PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim O (T 1* Abb postale 1 gruppo “ VjCIltl OO llT Leto XVIU. - Št. 63 (5147) Omar Lufti prebral U Tantova voščila delegatom na ženevski konferenci Danes bosta govorila Rusk in Gromiko TRST, četrtek 15. marca 1962 in verjetno obrazložila nove predloge Predstavnika ZDA in SZ stalna sopredsednika konference - Kanadski zunanji minister: Konferenca se je dobro začela - Danes razgovor Gromika s Segnijem Hruščev: Japonska naj vpliva zlasti na ZDA Italijanski zunanji minister Segni in britanski zunanji minister lord Home se poslavljata po svojem daljšem razgovoru. ŽENEVA, 14. — ženevska konferenca o razorožitvi se je začela danes ob 16. uri ob navzočnosti delegacij 17 držav; Francija je odsotna. Kakor je znano, so v raz-orožitvenem odboru zastopane naslednje države: za Vzhod: S(3, Bolgarija, ČSSR, Poljska in Romunija; za Zahod: ZDA, Velika Britanija, Francija, Kanada in I-talija; za nevezane države: Brazilija, Burma, Etiopija, Indija, Mehika, Nigerija, Švedska in ZAR. V imenu glavnega tajnika--------------------- OZN U Tanta je njegov Predstavnik Oman Lufti Prebral dobrodošlico, v kateri je rečeno: «Dbnovitev Pogajanj o splošni razorožitvi po skoraj dveletni prekinitvi lahko že pomeni velik napredek na poti ublažitve napetosti v mednarodnih odnosih m nas lahko približa k rešitvi velikega vprašanja, ki je splošna in popolna razorožitev pod učinkovitim mednarodnim nadzor, stvom. Nikogar ni, ki ne -bi Priznal zapletenosti vaše na. loge in težav, ki jih morite Premagati. Vendar pa so ne-kateri elementi v sedanjem Položaju pozitivni in upravi-i kujejo upanje. Vlada ZDA in Sovjetske zveze sta pripravili. skupno izjavo o načelih, kar se tiče pogajanj o razorožitvi. Nudi se nova priložnost, da se med vašimi pogajanji uveljavijo tistj vplivi, ki lahko Prispevajo k premaganju prepada bojazni in medsebojnega nezaupanja.» Govornik je :z. javil tudi, da vse države članice OZN upajo, da bo poro- čilo o delu konference, namenjeno odboru OZN za razorožitev, pokazalo, kako velika je volja do sporazuma n.ed delegati. Zvečer so o današnji seji objavili naslednje sporočilo: »ivonferenca odbora osemnajstih držav o razorožitvi je i-mela danes svojo prvo sejo v palači narodov v Ženevi. V imenu glavnega tajnika Združenih narodov je posebni predstavnik glavnega tajnika na konferenci odbora osemnajstih Omar Lufti voščil dobrodošlico delegacijam, ki so udeležene pri delu konference. Ob zaključku javnega dela seje je konferenca na tajni seji izvalila za predsednika prve seje člana burmanske delegacije U Ti Hana. Konferenca je nato proučila določbe o postopku na sejah in jih je odobrila. Konferenca 'je. sklenila objaviti besedilo odobrenih določb o postopku. Prihodnja seja konference 'o jutri ob 10 zjutraj.* Sporazum o postopku določa, da se bo konferenca imenovala »konferenca osemnaj- PiiiimiiiiiiiHiiniiiiiiiiniuiiiiiiiuuimuni||iiiiHiiHiiHiiiiiii»i»iuiiMinmn,,ll,,i,m,,H,,|n|1 DANES ženevska razorožitvena konferenca se je včeraj začela * vladnem programu. V Evianu potekajo končni razgovori »v redu«, kot poudarja uradna agencija alžirske vlade v Tunisu, in tudi priprave v Elizejski palači za napoved konca vojne so se že končale: pripravljena je skupina televizijskih tehnikov za trenutek, ko bo de Gaulle osebno sporočil francoskemu ljudstvu ustavitev sovražnosti. Verjetno so tudi fašisti od OAS pripravljeni na poskus udara, in sicer — kot se Je zvedelo včeraj — nameravajo začeti na Korziki in v Alžiriji, da bi od tam izvajali pritisk na Pariz. Toda tamkajšnji komunisti so že pozvali vse prebivalstvo, da mora v takem primeru na ulice in postaviti barikade ob najmanjšem poskusu prevrat-nežev. (Nadaljevanje na 2, strani) ----------«»-- Jutri v Moskvi govor Hruščeva MOSKVA, 14. — Iz uradnih krogov se je zvedelo, da bo Hruščev govoril v petek 16. marca v Moskvi in da bo njegov govor oddajal moskovski radio od 15. ure dalje V poučenih krogih menijo, da bo Hruščev izkoristil priložnost tega volilnega govora ter obrazložil glavna zunanjepolitična vprašanja. ---«»-- Dobrimn odpotoval v ZDA MOSKVA, 14. — Novi sovjetski poslanik v ZDA Ana-tolij Dobrinin je odpotoval davi z letalom iz Moskve v Washington. Med potjo se bo ustavil v Parizu. ——«»----- Protestna nota FLRJ zaradi albanskih vohunov BEOGRAD, 14, — Odpravniku poslov albanskega poslaništva v Beogradu je bila izročena danes v državnem tajništvu za zunanje zadeve protestna nota zaradi prevratnega delovanja Albanije p>oti Jugoslaviji, ki je bilo ponovno dokazano na nedavnem procesu proti albanskim vohunom v Prizrenu. Albanski diplomat je noto prebral, toda je po običaju, ki je že postala praksa, odbil njen sprejem. Zasedanje vsedržavnega sveta CGIL Poročilo glavnega tajnika Novelic o perspektivah sindikalne akcije CGIL zahteva temeljito reformo sistema socialnega skrbstva in splošno agrarno reformo • Obsodil je negativno stališče CISL glede pravnega priznanja notranjih komisij in glede člena 39 ustave stih držav o razorožitvi*, kljub temu da je Francija odsotna. Ostale določbe so: 1. Vse seje bodo tajne, razen če ne bo določeno drugače. 2. Od ponedeljka do vključno petka bo vsak, dan ena seja. 3. Po vsaki seji bo objavljeno poročilo, ki ga bo pripravil predsednik, Poročilo bo omenilo ime predsednika seje, naslov vsakega predloženega dokumenta in sporazume odbora. Razen tega bo lahko vsebovalo besedilo dokumentov. 4. Uradni jeziki na konferenci bodo angleščina, francoščina, ruščina in španščina. Zapisniki konference bodo ni': razpolago javnosti petnajst dni po vsaki seji. 5. Delegati bodo zavzeli mesto okrog mize po angleškem abecednem redu, in sicer dve osebi za vsako dele- milil n m mm ifiiiiiiiiiiiiii 111111111111111111111111 Kennedy o konferenci na vrhu WASHINGTON, 14. — Predsednik Ke"nnedy je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da nima namena iti na konferenco najvišjih predstavnikov, dokler se položaj ne bo tako razvil, da bi opravičil koristnost njegove udeležbe na taki konferenci. Dodal je, da bi morali stori, ti vse, da se na ženevski 'konferenci prepreči vsak ukrep, zaradi katerega bi položaj v Berlinu postal nevarnejši. Glede razorožitve 'je predsednik izjavil, da je najvažnejša plat nadzorstva nad jedrskimi poizkusi v tem, da se ugotovijo ti poizkusi in ne priprave pred njimi. Dodal pa je, da je ugotavljanje priprav na jedrske poizkuse 'prav tako važno, in je zna»a.poudaril, da je treba skleniti »učinkovito pogodbo, ki naj prepove vse jedrske poizkuse*. Zatem je . predsednik potrdil, da ima še vedno namen iti še pred sredino leta v Mehiko. Kar se tiče Kitajske, je Ken-nedy rekel, da kitajska vlada ni zahtevala žita od ZDA. Vendar pa sta dve ameriški podjetji zahtevali izvozno dovoljenje za dobavo žita Kitajski. O Berlinu je izjavil, da bo zaradi ((sovjetske motnje v letalskih hodnikih* teie doseči sporazum. O Vietnamu je predsednik izjavil, da bo zahteval od 'aon. gresa posebna pooblastila, če b4 se morale »naloge ameriških sil v Vietnamu razširiti in zajeti širšo akcijo bojev*. O Kubi je izjavil, da pripravljajo ZDA dodatne ukrepe k že sprejetim, «da se izo. lira komunistično prodiranje na ameriški kontinent*. Kennedy je poslal danes pi. smo Deanu Rusku v Ženevo in mu dal v glavnem navodila o tem, kar je že obrazložil v svojem drugem pismu Hruščevu. Kar se tiče sestanka na vr. hu, je Kennedy omenil tri vzroke: 1, za potrditev sporazuma, ki bi ga dosegli pri pogajanjih, 2. v primeru resne-ga mednarodnega položaja in nevarnosti vojne, 3. če bi bil sestanek na vrhu upravičen v interesu ZDA. m ---«»--- PARIZ, 14. — General de Gaulle se je danes zjutraj razgovarjal skoraj eno uro s sovjetskim veleposlanikom v "Parizu Vinogradovom. Adenauer izraža upanje v nepopustljivost Zahoda RIM, 14. — Danes se je začelo v palači Braschi delo vsedržavnega sveta CGIL, ki se bo končalo v petek popoldne. Navzočih je 181 članov, ki zastopajo pokrajinske delavske zbornice ter federacije in strokovne sindikate. V predsedstvo so bili imenovani konfederalni tajniki Novella Santi, Foa, Lama in Scheda. Glavni tajnik Novella je podal poročilo o prvi točki dnevnega reda: «Perspektive sindikalne akcije*. Novella je v začetku svojega poročila ugotovil, da se razvoj političnega položaja odraža in se bo odražal na diskusije, orientacije in na akcijo CGIL. CGIL je vedno bila navzoča v italijanskem političnem življenju kot aktivna sila, ki zavestno deluje za demokratičen in socialni razvoj dežele. V tem smislu je CGIL neposredno zainteresirana pri razvoju političnega položaja, pri sestavi nove vlade in pri njenih programskih izjavah. Omenil je zatem sodbo, ki jo je CGIL izrekla pred dnevi o izjavah vlade, in je dejal, da se z več strani sedaj poudarja potreba gospodarskih programov, kar je našlo tudi važno mesto v izjavah nove Fanfanijeve vlade. Proti tem programom so danes ostale samo sile gospodarske in politične desnice, medtem ko so pelo privatne skupine podjetnikov prisiljene na nekatere koncesije do programa, ki ga je nakazala vlada. Novella je zatem poudaril, da mora dejanska politika gospodarskih programov težiti odločno k nagli rešitvi največje gospodarske in socialne neuravnovešenosti v deželi, imeti med svojimi glavnimi konkretnimi smotri polno zaposlitev in izboljšanje mezd ter omejitev oblasli monopo- lov. Glavni pogoj, da se dosežejo ti smotri, so: važne reforme gospodarske strukture, in v prvi vrsti splošna agrarna reforma, tudi če se izvedejo postopoma; demokratične metode pri pripravljanju gospodarskih programov ob udeležbi sindikatov in neposredna intervencija v krajevnih ustanovah; dejansko nadzorstvo sindikalnih in ljudskih sil nad pripravljanjem programov. Zatem je Novella izjavil, da to stališče izraža tudi zahteve, ki po mnenju sindikatov niso dobile zadoščenja niti v izjavah nove vlade, zlasti zaradi omejitev, opustitev in molka glede specifičnih smotrov reforme struktur in splošnih smotrov politike za razdelitev dohodka, ki naj ho ugodnejša v obliki polne zaposlitve in dviga dohodka dela. V zvezi z raznimi vprašanji, ki danes zadevajo delavce, je govornik omenil med najnujnejšimi reformami .................................................imiiiii m miiniitii m m rfiin n.. Izjava alžirske poročevalne agencije Razgovori v Evianu potekajo normalno Prisiljen pesimizem nikakor^ nj upravičen ^Izpustitev alžirskih ministrov je sedaj bližnja gotovost» Francoska vojska noč in dan v pripravljenosti - Poziv KPF pa Korziki na pripravljenost proti vsem poskusom fašistov EVIAN, 14. — Danes zjutraj in popoldne so se nadaljevala alžirsko-francoska pogajanja. V nasprotju s tem, kar se je zgodilo včeraj, so delegati končali popoldansko sejo ob 18. uri. O pogajanjih ni še vedno nič znanega, vendar pa so agencije in tisk še vedno polni domnev in ugibanj. Najbolj Mztesljivo pa je to, kar je objavila danes u-radna agencija alžirske vla- de v Tunisu. Agencija pravi med drugim, da »nasprotno z inform&cijami — ki so tako številne kakor tudi lažne — ki jih širijo razne radijske postaje in tiskovne agencije, potekajo razgovori normalno*. »Prisiljen pesimizem, ki se pojavlja v zadnjih 48 urah, ni upravičen. Prišlo je do resnega napredovanja za dokončen zaključek pogajanj. Veseli dogodek, ki ga pričakujejo francosko ljudstvo, alžirsko ljudstvo in ves Svet, je blizu. Ko bo razglašena ustavitev sovražnosti, ko bodo nevtralizirani ostanki . kolonializma, se bo med francijo in neod-visno Alžirijo začela nova doba. Delo za ponovno spravo bo dolgo, toda med obema dr. žavama se bo uvedlo plodno sodelovanje. Evropejci v Alžiriji imajo svoje mesto v novi Alžiriji. Dobili bodo pravična jamstva in alžirska vlada bo ščitila njihove zakonite interese. Toda razumeti morajo, da njihova včerajšnja blazna dejanja in avanture OAS nimajo drugega namena nego ovirati potrebno, možno in zaželeno sožitje.* Vse kale, da se v sedanji Ja-zi pogajanj natančno proučujejo vse glavne točke, ki so povezane s prihodnostjo Alžirije in z novimi odnosi med Francijo in Alžirijo. Franco* ski opazovalci priznavajo, da so alžirski pogajalci zelo spo. sobni, Krim Belkasem in nje- Ponovno je odklonil neposredna pogajanja s SZ in ponovil zahtevo za atomsko oborožitev BONN, 14. — Kancler Adenauer je v intervjuju nemški tiskovni agenciji DPA izjavil, da zaupa v zahodne države, «da bodo zavrnile morebitne predloge Sovjetske zveze na ženevski konferenci, ki bi imele namen prejudicirati varnost Zvezne Nemčije in tudi varnost Zahoda v Srednji Evropi*. Adenauer je izjavil, da ne verjame, da se bo delo konference osredotočilo na berlinsko vprašanje. Po njegovem mnenju je pričakovati, da bo Sovjetska zveza v največji meri poudarjala atomsko oborožitev zahodnonemške vojske. Dalje pravi Adenauer, da je iz poročila, ki mu ga je poslal zunanji minister Schroe-der o svojih razgovorih z zahodnimi ministri v Ženevi, (iprišel do prepričanja, da se ni nič spremenilo v angleško-ameriškem stališču, kar se tiče berlinske krize in varno- sti*. V zvezi z nemško politiko do Sovjetske zveze je kancler izjavil, da «je potrebno pokazati potrpežljivost in se izogniti vsemu, kar bi lahko zaostrilo sedanji položaj*. »Izogibati se moramo vseh ukrepov, je poudaril Adenauer, ki bi mogli pripraviti Sovjetsko zvezo do enostranskih dejanj, ki bi bila neugodna z.a interese Nemčije.» Zatem je Adenauer ponovil, da nasprotuje neposrednim pogajanjem s Sovjetsko zvezo, ker «je izključeno, da je Kremelj pripravljen dovoliti Nemcem to, kar ni hotel dovoliti ZDA*. Kancler zatrjuje, da bodo boljše možnosti ublažitve napetosti med Vzhodom in Zahodom tedaj, »'ko se bo Sovjetska zveza prepričala, da ne bo mogla dolgo iti vzporedno z. ZDA na sektorju , jedrske oborožitve, in ko bo Kremelj prisiljen imeti več o-pravka s skrito krizo vzhodnega bloka. Odločilne važnosti bodo prihodnji odnosi Sovjetske zveze s Kitajsko*. Glede oborožitve zahodno, nemške vojske pravi kancler, da je glede tega Zahodna Nemčija že storila »velike žrtve*, ko se je «leta 1954 prostovoljno odpovedala izdelovanju atomskega, biološkega in kemijskega orožja*. Dalje zatrjuje, da njegova vlada ne zahteva za nemško vojsko «nacionalne atomske oborožitve*. Drugačno pa je vpraša, nje atomske oborožitve sil NATO, ki »ga niso specifično sprožili Nemci*. Dodal je, da so zahtevo za ustanovitev atlantske atomske sile postavi, li vojaški voditelji NATO, in da bi «varnost Evrope in atlantske skupnosti lahko bila bolje zajamčena, če bi NATO mogla razpolagati in uporab: lj ati ‘ jedrsko orožje*. govi sodelavci so pokazali, da imajo neobičajne sposobnosti ža pogajanja in za logiko. Delo plenarne seje se je do sedaj zamenjavalo z delom komisij, ki so bile ustanovljene, da proučijo specifična vprašanja. Zvedelo se je, da so se ministri večkrat sestali brez svojih sodelavcev. Davi je bil tudi tak sestanek, katerega so se udeležili Joxe, Broglie in Buron s francoske strani ter Belkasem, Dahlab, .Tazid in Engbal za Alžirce. Na tem sestanku so baje- govorili o imenovanju dvanajstih članov začasne izvršilne oblasti ter predsednika in podpredsednika. Istočasno sta se ta teden sestali dve komisiji: prva obravnava vojaška vprašanja, druga pa razna politična vprašanja. Delegati so obravnavali tudi številna vprašanja postopka in tudi postopek za podpis sporazuma o ustavitvi sovražnosti. Baje vztrajajo Francozi, naj bi sporazum podpisali vojaki, Al-žirci pa zahtevajo, naj dokument podpišejo člani obeh vla-d. S francoske strani se skušajo baje celo izogniti formalnemu podpisu skupnega dokumenta ter bi hoteli, da bi istočasno objavili dve ločeni izjavi, ki ne bj bili podpisani. Jasno je, da zahtevajo Aliirci jasno obveznost Francozov s podpisom. Vsekakor so najbolj verodostojne izjave maroških predstavnikov, ki so vsak dan v stiku z alžirskimi ministri v gradu Aunoy. Danes je njinov advokat Serif izjavil pred odhodom v Rabat: ((Izpustitev alžirskih ministrov je sedaj bližnja gotovost. Rabat jih pričakuje. Jutri bodo poroki in ustvaritelji miru.