Št. 209 Trsti v sredo 30. julija 1813; Tečaj XXXVI * IZHAJA VSAK DAN *k ftaseljth in prazniki« «8 5., eb ponedeljkih e> C. ijutraj. šce*. 89 prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ mnogih VjfAtiraah v Trstu in ok-^iici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdor-DorabergTs itd. Zastarel« Ste t. po 5 nvč. (10 stot.) »&IA8I RE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokosti 1 CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »■"isMaice, zahvaie, poslanice, oglasi denarnih zavodov pe et nm Za o^laae v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka sif-^ejjaa vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, n«j-pa 40 stot. Ogla."« sprejema Inseratni oddelek uprava — Plačuje se izključno le upravi „Ediaosti". Plačljivo In toiljive v Trstu. SPINOST Glasilo politMfoaga druHtvm ^Ukoft" m IMmtrtke. NAROĆNiNA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na ročbe bres doposlane naročnine, se uprava ne ozim. ■eaetatae m b*4«ljak« „edihost!" ium : »ji mU lete Kmb 8*30, it >*l UU Kroa a tO. Tai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo liata. Nefr&el&> vama piama aa aa »preje maja la rakopial aa aa vračaj a. Naročnino, oglaaa ia reklamacija ja pošiljati na upravo T7REDNIŠTV0: aHe« Giorgl« Galattl 20 (Narodal daa) Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN UODIN JL. Las*-(k feneereg lista „Edinost*. - Natisnila Tiakarna .Edinoit', i piaana sadruga s omajanim poroštvom v Trata, once Giorgie Oalatti Stav. 20. •hranllnlCnl ra«un Jtev, 341-652. TELEFON It U-5I. Častiti oolllcl kraških kmečkih občin! RadoBtno me je presenetila vest, ko sem cul o zmagi samostojnih kandidatov na našem Krasu, osobito pa zato, ker smatram Vaao zmago, cenjeni volilci, sijajnim potrdilom edine, prave in rešilne poti, da morejo slovenski poslanci v goriškem deželnem zboru odločno in složno zastopati koristi slovenskega naroda na Goriškem na narodnem, kulturnem in gospodarskem polju. Prisrčna Vam hvala na izkazanem zaupanju ; izvolite sprejeti moje zagotovilo, da bom v družbi drugih slovenskih poslancev vse svoje skromne moči žrtvoval za vresničenje našega smotra. Okrepiti se moramo narodno in gospodarsko ! V to moramo zastaviti vse sile in dal nam Bog, da z Vašo podporo dosežemo pravi uspeh! KOMEN, 27. julija 1913. Fran Dominko. BRZOJAVNE VESTI. Mirovna konferenca v Bukareštu. BUKAREŠT 29. (Izv.) Danes se |e vršila pr?a formalna seja mirovne konference, na kateri so si delegati izmenjati svoja po-verllna pisma. Jutri se bo vršila prva meritorna seja konference. Ta seja bo historičnega pomena, ker bodo Srbi in Grk! jutri orvič cflcijaiao naznanili svoje mirovne pogoje. Srbija in Grška želita, da se končajo mirovna pogajanja z definitivnim uspehom in zato odklanjata premirje In tudi preliminarni mir. Le na ta način bi bi! rezultat trajen in bi tudi ne bilo treba evropske revizije pogodbe. Nasprotno pa stcji Bolgarska na stališču, da naj imajo bukareški dogovori samo provizorni značaj In naj postanejo pravomoćni Šele tedaj, če jih sankcijonfra Evropa. Bo! garski delegati so tudi mnenja, naj o onih točkah, glede katerih ne bi prišlo do sporazuma, razsodi Evropa. Zatrjuje se, da bodo srbski delegati v svojih zahtevah zmerni in iz izjav srbskih državnikov je razvideti, da se bo Sibija v bistvu zadovoljila z zahtevami, katere je precizirala Že pred izbruhom vojne. Spopol niti jih hoče le z