221. številka. Ljubljana, v sredo 25. septembra XXII. leto, 1889. I shaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja p o pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. OpravniStvu naj so Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ali ne bomo pri svojem šolstvu večjih korakov storili? Napredovali smo Slovenci lepo v marsikateri stroki, na tem in onem polji v poslednjih letih; tega ne moremo in nećemo tajiti. Velik napredek smo storili tudi na šolskem polji, pomaknili smo se na precej visoko stopinjo pri ljudskem šolstvu že in nekaj dosegli že pri srednjih šolah. Število ljudskih šol na Slovenskem je dokaj narastlo, ustanovilo so je več mnogorazrednih učilnic in preskrbela so se za nje lepša šolska poslopja, izobraženi učitelji ter še dokaj primerna učila. Glede srednjega šolstva je dovoljeno, da se rabi slovenski učni jezik s slovenskimi knjigami vred v nižjih razredih Ljubljanske in Novomeške gimnazije, in da se na učiteljiščih v Ljubljani, Kopru in Gorici predava vsaj nekaj predmetov v slovenskem jeziku. To so v kratkih potezah naše priborit ve na šolskem polji. Toda s tem ne moremo in ne smemo še biti zadovoljni. Gode se nam še velike kriviee. Pred vsem je šolstvo na Koroškem osnovano še čisto po nemškem kopitu, in ljudske učilnice na Štajerskem imajo le na pol naroden obraz. Tukaj je ni slovenske učilnice, ki bi bila prosta nemščine. Še celo na jednorazrednici se trati dragi čas z nepotrebno nemščino, ki zavzema kot predmet najlepše, skoro prvo mesto mej učnimi predmeti v škodo drugim naukom in v škodo takšnemu duševnemu napredku, kakoršuega opazujemo pri drugih izobraženih narodih. Preveč se skrbi za nemščino in krivica se dela narodnemu izobraženju na onih slovenskih šolah, kjer je upeljana nemščina kot učni jezik, če tudi le deloma, in kjer je slovenskim otrokom ukazano, da si morajo omisliti nemških čitank ali nemških računic. Ne ujema se s § 19. niti šolsko uradova-nje v nemškem jeziku, ne da se opravičiti tudi ne občevanje jedino le v nemškem jeziku pri uradnih konferencijah itd. Na Kranjskem smo v teh in druzih ozirih storili nekaj korakov na boljše. V tej deželi ne velja več načelo ali zapoved, da bi drugi deželni jezik moral biti obligaten učni predmet; pri nas celo ni več mesta zanj na jednorazrednih šolah. Tudi uradovanje slovensko pribori si sem ter tja nekoliko tal. Toda tudi v tej slovenski deželi je še marsikaj, kar moramo grajati. Slavni c. kr. deželni šolski svet je letos izdal nove načrte, katerim se sicer ne da ničesar ugovarjati, razen določbe, po kateri je nemščini kot predmetu odločenih več ur ne teden, kakor slovenščini. Da bi se bili ti načrti izdali v slovenskem jeziku, na to se je menda mislilo, ali izpeljalo se če ni, ravno tako malo, kakor se ta šolska gosposka do današnjega dne ni odločila, da bi v slovenskem jeziku uradovala. Ljubljana nam daje slab vzgled. Nedavno smo čitali v tem cenjenem listu očitanje in koj potem potrdilo, da ima Ljubljansko Šolstvo še večinoma nemški značaj. Človek bi se bil nadejal, da se bode v obstoječe šole upeljal slovenski učni jezik takoj potem, ko bodo Nemci dobili oudu za svoje otroke nemške šole. Na mah so se sicer osnovale nemške učilnice, a za slovenske otroke se pa le polagoma slovenščina kot učni jezik upeljuje. Letos na pr. se je otvoril na slovenski šoli 7. razred, ki pa bode 2—3 leta imel nemški učni jezik. Slovenska dekliška meščanska šola 86 ni še letos v življenje obudila, čeravno je Že 16 let stara postava, vsled katere bi morala Ljubljana vsaj jedno tako šolo imeti in čeravno je šolski mecen Gorup — ako se ne motim — v svoji ustanovi lanskega leta izrazil željo, da bi se višja dekliška šola otvorila že 1. 1889/90. Tej ustanovitvi se ne protivi nijedna postava, marveč ravno nasprotno, je slehern okraj, torej tudi Ljubljanski, zavezan po postavi od 1. 1873. (29/4.), da ustanovi meščansko šolo. Kakor je ustanovitev nemške meščanske šole na Krškem s podaritvijo poslopja olajšal ranjki Hočevar, tako je pospešil jednako slovensko učilnico za deklice slovenski domoljub Gorup. Ali človeku se sili misel, da je v merodaj-nih krogih premalo veselja do ustanovitve sloven skih šol in razredov. Ljubljanski mestni šolski svet je našel takoj potrebne sobe za 4. razred nemške dekliške šole in za 7. (nemški) razred slovenske dekliške šole, da bi se bila pa Gorupova ustanova še izvršila, kar veliko Slovencev Želi, za to Be ni Še našla potrebna podlaga *). Slovenski stariši pridejo namreč vsako leto v nemale zadrege, ako hočejo svoje hčere v slovenskem jeziku izobraževati — kajti višjih razredov (5, 6, 7, 8,) slovenskih še ni. Vsi ti so v Ljubljani še nemški. Zavetišča iščejo nekateri na Ljubljanskem učiteljišči, ki ima mej svojimi 14 predmeti vsai 3-4 nauke, ki sd predavajo v slovenskem jeziku. Ali le majhno je Število go-jenk, ki so vsprejete na učiteljišče. Veliko odklonjenih bi iskalo daljne izobrazbe na dekliški meščanski šoli, ako bi jo Ljubljana Že imela. Vse razmere pač kažejo, da silno počasi napredujemo glede poučevanja v materinskem jeziku uli da v tej zadevi celo počivamo. Napredka ni na srednjih šolah, ne na učiteljiščih; na ljudskih učilnicah pa po polževo lezemo. Ako se nam v sedanji „slovenski dobi" dajejo učni načrti le v nemškem jeziku, ako vodijo nekateri okrajni šolski nadzorniki učiteljske skupščine le v nemškem jeziku, potem se nam ne sme zameriti, če se bojimo, da bi zabredli v staro nem-škutarenje. Ta bojazen je tem bolj opravičena, ako slišimo, da se v slovenskem mestu vodi učiteljsko skupščino ravno tako v nemškem jeziku, kakor kak nemškutarski inšpektor na levem Savskem bregu ali kje drugej v kakem potujčenem mestu. *) Glede višje dekliške iole nam je opomniti, da se doslej ni mogio o njej ukrepati, ker jo to vprašanje zavisno od deželnega zbora kranjskega, ki bodo menda Bklicau bodoči mesec. Redko zasedanj« deželnega zbora je bila jedina ovira. Uredn. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 25. septembra. Nemški konservativni listi mnogo pišejo o položaji. Vest, da je knez Liechtenstein odložil na čelništvo kluba, katerega je bil sam osnoval, je jako vznemirila konservativce. „Linzer Volksblatt" pravi, da se je sedaj upanje, da bi dobili kristijansko šolo, jako oddalilo. „Grazer Volksblatt" pa piše, da je princ Liechtenstein večkrat opominjal vlado, da naj se spominja katoliškega prebivalstva. Ker je bilo vse zaman, je nehal pogajati se z vlado in odložil načelništvo kluba. Potem pa ta list priporoča, da nemški konservativci ostanejo še v zvezi z desnico in delajo na to, da vsi desničarji prestopijo v opo- LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal VAcslav Beneš - TFebizaky, preložil I. Gornik. IFr-v-I del. XX. 'Daljo.) „Vavfina 1" Svčtluška sklenila je roki, uprla v mladenča globoke, krvave oči, kakor bi ga hotela prositi, da bi ne govoril dalje, da je vsaka njegova beseda kakor ostro s strupom napojeno bodalce. „Le delaj se, le, kakor bi bila nedolžna go-lobičica . . . Dobro znaš. Naučila si se iz onih knjig. In jaz norec sem te poslušal, pričakati nesem mogel onih večerov!" „Tvoj otec ..." BMoIči o njem! — Ali ne veš, da sem ga preklel, da sva se oba preklela? — Zdaj pa mi Se govorite, duhovniki, o krščanski ljubezni, pripovedujte mi še o zvestobi, govorite mi o spoštovanji, propovedujte ljubeznjivost!" In mladi mož krenil je zopet na vrt proti domu. Svčtluška ostala je na stezici s sklenenima rokama in z očmi še vedno uprtimi tija, kjer je stal Vavfiua; usta imela je stisnjena in storiti ni mogla ne jednega koraka, kakor bi ji bile noge primrz-nile v Bnegu. Videti je bilo, kakor bi jo bil za hip ostavil ves spomin, da ji je mlado srce nehalo biti, da je njena duša odletela visoko nad črne lesove, daleč za sive oblake. Iz Ouradcve hiše čulo se je najedenkrat čudno rezgetanje konja, nato še dvakrat, a slabeje in sla-beje, skoro kakor jok, in kmetica pridehtela je na prag križajoč se in kličoč sinu: „Vavfina! — Bodi pameten, otrok!" „Saj sem, in škoda, da sem!" „ Ali bomo vsi nesrečni ?" „Vsi, mati! Kjer sin otca in otec sina pre kolne, ali mislite, da bi tam mogla biti sreča, da bi tam mogel biti mir? Mir bo le nad našimi grobovi in kdo ve, če še potem?" „Kam greš, fant? — VavriDa, vrni se! — Sin moj! Ali nimaš niti iskrice ljubezni več do svoje matere? — Kako revni smo! Kako smo vsi nesrečni!" Mladi mož že ni slišal več materinega tarnanja. Bil je že daleč na poti v gozd. Nesel je culico pod podzduho in hitel kakor bi tekmoval z vetrom. Le jedenkrat obstal je za trenutek. Na uho zašu-melo mu je rezgetanje konja iz hlevu v rodni hiši, in oko njegovo obstalo je raimoletc na dekličji postavi, ki je stala še zdaj v bližini, kakor bi bila okameuela. Usta, na katerih mu je belela pena, skrivila so se v strašen posmeh in iž njih prišle so zopet besede, kakor kadar po blisku najedenkrat zagrmi. „Ne imej nikjer obstanka, kakor ga jaz nimam, in blodi po svetu, kakor bora jaz blodil!" Svčtluška je zdrhtela. Vavfini se je zdelo, da ga zdve po imenu, a obraz njegov dobil je še straš-nejši izraz in oči zabliščale so mu še bolj divje. „Ne imej nikjer obstanka, kakor ga jaz nimam, in blodi po svetu, kakor bom jaz blodil!" Iz rodne hiše čulo se je zopet rezgetanje, a močneje, kakor poprej, da si človek pri takem nehote zatiska ušesi. Ploska v hlevu dihala je poslednjikrat. Vavfina prikrajšal ji je življenje, da bi je otec ne mogel prodati, da bi se ne morala na stara leta mučiti > zicijo, če se vlada ne bode ozirala na konservativne težDJe. Kakor se kaže s spravo na Češkem ne bode nič. Nemci neso zadovo'jni s tem, da so oficijozni listi zagotavljali, da grof Taaffe drugače ne privoli v kronanje, nego če se zato izrečeta obe narodnosti na Češkem, in da vlada hoče varovati ustavo. Hočejo, da bi grof Taarle naravnost se izjavil, da je on odločno zoper kronanje. Tega ministerski predsednik storiti ne roore, Če neče zgubiti podpore Čehor. To tudi Nemci dobro vedo, a to zahtevajo le zaradi tega, ker bi radi napravili razpor mej vlado in Čehi, da bi potem palo rainisterstvo in levičarji prišli na krmilo. Vprašanje ob avtonomiji Tridentskega se razpravlja po tirolskih listi h. Italijanski listi hočejo samoupravo, ker se Nemci na njihove želje nič ne ozirajo. V tirolskem deželnem šolskem sovetu ni nobenega, ki bi bil po mišljenji in jeziku Italijan. Nemški konservativni listi so odločno proti razdelitvi dežele, nemški liberalni pa pišejo, da bi se dalo o tem razgovarjati. Vitanje države. Turški ministri imeli so poslednji čas več posvetovanj zaradi napetosti mej Srbijo in Holga-rljo in zaradi bolgarskih oboroževanj. Dogovarjali so se, da bi poslali novih čet na srbsko in bolgar sko mejo in da bi z okrožnico opozorili velevlasti na odnošaje mej Srbijo in Bolgarijo. Sklendi so, da posebnih vojaških demonstracij ni treba, glede okrožnice se pa neso sporazumeli. Ruski list „Denj" piše, da Rusija nema nobenega uzroka bili nevoljna na