Andrej, Železnikarjeva 18, Grohar Viktor, Šiška Hribar Helena, Jegličeva ulica, Hribar Vida, J Mariborska 21 Knez Frančiška, Viška 13, Krašovec Frančiška, Tugomirjeva 27, Modic Ludvik, Vič 164, Osolin Miha, arhitekt, Sv. Petra c. 6/II, Penko Pavle, policijski agent. Pokorn Ivana, Rožna 5/1, Potokar Sanka, Na peči 23, Stepic Dušan, Lepi pot 15, Verdonik Edo, Dramsko gledališče. Vigele Ferdo Dolenjska c., Vittori Karel, Vič-Glince 4, Vreček Anton, Sv. Petra c., Žagar Betka, Vič 161. Namesto venca na krsto ge. šubičeve iz Poljan nad Škofjo Loko je darovalo uradništvo t. t. »Slovenia Transport«, Ljubljana L 100.—, neimenovani pa ie daroval L 200 — Rdečemu križu. Plemenitim darovalcem iskrena hvala- Koledar Nedelja, 10. avgusta: 10. pobinkoštna; l.av-rcncij, miičencc; Asteria, devica in mučenica. Ponedeljek, 11. avgusta: Tiburcij, muče-nec; Suzana, devica in m učen1 en; AleksaJder, škof in mučenec. Torek, 12. avgusta: Klara, devica in ustanoviteljica redu; llilarija, mučenica; Uerkulan, škof; Nimiju, mučenica. — Duhovne vaje za duhovnike. V Domu duhovnih vaj v Ljubljuni bo za gospode v avgustu še tečaj od 18 do 22. Ker je še prostora, prosimo preč. gg., da se v čim večjem številu priglasijo. Oskrbnina se lahko poravna tudi z intencijami, ki ImhIo na razpolago v Domu. — Vodstvo Doma duh. vaj v Ljubljani, Zrinjske-ga štev. 9. — Dogoni za nakup klavne živine. V prihodnjem tednu bodo sledeči dogoni za nakup klavne živine: dne 12. avgusta t. I. v Metliki, dne 12. avgusta t. i. v Vel. Laščah, dne H. avgusta t. I. na Vrhniki. Vabijo se vsa mesarska strokovna združenja, da pošljejo na dogone svoje pooblaščene zastopnike v svrho prevzemu odkupljene klavne živine. — Vincencijeva konferenca za akademike prosi za darove, da bo mogla podpirati s hrano in stanovanjem mnoge akademike in druge študente, ki so ostuli v Ljubljani. Sedaj med počitnicami zbiramo sredstva za jesen in zimo. roigravalo z njihovimi vozili. — 20 milijonov lir za pomoč tistim, ki so se vrnili v domovino. »Službeni list« objavlja zakonski odlok, s katerim preide spet v pristojnost Izselje-niškega in kolonizacijskega komisariata naloga, pomagati italijanskim rojakom, ki se po posredovanju" Stalne komisije za* vrnitev Italijanov iz tujine vrnejo iz tujine, ter jih nastaniti na ozemlju Kraljevine, na italijanskih posestih onstran morja in v Albaniji. Prav tako mora omenjeni Komisa-nat skrbeti tudi za tiste, ki so se vrnili v domovino zaradi vojnega 6tauja. Pooblaščen je, da za izkazovanje pomoči tistim, ki so se vrnili v domovino, ter za izkazovanje pomoči tistim, ki so se vrnili v domovino, ter za njihovo nastanitev ustanovi prvi sklad 20 milijonov lir v breme postavk v proračunu finančnega ministrstva za leto 1941/42. — Razstava tiska in slik v Neaplu. Turistična družba za neapeljsko pokrajino je sklenila prirediti razstavo zgodovinskega tiska ter slik iz Neaplja in okolice po izvoru iz 19. stoletja. Razstava bo odprta v začetku septembra in sicer v Anžuvinskem gradu. Razstava bo bogata, ker bo obsegala razna dela neapolitanskih rojakov, posebno pa umetnikov, ki so bili rojeni ali pa so delovali v Neaplju in bližini. — Radijska razstava v Milanu. Od 6. do 14. septembra bo v M:lanu radijska razstava in sicer v palači za stalne razstave. Navzlic težavam, ki jih ima v sedanjem času radijska industrija, je bilo vendar sklenjeno, da se razstava priredi. Po številu bo trinajsta. Radio se je izkazal tudi v vojnem času s svojimi velikimi odlikami. Posebno važen je kot propagandno orodje, prav tako pa tudi kot vzgojno sredstvo. Razstavljeni bodo novi modeli radijskih sprejemnih aparatov in izpopolnjeni z vsemi pridobitvami radijske tehnike. Ljubljana Razstavni prostori ljubljanskega velesejma so že dograjeni Skoraj dva meseca nas še ločita od jesenske velesejmske prireditve, ki obeta biti letos pod novimi razmerami neprimerno bolj velika in pestra kakor druga leta. Kljub leniu, da je še precej časa, so zelo pohiteli pri gradbenih delih na vseh treh velikih novih paviljonih, ki bodo tvorili jedro razstavnih prostorov na novo urejenega sejmišča. — Spomladi so najkasneje začeli graditi dolgi paviljon ob Celovški cesti, nato je paviljon dolgo časa počival v surovem, sedaj pa je tudi že dograjen in pokrit. Glavna zidarska dela so končana v vseh paviljonih, v zadnjem ob Celovški cesti pa se bližajo zidarska dela, kakor ometavanje in čiščenje, koncu. Medlem so seveda v ostalih velikih paviljonih, ob prvem, ki gre od glavnega vhoda nasproti kopališču Ilirije proti Lattermanovemu drevoredu, in drugem, ki gre vzporedno z Latterma-novim drevoredom, dovršili že veliko obrtniških del. Najbolj urejen je že veliki paviljon desno od glavnega vhoda. Zidarska dela so končana, po tleh so že položene velike betonske plošče, ki bodo primeren in trajen tlak. Sedaj dokončavajo tudi že lični strop, ki bo lesen in podoben ladijskim tlom. Tako bomo prvič dobili paviljone, ki ne bodo kazali prašnih in zanemarjenih reber lesne konstrukcije strešnega ogrodja, kakršne smo doslej videli vedno skoraj v vseh starih paviljonih. V tem paviljonu gradijo tudi že lesene pregrade, ki bodo ločile posamezne razstavne prostore. Vrata in okna še niso postavljena, pač pa so že izdelani in vstavljeni vsi okvirji. Okna in vrata so seveda že izdelana in jih bodo v kratkem začeli vstavljati. Ob nekdanjem stranskem vhodu pri Lattermano-vem drevoredu je tudi sedaj stranski vhod; je to lična rotunda s kupolo. Tudi ta je že popolnoma dokončana, ometana in prepleskana, v njej so za tlak prav tako uporabljene velike betonsiie plošče. Rege med ploščami že zalivajo z asfaltom. Drugi paviljon, ki stoji vzporedno z Lattermano-vim drevoredom, za malenkost zaostaja za prvim v toliko, ker tam šele sedaj polagajo betonske plošče, ki bodo tvorile vzdolž vsega paviljona srednji hodnik. Na obeh krajih tega hodnika, torej tam, kjer bodo razstavni prostori, polagajo sedaj lesen pod, medtem ko ima prvi paviljon vsa tla prekrita z betonskimi ploščami. V tem paviljonu bo pod kmalu izdelan, nato pa se bodo lotili stropa in drugih dokončnih del. Ob prvem paviljonu so tudi že uredili zunanja razstavišča, ki bodo na notranji strani pod veliko betonsko streho, ki jo nosijo betonski stebri. Pod za ta razstavišča je že izdelan iz lesa. Ta cenejša razstavišča bodo mnogo pridobila že samo zaradi tega, ker sega streha nad njimi daleč na hodnik za pešce. Tako bo ob vseh zunanjih razstavnih prostorih na notranji strani paviljonov nastal pokrit hodnik za pešce, ki bo zelo dobro služil zlasti ob slabem vremenu. V petek so začeli tudi podirati staro ograjo ob glavnem vhodu. Ta bi glede na nove paviljone v bližini glavnega vhoda v resnici ne bila posebno .reprezentativna; nadomestili jo bodo z bolj lično in bolj učinkovito, ki se bo skladala z novimi stavbami. Tudi v starih paviljonih, ki bodo začasno še ostali na velesejmu, dokler ne bo izpeljan ves gradbeni program, so začeli že popravljati zidove in omet. Kmalu se bodo oglasili tudi pleskarji, ki bodo osvežili zunanjost starih paviljonov toliko, da se ne bodo preveč razlikovali od sodobnih novih zgradb. Za vsa ta obnovitvena dela, kakor tudi za graditev novih razstavnih prostorov, kaže izredno zanimanje Eksc. Visoki Komisar, ki hoče, da bi se Ljubljanska pokrajina na jesenskem velesejmu res dostojno in na sodoben ter reprezentativen način predstavila vsej Kraljevini. • 1 Zadušnfca za pok. Miho Moškerca. V ponedeljek, 11. avgusta bo ob pol sedmnih v frančiškanski cerkvi pri oltarju sv. Antona sv. maša za pok. Miho Moškerca. Vsi prijatelji in znanci rajnega lopo vabljeni! Specialist za očesne bolezni dr. Ivan Koklič je preselil ordinacijo in ordinira v Beethovnovi ul. 14/1 (Palača „Dunav") od 9 do 12 in od 3 do 5 I Odprta je do 24. t. m. v Jakopičevem paviljonu umetnostna razstava M. Gasparija, St. Dremlja in F. Smerduja. Občinstvo si jo lahko ogleda dnevno od 9 ao 13 in od t+_ do 19. 1 Otvoritev zobozdravniške ordinacije. Dr. de Gleria Stanislav, specialist za zobne in ustne bolezni, jc začel ordinirati na Tyrševi cesti 92 (nasproti železniške kolonije). Ordinira ob delavnikih od 9 do 12 in od 13 do 18. 1 Neimenovan dobrotnik je daroval za di-iaka-tcologn lir 50, za invalida brez sredstev lir 50, za moža, ki je prišel ob vse imetje, lir 30. Bog plačaj! I Zunanjost pnlače Visokega Komisariata obnovljena. Pred nedavnim so začeli obnavljati zunanjost palače Visokega Komisariata. ki je bila v resnici potrebna osvežitve. Dela so že končana na traktu ob Erjavčevi ulici in na traktu ob Beiweisovi cesti. Na vogalih kakor tudi nad glavnim vhodom v palačo krasijo fasado grbi, nu katerih so izmenoma naslikani savojski grb in liktorski simbol. Sedaj dokončujejo trakt paluče, ki stoji v Gregorčičevi ulici. 1 Zobozdravnik-specialist dr. Mfrko Kambič ne ordinira do 21. avgusta. 1 Moderna galerija bo res lepa. Palača moderne galerije, katero so začeli pred nedavnim oblagati z lepim rumenkasto belim kamnom s IIvara, sedaj že kaže, kakšno bo njeno lice. Obloga iz pravokotnih kamnitih plošč je že izdelana do višine oken v pritličju nasproti glavni poti v Tivoli in skoraj ob vsem dolgem zidu, ki gleda na Bleiweisovo cesto. Ker je ograja, ki loči stavbišče od ceste, precej redka, lahko vsi, ki hodijo mimo, vidijo, kako učinkovita bo obloga. Pestrost obloge jsovzdigujejo različno obdelani kamni, med katerimi so nekateri brušeni, drugi fino obdelani, tretji pa zopet le oklesani. Prav zaradi tega bo vsa palača dobila nekak vzorec, ki se bo ponavljal in ki bo poživljal vso veliko steno, katera gleda na Blei-weisovo cesto in nima nobenih oken v pritličju. Edina sprememba na tem dolgem velikem zidu so kletna okna, ki bodo zanimivo poživila zunanjost. Dr. Robert Neubauer je začel s privatno prakso kot specialist za pljučne bolezni ter ordinira na Tyrševi cesti 6 (bivša dr. Hausova ordinacija) ob delavnikih od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure 1 Dva nesrečna padca. V petek dopoldne je na Sv. Petra cesti padel 44-letna učitelj Mirko Logar. Spodrsnilo mu je na hodniku za pešce ter si je zlomil desno nogo. Na j>omoč poklicani reševalci so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Okrog poldneva se je zgodila v Gradišču tramvajska nesreča, katere žrtev je postal 15-letni Ivan Čufar, doma s Trnovskega pristana. Padel je pod tramvaj in se pri tem hudo potolkel po nogah. Prepeljan je bil v bolnišnico. 1 V Ljubljani nmrli od 1. do ?. avgusta: Urbanec Jožefa 80 let, vdova mehanika, Vidovdanska 9; Mehle Frančiška roj. Kurent, 84 let, žena delavca, Japljeva 2; Dešnak Katarina roj. Ilabjan, 81 let, vdova krojača, Japljeva 2; Čerin Franc, 41 let, delavec, Borovnica; Kaste-Mc Ivan, 62 let, kurjač v pivovarni »Union«, Korotanska 9; Vodišek Ana, 50 let, poljska dni-narica, Vidovdanska 9; Jesih Marija roj. Sirk, 83 let, vdova železničarja, Grabljevčeva 26. — V ljublqanski bolnišnici umrli: Otič Pavel, 59 let, vlakovodja drž. žel. v p., Milčinskega 26; Kores Stanko. 