garancijami v strategičnem oziru. Zahtevala bo namreč tako mejo, da bo v strategičnem oziru zavarovana zoper vse eventualne bolgarske napade. Glede grških zahtev se govori, da bodo jako ostre in ministrski predsednik Veni zelos Je že danes v nekem interwlewu izjavi!, ća Grška zlasti ne more reslgairati na Kavslo. Bolgarski delegati se silno trudijo, da pridobe Rumune popolnoma na svojo stran. V bukareški javnosti že zelo neprijetno ob čutijo bolgarsko servilnost. Bolgari neprestano poudarjaj vodilno vlogo Rumunije in govore ostentativno o bolgarsko-rumunski ententi, ki v resnici ne obstoja. Rumunija je dosedaj igrala lojalno in pametno vlogo in srbsko-grški raercdajn! krogi so prepričani, da ostane tej vlogi tudi v naprej zvesta. Glede izgledov o poteku mirovnih pogajanj si vesti zelo nasprotujejo. V Sofiji prevladuje velik op fmlzem, katerega kažejo tudi srbski oficijalai krogi, a mednarodni politični krogi S7are pred prevelikim optimizmom. Turška nevarno3t še vedno obstoja. Evropa se dosedaj še ni odloČila za noben korak proti Porti. Iz Pariza se poroča, da se bo na današnji seji veleposlaniške reunije razpravljalo o tekstu skupne note, kateio izroče velevlasti Poiti. V tej noti pozovejo velevlasti Porto, naj umakne svo|o armado za linijo Enos-Midija, a obenem ji bodo namignile, da sme pričakovati nekaterih ugodnosti, če bo poslušna. Kaj se zgodi, če se Turčija ne uda, o tem pa vlada še popolna nejasnost. DipiomaiiČna vest iz Pariza zatrjuje, da se poteguje Rusija za evropski raancfat, a berlinske vesti govore o nameravani brodovni demonstraciji, ki pa gotovo ne bi imela uspeha. Neka ruska vest poroča, da je Rusija resignfrala na idejo oku-paci.e Armenije, ampas hoče izkrcati svoje vojaštvo direktno v evropski Turčiji in izgnati Turke iz Tracije. BUKAREŠT 29. (Izv.) „Universul" prinaša inte?w!ev s srbskim delegatom dr. Spalajkovlčem, ki |e izjavil: .Srbi zahtevajo zaključitev definitivnega miru na podlagi srbsko-gršklh zahtev. Srbija bo zahtevala strategično mejo z Bolgarsko in upaafe Bolgarske, da se )i posreči razdvojiti zaveznike, je prazno. Srbija ne bo sklenila nl-kakega separatnega miru in tudi ne privoli, da bi se razpravljalo o stari zavezniški pogodbi, ki ia Srbijo ne e k si s tira več". Srbsko poslaništvo v Bukareštu označuje poročilo „Universula* za i etočno in izjavlja, da .Universulova" izvajanja ne odgovarjajo mnenju in naziranju srbskih mero-dajnih krogov. BUKAREŠT 29. (Izv.) V srbsko-grških krogih vlada napram bolgarski taktiki velika nezaupljivost, ki se še stopnjuie vsled tega, ker se trudijo Bolgari dobiti Rumune popolnoma na svejo stran in vsled tega, ker je pričelo sofijsko časopisje zopet s svojim starim intransigentnim prevzetnim pisanjem proti Srbom in Grkom. Del šovinističnega bolgarskega časopisja zopet govori o srbskih fantazijah, katere da bo morala bolgarska armada fzbiti Srbom iz glave. BUKAREŠT 29. (Kor.) V tukašnjih političnih krogih konstatirajo z zadovoljstvom, da imajo vsi zastopniki absolutno polnomoč, tako da je upati, da bodo pogajan|a brez velikih težkoč končana v ne preveč dolgem času. BUKAREŠT 29. (Kor.) Oficijozna »Presa" piše v svojem uradnem članku, da bo Rumunija nadaljevala važno vlogo zmernega posredovalca, vlogo, ki ne zahteva za Ru-munijo niti materijalne niti moralne hegemonije in katero je prevzela le za to, da dobi zadoščenje za svojo izpolnjeno dolžnost. BELGRAD 29. (Kor.) Uradno se poroča : Vladni organ „Samouprava" v svojem današnjem uvodnem Članku odločno zavrača postopanje belgrajskega dnevnika .