Ifolgarijo zaradi Plovdivskega prevrata, naj se sodi o sedanjih bolgarskih dejateljih, kakor se hoće. S tem prevratom se je le izvela pravica, ki se je rušila z Berolinskim dogovorom To pravico je dal Bolgarom že Sanšte-fanski dogovor. Zares plodov tega prevrata se neso okoristili oni, katere bi Rusi radi videli na čelu Bolgarske. Pa to je le začasno Če tudi sedaj vladajo v Bolgariji elementi, ki so skrajno sovražni Busiji, vender Rusiji ni treba obupati. Vse je za visno le od Rusije. Če Bolgarom Rusija dokaže, da ne misli krotiti njihove nezavisnosti, temveč je pripravljena celo pospeševati zjedinenje Bolgarije, ni dvomiti, da bode Stambulov in drugovi Avstriji obrnili hrbet Rusija si lahko odnošaje v Bolgariji obrne v svojo korist, če ruska diplomacija tega ne želi, tedaj naj si pa neuspehe sama sebi pripiše. Ta list sodi torej brez vsacih predsodkov o razmerah v Bolgariji in to je vBekako veselo, ker mnogi ruski listi neso nepristranski v tej zadevi in vso krivdo izvračajo na Bolgare. Dne 22. septembra postavili so v Samari spomenik carju Aleksandru II Spomenik je od brona in predstavlja pokojnega carja niskega v naravne) velikosti Povodom te slavnosti došlo je več telegramov iz balkanskih državic. Tudi častniki bolgarski izrazili so brzojavno svoje slovansko mišljenje in hvaležnost Rusiji. Ta telegram je podpisal major Stojanov v imenu bolgarskih častnikov. Turški generalni guverner na Kreti Šakir paša jako strogo postopa Mnogo kristijanov je že dal zapreti, nekatere so pa obsodili v pregnanstvo. Zaradi tega so pa prenehale vsake agitacije na Kreti. Ruski listi se skoro vsi vesele, da se Francija in 11 u* i. j h vedno bolj približujeta. „Novosti" pišejo, da je duševna vez, ki je vezala že od nekdaj Rusijo in Francijo, pripeljala do političnega prijateljstva. Sedaj bodeta lahko vzajemno in uspešno varovali svoje mej narod ne koristi. „Novoje Vremja4 misli, da bode rusko občinstvo odkritosrčne simpa tije Francije vračalo s simpatijami. Prijateljstvo obeh narodov je gotovo. Svet bode v kratkem dobil jasen dokaz prijateljstva mej Rusijo in Francijo. Francozi bodo videli, da njihovo prizadevanje za prijateljstvo RuBije ni bilo zaman. Samo „Graž-danin" se ne more ogreti za zvezo s Francijo. Ta da bi, ker mu ne pripelje neveste, ne vozila ni-kedar nikogar več. In ko ji je zadajal smrtni udarec, pritisnila mu je glavo na prsi, da bi mogel dobro meriti, da bi ne zgrešil . . . Vavfina pa izginil je v gozdu, Svčtluška pa se je opotekala domov z obrazom smrtnobledim, v očeh s čudno temo in z ustnoma brez barve, kakor kadar ju stisne Morana ln kako je bilo njeni ljubeznjivi glavici za temi čudnimi, temnimi meglami? Kakor roži, kadar roka odtrgava listek za listkom in usta pri tem veselo šepečejo: imam ali nimam ? Kakor Bolzicam na golih licih, kadar jih zlobno oko nalašč gleda in jih z nogo potem tepta. „Nisem te mogla pričakati! Kje se vender vedno tako zamudiš? Odideš in ni te pričakati. Ali ne veš, da potrebujem vedno kaj ? Kakor da bi pozabljala matere. Saj me itak ne boš imela dolgo. — Jezus Kristus moj!tt „Draga mamica!" Svčtluška položila je bledo lice na roki macini in jela jokati, da Bta se od njenih solz razgreli mrzli roki in bili gorki kakor pokrovi ua ognjišči. (Daljo prib.) list pravi, da je Francija zaničevala vse, kar je Rusiji bilo sveto, da zatorej zveza mej tema državama ni lahko mogoča. Pa tudi „Graždanin" priznava, da Rusija nema povoda nasprotovati Francozom. Pisma iz Pariza. (Piše A. Bezenšek.) XIX. 21. avgusta. (Botaničen in zoologicen vrt.) Ne le za strokovnjaka, ampak za vsacega na-obraženega človeka je jako zanimiv botaničen vrt (jardin des plantes). Zato pa tudi ima v*ak dan obiskovalcev, a posebno ob torkih, četrtkih in nedeljah, ko so vse zbirke občinstvu dostopae. Bil sem tam v nedeljo predpoludne, a pismo o njem sem odložil za danes zaradi obilega gradiva, ki ga dava nedelja. Prostranstvo, katero objema ta vrt zajedno z zoologičnim meri 30 hektarov. Naravoslovne zbirke, ki so last mesta Pariškega, ae zmatrajo za najbo-gateje na svetu. Buffon bil je 1. 1739. ravnatelj tega vrta; on ga je uredil tako, da mu ga ni bilo tačas ravnega na svetu. L. 1792. bil je imenovan ravnateljem Bernardin de St. Pierre, pisatelj svetovno znanega dela „Pavel in Virginija". Napoleoni, in Humboldt podarila sla najbogatejih zbirk temu vrtu in njegovim zavodom. Spomenoti treba, da se nahaja tam krasna knjižnica ter dvorane za naravoslovna predavanja. Kari X je opredelil 2l/a milijona frankov za dotična poslopjPri zajetji Pariza 1. 1814. niso bile nič poškodovane te zbirke, pač pa so morale mnogo trpeti 1. 1870/1, ko so žvižgale po njem nemške kroglje. A ko je bila največa potreba za živež za obleganja, dovolila je vlada, da so zaklali v zoologičnem vrtu nekaj divjih živalij, čijih meso se je jako drago prodavalo. A zdaj so spet obilo popolnjene vse one like, nedostatki, na-stavši vsled strašne vojne, kakor v botaničnem tako tudi v zoologičnem vrtu. Botaničen vrt se deli na tri de!e. Mej njimi vodita dva drevoreda. V jednem delu so skupaj sistematično urejene tukajšne rastline, v drugem so naturalizovane tuje, a v tretjem jedilne rastline. Prav lehko se je orijentovati v tem obširnem vrtu, ker ima vsak oddelek pa tudi vsaka rastlina ne samo svoje ime, nego ker tudi barva tablice pokazuje, kako značenje ima rastlina za človeka: zdravilne rastline imajo rudeče, jedilne rastline zelene, a otrovne črne tablice; one rastline, iz katerih se