Poštnina plačana t gotovini.
Št. 37.
V Ljubljani, dne 10. septembra I956.
Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knafiova ulica S Uredništvo »Domovine", Knafiova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina ta tnzemstvo: četrtletno t Dia, polletno IS Oln, celoletno 3« Dia; I« iN* »ostro razen Amerlkei četrtletno It Dia, polletno 24 Din, celoletno M MUj Amerika letno I dolar. — Račun pošta« hranilnice, podružnice • Lfnbljanl, H. 10.111 .*
Vsa Jugoslavija je svečano proslavila rojstni
dan našega mladega kralja
Vsa Jugoslavija je izredno svečano proslavila v nedeljo 6. septembra rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra H Na ta dan je naš mladi vladar dosegel starost 13 let. Slovesnosti so bile v vseh večjih krajih Jugoslavije, zlasti lepo pa so proslavili kraljev rojstni dan Beo. grad, Zagreb in Ljubljana. Do tako mogočne počastitve mladega vladarja in vse naše na. rodne kraljevske hiše Karadjordjevičev je pomoglo predvsem Sokolstvo, ki mu je naš kralj starosta.
Dolge tedne so se vršile priprave za svečanosti ,na katerih je ves narod pokazal svojo vdsmost in ljubezen do sina velikega kralja Uedimitelja. ki je daroval svoje življenje za svoj narod. Ves narod je na teh svečanostih počastil narodno kraljevsko hišo Karadjordjevičev, tako tesno zvezano z vsem našim narodom in našo osvoboditvijo.
Požrtvovalna ljubezen kraljevske matere nam pripravlja in vzgaja kralja, da bo hodil pot velikega očeta Aleksandra in deda Petra. Veliki kralj Uedinitelj je polcžil osnove sreč. ne bodočnosti Jugoslavije, a dela ni končal, ker je dal življenje za jugoslovansko misel. Bridko občutimo na vsakem koraku, kako nam manjka veliki mož — veliki delavec za blagor nas vseh. Naše Sokolstvo je ob letošnjem kraljevem rojstnem dnevu razglasilo nekako petletko za svoje sokolsko delo. V teku petih let, ko bo mladi vladar dosegel 18 let in bo polnoleten, da bo lahko kot nosilec jugoslovenske krone vzel v svoje reke tudi oblast hoče Sokolstvo izvršiti velike naloge. Tako bo Sokolstvo lahko svojemu starosti javilo, da je pošteno izvršilo svojo dolžnost.
Srečna sokolska zamisel petletke bi se mora-la izvesti na vseh področjih našega narodnega in državnega življenja. Vsa maša glavna notranja vprašanja naj se premišljeno rešijo s požrtvovalnim in vztrajnim delom, da bomo mogli čez pet let ob polnoletnosti kralja proslaviti kraljev rojstni dan v zavesti, da smo resnično izpolnili zadnjo željo umirajočega kralja Uedinielja: »Čuvajte Jugoslavijo!«
Slovenci srno še posebno tesno navezani na našega kralja, saj preživlja med nami svoje počitniške dneve, namenjene odmoru in razvedrilu. že kot dete je vzljubil naš narod svojega Petrčka. Tu ga gledamo v njegovih prvih družbah skupaj z našimi slovenskimi dečki. Na slovenski njivi je zaoral svojo prvo brazdo. Z našega Triglava je že gledal našo zemljo. Ti vtiski prvih otroških let mu bodo ostali za vse življenje in ga bodo tesno navezali na našo slovensko zemljo. Zato je bil Kraljev rojstni dan pravi ljudsk? praznik in iskreno od srca prihaja nam vsem vzklik: »2i-»el kralj Peter H!«
Kako se vzgaja naš kralj
Ob priliki rojstnega dne kralja Petra II. so objavili številni tuji listi članke, posvečene najmlajšemu evropskemu vladarju. Vsi ti spominski Članki so napisan; s toplo prisrčno, stjo in sočustvovanjem do mladega kralja, ki ga je nemila usoda v tako mladih letih oropala velikega očeta. Pri tej priliki naj navedemo nekatere odstavke vodilnega belgijskega dnevnika, ki je pisal kako se vzgaja naš mladi vladar:
Profesorji so izbran; cd najnežnejše matere, iki je takoj po žalostnem dnevu, ki jo je zadel še bolj kakor državo, prostovoljno omejila svoje kraljevsko poslanstvo na vzgojo svojih
ljubljenih otrok, in od zelo izoBrazenega in ara ven najljubezniivejšega kneza namestnika. TI profesorji vzgajajo najmlajšega vladarja Evrope in ga poučujejo v vsem, kar morajo znati učenci njegove starosti, in v posebnih znanostih, 'ki jih bo potreboval čez pet let, ko dooe, že polnoletnost. Odlični vojaški strokovnjaki poučujejo v duhu najstrožje discipline njega, ki je poklican postati vrhovni poveljnik en® iz-* med najhrabrejših evropskih vojsk. Sokolski' telovadci urijo njega, ki je že zdaj starešina in glavni vodja vseh Sokolov. Najboljši šport« ni strokovnjaki se vesele uspehov, ki jih da. seza njihov učenec pri plavanju, jahanji* smučanju in tenisu.
Kako bi uspeval izvoz vina v češkoslovaško in drugam
Za naša vina bi morali dobiti tuja tržišča, da bi bile cene primerne in da bi se pri nas ne izpilo tako preko mere preveč vina. Seveda, če presežka ne moremo razpečati drugod, se iščejo pota, da se blago spravi v denar kar doma. Čudno je to, da izvoz naših vin v tujmo ne uspe»va, čeprav tujci hvalijo naše blago. Če-hoslovaki,- kadar So pri nas, priznavajo, da jim prija okus, naših vin. Hhkratu pa se čudijo, da imajo naša vina, ko pridejo do Češkoslovaške, čisto drugačen okus.
Kaj je temu vzrok? Morda naša vina ne prenesejo tako dolge vožnje, bo morda kdo pripomnil. Pa ni tako. Strokovnjaki pravijo, da je takim izpremembam okusa krivo edinole brezvestno mešanje naših vin z manjvrednimi banatskimi in dalmatinskimi vini. To se pravi torej, da je treba napraviti konec škodljivemu početju raznih vinskih prekupčevalcev in trgovcev. V to svrho bi bilo treba ustanoviti zadružne kleti, ki bi prevzemale od vinogradnikov grozdje a'i mošt, da bi se tako onemogočilo prekupčevalcem kvarienje in mešan ie naših odličnih vin. V Češkoslovaško in seveda tudi drugam bi se smelo izvažati samo vino iz teh zadružnih kleti.
Med našimi vinogradniki jih je mnogo, ki v zadružne kleti nimajo pravega zaunanja. To ni prav. Seveda pa je treba začeti delo okrog združnih kleti tako. da bodo vsi vinogradniki v njih videli res svojo pomoč.
Pa še nekaj reči je, da se naše vino v tujini ne more zadosti uveljaviti. Predvsem gre za okus. V raznih krajih imajo razne okuse. Vse to bi naši vinogradniki morali vedeti in znati vina prilagajo okusom v državah, kamor izvažamo. Tako bi morali, recimo, vino s'a<ikati. če češkoslovaški kupovali tako že'e. Včasih bi bilo morda treba tudi zvišati količino a'koli o'a. Za take primere bi moral biti naš vinski za v on gibljivejši.
Za razvoj vinske kupčiie s tujino ie tudi ne-priUčno, da se pri nas prideluje toliko vinskih vrst. Zaradi tega je težavno spraviti skupaj večio količino enakega vina. Če se namreč kje nudijo na eno vino, hočejo vsako leto le to
Soteščan:
Pod nesrečno 10
zvezdo
' Stari Gobar je bil mož čudovito dolge jeze. Kdor se mu je zameril, tega si je zapisal v črne bukve Svojega zeta nI mogel po sporu nič več videti. Črti] pa je tudi Mlakarja, njegovega očeta.
»Ta vrag me ie premotil! Tončka bi ne bila taka ... Zdaj ie pa vse narobe.« Tako se je pogovarjal kadar ie bil sam in klical na soseda kazen božjo
Zakotc' so htro izvedeli, da je stari Gobar spet siromak pod nesrečno zvezdo Skrila se mu e 'e tedaj, ko ga »e Mlakar lovil v z£»kn. Zgodilo se ie tako, kakor so mu napovedovali Smilil se jim ni preveč, ker jih m pos'ušal. ko so mu odpirali oči. preden je od!o?.rt gosnodarstvo. Zdaj se mu pcvračuje zand' Tončke
Starec ie prevzel med zakoncema vlogo razdiralca. Zarekel se je. da ne bo miroval poprej, dokler ne doseže svoega namena. Kakor ie sam sovražil zeta. tako ga je hotel pristuditi tudi svoji hčeri. Se Mmka nai ga zaničuje in prezira v isti meri, kakor bi ga morala ljubiti in spoštovati kot zakonska žena. Da je njegovo počet;e zmotno in po zakonu kaznivo, tega se ni zavedni. Domišljal si ie, da opravlja celo dobro delo.
Kadar sta bila sama. tedai sta snovala s hčerjo maščevalne načrte. Prigovarjal ši je, nai možu očitno pokaže, da ga več ne mara. >Odreci mu pokorščino, njegova beseda ne
vino in ne marajo drugačnega z drugim okusom.
Naj še omenimo, da je misel ustanovitve zadružnih kleti že nekoliko bližja uresničen u. Te dni so se zbrali v Mariboru vinogradniki in se odločili, da povabijo češkoslovaške za-
Gornji grad, septembra
V lepem šmartnu ob Dreti je priredilo domače Selekcijsko društvo za belo slovensko govedo 1. t. m. prvi pregled in pre-miranje rodovniške živine. Društvu, ustanovljenemu 1. 1934., načeluje požrtvovalni predsednik Zidarn Martin, ki mu stoji ob strani domača učiteljica Obleščakova Zora kot tajnica in rodovnikarica. V rodovniku ima društvo zapisanih 34 krav in naraščaja 13 glav Delovno področje namerava razširiti tudi na vas Bočno Lepo priznanje je doseglo društvo lani, ko je prejelo odličnega plemenjaka iz hleva v Jareninskem dvoru pri Mariboru. De'ovanja pa društvo ne omejuje zgolj na selekcijo (odbiro). temveč je uspešno zajelo vse kmetijsko pospeševalno delo med svoiim članstvom Tako je po prizadevanju odbora napravilo šest vzornih gnojišč in šest umetnih travnikov, nabavilo gnoinične sesalke. začelo pridelovanje travnega semena in povzdignilo rejo svinj in kokoši z razdelitvijo plemenskih meriascev petelinov in iaic za vajene. Tudi je razdelilo izbran krompir za sajenie in laneno seme ter izvedlo gnojilne poizkuse z umetnimi gnojili. Velika zasluga pridnih odbornikov tega društva je. da se je v tem kraju pospeševalno delo na vseh področiih kmetijstva tako močno razmahnilo, kar bo mnoSo prinomnglo do gospodarskega na-nredka naših Zadrečanov
sme več obveljati. Nasprotuj mu in nagajaj in kjer moreš, mu ugovarjaj. Ako mu ni prav, naj pobere šila in kopita. Vse, kar ie prinesel, mu radi vrnemo, samo da bo spet mir v hiši. Reci mu. da nisi več njegova žena. Izzivaj ga. naj te udari in potem boš zahtevala ločitev. Vprašaj ga, koliko naj mu damo odškodnine, ako gre domov ter se nikdar več ne povrne.«
Tega veselja pa jima Peter ni hotel narediti. Zavedal se je svoje pravice: v pismu pri notariu ie zapisano, kdo je gospodar na Gobarjevini. In Minka ie njegova zakonska žena. kakor je b;!o sklenjeno pred oltarjem. Večkrat jo je podražil z besedami: »Kar je zavezano na zemlji, je zavezano tudi v nebesih.«
Sk'eni;la je, da se bo zastran tega posvetovala s svojim spovednikom. Pa glej! Duhovnik je ponovil iste besede in dostavil, da bi mogel razdreti nuno zakonsko zvezo le z onimi blagoslovljenimi kapljicami, s katerimi ju je blagoslovil ob poroki.
V pričakovanju prvega družinskega dogodka ie napetost pri Gobarju nekoliko ponehal. Rodil se je deček, ljubezniv kakor angelček, toda s pohableno nožico. Mlademu očetu se je skalilo veselje in mati je jokala ob pogledu na nesrečno dete. Tolažila sta se. da bodo v bolnišnici otroku poravnali nogo. ko ga bodo sprejeli v zdravniško oskrbo. Stari oče pa je trdil, da se prirojene napake ne morejo povsem odpraviti.
»Kriv si pa ti, da veš!« s° je lotil zeta.
»Jaz? Zakai?« je osupnil Peter.
»Zato. ker ji nisi privoščil potrebnega počitka. Ni ti bila samo za deklo, marveč tudi za hlapca. Opravljala ti je celo živino hi se-
družne centrale, naj osnujejo pri nas velike zadružne kieti. Upravnik takih kleti bi bi! češkoslovaški vinarski strokovnjak, ki bi prilagajal naša vina češkoslovaškemu okusu. Te kleti bi mogle dobiti pravico eksteritorialnosti, kar ie po našem vinskem zakonu mogoče. Zato bi lahko dobivale sladkor in potrebni špirit ter mogle po potrebi slajšati vino in mu večati množino alkohola. Te kleti bi posebno koristile malim vinogradnikom, ker veliki vinogradniki že tako izdelujejo posebna tipizirana vina, katera lahko po povoljnih cenah razpe-čavajo.
Za prireditev 1. t. m. je bilo prijavljenih 41 glav živine (34 krav, en plemenjak, od naraščaja pa dva bikca in štiri teličke). Za premiranje so prispevali: država 5000, banovina 1400, sreski kmetijski odbor 2000, občina Bočna 200 in občina Rečica ob Savinji 50 Din in Goričar Matija iz Mozirja, predsednik sreskega kmetijskega odbora, je dal svoj prispevek 100 Din za najboljšega živinorejca, za katerega je bil razglašen Krefelj Anton iz Pustega polja.
Prireditev je bila na dvorišču gostilne Re-mica Martina. Pregledovanje in ocenjevanje sta trajali tri ure. Odlično oceno je dobil rodovniški plemenjak, ki ga oskrbuje posestnik Bastl Josip v Delcah (nagrada 600), prav dobro oceno krava Zidarna Martina iz Šmartnega (nagrada 400) in dobro oceno šest mesecev stari bikec Kreflia Antona iz Pustega polja (nagrada 200 Din). Sedem krav je dobilo dobro oceno in nagrado po 200 Din, povoljno oceno pa 12 krav in nagrado po 100 Din. Nadaljnjih sedem nagrad po 50 Din so razdelili na ostale ocenjene živali. Ena krava je bila neugodno ocenjena in se je zbrisala iz rodovne knjige.
Izven programa sta se izvršila tudi pregled in ocenitev kokošjih rodbin štaerske pasme in so dobili prav dobre ocene kokošje rodbine Bitenca. Rosensteina in Zidarna iz Šmartnega z nagradami po 100 Din. Tri rodbine =so dobile oceno dobro in štiri
kala drva. Pri delu na polju se je pregreta, da ji je kar gorelo z obraza Nato jo je žarek ploha — ubožica je bila premočena do kože. Bog nas varu še hmših posledic!«
Zgodilo se ie prvič, da mu zet ni znal odgovoriti Še je bilo v nem nekai sočutja, ki se je zbudilo ob pogledu na pohabljeno dete. In njegova otrpla vest se je oglasila in pritrdila starcu.
Ako v družini ni soglasja, tedai pomeni vsaka sapica začetek novega viharja. Pri Gobarju so se sprli zaradi botrov. Peter ie naprosil svoie me«tue sorodnike, katere je Minka odklonila Zmaga! ie naposled on. ker so se odoovedali botri, katere je izbrala ona. Sporočil jim ie. nai ne hodijo blizu in če prideš. jim bo pokazal vrata.
Pred odhodom v cerkev so se spoprijeli zaradi otrokovega imena Mož je zahteval, da mora prvorojenec nositi njegovo ime, žena pa ie hote'a. nai ga krstijo na ime njenega očeta. Botra je ustregla materi ter i prinesla od krsta Jožka, kakor ie bilo irre Gobaru. Peter se ni znosi) nad botro: na tihem pa se je zarekel. da ne bo otroka nikdar zaklical po imenu.
»Prihodnji naj bo pa Petrček!« se ie pošalila botra.
»Saj ni neumna«, je gode' starec.
Botra in on sta se soogledala. starec pa e odšel iz sobe in zaloputni! vrata.
Mmka ga je razumela. Privila je k sebi otročiča in rekla: »Jožko je prvi in zadnji...«
Petra ie usekala 'a beseda. Nekai mu e reklo, na> porase »Zena mora b'tj možu pokorna !« Tako je črtal mašnik iz poročne kn i-ge.
Vzorna briga za živinorejo
v Zadrečki dolini
povoljno z nagradami po 50, odnosno po 25 Din.
Po končanem strokovnem delu prireditve so se zbrali odposlanci posameznih društev in oblastev na skupnem kosilu v Remčevi gostilni, kjer so bile izrečene prisrčne zdra-vice, med njimi tudi zdravica g. inž Venka Borisa našemu kralju. Inž. Venko Boris je v svojem govoru ob tej priliki poudarjal, da se naš tisk premalo briga za gospodarske prireditve, in je ugotovil razveseljivo dejstvo, da je na to prireditev poslalo »Jutro« obenem z »Domovino« poročevalca, za kar izreka Selekcijsko društvo uredništvu posebno zahvalo.
Udeležba občinstva na prireditvi je bila prav velika in je društvo lahko s prireditvijo. ki je prva take vrste v gornjem delu gornjegrajskega sreza. zadovoljno. V srezu je pet selekcijskih društev in se pripravlja za prihodnje leto slična prireditev za spodnji del sreza v Smartnem ob Paki.