Štampa", ki očita Rumunlji, da igra kot prijateljska sosednja država vlogo sodnika in agenta sovražnika. Odkritosrčno je treba obžalovati, pravi „Samouprava", da je sebski hst na podlagi napačnih poročil in naziranj brez povoda na tako oster način napadel državo, ki je s svojim korektnim postopanjem dokazala svoje dobre namene in dispozicije in mnogo pripomogla k vdejstvitv) trajnega ravnotežja in miru na Balkanu. Ravno tako (e neopravičen napad Imenovanega lista na suverena prijateljske sosednje države, ker Je bil pač naprošen, da Je interveniral v Bel-gradu in v Atenah v prilog ustavitve sovražnosti. .Mi smo", pravi .Samouprava", .lahko zadovoljni s postopanjem Rumunije in njenega vladarja. Postopanju Rumunije naše popolno priznanje". Boji med Grki in Bolgari. ATENE 29. (Kor.) Vojno ministrstvo objavlja sledeče poročilo glavnega grškega stana : Sovražnik, ki se je po porazu dne 26. t. m. umaknil proti Džumaji, je hotel nadaljevati umikanje proti severu, ko Je dobil močna ojačenja, ki so prišla iz Caribroda in preko Čustendila v Džumajo. A vsled o|ačenj je skleni! zavzeti zopet svoje prejšnje pozicije. Koncentriral je močne oddelke na našem desnem krilu in posebno na višinah severovzhodno od Džumaje. Radi tega je prišlo na našem desnem krilu do hudega boja, ki |e trajal ves dan, ne da bi se odločil. Naše izgube so bile velike, a izgube sovražnika ie veliko večje. Ko se Je dne 27. t. m. boj končno končal z našim uspehom, se je sovražnik popolnoma poražen ponoči umaknil. Zadnje Čete je naša artile-rija krepko zasledovala. Ko so naie čete pri zasledovanju dospele 4 km Južno od Džumaje, je sovražnik mesto zapustil in Je poprej še zažgal. Grški in turški oddelek mesta sta popolnoma vpepeijena. Na naši linij?, se boj še nadaljuje. Odločilna bitka pri Kresni. SOFIJA 29. (Izv.) Pri prelazu Kresni se bije odločilna bitka med Bulgarl in Grki. Boji med Srbi in Bolgari. DUNAJ 29. (Izv.) .Zeit" poroča Iz Belgrada, da se je vršila pri Krivi Palanki več|a bitka med Srbi in armado generala Toševa. Srbskim četam se Je pod poveljstvom polkovnika Midiča posrečilo vjeti celo brigado bolgarskih vojakov. V srbskih rokah se nahaja tudi železniška proga Čustendil*Sofija, tako da je ozadje bolgarske glavne armade ogroženo. Komi sari jat na Celkem. PRAGA 29. (Kor.) Češki deželni odborniki so se z&Iasili danes pri namestniku knezu Thunu in mu izročili protest proti kršitvi deželnega reda. PRAGA 29. (Kor.) Člani deže'ne upravne komisije so posetili danes cb 11 dopoldne predsednika grefa SchG iborna, ki jih je zaprisegel. Ob 12 opoldne so bili dodeljeni članom upravne komisije uradniki posameznih departmajev. PRAGA 29. (Izv.) Ciške stranke pripravljajo energičen boj proti komisarijatu. Narodni sodjalci so sklicali za 3. avgusta veliki tabor v Prago, na katerega so po vabu! vse napredne In narodne Češke stranke. Češki deželni odborniki so izročili knezu Thunu oster protest proti uvedbi komlsarl-Jata, katerega označujejo za ustavolomstvo. Pasivna rezlstenca se ne izvrši; sicer Je bi! dež. odbornik Ždats\y danes zepet v svojem uradu, a se Je po uradnih urah poslovil od svojih uradnikov In se ne vrne več na svoje mesto. — Tudi Nemci pripravljalo kontrolo nad delovanjem komisije, češ da Ji ne morejo zaupati, ker obstoji v pretežni večine iz Čehov. Krobatln v avdijenci. 