dobiva barva, imajo sinje, a one, ki so za kras, rumene tablice. Najznamenitije drevo v tem vrtu zdi se mi cedra (Cedrus Libani), katero so prenesli leta 1735. z Libanona. Usadil jo je slavni botanik Jussieu. Meri 3 m v objemu. Ravno je poludansko solnce najbolj pripekalo, ko sva sedela z mojim prijateljem g. Zaboje m, rodom Slovakom, pod tem krasnim drevesom, ki razprostira svoje veje kakor lepeza na široko okrog in dela prijetno senco. Koliko let že šteješ, kod si potovala ti veličastna cedra, kdo se je že senčil pod teboj in kdo bo še prihajal te občudovati Take misli bo nama rojile po glavi, o tem sva se pogovarjala. Ako bi znala cedra pripovedovati, bilo bi te pač zanimivo poslušati. Malo višje od cedre na istem brežuljku ali griči stoji utica („la gloriette"), do katere pa, če ravno se vidi jako blizu, prideš le po mnogokratnib ovinkih okolu celega griča. To je tako imenovani labirint Že misliš, da si tam, že imaš pred nosom „glorieto", a pot te še vodi daleko okolu; okolu steze pa je železna ograja, katere ni moči presko-skočiti. Nazadnje človeku Že prihaja smešno in navadno vsak obikovalec v najboljem humorji ali celo z glasnim smehom prisopiha do zaželjeuega cilja. A tukaj ga obilo odškoduje za trud in potrpežljivost diven razgled na nekatere strani Pariza in jednega dela okolice. Tudi stara cedra se vidi s tega visokega mesta prav lepo; pogled na njo od zgoraj ni nič manje mičen, kot isti od Btrani ali od zdolej. Zo o logičen vrt je tudi jako bogat. Ne bom našteval mnogo imen, da ne bo priličalo pismo katalogu, samo hočem spomenoti, najvažneje živali, katerih mislim ni lehko videti v vsakej menažeriji, pa tudi ne v katerem si bodi zoologičnem vrtu. Mimohodom naj omenim, da se Schoubrunski vrt pri Dunaji ne more niti z daleka primerjati s Pariškim. To je razloček kakor mej bogato obloženo mizo kake gostije in na siromaško večerjo poljskega delavca. Prvo ki ^beležil bivole, katere sicer iz Bolgarije poznam kot domačo uprežno živino; pa tukaj je videti raznih še divjih plemen. Divji volovi iz Cambodže, medved iz Tonkina, hijena (eru-cuta) od Nosa dobrega upanja, leopardi, perzijski lev, kraljevski tiger, indijski panter, litavski in ameriški (črni) medved. Videti je tudi bel medved. Vsakovrstno svinje, šakali, lisice, cebre, konji itd. Od ptic sem si posebno zabeležil: črnega labuda (cyg-rus nigricolus) iz Amerike; tudi na pol črni na pol beli labuđi se nahajajo v istem oddelku. Afriška štorklja od Senegala, katera nosi baje same črno otroke v tamošnje obitelji, — je tudi nekaj redkega. Sokolov je z vseh stranij sveta, še bolj od daleč kot so bili prišli rudečesrajčni „sokoli" k telovadnemu prazniku v Pariz. Kače so pač zinirom nekaj groznega, čeravno so v lepej steklenej dvorani, v katero se gleda skozi debele šipe. One se valjajo leno po raztiih kocih in krpah, pa jim še toplijo sobe, ker so navajene vročega podnebja To so ogromni eksemplari ; boa constrietor, py;hon de Leba, salvator merianae, itd. Malo s strahom se človek približuje krokodilom, ki precej svobodno leže in se solucijo ob robu velikega vodnjaka (bassin). Naštel sem jih oiem. Nadpis pove, da so iz Misisipija. Velikanska okestnica morskega soma leži blizu izhoda a na drugej strani še pogledaš zanimivo prikazen morskega leva (lion marin). Nekateri obiskovalci celo ne pridejo do konca jeden dan, ker se zabavajo z raznimi živalimi, ki se igrajo, kakor opice. Drugi se ne morejo nagledati bleska na perji in krasnih barv ptic iz raznih tropičnih krajev. A veliki in mali otroci se najraje zabavujo z medvedi. Vsakega medveda imenujejo Parižani že od starih časov „Martin", in zmirom jih dražijo z besedami: „Martin! faislebeau!" (postavi se na noge!) Mečejo mu kruha, pa kakih sladkarij, katere ima on posebne rad in včasi jim za dobrikanje napravi veselje, da se postavi na zadnje noge, pa da malo zapleše, ali dr. se popne na drevo, ki ga ima v svojem zatvoru. Ta kratek sprehod po botaničnem in zoologičnem vrtu naj zadostuje, da si napravi blagovoljni čitatelj vsaj površen pojem o bogastvu zbirk in o zanimivosti poBamezuih predmetov. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 24. septembra. Navzočnih 20 občinskih svetnikov, predseduje župan G ra s se 11 i, ki overovateljema zapisnika imenuje obč. svet. Valentinčiča in Zupana in potem prečita deželnega predsedstva naznanilo, da je trgovsko miuisterstvo odobrilo poštnega ravnateljstva v Trstu predlog, da se imata v Ljubljani, na Ljubljanice desnem bregu napraviti dve neerarični poštni odpravništvi, i e d n o v bližini cesarja Josipovega trga, druga na Št. Jakobskem trgu. OJpravniŠtvi ti bodete vsprejemali in dostavljali poštne pošiljatve do 5 ki deloma s karijolo, deloma s pešpošto. Plača za potrebno osobje je dovoljena in obe poštni odpravništvi imata pričeti svoje delovanje s 1. dnem januvarja 18U0. Naznanilo to vzame se z odobravanjem na znanje, g. župan pa pooblašča, da v imenu mestnega zbora izreče zahvalo trgovinskemu ministerstvu in poštnemu in brzojavnem i vodstvu v Trstu. O nasvetih hranilničnega upravnega odbora glede obrestne mere za uloge in posojila poroča obč. svet. dr. Tavčar in sklene se po kratki debati, katere se udeležujejo obč. svet. Petričič, Gogala, Povšein poročevalec, da se bodo hra-nilničue uloge v zmislu pravil (§ 8.) počenši 8 prvim delavnikom, ko se je dotična vsota uložila, obrestovale po 4%, za hipotekama posojila jemale 41/a°/o5 za eskomptovanje, menice in zastavljenje vrednostnih