* Razen tega so se v Elizejski palači že končale priprave za napoved konca vojne. Od danes dalje je v palači pripravljena skupina tehnikov televizije za trenutek, ko bo de Gaulle osebno sporočil francoskemu ljudstvu ustavitev sovražnosti. Na današnji seji vlade pa so odredili vse potrebno za sklicanje parlamenta. Pred sejo parlamenta bo še izredna seja vlade. De Gaulle bo poslal parlamentu poslanico in zatem bo vlada predložila načrt zakona o referendumu v Franciji glede sporazuma z Alžirci. Referendum bo baje 8. aprila. Razprava o tem načrtu zakona bo trajala približno tri dni in ne bo nobenega glasovanja, če ne bo predložena nobena resolucija proti vladi. Kar se tiče varnostnih ukrepov pa je francoska vojska v vsej Franciji noč in dan v pripravljenosti v vojašnicah. V Toulonu nadzorujejo tamkajšnji arzenal močni oddelki mornarjev, oboroženih s strojnicami. Ob alžirski obali krožijo francoske vojne ladje. Republikanske in antifaši. stične organizacije na Korziki so odredile pripravljenost zaradi informacij, da fašisti pripravljajo udar na Korziki skupno z udarom v Alžiriji. V zadevnem sporfltilu je rečeno, da fašisti upajo, da se bodo polastili oblasti na Korziki in da bodo od tam izvajali pritisk na Pariz. Komunistična federacija za Korziko je ob- javila sinoči poziv, ki pravi: «Gotovo je, da bo delavstvo napravilo svojo dolžnost. Vse prebivalstvo mora na u-lice in postaviti barikade ob najmanjšem poizkusu prevrat-nežev. Vse je pripravljeno, da se z vsemi sredstvi strdjo, fa, šisti. Ne bomo dovolili, da b,1 se sabotiral mir, ki Se tako pričakuje. Ne bomo prepustili' naše Korzike morilcem. Kot en sam mož bomo ob strani francoskega ljudstva proti peščici nacističnih avanturistov*. V okviru akcije proti skupinam OAS v Franciji so danes aretirali dva bivša častnika padalskega regimenta, ki sta kapetana Louis Bonnel in Maurice Lesaur. Tudi preteklo noč in danes so fašisti izvršili v nekaterih francoskih mestih nekaj atentatov, ki pa niso povzročili človeških žrtev. V Tullu so protiletalske baterije, ki so nameščene okoli zapora, kjer sta zaprta bivša generala Challe in Zeller, izstrelile nekaj «o-pozorilnih* strelov proti nekemu vojaškemu letalu, ki je krenilo z določene smeri. Medtem ko se je teroristična dejavnost ultrasov v Franciji nekoliko zmanjšala, Se v Alžiriji ni prav nič zmanjšala. V večjih alžirskih mestih so oasovci izvršili danes celo vrsto atentatov in ubili ter ranili večje število Alžir-cev. Podpredsednik alžirske vlade Krim Belkasem po izstopu iz helikopterja, ki ga Je pripeljal v Evian. strukture uvedbo sistema ro-cialnega skrbstva za vse delovno ljudstvo. Pripomnil je, da gre za temeljito reformo, za razdeljevanje dohodka, ki naj bo ugodnejši za delavski razred, ki naj se izvede z u-činkovitejšo akcijo. Na tem področju zagovarja CGIL temeljito reformo 'ijči-na finansiranja, ki naj s sedanjega načina prispevkov preide na davčni sistem ni * tem uresniči načelo, da tisti, ki več ima, mora več prispevati k finansiranju novega sistema socialne varnosti. Pii-pomnil je, da je CGIL za u-resničenje takega siBtema socialne varnosti pripravljena sprejeti načelo postopnosti, in je pripomnil, da je prvi smoter, ki ga je treba doseči glede tega, zvišati minimalne penzije na 15.000 lir*1 skupno s splošnim zvišanjem penzij. Kar se tiče vprašanj, ki so povezana z zvišanjem mezd in plač, ki jih predlaga CGII*. je govornik pripomnil, da vsedržavne pogodbe izražajo minimalne mezde in zaradi tega jih je treba spopolnitt na raven sektorjev, skupin in podjetij brez omejitev od zgoraj. Glede splošnega vprašanja minimalnih mezd je CGIL mnenja, da je treba to rešiti s podaljšanjem zakona »erga omnes* v pričakovanju izvajanja člena 39 u-stave. Sprejel je za tem na znanje obveznost nove vlade, ,ia bo obravnavala s sindikati vprašanje svobode v podjetjih, in je izrekel zaskrbljenost zaradi stališča, ki ga je zavzela CISL. Se posebno je govornik omenil negativno stališče CISL glede pravnega priznanja notranjih komisij in glede izvedbe člena 39 u-stave. Novella je govoril nato še o tehničnem in poklicnem izpopolnjevanju. Nato je Novella govoril o sedanjih sindikalnih akcijah na raznih sektorjih industrije in med kmetijskimi delavci ter poudari) nujnost rešitve vprašanja javnih nameščencev. Ob. ravnaval je tudi vprašanje e-notnega sindikalnega predstav, ništva, ki je izvor sindikalnega spora b členu 39 ustave. S tem v zvezi je Novella med drugim izjavil, da je nova vlada izrekla glede tega stališče, ki ga CGIL lahko ima za pozitivno, čeprav ni bilo tako jasno izraženo, kakor je bilo želeti. Dodat je, da je jasnost glede te točke nujno potrebna, ker obstajajo težnje za ustanovitev neenotnih sindikalnih predstavništev, ki temeljijo na politični diskriminaciji in prihajajo prav v tem trenutku do še večjega izraza tudi na strani CISL. «Noben sindikat, pa nai bo večinski ali manjšinski, si ne more lastiti pravice, predstavljati interese delav-cev, včlanjenih v drugih sindikatih.* Poudaril je potrebo krepitve enotne sindikalne akcije in je ugotovil, da nj res, da v odnosih med raznimi sindikalnimi organizacijami ni potrebna nobena sprememba, kajti tudi v tej smeri pričakujejo delavci mnogo novega. Jutri se bo začela diskusija o poročilu Novelle in se bo zaključila v petek. .....................iiinmiiiniminiiiniiniiiiniiiiiimmmnnniiMiMnminiiiinmimmmmniiiinnnninnnnnitmiii» V senatu zaključili razpravo o programu vlade Danes odgovori Fanfani nato glasovanje o zaupnici vladi Gava«Če bodo dejanj*a potrdila perspektivo sodelovanja s PSI, se bo odprla pot za čvrst in uravnovešen napredek italijanskega naroda* (Od našega dopisnika) RIM, 14. — V senatu se je danes zaključila splešna razprava'o programski izjavi nove vlade; jutri ob 16.30 bo predsednik vlade Fanfani odgovoril na kritike, sledile bodo glasovalne izjave predstavnikov skupin senatorjev, nato pa bodo glasovali o zaupnici. V današnjo razpravo je poseglo sedem demokristjanskih senatorjev (Jannuzzi, Batti-sta, Moro, Vallauri, Cingolani, Oliva in Gava, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika odbora demokristjanskih senatorjev); za KPI sta nastopila Minio in Donini, za PSDI Lami-Starnuti, za PLI Batta-glia, za PSI Barbareschi, za južnptirolsko ljudsko stranko (SVP) Sand in za MSI Bar-bato. Proti napovedim, se med razpravo o programski izjavi vlade ni slišal niti en sam glas demokristjanske desnice; vsi govorniki KD so nastopili v korist vladnega programa in nove politične usmeritve. JANNUZZI se je zadržal pretežno na vprašanjih zunanje politike in zatrjeval, da se bo dosedanja zunanja politika Italije nadaljevala, »ker ni dvoma, da je politiko obsežnega socialnega napredka, kakršno je napovedala vlada, moč uresničiti le na strani svobodnih .narodov*; izrazil je prepričanje, da bodo ((besedam sledila dejanja*, tudi če ne- kateri izražajo glede tega že vnaprej svoje ((neupravičene dvome*. Jannuzzi je podčrtal, da mora biti smoter italijanske zunanje politike težnja po ostvaritvi vsesplošnega miru. Glede evropskega tržišča je podčrtal, da kot tako nima smisla, če ne postane orodje za »ostvaritev politične skupnosti s parlamentarnim organom, ki ga je treba izvoliti z neposredno splošno volilno pravico*. Na vprašanju političnega zedinjenja Evrope se je zadržal tudi senator BATTISTA, medtem ko je MORO obravnaval na kratko vprašanje turizma, VALLAURI je izrazil «najiskrenejše zadovoljstvo* nad sklepom vlade, da bo naglo uveljavila 116, člen ustave, ki predvideva ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanije - Julijske krajine. Senator CINGOLANI je zatrjeval, da je celotno gibanje liberalnega katolicizma »logična premisa za preobrat v levo* in se nato zadržal na historiatu politične operacije, ki je privedla do sporazuma med katoličani in socialisti. Senator OLIVA je govoril predvsem o vprašanjih strokovne izobrazbe in izrazil željo, da bi vlada dala obsežen razvoj ustreznim strokovnim šolam. Zadnji demokrist-janski govornik je bil GAVA, ki je utemeljil razloge, zaradi katerih bodo demokristjan-ski senatorji glasovali za vlado in poudaTil med drugim, da se »KD zaveda popolnoma pomena te nove politične pobude: ona ve, da se bodo v primeru, da bodo dejanja potrdila perspektivo sodelovanja s socialistično stranko, utrdile demokratične institucije za ne. kaj desetletij in se bo odprla pot za čvrst in uravnovešen napredek italijanskega naroda*. Komunistični senator Minio se je zadržal pretežno na vprašanjih deželne ureditve in izrazil pomisleke glede datuma deželnih volitev in dejal, da ne vidi nobene potrebe, da bi se te volitve vršile po splošnih volitvah, ker je moč naglo odobriti ustrezni volilni zakon; glede namena vlade na tem področju je zatrjeval, da gre pri tem le za upravno decentralizacijo, kar pa bi bilo v nasprotju z u-stavo, ki smatra dežele za »organe oblasti in instrument samouprave ljudskih množic*. Na koncu je Minio izjavil, da skupina komunističnih senatorjev jemlje z zadovoljstvom na znanje obvezo vlade, da bo ustanovila avtonomno deželo Furlanija-Julijska krajina. Donini pa je obrazložil razloge zaradi katerih bodo komunistični senatorji glasovali proti vladi, hkrati pa je izrazil svoje nezadovolstvo nad načinom, kako je Fanfani obravnaval vprašanje »prisotnosti komunistične stranke v Italiji, njene strukture, njenih funkcij (Nadaljevanje na 2 strani) Ali je res upravičen pesimizem zaradi naraščanja prebivalstva? Proces proti kapucinom v Messini Glede odnosa med prebi. valstvom in gospodarskim razvojem so mnenja ekonomistov razdeljena. Nekateri menijo, da je povečanje prebivalstva vsekakor prednost za gospodarski razvoj, ker to povečuje delovno silo, človeško delo pa je vir za ustvarjanje nove vrednosti. Drugi pa trdijo prav nasprotno, da pomeni povečano prebivalstvo brez ustreznega povečanja delovnih pripomočkov samo breme za na-cionalno ekonomijo oziroma da se s tem samo povečuje itevilo lačnih ust na enako količino hrane. Toda, kot se to pogosto dogaja, skrbna analiza ne da prav niti optimistom niti pesimistom. Ce govorimo o gospodarski vlogi prebivalstva, potem nas prebivalstvo zanima hkrati kot proizvajalce in kot potrošnike. Eoglejmo najprej prebivalstvo kot proizvajalca. Delovne družbene sile ne predstavlja celotno prebivalstvo, ki je staro od 15 do 64 let. Zaradi razločkov po mortaliteti in nataliteti v razvitih in nerazvitih deželah nastopajo tudi glede ve-likosti delovne sile med tema dvema vrstama dežel veliki razločki. Posledica velikega Števila delovno nesposobnih otrok v nerazvitih deželah je predvsem sorazmerno manjši delež produktivnega prebivalstva med celotnim prebivalstvom v nerazvitih deželah. Medtem ko je produktivneea prebivalstva v razvitih deželah približno 60 odstotkov, je tega prebivalstva v nerazvitih deželah 50 odstotkov. Gospodarske posledice teh razločkov so izredno dalekosež-ne. — Medtem ko v ZDA na 100 produktivno zaposlenih pride samo 154 neproduktivnih, ki jih morajo leti vzdrževati, v Angliji pa celo manj, pa mora v Indiji 100 zaposlenih delavcev vzdrževati oziroma prehranjevati nič manj kot 250 neproduktivnih članov družbe, Indijski ekonomist Ghosh je izračunal, da je v Indiji umiralo v tridesetih letih 45 odstotkov otrok, preden so dosegli delovno sposobno dobo, in da je bil ta izdatek v višini 22,5 odstotka nacionalnega dohodka, ki so ga potrošili za vzrejo otrok, ki so umrli prej, preden so mogli nacionalnemu gospodarstvu z delom vrniti to, kar so potrošili. V Angliji pa je v tem času umiralo pred začetkom produktivne starosti samo 6,5 odstotka otrok. Zaradi teh razločkov, ki nastajajo med produktivnim in neproduktivnim prebivalstvom, nastajajo pomembni razločki v svetovnem gospodarstvu že danes, ie večje Je treba pa pričakovati v prihodnje. Znanstveniki ugo-tavljajo, da bo leta 1975 v Aziji ie 57,5 odstotka prebivalstva, toda samo 55,2 odstotka svetovne delovne sile, na drugi strani pa bo v Evropi 12,4 odstotka prebival, stva, toda 13,7 odstotka delovne sile. Medtem ko je bilo sredi sedanjega stoletja na svetu milijardo delovno sposobnih ljudi, se bo že leta 1957 to število povečalo za 1,5 milijarde. Toda kljub tolikšnemu povečanju se odnos de-• lovne sile do celotnega svetovnega prebivalstva stalno zmanjšuje: leta 1925 je delovna sila predstavljala 42 odst. svetovnega prebivalstva, leta 1950 je njem de-lež padel na 41 odst., že leta 1960 na 40 odst., do leta 1975 pa bo padel že na 39 odst.. To pomeni, da bo moralo konec tretje četrtine našega stoletja vsakih 100 zaposlenih prebivalcev hraniti 175 neproduktivnih, medtem ko je v svetovnem povprečju že sredi sedanjega stoletja na 100 produktivnih članov prišlo samo 169 neproduktivnih. To breme neproduktivnega dela prebivalstva bo konec tretje četrtine našega stolet. ja naj več je v Latinski Ameriki — 186 neproduktivnih na 10O gramov produktivnih — in v Afriki, kjer bo prišlo do 184 neproduktivnih na 100 produktivnih članov družbe. Povečanje prebivalstva