21 let, akademik, Maribor; Zor-man Alojzij, 37 let, delavec, bivališče neznano; Mikolj Jože, 40 let, potnik, Bleivveisova cesta, Delavski dom; Tome Alojzija roj. Horvat, 46 let, žena žel. sprevodnika, šmartinska 29; Kvas Josip, 55 let, Sneberje 40, obč Polje; Hribar Martin, 26 let, sin posestnika, Sv. Križ pri Kostanjevici 15; Tigel Adela, 52 let, zasebnica, Kočevje, Rožna ul. 195; šumrada Terezija, 63 let, žena trgovca, Kozaršče 8 pri Rakeku. Lekarne Nočno službo imajo lekarne v nedeljo: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, šelenburgova ulica 7; v ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Mur-mayer, Sv. Petra cesta 78. Novo mesto Visok obisk. Pretekle dni se je v Novem mestu mudil prevzv. gospod škof dr. Gregorij Rožman. Ustavil se je v novomeškem kapitlju, kjer je prenočeval, naslednji dan pa je obiskal samostan čč. ubogih šolskih sester v Šmihelu, kjer je maševal. Ob tej priliki je obiskal tudi bolne italijanske vojake, ki so nastanjeni v samostanskem poslopju. Obisk prevzvišenega gospoda škofa je na vojake napravil najlepši vtis. Pri obisku italijanskih vojakov so bili navzoči vsi tukajšnji vojaški kurati, ki so se ob tej priliki poklonili ljubljanskemu, škofu. Po obisku se je prevzvišeni gospod škof zopet vrnil v Ljubljano. Še vedno nesreče z municijo. Okrajno glavarstvo v Novem mestu je zaradi štveilnih nesreč, ki se še vedno dogajajo zaradi nestrokovnjaškega ravnanja z municijo in raznimi eksplozivi, dalo vsem občinam nalog, naj prebivalstvo na krajevno običajni način podučijo, da je treba vsako najdeno municijo in razstrelilne snovi takoj javiti najbližji oblasti, ki bo ukrenila vse potrebno, da bo na mesto najdbe prišel strokovnjak, ki bo municijo napravil za neškodljivo. Prebivalstvo samo se naj municije v lastnem interesu ne dotika, da se tako izogne nesrečam, kakršnih je zadnje čase bilo mnogo. Sejm za odkup goveje živine. Dne 26. avgusta bo v Novem mestu sejm za odkup goveje živinn po tozadevni uredbi Visokega Komisarja. Sejm organizira Prevodov komisar za novomeški okoliš, ki obsega 9 občin, g. inž. Marolt. Na sejmu bo posebna komisija prignano živino kvalificirala in na podlagi te kvalifikacije bo živina plačana po cenah, kakršne določa omenjena uredba. Iz Goriške pokrajine Smrt dveh uglednih žen. Iz Kostanjevice na Krasu nam pišejo: Dne 1. avgusta smo pokopali gospo Amalijo Urdih, mater širom znanega Boštjanovega gostilničarja, podjetnega posestnika in uglednega, čeprav še mladega našega ključarja. Pogreb je bil zelo lep. Pokoj-nica ie imela kar 17 otrok, od katerih jih živi le sedem, a so vsi lejx> »spravljeni«, razen najmlajšega Karlota, katerega je umirajoča mama tako težko čakala, a le dočakala na izredni vojaški dopust, da ji je še utegnil pritisniti svoj zadnji sinovski poljub. Pogreba se je udeležilo izredno veliko ljudi. Zlasti je bilo mnogo takih, ki so že kot otroci spoštovali dobro Boštjanovo mamo. Je namreč vsem znano, kako je blagopokojna imela ne samo veliko na razpolago, ampak tudi. kako je imela odprto srce nn roke zlasti za lačne otroke. Bog daj usmiljeni pokojnici nebeško plačilo, preostalim ]>a obilo tolažbe! V zadnjem času nas je zapustila tudi vele-spoštovana gospa Terezma Trampuž, rojena Paulin. naša dobra trgovka. Bila je mati ubogih. Kdor koli se je obrnil nanjo s kakršno koli prošnjo, mu je pomagala. Gospa Terezi.na, kakor so jo iz spoštovanja vsi klicali, je bila vzgojena v zavodu, je dobro znala kar tri jezike in je bila veliko let uradnica v Gorici. Ko se je po poroki naselila v naši vasi, so ljudje kaj kmalu spoznali njene vrline duha in srcu in so se takoj začeli zatekati k njej po nasvete in prošnje. Bila je poleg tega globoko verna in tudi mati versko ubogih. In kdo je bil v verskem pogledu bolj reven kot naša vas, katero je strašna fronta uničila gmotno in moralno. Noša vas še danes ne zmore lastnega duhovnika. Gospa Terezina je tudi v tem pomagala in v marsičem nadomestovak g. upravitelju. Več let je prebirala šmarnice ljudem, ki so so v maju shujali v cerkvi. Pogreb je bil res vreden tako zelo spoštovane naše gospe Terezine. Ljudi toliko, kolikor jih le redko vidimo. Pa tudi sosedni gospodje dušni pastirji so prihiteli, da počastijo spomin zaslužne pokoj niče. Žalujočim naše globoko sožalje! 35 letnico mašništva je na praznik Marijo Snežnice 5. avgusta obhajal v njeni romarski cerkvi Nadavčami g. Štefan pl. Posarelli, župnik v škrbini. Jubilant je doma v Avčah, je na ta dan pel Nadavčami svojo prvo sv. mašo in vsako svoje mašnišiko slavje praznuje v tem vabljivem Marijinem svetišču. Na mnoga leta! Nadzorstvo cen. Tajnik fašistične stranke je odredil, da se pri vsakem fašju ustanovi občinski odbor, ki bo nadzoroval cene vseh jx>-trebščin. Odboru, v katerem bodo zastopniki občine in zastopniki kmečkega, trgovskega in industrijskega sindikata, bo predsedoval tajnik dotične krajevne organizacije. Goriški pokrajinski tajnik je določil, da se pri vsakem sedežu krajevnega fašja postavi omarica, v katero se bodo lahko vrgle pritožbe proti nered-nostim ali zlorabi določenih cen. Ovadbe morajo biti točno utemeljene in od tožiitelja podpisane. Iz Trsta _ Stoletna starka v Bujah umrla. Nedavno smo poročali, da živi v Istri najstarejša stanovalka Julijske Benečije Antonija Dubac, ki je dosegla starost 104 let. Te dni pa je starka umrla. Rojena je bila marca meseca leta 1837. Vse svoje življenje je težko delala in trpela ter živela v skromnosti in siromaštvu. Zadnjih 20 let je bila rešena skrbi, ker je bila sprejeta v ubožnico v Bujah. Do svojih zadnjih dni je starka ohranila neverjetno svežino duha ter se je natanko spominjala vseh dogodkov iz svoje daljne mladosti. Staro ženico je vse rado imelo, odkar pa je dosegla 100 let starosti, pa je postala prava atrakcija ter so jo obiskale razne visoke osebnosti1, ki so prišle v Buje. Nov radiološki kabinet je bil te dni slovesno otvorjen v prisotnosti številnih zdravnikov v »Sanatorio Triestino« v via Rosetti. Kabinet je najmoderneje opremljen z aparati za radiodiagnostiko in radioterapijo. Otvoritev je izvršil dr. Rinaldi, predsednik provincijskega sindikata zdravnikov. _ V nedeljo so bili Tržačani v openski jami. Jamska komisija Planinskega društva Julijske Benečije je pretečeno nedeljo povabila Tržačane v slavnostno razsvetljeno »jamo velikanov« (Grotte Gigante) na Opčinah. Jama je bila letos šele drugič v celoti razsvetljena. Opčinska jama je največja podzemeljska dvorana na svetu ter obstaja iz enega samega ogromnega prostora, dolgega 240m. Veličastna je višina jame, saj se nahaja najvišja točka stropa 150 m visoko od tal, da jo oko komaj doseže. V jami bi imelo prostora skoraj celokupno prebivalstvo Trsta. Leži v bližini Trsta, komaj tri kilometre oddaljena od zadnje od zadnje postaje električne železnice na Opčinah. Razsvetljava je krasna, z reflektorji in žarnicami so razsvetljeni vsi kotički, tako da pridejo do izraza vse lepote tega ogromnega podzemskega prostora, ki je tudi zelo bogat na kapnikih in drugih zanimivih kame-nitih tvorbah, Obisk jame je bil v nedeljo zelo velik ter so prišli gledat čudeže podzemlja poleg Tržačanov tudi ljudje iz notranjosti Italije. Iz Spodnje štajerske Cestna dela na Spodnjem Štajerskem. Poročali smo že, da je civilni komisar za Spodnje štajersko oni dan začel betonska dela na cesti Maribor— Fram. Po načrtih in naročilu generalnega inšpektorja za nemške ceste trenutno grade na Spodnjem Štajerskem vseh cest v skupnem cestnem omrežju 500 km. Državne ceste bodo razširili in jih uredili tako, da bo po njih mogoč prevoz s hitrostjo 80 km. Državna cesta Maribor—Fram— Konjice in Celje bo široka 11 m, betonirana površina pa 9 m. Betoniranje ceste bo gotovo letos od Maribora do Hoč, prihodnje leto pa do Frama. Pri cestnih delih je trenutno zaposlenih na Spodnjem Štajerskem 12.000 delavcev, ki imajo na razpolago 120 tovornih avtomobilov in 80 cestnih valjarjev. V Celju so bivšo Razlagovo ulico prekrstili v ulico Gregor-Jesenko Strasse. Dr. Gregor Je-senko se je svoječasno kot primarij in operater celjske bolnišnice močno udejstvoval v celjskem občinskem življenju. Prometna nesreča pri Konjicah. Delovodja konjiškega cestnega odbora Jožef Podkubošek se je oni dan na poti proti domu z motornim kolesom zadel v kolesarja Janeza Zisurko tako nesrečno, da sta..oba zletela v cestni jarek. Podkubošek je pri sunku in padcu zadobil tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico. V konjiški okolici sta ee v vinogradu zabavala ključavničarski mojster Hermann Wresonig in njegov prijatelj Wesenschegg s tem, da sta iz pištole streljala v steber ograje. Krogla je prebila prepereli del stebrička in je obtičala v glavi 14 letnega dečka Ernesta Arbeiterja, ki je slučajno šel mimo jx> poti. Nesrečnega fantička so po prvem zdravniškem pregledu pri domačem zdravniku dr. Gorišku prepeljali v celjsko bolnišnico. Umrli sta: v Mariboru: vdova po žel. uradniku Marija Tibuč, v Celju pa žena gostilničarja in trgovca Marija Grasselii od Sv. Jakoba pri Št. Juriju ob Južni železnici. Iz Hrvatske Maršal Kvaternik v Varaždinu. Prejšnjo nedeljo se je mudil v Varaždinu maršal Kvaternik ter je začel dela pri zgraditvi delavskega naselja, ki se bo imenovalo po Stjepanu Radiču. Ob tej priliki je imel hrvatski vojskovodja govor, v katerem je poudarjal veliko poglavnikovo skrb za delavstvo. Omenjal je tudi njegovo zakonsko odredbo o ustanovitvi »Državne častne delovne službe«, s katero hoče mestno in ostalo mladino z delom približati delavcu in kmetu. Po njegovem govoru je prosvetni minister dr. Budak izročil prometu popravljeni most čez Dravo. Izšla je odredba o prirejanju tečajev za nepismene vojake. Uredba zasleduje cilj, da tudi vojska z vsemi ostalimi šolskimi oblastmi stori vse» da ie pismenost v neodvisni državi Hrvatski čimprej iztrebi. Pravosodni minister je izdal ministrsko na-redbo, s katero je poleg Edmunda Trajerja imenovan za predsednika Izrednega narodnega sodišča v Zagrebu še dr. Rudolf Somer. Milan Iluzjak, bivši banski inšpektor in njegovi tovariši pred narodnim sodiščem. V ponedeljek se je pričela pred izrednim narodnim sodiščem v Zagrebu razprava proti bivšemu banovin-skemu inšpektorju Milanu Iluzjaku, orožniškemu podpolkovniku v p. Nikoli Cujičiču in več orožnikom zaradi njihovega postopanja proti ustašem v znani ustaški vstaji v Liki 1934. leta. Obtoženci se branijo, da so za takšno postopanje proti ustašem dobivali navodila iz Belgrada. Sedem oseb. ki se niso držale v Zagrebu policijske ure, je policija poslala na prisilno delo v Like Konzerviranje sadja in zelenjave Kvarjenje, t j. gnitje, plesnobo sadja in zelenjave povzročajo majhne, nevidne glivice ki jih je mogoče ugonobiti ali pa ovirati v razvoju, če jih Izpostavimo veliki vročini. Izkazalo se je da se sadje in povrtnine ne pokvarijo, povrh pa še obdržijo prvotno barvo in okus. ako jih izpostavimo nekaj časa primerni vročini v takih posodah, v katere po vkuhavanju zrak nima dostopa. Vročina torej uniči kvarne glivice in klice. Na ta način se je torej začelo konzerviranje sadja, povrtnine in drugega sočivja. _ Navadne steklenice za kompot, katere gospodinje zavezujejo s pergamentnim papirjem, so sicer že dolgo let v rabi, vendar pa še zdavnaj niso tako prikladne kakor patentne steklenice. Navadne steklenice lahko uporabimo za sadje in povrt-nino le, če jo shranjujemo v močni sladkorni ali solni raztopini, v kisu, rumu ali finem špiritu. Tu je ohranjajoči^ vpliv pripisati manj kuhanju kakor pa omenjenim