papirjev in vsa druga posojila pa jemale 5% obresti. Vimenu vodovodnega odseka poroča obč. svet. inežendr Hraskv o pogodbi glede stroja in kotlov pri vodnjakih v Klečab. Načrt pogodbe, ki se ima v tej zadevi podpisati mej mestno občino in „Prager Maschinenbau - Actien-Gesellschaft" se prečita in odobri. Rečena družba bode po tej pogodbi pri vodnjakih v Klečali razen dveh horizontalnih parnih kotlov, raznih strojev in sesalk postavila tudi parni stroj s GG konjskimi silami, vse vkupe za 44.180 gld. in jamči za vse to dve leti. Ko bi strojev o pravem času ne postavila, zapade prve 4 tedne po 200, nadalje po 300 gld. ta teden itd. Glede stavbinske Črte za novo deželno bolnico (poročev. vitez Zitterer) se sklene, kakor predlagano, da mora stavbinska črta biti paralelno, kakor delavska stauovanja, ali pa navpik na Dunajsko cesto. Obč. svet. M u r n i k poroča o prizivu posestnika Zabukovca na Opekarski cesti zaradi prizida-nja pritlične sobe ter v stavbinskega odReka imenu predlaga, da se priziv odbije. Obvelja soglasno. Obč. svet. vitez Zitterer poroča o stavbin skega odseka imenu o prizivu g. Odlazka, ki bi v Parnih ulicah štev. 17. rad zgradil kegljišče in predlaga, da se mu to dovoli. O tem uname se debata. Obč- sv. dr. Tavčar opozarja, da se bode baš v tem okraji mesto razvijalo, da je kegljišče obrnjeno na ulico, kar ima svoje nedostatke. Ker je še drugih pomiBlikov, predlaga da se priziv odkloni. Pro et contra so v tej zadevi govorili obč. sv. Vel ko vrh, M urni k, Zitterer in Gogala Naposled vsprejme se predlog Tavčarjev. Računi glede dotacij tukajšnje velike realke in ž njo združene modelirske šole za šolsko 1. 1888. odobre se po šolskega odseka poročilu (poročevalec vitez Zitterer), isto tako računi 4 mestnih šol. Prošnji II. mestne deške šole za podporo šolski delarni, v katerej se bode letos poleg kartonaže pričela tudi lesna šola, ugodi se po predlogu (poročevalec občinski svetnik dr. Vošnjak) in dovoli 160 gld. podpore. V odbor za neposrednje nadziranje in ekonomično upravo Ljubljauske obrtne nadaljevalne šole izvolita se po nasvetu šolskega odseka (poročevalec občinski svetnik Železnikar) občinska svetnika Anton Klein in Ivan Tomšič. Povodom odobravanja šolskih računov oglasil se je občinski svetnik Vel ko vrh in uprašal, kdaj se bodo predložili računi ob užitninskem zakupu, kdaj oni za bolnico za silo. Grajal je nedostatke pri zgradbah na magistratu in pri novi šoli. V imenu užitninskega ravnateljstva odgovoril je občinski svetnik Valentinčič, da se bodo ra cuui v kratkem predložili, sploh pa, da uspeh ni neugoden. Po končanem dnevnem redu sproži župan Grasselli nujno zadevo in to je mestna, poprej Jalenova hiša na Reseljevi cesti, pri kateri je hlev, oziroma strešje tako trhlo in preperelo, da se je vsak hip bati katastrofe. Prisotni mesti komisar J. Tomec Čita koinisijonalni og'ed, po katerem bi za popravo trebalo do 300 gld. O tem nastane preobširna debata. Ko so v tej zadevi govorili občinski svetniki dr. GregoriČ, Velkovrh, Valentinčič in Hraskv, obvelja naposled predlog Hraskvega, da se na pohabljeni hlev ničesar ne investuje, marveč hlev in kar je zraven podere. Domače stvari. — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Upravni odoor izbral si je podpredsednikom gosp. Ivana G o gol o, pisarničnim ravnateljem gospoda drd. Ignacija Kotnika. Gosp. Vaso Petrićić je član upravnega odbora iu ravnateljstva. V zmislu § 7. svojih pravil vsprejemala bode hranilnica po-čenši 8 1. dnem oktobra na jedno knjižico uloge od 1 gld. do 5000 gld. — (MeBtna hranilnica Ljubljanska), ki se bode otvorila in ob jednem začela poslovati dne 1. oktobra, ima svoje prostore v pritličji Ljubljankega magistratnega poslopja. — (Mestni zbor L j u b Ij a ns ki) pritrdil je v včerajšnji tajni seji hraniluičnega ravnateljstva nasvetu, da je pravni konzulent mestni hranilnici g. dr. Ivan Tavčar. — (Proti pouemčevanju slov. šol) dosegle so tudi občine pri Slatini lep uspeh. Vsled njihovih sklepov, prošenj in rekurzov, izrekel je namreč deželni šolski sovet po dogovoru s štajerskim dež. odborom vsled ukaza od 31. oktobra 1889, št. 5380, da se ima zanaprej na štirirazredni šoli pri Sv. Križi pri Slatini slovenščina „skozi in skozi kot učni jezik" porabljevati. Nemščina se pa bode poučevala le kot neobvezni poučni predmet počenši 8 tretjim šolskim letom, in sicer v 3., 4. in 5. Šolskem letu po 3 ure, od 6. šolskega leta naprej pa po 4 ure na teden. Postavnim za-stopnikom to šolo obiskujočih otrok (starišem, varuhom) pa je na prosto voljo dano v začetku vsakega šolskega leta izreči, da se njihovi otroci oziroma varovanci ne bodo udeleževali pouka v nemščini. — (Zaupnica.) V „Slovenci" čitamo, da je 18 duhovnikov starološke dekanije poslalo zaupnico dr. Mahni ču za njegovo odločno delovanje v „RimBkem Katoliku", Kjer s toliko bistroumnostjo in doslednostjo zagovarja jedino prava katoliška načela na versko-narodnem in vednostim-leposlovnem polju". Nas ta izjava ni prav nič presenetila, kajti seda) velja geslo: „Omnia ad maiorem dodatkolo-giae gloriam". — („Zlata Praha") ima v poslednji številki dobro pogojeno sliko spomenika Vodnikovega in precej obziren spis o delovanji Vodnikovem. — (Poročil) se je danes popoludne gosp. grof Lev Auersperg z gospodično Valentovo, hčerjo c. kr vladnega svetnika, prof. dr. Valente. — (Na moški kaznilnici v Mariboru) imenovan je drugim učiteljem Henrik Triebnik, učitelj na ljudski šoli v Hajdinu pri Ptuji. — (O