1SCHL 29. (Ker.) Cesar |e sprejel danes vojnega ministra Krobatln a v posebni avdijend, ki Je trajala skoro dve url. Krobatln je poročal cesarju o tekočih zadevah svojega resorta. Koalicija pri Skerleczu. ZAGREB 29. (Izv.) Na ponovno povabilo se Je koalicija danes odzvala in prišla na konferenco h Skerleczu. Konferenca pa |e bila samo informativnega značaja. Zopet proces na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 29. (Izv.) Alexander Weckerle je z vsemi bivšimi ministri koalicije vred naperil proti poslancu Herczegu zaradi nekih n|egovih izjav na volilnem shodu v Aradu tožbo zaradi obrekovanja. Nadomestna državnozborska volitev na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 29. (Kor.) V volilnem okraju Huszt je bil danes izvoljen Josip liles, Član vladne stranke. Demisija italijanskega mornariškega ministra. RIM 29. (Kor.) Mornariški minister Leonardt Cattolfca je podal demisijo, katero je kralj tudi sprejel. Njegovim naslednikom ie imenovan kontreadmiral Mlllo. Nezgoda avstro ogrskega poslanika. CARIG3AD 29. (Izv.) Včera| so se splašili konji, vpreženi v voz a?stro-ogr-skrga poslanika markgrcfa Pallavlcinija. Konji in voz so padli v morje. Poslanik in kočijaž sta se rešila, skočivši z voza. Francoska zbornica. PARIZ 29. (Kor.) Senat Je sprejel celokupni proračun z 233 proti 68 glasovom. Sprejeta Je bila tudi resolucija, naj se prično v prihednji sezijl razprave o splošnem in progresivnem dohodninskem davku. Ali se res kaj pripravlja proti nam?! Na Javnem obzorju se pojavljajo čudni znaki . . . Naša kamora Je velezadovoljna z odredbami c. kr. oblasti. Iz vriskanja v italijanskih listih odmeva neka samozavest, kakor da občutijo prijetne pomladanje sapice, oznanjevalke povratka nekdanjih .lepih" časov iz leta 1897 do 1898, ko so iz „višjih ozirov" in po ukazih z Dunaja državne oblasti z vso svojo avtoriteto in z vsem svojim aparatom dušile v slovenskem ljudstvu sleherni odpor proti vsakemu še tako brutalnemu in še tako nezakonitemu nasilju od strani gospodovalne stranke, in ko so gospoda na namestnlšivu z zadovoljstvom in naslado gledali iz svojih oken na divje gonje po tržaških ulicah proti Slovencem. Tistih časov, ko so naše ljudi, ki so povodom smrti cesarfce Elizabete, torej v pre-kipevanju dinastičnega čustvovanja, prišli v konflikt z zakonom — tirali o belem dnevu po tržaških ulicah v zapore v največ! gavdij pobesnele druhali; tistih časov, ko Je bil možen državni pravdnik. ki Je na pozne]ih razpravah cinično poziva! sodni dvor, naj v teh kazenskih procesih u v a ž u j e javno mnenje; tistih časov, ko niti globoko užaljenje narodne duše vsled dogodivše se nezaslišane politične luropari|e, niti ne motiv užaljenega d i n a s 11 č -nega čustvovanja nista veljala kakor olajševalna okolnost in nista mogla ublažiti drakoničnih obsodeb; tistih časov, ko so najbolji sinovi naše okolice, seda| ugledni in občespoštovani gospodarji, polnili tržaške ječe . . . radi višjih ozirov in ker je kričalo po tem tržaško „javno mnenje". In naša kamora se raduje, ker se Jej zdi, da so |o Jele ob ve vati pomladan|e sa- p ce, napovedovalke renesanse tistih tako žalostnih dni, da se že ob ramem spominu !na nje še danes krčijo srca naših oko-: iičanov. Do kolike mere so te nade naših rli-fgarhov In italijanskih šovenov opravičen? v morebitnih informacijah, ki so jih prejt'i Iz ! krogov cenlralne