Politični pregled
Zaradi državljanske vojne v Španiji se je položaj v Evropi zelo poostril.
V Franciji se opaža čedalje hujši pritisk skrajnih levičarjev na ministrskega predsednika Bluma, ki od njega z ahtevajo, naj Francija opusti nevtralnost iri podpre madridsko vlado. Blum pa odločno brani nevmešavanje, češ da je stališče njegove vlade nasproti dogodkom v Španiji edino pravilno. Italija in Nemčija sta čedalje bolj nasprotni Madridu.
Zlasti je razburilo Evropo, da je po odstopu Giralove vlade
sestavljena nova španska vlada, v kateri sta prvič zastopana tudi dva komunista.
Novi ministrski predsednik je vodja levičarskih radikalov Largo Caballero. V vladi je tudi sedem socialistov. Zaradi še večje levičarske usmeritve nove španske vlade računajo v Londonu že z možnostjo prekinjenja odnosa jev z Madridom.
Nemčija je to že storila. Nemški poslanik v Madridu je dobil namreč nalog, naj se takoj vrne v Nemčijo, češ da Nemčija noče imeti zvez z vlado, ki jo sestavljajo čisto neodgovorni ljudje.
Nemčiji je sledila Italija in italijanski poslanik je že zapustil Madrid. Po londonskih vesteh bosta Nemčija in Italija takoj po formalnem prekinjenju odnošajev z madridsko vlado priznali uporniško vlado v Burgosu in ji nudili znatno pomoč, kar bi moglo dovesti do hudih mednarodnih zapletkov. V Londonu hočejo storiti vse, da bi se ta napetost ublažila.
Kaj pa se dogaja na španskih bojiščih?
Boji trajajo naprej
in kakor je sklepati iz raznih vesti, so vladne čete začele ofenzivo. Po vesteh iz Pariza imajo vladne čete uspehe povsod razen na severu. Irun je po hudih bojih padel pretekli teden v uporniške roke, a tudi San Sebastian je obkoljen od upornikov. Vladne čete pa napadajo Huesco, kjer so po vesti iz Barcelone ujele večje števi'o upornikov in zaplenile precejšen plen. Da'je bijejo vladne čete hude boje za Granado in bodo morda kma'u zavzele to-ledski Alcazar, v katerem se uporniki obupno branijo. Pripomniti pa je treba, da prihajajo iz Španije tako protislovne vesti o vojni sreči, da si ni mogoče ustvariti ustrezne slike o položaju.
Pretekli teden je imela francoska vlada sejo, na kateri je razpravlala o mednarodnem položaju, ki je nastal spričo dogodkov v Španiji in zarad; podaljšanja kadrovskega roka v Nemčiji na dve leti. O obeh vprašanjih je poročal minister za vojsko Daladior in stavil pred'og
naj Francla poveča motorizirane vojne sile in svoje vojno letalstvo.
V to svrho bi bilo potrebno posojilo ene milijarde frankov. Minstrski svet je ta predlog sprejel. Francija bo tudi v bodoče zastavila vse sile. da dobi francoska vojska čimbolj moderno orožje in da se francosko vojno letalstvo okrepi do skrajne meje. Gradnja uirdb vzdolž meje se bo nadaljevala._
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
VINO. Nekaj časa je bilo prav lepo vreme, ki je ugodnb vplivalo na zorenje grozdja. Sedaj pa spet kaže, da bo za lepo vreme huda. eLtošnja množina pridelka v Sloveniji bo pičla, a o kakovosti še ne vemo, kaj bo z njo. V
južnejših krajih bo pridelek obilen, kar bo zelo pritiskalo na naše domače cene. Tako a« banatski mošt že zdaj ponuja Po 80 par do 1 Din izpod preše. Stare zaloge vina v Sloveniji so se po deželi že zelo skrčile, toda dobijo se pri vinogradnikih še zmerom manjše množi, ne od 10 do 20 hI. in sicer belo vino po 3.50 do 4 Din, dolenjsko in bizeljsko rdeče vino p« po 4.50 do 5.50 Din med tem ko so čiste izrazite črnine od 5.50 Din navzgor. Zadnjih j« pa že prav malo.
GOVED. Na ptujskem sejmu so bile cene za k logram žive teže: vo'om 3 do 4.50. kravam 2 do 3.50, bikom 3 do 3.50, juncem 2.80 do 3 50. teiicam 3 do 4.50. teletom 4.50 do
5	Din. Konji in kobile so b li po 500 do 4000 Din, žrebeta pa po 1000 do 2000 Din glava. V Avstrijo ie bilo prodanih 9 konj.
SVINJE. Na ptujskem seimu so bili prasci.
6	do 12 tednov stari, po 80 do 140 D.in rilec. Cene za kilogram žive teže: pršutarem 5.50 do 6. debelim svinjam 6.50. plemenskim 5.50 do 6 Din
Sejtni
septembra: Turnišče.
14.	septembra: Breg pri Ptuju, Jezero (samo za blago), Loški potok, Št. Vid pri Stičnt, Braslovče, Loka pri Zidanem mostu. Šmarje pri Jelšah, Št. Janž pri Dravogradu. Do-bova pri Brežicah, Golobinjek, Petrovče, Rogatec, Vitanje, Žužemberk, Trebeljevo.
15.	septembra: Šmartno pri Litiji, Zdole, Ve. like Poljane, Št. Janž
16.	septembra: Rakek, Sv. Lenart nad Laškim.
17.	setpembra: Kapela pri Brežicah. Št. Lam. bert, Dobrna, škocijan pri Mokronogu.
19. septembra: Frankolovo, Mokronog, Velik« Brusnice.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo):
1 nizozemski goldinar za 29.65 do 29.80 dinarjev;
1 nemško marko za 17.55 do 17.68 Din; 1 angleški funt šterling za 219.59 do 221.64 dinarjev;
1 ameriški dolar za 43.30 do 43.70 Din; 100 francoskih frankov za 287.57 d0 289.00 dinarjev;
»Meh za smeh«, ker je bila zmeraj polna vi i do v.
Pri starih resnih ljudeh pa Lenčka ni bila preveč na dobrem glasu. Sponašali so ji. da zavaja mladino na kriva pota. Zagovarjati se je morala celo pred gospodom župnikom, kjer se je prav imenitno odrezala. Tudi pred obla-stvi, kamor je bila včasih poklicana, je postavila besedo tako. da ii niso mogli do živega.
Peter je sedel v kot za prazno mizo. Gledal je cvetoče obraze lahkoživih deklic in poslušal n ih zvonko hihitanje. Fantje so bili že nekoliko razigrani. »Norci!« si je mislil. »Le uganjajte burke!« Kadar pridete na moje mesto. se vam ne bo več ljubilo.«
Dekleta pa ie zmerjal potiho sam pri sebi: »Hinavkc! Zdaj se jim prilizujete, dokler jih lovite v mreže. Kadar jih ujamete, boste pa giedale. kako bi se iih znebile.«
Lenčka je med tem razmetavala dovtipe in stregla gostom. Tudi Gobarju je prinesla č.trt nko vina. čeprav ga ni naročil. Nato si je popravila lase in sedla predeni.
»Vidiš, takole je pri nas,« se ie kakor oddahnila. »Vsako nedeljo ista pesem.«
»To ie za take, ki še ne poznajo skrbi.« io je zavrnil. »Mi smo zavili že na drugo stran življenja... «
»Viš ga, dedca!« ga je stresla za ramo. »Pa ne misliš še umreti?«
»Včasih bi bilo bolje, če bi bil že mrtev.. .* »Slišim, slišim.« ni marala, da bi ji razlagal. »Pa ni menda tako hudo, kakor govorijo ... < »Še huie, Lenčka! Ve le tisti, kdor poskuša...«
»Tedaj si ubožec. Kdo bd bil mislil, da bo laka?«
Stari Gobar je ostal pri začetem delu. Prepad, ki ga je izkopa! med ženo in možem, je bilo treba še poglobiti Minko je imel popolnoma na svoji strani; ž n im pa nista govorila razen v prepiru. Mlakar ni mogel uspešno posredovati.
Zakotcem ni ostalo tajno, kakšne razmere so nastale pri Gobarju. S Petrom se ni dalo o tem govoriti. Preveč se ie zavedal, da gospodari na dveh posestvih. Resno pa so svarili Minko. nai ne krene na kriva pota N:so j; zamolčali posledic, ki bi lahko nastale zaradi očetove volje. Ko se bo utrgal plaz n grme! v dolino, ga ne bo mogla več ustaviti. Hči ie omahovala, toda oče jo je podprl z novimi sredstvi. Vtepel si je v glavo, da ji Peter streže po življenju. »Varuj se ga!« ie ponavljal dan za dnevom. Opomine sosedov pa je zavračal: »Ako napravi Peter kako neumnost, bo umazal samega sebe. Denar pojde iz negovega žepa. Midva ne bova ničesar izgubila.«
Peter je hodil klavrno okrog doma. Koraki so se mu umirili. Poprej je dirjal kakor koni z niive na njivo in spet drugam na drugo delo. Zdaj je že včasih sedel ali legel veselico. »Razmere ga težijo.« so vedeli vaščani. »Hudo je živeti v prepiru!«
Kar pa je mladega moža v resnici priti-skalo k tlom. to je bilo skrito v niegovi duši. Mlakarjeva rodovina ni bila odkritega značaja. Kdo nai bi bil slutil, kai ga neprenehoma grize in peče? In kakšna je ona slika, ki jo gkda slednjo noč v grozovitih saniah?
Notranji nemir in razdrapanost v družini sta mu pričela ubijati življene v prvi moški dob . 2ena mu ie skrivala otroka ter mu po-
vedala, da ie zanj ni več na svetu. Ko se je znočilo, mu je zaklenila vrata.
Srebrniki, katere je hranil v svoji skrinji, ga niso mogli razvedriti. Morda bi našel utehe v kaki zabavni družbi? V gostilni pri »Lenčki« so plesali vsako nedeljo. Tam se ie zbirala razposajena vaška mladina. Lenčka je bila vdova in marsikomu se je spočela žeja po prijetnem domu. Tudi njena zgovornost ie privlačevala.
Prazniki so bili Petru pusti in dolgočasni Ves teden se je bal nedelje. Med tednom se je že zainoti! z delom, nedelje pa ni bilo ne konca ne kraja.
Neke nedele popoldne je sede! ob cesti na ograji. Lenčka je prišla mimo \f pestri narodni noši. Videti ie bila kakor gredica, posuta s pisanim cvetjem.
»Peter, kakšen pa si?« .ie stopila preden.i ter ga potresla za brado. »Pa tukaj se dolgočasiš?«
»Kam pa nai grem?« ;e dejal otožno.
»Z menoj podi! Pri nas je prijetno. Pojejo, s vi rajo. punčke izbirajo...« je prekrojila neko pesmico.
»To ni več zame ... « je prhnil nejevoljno.
»No, se bova pa nfdva kai pomenila ...«
»Tisto pa že.« ie rekel in stopil z ograje Lenčka mu je položila roko preko hrbta.
»No. no, no,« se je umikal sramežljivo. »Kaj bodo pa rekli?«
»O, pa res'« mu je nalašč še bolj k'.iubo-vala.
Lenčka ni bila že več mlada, pa tudi starost se ji še ni poznala. Pravijo, da .ie v tistih letih ženska najboli postavna. Med pivci se je sukala kakor vrtavka. Pri njej ni nikomur manjkalo zabave. Mladina jo je imenovala
članom In prijateljem Vodnikove družbe
Hitro se bliža dan, ko bodo marljivi poverjeniki in poverjenice zaključili nabiranje članov za letošnje leto. Dve knjigi sta že dotiska-ni, a ostali dve sta v tisku. Uprava Vodnikove družbe si dovoljuje opozoriti vse lanske člane, ki doslej še niso obnovili članarine, naj to ne-mudno store pri poverjenikih svojih okolišev ali pa direktno pri družbeni upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Člani in prijatelji Vodnikove družbe, ne zamudite ugodne prilike, ki vam jo nudi družba s svojim letošnjim knjižnim darom. Za 20 Din dobite v začetku meseca novembra štiri lepe, zelo zanimive in poučne knjige: Vodnikovo pratiko za leto 1937.. ki bo imela številne slike in pestro vsebino, Bevkovo povest »Srebrniki«, Ivana Albrehta povest iz kmečkega življenja »Zarečani« in življenie-pisno knjigo Josipa Daneša, priljubljenega igralca ljubljanskega narodnega gledališča, »Za vozom boeinje Talije«. Noben lanski član ne sme odpast.i v letošnjem letu od Vodnikove družbe. Ne odlašajte!
Domače novosti
♦ Kralj Peter in kraljevič Tomislav na ri. bolovu na Fužinah. Fužine so bile te dni popoldne že drugič deležne najvišjega obiska. Sredi popoldneva v petek so iz gorenjske smeri pribrzeli trije avtomobili, iz katerih sta izstopila Nj. Vel kralj Peter n. in Nj. Vis. kraljevič Tomislav s svojim spremstvom, med katerim so bili tudi direktor dvornih lovišč inž. Dimnik in trije ribiči. Takoj pod fužinskim jezom .ki spada k tvorniškim zgradbam vevške papirnice, so se visoki gosti napotili na lov ,ki je trajal vse tja do 18. ure in ki je ribičem prinesel tudi izdaten plen. Mreže so zajele lepo število sulcev. Z mrežami se je družba počasi pomikala vzdolž Ljubljanice, naposled pa so v Slapah sedli v avtomobil in se pred prvim mrakom vrnili proti Bledu. Razume se, da so prebivale, v okolici kmalu spoznali, kako visoke goste imajo na Ljubljanici ,in so se v gručah začeli zbirati okrog kraljevskih ribičev. Zlasti okoliška mladina
je mlademu vladarju in kraljeviču prirejala prav prisrčne počastitve. Ena izmed domačih deklic pa je Nj. Vel. kralju poklonila šopek nageljnov in rožmarina za spomin.
♦	Kraljica Marija na Dolenjskem. Nj. Vel. kraljica Marija se je odpeljala v petek po ogledu velesejma na obisk k šolskim sestram v siamostan pri Šmihelu, kjer sta jo pozdravi, la sres-ki načelnik Mahnič in prednica samostana Stanislava Babnikova, Kraljica si je ogledala samostan, kjer je bila prisrčno spre. jeta. Na poti iz Ljubljane je kraljica Marija posetila tudi banovinsko gospodinjsko šolo šolskih sester v Mali Loki pri St. Lovrencu, kjer se je mudila tri ure. Prebivalstvo Dolenjske je kraljico povsod navdušeno pozdrav, ljalo.
♦	Bolgarski kralj Boris na Brdu. Na povratku v Sofijo se je bolgarski kralj Boris ustavil za en dan kot gost Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v gradiču Brdu pri Kranju. Tam je sprejel v avdienci predsednka vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča.
♦	Nj. Vis. knjeginja Olga s starši na vele. sejmu. V ponedeljek se je pripeljala na, ljubljanski velesejem Nj. Vis. knjeginja Olga, so. proga Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, s svojo materjo knjeginja Jeleno ta s svojim očetom knezom Nikolo in spremstvom. Ravnatelj velesejma g. dr. Dular je visoke goste pozdravil in jim razkazal vse zanimivosti.
♦	Nov načelnik generalnega štaba. Za vršilca dolžnosti načelnika generalnega štaba je bil s kraljevim ukazom imenovan divizijski general Milutin Nedič Novi načelnik se je rodil leta 1882 v vasi Sopoti (donavska bano. vina). Ko je dovršil šest razredov gimnazije, je stopil v vojno akademijo, katero je uspešno končal leta 1901. kot topničarski podporočnik Leta 1905 je bil sprejet v višjo vojno akademijo, katero je dokončal leta 1907. Po. tem je nekaj časa služil pri četi, nato pa je bil sprejet za pripravnika generalštabne stroke. To pripravo je uspešno dokončal leta 1912 kot topničarski kapetan 2. razreda. Tako se je kot generalštabni oficir udeleževal vojne leta 1912-13 in svetovne vojske leta 1914. do 1920. ter napredoval do podpolkovnika. Tako je bil nazadnje v Ljubljani elan vojne misije ta načelnik generalnega štaba dravske divizij, ske oblasti. Po končani demobiliznciji je bil
100 češkoslovaških kron za 180.33 do 181.44 Idtaarjev.
Vojna škoda se je trgovala po 365 do 367 3Dta, investicijsko posojilo pa po okrog 83 Din. Avstrijski šilingi so bili po 8.62 Din, nemški klirinški čekj po 13.40 Din, klirinške nakaznice v lirah pa po 3.20 Din.
Drobne vesti
= Kmečki dolgovi pri zadrugah. Iz Beograda poročajo, da so pri proučevanju vprašanja kmečkih dolgov prišli do ugotovitve, da znašajo kmečki dolgovi pri kreditnih zadrugah ta zadružnih ustanovah eno milijardo in 900 milijonov dinarjev.
= Gibanje vlog pri slovenskih hranilnicah .v juliju. Četudi so v juliju vloge pri vseh 29 slovenskih hranilnicah padle za 2,450.349 Din na 1,046.388.32* Din, moramo vendar pri ve-Jj-kiem številu hranillnic ugotoviti izboljšanje položaja. Pomisliti je treba, da bi znašale obresti od vlog za en mesec približno tri in pol miliijona dinarjev, torej več, kakor znaša skupno nazadovanje vlog v juliju. Razveseljivo je, da je skupno stanje vlog na knjižice pri vseh hranilnicah naraslo, četudi neznatno, na 65,697.576 in da so narasle v tem mesecu vloge na knjižice (po zneskih) pri 10 hranilnicah, vloge v tekočem računu tudi pri 10 hranilnicah (od 20 hranilnic, ki sploh spre-jemaijo itudi vloge v tekočem računu) in da je tudi število tekočih računov naraslo od 7026 na 7036. Skupno stanje vlog je naraslo (po zneskih) pri sedmih hranilnicah. Te številke so dokaz pQlagoma se vračajočega zaupanja v denarne zavode, ki se kaže v stalnem naraščanju novih, vedno razpoložljivih vlog..