petletnici „Slavčevi") dobili smo dopi3, da se ni bilo pozabilo naročiti si duhovnika, ki bi na Rožniku maševal, temveč da dotični odbornik ni nobenega duhovnika za isti dan dobil, akoravno se je mnogo trudil. — (Klub slovenskih biciklistov) prirodi pri ugodnem vremenu v nedeljo 29. t. pepolu-dno ob 3. uri na cestni progi Vrhnika-Logatec svojo II. društveno dirko. Prijatelji bicikliškega sporta vabijo se najuljudneje k obilni udeležbi. Vujniki in potovalci opozarjajo se, da bo cesta ob tistem času od 165—26 5 kilometra z dovoljenjem visoke c. kr. deželne vlade prometu zaprta. — (Želez u i ca L j u b 1 j an a-K ara ni k.) C. kr. deželna vlada kranjska objavila je oznanilo, da je trgovinsko ininister.stvo naročilo politični obhod lokalne Železnice Ljubljana Kamnik in s tem vred zvršitev razvlastitvenih obravnav in zajedno komisij glede postaj. Podrobni načrti te lokalne železnice in načrti za odkup zemljišč razgrneni so do dne 5. oktobra t. 1. pri c. kr deželni vladi (v pisarni V, na Bregu štev. 6, v drugem nastropji.) Proga omeujene železnice se prične na Ljubljanskem kolodvoru državne železnice in drži od tod čez polje kataBtralnih občin Spodnja Šiška, Jezica, Stožice na Dunajsko državno cesto, poleg katere pelje do Male Vasi; ondu se zakrene na zemljišča pod Jezico, skozi katera gre do mosta, ki je načrtan čez Savo, od tod se vleče deloma skozi zemljišča katastralne občine Črnuče, deloma po državni cesti k postaji, namenjeni v Podborštu in dospe dalje čez zemljišča katast ralnih občin Črnuče i u Nadgorica pri Dobravi zopet do državne ceste. Potem doide deloma ob državni cesti, deloma čez zemljišča katastralne občine Terzin na postajo v Trzinu iu dalje čez zemljišča katastralnih občin Depolavas, Stob in Domžale na postajo v Domžalah, potem čez zemljišča katastralne občine Jarše na postajo Jarše-Mengeš in naprej deloma čez zemljišča katastralnih občin Homec, Mengeš, Šraarca, Podgorje in Kamnik, deioma ob okrajni cesti k postaji v Kamniku, od koder je dalje nacrtana dovlačnica k tamošnji enimi smod-nršuici. Omenjena komisij na opravila se bodo, začenši vsakikrat ob 9. uri dopoludne, vršila po tej vrsti: Dne 5. oktobra t. 1. od Ljubljanskega kolodvora državne železnice do Male Vasi; dne 7. oktobra od Male Vasi do Črnuč; dno 8. oktobra od Črnuč do meje katastralne občine Nadgorica; dne 9. oktobra od Nadgoriške meje do postaje v Trzinu; dne 10. oktobra od postaje v Trzinu do postaje v Domžalah; dne 11. oktobra od postaje v Domžalah do postaje Jarše-Mengeš; dne 12. oktobra od postaje Jarše-Mengeš do Duplice; dne 14 oktobra od Duplice do postaje v Kamniku; dne 15. oktobra od postaje v Kamniku do erarne smodnišnice. To se naznanja udeležencem s tem pristavkom, da jim je dano na voljo, pri teb komisijah uložiti ugovor zoper razlastitev ali opombo zoper železnični načrt sam, in da smejo le tisti udeleženci, ki so v pravem času uložili ugovore zoper razlastitev, oziroma njih nasledniki, izpodbijati razlastitveno razsodbo. — Hipotekam o zadolženje na Kranjskem) Po izkazih statistične osrednje komisije je bilo 1. 1888. pri kmetskih posestvih na Kranjskem sprememb za 6,680.331 gld. Uknjiženih je bilo na novo 3,036 508 gld. dolgov in sicer 1,003 723 gld. denarnih posojil, 894.582 gld. za kavcije in druge pogodbe, 467.601 gld. vsled ekBekutivnih vknjižb in 460.702 vsled smrti. Izbrisalo pa se je v istem letu 2,515.571 gld. uknjiženih dolgov, mej temi 202.345 gld. zaradi nedostatnega skupila pri ekBekutivnih prodajah. Torej je na Kranjskem leta 1888. ' za 520.937 gld. več bilo uknjiženih, m»go izbrisanih dolgov in je za ta veliki znesek naraslo zadolženje na kmetih, slabo znamenje gospodarskih razmer. Več izbrisalo, nego na novo uknjižilo se je le v naslednjih okrajih: v Kranjskem za 46.801 gld., Logaškem za 32 558 gld,, Tržiškem 24 671 gld., Za tiske m 20 083 gld. in Vipavskem za gld. 36.570 Najvišje novo obremenjenje kaže Ljubljanska okolica 8 436.190 gld. mimo izbrisanih 281.937 gld. Za njem sledi Kamo.-ki okraj s 223.297 gld. novih dolgov, a lo 152.199 gld. starih izbrisanih. — (Iz Vipave.) O vinski letini: Odbor kmetijske podružnice Vipavske naznanja vinskim trgovcem in krčmarjem, da se bode koncem tekočega meseca (septembra) pričela „bendima" (trgatev) po Vipavi. Vinska letina bode v Vipavi glede kvantitete zelo jednaka lauski letini, tedaj srednje dobra, a glede dobrote bode boljša od lanske. Strupena rosa (Peronospora) jo sicer mnogo, premnogo škode učinila zlasti v nižavah, a v viSjib legah je grozdje dobro dozorelo in bode dalo dobro, prijetno in močno kapljico. Oni vinarji pa, ki so škropili trsje z modro palico, imeli bodo izborno vinsko letino; le veselje je gledati trte bogato obložene z zdravim iu sladkim grozdjem. — Lansko leto so se bili krčmarji v Istro zaleteli; a marsikateri prišel je v pest brezvestnemu lahonskemu ali židovskemu agentu in pripeljal je domov mesto poštenega Istrijana, neko črno brozgo, ki se je skuhala v lahon^keni ali židovskem hrainu. Krčmarji in trgovci, ki želite kupico poštenega, dobrega in zdravega Vipavca, obrnite se brez skrbij k svojim rojakom v Vipavo, in ne bodete se kesali, ne Vi no pivci Vaši. Svoji k svojim! — (Mačeho) ubil je pretekli teden kmetski fant France Bezeljak v Jeličnem Vrhu pri Idriji. Bezeljak bil je z mačeho v vednem prepiru in tudi usodepolni dan bilo je tako. Mačeha hotela je že iti kam drugam spat, a pastrk jej je zatrjeval, da jej ne bode nič zalega storil, na kar je šla