torej očividno ne pomeni tudi avtomatično povečanje delovne sile, se pravi nacionalnega dohodka in bogastva narodov. Ce hočemo, da bi povečanje prebivalstva pomenilo tudi povečano proiz-V odnjo in s tem gospodarski napredek, potem se mora povečanje prebivalstva predvsem izražati v povečevanju delovne sile. Zal pa so življenjske razmere v nerazvitih deželah še vedno take, da velik del novorojenega prebivalstva nikakor ne pride do delovno sposobne dobe. V tridesetih letih tega stoletja je od 100.000 indijskih novorojenčkov doživelo petnajsto leto samo 54.112, v bližnji gospodarsko razviti Novi Zelandiji pa '94.069. To pa nas vodi do drugega problema, do prebivalstva kot potrošnika. Cesto se srečujemo s pesimističnim dokazovanjem, češ da je zemeljska površina omejena in da torej že sama postavlja fizično mejo razvoja svetovnega prebivalstva. Ugotoviti moramo, da tak pesimizem nima nič skupnega s perspektivami, ki nam jih odpirajo sedanja znanstvena odkritja. Zemeljska površina meri približno 18 milijard hektarov Ce bi vso to površino lahko obdelali tako skrbno kot jo Danci, potem bi pridelali dovolj hrane za 35 milijard ljudi, če bi se hranili po ameriških standardih, in za nič manj kot 90 milijard ljudi, če bi se hranili po standardih, ki velja- jo za Indijo. Tudi vsa zemeljska površina ni enako ugodna za poljedelsko obdelavo. Znanstvene raziskave so pokazale, da bi na podlagi izkušenj Finske in Norveške na eni strani in Filipinov in Venezuele na drugi strani lahko obdelali dodatnih 7 milijard hektarov površine v tropskih in nordijskih predelih. To pa bi pomenilo povečanje svetovne proizvodnje žitaric za 130 odst., krompirja za 20Q odst., sladkorja celo za 480 odst. in mleka za 95 odst., proizvodnja mesa pa bi se povečala za 29 odst. Samo ta korak bi zagotovil proizvodnjo zadostnih količin hrane, katero bi se prehranil še enkrat večji del človeškega rodu. Kolikor bi izvedli rrigacijska dela na površinah, ki jih danes že obdelujejo, in če bi namočili 10.o milijonov puščavske zemlje, bi se sedanja svetov, na proizvodnja hrane lahko dvakrat povečala. Moderna agrotehnika dokazuje, da lahko dosežemo neprimerno večjo produktivnost na marginalnih poljih, če uporabimo moderne agrotehnične ukrepe. Ugotovljeno je, da bi bilo treba investirati povprečno 100 dolarjev na 1 hektar za krčenje nove zemlje, in 40 dolarjev na hektar za povečanje produktivnosti na stopnjo Zahodne Evrope. Ce vzamemo, da je produktivnost zahodnoevropskega poljedelstva približno trikrat večja od povprečne produktivnosti preostalega sveta, potem to pomeni, da bi lahko z dodatno investicijo' približno 500 milijard dolarjev povečali svetovno poljedelsko proizvodnjo najmanj trikrat Vsi ti in podobni računi kažejo samo eno, da obdelovalna površina še vedno ni absolutna meja za razvoj prebivalstva. Nasprotno sodobna tehnika nudi s pogojem zadostnih investicij velike možnosti povečanja svetovne prehranske proizvodnje. Ce gledamo razvoj svetovnega poljedelstva zadnjih dveh desetletij, potem je ta ugoto-vitev popolnoma potrjena. Ce vzamemo kot povprečje proizvodnjo poljedelstva v razdobju 1952 do 1957, potem u-gotavljamo, da je bila celotna tvetovna proizvodnja na enega prebivalca pred vojno za 6 odst. nižja, leta 1990-61 pa za 7 odst. višja. Res je sicer, da Zahodna Evropa sedaj kaže povečanje za 10 odst.. Vzhodna Evropa in ZSSR celo za 21 odst., medtem ko Afrika kaže nazadovanje za 6 odst.. Toda na svetu, na katerem so imeli samo štirje največji svetov, ni proizvajalci žita — ZIDA, Kmada, Argentina, Avstralija — v preteklem letu nič manj kot 56 milijonov ton presežkov, kjer so presežki sladkorja 18 milijonov ton, J in presežki riža tfkoraj mili- I jon ton, ne moremo govo- j riti o pomanjkanju obdelo- 1 valne površine za prehrano človeškega rodu. Problem o-čitno ni v pomanjkanju obdelovalne površine, pač pa v pomanjkanju kupne moči lačnega dela človeškega rodu. To pa pomeni, da je za rešitev problema potrebno, da se del prebivalstva v nerazvitih deželah preusmeri iz poljedelstva v produktivnejšo zaposlenost v industriji. Z drugimi besedami; industrializacija je odgovor na problem pregoste naseljenosti v poljedelstvu. To pa seveda postavlja pred nas vprašanje surovinskih izvorov za industrializacijo in kapitala za njeno finansiranje. lu Azije na višino produktivnosti, kakršno imajo na Japonskem, bi potrebovali po nekaterih računih 54o mili-jard dolarjev. To pa je enoletni nacionalni dohodek ZDA, oziroma pet letnih svetovnih izdatkov za oboroži, tev bi bilo dovolj za rešitev ekonomskega problema Azije! Čeprav vse ekonomske kalkulacije kažejo, da niti zemeljska površina ni omejitev za prehrano neprimerno večjega prebivalstva niti drugi izvori niso ovira za razvoj industrializacije, vendar ni mogoče trditi, da povečanje prebivalstva ni problem za prihodnji razvoj naše civilizacije. Nekdanji rektor univerze na Jamaici in sedanji rektor ekonomskega inštituta v tej deželi Arthur Lewis je razvil na videz absurden argument: problem ni hrana, ki jo bomo navsezadnje lahko dobivali iz hi-drogenskih atomov, pač pa je problem površina, na kateri lahko stojimo ali živimo. Izračunal je, da bomo s pogojem, da bi se prebivalstvo povečalo še naprej 1% letno, in s pogojem, da vsakemu človeku dodelimo samo en kvadratni meter življenjskega prostora, v 1200 letih prišli do skrajnih meja «stojišča» na zemeljski površini. Zasliševanje za zaprtimi vrati zaradi\ strahu\pred maščevanjem Tudi na tem procesu je očitno, da na Siciliji še vedno več premore mafija kot pa državni zakon - Ni znano, kaj je povedal Nicoletti med tajno razpravo knjige gledališče vw| MESSINA, 14. — Proces proti štirim kapucinom ter trem laičnim osebam se je danes nadaljeval za zaprtimi vrati. Na zahtevo javnega tožilca so sodno dvorano izpraznili. Obtoženi Nicoletti je namreč izjavil, da bo govoril resnico samo------------------------- pred sodniki in odvetniki, ker se boji represalij zase in za družino. Odločitev, da se proces nadaljuje za zaprtimi vrati, je padla potem, ko se je razprava po kratkem odmoru nadaljevala. Predsednik je namreč sklenil prekiniti razpravo za nekaj minut, da bi se lahko Nicoletti, ki je bil zaslišan, zbral in uredil svoje misli. Nicoletti je namreč kar zaporedoma večkrat potrdil in spet zanikal prejšnje izjave ter tudi. dejal, da ne pozna Salemija in Azzoline. »Ali ste premislili«, je vpra. šal predsednik »Ali še naprej pravite, da so karabinjerji o vas lahko napisali, kar so hoteli? Ali nameravate ostati pri obrambnem sistemu, ki ste se ga posluževali pri prvem delu tega vašega današnjega zaslišanja?« Nicoletti: »Gospod predsednik bojim se. Lo Bartolo je umrl...» Te besede so povzročile v dvorani veliko senzacijo. Med odvetnikom Torchiom in Ma-rotto — prvi brani Nicoletti-ja, drugi predstavlja zasebno stranko — se je vnela debata o pravem pomenu stavka, ki ga je povedal Nicoletti, »Lo Bartolo je umrl«, • Kaj je hotel reči obtoženec s temi besedami,« je vprašal odvetnik Carnelutti, ki brani kapucine. Nicoletti; «Jaz se bojim zase in za mojo družino«. Predsednik: «Toda ali ste hoteli reči, da je Lo Bartola kdo ubil?« i Nicoletti: «Ne rečem nič... Ne vem nič ... Samo bojim se... Bojim se tistih, ki so zunaj«. Predsednik: «Ali imate starše, brate in sestre?« Nicoletti: «Da, imam starše ter mlajšega brata in starejšo sestro«. Glede surovinskih izvorov za industrializacijo so energetski viri — prvi. V petdesetih letih sedanjega stoletja smo letos potrošili približno 3 milijarde ton energije v obliki ekvivalenta črnega premoga. Cd tega ga smo potrošili premogovnih vuov 60 odst., nafta zajema 30 odst., drva 7 odst., vodna sila p* samo 1 odst.. Toda samo poznanih zalog premoga na svetu je 7,400 milijard ton, kar pomeni, da glede tega ni skrbi za prihodnost. Toda a-tomska energija že začenja zamenjavati premog in naf-to: samo kilogram urania — 235 vsebuje prav toliko energije kot 3000 ton premoga. Ni strah r, da bi nam zmanjkalo radioaktivnih surovin: v eni ton navadnega granitnega peska je namreč 0,0004 odst. urana in 0.0012 thorijn. Ce bi te. sicer majhne količine, stavil v nuklearni reaktor, bi dobili energijo, ki bi jo sicer dalo 50 ton premoga. Z drugimi besedami: ena tona kamenja vsebuje atomsko energijo 50 ton premoga! Svetovna proizvodnja jekla se je povečala od 1 milijona ton leta 1950 na več kot 350 milijonov ton leta 1961. Čeprav «o zaloge železne rude siromašne kot zaloge premoga, moramo vendar ugotoviti, da moderni material, predvsem alu-minij, omogočajo široko za-menjavo v mnogih primerih. Ni strahu niti za druge predelovanje surovine. Za predelavo bombaža še vedno obdelujemo 40 milijonov hektarov zemeljske površine, toda sintetična "lakna tako hitro nadomeščajo naravna tekstilna vlakna, da zemeljska površina ne postavlja več meja za napredek industrializacije. Ponovno se tudi pri industrializaciji kaže, da je poglavitna omejitev finansiranje oziroma kapital. Za novo industrijsko delovno mesto v nerazviti deželi je potrebna nova investicija v višini 2000 dolarjev. Ce bi ho-teli dvigniti povprečno produktivnost dela v večjem de- Za začetek spomladi... Oster mraz burja^ sneg Na Norveškem so zabeležili letošnjo najnižjo temperaturo - Sneg tudi v južni Italiji RIM, 14. — Po deževnem in sivem jutru, je nekako okrog 14. ure začel naletavati sneg, ki pa se ni dolgo obdržal. Redke snežinke, pomešane z dežjem, so se že pri samem dotiku z zemljo raztopile. Temperatura, ki je občutno padla, je bila še ostrejša zaradi mrzlega vetra, ki je pihal skozi mesto. Snega pa ne manjka v dru- gih predelih Italije, zlasti v vseh višjih legah Apeninov. Razeh tega pa divja v mnogih krajih hud veter. Pred to nenadno spremembo je bilo po vseh Apeninih krasno sonce. Sonce pa je še danes obsevalo Turin in okolico, med-tem ko le v drugih piemontskih pokrajinah , že slabo vreme in r.iija temperatura. Sla-bo vreme je seglo tudi na o-toke Elbo in Sardinijo. Prelazi čez Apenine so zaradi visokega snega na neka-terih mestih neprehodni. V ni. žinah močno dežuje. Dežuje tudi v takih krajih, kjer že deset mesecev ni bilo dežja, kot poročajo iz Pisticcija (Materah Hribi okrog Neaplja so pokrit: s snegom. Tudi v Kalabriji je vse višje predele prekril sneg. PARIZ, 14. — Evropo je spet zajel val mraza. Po hribih pada sneg in prizaneseno ni niti sredozemski obali. Sne. žilo je na Modri obali, kjer je navadno mila temperatura Po Nemčiji je promet zelo težaven ali pa sploh prekinjen v nekaterih pokrajinah zaradi izrednega snega: 60 cm v Schwarzwaldu s temperaturo minus 10. V Hamburgu, ki počasi okreva po katastrofi prejšnjega meseca, budno pazijo na jezove; v obrežje se močno zaletava veter z vzho-da. V Franciji je temperatura povsod pod ničlo. Zaradi mraza in leda je prišlo do nesreč s smrtnimi žrtvami v severni Franciji. OSLO, 14. — V Oslu so včeraj zabeležili najnižjo temperaturo letošnje zime; minus 19 stopinj. V drugih južno-vzhodnih pokrajinah Norveške so pa zabeležili do 31 stopinj pod ničlo. BEOGRAD, 14. — Po dneh, ki so obetali spomlad, je včeraj skoro vse kraje Jugoslavi. je ponovno zajel hladen val s snegom, ki je pobelil vse kraje razen Makedonije in južnega dela jadranske obale. V Liki in Gorskem Kotaru na Hrvaškem je snežni vihar prekinil ves cestni promet. Prekinil je tudi cestni promet med Zagrebom in Reko. med Hrvaškim Primorjem in Liko čez Velebit. Očiščevalna dela ovira snežni vihar, ki je na mnogih krajih nanesel na ceste do dva metra snega. Sneg je padel tudi na obalnem področju in na otokih Kvarnera; v vseh teh krajih je tempera, tura padla pod ničlo. Zaradi slabega vremena je ladja «Proleterka» danes pri. spela iz Dalmacije na Reko s peturno zamudo. Ladja «1* stra», ki je na poti iz Trsta in bi morala prispeti danes zjutraj na Reko, je prispela šele nocoj. V Splitu je snežni vihar, ki je pihal s hitrostjo 120 km na uro, porušil več telefon, skih drogov in vnesel zmešnjavo v cestni promet Splita z okoliškimi kraji. V Dalma-tinski Zagori je zapadlo oko. li 15 cm snega. V Splitu je temperatura padla od včerajš. njih plus 25 na ničlo. Snežni viharji so zajeli tudi kontinentalni del Črne gore, kjer je temperatura danes padla za 10 do 12 stopinj v primerjavi z včerajšnjo. Najnižja temperatura v Jugoslaviji je bila danes zabeležena na Kredarici pod Triglavom: minus 20, najvišja pa v Dubrovniku: plus 10. ——«» —. Znanilke pomladi v mrazu in snegu? STRASSBOURG, 14. — V Alzacijo so priletele prve štorklje ter se vselile v svoja stara gnezda. Te tradicionalne napovedovalke alzaške pomladi so se pojavile včeraj . , Obtoženi kapucini v živahnem razgovoru s svojimi branilci ...........................................................................„„ Američani v teritorialnih vodah SZ Neki plavajoči otok na katerem se je utaborila ameriška znanstvena ekspedicija, je priplaval na ppdročje morja, ki ga Sovjetska zveza smatra za svoje teritorialne vode. S tem se je ustvaril primer brez precedensa v zgodovini mednarodnega prava. V ameriških znanstvenih krogih, ka_ kor tudi v samem zunanjem ministrstvu se sedaj pričakuje, kakšna bo sovjetska reakcija na to nehoteno »invazijo«, hkrati pa si postavljajo vprašanje, ali, bo v skladu s tistim »modusom vivendi«, ki sta ga do sedaj obe deželi spoštovali Ledeni otok, dolg in širok okrog 4 km, je obljuden z enajstimi ameriškimi znan stveniki; med temi se nahaja tudi znani ameriški raziskovalec Lovvell Thomas ml. Na otoku živi tudi šest severnih medvedov. Ko se je lansko leto ekspedicija na tem otoku utaborila, se je nahajala v mednarodnih vodah severno od Aljaske. Cez jesen in zimo pa se je otok, katerega geološki sestav je približno enak sestavu ledenih gor, naglo približal kopnu in se trenutno nahaja severno od velikega otoka Wrangel, v vo. dah, ki jih Sovjetska zveza, kot rečeno, smatra za svoje. Ameriško zunanje ministrstvo pa tega ne priznava, stoječ na stališču, da se teritorialne vode običajno omejujejo na tri milje od obale, ■V ameriških znanstvenih krogih se omenja, da je Sd-vjetska zveza do »sedaj pokazala dokaj dobre volje za sodelovanje pri raziskovanjih Severnega tečaja, zaradi česar tudi ZDA niso nikoli izra. žile nasprotovanja, ko so ledeni otoki, ki se na njih nahajajo ruske meteorološke postaje priplavali v bližino obal Aljaske. Na vsak način bo čez nekaj tednov ameriško letalo moralo preleteti vode, ki jih Sovjetska zveza smatra za svoje, da bi ameriški ekspediciji odvrglo potrebna živila. Postavlja se s tem v zvezi vpraša- Tu se je državni tožilec dvignil ter izjavil: »Iz razlogov javnega reda se mora zasliševanje Nicolettija nadaljevati pri zaprtih vratih«. Predsednik: »Ce zapremo vrata, ali boste potem povedali vse?