raztopinam, deloma pa tudi lastni gostoti. Cim slabejše so raztopine, tem slabše se tudi vloženo sadje konzervira, zelenjava in jedila se tem hitrejše skaze. Neugodno vplivanje zunanjega zraka pa se skuša preprečiti tudi s.tem; da se na vrh sadja ali sočivja nalije čisto olje ali raztopljeni loj, ali pa, da se površina pokrije s papirčkom, namočenim v čistem špiritu ali rumu. To zadnje se prakticira zlasti pri marmeladah in strjeninah. Shranjevanje s pomočjo raztopin zahteva zelo natančno delo in pa suho shrambo. Pergamentni papir pa je treba pred uporabo zmočiti, da ga je mogoče tesnejše pritrditi. Pri navadnih kompotnih steklenicah je treba za shranjevanje sadja veliko sladkorja, kar zelo močno podraži živila. Razen tega presladka jedila človeku kmalu presedajo in sadje izgubi povrh tega svoj prvotni naravni okus. Vse drugače pa je pri patentnih steklenicah. Te so sicer dražje, vendar pa se izplačajo, ker se raba sladkorja ravna po okusu posameznika.. Pri bolj sladkem sadju sploh sladkorja ni treba. Pri patentnih steklenicah se rabijo razni dodatki kakor so sladkor, sol, kis itd., ampak so potrebni le v toliko, da zboljšajo jedilom okus. Konzerviranje temelji tu le na dejstvu, da z razgretjem udušimo kal kvarjenja y kozarcih in preprečimo vstop zraka v steklenice. V patentnih steklenicah sadje in živila ohranijo svoj prijetni okus. Za dobro konzerviranje je potrebna najstrožja snaga v vsem: v priboru in stvareh, ki jih mislimo konzervirati. Jedila, katera hočemo konzervirati, naj bodo vedno sveža, ker se blago, o katerem sodimo, da se je pričeto kvariti, tudi po vkuha- vanju, še naprej kvari. Sadje in povrtnino moramo v steklenice tesno vlagati. Sadje je navadno treba zaliti s sladkorjem, povrtnino pa s solnato raztopino ali pa prekuhano vodo. Zelo je važno, da niso steklenice prepolne. Preden polagamo na steklenice gumijeve obroče, se moramo ponovno prepričati, če so čisti. Ako je prišla pri vlaganju sadja kakšna tva-rina na gornji rob steklenice, moramo ta rob obrisati. Ko so tako steklenice napolnjene s sadjem ali drugimi živili, pričnemo z vkuhavanjem ali segrevanjem. To storimo v posebnem loncu, med steklenice pa, da se ne stare jo, denimo lesno volno ali pa snažne cunje. Izkušnja je določila za razne vrste sadja in povrnine posebno toploto in pa čas, kako dolgo naj ta toplota vpliva, da ostanejo vkuhane reči nespremenjene, pa vendar konzervirane. Jagode je treba vkuhavati 15 minut pri 75 do 80 stopinj C, hruške 30 minut pri 90 stopinj C, grah, fižol eno uro in pol pri 100 stopinj C itd. Prekoračenje teh meja se lahko maščuje. Ako segrevamo premalo, ne preprečimo kvarjenja, če pa segrevamo spet predolgo ali preveč, se nam živila lahko razkuhajo ter izgube prvotno obliko in okus. Izkušnja tudi uči, da je dobro za nekatera jedila, če se vrši po nekaj dneh prvega konzerviranja drugo vkuhava-nje. Prvo segretje zaduši sicer kvarne glivice in bakterije, ne pa vedno njihove trose ali klice, katere se v nekaj dneh razvijejo v glivice in bakterije. Te moramo zatreti z drugim vkuhavanjem. Cas vkuhavanja se ne računa od tistega trenutka, ko smo postavili posode k ognju, ampak šele od tistega, ko je bila dosežena predpisana toplota. Vkuhavati je treba počasi, to se pravi, paziti je treba, da voda ne vre valoma. Steklenice ne jemljimo prej iz vroče vode, preden se ni voda že ohladila. Po konzerviranju moramo steklenice hraniti na snažnem, hladnem in suhem prostoru. Prostor ne sme biti presvetel in tudi ne na prepihu. Pri premočni svetlobi konzerve oblede. Ko je konzervirano sadje ali zelenjava na policah, se je treba večkrat prepričati, če pokrovi dobro drže. Ce je kateri pokrov odjenjal, se mora vkuhavanje ponoviti, če se jedila že niso do tedaj pokvarila. Da se o tem, če so konzerve dobro pripravljene, hitro prepričamo, denemo steklenice prve dni na kakšen topel prostor. Tu se začno kvarne glivice hitro razvijati, ako imajo sploh še kaj življenjske moči v sebi. V takem primeru pokrovi kaj hitro odstopijo. Če odstopijo, se mora ponovno vkuhavanje hitro izvršiti. Ako pa pokrovi dobro drže, je to znak, da je bilo prvo vkuhavanje dobro opravljeno. Domov s počitnic! Na balkonu so stali kovčegi: od takega iz svinjske kože pa do tistega iz krokodilove kože in še eden prav majheu... ki je... lirr... videti, kot bi bil iz pasje kože. Na vrtu se rumeno listje igra skrivalnice. Zdrevil sem k morju: »Zbogom!« »Pljusk in čof!« Uf, kako je nevljudno to morje! Jaz se lepo poslovim, a morje mi pljuskne vodo v glavo. Od pletenih kabin za kopanje so ostala sama rebra. Nebo ima barvo brljavega psa. Zvezde so se priklonile s svojimi glavicami. Hudo mi je. Pa zbogom in na svidenje! Nikoli vas ne bom pozabili Poslovil sem se tudi od gozda. A gozd me ni prav nič razumel: zašumel je, zašušljal... Kaj se zmeni gozd za malega Mi kija! Poslovil sem se tudi od branjevke. Tudi ona je žalostna. Sezone je konec, ona pa še ni mogla razprodati vseh svojih smrdljivih ribjih konzerv. Vso pot so mi nagajali kovčegi in nisem mogel prav nič misliti. Zinka je slabe volje ko kaka kaznovana papiga. Zelo je zrasla o počitnicah in je močno opaljena. Polno glavo ima težkih vprašanj, pa prijateljic, raznih slik za barvanje, meni pa ne privošči niti pogleda. Pa ni treba! Briga me! Doma se bom sprijaznil s sosedovim Fo-ksom, vse drugo me naj v uho piše...« (Jako rad imam take besede, ki prav nič ne pomenijo.) Dopotovali. Opotovali. Potovali. Otovaili. Tovali. Ovali. Vali. Ali. Li.. To sem napisal zato, ker so takile dovtipi. ki si jih ljudje pripovedujejo in hočem biti tudi jaz dovtipen. Vratarkina Kuštrovka me je pogledala od strani in se je obrnila in šla proč. Glej jo no, Erofico! No, prav! Saj se znam tudi jaz ponašati, e čakaj, ko l>om dobil zlato kolajno na pasji razstavi, se boš kar razpočila od jeze v svojem brlogu I Joj, kako je v stanovanju tesno! Obzorje je kar prod nosom, gozd iz grmičja se kar preskoči. Nikogar nimam, da bi se ipral z njim. Zinka se uči v šoli o nekih tropičnih krajih. Kuharica se jezi in si neprestano briše usta. Le čakaj, nekoč ti bom vse pojedel, potem si »a ne boš mogla za kaj usi brisali! Na balkonu šušlja uvelo listje. Zmeraj prihaja k nam en in isti vrabec. Jaz mu drobim kruh, on pa skakija krog mojega smrčka in me kljuva s kljunčkom. Sinoči sva se takole nekako pogovarjala: »Kje stanuješ, ptička moja?« »Povsod.« »Kako — povsod? Ali imaš očka in mamico?« »Mama je v drugem delu mesta, a očka je sfrčal daleč ven v neko vas.« »Kaj pa vendar počneš, ko si tako sama?« »Skakljam okoli. Pa poletim visoko nad vrt, posedam malo na topolih in tako dalje. Ti si zares dober z menoj. Zmeraj mi daješ drobtinice in tako nisem nič lačen.« »Pa ti je hladno? Zdaj bo že jesen...« »Kje neki! Saj imam perjiče! Čriv-Sivik! Le j no, vrabci so se stepli! Hej, hej, le čakajte! Tudi jaz vas bom...« Frrr... ga že ni! Moj Bog, zakaj še jaz nimam peruti! • Uf, kar zebe me. Včeraj je odpovedala centralna kurjava in mene samo zebe in zebe. In zmeraj bi spal. Podnevi spim, zvečer spim in jKinoči spim. Zinka pravi, da imam spalno bolezen. Mama pa reče, da sem star in učiteljica glasbe trdi, da imam malarijo... Joj, na enega samega psa je padlo toliko bolezni! Mojega dnevnika je konec. Pa saj tudi pisati nimam več kaj. Uf, ko bi bil medved, bi odšel v gozd, pa bi se skril v brlog, bi si šape namazal z medom in bi spal, spal... Da ne jx>zabim — napisati moram, kaj se mi je sinoči sanjalo! Da smo vsi odpotovali nekam na jug, na sonce. Zinka in mama sta odšli v jedilni vagon, očka pa je zaspal (on v vagonu zmeraj spi). Meni pa je bilo hudo, kako da tudi mene niso vzeli s seboj! Iz kovčega pa je nekaj zamijavkalo. češ: »Zato, ker je psom v tok vagon vstop prepovedan. Mačice pa lahko gredo vauj. Toda psi — Jej — pa oprostite!« Saj veste, da sem kar pobesnel in se z zobmi zagrizel v tisti kovčeg... in sem se zbudil. Tale svoj dnevnik prebiram. Kako bi bilo, če bi ga kdo založil in bi izšel kot knjiga? Razume se, da z mojo sliko in mojim av-to-gra-mom. V sleherni hiši, kjer je kaj majhnih no-zic in glavic s pentljami, a tudi brez njih, bi poznali ime: Miki! ka spi, ura tik-taka, hišnica smrči, c slišim skozi strop. svidenje, gospoda moja, zbogom r*>letj tisto cvetje, fantički in punčke, očke ii Zinka spi, ura tik-taka, hišnica smrči, o, saj io slišim skozi strop. Na svidenje, gospoda moja, zoogom r>oietje m vse tisto cvetje, fantički in punčke, očke in mame. dedi in babice ... Mislil sem, da se bom razjokal, a namesto tega sem kihnil. Zdajle napravim veliko . Hov! Spet me je bolha ugriznila! Pa prav v tem ganljivem trenutku... O, te pijavke psov! Prijatelj mladine, _„.... dobri in ljubeznivi KONEC Foks Miki. Kis, ki nadomešča olje. Za tak kis potrebujem: Sedem litrov vode, en liter črnega dalmatinskega vina, dva dela oetove kisline in tri žlice medu. Vodo, vino in oetovo kislino zli-jem skupaj in dobro premešam. Med raztopim v vroči vodi in pridenem tekočini ter pon,ovno dobro premešam Potem pustim kako uro stati, nakar nalijem v steklenice in povežem s krpico, da se kis ne napraši. Čez 14 dni steklenice zamašim z zanaški. Kis spravim na kuhinjsko omaro ali na kak drug, suh prostor. Zelja V plesnem o po ju bi rada po poti romala. koncu in miru naproti, zdaj lahno in u ritmu, zdaj divje, silneje, kakor se gibljejo roie in veje na vrtu u jeseni — ko čakajo smrt. Dvignila roke bi, spet jih spustila, da bi se rož in prsti dotaknila, ki v vlažnosti svoji po miru diši, da bi si izmila pekoče oči — z roso večerno, ko pada na vrt. V plesnem opoju bi rada na poti dom svoj pozabljala v zvokih in v zmoti, in zadnji bi kelih gorja in bolesti spraznila rada v opoju na cesti, — kot rože na vrtu — ko čakajo — smrt. (Pučko Marija). Dež me fe dobil... Kaj storim s premočenimi oblačili1 Poletni dež je večidel precej zahrbten. To se pravi, da se ne napoveduje dosti in ne opozarja mnogo, ampak nas večkrat tako iznenadi, da človek niti ne utegne ne, da bi se zavaroval spričo njega. Seveda nas takle poletni dež prav nič ne zaboli, in čeprav pridemo do kože premočeni domov, ne bomo zato zboleli, kot bi jeseni ali pozimi, sai se brž preoblečemo v suho, in dež, oziroma ploha, nam ni niti več v mislih. Kar nam pa bolj brodi po glavi, so pa premočena oblačila, klobuk, torbice..., vsi ti predmeti, ki moče ne prenesejo brez posledic kot mi. Ce so obleke in plašči premočeni, jih moramo dati na obešalnik in obesiti na metlišče, ki ga damo med dvoje omar ali vrat, da oblačila prosto visijo. Obleko je treba tako razpotegniti, da dobi spet svojo obliko, rokave in oprsje pa je nagaliti s papirjem. Žepne lopute in ovratnik, skrčene robove in obrobke razpotegnemo Tako naj visijo in jih nato zlikamo po vlažni platneni krpi. Pokrivala nataknemo na poveznjene posode, krajevce razpotegnemo v pravo obliko in jih pustimo, da se posušijo. Pentlje podpremo z vložki iz lepenke, cvetlično listje in cvetje podpremo z vato. Premočene bluze in obleke s takimi vzorci, ki se jim bo barva nemara razlezla, moramo koj zmencati v mrzli milnici, jih izplakniti v jesihovi vodi, nato v čisti vodi. Nato jih damo na brisalke, ki jih vanje zavijemo in dobro pretlačimo, nato jih še napol vlažne razpro-stremo na prt (ruto itd.) in jih zlikamo. Premočene, blatne čevlje nad vedrom z vodo brž do čistega skrtačimo (ali s krpico naglo operemo) in jih nato nategnemo na kopito; če pa nimamo kopit, damo v čevlje krpe ali papir. Nato damo čevlje, ležeče, na polenčke in ko se posušijo, jih namažemo z običajnim mazilom. Torbice iz laka ali drugačnega usnja najprej do suhega obrišemo, nato jih namažemo z mažo za čevlje in jih obribamo s krpo, da se svetijo. Potem damo v torbico papir in že očiščeno obesimo na prosto, da se posuši. Če je torbica iz blaga, damo vanjo veliko papirja, in ko je suha, jo je treba polikati, sicer ne bo več lepa. Premočene aktovke in kovčege takoj obrišemo s suho krpo, zlasti pa ključavnice. Če se poznajo deževne kaplje na usnju, namažemo usnje z voskom za parkete in nato dobro ob-drgnemo. da se usnje sveti. Namažemo pa usnje lahko tudi z barvasto mažo za čevlje. cjlUčk POŠTNI PILOT Strahota! Poveljnika zrakoplova sta torej njegova dva najhujša sovražnika, nebesna razbojnika — štreelj in Svetožrc. Torej ta dva, oblečena v čudovito kraljevsko uniformo, sta zijala vanj in mežikala z očmi. Mišek se je odločno postavil in vprašal: »Kaj delata tukaj, potepina? Kaj hočefa od mene?