spat. Spečo je Fran Bezeljak z „drite!jcem" dvakrat tako močno po glavi udaril, da je bila takoj mrtva. V obče se misli, da se morilcu včasih v glavi mePia, ka^ti pred šestimi leti si jo bil sam odsekal levo roko. — (Razpisano) je mesto evidenčnega nadzornika v IX. razredu v Ljubljani. Prošnje v 14 dneh. — (Razpisana) je služba nadučitelja v Ko-sani. Plača 500 gld., priklada 50 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. oktobra. — V St. Vidu nad Ljubljano razpisana je služba 2. učitelja. Plača 500 gld. Prošnje do 15. oktobra. Telegrami »Slovenskemu Narodu": London 24. septembra. Boulanger rekel včeraj zastopniku lista „Presse", da je z izidom volitev jako zadovoljen, a da hoče počakati še ožjih volitev, predno bode svoje korake storil. Ako se pri ožjih volitvah, česar ni dvomiti, pokaže večina revizijoiristov, potem mora sedanje ministerstvo odstopiti; potem bode se sklicala „constituante", on pa se postavil večini na čelo. Peterburg" 24. septembra. Kraljica grška odpotovala je na Dunaj. Rim 24. sotembra. Ko je nadškof iz Cosenze včeraj v Renei stopil na voz, da bi se vrnil v Cosenzo, ustrelil je cerkovnik z revolverjem vanj in ga ranil na desnem stegnu, k sreči ne nevarno. Zlodejca so prijeli. Dunaj 25. septembra. S cesarskim patentom, danim v Godollo dne 22. septembra sklicani vsi deželni zbori raz ven dalmatinskega na 10. dan oktobra. Verona 25. septembra. Včeraj podpisal se je konečm zapisnik o mejnarodnem želez-ničuem uradovanji iu carinskem postopanji na kolodvoru v Ali. Reval 25. septembra. Znanega zrako-plovca Lerouxa zagnal je veter v morje, kjer je utonil. Bazne vesti. * (Električna razsvetljava v nunskem samostanu) Pri Uršulinkah v Olomuci storili bodo v kratkem električno razsvetljavo. To je gotovo prvi (ženski) samostan v Avstriji, ki bode imel novošegno luč. * (Tatvina na pošti.) Iz Prage se javlja 23. t. m.: Mej poštnimi pošiljatvami z dne 19 t. m. došlirai tukajšnji glavni poUi iz Smihovega našli so namesto 1071 gld. papirnate izrezke, katere je dolgoprstnik zamenjal za bankovce. Nekega tatvine sumnega poštnega slugo so že prijeli iu zaprli. * (Sleparija pri carinskem uradu.) Pri glavnem carinskem uradu v Budimpešti prišli so te dni na sled velikanski slepariji slični oni lanskega leta na Dunaji. Razni kupci so namreč srbske češpljo, od kojih je plačevati 1 gld. 50 kr. carine, objavljali kot carine prosto blago, jih potem s sporazumljenjem carinskih uradnikov dobivali v Budimpešti zopet v pest, jih lepo prodajali ter državo opeharili baje za 100 000 gld. Finančno obla stvo prisodilo je sleparskim kupcem 8000 gld. globe SE Murnu zvor: M tO j I za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. aifrajfti saaasuec Družba sv. Cirila in Metoda. Uplačalo su podružnice: GoriSka......... Gorenjska Dolin«...... Blejska......... Gornji Grad ....... Ribniška......... Ženska v Gorici...... Sv. Ivan pri Trstu...... Pivka......... . Dornberg........, Smarije pri Jelšah...... Greta pri Trstu....... Tolsti Vrh na Koroškem . . . Crno na Koroškem...... Brdo na Kranjskem..... Tržaška.......... Celjska.......... Poljanska......... Kranjska......., . Darovali so: Vesela družba v Celovci . . . . Dohod veselice v Poljanah . . . Dr. Bauar, župnik v Št Lfplu . . A. Wie<»er, dekan v Grabštujuii . Volilo Helene Robič v Radovljici 62 gld. 57 kr. l-r> „ - „ n , - i 4f> „ - n 31 , — „ 110 - — . 18 45 25 60 102 4K 40 56 409 28 47 13 87 20 90 66 69 20 80 70 7 63 10 5 10 20 V Ljubljani, dne 21. septembra 1889. Dr. Jos. Vošnjak. blagajnik. Javna zahvala. Pri ljudski veselici dne 15. t. m., ki smo jo priredili v proslavo petletnega obstanka našega društva, pripela jo gdč. Zofija V al e n t i n č i č - o va na našo zastavo prekrasen, dragocen trak, ki so ga darovale nekatere odlične narodne dame Ljubljanske. Za ta prelepi dar, ki ga je po načrtu g. S. S tegnar-j e vem mojsterski izgotovila gdč. Ivana FOderl-ova, zahvaljujemo se najtoplije vsem darovate-Ijicam, posebej pa še preblagorodni gospe Mariji M urni k-o vi, po čegar prizadevanji so je vse to izvršilo, in gdč. Z. V a 1 a n t i nči č -e v i. — Dalje se zahvaljuj« ino slav. mešanemu pevskemu zhoru Šišenske čitalnico za preprijazno sodelovanje, g. I. Al eden-u, ki nas je posebno očaral v novem po g. Benj. Ipavcu zloženem čveterospevu „Oblaku", in vsem, ki so k tej veselici sploh kaj pripomogli. V Ljubljani, dne 21. septembra 1889. ODBOB slov. del. pevskega društva „Slavec". rJP nj c? i j 24. septembra. Pri Moliti : Lokamuč, Mena, Ruitinger, Wolf z Dn nuja. — 1'armeiiiani iz Curognana. — Šrepel iz Zagreba. — Weitbrecht iz Kslingena. — Kowando iz Gradca. — Hamuš iz Haasburga. Pri .Slonu: (Jallman iz Draždan. — Juliani iz Vipave. — Btaudiuger, Feldman, Steinbeck, Dorobitz z Dunaja. — Kneul iz Kranja. — Fišer iz Haide. — Veith iz Merana. — Leebner, Leve iz Trsta. — Becker iz Achena. Pri .lu#.U4>m kolodvoru : Klobus iz Slapa. — Le-vastik iz Trsta — Neuarth /. Dunaja. Pri avtitrljtikcui coMitr|i : Štrukelj, Podobnik iz Cirknega. Umrli so v LJuE>IJaiii: 21. seteinbra: August Eržen, črezljarjev sin, 7 dni, Poljanski nasp št 48, za božjastjo. — Ana Nekerman. modistinja, 49 let Kravja dolina št. 11, za katarom v čre vih. — Matilda Razinger, učiteljeva žena, 36 let. Židovska ste/a št. 6, za jetiko. 22. septembra : Jo-efa Ermacorn, polirjeva hči, 8 mes., Kongresni trg št. 7, za jetiko. 