DOPISI
ŠMARJE PRI JELŠAH (Smrtna kosa). V torek 1. t. m. smo spremili Ano Kurnikovo z Vinskega vrha k večnemu počitku. Pokojnica je štela že 83 let in je bila babica 122 otrokom, ki jih je h krstu prinesla. Trije taki so jo ponesli tudi na pokopališče k zadnjemu počitku. Čeprav je bila siromašna, je vendar »prevod pokazal, da je imela mnogo prijate-3 je v. Mir pokojnici!
»Ne bilo bi tako, ako bi bila sama. Z Min-ko bi se dalo shajati. O očetu pa ni, da bi govoril.
»Ali ne znaš nastopiti?« Lenčki je šinila v glavo kri — tako živo je občutila misel, da bi se znosila.
»Kar napravim, ni prav,« je potožil. »Starec ni le siten in trmast, marveč je tudi hudoben.«
»Toži ga zaradi motenja zakona...«
»To bi bilo nekaj,« se je strinjal z njenim nasvetom. »Vendar pa takih reči ne spravljam rad pred sodnike.«
»Tedaj pa kar hrbet nastavi in drži!«
Peter je razlagal: »Zlepa nič ne opravim, zgrda pa ne maraoj zaradi jezikov. Taki, ki ne poznajo razmer, bi dejali, da sem naposled res tak razbojnik.«
»Tega dozdai še ni nihče rekel. Ljudje • ob pijači marsikaj preženejo; pa se le vprašujejo, zakaj sploh trpiš, da se vmešava oče v tvoje zadeve.«
»A tako pravijo?« mu je ugajalo. »Kolikokrat sem že mislil, da bi se uprl. Vse škriplje Včasih v meni, pa se premagujem.«
»Kar zrogovili!« ga je osrčevala. »Priduši se hi ob mizo udari. V kot ga zapodi starca' Ne trpi. da bi še delal zgago.«
»Le čakaj! Ob prvi priliki!« se je zarekel 3n tlesnil z jezikom: »To bodo še plesali!«
»Minko pa priveži prav nakratko. Pokaži ji, da ie pod tvojo oblastjo. Ako ne pojde drugače. pa ji zakleni shrambe ter ji dajaj sproti za kuho. Ne zato. da zapravlja, ampak pokorščine jo boš naučil in spoštovania.«
»Pometali ne bodo z menoj.« je stisnil skozi zobe. Nato je vstal in segel v žep, da bi plačal.
»Kar spravi!« Lenčka ni marala denarja. ^Saj nisi ničesar naročil.
»Pil sem pa vendarle,« se je izgovarjal.
»Boš pa drugič plačal.«
Odšel je med obetanjem, da se bo kmalu spat oglasil. Lenčka ga je spremila do praga.
Stari Gobar je sedel na klopici pred hišo. Opazoval je Petra, ko je sedel še na plotu. »Poglej ga petelina na ograji!« je rekel Min-ki, sedeči na pragu z otrokom v naročju.
Mimo je prišla Lenčka. Starec je zasenčil oči, da bi bolje videl. »Z njo gre!« ie povedal hčeri. To je bilo nekaj za njegovo zlob-nost.
»Kar gre naj!« je rekla malomarno. In vendar jo ie bolelo.
Starec ga je pričel obirati: »No, zdaj pa vemo, zakai je tak! Danes nista prvič skupaj. Kdo ve, odkled se že druži s to malopridno žensko.«
»Ubožec, kakšnega očeta imaš!« je božala otroka.
»Prešestnik!« je izrekel z gnusom. »Naša hiša ie bila doslej na dobrem glasu. Ta ne-čistnik nas bo spravil ob vso veljavo.«
»Oče, kai naj napravim? Vsi bomo nesrečni zaradi njega.«
»Kaj boš napravila?« Starec ni vedel, kako bi ga še boli očrnil. »Pljuni vanj. kadar pride domov. Drugega ne zasluži.«
Na dvorišču so se začuli koraki. Peter se je ustavi! pred hlevom. Minka ie zbežala z otrokom v vežo. Oče pa ie vzel iz žepa mo-lek ter si ga je ovil okrog prstov. Okrog hiše se je razlivala tišina.
Peter je opravil živino in prišel v vežo. Njegovi trdi koraki so oznanjali bližaiočo ss nevihto. Podpihovanje zgovorne Lenčke ga
je podilo, kakor veter podi oblake. Za izbruh pa še ni bilo pravega vzroka. Nalašč je zadel ob metlo, priskmjeno k zidu, da se je prevrnila z glasnim • ropotom.
»Nobenega reda ni pri hiši!« jte začel godrnjati. »Vse leži navzkriž razmetano.«
Žena mu ni odgovorila dolgo časa. Ko pa jo je le dregal in zbadal, se je naposled oglasila. Najprej prav rahlo, nato pa zmeraj glasneje in ostreje. doklieT ni nastalo pravcato kričanje.
»Red hočem imeti!« je premetaval metla »V hiši je kakor v svinjaku.«
»Lenčka bo prišla pometat,« mu je zabrusila.
»Kdo?« je vprašal srdito. Vedel je. zakaj mu to očita.
»Lenčka naj pride pometat,« je ponovila.
»Pometal bo tisti, komur bom jaz ukazal.. «
»Meni ne boš nič ukazal. Nisem tvoia dekla!«
»Sem li mar jaz tvoj hlapec? Kdo je gospodar pri Gobarju?«
»Mlakar.« je rekla zaničljivo.
»Oho, Mlakar?« Strahovito ie zategnil obe besedi. »Prav praviš Mlakar! Kar ostaniva pri svojem imenu: jaz Mlakar, ti pa Gobarica. Saj niti ne maram vašega imena. Gospodaril vam bo pa vzlic temu — Mlakar.«
»Tak gospodar!« ga ie poniževala. »Tak mož, ki lazi po beznicah za ničvredno žensko!«
»Kdo lazi za Lenčko?« je hotel dokazov.
Žena ie gasila ogenj z oljem. »Na plotu si ■jo čakal... Za roki sta se držala... Dogovorjena sta bila...«
kot vojaški strokovnjak dodeljen plebiscitni komisiji za Koroško. Nato so sledile njegove druge službe v zunanjih državah. Ljubljana in Slovenci se ga dobro spominjamo in je ostal vsem v najboljšem spominu .
*	Razveljavljena razrešitev občinskega odbora. Z odlokom 16. marca je banska uprava razrešila župana dr. Milana Goriška in druge člane občinskega odbora pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Razrešeni občinski odbor se je pritožil na upravno sodišče v Celju. Z odlokom z dne 21. avgusta je upravno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo razpustitveni ukrep banske uprave.
*	Občinske volitve v logaškem s rezu. V logaškem srezu se živahno pripravljajo za občinske volitve, ki bodo zaradi prekomasiranja občinskih ozemelj v Planini, Gorenjem Logatcu in Dolenjem Logatcu. V vseh treh občinah so sestavljene opozicijske liste, na katerih kandidirajo sposobni in ugledni gospodarji ne glede na svojo bivšo politično opredelitev. Go-renjelogačani so vložiti listo, katere nosilec je dosedanji že ponovno izvoljeni ugledni župan g. Miroslav Pupis. Volitve bodo 20. t. m.
*	Spomenik skladatelju Jenku. V Cerkljah na Gorenjskem bo v nedeljo 20. t. m. proslava skladatelja Davorina Jenka. V svoji rojstni župniji bo dobil Jenko spomenik, na prostoru rojstne hiše pa spominsko piramido. Društva in občinstvo so vabljena, da napravijo ta dan izlet v lepe Cerklje pod Krvavcem.
+ Jesenski ljubljanski velesejem ima že
prve dni velike uspehe in izredno dober obisk, saj privlači razstava »Za naš les« goste iz Slovenije in tudi iz drugih banovin države, a za njo se zanimajo tudi inozemci. opoln uspeh ima tudi razstava »Sodoben vrt«, ki privlači s prekrasnimi moderno urejenimi vrtovi, zlasti pa tudi z razstavami raznovrstnega cvet. ja. Vse občudovanje je zbujala krasotaa razstava vrtnic, ki jo je Pa že zamenjala razstava begonij. Na vrtovih so posebno obrtno zastopane zimzelene rastline in druge redkosti iz vseh delov sveta za skalnjake, prav tako pa za okna stanovanj. Splošne pohvale so deležni tudi oddelki s sadjem, zelenjavo in vsem drugim ,kar zanima prijatelje vrtov in sadjarstva. Vsak obiskovalec, zlasd pa mladina, si rada ogleduje živalski oirk z vsem živalstvom naših gozdov. Razstava pohištva je spet prvovrstna in je še posebej izpopolnje.
ITOHH BROflR:	**
¥e!ika Ijabezen
ROjHAfi IZ PRETEKUIH DNI
Potisnil jo ie nazaj in se je globoko oddahnil, ko je ni več videl v bližini. Ni pa vedel, da je še ostala v sobi.
Stanko je med tem postavil kozarec na mizo. Hotel je pomagati očetu, toda ta mu je osomo dejal:
»Pojdi! Pusti me samega- Jutri se boš odločil! Ce boš še vztrajal pri svojem nezmi-selnem sklepu, ti ne bo več odprta očetova hiša!«
»Oče, ne morem drugače!«
»Potem pa pojdi in sicer takoj!« je razjarjeno decal stari grof. »Proč izpred mojih oči, neumni norec! Nikoli več te nočem videti!«
»Dobro, torej grem, oče!« je bolestno odgovoril sin. »Naj ti ne bo nikoli žal, da si me tako trdosrčno pahnil od sebe!«
Stanko je šel, za nišm pa se j« čula kletev...
Kmalu nato je vstopil Hugo in s« približal očetu.
VI.
SREČA JE OPOTECA.
Njega ni! Zakaj ga ni? Moi Bog, kaj se 'e zgodilo?« je zdihovala Cvetka, ki je sedela pri oknu svoje sobice in gledala po poti, po kateri bi bil moral priti Stanko. Poldne je že in vendar je obljubil, da pride že zjutraj.
i na z razstavo domačih preprog. Tudi vsi drugi oddelki velesejma so obilo založeni z raznimi industrijskimi in obrtnimi izdelki, s se. rioznim velesejmskim programom pa skrbi za razvedrilo variete, kjer dosezajo bučno odobravanje svetovno slavne filmske zvezdnice Singing Babies s svojim očarljivim petjem v dvanajstih jezikih in najboljši artisti. Popusti na železnicah in p a mikih.
*	Smrt primorskega župnika. V Desklah pri Gorici je umrl ondotni župnik g. Vinko Mežan, star 68 let. Po rodu je bil z Bleda. Služboval je najprej kot kaplan v Kanalu, potem kot kurat v Lokovcu in nad 30 let kot župnik v Desklah. Bil je priljubljen. Blag mu spomin!
+ Zlata maša v Framu. Dne 31. avgusta se je v Fram, svojo rojstno vas, pripeljal daro. vat zlato mašo kanonik Jernej Frangež od Sv. Marjete ob Pesnici.
♦	Slovenski Američan v domovini svojih staršev. Ob koncu avgusta se je spet vrnil iz Slovenije v Ameriko nevvjorški župnik Edvard Gabrenja. Februarja je prišel k nam, da se izpopolni v materinskem slovenskem jeziku. G. Gabrenja je v Ameriki rojen Slovenec. Ves čas bivanja v naši domovini se je držal v samostanu v Kamniku. Pred dvema mesecema se je moral podvreči operaciji. Po okrevanju
Dne 13. in 14. oktobra t. 1. se bo vršilo I. žrebanje novega 33. kola drž. r. loterije, ki tudi tokrat vsebuje za današnje razmere vprav ogromno štev. dobitkov v skupnem znesku 64 MILIJONOV IN 320.000 DINARJEV Ob tej priliki opozarjamo naše cenj. P-tatelje na prilogo znane glavne ko-lekture drž. razr. loterije A. Rein in drug, Zagreb, Gajeva ulica 8 in Ilica 15, ki je priložen celi naši današnji n a-kladi. Dolgoletno vzorno in nadvse korektno in solidno delo te ko-lekture je tako znano vsej naši javnosti, da jo lahko tudi ml s svoje strani priporočimo našim čitateljem.
Vsa v skrbeh je strmela Cvetka po poti. V sosedni sobici je ležala mrtva mati.
Iznenada so se začuli po veži urni koraki.
»To je on!« je pomislila Cvetka in skočila kvišku.
Toda ni bil Stanko. Stara kmetica, gospodinja hiše, ki je vsa zasopla stopila v hišo.
»Ali že veste, gospodična,« je vzkliknila, »kai se je snoči zgodilo v gradu?«
»Ne!« je odgovorila Cvetka in od strahu prebledela. »V gradu?«
»Oh, strašno je. Stari grof je umrl!»
Cvetka je skorai omedlela. Komaj je izpre-govorila: »Moj Bog, kako se ie to zgodilo?«
»Da, strašno je!« je nadaljevala kmetica. »Stari gospod je bil zastrupljen! In ljudje si že pripovedujejo, kdo ga je zastrupil!«
Cvetka je slutila nekaj groznega in ni mogla izpregovoriti besede.
»Lastni sin, pravijo, je umoril očeta!« ie pojasnjevala kmetica. »Vsi pravijo tako. M'adi grof Stanko je morilec očeta!«
Pretresljivo je kriknila Cvetka pri tej novici in je začutila, kakor bi jo bil kdo zabodel v srce. Potem je omahnila na tla.
Kmetica se je preplašena nagnila k njei in jo prijela za roke, toda takoj jo je spet spustila in kriknila:
»Sveta Mati Božja! Mrtva je!«
Zdaj so se zopet začuli nagli koraki po veži.
Grof Stanko je naenkrat stal na pragu.
Prebledel je. ko je ugledal ta prizor, še bolj pa se je prestrašila kmetica, ko je zagledala grofa ni ga spoznala. Plašno se je umikala njemu.
»Za božjo voljo, kaij se je zgodilo? Kaj se
si je ogledal Slovenijo, predvsem Gorenjsko, pa tudi Gornjo Savinjsko dolino, Maribor, SV. Trojico v Slov. goricah, Brežice, Rajhenburg in druge kraje.
♦	Razpis volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Glavni volilni odbor zbornice v Ljubljani objavlja podrobne določbe v. zvezi z razpisom volitev, ki bodo 24. novembra. Volilni imeniki trgovinskega, obrtnega in gostinskega odseka bodo razgrnjeni v pro. štorih prisilnih združeaj, in to za članstvo do-tičnega združenja. Le volilni imenik za volitve v industrijski odsek in volilni imenik onih' pripadnikov zbornice, ki ne pripadajo nobenemu prisilnemu združenju, bosta razgrnjena v prostorih zbornice v Ljubljani. Vsi volilni imeniki za vsa volilna telesa bodo razgrnjeni od torka 29. septembra d0 torki 13. oktobra vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. Razgr. njene volilne imenike sme pregledati vsak pripadnik zbornice in jih tudi prepisati v označenem času. Rok za reklamacijo zoper volilne imenike se začne z dnem razgrnitve, to je 29. septembra, in se konča z dnem, ko se razgrnitev konča, to je 13. oktobra. Reklama, cije se morajo vlagati pismeno in jih lahko vsak, ki ima volilno Dravico. Kandidatne liste se smejo vlagati s prilogami samo na uradnih ■obrazcih, in sicer od 23. oktobra do najkasneje 2 .novembra. Glasovanje v volilnih okrožjih trgovinskega, obrtnega in gostinskega volilnega telesa se bo vršilo tajno in osebno, v volilnem okrožju industrijskega volilnega telesa pa tajno in pismeno.
*	Smrt najstarejšega Zagorjana. V soboto popoldne je po kratki bolezni umrl najstarejši Zagorjan, 94-letni Martin Drnovšek. Po- . kojni se je rodil 1. 1843. v Košci v občini Polš-niku. L. 1875. je stopil v službo pri zagorskem rudniku in delal v začetku v cinkarni. Takrat so delali še po 18 ur dnevno, po prvi stavki 1. 1889. pa so zaželi delati že po 15 ia naposled po 12 ur dnevno, kar je trajalo vse do ustavitve cinkarne. Nato je delal kot kurjač pri apnenicah in pri drugem delu v zuna-niem obratu do svoje upokojitve 1. 1926. V zakonu se mu je rodilo sedem otrok, izmed katerih so že nekateri pomrli. En sin mu je nadel na ruski fronti. Pri sinu Rudolfu, rudniškem nameščencu, je preživel pokojni zadnja leta svojega dolgega življenja. — Blag mil spomin!
ji je pripetilo?« je vzkliknil grof Stanko in pobral onemoglo Cvetko s tal.
Preplašena kmetica mu ni odgovorila. Umikala se je. kakor bi bil kužen. Pustila ga je samega poleg nezavestnega dekle/ta.
Cvetka se je kmalu zbudila iz omedlevice. Ko je zagledala n ega poleg sebe, se ii ie zazdelo, da je pravkar imela strašne sanje.
Saj to ni moglo biti res. kar je slišala. Jokala je in ob;ela Stanka okoli vratu. Govorila je zmešane, nerazumljive besede, napol vesela, napol plašna.
»Moj ljubi srček!« ji ie dejal Stanko in jO tesno pritisnil k sebi. »Preveč si moral pretrpeti! Zdaj pa se ne ločiva nič več! Tudi iaz sem sinoči izgubil vse, kar mi je bilo drago* in zdaj imam samo še tebe. Cvetka!«
Njegov glas se je tresel v neznosni bolesti in na negovem obrazu je bilo videti, da je od snoči do danes doživel nekaj strašnega.
Tedaj je izpregovorila Cvetka s tresočim se glasom:
»Stanko! Odkod si zdaj prišel? Ali ie resniS« na strašna novica?« Strmela je vanj s široko odprtimi očmi in bleda je bila kakor smrt.