vlade, seveda ne vemo; ; to pa vemo, da moramo biti pripravljeni na vse In tudi na p o v -jratek dobe nekdanjih neiz-prosaih persekucijl Iz gori rečenega je razvidno, da tega lopczorjenja naše javnosti ni umeti k-kor !oseben afront proti g. namestniku, princu ; Hohenlohe. Previsoko mnenje imamo o nje-' govi pravičnosti, da b! si mogli domnevati, da bi se po njegovi volji pripravljal pov-|ratek krutega režima Lepretlsov in R nal-■ dinljev, tistega režima, ko so v namestitveni palači pili šampanjca ob vsakem uspehu italijanske srditosti proti slovenskemu pre-bivahtvu, ko je ob največjem udarcu, ki je zadel t'žaško Slovenstvo — ko je do neba kričeča volilna goljufija ugrabila okoličanom stari n|ihov državnozborski mandat — vl*okl naoiestništvenl uradnik na |avni ulici vsk ikal, da je to najlepši dan njegovega življenja; rtžima, ko so kamorašk! bogataši v zahvalo za uslug« plačevati dolgove visokih državnih funkcionarjev . . .1 Ne, tega ne verujemo o sedanjem namestniku? To celo izključujemo, ker vemo, da ni le preplemenitega mišljen,'a, ampak tudi — prepameten avstrijski uradnik, di ne bi vedel, kako nevarno za državni interes bi bilo to, ako bi ob obstoječih političnih in narodnostnih razmerah s'ovanski žlv.-lj tirali v obup . . .1 Ali vemo tudi, da Dunaj je daltč od Trsta, da tam gori ne vidijo vsega, kar vidi on v Trsto, da so tam gori še v veljavi stare birokratske tradicije in stara slepota, ki ne vid! in ne umeva znakov na zelenem dreve3u sodobnega življenja. In potem vemo tudi, da je volja iz za zelene dunajske mize močneja, nego so razlogi pameti kakega tržaškega namestnika . . . ! Z3to na3 vmemifja sedanja praksa državnih oblasti v Trstu in ne izključujemo, da se nam vračajo tud! dnevi težkih izkušenj. Zato je pa naša dolžnost, da opezar-jamo slovensko javnost tudi na to možao3tf Zadovoljstvo v Italijanskih listih je pomemben simptom, ki ga ne smemo lahkomiSl^eno prezirati, kipana| nas ne spravlja v m a 1 o d u š j e I Za to ni razloga. P; e bili smo že mnogo kritičnih, žalostnih časov, in prebijemo Jih tudi v bodoče, ako se pripravimo, da nas ne zalote nepripravljene! Včeraj smo Izpregovorili na Italijansko adreso, naj si gospoda nikar ne domišljajo, da je odporna sila v našem narodu klonila. Danes se obračamo z enaki n opominom na adreso državnih oblasti, naj se nUar ne udalajo taki zmoti in naj ne delajo krivih zaključkov Iz dejstva, da se naše ljudstvo za sedaj vede potrpežljivo napram očitno oživeli samoz; v;sti in drznosti itaiijars2e iredente. Zgodovina dogedsov zadnjih 20 let daje dovoli izgledov In dokazov o odporni sili našega ljudstva, č!m vidi nevarnost za svoj obstanek. Igra s čustvovanji naiodne duše je nevarna igra, ki more spraviti v gibanje strune, ki se oglašajo še le v skrajni sili. Sedanjega gospoda namestnika ni bilo v Trstu v ietih 1897 do 1898. Naj si le izvoli dati predložiti sodne akte o tedanjih kazenskih procesih, kjer dozna v dogodkih, k! so prinesli krvavih žrtev nad naše ljudstvo, ki pa jim niso bile posltdice take, kakor so Jih pričakovali naši naredil sovražniki in marsikdo drugI: ne le, da i:iso uklonile duha našega ljudstva, pač pa so ga še podžgale k še več|im naoorom v svojo obrambo. S kakim uspehom? O um govore uspehi volitev, o tem govori ves naš napredek, radi katerega jadikuje nedeljski večerni „Piccoio* v dolgem član* u in s katerim se bomo bavili o prilik'. Niso pa oni dogodki oživeli