« Nicoletti: »Kar moram po-vedati, bom povedal«. Predsednik je tedaj odredil izpraznitev dvorane. Tudi časnikarji so morali ven. Laična obtoženca Azzolino in Salemija so tudi odvedli, medtem ko so kapucini ostali v dvorani. Tajno zasliševanje je trajalo skoraj dve uri. Kaj je Nicoletti v tem času povedal, se ne ve. Nekateri trde, da je o vrtnarju Lo Bartolu, ki je napravil samomor, dejal, da mu je le-ta večkrat dal vedeti, da drže vajeti tolpe v rokah imenitne osebe področja. Današnja razprava se je pred številnim občinstvom ptičela z zasliševanjem Nicolettija, ki je s svojimi 21 leti najmlajši obtoženec. Kmalu se je izkazalo, da je Nicoletti silno zmeden, saj je znova zanikal vse izjave, ki jih je prej podal, potem jih je pa v celoti ali vsaj deloma potrdil. Obtoženec je govoril v sicilijanskem dialektu, kar je od' sodnikov zahtevalo določenega napora za razumevanje. Predsednik in eden od stranskih sodnikov sta večkrat stavila vprašanja v dialektu, če sta hotela imeti točnejše odgovore. Nicoletti je med preiskovalnim zasliševanjem največ govoril ter povedal razne podrobnosti. Kot sokrivca je navajal Azzolino in Salemija, toda danes je dejal, da ju ne pozna. Potrdil pa je, da je bil vodja tolpe Carmelo Lo Bartolo, samostanski vrtnar v Mazzarinu, ki je, kot je znano, napravil 2. julija 1959 v zaporu samomor kmalu po aretaciji in še preden ga je mogel preiskovalni sodnik zaslišati. Na današnji razpravi je potrdil, da je dvakrat na pošti oddal pismi, ki mu ju je dal Lo Bartolo. Bili sta to grozilni pismi. Priznal je tudi, da je sodeloval z Lo Bartolom in nekim Vin-cenzom pri umoru Cannade. Vendar so bile nadaljnje izjave Nicolettija vse zmedene in dostikrat so si sledile besede »da ... ne ... da ... ne ...». Ko mu je predsednik dejal, da so v poročilih karabinjerjev in sodnih oblasti njegove izjave, je Nicoletti odgovoril, da so karabinjerji pisali, kar so hoteli. Tu sta Nicolettije-va branilca prosila, da bi se zaslišanje prekinilo, na kar ko se je pred morebitnimi posledicami, torej maščevanjem, rešil s tem, da je svoje izjave podal za zaprtimi vrati. Ce je namreč priznal, kaj obtožujočega za tiste, »ki so zunaj«, kot je sam dejal, tedaj najbrž le ne bo mogel ubežati maščevanju. Salemi, ki je bil včeraj zaslišan, pa je podal videz, da so mu bolj važni »razlogi časti«, kakor jih pojmuje sicilijanska mafija, kot pa državni zakon. Poskus odvetnikov obrambe kapucinov s slavnim Carnelut-tijem na čelu, da bi proces nekako ločili na dva dela, tako da bi laične obtožence ločili od kapucinov, pa kaže namero, da bi vso krivdo za zločine,, o katerih je govora v tem procesu, naprtili laičnim obtožencem. Obramba pa s svojim poskusom ni uspela in proces se nadaljuje tako, da so še naprej skupno na zatožni klopi tako laični obtoženci kot kapucini, čeprav so laiki vklenjeni v verige kapucini pa ne. glubhn ^ hliltuibtvu Razstav* XYLON od petka v Ljubljani V petek IS. marca ob lt. uri bo v velikih razstavnih dvoranah Moderne galerije v Ljubljani otvoritev mednarodne razstav* lesorezov XYLON. Razstavo je organizirala Societe international des graveurs sur bois iz Zuericha. Na to razstavo opozarjamo vse, ki bodo v prihodnjih dneh potovali v Ljubljano. Maja meseca v Linzu »Jugoslovanski teden« LINZ, 14. — Od 4. doX13. maja bo v Linzu «Jugoslovanski teden«, ki naj bi z vrsto kulturnih in umetniških prireditev prispeval k boljšemu spoznavanju jugoslovanskih narodov in njihove kulture v Avstriji, Take prireditve, posvečene vsako leto enemu izmed narodov, organizira Ljudska univerza v Linzu skupno z drugimi kulturnimi ustanovami. V okviru «Jugoslovanskega tedna» bo odprta raz- tMMMMIMIMIMMIMMtMMMMMIMIMMMlMMIMMIiliMMMIMMIMIMtMMMMMMIMMMIMHMIIMIMMHMII Kdo sme v javne lokale v Ce gre za zločince zakaj niso zaprti? Akcija policije, da se zapre nočni lokal v Manhattanu «Copacabana», ter reakcija lastnika NEW YORK, 14. — Tako ustrezne oblast; kot tudi new-yorško časopisje se intenzivno ukvarjajo z zanimivim vprašanjem, ali je moč smatrati dejstvo, da kak javni lokal, ki ga obiskujejo kriminalni elementi -- dasiravno se ti obnašajo povsem dostojno — že za zadosten razlog, da se njegovemu lastniku odvzame obrtnica. Za. deva je v zvezi z akcijo policije proti enemu najbolj znanih nočnih lokalov v Manhpt-tanu, ki se imenuje »Copacabana)). Med preiskavo Je več civilnih agentov, moških in žensk, izjavilo, da so v lokalu videli znane osebnosti podzemskega ž!vljenja, kot so n. pr. Joseph Stracci, Anthony Strollo, imenovan tudi Tony Bender, dalje James Palmeri, Tinny Mmrphy, •keterega pravo ime je Antonio Pecora, pa še Vicenzo Alo, med prijatelji znan kot «Jom-my z modrimi očmi«. Agent Frank Barone je pod prisego je zahtevi policije uprl. «Te osebe so lahko zločinci,« je rekel, »toda obnašajo se povsem korektno.« Prisilil je priče, da so priznale ne samo, da so o-menjeni predstavniki podzemlja v njegovem lokalu bili ved. no spodobno oblečeni, marveč da je bilo tudi njihovo obnašanje spodobno, če ne celo vzorno, razen nekega večera, ko so nekega člana znane »banda Gallo« pretepli. ((Kakšno dolžnost In možnost pa ima lastnik lokala, da bi svoje goste mogel vprašat; po kazenskem listu?« je vprašal Podeli. «Kakega gosta lahko vržemo iz lokala samot, če se obnaša slabo. Da se kdo opije in dela nered, to se večkrat zgodi toda vselej gre za poštene osebe, ki pač alkohola ne prenašajo. Ti tako imenovani kriminalci pa, nasprotno, plje-*u kot kakšni angleški lordi.* Podeli je zaključil z vprašanjem, ki si ga postavljata tudi javnost in tisk: »Ce gre za zlo« stava sodobnega jugoslovanskega slikarstva, prirejenih bo več koncertov, poseben večer pa bo posvečen tudi jugoslovanskemu igranemu in dokumentarnemu filmu. Zagrebška Opera bo izvedla Lhotkin balet -Vrag na vasi», kulturno umetniško društvo «Branko Krsmanovič» pa večer pesmi in plesov narodov Jugoslavije. Na programu bo tudi več predavanj ter srečanje dveh nogometnih moštev. Leonardovo delo junija na dražbi LONDON, 14. — Karton z Leonardovo študijo za sliko «Devica z detetom in sv. Janezom Krstnikom» — eden izmed največjih umetnostnih zakladov Združenega kraljestva — bo junija meseca na dražbi v galeriji Sothbeg. Gre za študijo slike, ki se sedaj nahaja v Louvru. Odstopila jo bo Rogal Acado-my, kateri jo je daroval t. 1779 slikar Sir Joshua Reg-nolds. Karton je gotovo najpomembnejše umetniško delo, ki se je kdaj nahajalo na dražbi. Izklicna cena še ni znana, a bo gotovo čez milijardo. Doslej je največjo številko na dražbi dosegel neki Rembrandt v Neva Yor-ku, ki so ga prodali za poldrugo milijardo lir. To Leonardovo delo pa gotovo ne bo cenjeno manj. Rogal Aca-demg je prisiljena, da to umetnino proda zaradi finančnih potreb. Galerija se je namreč več kot 200 let vzdrževala sama in ne mara prosioti za subvencije vlade. * * * PRAGA, 14. — Od 13. morja do 30. junija 1962 bo v Pragi mednarodna razstava sodobne keramike. Razstave se bo udeležilo okrog 30 držav, vsaka z več kot sto izdelki, * * • PARIZ, 14. — «Gledališče narodov v Parizu, ki bo kmalu pričelo svojo šesto sezono, bo slovesno proslavilo 25-letnico smrti Luigija Pirandella. Ob tej priložnosti bo stalno gledališče iz Genove igralo «Kaj je resnica« (Cosi č se ui pare). * * * HOLLYWOOD, 14. - Filmska igralka Barbara Stan-wgck, ki ima 54 let, je mo-tl rala včeraj v bolnišnico na neko operacijo. Baje gre za niko lažjo stvar in po neJ kaj dneh bo igralka bolnišnico zapustila. * • * PARIZ, 14. —. Francoska filmska industrija je v letu 1961 napravila 167 filmov za okroglo 39 milijard lahkih frankov. Stoodstotno francoskih je 69 filmov, ostali so bili narejeni v koprodukciji- navzlic obilnemu snegu, ki I nje, kako bo na to reagirala je vse jutro padal. | Sovjetska zveza. nutno nahajajočega se na svobodi, toda pod obtožbo trgovanja z mamin. Na osnovi teh izjav je policija postavila zahtevo, da se lastnikom »Copacabane« odvza. me obrtnica, ali vsaj dovoljenje za prodajo alkoholnih pijač, kar bi konec konca lastnika prisililo, da bi lokal zaprl. Toda Jules Podeli, predsednik družbe, ki je lastnica o-menjenega nočnega lokala, se ..............MUHI,Ml,lllllllll,II,..........MHIMMM Kako bodo Investirali zaslužek Glenn in tovariši mislijo na motet NEW YORK, 14. - Upi in sanje sedmih ameriških astronavtov so sicer usmerjene pro. ti vesolju in planetom, toda gmotna sredstva nameravajo astronavti investirati na naši Zemlji, in sicer v obliki nakupa raznih nepremičnin. To njihovo oprezno stališče je dobilo svoje potrdilo v odločitvi, da v kratkem odprejo v Cocoa Beachu motel, ki bo stal nedaleč od baze v Cape Canaveralu. V ta svoj načrt bodo Glenn, Shepard, Grissom in ostali investirali del tistega pol milijona dolarjev, ki ga je revija »Life« izplačala za opis Glennovega poleta. Ostanek omenjene vsote pa je namenjen uresničitvi nekaterih drugih gradbenih načrtov, in sicer za izgraditev drugega ........................MIMlMMIII.IIIMMHMMMI.mi.MlMIIM.MMIMIMMI.MMMIMMMI Poročna darila za 19. ženo BEJRUT, 14. — Halla Yas-sine, 18-letna zaročenka kuvajtskega šejka Jaber El Sab* baha, ki bo kmalu postala njegova devetnajsta žena, je v intervjuju nekemu libanont skemu tedniku izjavila, da ji je zaročenec daroval za poročno darilo 22-karatni briljant, biserno ogrlico neprecenljive vrednosti, platinasto uro, več prstanov in zapestnic iz zlata ter diamantov, zračen pa še vsoto 30 milijonov lir za nakup poročne opreme. Pristavila je, da ji bo šejk ob poroki daroval še palačo, katere vrednost se ceni na 200 milijonov lir. Halla Yassine — lepo plavolaso dekle z modrimi očmi — je Sirijka in hčerka neke- ga inženirja. Poleg arabščine obvlada še francoski in angleški jezik. Nekaj mesecev tega je razdrla zaroko z mladim 20-letnim Sirijcem. Poročno potovanje mlade Sirijke in že zrelega, toda silno bogatega kuvaitskega šejka, bo trajalo dva meseca. Obiskala bosta Evropo, Ameriko in Daljni vzhod. motela na otokih Bahamas ter turističnega centra v pokrajini Wash. Astronavtski motel bo stal milijon dolarjev ali 600 milijonov lir. U-stanovljena pa bo družba, ki bo odprta za vse, ki bi želeli postati njeni delničarji, s čimer se bo bržkone zbral še preostali del vsote, ki trenutno še ni na razpolago. Ta pobuda astronavtov je povsem v skladu s trenutnim gradbenim razvojem v Cocoa Beachu, ki ga smatrajo za nekakšno ameriško vesoljsko glavno mesto. Tako sam mestni center kot tudi ustrezne turistične naprave vidno napredujejo ter se izpopolnjujejo, pač vzporedno z razvojem, ki ga doživlja to raketno in vesoljsko središče. Napisne table, označujoče motele, ki se drug za drugim vrste ob obali, se vse navdihujejo ob vesoljskih programih in človekovi bodočnosti v vesolju. Najobičajnejša imena so »Astronavt«, »Vesoljska ladja«, »Morska raketa«, »Polaris« itd. Pričakuje se, da bo sedmorica astronavtov, ne da bi hotela podcenjevati imena, najtesneje povezana z njihovo lastno dejavnostjo, vendarle imenovala svoj motel kako drugače, kot na primer »Prijateljstvo sedmih«, torej po imenu kapsule, v kateri je Glenn obletel svet. Danes glasovanje v senatu izjavil, da je v lokalu videl člnce' femu Potem ne vtak- ......... tudi Johna Ormento, imenova- nete v zaP°r?» predsednik najprej ni pristal, | "ega ,lB:g John»i enega udele- n mmmiimmmi......... nato pa je le odredil kra- zencev znanega »zborovanja tek odmor. Po odmoru se je zemljo« v Apalachinu, tre-razprava nadaljevala, kot je navedeno v začetku. Očitno je, da igrajo važno vlogo pri tem procesu povsem sicilijanski elementi. Ze včeraj se je videlo, da obtoženec Salemi ni hotel ničesar priznati. Videti je, da je v dvorani neka nevidna sila, ki vpliva na potek procesa. Današnji obtoženec se je skliceval predvsem na strah. Vprašanje pa je, koli- (Nadaljevanje s 1. strani) in smotrov«; nato se je zadržal na vprašanjih šolstva in kritiziral dejstvo, da so v vladnem programu predvideni izdatki tudi za zaseone otroške vrtce m štipendije za gojence zasebnih šol, kar je v nasprotju z ustavnimi načeli. Socialdemokratski senator LAMI-STARNUTI je branil program vlade proti argumentom desnice, predvsem kar zadeva deželno ureditev in nacionalizacijo elekrične industrije, dasi je glede tega vprašanja dejal, da ima nekatere pomisleke, četudi smatra, da je nacionalizacija tega sektorja neizbežna nujnost. Liberalec BATTAGLIA je ponavljal že znane argumente desnice proti vladnemu programu, zlasti kar zadeva deželno ureditev, gospodarsko načrtovanje, predvsem pa je zahteval zagotovila, da Italija ne bo storila ničesar proti atomski oborožitvi NATO; na koncu je zatrjeval, da si bodo liberalci prizadevali, da bi eksperiment levega cent-a propadel. Socialistični senator BAR-BARESCHI je podčrtal zasluge, ki jih ima PSI za sedanjo politično usmeritev, ker so že od leta 1955 izrazili svoje prepričanje v možnost sodelovanja med socialisti in katoličani, kar je nedvomno vplivalo tudi na zadržanje KD, ki se je na neapeljskem kongresu odločila za »razširitev svojega političnega obzorja«. Južnotirolski senator SAND je sicer dejal, da je program nove vlade »pogumen in pošten« in da ga podpirajo, vendar pa.je dejal, da se bodo južnotirolski senatorji vzdržali glasovanja, ker hočejo videti vlado na delu pri reševanju vprašanja, ki jih neposredno zanima: avtonomija bocenske pokrajine. Misovski senator BARBATO Pa je kritiziral eksperiment levega centra, ker daje javnemu mnenju vtis, da »so-cialnih vprašanj ni moč rešiti brez podpore levičarskih jstrank«; potem ko se je zadržal na »protislovjih vladn* zunanje politike«, se je dotaknil vprašanj italijanskega kmetijstva ir. obdolžil vlado demagogije na tem področju, ki po njegovem mnenju ne bo odpravila sedanje krire’, celotno vprašanje bi bilo treba ponovno proučiti na »racionalen način« in s stališč* • interesov nacije«. A. P- MHHMMIMIIIMMIUMHMMHMMMMMMIIIMMM"" V Ženeva (Nadaljevanje s 1. strani) tedaj sem predvideval, da bo sledilo osemnajst mesecev naraščajoče napetosti. Ker se J* to predvidevanje uresničilo, j* potreba po ublažitvi napetoS1 tako velika, da sem odločen uresničiti jo.» V zvezi s pozivom japonskih kulturnih predstavnikov hruščevu za prekinitev jedrskih poizkusov, piše HruščeV v svojem odgovoru ravnatelju japonskega lista «JomiUfl fiimbum« med drugim; »Ce se Japonska odloči, da bo vp}1' vala na zahodne države, 'n še posebno na Z0A, bo lahko znatno prispevala k sporazU" mu o atomski razorožitvi11 Hruščev dodaja, da Sovjetska zveza »ne more dopuščati, d* Francija kot članica NAT° nadaljuje svoje jedrske po'z‘ kuse, medtem ko ZDA m Velika Britanija nadaljujejo P°" gajanja s Sovjetsko zvezo«. Švedski zunanji minister Unden je v poslanski zbornlC1 poudaril važnost sedanje kt>n' ference v Ženevi in nujno*1 prenehanja oboroževalne tekme. V zvezi z nadzorstvom naa razorožitvijo je Unden pripomnil, da bi imele velik« države ves interes dopustuj nadzorstvo nad nekaterim1 sektorji svoje oborožitve, kor n, pr. nad jedrskimi P°‘ izkusi in nad poizkusi z ra' ketnimi izstrelki. «loda nedvomno je, je dodal minister, da gre zahteva po nadzorstvu včasih do take skrajnosti, °a ni mogoče v tem videti drugega nego dokaz pretirane« iskanja popolnosti.