Stanko pa je očitno in čisto razumel, ko 3« žalostno prikimal:
»Da, Zgodilo se je, kakor sem si bil misKI! Moj £ue se ni dal ukloniti! Prosil sem ga in rotil. Vse je bilo zaman. Pafaiil me je od seb8 in me preklel!«
»Zaradi mene! O, Stanko!« je iznova zajo* kala Cvetka.
In še zmerom je strmela vani. s strahom pri* čakujoč, kaj ji bo še povedal. Toda on je molčal.
BTRAN 6
■BHHanHHBIHMHHBBH
*	Slavje naših rojakov iz Clevelanda v radiu. V nedeljo ob 19. so prenašale jugoslo-venske postaje v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu zanimiv program, kakršnega malokdaj slišimo v našem radiu. Preko ameriške kratko-valne postaje Scheneotady pri Ne\v Yorku so namreč prenašale slavnostno odkritje spomenika jugoslovenskemu pesniku in vladarju Pe-tur Petroviču Njegošu. Oddaja se je pri nas še dokaj dobro čula. Na proslavi je bilo izmenjanih mnogo pozdravov med narodnimi društvi stare in nove domovine, slišali smo mnogo z domovinsko ljubeznijo prežetih govorov, ki so se enodušno vsi koneavali z vzklikom »Živel iugoslovenski kralj Peter II., živela Jugoslavija«. Ameriški pevski zbori in godbe tamkajšnjih društev so zaigrali in zapeli več naših narodnih pesmi, ki so, kakor smo sklepali iz besed ameriškega napovedovalca, kj jih je po angleško tolmačil, Američanom zelo ugajale.
*	Popravila ceste Trbovlje-Savinjska dolina
se bližajo koncu. Ko bo to delo izvršeno, bo cesta izročena prometu. Gradbeno vodstvo sicer že zdaj pušča na cesto lažja vozila in osebne avtomobile, toda vožnja s tovornimi vozili zaenkrat še ni dovoljena. Na tei cesti bodo lahko vozili najtežji avtomobili, tako tovorni kakor omnibusi, ker je cesta povsod dovolj razširjena in je vzpon povsod zmanjšan. Dodelana cesta bo velikega gospodarskega in tu':skoprometnega pomena tako za Zasavje kakor za Savinjsko dolino, prav posebno pa še, ko bo zgrajena nova cesta Trbovlje—Zagorje preko Slačnika.
*	Največje orgle v Jugoslaviji so narejene za Strossmayerjevo stolnico v Djakovu. V št. Vidu nad Ljublano so stale v orgelski dvorani svojega mojstra Jenka do Malega šmarna.
*	Huda nesreča. Ko se je v soboto zvečer vračal 57letni gostilničar in posestnik Borštnik Josip domov v Videm, občina Krka ori Litiji, ga je po nesrečnem nakl:učju povozil s kolesom neki Jančar Franc iz Gma.ne. Borštnik je dobil zelo nevarne poškodbe; ima na-lomlien vrat in hkratu hud pretres možganov. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
*	S kolesom v avto. V nedeljo popoldne se je peljal s kolesom proti domu v Loke pri Trbovljah gostilničar Kršič Nikolaj. Nasnro-tj mu je privozil tovorni avto pivovarne Uni-ona iz Šiške in Kršič se je tako nesrečno za-
Srce ji je nemirno bilo in s tihim glasom je vprašala:
»In potem? Potem?«
»Potem?« ie ponovil njeno vprašanje in ie začudeno pogledal. »Kai ti ie, Cvetka? Treseš se. Ali si bolna?«
»Ne nisem bolna! Povej mi vendar naprej, Stanko! Povei mi vse! Ali ne vidiš, kako koprnim od strahu?«
»Kai pa še? Kaj nai ti še povem?« ie začuden izpraševal.
^Usmiljeni Bog! Torei ti še ne veš vsega? To — o tvojem očetu?«
»O mojem očetu?« je ponovil prestrašen. »Kaj Da je z njim?«
Sluti! je nekaj strašnega in srce se mu "e •skrčilo v strahu. Prijel je Cvetkine roke. ki so bile mrzle ko led.
Deklica je hotela govoriti, pa ni mogia spravit; besede iz ust.
»Cvetka prosim te. povej mi vse. kar veš! Kai skrivaš ored menoj? Ali se je mojemu očetu kai zgodilo?«
»Usmileni Bog!« je treoetajoč dejala Cvetka. »da moram jaz povedati strašno novico? Jaz?«
Stankov obraz je postajal vedno boli bled. — Vorašal je:
»Ali .ie — umrl?«
»Da! Pravijo, da ie umri!« ie odvrnila Cvetka in groza jo ie izpreletela.
Drugega, strašnega dela novice mu ni mogla povedati.
»Za trenutek je obstal grof Stanko, kakor omamlien. potem na ie dejal-
»Mrtev? In jaz — jaz sem kriv njegove smrti! Ločila sva se v jezi in sovraštvu! Po-
li m ■» n i ■■■	.i,wMu«»ii....«iiM«
letel vanj, da je z vso močjo zadel z glavo v levo stran blatnika. Zaradi silnega udarca mu je počila lobanja, a tudi sicer ima nevarne poškodbe po glavi. Kršiča so prepeljali v ijubljansko bolnišnico.
'* Po 22 letih v domovino. V Maribor sta prispela 41-letni Ivan Glaboski z ženo in tremi otroki in 42-Ietni Ivan Vidovič, ki je tudi privedel s seboj ženo in dva otroka. Oba sta bila leta 1914. na ruskem bojišču ujeta in sta preživela 22 let v Sibiriji, kjer sta se poročila. Giaboskega so z družino odpravili v Prosenik v savski banovini, Vidoviča pa v Zabukovje v drinski banovini, kamor sta pristojna.
*	Smrt blage žene. V Mariboru je preminila ga. Albina Crešnarjeva, znana hotelirka. re* stavraterka in posestnica, soproga lastnika hotela Mariborskega dvora in Nove Švicarije v Rogaški Slatini. Pokoinica je bila vzor gospodinje in je znala s 'svojim ljubezhvim nastopom in z dobro postrežbo pridobiti svojim gostinskim podjetjem zadovoljnih gostov. Blag ji spomin!
*	Iz Avstrije jih vračajo. Te dni so avstrijska oblastva spet postavila na našo mejo sedem naših državljanov, ki so bili dolgo vrsto let zaposljeni v Avstriji. Odpravili so jih v njih domovinske občine.
*	Starše in dijake (inje) opozarjamo, da je zdaj že redno vpisovanje v enoletno privatno trgovsko šolo, znani Christofov učni zavod, Ljub'jana. Domobranska cesta 15, vsak dan dopoldne ali popoldne. Vprašajte za informacije ali pišite po brezplačni prospekt, da se seznanite s to našo najstarejšo in odlično privatno šolo. Zavod obstoji že 33 let in nudi vso izobrazbo, ki je potrebna v obrtniških, trgovskih, industrijskih in drugih pisarnah. Tudi doma na posestvu je dobro, da imate domačega sina ali hčerko tako izobražena. Prav toplo priporočamo.'
*	Strela na nogometni tekmi. V nedeljo popoldne se je vršila nogometna tekma med sarajevsko Slavijo in Saškom v Sarajevu Nenadoma pa je nastala silna nev hta. Na zahodni' strani igrišča ie stalo pod češpl o sedem gledalcev. Zdajci je udarila strela v češpljo ter omamila vseh sedem tako. da so se onezave-tili in so jih morali prepebati v bolnišnico Nekaterj izmed poškodovancev so menda že umrli.
drl sem vse njegovo upanje — tega ni mogel prenesti!«
Debele solze so mu tekle po obrazu in silna bolest mu je kluvala srce.
»Ne. ne, ni bilo tako,« jie rekla Cvetka kakor v omotici. »Pravijo, da ni bilo tako! Tvoj oče ni umrl prirodne smrti!«
»To moram zvedeiti!« ie vzkliknil Stmko.
Dolžnost me kliče k njemu, v očetovsko hišo, kamor se prav za prav ne b' smel nikoli več vrniti! Kmalu se spet vrnem Cvetka [ Cakai me tu!«
Še enkrat «e je naslonila na n egova prsa, še enkrat sta se orisrčno ooliubla. Notrani glas na je dejal Cvetki: Zadhič! Nikoli več ga ne bo!
Hotela je klicati za njim: .Ostani tu! Beži' toda nobene besede ni mogla izpregavoriti.
Vrata so se zaprla za niim in sliša'a ie samo še njegove nagle korake. Potem pa se je stemnilo okoli nje. Opotekajoč se je šla v sobo in se je zgrudila poleg krste svoje matere.
Kakor brez misli 'e hitel grof Stanko skozi gozd. Nikakor ni mogel razumeti, da je oče umrlj Ta novica mu ie trga'a srce.
Iznenada ie stal pred malimi vrati v par-kovi ograji in se nekako vzdramil. Odprl je vratca s ključem, ki ga je zmerom nosil s seboj, in hitel čez trate in skozi grmovie naprej. ?e zmerom se. ni čisto zaveda!, kaj dela. Nekaj neznosnega, strašnega ga je gnalo dalje.
Pred niim ie ležal erad svetlikajoč se v poldanskem solncu. Okoli gradu so cveteli grmovi in zeleni travniki. Vse ie bilo videti veselo — v gradu pa je kraljevala smrt.
*	Požar za požarom. Požari na Dravskem polju, posebno pa v območju občine Cirkovc, se vrstijo drug za drugim. Te dni je začela goreti domačija posestnika Ivana in Vinka Koržeta v Cirkovcah. K sreči je bilo prebivalstvo ob 5. zjutraj, ko je nastal požar, že pokoncu in se je takoj lotilo gašenja. Imenovanima posestnikoma so zgorele vse gospodarske zgradbe. Gasilcem iz Cirkovc in Dragonje vasi — Mihevcev se je z velikim trudom posrečilo požar omejiti.
*	Pod vlak je skočil pri železniškem prelazu ob tivolijskem ribniku v Ljubljani brezposelni 351etni Lovrenc Selovin, po rodu iz Hrenovice pri Postojni.. Bil je takoj mrtev.
*	Smrt v trgovini. Ko je te dni prišla 38-letna žena zasebnega uradnika Marija Fra-sova iz Krčevine v Ošlakovo trgovino na Glavnem trgu v Mariboru, ji je postalo slabo in je nekaj trenutkov zatem izdihnila. Zadela jo je srčna kap.
*	V smrt. V Studencih pri Mariboru so našli obešenega 431etnega slugo progovne sekcije Ivana Korošca. Pokojnik je zapustil štiri nepreskrbljene otroke. Vzrok samomora ni znan.
*	Smrtna nesreča na Muti. Ko so pripeljali na domačijo Gregorja Skutnika voz otave, je z voza po nesreči padel 71-letni domači gospodar in obležal s hudimi notranjimi poškodbami. Prenesli so ga v hišo, kjer pa je kmalu nato umrl za poškodbami.
*	Padel v 16 m globok vodnjak. Te dni se je pripetila v Studencih pri Mariboru huda nesreča. V. Sokolski ulici ie obtičalo v globokem studencu vedro. Lastnik. 34-letni železničar Anton Mazi. ie skušal na vse načine vedro osvoboditi. Ker n šlo je-so'ezal v vodrnak do žični vrvi. na kateri je vedro obešeno. Po nekai metrb pa mu je ostra žična vrv tako razrezala dlani, da se ie zaradi bolečin SDust:l 16 m dohoko na dno vodnaka. K sreči ie bi'n v vodfi'aku kak poldrug meter vode. ki ie ublažila udarec. Klmb temu si ie Mazi ori padcu stri levo nogo. Vedro ie osvobodil. samo da so mtem moral' priti sosede, ki so Mazija soravili iz vodnaka v bolnišni-00.
*	S pročelja cerkve ie pade' in se ubil. V
četrtek se ie doeodila v Prešernovi ulici v Cel;u strašm nesreča ki ie zahtevala človeško žrtev. Na Mariiini cerkvi DODravl:n<o streho, "'pKovio '"n nrvtnnTKt fenarska de'a ie pre-
Stanko se je tresel. Skozi stranska vratca se je splazil v grad in šel po temnih hodnikih kakor tat. Korak mu je zastajal, noge so mu postaale čedalje težje in čedalje večji strah se ga je loteval. Vendar je moral iti dalje.
Skrivnostna tišina je vladala povsod. Nikjer ni bilo videti nobenega služabnika. Temni in hladni so bili prostori, ki so časih odmevali od veselega smeha.
Tako ie prišel Stanko v očetove sobe skozi vrata, ki iih navadno niso rabili. Druga soba je bila očetova soalnica.
In tu — sredi zelenih cipres in palm e zagleda! bed. mrtvaški obraz. ,
Toreii je res! Vse ie strašna resnica! Sno-či je bi! še močan in zdrav, danes pa je hia-'den. molčeč ...
Dolgo časa je stal grof Stanko na pragu, strmeč na zemeljske ostanke svo ega očeta. Srce se mu je krčilo od bolečine in žalosti. Stanka ni bo!e'o samo to, da mu ie umrl oče. ampak še dosti liu e mu je bilo zaradi tega, ker sta se snoči ločila v iezi in prepiru. Zadrta očetova beseda ni bila blagoslov, ampak kletev!
Stooil ie v sobo in se zeruriil na koleni. Pokril je obraz z rokami in krčevito zajoka'.
»Oče. oče! Odpusti mi'« je zdihoval. a bilo je prepozno.
Mrličeva usta se niso več zganila in hladna roka se ni iztegnila, da bi segla v njegovo.
Naposled se ie sin dvignil Obrisal si ie solze in prijel za ledeno hladno očetovo roko.
Zdai mi ne odtegu eš svoje roke. oče. kakor včeraj, ko s' me pahnil od sebe in me pregnal iz hiše! Zbogom, oče! Tam gori se vidiva spet!«
vzel kleparski mojster Kranjc. Omenjenega dne zjutraj sta splezala 32-letni kleparski pomočnik Franc Belci in 16-letni kleparski vajenec Metod Sulič na streho nad glavnimi vrati, da bi opravila kleparska dela na pločevini pri žlebu. Stavbnik Gologranc ju je opozoril, naj sie> privežeta, Bele] pa nasveta ni upošteval. Na gladki pločevini je Belclu nenadno spodrsnilo, začel se je loviti in je potegnil še Sulica za seboj. Sulič se ie v zadnjem trenutku oprijel z roko stebra na robu strehe in se tako rešil, med tem ko je Belci strmoglavil 18 m globoko in priletel z glavo na rob hodnika za pešce. Pri padcu mu je počila lobanja, zlomil si je pa tudi tilnik in obe roki. Takoj so prhiteld reševalci in od-pelali ponesrečenca z reševalnim avtom v bolnišnico, vendar je Belci že med prevozom izdihnil.
* Smrtna nesreča pri otroški igri. Nedavno so se igrali otroci na športnem igrišču »Bratstva« na Jesenicah, kjer so plezali na dreve. Pri tem je z visoke bukve padel 14-letni učenec meščanske šole Albin Žemlja. Zdravnik mu je nudil prvo pomoč, potem pa je odredil, naj ponesrečenega dečka odpeljejo v Ijublan-«ko bolnišnico. Nesrečni deček pa ie že med prevozom v Ljubljano umrl. Njegovo truplo so prepeljali na Jesenice. Hudo prizadetim svo'cem naše iskreno sožalje'
Smrten padec z voza. Pred nekaj dnevi je Markelj Ignacij, posestnik v Rtiži vasi pri St. Vidu, na vozu tlačil, ko so nakladali reso za steljo živini. V voz sta bila vprežena vola, ki sta zdajci premaknila voz. ne da bi Markelj za to vedel. Mož ja padel vznak raz voz m si zlomil tilnik. Prihodnii dan je že izdihnil svojo dušo. Bil je star 75 let. Zapušča 10 otrok.
Roparski naprd. Ko je presnji četrtek zvečer rodbina Jožefa Štiglica, po domače Božešnika, pri Sv. Florjanu nad Godnjim gradom večerjala, sta p'anila v hišo dva okrinka-na moža. Eden je bil zelo visoke, drugi pa srednje postave. Prvi napadalec ie v sobi dvakrat ustrelil proti omari in zavpit »Denar sem, ali pa vse postrelim!« V prihodnjem trenutku sta roparja že zvezala gospodarja in ga porinila skozi sobna vrata. Eden roparev je ustrelil proti vratom, strel pa k sreči ni zadel gospodara, ki je zvezan slonel ob vratih. Ko' se je družina otresla prvega strahu, je Štigličev stric skočil v sosednjo sobo po
Obrnil se je proti sosedni sobi. Vrata so b;la samo priprta. Odprl jih je in zaslišal iz sosedne sobe. pisarne starega grofa, pritajene glasove.
Stopil je še nekai korakov dalje, da ie mo-R:i pregledati vso sobo. Tam ce staia kopica Črno oblečenih, žalujočih ljudi.
Pred nekaj urami je prišla na grad sodna komisija, ki je nekai I udi že zaslišala. Po" noči so bili poklicali hišnega zdravnika, ki je stanoval v sosedni vasi, in ta je svetoval Hugonu, nai takoj pokliče sodnike na pomoč.
nugo je bil poslal dva voza na postajo. Fnsli so preiskovalni sodnik, njegov tanik, štirje drugi gospodje in sodni zdravnik.
Sodnik je sedel za pisalno mizo starega grofa in poleg njega pisar. Baronica in nie-na hči Elvira sta sedeli na divanu. Elvira ;e bila bleda in nepremična kakor marmor, n e-na mati pa je tiho jokala. Skrivala je obokam obraz v žeoni robec, ki ga jp samo te-dai odmaknila, kadar ie bila vprašana.
V ozadju, med drugimi gospodi in med slu-žabnistvom. je hodil Mugo. B;1 je videti miren in ni kazal ne razburema ne bolečine. I oleg baronic° ie bil stari sluga Valentin najbolj obupan. Svojo srebrnosivo glavo je na-slanial na zid in nemo gledal predse.