le duhov preti italijanski nevarnosti, marve; so tudi — in !tega dejstva caj ne prezirajo gospodje za • viadnhni mizami — temeljito pre-d r u g a č i 1 i d i s p o z i c i j e proti vodilnim državnim faktorjem, zrušili so vero vnašem ljudstvu, da bi moglo še Iskati pri □ jih pravice invarstva pogojev za svoje življenje enakopravnih v tej državi. Danes prešinja naše ljudstvo ena misel: da smo mi sami sebi najbližji, da moramo pred vsem braniti svojo kožo, svoje življenje, ter da mora za našeravnanje proti vsem drugim faktorjem veljati načelo: do ut des. Dajal ti bom, Če mi boš daja! ti f Strun H. „EDINOST" št 209 V Trstu, dne 30 julija 1913. Ali se res ka] pripravlja proti nara ? 1 Pa dcbro I Nas tolaži vera, da bo narod naš znal braniti svo]o kožo brez vsacega czlra na druge interese, ki utegne{o pri tem priti pod kolesa. Ožja volitev v kmetskih občinah na Goriškem Zmaga samostojnih kandidatov. Volilni bo) v kmetskih občinah je do-bojevan in sicer ssi{a(no zmago samostojnih kanditatov. Klerikalnim novostrujarjem se je posrečilo spraviti v deželni zbor samo enega kandidata od petih. V tolminskem okraju sta izvolfena oba samostojna kandidata, Miklavič s 530 glasovi, Mikuž pa s 514 glasovi proti klerikalnima novostrujarjema A b r a m u in Rejcu, ki sta dobila 485, oz. 491 glasov. V goriškem okraju sta izvoljena samostojna kandidata Gorjup s 1067 in Fur lani s 1054 glasovi, dočim pa je tretji samostojni kandidat KlanjŠček ostal s svo |imi 1030 glasovi v manjSlni proti kleri kalnemu novostrujarju R o j c u, ki je dobil 1067 glasov, a v manjšini sta ostala oba klerikalna novosirujarja O b 1 j u b e k s 1035 In Kovačič s 1036 glasov1. V sledečem podajamo iz'1 v posameznih občinah, s pripombo, da za tolminski okrai manjkalo še posamezni izidi v ob* činah Soča, Šebrelje in Trenta. Okraj »o > iS s S -K B rt X) < Tolminski o a> "S? C* Breginj 30 30 4 4 Cerkno 71 65 114 128 Cezsoča . 20 20 6 6 Drežnica . 15 5 36 35 Grahovo . 48 48 45 45 Idrsko . . 21 18 4 1 Kred . . 47 47 12 12 Livek . . 20 19 12 11 Libušnje . 45 38 43 37 Log . . . 2 2 18 18 Št. Viška Gora 33 39 7 14 Sv. Lucija . . j 54 62 34 32 Ponikve . 11 11 31 31 Sedlo . . 21 20 19 20 Soča . . _ — — — Srpenica . 21 19 13 11 Šebrelje . . . • • — — — — Trenta _ — — — Trnovo . 14 11 5 4 Volče . , 28 30 33 31 Zaga . . 20 20 — Skupaj 530 514 485 491 _ Ck3 Okraj rq »>/1 cv s; U-. rq e=> •XI "S* OeZ Goriški Ajba . . 23 22 39 33 35 32; Anhovo . 10 11 34 27 35 33 Avče . . 2 1 5 29 35 33 Banjšice . 2 2 2 26 26 26 Bate . . 16 16 16 8 8 8 Bilje . . 27 27 28 15 15 17 Cepovan . 24 23 23 19 20 20 Črniče 31 30 30 45 40 41 Deskle . 19 19 22 29 30 28 Pol-Otlita . 17 17 17 20 20 20 Dorn ber*j 46 43 45 43 43 44 Gabrije . 14 14 14 17 17 17 Gojače . 12 12 12 17 17 17 Grgar 9 9 9 20 20 20 Kal . . 22 21 23 68 70 68 Kamnje . — — — — — — Kojsko . 39 45 38 53 63 52 Kožbana — — — — — — Lokavec 14 14 14 22 22 22 Lokov« 26 26 26 22 22 22 Ločnik . 28 28 27 30 24 24 Miren 14 14 14 11 10 15 Opatjeselo . 33 26 26 54 51 62: Osek . . 12 10 10 21 30 30 Ozeljan . 33 33 33 4 4 4 Podgora . . 49 50 48 8 5 7 Prvačina 52 41 42 27 21 30 Renče 52 50 50 18 18 20 Rihemberg . 66 66 65 42 42 40 Ročinj 21 21 24 19 16 19 Skrilje 20 20 20 18 18 18 Solkan 24 27 24 10 10 11 Sovodnje 16 15 14 18 17 23 Šempas . 32 32 32 9 10 10 Standrež . 29 29 28 6 6 Stevrjan . 16 26 17 25 15 18 1 Sv. Peter . 20 18 18 21 21 19 Šmarje . 31 31 31 20 20 20 Trebuša gor . 