« »Za zdaj nočeva nič,« se je nesramno za-grohotal Svetožrc. Oblečen je bil kof kralj. Celo krono je imel na glavi, v roki pa žezlo! »Midva sva oblast,« je dejal zmagoslavno. »Midva imava največji in najboljši zrakoplov sveta!« Štreelj se je smehljal in, buljil v Miška izpod čela, a Svetožrc je nadaljeval: »Bogata sva. Zaplenila sva dve sto poštnih vreč denarja in vrednostnih papirjev.« Mišku se je začelo svitati. »Vsega imava v izobilju,« je Svetožrc nadaljeval, »in zdaj imava tudi tebe v rokah, lo jx>t nama pač ne boš ušel!« Najbolj hitro od vseh dreves raste drevo ka-zuarin v Indiji. V desetih letih zraste do 30 metrov visoko Aleksandrit je dragulj, ki menja svojo barvo. Podnevi je temnomoder, ponoči pa črn. Krokodilske samice so jako skrbne matere. , Jajca polagajo na breg na blazine iz mehkih bilk 1 in jih pokrivajo s protjem. I »Da bi bila mlada« — to fe dandanes želja vseh žensk, tudi tistih, pri katerih ne more biti to nič drugega kot želja. Tako so se naša dekleta odvadila, da bi si želela biti na videz starejša in modrejša. ampak se povsem zavedajo svoje cvetoče mladosti. Zdaj ni nič več potrebno, da bi mladi ženski generaciji pridi-govali. da le najpreprostejša preprostost najbolj poudarja prelepi cvet mladosti, ki se nikdar ne povrne. Na sliki je nekaj primerov za poletne obleke. ki bodo našim hčeram brez dvoma všeč. Na desni je lična platnena oblekca s štiriogla-tim izrezom, ki se mu pridružita dva našita žepka. Krilo je razširjeno z globoko gubo ali ie sešito kot hlačno krilo. Šivi so poudarjeni r. dolgimi volnenimi ali vrvičastiml vbodi. Za pražnje prilike je v sredi obleka iz pikčaste svile. Na sprednjem delu je naplečnik' nabran med dvema gladkima progama, ki tvorita v sredi dve pentlji. V pasu je vsa širina nabrana v tretji progi, ki tvori pas in je tudi zavezana v penil io. Višek obleke mladega dekleta je obleka, ki sc spredaj zapenja z (jumbi in ie zlasti primerna za šport. Na levem rokavu je velik, pisan monogram. V hladnih dneh se bo pnlegel kostum; krilo iz križaste volne in lopica. Otroci na otoku Kuhi ne poznajo druge slaščice kot sladkorni trs. ki ga pridno žvečijo. Človeški nos razlikuje več ko šest in pol tisoč raznih voniav. V nekaterih krajih na otoku Kuba je navada, u« noji mlekar s kravo od hiše do hiše in kar sproti namolze mleko, kolikor ga kdo zahteva. Kužne bolezni so izpreminjale obraz zgodovine Ošpice, gobavost, kuga, jetika, sifilis, kolera, gripa in legar; šibe božje za človeštvo tekom stoletij Razne kužne bolezni so imele tekom stoletij I velik vpliv na nadaljnji razvoj zgodovine. Zaradi | svojega nenadnega pojava, zaradi hitrosti, s ka- ; tero se širijo in občutkom nemoči, ki ga vzbujajo ; v prizadetem človeštvu, kužne bolezni, močno do- i moralizirajo ljudi, ki so preostali ter dostikrat rušijo zakone in družabni red. Kužne bolezni med starimi narodi Znano je, da so kužne bolezni divjale že med starimi Egipčani, 1'erzijci, Indijci in Kitajci. Točnih podatkov o tedanji šibi božji, ki je prišla nad omenjene narode, nimamo in tudi ne vemo, kakšna kužna bolezen se je med njimi razširila. Vemo samo to, da mnogo bolezni, ki jih že omenja sveto pismo, še danes muči človeštvo. Garison omenja v svoji zgodovini medicine med drugim gobavost. •Ni pa izključeno, da so stari narodi že poznali tudi jetiko. Strašna bolezen med Peloponeiko vojno Prvo veliko in strašno kužno bolezen, o kateri nam poroča zgodovina, popisuje Tukidid v svojem delu Peloponeška vojna. Atenci in Spar-tanci so prišli navzkriž ter nasprotja niso mogli rešiti mirnim potem in so segli po orožju. Bratomorna vojna je divjala polni dve leti. Sparlanci so v močnih naletih pustošili atensko pokrajino. Pred njimi je šel strah in trepet. Ljudstvo se je preplašeno in zbegano zatekalo v Atene, kjer zanje v nobenem oziru ni bilo preskrbljeno. Zato je kmalu v prenapolnjenem mestu izbruhnila neka kužna bolezen. Zdravniki so bili pred njo brez vsake moči in njenega širjenja niso mogli zaustaviti ter so bili Atenci prepuščeni kugi na milost in nemilost. Bolezen je pričela z vročino v glavi. Oči so postale kmalu krvave. Nastopilo je tudi vnetje. Ljudje, katerih se je prijela ta bolezen, so kihali in so dobili hrapave glasove. Bolezen se je nato počasi spuščala v pljučne organe ter je povzročala močno kašljanje. Ko je zajela želodec, so ljudje močno bruhali. Večina bolnikov je tudi zelo trpela od številnih krčev. Pri nekaterih so bili redkejši, druge so pa spet stalno napadali. Vročina pri teh bolnikih je bila lako visoka, da niso mogli prenašati na sebi nobenega pokrivala. Na nje so morali stalno paziti, da ne bi poskakali v hladno vodo. Ker niso mogli spati, so bili tudi živčno zelo razdraženi in so silno obnemogli. Ce je bolnik vzdržal vse te stopnje bolezni, se je kuga preselila od zgornjih in srednjih telesnih organov v roke in noge. Povsod, na prstih, rokah, nogah in očeh so se pojavila gangrena. Mnogi bolniki, ki so ostali živi, so za vedno izgubili spomin. Trupel se niso lotevale niti ptice roparice. Ker pa ljudje niso vedeli, v koliki meri je bolezen razširjena, so se izogibali eden drugega ter so odklanjali pomoč celo svojemu najbližnjemu. Tako so bili reveži prepuščeni samemu sebi in težki usodi, ki jih je čakala. Zdravniki še danes ne vedo imena te kužne bolezni, ki je zelo razredčila atensko prebivalstvo. Nekateri mislijo, da je bil morda legar, katerega so pa spremljale še druge nalezljive bolezni. Težke preizkušnje ljudstva v Srednjem veku Kronike srednjega veka razgrinjajo pred nami težke udarce, ki so padali na ljudstvo. Lakota in neke čudne bolezni so dostikrat desetkovale prebivalstvo velikih pokrajin. Ošpice so postale že periodična bolezen. Močno se je razširila tudi gobavost in je s svojimi strašnimi ter ostudnimi ranami zaznamovala na tisoče in tisoče nesrečnikov. Naglemu razvoju te težke bolezni je mnogo pripomogel vpad Saracenov v Evropo. Posebno je bila gobavost razširjena v jugozahodni Evropi, kjer so jo splošno poznali samo po imenu »arabska bolezenc. Močne medsebojne trgovinske zveze raznih dežel v področju Sredozemskega morja so prav tako zelo pospeševale razvoj gobavosti. Od časa do časa se je oglašala še druga bolezen, ki ni bila nič manj strašna ter je imela smrt tudi pri njej bogato žetev. Ta bolezen je pri ljudeh povzročala pesimizem. V Evropi se je javljala v X., XI. in XII. stoletju pod imeni »sveti ogenj«, »ogenj «v. Antona« in »peklenski ogenj« ter je dobesedno pokončala vse prebivalstvo v več deželah. Pri tej bolezni je izgledalo, kakor da bi silen notranji ogenj sežigal svoje žrtve. Bolnikom so včasih roke in noge najprej počrnele, nato pa odpadle. Če je pa kdo ostal ziv, je bil siromak vse do svoje smrti. Nek zgodovinski zapisek iz tedanjih dni pripoveduje, da je ta bolezen v nekaj dneh pokosila samo v štirih francoskih provincah 40.000 ljudi. Križarske vojne so prinesle s seboj nove bolezni Mnogo novih bolezni so prinesle v Evropo tudi križa'rske vojne. Predvsem so odprle pot novi nevarnosti: podgani. Kljub vsemu raziskovanju se učenjakom še do danes ni posrečilo, da bi v rim- ski in grški zgodovini našli kako sled o podgani. Zato je čisto verjetno, da je podgana tedaj živela še divja v arabskih in egipčanskih puščavah. Prve podgane, ki so prišle v Evropo, so bilo črne. Ker so dobri plezalci, so se hitro spravile na razne ladje. Prvič so jih opazili v XII. stoletju. V naslednjem stoletju jih je bila Evropa že polna. Ljudje tedaj še niso vedeli, da podgane prenašajo nalezljive bolezni ter so jih ljudje preganjali in pobijali samo zaradi velike škode, ki so jo povzročale po poljih. Žival se je pa kljub temu tako razmnožila, da so ljudje najemali posebne pokončevalce podgan, ki so se bavili samo s tem »poklicem«. Toda v XVIII. stoletju je navadno črno podgano pregnala druga strašnejša vrsta podgan, tako zvana norveška podgana, ki e prišla v Evropo iz Srednje Azije. Leta 1727. so te podgane v ogromnih množinah preplavale Volgo in se razširile po vsej Evropi. V Ameriko so prišle okoli leta 1775. in so se razširile tudi v tem delu sveta. V manj kakor dveh stoletjih so se razširile sploh po vsem svetu, razen v polarnih krajih ter povsod izpodrinile črno podgano. Podgane niso bile samo nevarne zaradi pokonče-vanja žetve, temveč zaradi številnih parazitov, ki žive na njih in s katerimi prenašajo največ nalezljivih bolezni, kakor kugo, pegasti legar, steklino in razne druge infekcije spirohetov. Najstrašnejša kuga na svetu je bila v XIV. stoletju Številni zgodovinarji pripovedujejo o še več kugah, ki so divjale tako v Evropi, kakor tudi v ostalih delih sveta. Vsi se pa strinjajo v tem, da je bila kuga v XIV. stoletju največja in najstrašnejša epidemija, kar jih pozna zgodovina človeštva. Kuga je dobila tudi svoja imena. Ponekod so jo imenovali »črna kuga«, drugod spet »velika kuga«, v nekaterih krajih pa kar naravnost »črna smrt«. Pričela je najprej leta 1346. v Severni Kini, kjer je v dobrega pol leta spravila na drugi svet 13 milijonov ljudi. Potem se je pa pričela širiti tudi v Evropo po tedanjih velikih trgovskih poteh. Dežele, katere je obiskala ta bolezen, so skoraj namah opustele.