Grof Stanko ie videl vso to družbo, njega pa nt nihče opazil in nihče ni slutil, da ie tu. Zaman so ga bili iskali. Zdai se ie pred njegovimi očmi odigraval prizor, ki se bo končal tako. kakor si on ni niti naimani mislil.
Kako se je vse to zgodilo? Kako. da je n.egov oče tako hitro umrl? . Poklicali so starega s'ugo Valentina, ki se l)c komai držal na nogah Fden izmed gospodov mu je vljudno ponudil stol in starec je
sekiro. Roparja sta to opazila in naglo zapustila hišo. Domnevajo, da je bil eden izmed napadalcev Ivan" Bezovšek, ki je osumlen vlomov in roparskih napadov in se že nekaj časa klati okrog Gornjega grada. Orožniki ga marljivo zasledujejo, prebivalstvo pa je v velikem strahu pred nevarnim zločincem.
*	Sirov napad. Hudo jo je izkupil 321etni posestnikov brat Stružnik Vinko iz Tupalč v preddvorski občini. Šel je s prijateljem v gostilno in ko se je vračal, so ga napadli sovražni mu fantje. Dobil je nevarne poškodbe z nožem po prsih na levi in desnj strani in po vratu. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
*	Požigalčeva smola. Pred dnevi zvečer je začela goreti v Lokovclh pri Sv. Benediktu v Slov. goricah shramba za sode posestnika Vincenca Perka. Požar je zanetil požigalec in se je takoj nato napotil k sosedu- z namenom.
da zaneti požar še tam. Pri izvrševanju po-žigalskega dela so ga domači ujeli in v njem spoznali znanega moškega, ki stanuje v bližini. Požigalca so izročili orožnikom. Perko-va shramba za sode je zgorela do tal, ker ie bila lesena in krita s slamo.
*	Uboj v Košci jo posledica političnega di-vjaštva. Nedavno je bil izvršen strašen ubo; 69-letnega preužitkarja Brezovarja v Košci. k; mu je ozadje politično sovraštvo. Polšniško občino je več let uspešno vodil župan Pograjc, ki je doma tik nad vasjo Košco. Nedavno je tudi on bil razrešen županskih dolžnosti. V tem zmagoslavju so začeli nekateri politični nestrpneži veliko gonjo proti vsem, ki so bili na Pograjčevi strani. Prav zaradi tega so se sprli v Brezovarjevi gostilni. Slišale so se psovke s preklinjanjem orjunašev in Sokolov. Domači so komai spravili posestnika Potrpi-na in Lebna v sosedno sobo, kamor so ju zaklenili, sicer bi bila morda tudi ona dva obležala. V pretepu, ki se je razvil, so divjali trije fantje in pa 26-letni oženjenj Franc Dolanc. Lotili so se na prej go>st'ln:čarja Karla Brezo-vara. Zbili so ga na tla in ga neusmil.eno pretepali. Njegov 69-letni oče .je razburjen opazoval pretep in je hotel miriti, pa ga je Franc Dolanc s pal co pobil na tla, da ie starček obležal mrtev. Orožniki so kmalu polovili štiri pretepače in jih ukleniene odvedli v litijske zapore. A kakor se ču:e. sta bi a dva že izpuščena. Tudi go-trničar Karel Brezovar
onemogel sedel.
»Upam«, ga je prijazno nagovoril sodnik, »da nam boste mogli dati nekaj podatkov. Vi ste bili prvi, ki ste našli starega gospoda mrtvega. Kdaj je bilo to?«
»Natanko ob pol dvanajstih snoči,« je odgovoril sluga z jokavim glasom. »Milostlivi gospod je imel navado, da ie vsak večer ob desetih legel. Snoči sem čakal, da mi pozvoni, ko pa nisem slišal nobenega znamen a, sem stopil nekajkrat k vratom in poslušal. Vse je bilo tiho. Več ko desetkrat sem ori-jel za kljuko, pa se nisem uoal vstopiti. Naposled nisem mogel več premagovati bojazni. Odprl sem vrata in sem se od strahu skoraj zgrudil. Ubogi gospod je ležal v naslanjaču mrtev. Njegove oči so bile uprte vame!«
Stari sluga se je stresel! pri spominu na ta prizor.	•
Kai ste potem storili?« je vprašal sodnik.
»Takoj sem hotel poklicati gospoda grofa Hugona. Planil sem ven in zaklical na pomoč. Sluga Jože je pribite! in še| iskat grofa Hugona.«
»Ali ste se v sobi česa dotaknili? Pomislite nekoliko, to je zelo važno!« ga je opomnil sodnik.
Starec je zmagal z glavo. Sai je bil tako prestrašen, da se mrtvemu grofu ni niti približal.
»Ali ste opazili kozarec na mizi?« Sodnih je pokazal na veliko mizo. ki e stala sredi sobe. Naslanjač, v katerem so bili našli mrliča. je bil še zmerom na istem prostoru. »Ali je stal kozarec prav tam. ker je zdaj?«
»Ne vem'« je odgovoril zmedeni sluga. Nisem pazil!«
»Poglejte to steklenico! Ali jo poznate?«
je poškodovan po vsem životu od udarcev. Pogreba nesrečne žrtve se ie udeležilo mnogo prebivalstva. Pokojni Brezovar je bil 20 let rudar v Nemčiji. Prištedil si je toliko, da je tik pred vojno ob vrnitvi v domači kraj kupil od gostilničarja Antona Drnovška hišir co z zemljiščem, kjer je zdaj pri sinu preživljal jesen življenja. Bil je izredno krepak mož, ki se mu sedem križev še ni močno poznalo. Blag mu spomin!
*	Vlom v Šefovo trgovino v Št. Iliu v Slovenskih goricah pojasnjen. Nedavno so neznanci vlomili v trgovino Josipa Šefa v Št. Ilju. Odnesli so blaga za okrog 40.000 Din. Zdaj se je orožnikom posrečilo izslediti vlomilce. V ciganskem taboru na Sladkem vrhu so izvršili preiskavo in našli v njem večino ukradenega blaga. Blago so seveda takoj zaplenili n vrnili lastniku. Petnajst ciganov pa je bilo aretiranih in so jih odpravili v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
*	Žrtev skrivnostnega umora pri Rušah. Pred dnevi je šel delavec Alojzij Marčič iz tvornice za dušik v Rušah po delu domov. Na tako zvani ciganski potj skozi gozdiček Dobravo se mu je pa zdajci zazdelo, da vidi za grmom moške čevlje. Stopil je bliže in je našel na tleh ležečega moškega z eno roko v žepu. Na desni strani glave je imel mrtvec veliko rano, ki mu jo je nekdo zadal s kakšnim topim predmetom. Marčič je o tem obvestil ljudi, ki so se zbrali okrog neznanega mrtveca. Tudi orožniki so bili obveščeni in kmalu je prišla tja še mati Vrbljačeva iz Ruš, ki je v mrtvecu spoznala svojega 26-letnega sina Ivana, pomožnega delavca. Vse kaže. da je nekdo Vrbljača napadel iz zasede.
*	Otroci so zanetili požar. Predzadnjo nedeljo je posestnk Mihael Lozinšek v Podleh" niku šel od doma, pustivši doma le otroke, 3 do 7 let stare. Otroci so prišli na nesrečno misel; znosili so kup gorečega ogija v listnjak in ga tam z listjem pokrili. Nato so šli pred hišo in se igrali. Med tem je zače'o goreti listje in se je ogenj razširil na ostala gospodarska poslopja in naposled še na hišo samo.
*	Star tat koles. Pri Vovkovi trgovini s kolesi in s š'vainimi stroji v Novem mestu se 'h zglasil Kreveli Jožef ter ponudil kolo znamke »Graz:oza - Puch« naprodaj. Tvrdka mu ie ponudila za kolo 400 Din. s čimer je bil Kreveli zadovoljen. Kmalu potem pa se
S terni besedami mr sodnik pomolil ste-kleničico, ki ie bila oolovice napolnjena z zeleno, svetlikajoča - tekočino. Na njei ;e bi;o je znamenje, da vsebuje strup: mrtvaška glava.
»Da, poznam jo!« je odgovoril starec in pokazal na stensko omaro »Gospod grof je snoči ^e pisal pri tej mizi. Iz omare sem mu moral dati nekai ven. Tudi ta steklenica je bila vmes.«
»Ali ste jo dali potem nazaj v omaro?«
»Ne. gospod me je poslal ven ker pri delu nikogar ni. maral.«
»Tore se je rajni gospod grof ukvarjal s kemijo. Ta steklenica vsebue strupeno snov. Vze'i ste io bili iz omare, mi pa smo io našli ni umivalniku v spalni sobi. Ali nam morete razložiti, kako je prišla ta?«
JNe,« je odgovoril starec. »Sai nisem niti stopil v spalnico.«
»Gospod grof ie umrl za zastrupi enjem!« je nadaljeval sodn k »Struo ie mora' biti iz te steklenice Morda ie bila samo pomota, nesreča. Gosood grof »e morda hotel vzeti kakšno uspavalno sredstvo, oa je po pomoti primešal vodi nekoliko tega struna.«
»Temu mnenju b; laz ugovanal!* se ;e oglasil Hugo in stopi! naprej »Taka pomota ie iz-k! učena pri mojefti očetu, ki ie bil ze'o previden.«
»Preostaja nam še razlaga, da % vaš gospod oče v trenutku zmedenosti vzel strup!« -ie odvrnil sodnik in pazljivo pogleda' Hugona.
»Tudi ta razlaga ne more biti prava'« je ta ogorčen dejal »Moi oče ni imel niti najmanjšega vzroka za tak korak!«
(Dalje.)
je zglasil v trgovini stražnik Simončič in povprašal glede kolesa, ker se mu je ta nizka cena zdela sumljiva. Začel jie zasledovati Kre-vlja in ga proti večeru tudi izsledil, aretiral in spravil v zapore mestne stražnice. Kakor se je pri zasliševanju izkazalo, je Krevelj zelo premeten tat koles. Izjavil je. da je kolo ukradel v predmestju Gradca v Avstriji in ga skrivaj pripeljal preko državne meje. Šel je nato v Maribor. Ptuj in se preko Podčetrtka in Brežic pripeljal v Novo mesto, dobil prometno knižioo in kolo prodal pri Vov-ku, ne da bi tvrdka vedela za zgodovino kolesa, ker ie imel Krevelj pravilno prometno knižico.
*	Vlom v Stranjah. G. Zore Vinko trgovec in posestnik v Sp. Stranjah je javil kamniški orožniški postaji, da mu ie ponoči nekdo vlomil v trgovino. Tat si je na'ožil raznega špecerijskega blaga, nekai kovanega drobza. za priboljšek pa špirita in cigaret. Vlomilec je najbrž iz domače vasi.
*	Križev pot izgubljene in najdene denarnice. Gostilničar znane gostilne »pri Juriju« na Peščenjeku pri Višnji gori g. Novljan Jožef je prejel od finančne direkcije v Ljubljani kupnino za dobavljeni gramoz. Naslednji dan s° je odpeljal po opravkih od doma z vozom. S seboj je vzel večjo vsoto denarja, češ da ni varno puščati vsega denarja doma, kadar je sam odsoten. Zdajci pa je ugotovil, da mu denarnica manjka. Takoj se je vrnil ter jo iskal. Bilo pa je vse iskanje zaman. Doma se je na pritisk žene spet odpravil nazaj po isti poti, ki jo je napravil zjutraj, in v Stehanu na sredi ceste res našel svojo denarnico. Žal je bila prazna. O tem obveščena orožniška postaja v Višnji gori je pozvala orožnike v Novem mestu, naj takoj zaslišijo šoferja nekega avtomobilskega prevoznika iz Novega mesta, za katerega se je dognalo, da je vozil ta dan kmalu za Novljanom po isti cesti. In res so pri šoferju našli 2600 Din gotovine, za katero ni mogel "dati pravega izvora. Šcfer je priznal, da je našel denarnico, a je izjavil, da je bila prazna radi česar jo je zavrgel. Denar je zdaj deponiran v Novem mestu, dokler se zadeva ne razčisti.
*	Bosa noga ie izdala roparja. Pred velikim senatom v Mariboru ie bila obravnava proti dvema ciganoma zaradi ropa. Zagovarjala sta se dva brata Šarkezi-Kovač Geza in Albert, oba iz ciganske naselbine v Borecih. Oba sta znana tatova, ki imata že nešteto pregreh na vesti. Dne 9. maja sta se pod večer oborož la z vojaško karabinko, obiskala v okolici nekaj kokošnjakov, potem pa okrog 10. zvečer ustavila na cesti med Brezovci in Šalamenci Karla Žoksa in ga z naperjeno karabinko prisilila. da jima je izročil 250 dinarjev gotovine in nekaj blaga, ki ga je nosil iz trgovine domov. Cigana sta imela obraza zakrinkana, govorila sta po cigansko in Zoks ni vedel orožnikom drugega povedati, kakor da sta bila oba roparja bosa. K sreči je prei deževalo in so orožniki na mestu napada našli na njivi razločne odtiske bosih nog. Prebrisane glave so napravile mavčni odliv teh odtiskov, potem pa šle v bližno cigansko naselbino v Borecih. Vsi cigani so morali pokazati svoe podplate. Pdolati Geze Sarkezi-Kovača so še čudno ujemali z mavčnim odlitkom. Prijeli so ga in naposled ie priznal. Pred sodniki je skušal spet vse tajiti, pa so med tem tudi našli del naropanega blaga in tako je bil vsak poskus zaman. Geza ie dobil eno leto in šest mesecev robije. Albert pa eno leto in dva meseca robiie.
*	Zagoneten umor med cigani. Ob Ljubljanici na Kodeljevem so našli ne daleč od neznanega utoplenca z veliko rano na glavi. Po uradnem popisu je pokojnik 30 do 35 let star. Po vsej zunanjosti se je dalo sklepati na prvi pogled, da gre za cigana. Ljudje so vedeli povedati, da je bil res. cigan in da je s citrami hodil od krčme do krčme, vendar mu doslej ni bilo mogoče dognati imena. Dognalo se je tudi, da je umorjeni citrač sedel zvečer poprej v družbi dveh ciganov v neki štepamjskj krčmi do pozne noči. Popili so sedem litrov vina. a ko jim je zmanjkalo goto-
vine, je pokojnik zastavil še svoje citre. Proti polnoči so se najbrž vsi trije napotili čez Ko-deljevo proti mestu. Med potjo je moralo priti do vročega prepira med njimi, ki se ej kcnčail z umorom. Prebivalci najbližjih hiš pripovedujejo, da so ponoči slišali prepir zavoljo neke ženske. Policija je aretirala mladega cigana, ki je baje eden izmed obeh pokojnikovih spremljevalcev. Je to cigan Josip Pestner, ki se je bil s svojo družimico pred kratkim nase. lil v Stari Loki na Gorenjskem in aa polju za Strahlovim gradom postavil vrtiljak. Priznal je, da je bil z umorjenim prejšnji večer v družbi, hkratu pa je izjavil, da ne pozna tovariša, ki je bil z njima. Pestnerja so pridržali v zaporu, da poizkusijo od njega izvedet; še kakršnekoli podrobnosti Izvršile so se še nadaljnje aretacije, tako da je skupno aretiranih pet ciganov in dve ciganki.
+ Za 20dinarski ponare.en kovanec stroga kazen. Ižanec Lovro Pire. ki doslej še ni prišel v navzkrižje s kazenskimi paragrafi, in njegov znanec France Bobek iz Savelj, ki pa se je že večkrat spri s paragrafi, sta prišla pred ljubljanski mali kazenski senat obtožena ,da sta dogovorno spravila v promet samo en 20dinarski ponarejen kovanec. Oba sta prejela primerno plačilo, Lovro Pire štiri in France Bobek šest mesecev strogega zapora. Kazen sta sprejela, prosila pa sta za dopust, da bi si zdaj pri poljskih delih kaj prislužila. Dopust jim,a je bil dovoljen.
*	Jetnik ubil sojetnika. V ponedeljek so našli mrtvega v celici mariborske jetnišnice 431etnega jetnika Antona Uranjeka. Pokojnik je bil nekoliko slaboumen in je imel sojetnik 281etni Koloman Vrečic na'ogo, da pazi nanj, ker se ga je zdaj pa zdaj lotevala besnost. Vrečič je izpovedal, da je Uranjeku postalo slabo in da je nato umrl. Ker pa so na glavi pokojnega Uranjeka opazili rane, je bilo izvršeno sodno raztelesenje Uranjekovega trupla. Domnevajo, da je Uranjek najbrž navalil na sojetniškega paznika Vrečica, ki se je branil na ta način, da je zgrabil Uranjeka za lase in ga butal z glavo v zid, kar je povzročilo smrtno nevarne poškodbe.
*	Otroka je utopila v greznici m se hotela sama utopiti V Šenčurju pri Kranju je 26-letna žena te dni svojega edinega otroka utopila v greznici in si hotela sama končati življenje na enak način. Pred po'drugim letom se je Frančiška, ki je prej služila na kmetih, poročila z dninarjem, ki ima v Šenčurju hiš'co. V zakonu se je rodil otrok, ki je štel zdaj devet mesecev. Pred kakim tednom je Frančiška začela kazati znake duševne zmeednosti, kar baje izvira iz njene rodbine in je počenjala razne reči, ki jih pameten človek ne dela. Najhujš? pa je seveda bilo to, da je pograbila svojega devetmesečnega otroka in skočila z njim vred v greznico. Ko je bil otrok že mrtev, sp je hotela še sama zadušiti v greznici. Tiščala je glavo v blato, ki ji je šlo skozi nos in usta v notranjščino, vendar pa je bila zanjo gnojnica preplitva, tako da se ji samomorilni poizkus ni posrečil. Otroka so pokopali, Frančiški pa je blato, ki ji je zašlo v pljuča in želodec, povzročilo hude bolečine, tako da je v življenjski neivarnosti.