23. septembra: Matilda Arhar, mizarjeva hči, 18 mes., Dunajska cesta št. 7, za vnetjem hrbtnega mozga. V deželne j bolnici: 19. septembra: Anton Brodar, ključarjev sin, 16 ur, za oslabljonjem. Meteorologično poročilo. S Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. o. 7. zjutraj 2. popol. 9. svečer 7305 mm. 7342 ram. 7364 mm. 10 8° C 11-0'C 9 6° C Sl. 8vz. sl. vzb. sl. vzh. obl. obl. dež. 21 50jim dežja. —• B 09 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7317 mm. 733 1 mm. 732 6 m,n. 8 8° C 12-8'C 10 6° C sl. sv/., brozv. sl. szh. obl. obl. obl. 0 00 mm. ZD-tmajslca, boiza dne* 25 septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — gld. 83 75 84-45 110 60 99 45 917 — 305 80 119-55 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta...... S4/,, marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditno akcije..... London........ Srebro........ Napol......... 0. kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/o državne sreSke it 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0 . . . . Qgerska papirna renta 5°/0 . . . >/„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld Zemlj. ob<*. avstr. 4,/i°/0 zlati zast. listi , Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 ,, Akcije anglo-avstr. ba ike . . 120 ,, rraniinway-drnšt. velj 170 gld. a v. gld. 9-477, 5 68 58-40 250 gld. 100 . 133 gld. 174 „ 99 „ 122 ;; 119 „ 182 20 13? 231 danes 83- 90 84- 60 110 60 99*65 919 — 307-20 119 60 9-47«/, 5-67 58-37'/, — \r. 25 90 10 75 50 25 50 50 50 Dobro upeljana prodajalnica z vso pripravo (767—2) v Železniki 1« na dobrem mestu «la|e se poil po voljnimi pogoji v najem. — Natančneje se izve pri posestniku Janeiu Gril-u v Železnikih na Gorenjskem. noseča 5000 ki, zavsera nova, proda se x uteži vred xa 170 gld. Kaj več pove w. VvUhvU v Brežicah na Štajerskem. (781) fjepo posestvo z gospodarskimi poslopji, n j tvorni, travniki in gozdi, tik glavne cesto, blizu šmiirijti. pripravno za gostilno ali drugo obrt, proda se iz proste roke pod ugodnimi pogoji. — Natančneje zve su pri lastnici gospej Ani Mazek v ttmitriji. (759—3) Zastopstva nastavi velika zavarovalni za. za življenje, ki je na dobrem glasu, z jako ugodnimi pogoji. Le zaupanja vredne in v poslovanji izvedena osobo nlijo naj poslati njih naslove pod : ,Asseou-ranz 4884" na Annonoen - Expoditlon von Heinrlch Schalek na Dunaji. (765—2) Razpis službe. Pri podpisani okrajni bolniški blagajnici razpisuje se s 1. novembrom 1889. 1. služba zdravnika kirurga. Letna plača je 1000 gld., 400 gld. pavšala in slučajno tudi prosto stanovanje Dokumentirane prošnje ulože nai so . oktobra t. I. pri podpisani okrajni bolniški blagajnici z dokazom zvršivnih šol in zmožnosti slovenskega in laškega jezika. Okrajna "bolniška "blagajnica v ITatirežini, dne 24. septembra 1889. (779-1) Podpredsednik: Persoglio. Dramatično društvo v Ljubljani. Razglasilo. Dramatično društvo v Ljubljani naznanja onim damam in gospodom, kateri se žele posvetiti slovenskemu gledališču, naj zglase svoj pristop do I. decembra 1889. Dramatična šola je dvakrat nu teden, in sicer vsak četrtek in soboto. Učenci in učenke dramatične Šole morejo za dober igralni honorar koj nastopiti v primernih ulogah. Radi sprejema v dramatično šolo zglasiti se je v društveni sobi (v čitalnici). V Ljubljani, dne 24. septembra 1889. Dramatično društvo v Ljubljani. Dr. Ivan Tavčar, Anton Trstenjak, predsednik. tajnik. (Mlilii ne tuko) v Spodnji Šiški „Pri raci4' h. št. 14. Letna najeinščina 5o glil. (780-1) Itoštjan Tome. Mlad mož čo je mogoče prost vojaščine, ki je vešč nemščini, slovenščini, oziroma laščini, rsprejme se za arissLirjSL v kamnoloma na Nabrežlnl pri Trstu). — Nekaj znanja v kameuarstvu so želi. Vpraša naj bo pri tvrdki O. Tounles v I.jiili- Ijani in bkratu predlože spričevala. (775—1) Fužinsko mleko, smetana in surovo maslo dobiva se VNak «lnii sv«-/«' v prodajalnicah g. Jeana Schrey-a v Gradišči, v Stanovih ulicah, v Židovskih ulicah in na Mestnem trgu. Ti predmeti pošiljajo so po dogovoru naročnikom tudi v hišo. (73(5—3) Maj cisto novega y dijetetiki je naravna, veliko v sebi i majora, z oblastveno koncesijo z umetno, svobodno ogljenčevo kislino nasičena, na novo v trgovino došla Kostrevniška Rimska slatina pri ltf>g*atcL Srečno zjediujeuje prirode in umetnosti, nepre-kosljiva dijetetična pijača, kakeršne še dosedaj ni bilo, ruflništo-slatinsta sodna voda, zdravejša, kakor tako imenovana v sifonih napolnjena, bolj se peneča, nego druge nahajajoče se mineralne vode. Dobiva se v vseh boljših lekarnah, prodajalnicah rudninskih vod, pri trgovcih iu direktno pri osktbiii.šivii Rimske slatine, pošta Rogatec-Slatina (na Štajerskem). (305—22) Srednja temperatura 10 5° in 10 7°, za 3-3° in 3-2° pod norinaloin. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX! £ I.B-:OI»fiJI.» l|rr&.\g^.oilBKK«U. Svoji k svojim! Veseloigra v 1 dejanji. Spisal Dr. J. Vošnjak. Igra sa jo v prvič igrala pri Vodnikovi slavnosti iu bila od občinstva vsprejeta z največjo naudušenostjo. ■ O 9 Qi Dobiva so v ..Narodni Tiskarni" v 1.1 nblJaul in v VHek knjigurimli. Cena 3 O It r>. (s poštnino vred). Svojim čuBtitim p. n. kupovalcem in trgovskim prijateljem u8ojam se naznanjati, da sem si pravočasno preskrbel veliko zalogo starega dobrega vina in sem torej v prijetnem položaji, da lahko, kakor poprej, vsem častitim naročbam ua vina prejfinjih let ustrezam. Z velespoštovanjem LEOPOLD HONIGSBERG, (770-D vinska veletrgovina v Zagrebu. £ IiEOl'OtiO IIOi\I«WS«KK«K. H XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1. 37 FS