^Okoli Damaska in Jeruzalema sploh ni ostal nihče pri življenju. V Aziji je za to boleznijo umrlo 24 milijonov ljudi. Razširila se je tudi na vse Sredozemske otoke. Na Korziki in v Sardiniji je po tej bolezni ostala pri življenju približno ena tretjina prebivalstva. Vse drugo je pomrlo. V Genovi je n. pr. umrlo za to boleznijo 40.000 meščanov, v Benetkah 100.000 ljudi, v Padovi sta tej bolezni podlegli dve tretjini meščanov. V Bolonji in Fe-rari je dnevno umrlo za to boleznijo do 2000 oseb. Iz teh krajev se je ta strahotna epidemija razširila v naše kraje in Nemčijo, kjer je za to boleznijo umrlo skoraj 1,250.000 ljudi. Poljska je tedaj za to boleznijo izgubila več kakor polovico svojega prebivalstva. Prav tako bogato žetev je imela ta kuga v Franciji, kjer je n. pr. v Avigno-nu pomrlo za njo 150.000 ljudi, mesto Ari je izgubilo polovico svojega meščanstva, Marseille pa dve tretjini. Iz Francije je kuga našla pot v Anglijo, kjer je divjala še hujše. Zgodovinarji pripovedujejo, da se je pred njo rešil komaj vsaki deseti Anglež. Iz Anglije so jo trgovske ladje prenesle na Norveško, ki je tudi za to kugo izgubila dve tretjini svojega prebivalstva. Na otoku Islandiji je pa sploh pomrlo vse prebivalstvo ter se od tedaj pa vse do najnovejših dni otok nikdar ni mogel prav opomoči. V vsem je tedaj umrlo v Evropi 30 do 40 milijonov ljudi. Na Kitajskem in v Aziji prav toliko, tako da lahko računamo, da je ta kuga zahtevala kot žrtev 70 do 80 milijonov ljudi. Tedaj so umirali prav enako bogataši, kakor siromaki. Med drugimi je tedaj umrla norveška kraljica, sestra nemškega cesarja, burgund-ski vojvoda, francoska kraljica, aragonska kraljica in kastilijanski kralj. Črna kuga je pa imela še druge strašne postranske posledice, ker jo je spremljala socialna demoralizacija, ki je strahoto bolezni še bolj po-, večala. Ljudje so dostikrat s kamenjem preganjali zdravnike, ker so se bali okužitve. Kuga je bila pogosto odločilni činitelj v vojni. Umrljivost ljudi je bila tolikšna, da je povsod nastopilo veliko pomanjkanje delovnih moči. Zato so bili tedaj delavci zelo dobro plačani. Za manjše kmete je bila kuga popolna propast. Nove kuge leta 1381., 1366. in 1377. so povzročile še večjo krizo socialnih odnosov. Razdobje odkritij novih svetov v spremstvu novih bolezni Kakor vsak dotedanji stik starega sveta s kakšnim novim delom, je tudi razdobje španskih odkritij novih dežela prineslo na svet nove epidemije. Med tretjim Kolumbovim potovanjem se je pojavila do tedaj neznana bolezen »rumena groznica«, ki je Kolumbove kolonije na Karibijskih otokih popolnoma uničila. Rumena barva je bila strašilo za vse tiste, ki so bolezen preživeli ter so se jih po vrnitvi v domovino ljudje naravnost izogibali. Posebno bogato žetev je dobila ta nova Zahvala Ob priliki smrtne nezgode mojega moža Oman Franca, strojevodja v Mariboru, mi je uprava ..Slovenca" izplačala zavarovalnino t. 3850*- ker je bil moj pokojni mož redni naročnik in plačnik „Slovenca". Za nakazano podporo se upravi ..Slovenca" najtopleje zahvaljujem. Kljub težkim razmeram je uprava ..Slovenca" izplačala polno zavarovalnino takoj, s čimer je vodilni slovenski dnevnik „Slovenec" ponovno dokazal, da je svojim zvestim naročnikom vedno v pomoč in ga zato vsakomur priporočam. Z odličnim spoštovanjem Pavla Oman. Plačujte naročnino ..Slovenca" v naprej! Obvarujete si tako lepo socialno podporo, ki je v nesreči zlasti v današnjem času močna pomoč! bolezen med domačini krajev, ki so jih odkrili španjolci. Tej bolezni so se pridružile nato še vse ostale bolezni, ki so jih belokožci prenesli med Indijance. Tako je jetika spremenila veliko otokov v same mrtvašnice. Še bogatejšo žetev je pa imela jetika med Indijanci. Izgleda, da so Spance na vseh njihovih potovanjih spremljale stalno nalezljive bolezni. Tako so n. pr. na otoku Haiti ljudje umirali v tako velikem številu, da jih ni bilo mogoče pokopavati. Isti slučaj je bil v Mehiki, kjer je pomrlo toliko ljudi, da ostali niso mogli več obdelati zemlje ter je v deželi zavladala velika lakota. Vsa država Aztekov se je spremenila v eno samo pokopališče. Osvajalci so v nove kraje prenesli tudi ošpice. Čeprav ta bolezen ni tako nevarna kakor ^ prej omenjene, je tudi ona zahtevala veliko žrtev. Prvo Kolumbovo potovanje je bilo važno tudi za medicinsko znanost, ker ni odkrilo samo novih dežel, temveč je prineslo v stari svet tudi klice nove moderne kuge, ki razjeda še danes mnogo narodov, Sifilis ki so jo prinesli v Evropo Kolumbovi mornarji s Haitija. V Evropi se je prvič pojavila med francosko armado, ki je šla v Italijo oblegat Neapelj ter se je pozneje razširila povsod v Evropi. Španjolci, Italijani in pozneje Nemci so to bolezen imenovali »francosko bolezen«. Francozi se s to zaslugo niso preveč bahali ter so jo pripisovali drugim narodom. Ta moderna kuga je tedaj divjala tako močno, da so bili proti njej zdravniki brez moči. Žrtve te bolezni so bile pokrite s samimi tvori. Bolezen se je širila tako hitro, da so ljudje mislili, da se prenaša tudi po zraku in z dihanjem. Vsa javna kopališča so tedaj zaprli. Da bi zadušili smrad, ki ga je povzročala ta bolezen, so ljudje v vedno večjih množinah pričeli uporabljati razne dišave. Sifilitiki so tudi hitro izgubljali lase. Zato je prišla tedaj v modo nošnja dolgih las, brk in brade. Če se je pojavil kje nesrečnik brez las in brade, je postal vsem zelo sumljiv ter se ga je vse izogibalo. Dalj časa je divjala tudi kolera Pojavila se je najprej v Indiji, odkoder je prišla tudi v Evropo ter je zahtevala prvo žrtev dne 22. marca 1832. v Parizu. Od tu se je razširila po vsej Evropi in je po njej divjala pet let. Tej bolezni je podleglo nad milijon ljudi. V Rusiji 400.000, v bivši Avstriji 340.000, v Španiji 100 tisoč in v Franciji 95.000. Nove epidemije kolere so, se pojavile v Evropi še 1847. in 1856. Zadnjič je divjala kolera v Evropi leta 1892. Toda strah, ki ga je ta bolezen povzročila povsod po svetu, je rodil dobre posledice ter se morata tako Evropa, kakor tudi Amerika za ves svoj higienski sistem zahvaliti samo koleri. Kolera je popolnoma spremenila način prehrane, zidanja stanovanjskih prostorov in industrijskih obratov. Zadnja svetovna vojna je pričela v času, ko je bila medicinska veda že na zelo visoki stopnji. Zato so mislili vsi, da se velike epidemije ne bodo več mogle pojavljati. Toda vsi 6e še spominjamo, da je bilo drugače. V začetku leta 1918. se je v Ameriki in na Kitajskem nepričakovano pojavila neka nova bolezen, Gripa ki se je čez nekaj mesecev že pojavila tudi v Franciji. Najprej med vojaštvom, nato je pa zajela tudi civilno prebivalstvo. V treh zaporednih valovih je preplavila posamezne evropske dežele in pokosila okoli 20 milijonov ljudi. Med zadnjo svetovno vojno je med bivšim avstrijskim vojaštvom precej razsajal tudi legar, ki je zahteval okoli 200.000 človeških žrtev. Matija Malešič 41 V zelenem polju roža Izvirna povest \ Gospodar prinese temu, onemu vino na mizo, iz kuhinje je morala na pomoč dekle, ki se uči kuhe, natakarica pa bi še morala imeti sto rok, če bi hotela postreči vsem takoj, ko naroče, in biti povsod, kjer jo kličejo. Čisto nepričakovano je navalilo danes toliko gostov. Gospoda slavi prihod novega geometra. Kako ga slavijo! Govor za govorom, kar zvrstiti se ne morejo! Geometer naroča litre! Kadar mora natakarica v geometrovo bližino, skuša skriti svoj obraz, pogled poveša in noče pogledati geometru v oči. Geometer pa je prešeren in objesten, ko nalašč jo venomer kliče, naroča ko da se mu denar ne smili. Natakarica res v trenutkih ne ve, kje se je drži glava, komu bi se prej odzvala. Ali vse v zmešnjavo, vzklike in govorjenje vse vprek natakarica ne pogleda geometru v oči, pred njim poveša pogled, gleda, da čimprej odhiti iz njegove bližine. To se ji vselej ne posreči, zakaj geometer je središče družbe in večera, misli, da mora sam vse ukazovati in naročati. Čim poznejša ura, tem težje je natakarici bežati od geometra. Gospoda je posedla okoli dolge mize, geometer v sredini, na mizi sami litri, zadnjo četrtinko je vrgel geometer pod mizo. Oženieni gospodje so odšli, od njih so ostali le tisti, ki so bili poznani, da odhajajo zadnji iz gostilne. »Ribica!« Kak je le ta geometer! Ribica ni nobeno žensko ime! Če je gostilna »Pri zlati ribici«, naj bo natakarica Ribica? O, če je kje na svetu katera ženska večja reva ko je natakarica! Kar se komu poljubi, ji reče. Za tarčo mora biti pijani gospodi. Svoje duhovitosti ne znate drugače in drugam stresati ko na ubogo natakarico? »Ribica, Ribica! Imenitno!« Gospod z glavarstva, ki ne more nikdar mimo natakarice, da bi je ne vščipnil, plane s stola, potrka z nožem po kozarcu. »Moj govor bo kratek, gosj>oda! Srce me sili, tudi je moja dolžnost, da v imenu stalnega omizja gostov ,Pri zlati ribici' izrečem gosjKHlu geometru najtoplejšo zahvalo za njegovo duhovito domislico. Mesece že streže našim želodcem, hladi in napaja naša žejna grla naša dična, naša draga in mila prijateljica Anica . ..« Omizje ko v zboru: »Živijo Anica!« In dvigajo kozarre. Natakarico pri vratih prestreže gospodar, da ne pobegne. »Ne bodi dete! Razumi vendar šalo!« »Anica, Ančka, Anka, Anuška, Anutja, Ana. Imena, kakršnih je po svetu dovolj! Dekleta z imenom Ribica pa gotovo ni nikjer na vsem širnem božjem svetu. Kaj mislite, gospoda moja?« »Ni ga! Ni ga!« »Ančka, naša Ančka I Ime Ančke ni zate! Pre-navadno, prevsakdanje je zate, ki si cvet deklet, ki si čisto drugačna ko druge tvoje tovarišice! Šale ne poznaš, življenje ti ni cvetoč travnik. Posebno ime moraš imeti za svoje posebnosti, da se boš tudi ti smejala z nami in bila dobre volje ko mi. Ribica! Kak domislek! Gospod geometer, hvala vam zanj! Hvaia vam, da ste nam vzeii iz src in jezika besedo, ime, katerega smo čutili, pa ga nismo mogli izreči! Dosedanja Ančka, odsedanja Ribica, pridi, da te krstimo pa ime Ribica!« Gospodar vleče natakarico k mizi. Gospodje so vsi iz sebe, vse je vrglo s stolov, kozarce dvigajo proti njej, hrumijo: »Živijo Ribica!« Geometer ji tišči svojo kupico v roko. Trenutek natakarica porabi in se iztrga gospodarju iz roke. In pobegne v sobo za navadne pivce. Natakarica ni sužnja, da bi počenjali z njo, kar jim pade v glave, ki so razgrete od vina. Da vas le sram ni, gospodje, izbirati za svoje norčije prav natakarico, ki opravlja svoj težak posel le, da se na svetu pošteno preživil Je že za njo gospodar: »Gospodje kličejo, Anica I« »Če opustijo svojo neslano šalo, grem! Če ne...« »Če ne?« Gospodar grbanči čelo. Natakarica se vrne h gospodi. »Ribica, o, Ribica! Pa si res ko Ribica, ki ie človek ne more obdržati v roki, spolzi mu iz nje!« »Ribica! Ribica!« Od povsod in iz vseh strani: »Ribica, Ribica I« Natakarica stisne zobe. »Kdo me je klical.« »Jaz že, če nihče drugi nel« Geometer jo ujame za roko. »Če izpolziš drugim iz rok, meni ne boš, Ribica zlata!« Natakarica toliko da ne zavpije od bolečine. Gospod z glavarstva, ki je prej govoril, je posegel kar čez mizo z roko in jo vščipnil v vrat. »Tak ti si zanimivost in skrivnost tega mesta?« Geometer jo tako stiska za roko, da jo boli. Ko se mu skuša izviti, se mora cisto obrniti i glavo proti njemu, mora mu od blizu pogledati v oči. Težko sope natakarica Ali je natakarica cunja, ob katero si sme vsakdo obrisati roke? Hipoma jo geometer izpusti. Debelo ji zre v oči. »Ribica I Kje sva se midva že videla?« Natakarica je rdeča v obraz že od napora, ko se je skušala izviti iz geometrovih rok. Rdeča je v obraz od bolečine, ker jo je tisti gospod z glavarstva tako surovo in neusmiljeno vščipnil v vrat. Ničesar ne odgovori geometru. Pobira po mizi prazne skodelice, v katerih je prinesla črne kave, glavo globoko sklanja na mizo. Geometer ne odneha: »Gospodje, skrivnost in zanimivost vašega mesta poznam I Dekle, od kod se poznava?« Brezobzirno jo ulovi za brado in ji obrne obraz k sebi. »Anica ... Anica ... Ančka ... Anuška... Čakaj, da premislim?... Anica... Anica... Ali si bila natakarica, ko sva se srečala v življenju?« Natakarica se komaj oprosti geometrovih rok. »Govori, Ribica! Tedaj kajpa še nisi bila Ribica I Anica... Anica... Kje sva le že trčila skupaj? Pa nisi bila tedaj kaj drugega, ne Anica ... Zini vendar!