*	Zverinski umor. V Ženjaku nri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah je prišel mladi posestnik Ferk Jakob zvečer pijan domov in dejal ženi, da bo ubil njenega očeta 881etnega preužitkarja Krambergerja Janeza, ki je pred leti izročil posestvi Ferku. Sirovež je res pograbil sekiro in večkrat udaril z njo starčka, ki je že spal. Morilec mu je prebil lobanjo, da je nesrečnik kmalu izdihnil. Ferk se je sam javil orožnikom pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah.
PREKMURSKI GLASNIK
Notar Anton Koder t. Nepričakovano je umrl v mariborski splošni bolnici g. Anton Koder, znani javni delavec iz Murske Sobote. Bival je zadnje tedne na letovišču na Pohorju. Pa se je usodnega dne ves dan solnčil. nato pa šel pod prho. Proti večeru so ga našli pod njo nezavestnega. Zdravniki sodijo, da
se je onezavestil zaradi prenaglega prehoda izpod vročega solnca pod mrzlo prho. Na pomoč so pozvali mariborske reševalce, ki so prepeljali notarja Kodra nezaveisnega v ma* riborsko splošno bolnišnico, kjer so se zdrav niki trudili, da rešijo družini zglednega očeta, a je žal vsa skrbna nega bila zaman. Smrt ga je zadela v najlepši dobi. Umrl je 46 let star. Koder je študiral gimnazijo v Ljubljani, potem pa se1 ie odločil za pravo, ki ga je študiral na Dunaju. Takoj po prevratu je prijel v Prekmurje, kjer je odločno naroden začel tako rekoč orati ledino. Pridobil si je veliko prilubljenost med prebivalstvom, ki se je izražala tudi v tem, da .ie bil nekai let župan Murske Sobote, potem pa je mesto Mursko Soboto zastopal v banovinskem svetu. Bil j« zelo gostoljuben in vedno ustrežljiv. Zato bo vest o njegovi prerani smrti zbudila globoko obžalovanje v srcih vseh številnih negovih znancev in prijatelev po Slovenji. Ob njegovi krsti žalujejo s soprogo go. Fanifto hčerki Ljuba in Zora in številni sorodniki. Anton Koder si je s svojim delom zagotovil lep in čast:in spomin. Njegovi družini izrekamo naj« iskreneiše sožalje!
Iz slovenskih vasi na Madžarskem. Še devet slovenskih vasi je ostalo po trianonski pogodbi v madžarski državi. V teh vaseh živi ša nad 6003 Slovencev. Ena izmed teh slovenskih vasi je Gornii Sen k. ki stoji ob jugosloven-sko-madžarski meji in ob glavni cesti, ki drži iz Prekmurja proti Monoštru. V Gornjem Seniku, ki je tudi sedež slovenske župnije, i« dolgo let oastiroval kot župnik gradiščanskl Hrvat g. Kos. ki je znan ne samo med Slovenci ob Rabi. temveč tudi v Prekmuriu kot velik dobrotnik svoiih slovenskih žuol anov. Zdai pa je g. župnik premeščen iz Gornrega Senika daleč v notraniost Madžarske na madžarsko župnijo Bakonak.
NAŠI NA TUJEM
Smrt zaslužnega društvenega delavca med rojaki v Belgiji
Eysden, avgusta.
Vse belgijske Slovence je hudo zadela vest, da je umrl komaj 34-letni Lojze Hribar, pevo-vodja Jugoslovenskega pevskega in tambu-raškega društva »Zvona« v Eysdenu. Pokojnik je bil po rodu iz okolice Dravograda. Pred sedmimi leti je začel zbirati fante in je ustanovil to društvo. Nekateri, ki so že prej doma sodelovali pri pevskih društvih, so se sicer odzvali, toda z nezaupanjem. Pa se io kmalu pokazala izredna Lojzetova zmožnost. Vodil je društvo celih sedem let zelo uspešno. Ustanovil je kmalu tudi tamburaški zbor. v katerem se je enako izkazal kot dober učitelj. Bil iie dalje izvrsten režiser in kot samouk mojster v maskiranu.
Pa tudi v drugih društvih se ie udejstvoval. Bil je godbenik pri eysdenski rudarski godbi na pihala in pri rudarski simfoniji, kjer so ga povsod zelo cenili.
Kako je bil priljubljen, je pa najbolje pokazal negov pogreb, ki sta prišla nanj tudi izseljenski odposlanec g. Spahič iz Bruslja in ravnatelj tukajšnjega rudnika g. Seutin. Pet zastav je šlo na čelu sprevoda. Krsto je čisto zakrilo cvetje, darovano od prijatel ev, gomilo pa številni venci, ki so jih darovala društva. Pevsko društvo »Zvon« mu je ubrano zapelo »Vigred« in »Človek glej«. Potem smo zapeli še »Zvonjenje«, ki sicer n' žalostinka, a jo ie pokojni Lojze sam uglasbil.
Lojze, ohranili te bomo v najlepšem spo-nfnu. Tvoje delo ne bo. pozabljeno! Lahka ti bodi tuja gruda!
Iz kolonij naših ameriških rojakov
Dalmatinski rojak Tonko MiMč je eden izmed največjih pustolovcev na svetu. Pred meseci je bil v Buenos Airesu obsojen na 15 let težke ječe in na 10 let izgube častnih pravic. Njegova obsodba je zbudila. med našimi
rojaki v Južni Ameriki veliko zanimanje, saj ie pustolovsko življenje Tonka Miliča splošno znano. Tonko Milic, po rodu iz Dubrovnika, j« do leta 1927. bival v Šibeniku kot ravnatelj nekega rudniškega podjetja. Tik pred polomom podjetja je Milič odnesel pete. V Šibeniku je živel Milič zelo zapravljivo življenje. Sleherni dan je zapravil po nekaj tisočakov. Kadar se mu je zljubilo, se je odpravil na pot po Evropi ali pa z jahto po Sredozemskem morju. Iz Šibenika je pobegnil v Španijo, kjer ga je neka velika skupina de-narnikov vzela v službo koit borznega mieše-tarja. Ko je zbral dovolj denarja je odjadral v New York. Tu je osnoval lastno banko, ki ie kmalu doživela polom. Leta 1932. se je odpravil v Južno Ameriko, ki je skoro vso prepotoval, naposled pa se je nastanil v Buenos Airesu. Hitro je našel pot v ugledne argentinske družbe. S pomočjo pretkanih sleparjev si je ustvaril navidezno odličen položaj, zato pa je bil škandal tem večji, ko jie propadla njegova Banca Comercial del Plata. ki si je zgradila krasno palačo. Preiskava je ugotovila. da je v blagajni komaj sto pesov in en sam vrednostni papir za 40.000 pesov. Poneverbe pa so šle v milijone, po večini na škodo naših ubogih izseljencev. Kasacijsko sodišče je sedaj potrdilo sodbo porote: Tonko Milič bo sedel 15 let, kolikor je najvišja kazen za zločtie njegove vrste.
V	Chicagu je Albert Muha. star 43 let. skočil skozi okno tretjega nadstropja bo'nišnice in obležal mrtev. V bolnišnico je bil prepeljan, ker je zaradi žalostnih družinskih razmer použil^veliko količino joda.
Družina Topolovškova, mati. sin in hči. se Je ponesrečila z avtom na vožnji iz Kalifornije v Montano. Mati in hči sta bili na mestu mrtvi, sina pa so v obupnem stanju prepeljali v bolnišnico.
Iz New Yorka je odpotovala večja skupna naših ameriških rojakov proti Hamburgu, odkoder pridejo v staro domovino na trgatev.
V	Pittsburgu je umrl Jožef Grilc in ie imel zelo lep pogreb. Zapustil je vdovo in tri otroke, v Podkorenu pa starše, tri brate in tri sestre.
Iz Dortmunda-Evinga (Nemčija) nam pi-
jo: Jugoslovensko narodno podporno društvo v Bvingu bo imelo letošnjo vinsko trgatev v soboto 26. in v nedeljo 27. t. m. Začetek ob 7- url Prireditev bo v društveni dvorani, Uferstrasse 51. Prisrčno vabljeni vsi znanci in prijatelji. Oba dneva bosta igrala harmonikar in jazz. Za dobro postrežbo bo skrbel naš gostilničar.
BANKA BARUCH
11. Rue Aubet, Paria (9°) odpremlj denar » Jugoslavijo oajhitTeJe te po najboljšem denarnem kurzo. Vrši vse banfine po-»le najkutantnejei Poštni uradi v Belgi 11. Franciji Holandlfi te Luksemburgu »preiemalo plačila na naše dekovne raiune: Belgija: It 3064-64. Bruxel-le«; Francija: It 1117-04. ParU; HolandlJ«: »tev. 1458-66, Ned Dieost; Luksembur*: »t 5967, Lo-xembourg. _ Na zahtevo pošljemo brezplačn-naše čekovne nakaznice.	56
ZADEL JE.
Na nekem križišču ustavi avtomibilist mimo idočega kmeta in ga pokliče: »Cujte, Gašper, katera cesta pa drži v Maribor?
Kmet ga pogleda in vpraša; »Kako pa vi veste, da mi je ime Gašper?«
»Tako po naključju sem zadel,« odvrne avtomobilist.
»Potem pa še po naključju uganite, katera cesta drži v Maribor,« mu odgovori kmet.
Po Sloveniji gre glas! ,Domovina" je za nas:
ŽENSKI VESTNIK
Ravnanje s krtačo
Krtačo za lase ali obleko, ki je po9tala zelo mehka, položi v vodo, kateri dodaš dve žlici galuna. Vodo si pripravi na krožnik ali plitvo skledo in pazi, da se les krtače ne zmoči. Krtačo namakaj nekaj ur, nato jo dobro otresi in obesi za roč, da se posuši.
Krtačo za ribanje po uporabi vedno dobro izperi v čisti vodi, nato jo otresi in deni sušit najbolje kje na prepih, da se hitro posuši. Kr-i tača naj leži po strani, ne na lesu in ne na ščetinah, ker bi se sicer vsa vlaga scedila na les in na žico, s katero so ščetine povezane. Pa bi les tako gnil in žica zarjavela, zaradi česar bi se krtača hitro pokvarila.
Krtačo za parkete očistiš takole: Najprej ves prah in umazanost, ki se je nabrala med ščetinami, s kakim topim predmetom izčisti. Nato si pripravi toplo milnico, kateri primeša] tri do štiri žlice salmiaka, položi noter krtačo In pusti, da se umazanost in parketno loščilo odmoei. Zatem z roko drgni po ščetinah, kakor bi si umivala roke. Ko si izmila prvo umazanost, si pripravi svežo milnico s salmiakom in pusti spet nekai časa, da se krtača namaka, nato pa spet drgni z roko po ščetinah. Pazi pa, da lesa ne zmočiš, zato si pripravi v posodo samo toliko milnice, kakor so ščetine dolsre, to je, komaj za prst vode. Če je tudi druga milnica umazana in tudi še krtača, meni«! milnico še enkrat. Nato krtačo najprej v mlačni vodi in nato še v mrzli vodi dobro izperi, otresi in drgni po ščetinah nekai časa z roko tako, da skoro ivso vodo izsušiš. Krtačo zbriši še s suhimi .krpami, nato io obesi sušit najbolje na prepih. Krtače nikdar ne suši na peci ali na ognjišču, temveč zmerom na zraku.
Za kuhinjo
Hren na francoski način. Dve jabolki duši z malo vode. Ko sta jabolki razpadli, primešaj dve žlici naribanega hrena in pretlači skozi sito. V pretlačeni hren zamešaj žlico mezge (marelična mezga ie najboljša), sladkorja oo okusu, malo soli, žlico kisa in žlico ola. Vse skupaj dobro zmešaj in postavi na hladno. Das kot mrzlo omako k kuhanemu govejemu mesu.
Zelinata solata na angleški način. Glavo zelja zreži na tanke rezance, nato popari s slanim kropom in pusti tako četrt ure. Nato vodo odceti, zelje pa deni v lončen lonec, nalio nanj posladkanega kisa ter postavi na hladno, kjer naj stoji dva dni. Nato daš zelje kot solato na mizo.	v
Juha na madžnrskj način. Pol litra izlušce-nega fižola in vso zieileniavo (korenček, peter-šilj, čebulo in zeleno) drobno zreži in daj v lonec, dodaj še žličico sladke paprike in pol kile prekajenega svinjskega mesa. Vse skupaj osoli in naj tako rolgo vre, da je meso mehko. Med tem pa napravi ne pretemno orežganje iz žlice masti in dveh žlic moke. Prežzanje stresi v juho in ko malo povre, je juha gotova. Juho stresi v skledo, meso pa zreži in ga daj vsakj osebi po en kos v juho.
Klobasice na nemški način. Zmelji na stroi-čku pol kile svinjskega mesa. Nato meso do-soli, popopraj, dodaj malo naribanega muškat-nega oreha in eno stolčeno žbico. Dobro zme-
Stare knjige pišejo, da izgubljajo ljudje v tem stoletju v poznih letih svoje moči v znat. no večji meri, kakor se ie to dogajalo v prej-ša.iem stoletju. V današnji dobi naletimo^ le redko na krepkega in kljub starosti odpornega starčka, kakršnih je bilo včasih mnogo več.
Misli se, da so ljudje doživljali tako visoko starost samo zaradi tega, ker So skromno živeli bili mnogo na zraku. Zato niso izgubili svojih moči tako hitro, kakor jih izgubl ja današnji rod, ki zahteva vse preveč udobnosti od življenja.
V Rusiji je doživel neki človek blizu 200 let. Njemu sledita po vrstnem redu Škot Sa-
šaj, napravi majhne in drobne klobasice in jih povaljaj v drobtinah. Kozo dobro pomaži z mastjo, zloži noter klobasice in jih deni peč. Po eni plati naj se hitro zapečejo, nato jih obrni in peci dalje, da se hitro zapečejo. Ko ' so klobasice zapečene, prilrj tri žlice piva in žlico sirovega masla, ko malo povro, so gotove. Klobasice zloži na toplo podolgovato skledo, jih oblij s sokom in daj hitro na mizo. Zraven daš pečen krompirček in kislo zelje.
Leča na španski način. Skuhaj četrt kile leče. Kuhano ocedi in shladi. Tri kisla jabolka olupi in zreži, zreži tudi eno čebulo. Enega sla-nik dobro speri in odstrani kosti. Jabolka, čebulo in slanika prav dobro sesekljaj in zmešaj z lečo. Vse skupaj osoli, popopraj in dodaj šest žlic olja, šest žlic pehtranovega kisa in ščep sladkorja. Vse skupaj dobro zmešaj in daj kot solato na mizo. Pehtranov kis pripraviš takole: lističe pehtrana deni v kozarec in nalij kisa; tako imaš pehtranov kis pri roki, ki ga rabiš za okisanje raznih omak.
Rezine s kakaom. Mešaj, da narase 25 dek sladkorja v prahu, žlico sirovega masla in eno jajce. Nato primešaj tri deke kakava, četrt kile moke, četrt litra mleka, sok in lupinico pol limone in tri četrt zavitka pecilnega praška. Majhno pekačo dobro pomaži, posuj z moko, zlij noter testo, razravnaj in peci približno tri četrti ure. Ko je pečeno in hladno, prereži, pomaži s poljubno mezgo, zloži in zreži na tanke rezine.
Češpljeva pogača. Mešaj, da narase, tri jajca, 20 dek sladkorja v prahu in 10 dek sirovega masla. Nato primešaj 20 dek moke in žličico pecilnega praška. Pekačo dobro pomaži, posuj z moko, zlii noter testo in ga razravnaj, po vrhu pa naloži češplje (češplie razpolovi, poberi koščice in polovice po1 oži po testu), nato speci. Še toplo zreži na poljubne kose in daj na mizo.
Figove kroglice. Operi četrt kile fig. nato jih stresi v krop in ko zavro, iih ocedi, nato zmelji na stroioku. K zmletim figam primešaj drohno sesekljano lupinico pol limone in 15 dek sladkorja v prahu. Vse skupaj dobro zmešaj. Iz te zmesi oblikuj drobne kroglice in jih nato povaljaj v naribani čokoladi.
Orehova rolada. Mešai, da narase (mešaj vsaj 20 minut) pet rumenjakov in 10 dek sladkorja v prahu. Nato primešaj sedem dek zmletih orehov, osem dek o'uoljeni>i zmletih mandel jnov in sneg osmih beriakov. Na pekaco položi bel in čist papir. Papir pomaži s sirovim maslom in namazi na papir testo (za prst debelo-), nato speci. Med tem pa pripravi nadev. (Nadev: Stolci četrt litra s'adke smetane, primešai šest d«* zmletih orehov m vaniliievega sladkorja). Ko ie testo pečenem popolnoma hladno, ga nadevaj, zvit m zrezi.
Praktični nasveti
Moške krav.-te, če so zamazane in iz dobrega blaga, operi v milnici, nato zavij v suho krpo in ko so napol suhe. zlikaj. Najbolje je, da kravato razparaš, preden io opereš Oe ie obledela in je na rrugi strani lepa. jo obrni in tako nanovo sešii. nato še enkrat zlikat.
Krdar likaš line čipke ali pajčolane. položi 'na čipke svilen papir in po papirju likaj, pa se boš čudila, kako lepe so čipke, če j;h tako zlikaš.
mit Mungo in Madžar Peter Czarten, ki sta doživela 185 let. Anglež John Surington je umrl v 160 letu starosti, zapustivši več otrok, izmed katerih je najstarejši šel 103, a naj-lamlajši 9 let.
Anglež Thomas Sanemeds je doživel 155. a Thomas Barre 152 let. Danec Draakenborg je opravljal do svojega 130. leta vse hiš:ne posle. Preživel je devet kraljev in umrl v 146. letu starosti. Nemec Georg Wunder je doživel 136, Šved Gurden Douglas p.i 120 let. Pri tem moramo omeniti tudi novejšega Metuzalema Turka Zara ago, ki je umrl pred nedavnim časom in za katerega se trdi, da je štel 160 let.