« ... Glede morebitne ustanov1 ve neatomskih področij v ropi je minister izjavil. o* ’ kljub zahodnim ugovorom *“ pustno domnevati, da se bo -časom bolj ugodno gledalo tak napor, ki hoče biti Pr'f„' vek k ublažitvi mednarod11 napetosti«. PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: najvišja temperatura —0.4, najvišja 2.2, ob 19. u-ri —0.4; zračni tlak 1012.6 raste, veter severovzhodnik 64 km, .sunki Po 100 km, v[age 53 odst.: nebo 9/10 oblačno, morje močno razburkano s tem,p. 7.2 stopinje Tržaški nevnik Danes, ČETRTEK, 15. marca ■’ StR^in zatone ob 18.10. Dolžina dneva 11.51. Luna vzide ob 12.39 in zatone ob 3.09 Jutri, PETEK, 18; marca Po uradnih podatkih trgovinske zbornice Nekoliko bolfši položaj ladiedelniške industrij e V ladjedelnici Sv. Marka zaposlenih 871 delavcev, v Tovarni strojev 668 in v delavnici mostov in dvigal 1®2 - Se vedno 231 delavcev suspendiranih Izšla je prva letošnja številka uradnega vestnika tržaške trgovinske zbornice, ki izhaja pod naslovom «Tr-žaški gospodarski položaj* in kjer so objavljeni zanimivi podatki o gospodarskem in socialnem stanju na našem področju in ki se nanašajo na januar. Med temi podatki je tudi obsežnejši pregled stanja ladjedelni-ške industrije, ki je sedaj v ospredju zanimanja celotne javnosti, saj se mnogo govori o usodi ladjedelnice Sv. Marka in je v teku obširna vsedržavna sindikalna akcija delavcev te panoge, ki jo vodi FIOM-CGIL Poročilo ugotavlja glede ladjedelnice Sv. Marka, da se je položaj v primerjavi z decembrom nekoliko poslabšal, vendar pa je občutno boljši, kot je bil januarja lanskega leta. Tako so letos januarja izkoriščali naprave v ladjedelnici Sv. Marka 51.9-odstotno, decembra lani 52.9-odst. in januarja lani 20-odstotno. Odstotki so v Tovarni strojev naslednji: 60.8 odst., 64.5 odst. odnosno 51.7 odst.; v delavnici mostov >n dvigal pa: 60.5 odst., 66 odst. in 70.7 odst. V ladjedelnici Sv. Marka je bilo zaposlenih neposredno v proizvodnji 871 delavcev, medtem ko jih jo bilo decembra .882 in januarja 1961. leta 287. Gradili šo naslednje ladje: 43.000-tonsko potniško ladjo za družbo «Italia», 22.400-tonsko tovorno ladjo «Qiovanni Gri-maldi* za družbo »Grimaldi* iz Palerma ir. 22.400-tonsko tovorno ladjo za družbo . »Ital-^jder* i? Genove. V delavnici mostov ,-jn dvigal je bilo zaposlenih 182 delavcev (198 decembra in 212 januarja 1961), ki so izdelovali dvigala za domače in tiije naročnike (Jugoslavija, Indija, Brazilija in Venezuela). V tovarni strojev Sv. Andreja je bilo zaposlenih 668 delavcev (705 decembra in 497 januarja 1961), ki so gradili 10 pogonskih strojev za ladje in 7 skupin elektromotorjev in generatorjev. Skupno je bilo v CRDA suspendiranih 231 delavcev (decembra 229 in 455 januarja 1961). Zelo ugodno je bilo stanje v ladjedelnici Felszegy, kjer so izkoriščali naprave 80-od-stotno. Splavili so 300-tonski potniški ladji »Dionea* in «Ambriabella» in 499-tonsko potniško ladjo «Edra», ki bodo še letošnjo sezono vozile za družbo »Navigdzione Alto Adriatico* na progah proti I-stri. Prvi dve manjši ladji bosta lahko sprejeli po 450 potnikov in bosta razvijali brzino 14 milj na uro, «Edra» pa bo sprejela 500 potnikipv in razvijala brzino 16 milj na uro. V isti ladjedelnici so gradili poleg tega dve 5500-ton-ski ladji za Formozo in 2500-tonsko cisterno za tržaško družbo »Geiolimich*. Poleg tega so podpisali pogodbo za gradnjo dveh 1200-tonskih in ene 16.000-torske ladje in ladjedelnica ima zagotovljeno delo do prve polovice 1964. leta. Tudi v ladjedelnici Sv. Justa se je položaj nekoliko izboljšal čeprav še vedno ni rožnat. Naprave so izkoriščali 23,1-odstotno (decembra 21,1) in so zaposlovali 92 delavcev, ki šo popravljali razne ladje. Podpisali pa so pogodbo za gradnjo dveh 600-tonskih motornih ladij za ribolov na odprtem morju, ki so jih že pričeli graditi za tržaško družbo »Pešca oceanica*. oblasteh, da se tudi tržaška Esso vključi v razvojni načrt, hkrati pa poziva vse delavce in uradnike, naj bodo budni in naj branijo svoje delovno mesto in s tem tudi obstoj tržaške čistilnice. Nova industrijska podjetja v Trstu Iz Rima poročajo o rezultatih poslovanja državnih in poldržavnih podjetij, ki so združena v holdingu Finmec-canica. Poročilo podčrtuje pomemben napredek, ki so ga napravila omenjena podjetja v lanskem letu, saj je lani dosegel skupni inkaso 173 milijard lir, medtem ko je predlanskim 150 in 1959. leta 120 milijard. Podjetja razpolagajo z naročili v višini 201 milijard lir, medtem ko so lani z naročili v višini 158 in leta 1959 140 milijard lir. V poročilu je obširno govora tudi o načrtih za gradnjo novih podjetij v sodelovanju z raznimi zasebnimi družbami. V tej zvezi sta omenjeni dve podjetji ki ju bodo gradili v Trstu odnosno v Tržiču. Gre za podjetje, ki bo v sodelovanju s SNIA-Viscosa gradilo v Trstu stroje za potrebe tekstilne industrije in za družbo Stabilimenti mec-canici Triestini, ki bo v sodelovanju z ameriško družbo «Screw and bolt Corporation of America* izdelovala vijake in vijačne matice. Izven okvira Fincantieri pa se pripravlja v žaveljskem industrijskem pristanišču podjetje Vetrobel, ki bo proizvajalo plastične mase in za katerega so včeraj zaključili u-pravni postopek. Podjetje bodo zgradili na 150.000 kvadratnih metrih prostora. Ustanovitev ljudskega krožka za kino Te dni se je ustanovil ljudski krožek za kino »Umberto jal vsak petek od 6. aprila naprej v veliki dvorani v Ul Madonnina 19 po en film! Program predvideva 10 fii-mov, med katerimi so tudi dela na visoki umetniški ravni, kot na primer Eisensteinov «Oktober», De Sicova »Tatovi koles* in »Sciuscia*, Blasettijev «1860», Lizzanijtv »Achtung banditi* in Cleman-tov «Operacija Apfelkern*. Članarina znaša 500 lir. Za informacije se obrnite vsak dan od 11.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure na sedež v UJ. Madonnina 19-1. * Včeraj ob 12. uri je župan ‘dir. Franzil umestil na občini Posvetovalno komisijo mestne knjižnice. V komisiji so občinska svetovalca odv. Puecher in Coslovich ter profesorji Udina, Furlan; i,n Bisoffi. Danes v dvorani INČA Javna debata odbora za gospodarsko obrambo Odbor za gospodarsko o-brambo Trsta in Tržaškega ozemlja je sklical ponovno jav. no debato, ki bo danes 15. mar. ca ob 18.15 v dvorani INČA v Ul. Zonta 2. Na dnevnem redu so naslednja vprašanja: prosta cona, intervencije IRI za ladjedelnico Sv. Marka, Italsider in pristanišče. Dnevni red je zelo obširen in bo verjetno zahteval večje število zasedanj. Odbor skuša na tak način obvestiti javnost o nujnosti posebne avtonomije Trsta in njegovega področja v okviru ustanavljajoče se dežele Furlanija- Julijska krajina ter istočasno tudi obrniti pozornost na nekatera izključno gospodarska vprašanja. ---«»---- Dr. Delise v Rim Predsednik pokrajinske u-prave dr. Delise odpotuje danes v Rim, kjer se bo udeležil vrste sestankov Združenja italijanskih pokrajin. Razprav, ljali bodo o številnih važnih vprašanjih, med katerimi bodo nekatere zadevale tudi našo pokrajino. V Trst se bo dr. Delise pred. Vidoma vrnil pred koncem tedna. Vprašanja na seji tržaškega občinskega sveta Možnost znižanja bremena električnih tarif Acegata Se vedno premalo mestnih redarjev - Britanski generalni konzulat bodo ukinili in imenovali honorarnega konzula - Pri Lovcu šola in vrtec za ezule N® zadnji seji tržaškega ob-1 ni. Zato bodo počakali z za-cinskega sveta so na krat- ključkom razprave v upanju ko spregovorili o važni za- I da se bo stvar ugodno re- devi zvišanja električnih tarif Acegata. Svetovalec Colo-ni (KD) je namreč vprašal župana, zakaj je minilo že več tednov, ne da bi odbornik dr. Babille povzel razprave o tem vprašanju in dal primerne odgovore. Iz tega bi se zdelo, da se občinski svet ogiba razprave. Zupan je odgovoril, da niso zanemarili stvari namerno niti preskočili dnevnega reda, pač pa je prišlo na vrsto vprašanje prispevka za zvišano vrednost gradbenih zemljišč. Ven-dar pa je nastal glede tega vprašanja nov položaj, ker je upravičeno upanje, da bi nova vlada utegnila pristati na to, da se Trstu glede elek- tričnih tarif zniža breme. Za- to je v teku posredovanje, da bi do tega prišlo. V pričako- šila. Svetovalec Stopper je omenil vesti o ukinitvi britanskega konzulata v Trstu, ki je bil tu že nekaj stoletij Vprašal je župana, ali je storil potrebne korake, da ne bo do tega prišlo, saj bi ukinitev škodila tudi prestižu Trsta. Zupan je odgovoril, da je pisal britanskemu veleposlaniku v Rimu, takoj ko je zvedel za te namere. Veleposlanik je potrdil, da bodo 30. junija u-kinili generalni konzulat iz gospodarskih razlogov, ker mora vlada varčevati. Zatem se je župan obrnil na londonskega župana, na admirala Busha, na podtajnika zunanjih zadev Russa in na druge 0-sebnosti, da bi se angleška vlada premislila. Spričo tega posredovanja je angleška vla- * ' *------ unja jt aii^icotva vici- vanju vladnega odgovora je j da pristala na kompromisno zato bolje odobriti druge u- rešitev: od 30. junija bo ime-pravne sklepe, ki so tudi nuj- I la v Trstu samo honorarnega ..........""""...............................................................................Ml..................... Na ogled tradicionalnega kmetijskega velesejma 220 kmetov s Tržaškega gre na izlet v Verono Vozni red avtobusov in kraji, kjer bodo čakali na udeležence izleta Kmetijska zadruga prireja v nedeljo, 18. t. m. skupno z Zvezo malih posestnikov in Kmečko zvezo izlet na kmetijski velesejem v Verono, za katerega se je vpisalo 220 kmetovalcev našega področja. Ta dan bo v sloviti veronski Areni tudi zborovanje kmetov Severne Italije, ki ga prireja Vsedržavna kmečka zveza. Tržaški kmetovalci bodo odpotovali s štirimi posebnimi avtobusi. Objavljamo urnik in kraje, kjer naj izletniki počakajo na avtobuse. Organizatorji priporočajo vsem udeležencem, naj bodo točni, kajti zamudnike ne bodo čakali- 1. avtobus bo vozil izletnike iz Milj in Miljskih hribov ter one iz Barkovelj. Iz Campor bo avtobus odpelja; točno ob 4. uri, od Sv. Barbare ob 4.15, od Oreha ob 4.30, Barkovljani pa naj na avtobus počakajo ob 5. uri pred kavarno «Pipolo». 2. avtobus bo sprejel izletnike iz Brega. Ob 4.15 bo odpeljal izpred občinskega stadiona pri Sv. Soboti (za izletnike s Kolonkovca in od Sv. M. Magdalene), ob 4.30 jz Doline (pri Tržaška delegacija odpotovala v Prago Včeraj je odpotovala v Prago tržaška gospodarska delegacija, ki bo s češkoslovaškim izvoznim podjetjem Ce-hofracht zaključila novo pogodbo za prevoz blaga skozi Trst. V delegaciji sta predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in generalni ravnatelj Javnih skladišč dr. Bernardi, poleg njiju pa tudi nekateri pristaniški operater-■ ji. Predvidevajo, da bodo v Pragi zaključili novo pogodbo, ki bo znatno povečala promet tranzitnega blaga CŠSR skozi Trst, tako da bo ta promet v kratkem dosegel predvojno raven približno pol milijona ton na leto. ---«»---- Skrb petrolejskih delavcev ob vesteh o Esso Standard Pokrajinski odbor SILP-CG TL je na svojem zadnjem sestanku proučil položaj, ki je nastal v podjetju Esso Standard pri Sv. Soboti v zvezi z namerami in vestmi o prenehanju dejavnosti nekaterih proizvodnih oddelkov ter o tem, da bodo spremenili čistilnico v obrežno skladišče petroleja. Ker niso določili nobene investicije za modernizacijo in razširitev tržaških naprav, medtem ko je podjetje določilo 40 milijard za čistilnice v August; in Treca-te, se iz tega lahko sklepa, da so omenjene vesti resnične in je zato razumljiva skrb delavstva in uradništva. SILP-OGIL vidi v tem ne le nevarnost za stalno zaposlitev delavcev, marveč tudi nadaljnje nazadovanje tržaškega gospodarstva, Zato se bo odločno zavzemala pri pristojnih Barbaro*. Krožek bo predva- Strajnu), ob 4.40 iz Boljunca iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiim|l|||,m,||„|m|,H,,,,,,,,,,,,,,,,,,, Na pobudo levice v občinskem svetu Vrsta predavanj o temi: «30 let italijanske zgedovine» Očitna je koristnost takih predavanj posebno v Trstu, kjer del mladine ne pozna resnice o fašizmu in antifašizmu Kot smo že na kratko poročali, se pričnejo jutri ob 21. uri v Kulturno-umetni-škem krožku v Ulici San Car-lo 2 predavanja na temo «Trideset let italijanske zgodovine*. Na teh predavanjih bodo , seznanili zlasti mlajše pokolenje s temelji demokratične države in republiške u-stave ter z dogajanjem od začetkov fašizma do odporniškega gibanja. Na pobudo levice je namreč občinski svet sklenil, da se priredijo predavanja o bližnji zgodovini kot v ostalih mestih, kjer so imela zelo velik uspeh. Zlasti pri nas del mladine namreč ne pozna resnice o fašizmu in njegovih zločinih, pa tudi ne o ooju antifašistov in partizanov za uničenje fašizma in za svobodo. To se dogaja zato, ker v šolah o tej dobi molče, če je celo nekateri fašistično u-smerjeni profesorji ne prikazujejo na lažen način. Neznanje mladine o fašizmu pa izkoriščajo še posebno v Trstu novofašistični rovarji in prevratneži, ki zastrupljajo mladež s svojimi krivimi nauki. Zato je bila pobuda levice sprejeta in občina se je obrnila na Kulturno-umetni-ški krožek s prošnjo, da pobudo uresniči. Zatem se je krožek obrnil na razne zgodovinarje in univerzitetne profesorje, pa tudi na udeležence antifašističnega boja, kar ,bo zadostno jamstvo za resnost in tehtnost teh predavanj. Za finančno plat je najprej poskrbela občina, ki je dala na razpolago 200.000 lir, nato je pokrajina prispevala 100 tisoč lir, 300.000 lir pa je dala Tržaška hranilnica^ S tem denarjem bo kril krožek stroške predavanj, razen tega pa bo dal tudi tiskati njihovo in kapitalizem*; prof. Leo Valiani: »Kriza evropskih demokratičnih držav*; prof. Roberto Battaglia: «Vojna in strmoglavljenje režima*; senator Ferruccio Parri: »Odporniško gibanje*; prof. Ser-gio Cotta: »Tolmačenje od- porniškega gibanja* in prof. Carlo Schiffrer: ‘Fašizem in antifašizem v Julijski krajini*. Pobuda za ta predavanja je vsekakor hvale vredna, čeprav bi morali biti glede izbire predavateljev še bolj široki, tako da bi predstavniki vseh antifašističnih struj izpričali svoje izkušnje iri doživljaje. Kot smo že v začetku poudarili, so takšna predavanja še posebno potrebna v Trstu. Spomnimo se le na vik, ki so ga zagnali fašisti, in tudi na incidente, ki so jih povzročili, ko je lani tukajšnje Združenje profesorjev srednjih- šol priredilo vrsto predavanj o sodobni zgodovini, kar pomeni, da jih resnica peče, saj se s tem močno, omaja »monopol*, ki ga imajo na del mladine, zlasti šolske. ----«»---- Natečaj za inženirje protipožarne službe Z odlokom notranjega ministrstva je bil razpisan natečaj za 22 mest inšpektorjev protipožarne službe. Za pripustitev k natečaju veljajo naslednji pogoji: italijansko državljanstvo, naslov inženirja, najvišja starost 30 let, odslužitev vojaškega roka, postava najmanj .1.65 m, popolna fizična sposobnost, užrfanje političnih pravic in lepo obnašanje. Letna plača znaša 813.000 lir, K temu je treba vsebino, kakor je že storila I dodati še trinajsto plačo in turinska občina, ki je prire-1 130.000 lir službene doklade. dila lani podobna predavanja. Skupno bo 10 predavanj. Prvo bo imel univerzitetni profesor in zgodovinar Nino Valeri iz Rima na temo »Izvor fašizma*. Sledila bodo v marcu aprilu in maju naslednja predavanja: prof. Salva-tore Romano: »Nastanek fa- šističnega režima*; prof. Bob-bio: »Fašistična ideologija*; prof. Arturo Carlo Jemolo: ‘Fašizem, država in Cerkev*; prof. Gino Luzzatto: »Fašizem Prošnje na kolkovanem papirju je treba nasloviti na notranje ministrstvo, ravnateljstvo protipožarne službe, ao 29. marca. Iz neznanih vzrokov se je vnel avto z evidenčno tablic i Ts 46544, ki ga je lastnik par. kiral v Ul. D’A!viano. Nekdo je to zapazil :n nemudoma poklical gasilce, ki so sicer pogasili plamene, toda škoda znaša nad 600.000 lir. (na Gorici), ob 4.45 iz Boršta (križišče) in ob 4.50 s Ključa. 3. avtobus bo sprejel izletnike iz Trsta in Nabrežine. Ob 4.15 bo odpeljal s Trga Oherdan, ob 4.30 bo sprejel izletnike na Ul. Fabio Severo pri zadnji postaji filobusa «17», ob 4.35 se bo ustavil pri «Casa cantoniera«. približno ob 5.10 pa bo sprejel izletnike iz Nabrežine. 4. avtobus bo vozil na progi Bazovica - Prosek. Ob 4.15 bo avtobus odpeljal iz Bazovice, ob 4.20 iz Padrič, ob 4.25 iz Trebč, ob 4.30 od Banov, ob 4.35 z Opčin in ob 4.45 s Proseka. Temperatura pod ničlo burja do 100 km na uro Letošnji marec se noče izneveriti ljudskemu reku, da je najbolj muhast mesec v letu, Ko je. že kazalo, da se ho razbohotila pomlad, ki so jo napovedali cvetoči mandeljni v tržaški okolici in na miljskih obronkih, je včeraj zjutraj temperatura nenadoma padla blizu ničle, v poznih popoldanskih urah in proti večeru pa celo pod ničlo v mestu samem, medtem ko je v bližnji kraški okolici dosegla tudi do 3 in 4 stopinje pod ničlo. Istočasno se je pojavila tudi burja, v začetku milejša, nato pa vedno močnejša iz smeri vzhod-severovzhod s sunki do 100 km na uro in s povprečno hitrostjo okrog 65 km. S kraške planote je prinašala s seboj ledene snežinke, medtem ko je onstran meje proti Senožečam in Postojni, predvsem pa v višjih legah, zapadlo tudi nekaj snega, Burja je tudi razgibala vode v zalivu in v pristanišču zasidrane ladje so morali močneje pričvrstiti k obali. Težave so imele tudi ladje pri dostopu v pristanišče in ob pomole, vendar do resnejših nezgod pri tem ni prišlo. Vremenska napoved za danes ne predvideva bistvenega izboljšanja vsaj kar se temperature tiče. Vendar pa je upravičeno upanje, da gre tokrat res za poslovilni zamah letošnje, na splošno ne preveč hude zime. S seje na nabrežinskem županstvu Obrazložitev povišanja proračunskih izdatkov Predvsem so se povečali stroški za plače osebju - 4 milijone za službo pobiranja smeti Nad milijon za opremo za strokovno šolo Na predsinočnji seji devin-sko-nabrežinskega občinskega sveta se je nadaljevala razprava. o letošnjem občinskem proračunu. Odbornik za finance Josip Terčon je svetovalce najprej opozoril na pomanjkljivo mesto v staležu občinskih uslužbencev. Pred nedavnim je občinski svet 0-dobril novo mesto tajnika o-ziroma tajnice na industrijski šoli v Nabrežini, sprejel je še dva cestarja, tako 'da bo imela občina sedaj šest cestarjev, število šolskih slug se bo zvišalo od pet na sede™. poleg tega pa bo nameščen nov uradnik v občinskem matičnem uradu. Po predlogu odbornika Terčona pa naj bi namestili še enega Stalnega uslužbenca, katerega naloga bi bila, da bi skrbel za nekatera pokopališča v de-vinsko-nabrežinski občini. Občinski svet je predlog soglasno odobril. Odbornik Terčon je nato obrazložil izdatke v občinskem proračunu, ki so letos precej višji kot so bili lani. Tako so se predvsem povečali stroški za plače osebju, tudi zaradi tega, ker je predvideno novo uradniško mesto. Sorazmerno so se seveda povišale tudi socialne dajatve, saj predvidevajo, da bodo v ta namen plačali letos približno en in pol milijona lir več kot lani. Na splošno lahko rečemo, da so se vse plače povišale, kar velja predvsem za občinsko postrežnico, šolske sluge, cestarje, otroške vrtnarice in postrežnice v 0-troških vrtcih itd. Med ostalimi izdatki, ki so letos višji kot so bili lani, je treba omeniti obvezni prispevek protituberkuloznemu dispanzerju, prispevek živino-zdravniškemu konzorciju, prispevek tehničnemu konzorciju in drugim podobnim ustanovam. Znižal se je le prispevek konzorciju kraškega vodovoda. Poleg tega močno obremenjujejo občinski proračun računi, ki jih pošiljajo bolnišnice, tako da so letos vsoto, kt je namenjena za plačilo pol jih teh računov, povišali za milijona lir. Med novimi izdatki, ki______ predvideva občinski proračun, je treba omeniti en * milijon lir za porušenje bivšega otro‘ škega vrtca v Nabrežini ter ureditev tamkajšnjega prostora ter 4 milijone lir, ki jih bodo porabili za službo pobiranja smeti. Med manjšimi izdatki naj omenimo 300.000 lir, ki jih bodo uporabili za izredno vzdrževanje pokopališč ter 200.000 lir za postavitev razglasnih desk v posameznih vaseh. Med novimi stroški je tudi oprema za strokovno šolo v Nabrežini, ki bo veljala 1.200.000 lir. V tej zvezi naj omenimo, da se je v primerjavi z lanskim proračunom znižal strošek za izredno oskrbovanje šol od dva milijona na 1.280.00 lir. Skupni predvideni izdatki znašajo 163.123.694 lir, kar pomeni, da bi morala država kriti 41.452.161 lir primanjkljaja. Težko si je zamisliti — čeprav bi bilo nujno potrebno — da bo država krila tako visok primanjkljaj, zlasti še ker je lani znašal celo nekaj manj kot deset milijonov lir. Upoštevati pa je treba, da so stroški močno narastli in da so predvidena nekatera večja dela, ki jih drugače ne bo moč izvršiti. Prvi je v razpravi spregovoril demokristjanski svetovalec Bandini, ki je obravnaval le prvo poglavje proračuna. in sicer dohodke. V tej zvezi je predlagal, da bi se izvedla revizija na račun plačnikov družinskega davka, nadalje sorazmerno povišanje najemnin v kamnolomih, ki jihi imajo v najemu razna podjetja, izboljšanje trošarin-ske službe itd. Na prihodnji seji, ki bo v torek, 20. t.m. se bo razprava nadaljevala in predvideva se, da bo občinski svet že na tej seji glasoval o letošnjem občinskem proračunu. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I konzula Svetovalec Calabria je svoj čas postavil vprašanje glede spora v CRDA in hkrati vprašal, ali bo občina posredovala, da se reši. Odbornik Ga-sparo mu je odgovoril, da so vprašanje rešili, pri čemer je mislil na sporazum za uradnike. Calabria je nato izjavil, da se z odgovorom ne zadovoljuje ter da je odbornik po-niesal vprašanji uradnikov in delavcev ter pozabil, da gre tudi za splošno vprašanje razvoja ladjedelnic. Odborniku je tudi očital, da se je za gnal proti FIOM, kot da bi šlo samo za mezdna vprašanja. Vsekakor pa niso uradniki niti zadovoljni z omenjenim sporazumom. Svetovalka Della Rocca se je pritožila nad nedisciplino avtomobilistov in motociklistov v večernih in nočnih urah, ko preneha vsako nad-zorstvo mestnih redarjev. Pristojni odbornik Fantasia je priznal to pomanjkljivost in rekel, da bodo storili, kar bo mogoče, da pa so velike težave, ker primanjkuje redarjev. Oglasil se je župan, ki je povedal, da bodo morali vrniti tudi tistih nekaj redarjev, ki jih je posodila Gorica ter da bivši upravni policisti tudi polagoma odhajajo v stalne službe, ki so jim bile dodeljene. Na srečo bo kmalu izučena prva skupina novih mladih redarjev, in bo nastopila službo. Sedaj so v teku izpiti druge skupine, toda za drugi natečaj se je prijavilo še Vedno premalo mladeničev in bodo morali razpisati še tretjega. Vse kaže, da ni v Trstu dovoli mladih ljudi z izpitom tretjega razreda srednje šole, ki bi bili tudi pripravljeni sprejeti redarsko službo. Isti odbornik je na vprašanje svetovalke Burlo povedal, da so občutno skrčili nameravane poviške stanarine ezulom v hišah begunske podporne ustanove, tako da se bodo ti poviški skrčili na manj kot 5 odstotkov. Pri Lovcu bodo plačevali samo od 50 do 150 lir več na mesec, v novih lepih stanovanjih v Carboli pa samo od 150 do 350 lir več. Povedal je tudi, da bodo namestili pri Lovcu osnovno šolo in vrtec za ezule. Sedaj je bil le zavod za ezulske dijake. Končno je svetovalec inž. Visintin nanizal nekaj zahtev prebivalcev na Katinari glede premaknitve postajališča mestnega avtobusa, javnega telefona, izboljšanja ceste itd. Na seji so odobrili tudi vrsto sklepov Acegata. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vljudno vabi na literarni večer mladinskega pisatelja TONETA SELIŠKARJA Danes ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa v Trstu Jutri ob 17. uri v Gregorčičevi dvoran; za mladino Jutri ob 20.30 v pro-svetnem društvu na Proseku 17. 3. ob 20.30 v prosvetnem društvu v Dolini Slovensko gledališče v Trstu gostuje 18. t.m. ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu z detektivko Agathe Christie «MIŠNICA* Predprodaja vstopnic od petka dalje v cvetličarni pr; Danili. VERDI Jutri ob 20.30 za red B parterju in na balkonih ter za red A na galerijah in Stojiščih tretja predstava Viozzijeve opere «Pog?nski kamen«. Dirigent Gianfranco Rivoli. Pevci isti kot pri prejšnjih predstavah. v soboto bb 20.30 za red A v parterju m na balkonih ter za red C na galeriji in Stojiščih prva predstava opere »Madame Butterfly». Dirigiral b0 Glauco Curiel. glavno vlogo bo pela Gi-gliola Frazzoni, ostale pa Anna Maria Canali, Ruggero Bondino in Lino Puglist. Zborovodja Gior-gio Kirschner. Režiser Aldo Mi-rabella Vassallo. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za obe predstavi. TEATRO NUOVO Danes ?a red H ponovitev «Tri četrtine meseca«. Začetek predstave ob 20.45. IS mladih slikarjev v restavraciji «Ai fiori» Sinoči malo pred sedmo uro smo imeli spet otvoritev umetniške razstave. Tudi tokrat gre za razstavo v javnem lokalu, in sicer v čedni restavraciji «Ai fiori» na Trgu At-tilio Hortis št. 7. Vabilo na otvoritev razstave je sicer navajalo 12 imen, toda k tem so se naknadno pridružila še tri, tako da se. je gostom lokala in tudi drugi javnosti predstavilo 15 zelo mladih tržaških slikarjev, vsak s po enim delom. Razstava je zares na visoki ravni in si jo je vredno ogledati. AiiimiiiiiiiiiiiiMiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiinmniiumium,! Avtomobilske miši zlepa ne odnehajo Keksi, čokolada, radio vse izginja iz avtov Pri štirih tatvinah skoraj četrt milijona škode Nazionale 15.00 »Boccaccio 70». Sophia Loren, Anita Ekberg. Prepovedano mladini. Fenice 15.00 »Senilnost« (Semli-ta). Claudia Cardinale. Prepovedano mladini Excelsior 16.00 .Tragedija Phoe. nixa» (La tragedia del Phoe-nix>. Michael Cralg, George Sanders. Grattacielo 16.00 »Cartouche« — Eastmancolor. Jean Paul Bel-mondo, Claudia Cardinale Arcobaleno 16.00 «Ido; žensk« — (L'idolo delle donne). Technl-color. Yerry Levvis. Superclnema 16.00 »Atentat« — k tema spada bluza iz pikčaste svile. Kot vidimo, gre za zelo enostavno in praktično modo, > katero se bo vsaka izmed nos strinjala, saj je ne samo zelo mladostna, temveč tudi zelo praktična in seveda tudi zelo elegantna. Ttndenciozno in netoino pisanje «Piccola» Resnica o pogajanjih s SALPAT za prodajo gročanskega mleka Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov ne pa «Federcolti-vatori» imata glavno zaslugo za sklenitev ugodnejše pogodbo Dopisnik, ki je predvčerajšnjim objavil v «Piccolu» članek o odpravi trošarine na vino in vprašanju mleka, je nedvomno zasledoval določen •moter, ki ga ni težko uganiti. Po eni strani je hotel prikazati delovanje »Federcoltivatori* iz Ul. Roma 20 v korist naših kmetov, po dru-fi strani pa omalovaževati delo ostalih kmečkih organizacij, ki se »sklicujejo na narodnostne pravice* ter si «la-•tijo zasluge, ki gredo edinole Federcoltivatori*. Clankarju ni težko odgovoriti na njegove trditve, ki so tendenciozne, enostranske in netočne. Ze iz člankov, ki smo Jih objavili v zadnjem času, je jasno razvidno, da so naše Kmečke organizacije ■— predvsem Kmečka zveza in Zvera malih posestnikov - storile pravočasno vse, da se ugodno rešijo vsa vprašanja, ki tarejo naše kmetovalce. Ce vzamemo najprej primer odprave trošarine na vino in uveljavitev dekreta predsednika republike 1315, tedaj lahko takoj dokažemo, da smo bili med prvimi, ki smo načeli to vprašanje in da sta bila dva levičarska poslanca tista, ki sta prva predložila zakonski osnutek za razveljavitev dekreta 1315 ter zahtevala, da se oprostijo vinogradniki tudi plačevanja davka IGE, kar demokristjanski zagonski osnutek ne zahteva. Clankar v »Piccolu* pa posveča največ pozornosti vprašanju neposredne prodaje mleka in intervenciji »Feder-eoltivatori* za rešitev vprašanja prodaje mleka v Groča-ni. Glede neposredne prodaje mleka in v zvezi s spremembami, ki jih je nameravala vnesti občina v higienski pravilnik, moramo takoj poudariti, da sta bila v občinskem svetu le dva svetovalca, ki sta javno sprožila to vprašanje in zahtevala, da se zaščitijo koristi živinorejcev. Da smo točnejši, to sta bila dr. Dekleva in dr. Simčič, medtem ko ie »Federcoltivatori* šele kasneje in po drugi poti intervenirala, saj drugače tudi ni mogla, če ne bi hotela ‘meti vseh živinorejcev proti sebi. Toda kot se je »Federcoltivatori* po eni strani postavila skupno s Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov v korist naših živinorejcev, tako smo po drugi strani zasledili imena njihovih predstavnikov v odboru ali komisiji za zgraditev nove mlekarne pri Trebčah. Kako je s to mlekarno, je menda vsem Jasno, saj smo o tem že večkrat pisali in izrazili tudi mnenje naših kmetovalcev. Drugo je z Gročano. Res Je, da je »Federcoltivatori* leja . ,1956 v soglasju z nekaterimi živinorejci sklenila po-godbo s trgovcem Polesejem, toda za ceno 45 ali menda 44 lir za liter mleka. Ko se je bližal čas zapadlosti pogodbe, pa so nekateri Gročanci prišli na Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov ter prosili, da bi obe kmečki organizaciji posredovali pri sestavi nove pogodbe, tokrat s SALPAT, kajti Polese je pogodbo definitivno odpovedal. Predstavniki KZ in ZMP so takoj navezali stike z dr. Ra-mello od SALPAT, ki je v razgovorih pristal na 50 lir za liter mleka, vendar bi morala biti ena lira od vsakega litra za odškodnino kmetu, ki bi ga zbiral, v breme živinorejcev. Kasneje so predstavniki KZ in ZMP dosegli ceno 50 lir neto in v tem smislu je bila tudi napravljena enoletna pogodba, ki bi jo morale podpisati vse tri kmečke organizacije ter predstavnik kmetijskega nadzorniš-tva. SALPAT je bila s tem zadovoljna, uprli pa so se bonomijanci, češ da ne bodo sodelovali s KZ in ZMP. Končni rezultat je bil, da je pogodbo podpisala samo »Federcoltivatori*. Ni res torej, da se KZ in ZMP nista brigali za »gročan-sko zadevo*, Nasprotno! Tu lahko vprašamo, kako je mogoče, da je bila prva pogodba s trgovcem Polesejem osnovana za 5 lir manjši ceni, kot druga s SALPAT? Ali se ne lahko upravičeno vprašamo, če je bila boljša pogodba s SALPAT prav posledica konkretne intervencije Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov? Ali se ne bi lahko zgodilo, če Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov ne bi intervenirali, da bi ostalo pri stari ceni? Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da sta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov odigrali bistveno vlogo v pogajanjih s SALPAT in je pisanje »Piccola* v tej zvezi tendenciozno in netoč- Kot je bilo — lonjer^ki in padriški kmetje se prav gotovo še spominjajo -- neresnično hvalisanje, češ da je »Federcoltivatori* rešila vprašanje zemljišč na Hudem letu. Medtem ko sta KZ in ZMP leta delali na tem vprašanju in ga tudi konkretno rešili, je »Federcoltivatori* i-mela pogum, da je zaslugo pripisala sebi! Vsak komentar je torej odveč. ----«»---- Nova ugodnost pri prijavi dohodka Ministrstvo za finance je izdalo dolgo sporočilo v zvezi s prijavo dohodkov za državne davke ter izraža upanje, da se bo gospodarski napredek lanskega leta izražal tudi v prijavah. Sporočilo nato pojasnjuje, da niso za leto 1962 zvišali nobenega davka ter da so zvišali le dodatek za ECA, kar pa ni pravi davek. Kot doslej ne bodo podvrženi dopolnilnemu davku dohodki izpod 720.000 lir. Končno se poudarja, da so na seji ministrskega sveta 22. novembra 1961 odobrili zakonski načrt, po katerem se odbitek za prevozne in druge stroške uslužbencev zviša 'od 15 na 20 odstotkov skupnega dohodka, oziroma od največ 300.000 na 360.000 lir. Ta ugodnost velja tudi za upokojence. Finančno ministrstvo je izdalo okrožnico, v kateri pravi, da davkoplačevalci lahko odbijejo omenjeno vsoto že v svojih davčnih prijavah za leto 1962. ----«»---- Sestanek o turizmu s predstavniki na Reki Pred dnevi so se sestali predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja s predstavniki turističnih ustanov in podjetij okraja Reka. V prijateljskem neuradnem razgovoru so bila izmenjana zanimiva stališča, mnenja in pobude za splošni razvoj turizma na področju Severnega Jadrana. Prometne nezgode v koprskem okraju Na g avni cesti med Divačo in Senožečami (pri Cebulovcu) se je pripetila huda prometna nesreča. Na tem mestu je zgrmel v 30 metro globok prepad vojaški avto z Reke. Dva vojaka so s hudimi poškodbami prepeljali v bolnišnico. Do nesreče je prišlo, ko je vojaški avto prehiteval drugo vozilo. Hujša nesreča se je pripetila tudi na cesti med Jelšana-mi in Rupo. Iz neznanih vzrokov ie zavozil v obcestni jarek in se prevrnil tovorni avto prevozniškega podjetja Gorjanci iz Novega mesta. Voznik Alojz Lekše je odnesel le man'še poškodbe, medtem ko je škoda ogromna in po prvih cenitvah znaša nad milijon dinarjev. Vozilo je namreč pelja. lo okrog 3 tisoč litrov jedilnega olja v steklenicah. Manjše telesne poškodbe je dobil pri prometni nezgodi tudi voznik motornega tricikla Stanislav Kljun iz Ilirske Bistrice. Ko je peljal blizu hotela Triglav v Sežani, je hotel med vožnjo zapreti vrata. Pri tem je izgubil oblast nad krmilom in se prevrnil na vozišču. Danes so pristojni organi o-pozorili vse voznike na previd. no vožnjo. Več cest na zgornjem področju okraja je poledenelo in je kljub posipanju potrebna skrajna previdnost. Stanovanjska afera «Lauro» pred kazenskim sodiščem Po zaslišanju 1SS prič zaključen dokazni postopek Goriško - i»cneškt dnevnik Pisatelj Tone Seliškar na Goriškem Tudi mladina v Doberdobu se je seznanila s pisateljem Z zanimanjem ga je poslušala in izrazila željo, da bi se še povrnil Miši Pisatelj Tone Seliškar med mladino v Prosvetni dvorani v Gorici Urnik trgovin za Jožefovo Pokrajinske zveza trgovcev za Goriško sporoča, da bo za vse trgovine v naši pokrajini veljal za soboto 17., nedeljo 18. in ponedeljek 19. marca naslednji urnik: V soboto 17. marca: zvečer bodo lahko ostale trgovine odprte do 20.30. V nedeljo 18. marca bodo dopoldne cdprte mlekarne, pekarije, trgovine s sadjem in zelenjavo, mesnice in cvetličarne. Vse druge trgovine bodo zaprte ves dan. V ponedeljek 19. marca, na Jožefovo, bodo odprte pekarije in mlekarne od 6.30 do 12.30 in cvetličarne od do 13. ure. Vse druge trgovine vključno mesnic* ostanejo zaprte ves dan. Navedeni urnUB velja za vso pokrajino. ----«a---- Seja pokrajinskega odbora Proučevanje resolucije o tržiškem gospodarstvu Nagraditev dveh novih doktorjev za njuno diplomsko delo Na zadnji seji odbora pokrajinskega sveta je predsednik dr. Chientaroli obžaloval odstop goriškega nadškofa Am-brosija, ki je nad 10 let vodil našo nadškofijo. Predsednik je nato predlagal sprejem resolucije, ki jo je pokrajinski svet izglasoval na svoji seji 3. februarja 1962 v zvezi z gospodarskimi H>30 vprašanji Tržiča in njegove okolice. Upoštevajoč napotke, ki so izraženi v tej resoluciji, je posameznim odbornikom naročil, naj poiščejo ustrezne rešitve. O vptašanju bodo ponovno razpravljali na prihod- Tridncvni sejem v Gorici Krošnjarji, včlanjeni v sindikalno organizacijo CISL poročajo, da bo ob priliki praznika goriških patronov Hila-rija in Ticijana izredni sejem v petek, soboto in nedeljo tega tedna v Ul. Cadorna, kjer bo kupcem na razpolago najrazličnejše sezonsko blago. Popusti na ceno stanovanj, ki sploh niso bila zgrajena - Obtožena Belullo je sprejemala predujme tudi po stečaju agencije Včeraj je kazensko sodišče, Pod predsedstvom dr, Edela, ^i sodi Claudii Belullo in nje-hemu soobtožencu Guidu Gordanu, zaključilo dokazni postopek. V tem razmeroma dol- gem razdobju je sodišče zasedalo 11-krat, in sicer dvakrat dnevno. Zaslišalo pa je 185 Prič. Takoj po zaključku dokazne, la postopka je sodišče sklepalo o raznih zahtevah, ki so Jih zagovorniki postavili do •edaj. Sodniki pa so odbili na Splošno vse zahteve. Pristali •o samo na to, da se vključijo v sodne akte zapiski, ki zadevajo neke goljufije ^ menicami, ki jih je zagrešil Mar-Jello Mosca in za katere je ®il ta že kaznovan na preturi. Nato je predsednik Edel Sporočil, da bo prihodnja ob. ravnava jutri, toda le pod pogojem, da bo med tem ozdravel javni tožilec dr. De Fran. co. Na včerajšnji razpravi je “il ta namreč odsoten ter ga J« nadomestoval dr. Pascoli. Ce bi dr. De Franco do jutri Pe ozdravel, bodo razpravo odložili za nekaj dni. Ta sklep je razumljiv, ker bo na prihodnjem zasedanju spregovoril prav javni tožilec. V začetku včerajšnje obrav. Pave je nastopila priča Silvia Gregori, ki je orisala okolišči-P*i v katerih je prišla ob 400 tisoč lir. Njeno pričevanje je I pogodbe, je stric Gregorijeve precej poslabšalo Gortanov I odv. Niederkorn pozval k se. položaj. Ženska je namreč po. vedala, da je nekega dne šla v urad Belullove. Belullova pa jo je poslala h Gortanu. Ta ji je dejal, da ima na razpolago še tri stanovanja v poslopju, ki so ga nameravali zgraditi v Ul. sv. Frančiška. Zahteval pa je takojšen predujem 200.000 lir. Rekel ji je tudi, da je pripravljen popu. stiti na ceni stanovanja, in sicer za 500.000 lir, če bi Gre-gorijeva sprejela stanovanje na terasi. Ženska pa ni takoj sprejela ponudbe, ker je ho- tela še premišljati o njej. V ih dneh ji je Gortan naslednjih večkrat telefoniral na dom ter jo silil, naj se odloči. Končno je Gregorijeva prišla z materjo in možem k njemu ter mu izročila 400.000 lir. Ni preteklo mnogo Časa, ko se je zvedelo za stečaj Belul. love. Gregorijeva je takoj vprašala Gortana za pojasni, la. Ta pa ji je odvrnil, da je že naročil notarju Garganu, naj pripravi kupoprodajno pogodbo za zemljišče in za prevzem gradbenih del. Zmenila sta se namreč že prej, da bo prišlo do podpisa dokončne pogodbe do 30. septembra 1960 (znano je, da je Belullova šla v konkurz 12. septem. bra). Kgr pa le ni prišlo do Kine na predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 18. uri film: INDIJANSKA MEJA (Frontiera indiana) Igrajo: JIM DAVIS, NANCY HADLEY, KEN MAYET KINO PROSEK predvaja danes 15. t. m. ob 18. uri film: OBZORJE SLAVE (Orizzonte di gloria) Igra KIRK DOUGLAS bi Gortana, ki je obljubil, da bo vrnil denar. Nenadoma pa je izginil iz Trsta ter šel v Švico. Gortan ni vrnil ženski niti beliča. Na včerajšnjem zasedanju je Gregorijeva odločno zani-kala nekatere Gortanove trditve. Se posebej je poudarila, da se je pogajala samo z njim in ne z Belullovo. Gortan je tudi večkrat zahteval, naj mu prinese denar. Niti ni res, je dejala, da ji je Gortan tedaj rekel, da kasira denar na račun Belullove. Predsednik je vprašal obtoženko, če je kdaj prejela kako vsoto denarja od Gortana. Belullova je to zanikala. Nekoliko pozneje ie Gregorijeva predložila sodišču prepis potrdila o prejemu 400.000 lir, ki ji ga je izročil Gortan. Obtoženec je priznal svoj podpis. Naslednja priča je bil Vin-cenzo Mancarella, ki je prišel namesto brata. Ta je namreč pomorščak in je že več časa odsoten. Vincenzo je potrdil, da je njegov brat izgubil pri Gortanu in Belullovi 700.000 lir. Priča je spoznala v obto. ženem Gortanu osebo, s katero sta se svoj čas pogajala z bratom. Nato je bil na vrsti Pietro Chezzoli, ki se je pogajal z Gortanom in Belullovo za dve stanovanji, ki sta ju hoteli od-kupiti njegovi sestri Vittoria in Emma in za kateri sta plačali 600.000 lir predujma. Nekega dne pa je Pietro Chez-zoli zvedel od podjetja Zeico Locatelli, ki je bilo določeno, da gradi' stanovanje v Ulici Carli, da so že novembra 1959 prepovedali Gortanu in Belul. lovi, da sprejemata naročila in predujme za stanovanja. Sel je takoj h Gortanu, ki je spočetka tajil, a končno .'e priznal resnico. Belullova je potem podpisala več menic za 600.000 lir, ki jih je jamčil Gortan. Sledila je vrsta prič, ki so v glavnem potrdile svoje prejšnje izpovedi. Precej prizadet med njimi je neki Ltt Znani mladinski pisatelj Tone Seliškar se je včeraj popoldne srečal tudi z dober-dobskimi prosvetarji, ki so ga pričakali na svojem sedežu. Vaščanom je pisatelja predstavil Ivo Marinčič iz Gorice, ki je omenil, da je napisal doslej dvanajst knjig, povečini za mladino. Nato je spregovoril pisatelj sam, ki je najprej na kratko opisal svoje življenje in kako je postal pisatelj. Ze v tretjem razredu osnovne šole se je začel resno zanimati za literaturo. Njegova prva mladinska knjiga je «Ru-di» ter je povzeta iz trboveljskega rudarskega okolja. Pisatelj je omenil tudi svoje delo pri Izseljenski Matici, svoj obisk pri ameriških Slovencih in svoje vtise, ki jih je od tam prinesel. Po tem uvodu je pisatelj prečital najprej novelo »Tržaška cesta št. 16», ki jo je namenil svojim mladim poslušalcem. V njej opisuje svojo rojstno hišo v Ljubljani in življenje, ki se je odvijalo v tej hiši. Nato je prečital še drugo novelo namenjeno starejšim poslušalcem z naslovom »Ptiček vrabec«, ki se dogaja nekje na Dolenjskem. Predavanja se je udeležila predvsem mladina, ki je z živim zanimanjem sledila pisateljevi besedi. Starejših ljudi je bilo bolj malo, ker so bili ob tisti uri povečini še na delu. Vaščanom je bilo zelo žal, ker ni moglo biti predavanje zvečer ali na praznik, da bi se ga lahko udeležili tudi mnogi drugi, ki bi želeli pisatelja osebno poznati in poslušati. Po končanem predavanju se je mladina zgrnila okrog pisatelja in ga zaprosila za spominski podpis, kar je rade volje ustregel. V imenu domačih prosve-tarjev se je tov. Jarc zahvalil pisatelju Seliškarju za obisk in izrazil željo, da bi kaj kmalu zopet prišel med nje ter jim še kaj lepega povedal. iiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiftiHiHimiuiiiiiiiHn Začetek gradnje nove železnice Novi most pri Zagralu bo dolg 400 in širok 10 m la 20 km proge Redipuglia • Krmin bodo potrošili tri milijarde Gorica bo imela od nove proge samo škodo Tone Seliškar v Pevmi cio Bressan, ki je izgubil 600 tisoč lir. Pred kratkim se je pritožil proti odloku finančne ________ 1 • uprave, ki mu je naložila milijon 100.000 lir penala. Pri zaslišanju neke priče je spet prišlo na dan, da je Be-lullova sprejemala predujme tudi po stečaju svoje agencije. Po 12. septembru ie nam-reč ustanovila z nekim Gian-nijem Radinijem novo agencijo. Zadnja priča je bil Livio Zorzetto, ki je pr’čai namesto odsotnega brata. Ta je izgubil 150.000 lir. V torek zvečer se je izredno veliko prebivalcev z Oslav-ja in iz Pevme zbralo v zgornjih prostorih prosvetnega sedeža v Pevmi, kjer je književnik Tone Seliškar prebral tri svoja dela, in sicer »Moja rojstna hiša — Tržaška cesta štev. 16», «Tiček vrabec* in «Koline». Prisotni so z izrednim zanimanjem sledili izvajanju našega rojaka iz Ljubljane in ga ob zaključku na- Ceprav je Gorica ves čas, odkar se je začelo govoriti o gradnji novega odseka železniške proge od Redipuglie do Krmina, s katerim naj bi skrajšali železniško zvezo