6 6 7 11 12 12; Trnovo . 10 15 15 20 21 21 Vogrsko . . 43 40 41 41 40 42: Vrtojba . 39 35 35 32 29 38' Vrtovin . 19 19 19 8 8 8 Žablje Vel. . 19 19! 19 10 10 10 Skupaj . 1054i 1030! 1067| 3 03511036 1067 Osedlltika podporna okclla. j Ustanovna seja .Osrednjega vsedlja-škega podpornlškega odbora" se je vršila v petek dne 25. t. m. v mali dvorani .Mestnega doma" v Ljubljani. Udeležili so se seje zastopniki „Danice", .Save", *Slove-n.je", „Krasa", društva veterinarjev, skupine Slovencev v .Zvonimiru", socijallstov in divjakov iz Dunaja, „Tabora", .Triglava" in .Zarje" iz Gradca, .Adrije", ,Dneva" in .Ilirije" v Pragi, poleg tega zastopniki podpornih društev v Gradcu, Pragi in na Dunaju In sicer gospodje dr. Berce, dr. Bretl, dr. Pučnik in dr. Šlebinger ter predsednika dunajskega in graškega krajevnega odbora. Navzoča sta bila tudi zastopnika akad. fer. društva .Balkan" (dr. K Feriuga) in .Kluba celjskih akademikov". Sejo je otvoril predsednik dunajskega krajevnega odbora, A. Koder, pozdravil ?se navzoče, zlasti zastopnike podpornih društev in podal kratko zgodovino podporne akcije. Na Dunaju, v mestu, kjer je največ slovenskih akademikov, kjer so potrebe največ|e in kjer je življenje najdražje, se je najprej vzbudila ideja vsedijaške podporne akcije in ta ideja je našla pri vseh dijaških strujah in skupinah na Dunaju in v drugih dveh univerzitetnih mestih, v Gradcu In v Pragi, najlepši odmev. Ustanovil se je krajevni odbor na Dunaju, ki je prevzel vsu akcijo in pripravljal vse za skupno se|o v Ljubljani in za nadaljno delo. Priskočil mu je na pomoč krajevni odbor iz Gradca. — Skeptično so gledali vsi v začetku na to akci|o, a splošna in vzorna edinost in soglasje dunajskega odbora je izpreobrnila vse neverne Tomaže in uspeh ustanovne seje v Ljubljani mora gotovo vplivati tudi na najhujšega pesimista. Pozabili so dijaki večni spor raznih struj in skupno postopanje pri podporni akciji bo gotovo tudi drugače najbolje vplivalo na odnošsje med raznimi društvi. Fil. Aljančić je orisal načrt za počit niško delo. Uitanovi naj se skupen odbor, ki tvori eksekutivo in vodi začasno, t. j. do začetka šolskega leta, vse delo. Odbor sestoji iz predsednika, treh podpredsednikov treh tajnikov — in sicer po 1 podpr. in 1 tajnik od vsake struje, in enega blagajnika. Za predsednika je bil izvoljen sklicatelj shoda lur. A. Koder (divjak). Za narodno-napredao dijaštvo sta bila izvoljena Radej in Armlč, za nar.-radikalno dijaštvo Zor man in Luschiitiky, za katoliško dijaštvo Aljanč'ć in Velkavrh. Pregledniki so zastopniki podpornih društev. Glavno delo tega odbora bo, da preskrbi podpornim društvom večje dohodke. Zato naj se vrši po vsej Sloveniji septembra mest ca cvetličal dan, po raznih krajih naj se priredijo koncerti in veselice v prid dijašt/a, in kjer ni to mogoče, naj se vrši zbirka potom nabiralnih pol. Pritegniti se morajo k akciji vse ferijalne organizacije in Še ostalo dijaštvo. Centralni odbor vodi celo akcijo, ki se vrši pod egldo podpornih društev. Nabiralne pole bodo nosile pečate podpornih društev na Dunaju, Gradcu in Pragi in podpise predsednika in treh tajnikov. Dohodki cvetličnega dneva, veselic in zbirke se stekajo v denarni zavod, ki bo opravljal zbrani kapital. Odbor bo samo kontroliral vposlane svote in objavljal dohodke po časopisih. Izvolil se je tudi poseben odsek, ki ga tvorijo zastopniki podpornih društev in po