« »Zaman, gosjx>d geometerl Na natezalnici jo mučite, ne razodene vam ničesar iz svojega življenja! Saj prav zato pravim, da je zanimivost in skrivnost našega mesta!« Geometer zacmaka z jezikom in tleskne s palcem in sredincem desnice. »Ko nalašč zame, gospoda! Ne veste, kako ljubim zanimive in skrivnostne ženske 1 Ribica, pripravi sel« In skoči za njo, da ji odpre vrata »Lepa si, Ribica, primoj uuilaj, da Bi iepai« ji poSepeSe. (Nadaljevanje prihodnjič.). h športnega življenja v Trstu Triestina hoče pridobiti tri ljubljanske nogometaše Italijansko prvenstvo v hoji Trst, v začetku avgusta. Tržaško športno življenje je kljub vročemu poletju živahno. Dasi še vedno trajajo počitnice nogometnih klubov, pa imamo zato vsako nedeljo več drugih zanimivih športnih prireditev. Tako je zadnjo nedeljo bila v ospredju zanimiva prijateljska tekma v tenisu Ljubljana : Trst. Bilo je to letos prvo srečanje med italijanskimi in slovenskimi športniki, pa je razumljivo, da je vzbujalo zaradi tega še večjo pozornost. Športni stiki med ljubljanskim in tržaškim tenisom so že stari. Prvo srečanje je bilo že leta 1937. v Ljubljani, kjer je tržaška ekipa premagala reprezentanco Ljubljane s 4:2. Nato je sledil re-vanžni nastop v Trstu, v katerem so tržaški teniški reprezentanti zopet zmagali. Leta 1939 sta bila zopet dva nastopa — v Ljubljani in Trstu. To pot pa je bila sreča mila ljubljanskim reprezentantom. V Ljubljani so zmagali z visoko razliko 5:1, re-vanžno tekmo v Trstu pa je prekinil hud naliv pri stanju 3:1 za Ljubljano. V vseh navedenih štirih tekmah so sodelovale samo moške ekipe. Nedeljski — peti — nastop ljubljanskih in Tržaških teniških reprezentantov je bil še zanimivejši, ker so sodelovale prvič tudi teniške igralke. Drugi športni dogodek zadnje nedelje je bilo italijansko prvenstvo v hoji na 10 km, ki se je >ršilo na igrišču Littorio. Hoja kot športna panoga se v Italiji že dolgo 'goji ter so se prve državne tekme vršile že leta 1919. Zanimivo je tudi, da je Italija prva letos sprejela nemški predlog, naj bi se v mednarodnih športnih srečanjih zamenjal troskok s tekmo v hoji. Tekmovanja v hoji so na 10 in 25 km. Tekma na 25 km je bila nedavno v Milanu; v odličnem času je zmagal popularni športnik Pino Cressevich. Državno prvenstvo na 10 km pa je bilo sedaj v Trstu. Sodelovalo je 25 tekmovalcev, od teh je prispelo 20 na cilj, 5 pa jih je odstopilo. Zopet je LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave v sluiaju lepega vremena ob 16.. 18. In 20. url, v slučaju dežja predstava tudi ob 14. uri Odlična muzlkaina komediia b prekrasno glasbo, razkošnimi pleil in odličnim bnmoriem Ukradena pesem Nino Taranto, Vivi Giol, Sandro Rnpplni Kino Matica, ttlulon 22-41 BENJAMIN GIGLI Ave Marija Kino Sloga, telefon 27-30 Najpopularnejši italijanski komik v izvrstni komediji burnega smeha — Macario Morski razbojnik — II pirata sono iol Kdor se hoče od srca nasmejati, nai »i oirleda ta film! Slovenski napisi po vsej dolžini filma! Kino Union, telefon 22-21 lieniamino GIGLI in Isa Miranda v glasb, filmu Srčni akordi Za dodatek čudovite pustolovščine ameriškega časnikarja . , Bliskoviti reporler , Predstave ob pol 3, 5. in pol 8. uri Vedno po dva filma s slovenskimi napisi Kino Kodeljevo, telefon 41-04 zmagal z veliko premočjo Pino Cressevich v času 48.8 minut. Cressevich ima odlično izdelan stil ter izdrži vso progo vedno v popolnoma istem tempu, kakor ura. Drugi je bil Malaspina (Milan) v času 48.56, tretji Maleraba (Benetke) 49.2. Še štirje na-daljni tekmovalci so rabili za to dolgo progo manj kot 50 minut, dokaz, da razpolaga Italija s številnimi dobrimi močmi za to disciplino. Še meseca avgusta bodo trajale nogometne počitnice, potem pa se spet pričnejo tekme v italijanskem prvenstvu, v katerem igra odlični tržaški nogometni klub Triestina vedno važno vlogo. Triestina se za start v prvenstvu dobro pripravlja ter si je ojačila svoje vrste tudi s tremi slovenskimi nogometaši, bivšimi člani SK Ljubljane. To oja-čanje je bilo tem bolj potrebno, ker ima Triestina nekaj svojih dobrih sil pri vojakih, drugi njeni konkurenti v Italiji so pa tudi poskrbeli za ojača-nje svojih ekip ter so si pridobili nekater« najboljše igralce splitskega Hajduka in pa nekaj italijanskih nogometašev, ki so se vrnili iz Južne Amerike, kjer so nastopali v tamošnjih prvorazrednih klubih. Krožna kolesarska dirka: Gorica-Ljubljana-Trst-Goriea Velike priprave za prvo italijansko krožno kolesarsko dirko skozi novo pokrajino dokazujejo, kako važna in pomembna je ta športna prireditev. Priprave so v rokah najvišje italijanske. športne organizacije CONI. Vsi večji italijanski klubi so dobili vabilo na to prireditev in* gotovo se je bo udeležilo prav lepo število italijanskih kolesarjev, med katerimi bomo videli tudi najboljše. »Gazžetta dello Šport« bo ob tej priliki izdala posebno številko, v kateri bodo vse podrobnosti, tičoče se te dirke, ter mnogo fotografij. Dalje bodo po zaslugi Eksc. Visokega Komisarja Graziolija v Ljubljani, kakor tudi v vseh večjih krajih naše pokrajine, skozi katero bo šla proga, posebni pre-mijski starti. Zvezni tajnik v Gorici, narodni svetnik Molino, na katerega iniciativo se bo ta dirka vršila, je dal razen že določenih nagrad še tri posebne nagrade, ki naj bi pripadle trem prvim vojakom, ki bi bili med dirkalci. Najbrže pa bo tudi nagrajen s posebno nagrado prvi, ki bo dospel na prelaz pri . Logu ob Črnem vrhu nad Idrijo, kjer je najvišji vzpon 852 m. Nadzorniki bodo postavljeni v Godoviču, Ljubljani in Trstu. Edini postanek, na katerem se bodo dirkalci okrepčali, bo v Ljubljani. Nagrade so: prvak celotne dirke prejme 2250 Tir, drugi 1500 lir, tretji 900 lir, četrti 750 lir, peti 600 lir, šesti 450 lir, sedmi 375, osmi 300, deveti 225 in deseti 150 lir. Nagrade neverificiranim dirkačem pa so: prvemu 350 lir, drugemu 250 in tretjemu 150 lir. Posebne nagrade, ki se bodo določile šele pozneje, bodo javljene dirkalcem tik pred štartom. Častna nagrada je pokal glavnega direktorija narodne Fašistične Stranke, ki je prehoden za eno leto, in bo podeljen klubu, ki bo med prvimi petimi imel največ svojih članov. V trajno last preide klubu, kateremu bi bil ta pokal podeljen trikrat, čeprav ne v zaporednih letih. Štart je v Gorici ii} teče proga skozi Ajdovščino, Col, Črni vrh nad Idrijo, Godovič, Kalce, Logatec, Vrhniko, Log, Ljubljano, Log, Vrhniko, Logatec, Kalce, Planino, Kačjo vas, Postojnb, Razdrto, Senožeče, Sežano, Opčino, Trst, Štivan ob Timavu, Tržič, Roke, Redipulje, Foljan, Zagraj, Gradiško, Faro ob Soči ter nazaj v Gorico. V celoti je dolga 256 km. Planinci — oglejte si Kočevsko! Planincem je malo znan ta del naše ožje domovine. Kočevska deželica zasluži vso pažnjo s krnjepisnegn in planinskega stuliščn. Zeleni pašniki, pisana polja, svojevrstne prijazne vasice in temni, hladni, brezkončni gozdovi označujejo to zemljo. Kdor si želi poletnega hladu, miru in počitka v zdravem planinskem zraku, oplojenem s prijetnim vonjem bora in smrek, nai poseli Kočevsko, kjer dosežejo gore višino nad 1200 m. nekatere s krasnim razgledom in bogato planinsko foro. Slovensko planinsko društvo je tudi v tem predelu Ljubljanske pokrajine skrbelo za zavetišča. Gozdarji v gozdarskih hišah dajo na razpolago prenočišče v opremljenih sobah članom SPD, ako se izkažejo s člansko izkaznico, overovljeno od društva za tekoče lelo. Dovoljenje za prenočevanje v imenovanih postojankah si je treba preskrbeli pred posetom teh hribov polom SPD v Ljubljani. Za posetnike Goteni-škega Snežnika prideta v poštev čuvajnica v Mrziem studencu in gozdarska hiša v Ravnah, za posetnike Borovških hribov gozdarska hiša v Ravnah, za posetnike Stojne (Fridrihšlainn) pa lovska koča na Stojni, od koder da ključ čuvar Kaštanek v Livolu, in za posetnike Roga gozdarska hiša na Rogu. Pri posetu vseh teb predelov na Kočevskem pa morajo planinci paziti, da ne delajo hrupa v gozdovih in ne plašijo divjadi. Z uporabo gori navedenih gozdarskih koč imajo člani SPD nadaljnjo ugodnost, da najdejo zavetišče na svojih izletih po planinskem predelu Kočevske. Kdor želi še podrobnejših informacij o izletih na Kočevsko in o uporabi gozdarskih koč, naj se oglasi v društveni pisarni SPD v Ljubljani. Česa vsega niso izračunali ljudje.. • V polovici prejšnjega stoletja jo živel na Dunaju dvorski svetnik, ki je 1. aprila 1877. povabil vse svojo prijatelje na posebno slovesnost. Stari svetnik je namreč tega dne slavil 25. letnico, odkar jo prvič stopil v svojo stalno gostilno. Od tedaj pa do dneva slovesnosti je vsak dan v gostilni obedoval in večerjal. Jubilarec je o povžitih količinah hrane vodil točno knjigovodstvo ter jo ugotovil, da je v 25. letih plačal gostilničarju za kosila in večerje 12.000 forintov. Za ta denar jo pa od njega dobil: 18.250 žeinelj, 28 veder juhe, 01 in tri četrt centov mesa, 33 centov prikuh, 58 veder vina in 342 veder piva. Nekaj let pozneje je pa neki Amerikanec Izračunal, da moški povprečno preklepetajo po lil ure na dan. V minuti izgovore približno 100 besedi, ali v eni uri 28 strani v veličini osmine pole. I/, tega sledi, da vsak moški tedensko izgovori 000 strani ali letno 52 debelih knjig. »In ženske?« so ga radovedno vprašali prijatelji. »Žal, nisem tako dober matematik, da bi mogel to izračunati!-'' t 2 S 4 5 fi 7 8 9 in 11 Poskusna polja za nevihte V pokrajini Absroth pri Hebu so ustanovili prvo nemško poskusno polje za nevihte. Na številnih mestih so postavili krajše jeklene palice, ki postanejo od udarcev strel magne-tične. Čim močnejši je »nebeški *<>k«, tem močnejše je tudi stanje magneličnosti. Z navedbo stanja magnetionosti ti je potem prav lahko izračunati moč in številnost udarcev strele. Na podlagi opazovalnih podatkov hočejo raziskovalci strele dognati, zakaj na enem ali drugem mestu tako pogosto udarjajo strele. Rezultati tega dela bodo gotovo zelo važni in bodo prav gotovo tudi vplivali na novo izdelavo strelovodov. Živilske karte za pse Z uvedbo živilskih kart skoraj v vseh državah, ki so prizadete od vojne, so prišle v precejšnjo zadrego ljudje, ki so vsa leta imeli domače pse. Za te se je v zadnjem času zavzelo v Parizu Osrednje društvo za varstvo živali in je merodajni oblasti poslalo vlogo, s katero prosi za izdajo živilskih kart tudi za pse. Svojo vlogo utemeljuje s podatki, da so bernardinci visoko v Alpah rešili že nešteto človeških življenj, potem, da večji psi opravljajo tudi druga koristna dela in da koristi policijskih psov ni treba še posebej poudarjati. Bazen tega je izvoz rasnih psov iz Francijo igral precej važno vlogo. Oblast je prošnjo omenjenega društva ugodno rešila ter je izdala živilske karte tudi za pse, toda samo v omejenem številu. Tega se psi, če bi jim kdo prevedel to <>rlločitev na njihov jezik, gotovo ne bodo razveselili, ker bo vsak posamezni slučaj pretresal poseben odbor, ki bo odločal, če je dbtični pes vreden karte ali ne, ali bolje rečeno, če bo dotični pes še nadalje lahko bevskal in se veselil življenja ali pa ne. | m m m u i m il Si H m m h SI B m m 30 a S9| m m m i! m M m 1« Si m ! m m EH ■i m SS1J4S Sil H m m iS \m m i a m um ii Bal Si m m 0? VoJoravno: 1. Slovenski pisatelj. — 2. Konec očenaša — starogrška denarna enota. — 3. Oblika vodne gladine — preveč štedljiv — kratica za športni klub. 4. Ploskovna enota — poziv — kratko žensko ime. — 5. Boječ — beloglavi jastreb. — 6. Dva soglasnika v začetku abecede — očka — vrsta pesnika. — 7. Huda tatvina — del naslova — del voza. — 8. Streha — turški oblastnik — igralna karta. — 9. Gleda, opazuje — kratko žensko ime. 10. Poje, zaužije — kratko moško ime — električna enota. 