Metuzaleml prej in zdaj
Edina žena, ki je dosegla podobno starost kakor ti moški, je bila neka Rusinja, ki je umrla v svojem 115. letu starosti. V vsem življenju ni poznala druge hrane kakor kruh in čaj. Ko je štela 100 let, je izgubila šele svoj prvi zob, ki pa ga je takoj nadomestil na no.
Vnukinja
V Avstriji so imeli te dui posebne vrste zgodbo, o kateri so pisali listi na dolgo in široko. Po avstrijskih letoviščih jc potovala igralska družba pod vodstvom ravnatelja Janischa, priletnega moža, ki rad pripoveduje o svoji slavi, ko je bil še član dvornega gledališča v Dresdenu. Zvezda te potujoče gledališke družbe je pa ravnate-ljeva hčerka in njena usoda je nedvomno zanimivejša od nekdanje ravnateljeve slave. Njena preteklost je ostala dolgo tajna. Naposled je pa prišlo na dan, da lepa igralka ni tako nizkega rodu, kakor so ljudje mislili.
Gre namreč za vnukinjo zadnje vladarice otoka Madagaskarja. Ker so Francozi leta 1896. zasedli Madagaskar, ne kraljuje zdaj vnukinja zadnje vladarice v prestolnici svoje države Tananarivu. temveč potuie z igralsko skupino po svetu in si služi vsakdanji kruh. Praviio. da jc zelo živahna igralka in odlična plesalka Prebivalci alpskih vasi, kier ie nastonala v zadnjem času ta potujoča itralska družrna. niso nit- slutili, da so plosk"11' r',ri za dnem igralki kraljevske krvi
X Papež obolel. Pariški »Matin« poroča, da je papež Pij XIII. obolel in da ne sme zapustiti postelje.
X v 15 urah čez mor.;e. Ameriška letalca Harry Richman in Dik Mer 11 sta te dni od c-tela iz New Vorka z namenom, da poletita čez morje in pristaneta na letališču Crovdcnu pri Londonu. Za svoj polet sta letalca pr pravila monoplan »Lady of Peace«. enomoterno kitalo z 225 konjskimi silami, ki leti s hitrostjo 330 km na uro. Letalca sta v Ameriki iz-jav 'a. da bosta skušala leteti zelo visoko, po možnosti v stratosferi, k.ier je zaradi mirnosti mogoč po'et z mnogo več o htrostb kakor v nižjih plasteh. Posebnost monoplana ameriških letalcev je ta. da sta napolni a krila letala s stotinami mahnil gumijastih žog. Te krogle naj' b' letalu omogočile plavanje na morju, če bi se med poletom moralo spustiti na valove. Letalca sta srečno pristala v Llandilu v Angliji. Prvotna želja da bi pristala v Crovdonti. se jima ni izpolnla. ker sta porabila med vožno preveč bencina. P t čez Atlantsko morje iz Amerike v Evropo ie trajala približno 15 ur. Pri iskaniu pristajal šča sta leta'ca izgubila poldrugo uro.
X Kako je Norvežanka poljubila Hitlerja. Zadnji dnevi berlinske olimpiade so prinesli svojevrsten dogodek, o katerem se .je mnogo govorilo. Zgcdil se je v plavalnem stadionu pred 20.000 gledalci. Hitlerja je namreč objela in poljubila neka žena. Priča tega dogodka je bil dopisnik londonskega »Timesa«, ki opisuje vso zgodbo takole: Hitler je sedčl v prvih vrstah in gledal zadnje borbe v plavalnem stadionu. V tem trenutku se je prerila do Hitlerja gospa de Vries, po rodu Norvežanka. poročena z nekim Nizozemcem, mu ponudila svinčnik in papir ter ga prosila za podpis. Ko pa je imela njegov podpis, ga je gospa de Vries objela in gn izkušala poljubiti. Dvakrat se je Hitlerju popsrečilo, da se je poljuba ubranil, toda pri tretjem poskusu je gospe vendarle uspelo, da ga je poljubila na lice. Hitlerjevi spremljevalci so bili take presenečeni, da Hitlerju niso mogli priskočiti na pomoč in ga oprostiti te nepričakovane oboževalke. Hitler se je nasmehnil, zardel in po.
vo zrasli, še močnejši zob, tako da je ob času smrti imela še vse zobe. Omeniti pa moramo pri tem še to, da so pri mnogih izmed teh Metuzalemov starost pretiravali. Zlasti je malo verjetno, da bi kdo lahko dosegel sta. rost preko 150 let.
Ko so Francozi zasedli Madagaskar, je vladala na tem otoku v Indijskem morju kraljica Ranavalona III. Izgubila je prestol in po 12 letnem vladanju se je preselila v Evropo. S svojima dvema hčerkama se je naselila v Dresdenu in ker je bila vzela s seboj kraljevski zaklad, bi bila lahko vzgajala mladi princesi tako, kakor jc zahteval njun rod. To pa ni bilo po volji starejši hčerki, ki se je zaljubila v dresdenskega igralca Janischa in se navzlic odločnemu odporu svoje matere poročila z njim
Ko je kraljica Ranavalona leta 1922. umrla, se je izkazalo, da ni ostalo od kraljevskega zaklada nič več. Njena hčerka, gospa Janischeva, pa ni dolgo pomišljala, postala jc igralka in ustanovila s svojim možem potujočo Gledališko družino. Janischeva hči se ie rodila že v Nemčiji in ni nikoli ■"•idcla otoka, kier so vladali njeni predniki. Po zgledu svojih staršev je postala tudi ona igralka. Mati ii je že umrla. Vnukinja zadnje kraljice Madagaskarja je s svojo usodo zadovoljna in nikoli ne govori o svojih predniki,'i. Morda jc prišla njena skrivnost na dar samo po nakliiičin.
gledal na svoje noge, kakor to delajo vsi, ki takih napadov niso vajeni. Navzočni so se za-eli smej;.ti in navdušeno vzklikati. Goap« de Vries se je zatem ponosno vzravnala in odkopih proti svojemu možu mahajoč z roko v kateri je imela Hitlerjev podpis.
X Kino iti kapelica v vlaku. Železniške družbe po vsem svetu si prizadevajo nuditi potnikom na dolgih progah čim več udobnosti. Zato so uvrstile v vlake jedilne, spalne, rad jske in plesne vagone, zadnje dve let; pa vozijo v Anglii tudi kinematografski vagoni. Prvi poskus so napravil; lani v maju na progi London— Leeds. Uspeh je bil tako velik, da so uvedli zdai drugi kinematografski vagon na progi Leeds—F.dinbourgh. V železniškem kinu ie prostora za 52 glcdalcev. Običajno fi'm<ko platno nadomešča stena iz motnega stek'a. Rab se samo negorl iv film in zato smejo gedalci tud' kaditi. Posebna naprava skrbi, da se ne sliši ropotanje koles, kar bi motilo ljudi pri zvočnih filmih. Poskuse s kinom v vlaku dela o zdai tudi na ameriških železnicah. V afriškem Sudanu ima.io pa posebne vagone s kapelcami. ker vsak dan opravljajo duhovniki s'užbo božjo. V zgodovini železnic pa to ni n'č novega, sai so imeli kapelico v vlaku že pred vojno Rus: na sibirski železnici.
X Spalnica 7. razgledom na divje zveri. Bogata žena nekega farmara v angleški vzhod-noafriški kolon ji Kenii Barbara Walker eva pozna v svojem enoličn ai; živijen.u eno samo razvedrilo, in to so gosti. Da bi pa svoje londonske in pariške pri.iatehe pripravila do tega, da bi io v-č^mi obiskali v ueni samoti. si je izmislila posebno privlačnost: spalnico z razglei^j.r na leve in nošon ge V krošnji orjaškega Krjiiovca na me.i pragozda in stepe .ie ob neki vodi. kamor prihaab živali zjutraj in zvečer pit, dala zgraditi kočo. ki ima eno samo sobo. a ta je zelo razkošno opremljena za več oseb. To je spalnica. Samo dostop do n'e je malo težaven. k°r ie treba plezati v kočo po lestvi iz vrvi. ki jo potem potegneš gor. Tako si čisto varen pred divjimi živalmi. V stenah in v tleh so okna, skozi katera lahko nemoteno opazuješ naj-
lepše prizore iz narave. Cele črede antilop dijo mimo in tudi kralj živali večkrat obišče stopajo pod teboj k vodi, žirafe in zebre ho-napajališče, ne da bi slutil, kako ga v drevesu opazu;'ejo radovedne oč, gostov gosp« VValkerjeve. Nekoč je prišel tud. nosove, ena izmed najboij redkih in nevarnih afriških divjih živali. Umljivo, da ima misel NValker-jeve velike uspehe. Od blizu in daleč se i oglašalo gosti in spalnica v krubovcu je včasih oddana že za tedne naprej. Pred kratk ra sta se prijavila tudi mlada novoporočenca ix Londona, ki bi rada preživela medene tedn® v rajski družbi z živalmi. Ni znano, ali j« \Valkerjeva niju želji ustregla. Vsakemu gostu. ki se hoče poslužiti te ednstvene spalnice, pa postavlja za pogoj, da ne sme vzeti nobenega orožja s seboj.
X Posmrtno prekletstvo. Naši izseienci na Francoskem dobro vedo. kako se izvaja strogi zakon o brezposelnih tujcih. Mož. ki a« more dokazati,, da ima 5 frankov gotovne. mora kot potepuh v ječo. Po kazni ga pošljejo v domovino. Nedavno se je izkazalo, di velja odlok o izgonu celo po smrti obsojenca. V pariški okolici je umrl za posledicami večmesečnega zapora ruski begunec Strogonov. čigar ime je večkrat omenjal dnevni tisk v zvezi z niegovo pravdo z« milVonsko premoženje izumrle istoimenske grofovske rodbine. Strogonov se je zaman potegoval za mi ijen« in umrl v bolnišnici brez sredsr.ev. Usmiljeni rojakj so mu plačali pogreb in poklicali pravoslavnega duhovnika. A občina, kjer j umrl Strogonov. mu je odrekla prostor na pokopališču, ker ni imel dovoljena, ostati iu francoskem ozeml u. temveč je bil Po presia* ni kazni obsojen na izgon. Pogreb so preo-žili za več dni. Po posredovanju iz Pariza je prepustila občina povišano plač lo grob za šest let. a samo s pogojem, do bo dobil Strogonov v tem času_ dovoljenje, da sme ostati na Francoskem. Ce se to ne bo zgodi-lo, bo zahtevala občina izpraznitev groba.
X Mož z dvojnimi možgani. V S\ dn yu v Avstraliji živi Stirl ng Wilkins, ki mu pravi o »mož z dvojnimi možgani.« Ce i? res. da morejo možgani, razdeljeni v dva dela. delovati vedno samo z enim delom, v dimo pri \Vil-knsu prav nasproten po'av. Pri nem delujeta obe polovici istočasno. Tako lahko v naspre:-iu z drugimi ljudmi istočasno riše ali pše /. desnico in kvico. Lahko bi tore; bil polii čno z eno pobvico možganov monarhist. z drugo pa komunist. Njegrve čudne lastnost;-so se pokazale že v otroških letih. V na;večio jezo uč tel.iev je pisal vedno z levico in navadno celo od desne proti levi. tako da so si morali učitelii pomagati z zrcalom, če so hoteli prečitati. kai je napisal. Da bi ga nauč'i pisati z desnico so mu morali privezati levco zadai na hrbet in šele potem e dohitel svoje sošolce desučarje. Nekoč se ie pokaza'o. kako zna izkoristiti svojo čudno lastnost. Za kazen ie moral napisati 400 vrstic. Pisati el z desnico in levico n tako je opravil svo-ie delo ze'o hitro. Učiteli ie bil prepričan, da mu ie nekdo pomagal. X Prerokinja 'e zastrupl evala liudi. Zamo--ska lastnica kinematografa v zamorski četrti Harkmu v New Y0rku. 67 le^na Teodora Tai-tova je pred dnevi priredila gostino za 150 otrok v starosti šestih do desetih let. Stire otroci so se po gostiji zjrrudili v strašnli kr-č;h in so jih spravili v bolnišnico, k.ier so izdihnili. Raztelešene je pokazalo, da so bili ti štirje otroci, katerim je bila Taftova sorod-nica. zastrupljen s cianom. Taftovo so aretirali in so jo ob'ožiili. da je s strunom umorila še tri druge svoje sorodnike, starše zdai umrlih otrok. Zaka.i je to storila, ni mogoče dognati. Med harlemsknii zamorci ie uživala laftova sloves prerokuje, pri čemer jih ni motilo, da ie bila napovedala konec sveta za čas, kj ne že minil, in sicer brez konca naše zem!:e. Ko so jo pa gnali stražniki, se ie polastilo zamorcev silno ogorčene. Na tisoče j:h je priteklo, da bi staro čarovneo ubili. S'raž-niki so se morali umakniti z nb v njeno h'šo in se braniti množice toliko časa. da so dospeli večji oddelki njih tovarišev, ki so množico potem razgnali.
madagaskarske kraljice je plesalka
aleksander lican:	| 5
SPOMINI IZ SIBIRIJE
(lz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni)
Tu pač v primeru vojne ne pride noben parnik čez morsko ožino (Ma-lacca) v Indijo.
Singapore ima menda največji živalski vrt na svetu. Krožili smio ves dan po njem in gotovo videli zverjad vsega sveta. Zvečer smo se pa zatekali v razna gledališča, v kino, na koncerte in povsod imeli na posebno izkaznico 75% popusta.
Morala je pa v iSngaporu svojevrstna. Na glavnih ulicah lahko vidiš domačine, ki mirno pušijo iz velikih pip opij ali morfij. Tega strupa dobiš v obilici skoro v vsaki boljši kavarni. Prodajalci teh strupov takoj opazijo tujca v mestu in se spravijo nadenj. Najprej mu ponudijo serije raznih nečednih fotografij, nato pa pride na vrsto strup. Po zakotnih ulicah se ponujajo še nezrela dekleta. Prostitucija ne cvete menda v nobenem obmorskem mestu tako kakor tu. Zato je zanimivo ogledati si cele ulice javnih hiš. kjer imasta kokain in morfij glavno vlogo.
Tu je zbirališče mornarjev vsega sveta. Je pa tu zbran tudi cvet mednarodnih zločincev. Gorje človeku, ako opazijo pri njem denar. Spretno mu odvzamejo zadnji novčič; srečen in zadovoljen mora biti, če si reši golo življenje.
Ogledal sem si tudi muzeje in krasne parke; v nekaterih kar mrgoli kanarčkov. Tudi cerkva je mnogo; najlepša in najbogatejša ie stolna cerkev, sezidana na gričku tik glavne ulice. Kitajci nosijo bogate angleške dame na nosil-micah v cerkev.
ObčudcvaJ sem glavni oltar, ki je izdelan skoraj ves v zlatu, ko me je ogovoril neki tujec po angleško. Ko je opazil, da ga ne razumem, je začel po francosko in naposled po nemško. Bil je to — kakor se mi je predstavil — bogat Anglež, ki je potoval edino le v zabavo in obenem pisal članke za velike angleške časopise. Vesel sem bdi novega znanstva tembolj, ker je bil tujec zelo prijazen in mi je razkazoval zanimivosti mesta in okolice. Bil je tudi zelo radodaren, posebno ko sem mu povedal, da razen nekaj denarnih čekov nimam skoro nič denarja v gotovini. Postal sem za tisti dam njegov gost in obedovala sva v velikem hotelu »Majesticu«. Le prehitro je minul zabavni dan. Zvečer sem se hotel vrniti na parnik, a bilo je že prepozno. Zadnji motorni čoln, ki je prevažal ljudi iz mesta, je že odšel; moral sem prenočiti v hotelu. Z novim znancem sva obiskala nekaj nočnih lokalov. Prav pošteno me je bolela glava, ko sva se vračala, kar je menda opazil tudi moj znanec. Namenil sem se v lekarno, da vzamem kakšno pomirjevalno sredstvo, a že me je prehitel, rekoč, da mi že on vse preskrbi. Izginil je v lekarni. Prinesel mi je piramiden in šla sva v hotel na črno kavo.
»Najboljše bo, da zaužijem piramidon v sobi. preden ležem«, sem mu rekel.
Pritrdil mi je. Kmalu sva se pravila spat. Najini sobi sta bili skupaj. Spremil me je, prijazno poslovil in naposled vzel kozarec rekoč:
»Voda je tu naravnost topla in ne posebno priporočljiva, za zdravila vam takoj prinesem ledeno mrzlo«.
Kmalu se je vrnil s polnim kozarcpm in ko se je prepričal, da sem praške razstopil v vodi se je prijazno poslovil in izginil v svojo sobo. Zm«nila sva se, da se drugi dan snideva v hotelski kavarni.
Ze ko m; je tujec prinesel vodo, sem opazil, da ie na dnu neka bela snov. Zato sem nalašč vrgel dva praška v kozarec, tako da si tujec ni mogel misliti, da sem kaj opazil. Vzel sem steklenico in vtaknil vanjo papir z napisom: »Oddajte pa Dir takoi policiji, sem v smrtni nevarnosti. Hotel »Majestic«, soba št. 102.« Vrgel sem steklenico na ulico prav v trenutku, ko je prišel mimo stražnik. Šum razbite stekle, niče ga je opozoril, sklonil se je in pobral lis-
tek. Pisal sem v ruskem in nemškem jeziku. Takoj nato je izginil.
Menda ni preteklo deset minut, ko je že trkala policija na moje duri. Hitro sem odprl in pred me je stopil policijski oficir.