Trst-Videm in dalje proti Trbižu in Avstriji, protestirala proti tej gradnji, ki ne bo prinesla toliko dobička, kot bodo znašali stroški zanjo, pa so vseeno začeli z izvajanjem prvih del na tej progi. Gorico skušajo potolažiti z obljubami gradnje nove avtomobilske ceste, ki naj bi naše mesto povezala pri Palmanovi z avto cesto Trst-Benetke ter naj bi pozneje služila kot izhodišče nove mednarodne avto ceste preko Ajdovščine do Ljubljane. Gradnja te železnice, ki bo dolga 20 km ter dvotirna, bo predvidoma stala tri milijarde lir. Zgraditi bodo morali več mostov, nadvozov in podvozov. Prvo delo, ki so se ga lotili na tej trasi, je gradnja mostu čez Sočo, kakšen km pod Zagrajem, kjer so prav te dni postavili prve oporne stebre. Gradili bodo tudi nadvoz na cesti Gorica-Cervinjan. Kar se mostu čez Sočo tiče naj omenimo, da bo zgrajen v železobetonu, imel bo osem opornikov ter bo širok 10 metrov, dolg pa bo 400 metrov. To gradnjo je prevzelo podjetje Italscavo iz Milana, ki je zaposlilo kakih 100 domačih delavcev. Obenem z gradnjo nove železnice, bodo povečali in modernizirali obe končni postaji v Redipuglii in v Krminu, vmes pa bodo zgradili še dve postaji, in sicer v Borgu Tre-visan pri Gradiški ter v Ma-rianu. Predvidevajo, da bodo vsa dela trajala dve ali tri leta, saj gre za javno delo, kot ga v takem obsegu na tem področju še ni bilo. Kakor bo imela Gorica od nove proge samo škodo, ker jo bo še bolj izolirala od ostalih furlanskih predelov in od Trsta, pa se bo z njo okoristilo prebivalstvo krminsko-gradišdanskega področja, ki bo imelo krajšo zvezo z Vidmom gradili s toplim ploskanjem. miinmininiliiiiiiiiiiiii»MHiiM*ii'M",ll,,,MHiiiiiiiliiimiiiimiiHiiiiiiiiinii....Minimumu« Iz Beneške Slovenije Župan občine Tavorjana je zapustil svoj položaj Do tega ga je pripravila kritika opozicije, ker je tudi funkcionar Ljudske banke, ki vodi občinske finančne posle Zupan občine Tavorjana v Beneški Sloveniji cav. Cudi-cio je v petek sporočil videmskemu prefektu dr. Vec-chiu, da je podal ostavko na svoje mesto. Za njim je odstopilo še 11 svetovalcev večinske stranke (Krščanske demokracije), ki so bili izvoljeni v občinski, svet na zadnjih volitvah. Zupan občine Tavorjana je prišel do tega sklepa zaradi tega, ker ne more biti isto-ČBsno župan in pa član upravnega sveta Ljudske banke iz Čedada, ki upravlja denarne zadeve konzorcija beneških občin. Po njegovi ostavki so se odpovedali svojih funkcij v ob činskem svetu tudi podžupan Beniamino Cudicio, odbornika Mirello Macorig in Riccardo na eni in s Trstom na drugi strani. Morda bo do takrat tudi Gorica dobila kot nadomestek obljubljeno avto cesto in bodo sprostili njen mednarodni železniški promet, da bo dobila nadomestek za to, kar bo z novo progo izgubila; zlasti na gospodarskem področju. Prijave Vanoni 31. ob- Tudi letos zapade z marcem rok za prijavo davčljivih dohodkov po zakonu Vanoni. Davčni zavezanci so medtem že prejeli na dom predpisane obrazce za prijavo dohodkov. Kdor pa ga morda iz kakršnega koli vzroka m prejel in mora napraviti . tako prijavo lahko dobi obrazec na davčnem uradu ali pa ga kupi v trafiki, kjer ra prodajajo po 25 lir. Prijaviti je treba dohodke od zemljišča, zgradb in dohodnino vseh vrst iz leta 1961. Zemljiški posestniki (razpredelnica A) morajo prija- agrarno dohodnino, ki izvira od te zemlje, samo za dopolnilni davek. Številke, ki so navedene na davčni karteli, je treba v ta namen pomnožiti z 12 in nato še z 2.50 in 3.50, preden jih vpišemo v razpredelnico G dopolnilnega davka, kot je navedeno pod št. 1 in 2 v omenjeni razpredelnici. Hišni posestniki (razpredel- v solkanskih vratih in skrbela za pometanje ceste, da bi tako prihranila delo občinskim uslužbencem. Po okoliških gorah se je staremu pridružil še nov sneg in tako bodo zopet prišli na svoj račun nedeljski smučarji, tisti, ki bodo šli na Lokve alt v Črni vrh, in tisti, ki nameravajo s planinskim društoom n Kanalsko dolino in na Vi-šarje. Smučarji sn pa menda tudi edini ki se veselijo tegu trdovratnega vztrajanja zime, saj bi jo v si drugi najraje pokopali s pustom vred, ki nji seji odbora ter sprejeli J je le tako bil letos precej nadaljnje ukrepe. Posebno pozornost so odborniki posvetili organizacijskim in vzgojnim vprašanjem uprave zavoda «D. d'Aosta» v Gradiški, kjer prebiva nekaj manj kot sto otrok v starosti od 6 do 14 let. Odborniki se bodo še povrnili k temu vprašaniu. Po obravnavi številnih vprašanj navadnega administrativnega značaja so odobrili izplačilo dveh nagrad, vsake po 50.000 lir, dvema mladima diplomirancema, ki sta napisala doktorsko disertacijo o krajevnih vprašanjih. Nagrajenca sta dr. inž. Fabio Predolin iz Tržiča, ki je napisal doplom-sko delo z naslovom »Načrt za razširitev pristanišča v Tržiču v predvidevanjih okrepitve prometa*, in dr. Maria Luisa Simonetti, ki je napisala delo z naslovom »Družina Strassoldo«. Medtem ko je prvo delo izredno aktualno in se nanaša na ekonomsko-industrijsko obnovo Tržiča, pa drugo izpe-polnjuje nekatera obdobja iz zgodovine tukajšnjih krajev, zlasti pa srednjeveške ča»e, o katerih nimamo na razpa« / ---/ Universaitecnica * •c/ Trst - torno Uiiribuldl St. 4 \ ...... IVO ANDRIČ r"~vwwylS Travniška kronika fww. 10- .■.vw.vmw.'.w KONZULSKI ČASI wvuv Pred dvema letoma, takoj po veliki Napoleonovi zmagi na Pruskem, je napisal Daville pesnitev Bitka pri Jeni, morda prav zato, da bi — brezmejno slaveč zmagovitega cesarja — potlačil v sebi dvom in pregnal strah. Ravno takrat, ko je hotel dati svojo pesnitev v tisk, mu je neki njegov rojak in star tovariš, bivši častnik v mornariškem ministrstvu, pri kozarčku calvadosa dejal: »Ali veš, koga slaviš in poveličuješ? Ali veš, da Je cesar nor — nor! — in da se drži samo s krvjo svojih zmag, ki ne vodijo nikamor in k ničemur? Ali veš, da vsi skupaj slepo drvimo v veliko nesrečo, kateri ne vemo ne imena ne obsega, ki pa nas zatrdno čaka na koncu vseh naših zmag? Ne veš! E, vidiš, zato tudi lahko pišeš pesmi v slavo teh zmag* Tovariš je bil tisti večer res nekoliko globlje pogledal v kozarec, vendar Daville ne more pozabiti njegovih razširjenih zenic, preroško strmečih v daljavo, in šepetajočih besed, v katerih je bilo čutiti alkohol, pa tudi dih prepričanosti. Trezni ljudje so z drugačnimi besedami šepetali isto misel ali pa so jo skrival* za zaskrbljenimi pogledi. Daville se je vendar odločil, da svojo pesnitev tiska, toda storil je to obotavljaje, brez zaupanja v vrednost pesnitve in v trajnost zmag. To nezaupanje, ki se je med ljudmi komaj začelo širiti, je raslo v Davillovi duši kakor osebna bolečina. Skrivajoč v sebi tako težko in zapleteno duševno stanje, je dospel kot konzul v Travnik in vse, kar je tukaj doživel, ga ni moglo ohrabriti in pomiriti, nasprotno, še huje ga je omajalo in zmedlo. Vse to so v konzulu razviharila in še bolj razgrebla prva srečanja s tem mladeničem, s katerim bo živel in delal. Ko ga je gledal, kako naravno se vede in kako lahkotno se o vsem izraža, si je mislil: »Nič ni strašnega, če se staraš, če slabiš in umiraš, pač pa je hudo, da za nami prihajajo in se prerivajo novi, mlajši in drugačni. V tem je pravzaprav smrt. Nihče nas ne vleče h grobu, ampak od zadaj nas pehajo vanj.* Konzul se je sam čudil, od kod mu izvirajo take misli, ki še malo ne ustrezajo njegovemu prirojenemu načinu mišljenja, in jih je tudi pri priči odgnal, pripisujoč jih «orientalskemu strupu*, ki se prej ali pozneje vsakogar loti in pač zdaj počasi pronica tudi v njegove možgane. Mladi človek, edini Francoz v tej pustinji in edini njegov resnični sodelavec, je bil v vsem tako zelo drugačen od njega (ali je pa bil takšen vsaj na videz), da se je Davillu včasih zazdelo, da živi zraven tujca in sovražnika. Kar ga je pa najbolj presenečalo in dražilo, je bil mladeničev odnos (ali bolje: pomanjkanje odnosa) do »bistvenih stvari*, ki so bile vsebina Davillovega življenja: do kraljestva, revolucije in Napoleona. Ti trije pojmi so predstavljali za konzula in njegov rod strašno zapleten klobčič spopadov, poletov, zanosov, svetlih dejanj, pa tudi omahovanja, notranjih nezvestob in nevidnih spodrsljajev vesti, brez jasne rešitve in s čedalje slabšim upanjem v trajno pomirjenje; pomenili so veliko muko, ki jo nosijo od otroških let v sebi in jih bo nemara spremljala do groba. Hkrati in prav zato jim je pa bila ta muka resnična in ljuba kakor njihovo življenje samo. Toda za tega mladeniča in njegove vrstnike v vsem tem ni bilo, tako vsaj se je Davillu dozdevalo, ne muke ne ugank in ne razlogov za pritožbe ali razmišljanje. Vse to so bile zanje navadne in naravne stvari, o katerih ni vredno govoriti ali si z njimi bogve kako beliti glavo. Kraljestvo je bajka; revolucija meglen spomin iz otroških let; cesarstvo: to je življenje samo; življenje in kariera, naravno in razumljivo poprišče neomejenih možnosti, delovanja, junaških dejanj in slave. Res, za des Fossčsa je bil red. v katerem je živel — torej cesarstvo — edina in docela edinstvena stvarnost, ki v duhovnem in gmotnem oziru sega od obzorja do obzorja in zajema vse, kar življenje vsebuje. Za Davilla je pa bil to samo slučajen in nestalen red stva- ri; njegovo mučno nastajanje je nekoč doživljal in z lastnimi očmi gledal, njegova začasnost mu nikoli ni povsem izginila iz zavesti. V nasprotju s tem mladeničem se je dobro spominjal, kako je bilo prej, in dostikrat je premišljeval, kal bi še utegnilo priti poslej. J Zdi se, da sveti «idej», ki je bil za Davillov rod resnično duhovno zavetje in pravo življenje, novi rod ne pozna več zato pa obstoji zanj »živo življenje*, svet stvarnosti, svet otipljivih dejstev, vidnih uspehov in neuspehov, ki jih je mogoče izmeriti, neki grozotni svet, ki se je Davillu odkrival kakor Pus^nJa» strašnejša od krvi, muk in prelomov revolu-cije. To Je rod, zrasel v krvi, oropan vsega in pripravljen na vse, prekaljen, kakor da je šel skozi ogenj. Nedvomno je Daville pod pritiskom nenavadnega okolja in težkih razmer tudi to posploševal in pretiraval kakor vse drugo. Pogosto je to dejal tudi sam sebi, kajti po svoji naravi ni trpel nasprotij ne spoznanja, da so nasprotja večna ali ne- premostljiva. Toda pred njim je kakor stalen opomin stal ta mladenič s svojim bistrim pogledom, hladen in buden, lahkoten in poln samozavesti, neobremenjen z obziri in dvomi • gledal je vse stvari okoli sebe gole, take, kakršne so, in jih brezobzirno nazival z njihovimi pravimi imeni. Pri vsej svoji nadarjenosti in osebni dobroti je bil to človek novega rodu »animaliziranega naraščaja*, kakor so govorili Davillovi sovrst-mki. To je bil sad revolucije, svobodni državljan, novi človek si je mislil Daville po vsakem razgovoru z mladim tajnikom’ ko je ostal sam. »Morda rodijo revolucije spake?* se je preplašeno spraševal. «Zares, začenjajo se z veličino in moralno či-stoto, toda rode spačke,* si je često odgovoril. In tedaj, ponoči, je čutil, kako ga napadajo čedalje bolj črne mtsli, kako mu pretijo, da ga bodo premagale, namesto da bi bil on njihov gospodar. Ko se je Daville tako boril z mislimi in črnogledjem, ki ga je v njem zbudil prihod mladega tajnika, je des Fossčs v svoj kratki dnevnik, namenjen prijateljem v Parizu, zapisal samo tole: »Konzul je tak, kakršnega sem si predstavljal.* Predstavljal pa si ga je po njegovih prvih poročilih iz Travnika in še bolj po pripovedovanju svojega starejšega tovariša iz ministrstva, nekega Querina, ki je slovel, da pozna vse uradni* ke zunanjega ministrstva in da lahko v nekaj besedah označ bolj ali manj verno amoralni in fizični lik» vsakega izmed njih. Querin je bil bistroumen in duhovit, toda drugače jalov človek, ki mu je takšno ustno portretiranje prešlo v kri in po-stalo strast. Ves se je zakopal v ta nekoristni posel, podober zdaj strogi znanosti, zdaj spet navadnemu obrekovanju, lahk< je pa vedno ponovil podobo kake osebnosti do besede enako, ko da ima tiskano besedilo v glavi. In ta Querin mu je rekel o njegovem bodočem šefu: *{.ea£ Davi!le seJe rodil k°t pošten, zdrav in povprečen človek. Po vsej svoji naravi, rodu in vzgoji je ustvarjen, da živi mirno m preprosto, brez velikega poviševanja in hudib padcev brez naglih sprememb sploh. Rastlina za umerjene podnebje. Ima prirojeno sposobnost, da se lahko navduši in vname za ideje ali osebnosti, in posebno je udarjen na poezije in poetična duševna stanja. Vse to pa ne sega preko mejs srečne povprečnosti. Mirni časi in urejene razmere store iz povprečnih ljudi še povprečnejše, burni časi in velike spremembe pa zgneto iz njih zapletene značaje. Tako je tudi z našim D.avillom; on je stal vedno v osrčju velikih dogodkov. Vse to ni moglo spremeniti njegove dejanske narave, toda ustvarilo je v njem poleg njegovih prirojenih lastnosti še nove in nasprotne. Ker ne more in ne zna biti brezobziren krut, brezvesten ali potuhnjen, Je zato, da bi se ubranil in obdržal, postal plašen, zaprt sam vase in praznoverno oprezen. Prej zdrav, dober, podjetjen in vesel, je postal sčasoma občutljiv, nestalen, počasen, nezaupljiv in nagnjen k melanholiji. Ker pa vse to ni ustrezalo njegovemu pravemu značaju, se je stvorih v njem čudna podvojena osebnost. Skratka, Daville J« eden od tistih ljudi, ki so še posebno žrtve velikih zgodovin* skih dogodkov, ker nimajo moči, da bi se tem dogodkom uprli, kakor sicer store izjemni in močni posamezniki, in ne moči, da bi se docela sami v sebi z njimi sprijaznili, kakor store množice povprečnežev. On je tip človeka, ki se kesa, in kesal se bo, dokler bo živ, vsega v življenju in življenja samega, primer, ki je v naših časih zelo pogost,* je končal Querin. (Nadaljevanje sledi) l HEDNISTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-U. TELEFON 93-808 IN 94-838 - Poštni predaj 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulic, S. PeJlico 1-H. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Tel št 47 "nahogmin a--- ' ~~ , ------------- letna 1800 Itr, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir - FLRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din četrtletno 480 din — Poštni ’ tekoči račun- Založništvo'tria!!«8 fri r, i‘5' “ Vnnprcj; četi Stritarjeva ulic, 3-1. telef. 21-928 tekoči račun pr, Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 - OGLAS.: cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: Ugovsk. «0, tinanč^o-upram120££rS‘“lOO Ur! ‘StS A ^ S^ Odgovorni predntk: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst Vil °8laai #8 naroča>° pri upravi. *