11. Število — skrajšano žensko ime — tako (lat). — 12. Egiptovsko božanstvo — kratko žensko ime — del stene. — Navpično: 1. Otok v Malajskem arhipelu — del napisane besede — orodje. — 2. Mož po katerem se imenuje sarajevska mo-šeja — drevo — ne mlad. — 3. Glasnik — kasno. — 4. Veznik — strast — ribniški vzklik — vrsta pesnitve. — 5. Ne sedeti, temveč — zemlja. 7. Japonsko mesto —'svetopisemska oseba. 7. Zločinskega dejanja— povratyuj osebju zajmek— veznik — predlog. — 9. Kra'tica za besedo'»človek« — krasno, prijetno na pogled — vsebuje. — 10. Za-povrstje, Vrsta — rešen. — 11. Pokrivalo — del spovedi — rednica, vzgojiteljica, MAM OGLASI V malih oglasih velja pri Iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1,—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se račana posebej. Male oglase je treba plačati takoj pri naročila. Službe Dobe: Hlapca Ea vsa kmečka dela sprejmem takoj. Plača 150 lir. Cimerman Martin, Studenec 4, p. D. M. v Polju.. (b Praktikantinjo ea pisarniško službo, veščo strojepisja — sprejmem. Ponudbe na upravo *Slov.« pod »Urna« 10198. (b ! Postrežnico sprejmem trikrat tedensko. Zaloška c, l/I, desno. (b Več čevljar, pomočnikov in čevljarskega vajenca sprejme Josip Bltenc —• Tyrševa c. 37/b^ Poštni dom. (b Dekle Inteligentno, za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati. Iščem k mali boljši družini. Naslov v upr. »SI.« št. 10.228. (b Tekačico mlajšo, s kolesom, sprejmem. Naslov v upr. »SI.« št. 10.238. (b Služkinjo pridno ln pošteno, sprejmem v službo takoj ali s 15. avgustom. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Poštena služkinja 1041« 10227. (b Služkinjo ea vsa hišna dela, iščem. Nastop 15. avgusta. Naslov v unravl »Slovenca« »od št. 10.242. b Natakarico! Zadružna gostilna v Ljubljani sprejme takoj v službo popolnoma iz-vežbano natakarico. Pismene ponudbe, katerim naj se priloži slika In v katerih naj se navedejo rojstni podatki ter dosedanje zaposlitve, prosimo poslati upravi lista pod »Zadružna gostilna« št. 10.274. b ■ Službe B Jiiejo: Uradnica s popolnim znanjem knjigovodstva, trgovskega in polltlč. računstva, slovenske in nemške korespondence, slovenske ln nemške stenografije ter strojepisja, išče primerno zaposlitve. - Ponudbe v upravi »Slov.« pod »Začetnica« št. 10.140. a Mizarski pomočnik vajen furnlrskega dela, Išče primerne zaposlitve, najraje s hrano ln stanovanjem. Naslov v upravi »Slov.« št. 10211. (a Iščem mesto žagovodje aH manlpulan-ta, Imam dolgoletno prakso ter som vešč vseh pisarniških poslov, kakor tudi vsake manipulacije trdega In mehkega lesa. Ponudbo na upravo »SI.« pod »Zagovodja« 10.146. (a Jurist s sedmimi leti sod. prakse ln sodniškim Izpitom, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na oglas. odd. »Slovenca« pod »JurJst-št. 10.26«. a Krojaški pomočnik išče mesto Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10.191. (a Postrežnica Išče zaposlitve. Gre tudi prat na dom. — Naslov v upravi »Slov.« št. 10.193. (a Učiteljica Išče primerne zaposlitve, najrajši v pisarni, ev. na dom. Ponudbe z navedbo plače na upravo »Slov.« pod št. 215 — 10.195. (a Pletilja Izučena, išče službo v svoji obrti ali pa kot pomoč gospodinji k boljši hiši. Naslov v upr. »SI.« pod št. 10.215. (a Mesto gospodinje iščo samostojna, dobra kuharica simpatične zunanjosti, čista, varčna ln vsestransko poštena. Po-izve so v Gledališki 16, podpritličje. (a Inteligentka s perfektnlm znanjem nemščino išče kakršnekoli zaposlitve. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 5000 — 10.139. (a 1000 lir nagrade dobi, kdor mi preskrbi stalno delo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9984. Ca ki obvlada Italijanščino ln francoščino, prisiljen zapustiti svoje mesto — prosi kakršno koli zaposlitve. Pisarna, lnstruk-cije, postrežba pri bolnikih, delo v naravi aH knr koli. Ponudbe upr. *S!ov.r pod Slfro »Skro men« št. 10.266. « Rappresentante Onorario Re-gionale per Lubiana Častni pokrajinski zastopnik za Ljubljano Ing. TONNIES — LUBIANA — TYRSEVA 33 — TEL. 27-62 Inkarnat deteljo in repno seme dobite pri Sever ln Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. 5. Pleskarji, slikarji! Oljnate barve, ribane na pravem lanenem fimežu, laki in emajl-lakl, slikarsko milo, razni flrneži, suhe barve ln karbollnej najugodnejše pri Inž. Kerže Pavel, Ljubljana, Rudnik 24, tel. 44-76. (r Prodam 4000 kg slame ln 10.000 kg sena. Iiavčnlk, Dragomer št. 9, p. Brezovica. Polzve se tudi: Vrhovec, Borštnikova 8 — Vič. (1 Otroški voziček globok, ugodno prodam. Cena 200 lir. Naslov v upr. »Slov.« št. 10.169. (1 Prodam posteljo In športni voziček. BlelwelBova cesta 5, hišnik. (l 3 moške obleke dobro ohranjene, za srednjo postavo, prodam po ugodni ceni. Sv. Petra c. št. 59. (1 Posteljo Iz smrek, lesa, snažno, z žično vlogo ln afrik modrocem, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.230. (1 Visok plin. štedilnik naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« št. 10.262. 1 Smcking nov, ugodno naprodaj. -Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.263. 1 Zaboje slatlnske, ca. 100 komad., proda »Metalla«, Gosposvetska cesta 16. 1 Steklenice Fr. Jožefove grenčlče — kupimo. Drogerlja Kane, Ljubljana, Židovska ul. 1. »Negnil« proti gnilobi krompirja, repe, cvetnih čebulic, gomoljev Itd. Vi kg zadostuje za 1600 kg, velja 18.50 lir. Inž. Prezelj, LJubljana, V/olfova ulica 3, tel. 34-73,1 k(l Star aluminij kupi vsako količino Ru-pena - Lutz - Ljubljana VII, Slška. k Volnene odpadke kupujem po najvišjih cenah. R. Vlšnjevec, Vo-žareki pot it Ljubljana. Vsako količino medu | Kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Med« št. 9329. (k Suhe gobe kupujem po najvišjih cenah. R. Vlšnjevec, Flori-janska 37, Ljubljana, (k Brzoparilnik dobro ohranjen, kupim. Cerne Franc, Zaloška cesta 183. (k ICO kg medu kupim ali zamenjam ža sladkor. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »100 kg« št. 10.204. (k Kovine in steklenice plača najboljše »Metalla«, Cosposvetska c. 16. r Otroški voziček globok, malo rabljen, kupim. Ponudbe pod št. 11-10.272 upravi »Slovenca«. j trsajcim j Dekle z malo maturo se želi Izučiti v trgovini. Naslov v upr. »Slov.« št. 10.206. (v Vajenko za špecerijsko trgovino v Ljubljani Iščem. Naslov v upravi »Slov.« 10.194. .(V Vajenko sprejme šivilja. Naslov v upravi »Slov.« št. 10.222. (v Vajenca sprejmem. Kleparstvo ln Instalacije vodovodov Gustav Puc, Tržaška c. 9. Vajenca ki ima veselje do tapetniške obrti, takoj sprejmem. - Kobilica Avgust, Tyrševa cesta 3 6. v Milo za britje Vam nadomesti krema »LA PALOMA«, ki v vsakem oziru prekaša najboljša mila za britje. Doza po 1 kg 23 lir. Inženir Kerže Pavel, Ljubljana, Rudnik 24t tel. 44-76. (B Monograme za robce in perilo, gumbe, gumb-niče, entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila Matek & Mikeš Ljubljana. Franflikanska ullu nasproti hotela Union Novi naslovt Frančiškanska nI. 3. Telefon 45-i3. Prevozništvo Prevoz kuriva, selitve In vsakovrstnega blaga vam Izvrši točno, solidno ln zanesljivo po solidnih cenah Prevozništvo Belčlč, Vldovdanska c, 4L telefon št. 28-83. " (r Dospela je svetov-noznana italijanska pristna oranžada Zahtevajte isto v vseh boljših lokalih! M. Gerovac, telefon št. 28-95. Berite \SloUenca m oglašujte vnjern! jUmlcmg Prazen lokal takoj oddam. Naslov v upravi »Slov.« št. 10.264 Vinotoč tzhorno Idoč, zaradi smrti oddam. Koncesija - samo ljubljanska - so laliko prenese. Breg št. 2. r fes Hrastove deske popolnoma suhe, debeline 18/55 mm, po 4 m dolge, prodam. Clmpernlan, Topol, p. Begunje pri Rakeku. (1 g SPbE t B«»to-motorI Prazno sobo veliko, oddam s 1. septembrom. — Franc Kos, Gregorčičeva 6/1. (s Opremljeno sobo lepo, takoj oddam. Naslov v upr. »Slov.« pod 1021 (a Sobo štedilnikom, boljši hiši oddam eni ali dvema solidnima osebama. Naslov v upr. »SI.« 10.229. (B Rappresentanze importanti assumonsi per va-ta clientela Ita-lia Reterenze di primo ord ne. Zastopstva važna, se sprejmejo za obširno klientelo v Italiji. Prvovrstna priporočila. Studio Tecnico Cointnerciale Rag. Cnrone — Avv. Cenilo — Cimarosa. 84 — Napoli v vseh večlih krajih ljubljanske province sprejmeta zavarovalnici .Assicurszicni Generali' in ,Sava' Ljubljana - Sv. Petra cesta 2 MASSERONI FRANCO R A P P R E S E N T A N Z E EŠPORTA ZIDNE-IMPORTA ZIONE Frntta-secca e conscrrata - Frutti eanditi -Al imeutari - Coloniali ogni conserva - Vini - Litjunri - Acipie minerali - Listini prezzi e eampioni a Richiesta — Telefono 260837 MILANO - V. C. POERIO No 17 o dirrettamente al giornale Slovenec CARTA PER IMDEDft" P»EMtKI PAPIR POSTA AEREA uIHrCKU ZA ZRAtNO POiTD CARTELLE da 50/50 fofrli e biifite BtJSTOMI da HV10 formato QlTARTINA BUSTONI da 10/10 lormnto OLAND1NA RICHIEDETELA OVUNQUE MAPE s 50/50 pismi in ovitki ZAVITKI 10'10 formata QUAHTINA ZAVITKI 1IV10 formata OLANMNA ZAHTEVAJTE GA POVSOD ,.l» NUOVISSIMA" - VIA P0RTAME0INA, 44 - NAPOLI J^ Dotrpel je po dolgi mučni bo-1 lezni nuš. ljubljeni soprog, očka, stari očka, stric in tast, gospod Ivan Benkovič ravnatelj zemljiške knjige v pokoju 8. t. m., previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo 10. avgusta 1941 ob 4 popoldne z Žal — kapela sv. Andreja — k Sv. Križu. Ljubi jana-Kamnik-šk. Loka, 8. 8. 1941. Žalujoče rodbine: Benkovič, Kotnik, Preželj, Pollick. BMW50flccm/NSU 250ccm dobro ohranjena motorna kolesa ln varilni aparat karblt, tako! kupim. Fr. Jereb, Polhov gradeč, t Poltovorni avto z dovoljenjem vožnje za vsako uporabo, zelo ugodno prodam ali zamenjam za vsako blago. - Ogled : Tržaška cesta » ali tel. št. 26-97. f Bencin se ne bo več dobilo ln se z njim brez Izjemo ne bo smelo več voziti. Zate si pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem v specialni Generator delavnici, Tyrševa 12, Figovec (levo dvorišče). H Poizvedbe j za živali: 750 lir nagrade dobi, kdor izsledi konja, oddanega v Ljubljani -Vič pionirskemu bataljonu. Konj ima na glavi srednje veliko liso, belo grivo, barve rujave, star 5 let, žig štev. S, lepega križa, bolj živ, siten pri kovanju. Med prvima nogama ima malo bulico; visok 155x179 cm. - Ilus Anton, šegova vas 9, pošta Loški potok. e Posestva »REALITETA« posredovalnica nepremičnin, kupi takoj po najvišjih dosegljivih cenah vsako nepremičnino v Ljubljani In na deželi. • Prešernova 64-1., poleg trafike — tel. 44-20. p Mlin na motorni pogon dober, nov ali rabljen, v brezhibnem stanju, kupim. Ponudbe s točnim opisom in ceno na upravo »Slov.« pod šifro »Mlin« št. 10.209. (p Pohištvo Otomane spalne, v različnih barvah, ugodno prodam. Gosposka ul. 11, tapotnik. (1 Spalnico in kuhinjo ter omaro prodam. Ivan škrjanc, Bizovik 44. š j llUHll j Švicarsko kozo lepo. ugodno prodam. Gmajnar, Mala vas št. 78, Ježlca. Vež zajcev prodam. Berdnik Albin, Podsmreka, p. Dobrova pri Ljubljani. (j 1 Pomrl Finanserja event. tihega družabnika Iščem k dobičkanosnemu podjetju; potrebni kapital 26 do 30 tisoč lir. Ponudbe pod »Dobičkanosno štev. 10.243« upr. »Slov.