»Govorite nemški ali ruski?«
»Ruski.«
»Govorite!«
V nekaj besedah sem mu pojas.ii. va pj trebno in že je policija trkala na duri mojega soseda. Nihče se ni oglasil. Vdrli so vrata, a soba. je bila prazna. Ko se je oficir sklonil skozi okno, so imeli tajni policijski agentje mojega prijatelja že v pesteh. Ko je opazi] nevarnost, se je spustil z nalašč za to pripravljeno vrvjo iz drugega nadstropja na tla prav v ro. ke tajne policije. Policija je dognala, da je bilo v kozarcu raztopljenih šest praškov veronala. Tujec — mednarodni pustolovec — me je zasledoval iz Indokitajske banke v Vladivosto. ku do Singapora in, ako bi bil izpil veronal, bi mi bil ukradel denarne čeke. Tak je bil njegov namen, kakor je izpovedal preiskovalnemu sodniku. Taki primeri in doživljaji v teh velikih mestih policiji niso neznani.
Parnik je ostal v Singappru ves teden, preskrbeli smo se z vodo, premog in potrebnim živežem. Odrinili smo naito proti otoku Ceylo. nu in se čez nekaj dni ustavili v glavnem mestu Colombu. Vse vrste južnega sadja dobiš tu skoraj zastonj. Banane, čaj, datelji tu sploh nimajo nobene tržne cene, med tem ko ima pri nas vse to precej veliko vrednost.
Na trgu je mnogo ljudskih kuhinj. Opoldne pridrve iz bližinih tvornic delavci in delavke, posedejo kar na gola tla, si kupijo za novčič skodelico riža in ga slastno pojedo kar z golimi rokami. Kitajci z dvema paličicama tako sipretno nosijo riž v usta kakor mi z žlico. Kupil sem si nekaj banan, sedel v parku na klop ter začel lupiti sladko sadje. Zraven mene je sedela približno 401etna elegantna dama. Ko sem ugriznil banano, se je stresla, a v njenih očeh so se porajale solze. Začudeno s?m pogledal damo, ki je zraven mene začela ihteti. Mislil sem si, da je bolna na umu. Gotovo je tudi °na zapazila moje začudenje, kajti začela je govoriti
>Vi ste gotovo Evropec?« me je vprašala.
Pritrdil sem ji in začela mi je pripovedovati čudno zgodbo.
Bilo je nekako pred 10 leti, ko se je s svojo 151etno hčerko peljala iz Hamburga v Berlin. Na postaji si je hčerka zaželela banan in z ve seljem je dobra mati ustregla hčerki. Pojedla je v železniškem vozu med potjo kakih pet banan, a po prihodu v Berlin je imela precej visoko vročino. Poklicali so zdravnika, ki pa ni mogel ugotoviti ničesar nevarnega. Bolezen se je vlekla kakih 14 dni. Kot bogata gospa je poklicala več zdravnikov, med njimi specialista za tropične bolezni. Ta je takoj opazil opasno stanje deklice in ukazal vilo izolirati. Poklical je gospo in ji razodel žalostno vest, da je hčerka gobava. Kal gobavosti je dobila v bananah, ki jih je snedla. Ni preosta lo dru^o kskor oddati neozdravljivo bplno v zavetišče gobavih, katerih edina rešitev je smrt. Gospa se je naselila v Colombu, da je tako blizu svoje ljubljene hčerke, ki jo tu in tam obišče na oddaljenem otoku. Ne pride v dotiko z njo, vendar je srečna, da je vsaj za nekaj dni v bližini svoje ljubljenke.
Iz Colomba smo odrinili proti Bombayu in dalje proti Rdečemu morju. Ta kos poti je bil najdaljši, kajti od Colomba do Rombaya se nismo nikjer več ustavili. Tudi Aden ob Rdečem morju smo pustili za seboj. Lepa je vožnja po Rdečem morju: na eni strani vidiš Afriko, na dirugj peščena tla Arabije. Koliko spominov se poraja v človeških možganih. Kakor smo se učili še v šoli, je tu Mojzes pre šel morje, ki se je razmaknilo kakor stena.
Vse zgodbe Sv. pisma tj v živih podobah pridejo pred oči.
Naposled smo prišli do mesta Sueza. kjer se začne znameniti Sueški prekop. Pot, za katero so poprej ladje porabile okoli Afrike šest tednov, preplovejo zdaj največje ladje v 16 do 20 urah. Je res zelo zanimiva in poučna pot skozi to ožino. Kanal ni širok. Prostora je ko. maj toliko, da se more ladja prosto premikati skoz; prekop. Vsake 4 km so nekake postaje. Tu je toliko prostora, da se ena lad. ja lahko umakne drugi in potem počasi vsaka v dirugo smer nadaljuje svojo pot. Na mnogih krajih se pa prekop razlije na kilometre široko. Tu spremlja parnik zanesljiv vodnik na ^ničku na vesla Parn;k se premika previdno in počas'. dokler ne pride spet v prekop. Ob bregu se vidi precej velblodov in oslov, ki -:ih Arabci vodijo cd vasi do vasi Vso svojo 'rgovino imajo natovorieno na teh živalih. Ze. Io siromašne so te živali in ubožno je življenje Arabcev. Po kanalu pa, ki ie tako rekoč nji, hova last, se prevažajo mili ionske vrednosti 'z enega dela sveta v drugega.
Po lfiurni vožnji smo prispeli iz Sueza v Port Said. Tu sm0 spet premenjali parnik. »Antijohus« so v Port.Saidu natovorili in odrinil je v Liverpool. Iz Port.Siida držijo razne not; v Arabijo in na drugi strani v Kai. ro in Egipt. Zelo rad bi si bil ogledal deželo velikega Nila. a primanjkovalo mi je časa-Ogledal in spozna! sem nekoliko bolje mesto, v katerem sem bival. Pred otvoritvrio Sue^e. ga prekopa je bi] Port.Said le brP7*wmembo mestece, a danes je glavno p-is^amSče zs vse ladje, ki odhaiajo na vzhod. Trgovin n v mestu cvete; n;9 vseh koncih in krajih vidiš le bogastvo. Na ulicah te razni kramarji kar ne puste naprej, prisiljen si kupiti vsaj kako malenkost, da se jih rešiš Cene tnko zelo pre. tiravaio, da moraš biti orj nakupu zelo oprezen. Nameraval sem si kuoiti površnik, a tr. govec je zahteval zanj 300 dolariev. Nasmejal sem se mu in hotel oditi iz trgovine. A ni šlo tako lahko, kakor bi si kdo misHl; kar obkolili so me in hvalil j blago na vse pre. tege. Da se odkrižam te svo.iadi. sem kar tako ponudil 10 dolarjev, in glej čudo, po dol. gem prerekaniu sem površnik dobil za 10 dolarjev in bil povrhu vsega še nošteno opeharjeni. Blago je bi'0 vse pre^žanp in raz-jedeno od moljev in je v teku 14 dni postalo sama cunja. Nikjer na svetu in prepotoval sem menda več kot pol zemlje — nisem našel tako prebrisanih trgovcev kskor v Port Saidu. V kavarnah hotelih restavracijah, barih, povsod mora? biti zelo previden, da te prav pošteno ne opeharijo.
Druei dan nas ie parnik odpeljal do Dubrovnika v Dalmaciji, odk-der smo se razpršili na vse štiri vetrove. Ker so mi sredstva dopuščala, sem si kuoil tudi listek drugega razreda in se po dolgih šestih letih odpeljal s parnikom v T^t 'n odtod v svojo ljubljeno domačo vas Tirsko Bistrico, ki sem io na svoji poti nrav oogosvo pogrešal in hrepenel po njej: »Povsod je lepe, a doma je najlepše.«
KONEC.
ČE BI IMEL VEČ.
Vrhana naoaden triie ropirii in zahtevajo od niega denar. Vrban se b-an kakor lev, vendar podleže oremoči. Roparji mu izpraznijo žene. toda najdejo samo šest dinariev.
»Bodimo ve^el'.« reče eden izmed roparjev. »da ni imel ori sebi več denaria. Pomislite. če bi imel v žepu ce! stotak bi nas bil še pobil.«
NI KRIV
Mihca so zatožili v šoli, da je vrgel bratca v vodo.
Učitelj je zlikovca poklical k sebi in ga okregal: »Alj te ni nič sram?
»Gospod učiteli.« se ie izgovarial. "držal sem ga za šalo nad vodo. pa ie začel kričati: .Izpusti me. izpusti!' Pa sem-ga res izpustil in je padel v vodo ...«
ZDRAVSTVO
Mrzle kopeli naj bodo kratke. Mrzla kopel ne sme nikoli predolgo trajati 1 Velja pravilo, da zadostuje dnevno deset, v posebno vročih dneh pa dvajset minut v mrzli vodi. Te mere ne bi smeli prekoračiti nikoli. Seveda pa se ne da postaviti enako pravilo za vse, zakaj mnogo je odvisno tudi od tega, če v mrzli vodi mirno ležiš ali plavaš. Ce ležiš mirno, boš kmalu imel občutek, da te mrazi, Mrazenie je vedno opomin, da je čas ostaviti vodo. Pri plavanju nastopi ta občutek šele pozneje. Vsekako velja načelo, da ne čakaj v vodi, dokler se te ne poloti občutek neugodja. Vodo moraš zapustiti prej dokler se v nji še počutiš dobro. Predolgo postajanje ali ležanje v hladni vodi, zlasti morski, lahko povzroči prehlad in druge slabe posledice. Kri se namreč preveč ohladi, izgubi odpornost in ne more več kljubovati bakterijam. Predolgo traiajoče hladne kopeli že tako same na sebi slabijo telo in dosežejo nasprotno od tistega, kar je njih pravi smoter. Posebno otroci in mladi ljudje ne pazijo na to io porfavljajo hladne kopeli večkrat dnevno. Da je to škod'ji-vo se zavedo šele tedaj, ko je že prepozno.
Za smeh in kratek čas
VESELA VEST
Mati: »Jurče vstani, šola gori!«
Jurče: »Ce šola gori potem mi sploh ni treba vstati.«
VESELO SPOROČILO
Gost v hotelu: »Sobarica, skočite v mojo sobo in poglejte, ali ie moja zobna ščetka na umivalni mizi. Toda hitro, kajti imam samo še pet minut časa do vlaka.«
Sobarica se čez kake štiri minute vrne in vzklikne zadovoljno: »Da. gospod, vaša zobna ščetka je še na umivalni mizi.«
MODERNI OTROCI
Mati: »No. še tega je treba, da bi me ne ubogal ti, cigan ti grdi.
Sinko: »Mamica, ti menda misliš, da govoriš z očko.«
PRIZNANJE
- Vem, gospod profesor, da sem vam dolžen veliko zahvalo. Ce bi ne bilo vas, bi bil moj sin naivečii tepec.«
NERODA
Neki vojaški novinec, ki se je hotel odkri-žati vojaščine, se je javil k zdravniškemu pregledu, češ da slabo- vidi. Ko ga je zdravnik preiskal in mu rekel, da ima oči zdrave, ga ie novinec vprašal: »Gospod doktor ali vidite onole muho na steni?«
Zdravnik je potrdil, da jo vidj.
Novinec je odgovoril: »Jaz je pa ne vidim!«
JASNO
Režiser: »Čujte, z vašim delom nisem zadovoljen. Ležite na tleh in predstavljati morate mrtveca, pa ste rdeči kakor kuhan rak.«
Igralec: »Mar kuhan rak ni mrtvec, gospod režiser?«
NE MORE 1 AKO J POVEDATI
Pred sodiščem vprašajo obtoženca, ali se čuti krivega ali nedolžnega.
»Tega še ne morem povedati, gospod sodnik. Prej moram slišati izpovedbe prič«, je menil obtoženec.
NE MORE VEDETI
Zora: »Ali si bila na potovanju po Italiji tudi v Florenci?«
Vera: »Nič ne vem. Vozne listke je imel zmerai moi mož v rokah.«
POZNA UGOTOVITEV
A: »Kaj, po petih letih se selite iz tega stanovanja?«
B: »Veste, ugotovil sem, da nima kopalnice.«
RADIO LJUBLJANA
od 13. do 20. septembra Nedelja, 13. septembra: 8.00: Citraški trio »Vesna«. 8.45: Čas, poročila, spored. 9.00: Bernhard: Kmochiada, venček. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (dr. Roman Tominec). 10.00: Venčki slovenskih narodnih s spremljevan em radijskega orkestra (sodelovali bodo Poldka Zupanova, Poldka Rupnikova, Banovec Sve-tozar in Vekoslav Janko; vmes radijski orkester). 12.00: Kmečki trio Janko Gregorc, Avgust Stanko, in Franc Nachforg). 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.20; Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). 17.00: Kmetijsko predavanje: Odbira plemenjakov (Jože Okorn). 17.20: Nagradno tekmovanje harmonikarjev (prenos z velesejma). 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Kulturno-propagandna vloga radia. 19.50: Deklica in pesoglavci (zvočna igra po narodni pripovedki; napisal Arnošt Adamič; izvajali bodo člani radijske igralske družine; vodstvo inž. Ivan Pengov). 20.30: Operni spevi in odlomki (sodelovala bosta Mila Koge-jeva in radijski orkester). 22.00: Čas. vreme, poročila, spored. 22.20: Prenos lahke glasbe z velesejma.
Ponedeljek. 14. septembra: 12.00: Balaike igrajo (plošče). 12.45; Poročila, vreme. 13.00: Čas, spored* obvestila. 13.15: Slovanske orke-stra'ne skladbe (plošče). 14.00: Vreme, borza. 18.00: -Radijski orkester. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Postanek in razvoi zadružne kulture pri Hrvatih in Srbih v Posavini. 19.50: Koncert na čelu (izvajal bo inž. Zlatko Najžer). 20.10: Zdravniška ura. 20.30: Klavirske skladbe Vasilija Mirka (izvajal bo profesor Marjan Lipovšek). 21.15: Glasbene slike (igral bo radijski orkester). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Radijski jazz.
Torek, 15. septembra: 12.00: Zborovske pesmi (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Radijski orkester. 14.00: Vreme, borza. 18.00: Radijski orkester. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Mesečni kulturni pregled. 19.50: gramel Vindobona (t»-o-šče). 20.10: Delavsko predavane: Jesenice-Zenica (inž. Roglič). 20.30: Za kratek čas (kvintet Hmtadra, Poljanski fantje in vmes plošče). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Lahka glasba (radijski orkester).
Sreda, 16. septembra: 12.00: Predigre (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, spored. obvestila. 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Radijski orkester. 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Zibelka Trdinovih bajk in pripovesti o Goriancih (Viktor Pirnat iz Ljubljane). 19.50: Zgodbe o Zaplankarih (Joža Vovk). 20.10: Po Bolgariji (profesor Silvo Kranjec). 20.30: Orgelski koncert (izvajal bo Blaž Arnič: vmesne samospeve s spremljevanjem orgel bo pel Roman Petrovč). 21.30: Ruski sekstet. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Ruski sekstet. 22.35: Podoknice (plošče).	vv
Četrtek, 17. septembra: 12.00: Citraški koncert (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Radijski orkester. 14.00: Vreme, borza. 18.00; Radijski orkester. 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Savez Sokola kr. Jugoslavije: Narodno čustvovanje in sokolska misel (Miloš Stanojevič iz Beograda). 19.50: Richard Tauber (po:e na ploščah). 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 20.30: Lisztov večer. 22.00: Čas, vreme, poročila spored. 22.20: Radijski jazz.
Petek, 18. septembra: 12.00; Naša pesem, naša glasba (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Ob modrih vodah havajskih (plošče). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Domače napeve bodo igrali Magistri izpod Šmarne gore. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna
ura: Karadjordjev konak v Beogradu. 19.50i Ksilofonske solistične točke (plošče). 20.10« Ženska ura: Kongres Mednarodne ženske zveze v Dubrovniku (Hočevar Pavla). 20.30j Prenos iz Zagreba (pevski koncert- tenorist Ni-kola Sterle; violinski koncert — Zlatko Topol-ski; koncert slovenskega okteta). 22.00: Cas, vreme, poročila, spored. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 19. sept.: 12.00; Plošča za ploščo — pisana zmes. 12.45: Poročila, vreme. 13.00| Čas, spored, obvestila. 13.15: Plošča za ploščo — pisana zmes. 14.00: Vreme. 18.00- Za delopust (radijski orkester). 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura; Hrvat-ski javni delavci srbskega porekla v preteklo-sti in sedanjosti. 19.50: Koncertni plesi (plo* ščei). 20.10: Zunanja politika (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Pester večer. 22.20: Lahka glas* ba (radijski orkester).
MED ZAKONCI
Mož; »Strašno si svojeglava. Kaj si že pozabila, da si pred oltarjem svečano obljubila, da mi boš pokoma?«
Zena: »Saj se vendar nisem mogla pred oltarjem prepirati s teboj.«
MALI OGLASI
POSESTVO 52 ORALOV
prodam ali zamenjam za manjše. Natančnejše se izve pri Antonu Hrovatu. Zidani most.
NOVA HIŠA
z dvema sobama, kuhinjo, kletjo in veranda in z dvema oraloma zemlje, pripravna tudi zs trgovino, v bližini Maribora, ugodno naprodaj. Poizve se pri Francu Fridlu na Kralja Petra cesti 66, Studenci pri Mariboru.
POHIŠTVO, TAPETNIŠKE IZDELKE, POSTELJNINE,
linolej, preproge, tkanine za pohištva in zavese, odeje, žične -vložke dobavlja najceneje NOVAK, Maribor,, Koroška 8,—Vetrinjska 7. Tapetnikom dobavljam vse potrebščine po cenah na debelo.
KUPUJEMO HRANILNE VLO&E
za gotovino. Ponudbe na Ptuj, poštni predal 5
ZA ŠOLARJE vse vrste obleke , pumparce, perilo itd. v največji izberi si nabavite poceni pri PRESKERJU . Sv. Petra c. 14. wi miiibi i um mm—na—
NOVOST! Samo Din 98.-
St. 63.719. Cenena, a dobra ShoocU-Prof zapestna ura, točno regulirana, lep kromiran okror zapestnica iz usnja. — Številčnica in kazalo osvetljena. (Kadium)
Din 98.—.
Zahtevajte veliki cenik, ki ga dobite zastonj (n poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna protokolirana tovarna ur v Svlcl
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6.
■BBBBUnflanBHBHBHH