« Enostanovanjsko hišico lično pri cesti, oddam v najem. Jarc, Dvor št. 3, p. Polhov Gradec. (n Trgovsko hišo lepo, dvonadstropno, na glavnem trgu v manjšem mestu Ljubljanske pokrajine, zaradi stalnega odmora prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodna prilika« 10.187. (P Dve gozdni parceli na Vrhniki, lepi, v Izmeri 8300 m' in 7400 m1 — prodam. Informacije da Josip Brenčič, Vrhnika, Ob potoku 1. (p Trgovsko hišo s 3 trgovskimi lokali ln več stanovanji, v središču Ljubljane, prodam za 600.000 lir. Cigllč, Mestni trg 11/1. (p Prodaja - kupuje hiše, vile, parcele, posestva ln gozdove. Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10, tel. 35-64. p Spalnico in kuhinjo moderno, po nizki ceni proda mizarstvo Velka-vrh, Krakovska ulica 7, Ljubljana. g Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana. Mestni trg 13 Ženska in moška kolesa prodam; ogled tudi nedeljo dopoldne. - Fan tlni, mehanik, Celovška cesta 42, dvorišče. italijanska kolesa Legnano in tudi druge znamke, moška in ženska ter športna, prodaja ugodno »Triglav«, Res-ljova cesta 16. Parcelo prodam za enonadstrop-nico poleg Bežigrada. -Ponudbe nasloviti upravi »Slovenca« pod: »Ljub ljana« št. 10.273. p Vsakovrstno zlato briljante ln srebro kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. staro zlato, zlato zobOTte ln srebrne Krone kupujem po najvišjih oenat A. KAJFE2 trgovina z arami ln Blatnim precizna delavniea za popravila vsakovrstnih nr Ljubljana. Miklošičeva 14 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, jnvelir, LJubljana Voltov« ulica fiL t MILAN STERILIZIRA'10 115° C JISEEt S ZME NAJUGODNEJŠI NAKUP miiSS Sv. PETRA LJUBLJANA Damsko in moško kolo novo, najfinejši italijanski šport model, z orlg. Pirelli gumami, skoraj za vsako ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyr-ševa cesta 13, Figovec (levo dvorišče). B Stanovanja! Najhitreje oddaste sobo ali stanovanje zanesljivim strankam, dobrim plačnikom, potom pisarne »REALITETA«, Prešernova 64, poleg trafike. Za najemodavce posredovanje brezplačno. I Prazno sobo s štedilnikom, ali pa eno-sobno stanovanje s kuhinjo, iščem. — Ponudbe na upr. »Slovenca« pod šifro »Mirna stranka brez otrok« 10.028. Oblastv. koncesionirana šoferska šola za poklicne šoferje in amaterje I. Gaberšček bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica št. 43 Telefon štev. 28-28 ITALVISCOSA Corso Vittorio Emanuele No. 37-39 MILANO Societfc per la vendita eselusiva delle fibre tessili artificiali viscosa prodotte da: Družba za izključno prodajo viskoznih umetnih tekstilnih vlaken, ki jih izdelujejo: Snia viscosa SOCIETA' NAZIONALE INDUSTRIA APPLICAZIONI VISCOSA Sede Sociale e Direzione - Sedež družbe ln ravnateljstvo: MILANO, Via Cernaia No. 8 Stabilimenti • Podjetja: Altessano, Casale Monferrato, Čeri- ano Lagbetto, Česano Maderno, Cismon del Grappa, Cocquio. Ferrara, Reggio Emilia, Apuania, Magenta, Pavia, Torino La. vorati, Torino Meccanico, Torino Stura, Torviscosa, Varedo, Venaria Reale, Venaria Solfuro, Vittorio Veneto, Voghera, Bar-cellona (Spagna), Cittž del Messico (Messico), Oporto (PortogalloJ. Cisa viscosa COMPAGNIA INDUSTRIALE SOCIETA' ANONIMA VISCOSA Sede Sociale e Direzione - Sedež družbe in ravnateljstvo: ROMA, Via dei Sabini No. 4 Stabilimenti - Podjetja: Concorezzo, Cusano Milanino, Este, Gragnano, Napoli, Padova, Pedrengo, Ranzanico, Rieti, Roma, Terni, Collestatte. Torino. Societd anortima italiana per le fibre tessili artificiali gid chatilSon Sede Sociale e Direzione - Sedež družbe in ravnateljstvo: M (LAN O, Via Conservatorio No. 13 Stabilimenti - Podjetja: Castiglion Dora, Ivrea, Vercelli, Rho, Pogliano, Motta S. Damiano, Trino Vercellese, Apuania, Novara. FERRAMENTA TR9ESTINA Societa a g. 1. — družba z o. z. TRIESTE (105) - Via G. Carduccf N. 22 FORNITURE INDUSTRIALI EDILI E NAVALI Speci alita: Utensileria — Ferramenta — Minuteria — Articoli tecnici ZAHVALA. Vsem, ki so našega nepozabnega očeta, de-deka, tasta in strica, gospoda Josipa Tomšiča Šolskega upravitelja v pokoju spremili na njegovi zadnji poti in ga obsuli s tolikim cvetjem, kakor tudi vsem, ki so v naši žalosti z nami sočustvovali, se najtoplejše zahvaljujemo. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 11. avgusta ob 6.30 v župni cerkvi sv. Frančiška v Šiški V Ljubljani, dne 10. avgusta 1941. Žalujoči ostali. INDUSTRIJSKE OPREME ZA STAVBE IN LADJE Posebna izdelava: Hišno orodje — Železne drobnarije — Tehnični predmeti Inserirajte v ..Slovencu" 1 ČETRTI GOST 42 Roman. »Ali imate ključe njegovega stanovanja?« »Imam.« »Prosim,« je posegel v besedo sir Stanley, »dovolite, da bom še jaz nekaj vprašal!« Merrywall je vstal in stopil k mizi. Vzel je smotko iz ust in je pogledal Reordena izpod svojih naočnikov. »Poslušajte me zdaj. Povedal vam bom vse, kako 6e je ta reč razvijala. Tako bo šlo bolj naglo. Vi le pokimajte z glavo, če bo prav, kar bom govoril, ali pa odkimajte, če ne bo prav. Torej vi ste šli gor v Heyevo stanovanje, da bi ga pospravili. Hey pa je prej, preden je odšel, nekaj izpil, ali ne?« Reorden je pokimal. »Nekakšen koktejl, ali ne?« Reorden je spet pokimal. »Prav. Vi ste umili posodo za mešanje koktej-lov, poplaknili ste vse steklenice in ste počedili kuhinjo. Vendar niste pospravili V6ega stanovanja. Tamle v spalnici, na primer, še zdaj leži obleka tako, kakor jo je bil Hey pustil. Zakaj niste opravili svojega dela? Zato, ker ste dobili v kuhinji različne steklenice s pijačo, med njimi je bila tudi steklenica izvrstnega žganja. Z več strani nam je bilo potrjeno, da ste tisto noč, ko je bil izvršen umor, trdno spali v 6vojem stanovanju. In zakaj? Zato, ker 6te sedeli v kuhinji in se nalivali s pijačo, namesto da bi bili pospravljali ?tanovanje, prav dotlej, ko ste se spomnili, da utegne priti že Hey domov. Takrat ste šli v svoje stanovanje, a ker je bila steklenica že 6koraj prazna, ste jo odnesli s seboj. To je bilo nekako dvajset minut pred enajsto uro ponoči, malo prej, preden se je vrnil Hey. Ali je res?« Reorden je nekaj časa molčal, nato pa je rekel: »No, pa tudi, če bi bilo res, ali je to kak zločin?« »Kakšen zločin neki?« ga je pomiril sir Stan-ley. »Kaj takega se dogaja tudi v najboljših hišah. Zdaj pa pridemo do najvažnejše točke, in vi, glejte, da nam poveste vse po pravici, veste, či6to resnico! Ali ste šli vi prej, preden so vas stražniki zbudili, še enkrat iz niše?« Reorden je nekaj časa gledal krog sebe. Slednjič je previdno dejal: »Kako_ naj pa jaz to vem!« »Dobro premislite!« »Ne morem se spomniti.« »Prav. Ce ste bili zares tako pijani...« »Pijan? Jaz — pijan? Od tistih ubogih kozarčkov žganja? Mislite, da nisem slišal, kako so sredi noči razbijali po vratih?« »Po katerih vratih?« »Po zadejšnjih. Nekdo jih je bil odprl in jih pustil odprta. Ko 6em slišal, kako razbijajo po njih, sem jih zaklenil in še zapahnil z verigo. To je bilo tako krog polnoči in četrt na eno.« »No, to je vse, kar smo hoteli zvedeti od vas,« je sir Stanley pokimal z glavo. »Lahko odidete.« Ko je Reorden odšel iz sobe je Masters brž pobral svoje papirje in dejal: »Zdaj smo ga pa zasačili. Morilec je v močniku. Zdaj... A mahoma se je zavedel, da sta pričujoča Sanders in Murcia, zato je brž utihnil, zakašljal in dodal: »Kako bi bilo, sir Stanley, če bi šla v drugo sobo na kratek pomenek? Peelard in Raiglit, vidva pojdita po onega detektiva od družbe »Ar-gu6« in se držita vseh navodil, ki vama jih je dal sir Stanley. Pojdita in glejta, da bosta čim prej nazaj!« Nadzorniku se je zdaj jako mudilo. Sir Stan-ley je komaj utegnil pozdraviti novodošle znance, ko ga je Masters že poklical v spalnico in je zaprl vrata za njim. Prišedši gostje so bili Blystoneova gospa, gospa Sinclairova in sir Dennis Blystone. Prihajali so drug za drugim ko v sprevodu. »Zdaj se bo pa začel cirkus,« je Sanders za-šepetal Murciji, a v njuno veliko začudenje sta bili videti obe dami povsem mirni in nista kazali nobenih znakov sovražnosti. »Kje pa naj pustiva obleko, Dennis?« je z zamolklim glasom vprašala Blystoneova. »Kar tam v sobi,« je dejal razburjeno Bly-stone. »Saj jaz ostanem itak kar v suknji.« »Malo si lica podrgni, Murcia,« je pozdravila gospa Blystoneova svojo hčerko, »tako bleda si! A vi ste doktor Sanders, kaj ne? Moj mož mi je že jDOvedal, da niste v službi policije. Pojdite sem, gospa Sinclairova! Ne vem, ali poznate mojo hčerr Murcio?« Pobožala je svojo hčerko po licu, a »hčerka« je kar otrpnila, dasi 6e ji je to svidenje obeh go-spž vendarle dobro zdelo. Sinclairova je smehljaje se pozdravila Murcio, ona pa je komaj poki-mala z glavo. »Nekaj ti moram povedati, drago moje dete,« je dejala nato Blystoneova. »Midva z očetom te bova za nekaj časa zapustila. Sklenila ava, da bova odpotovala. Sla bova na dolgo potovanje, nemara kar na pot okoli sveta.« »Izvrstno! Veselim se z vama!« »Tudi jaz upam, da mi bo veselo pri srcu. Očka se je spočetka bal, da mu policija zaradi tiete strašne afere ne bo hotela dati potnega lista, a sir Stanley ga je glede na to povsem pomiril. Ladja se odpelje ta teden. Potovala bova šest mesecev.« »Krasno!«je vzkliknila Murcia »Potem se bosta vrnila vprav za k moji poroki.« »Za?« »...K moji poroki! Da veste, jaz sem se zaročila z doktorjem Sandersom.« »O, kakšno presenečenje!« Sanders se je nalahno priklonil. w »Mislil sem, da vam o lepši priliki to sporočim, gospa Blystoneova. Midva se bova — prosim le trenutek! — se bova poročila in sicer petega septembra v moji občini. V6e je že urejeno.« Prvi hip se mu je zazdelo, ko da bi gospa Blystoneova hotela burno ugovarjati, vendar je bilo videti, da je Sandersovo odločno ravnanje dobro vplivalo nanjo. »Draga moja,« je dejala Murciji, »če si si že izbrala tega gospoda za moža, se bojim, da se ne bo dalo več dosti spremeniti. Vendar se bomo morali še pogovoriti o niegovi družini in njegovih premoženjskih razmerah, a o tem se bomo že kasneje pomenili! Saj menda ne misliš, da bi zato midva z očetom spremenila 6voje načrte?«, »Bog varuj, mama!« »Odpotovala bova še ta teden,« je ponovila gospa in se je prijazno okrenila h gospe Sincla-lrovi, rekoč: »Ali ste že bili kdaj na potovanju okoli sveta, gospa Sinclairova?« »Se nikoli,« se je ta nasmehnila, »Bržkone ste bili zmeraj preveč zaposleni 6 svojim delom... in drugimi zadevami. Prepričana sem, da bo to potovanje meni :n mojemu možu jako dobro storilo.« »Tudi jaz sem prepričana o tem, gospa Bly-6toneova.« A nenadoma je zašel ta pogovor povsem na drugačen tir. »Gospa Sinclairova, vaš mož, saj ste omoženi, ali ne?« je prav nedolžno vprašala Blystonpova. »Nič več,« je mirno odgovorila Sinciairova. »Moj mož je včeraj ponoči umrl. To se pravi, da odkrito povem, me njegova smrt ni hudo prizadela. Je pač umrl, nekdo ga je umoril. Saj to je tudi eden od vzrokov, počemu smo se nocoj 6e-šli tukaj, ali ne gospa? Vi ste zmagali, res je; a če vas bo ta zmaga osrečila, je pa drugo vprašanje.« ti Ljudsko tiskarno v Ljubijani: iože Kramarii izdajatelj: inžJožt Sodja Urednik: Viktor Centil