dva zastopnika univerzitetnih mest in ki ima nalogo preštudirati dohodke in izdatke podpornih društev, število prosilcev in njih materijelno stanje, žisljenje v omenjenih mestih in z ozirom na te Študije sestaviti ključ za razdelitev denarja med podpornimi društvi v Gradcu, na Dunaju in v Pragi. Drug odsek je publicistični, ki ima nalogo, objavljati po dnevnikih in ostalih časopisih članke o dijaškem socljalnem življenju in otvarjati enketo v podporniškem vprašanju. — Pripravljal bo tla za socijalno konferenco, ki se bo vršila septembra meseca v LJubljani in o kateri je refžriral iur. Lemež. Osrednji v se dijaški podporniški odbor je le začasni voditelj naše akcije. Stalno korporacijo dć] izvoli posebna konferenca, ki tudi očrta njen natančen delokrog. Konferenca tudi pojasni dijaško socijalno življenje. Na tej konferenci se bo referiralo o naši dosedanji akciji in o njenih uspehih, govorilo se bo o načinu podpiranja pri drugih narodih in pri nas, razpravljalo se bo v sredstPih, kako odpomoči d JaSkl bedi in' skrbeti zate, da bo lahko slovenski akademik živel svojemu stanu primerno in končal redno svoje študije, ne da bi imel vedno pred seboj grozno misel, odkod bi dobil svoj kruh za prihodnji dan. Vse slovensko dijaštvo se bo gotovo odzvalo pozivu centralnega odbora, in ako vidi morda kdo v sedanji obliki kak nedo-statek, naj pomisli, da Je ta odbor le začasen, da je njegova naloga samo to, da preskrbi v kratkem času do prihodnjega šolskega leta dohodke podpore im društvom in da se komaj septembra meseca izvoli odboi, čegar naloga bo stalno skrbeti za vsa socijalna vprašanja slovenskih akademikov. Domače vesti. SIcer |e tatvina in ž njo zvezani poizkušeni ; samomer gotovo dogodek, ki zanima vsl-+ Dr. Josip Kušar. V ponedeljek do- kogar, toda glavni povod, da smo poročali poldne je umrl v zdravilišču v Rogaški tako obširno, |e bil drug in sicer ta, da vr Slatini, dr. Josip Kušar, odvetnik v. nemo „Piccolu" in žojlm vred vsej iašk^li Kranju, eden Izmed najidealnejšlh slovenskih beralni kamori milo za drago. Dogodil se je rodoljubov, mož kristalno čistega značaja.1 namreč pred nekim časom slučaj, da Je bil Rojen |e bil v LJubljani in vzgojen v strego aretiran neki uslužbenec naše tiskarne. To narodnem duhu. BI je tudi več let občinski priliko je porabil „P.ccolo", da je s prav svetnik v Ljubljanf, dokler se ni leta 1905. posebao slastjo opisoval vso ono stvar in preselil v Kranj. Pokojnik je bil demokrat z očitnim podlim namenom, da bi oblatil z dušo in s telesom in si je znal pridobiti oaš list, tudi povedal, da je bil dotični* simpatije vsakega. B!1 je velik ljubitelj pri- uslužben pri .Edinosti", kakor da bi ime! rode in navdušen planinec. Kot odbornik; list kaj opraviti s tem, ali bil celo odgovo kranjske podružnice S. P. D. si je pride bil ren za to, če kak uslužbenec tiskarne za-največje zasluge za zgradbo Prešernove koče greši v svojem izvenslužbenem življen|u kaj na Stolu. Naravnost z neopisno ljubeznijo kaznivega. Po „Plccolu" je pograbil stvar, pa se Je pokojnik posvetil sokolski misli, kakor sestradan pes kost, oni Cuttin, ki se Najbolj ponosen Je bil, kadar |e šel v so- j ima za toliko zahvaliti najožjim sovražnikom kolskih sprevodih s praporom kranjskega' našega Usta, in blatil naš Ust na najnesram-.Sokola" v rokah, katerega je nosil ponosno nejši način. .Piccolo" in Cuttin pač nista kljub svoje starosti. Naše občinstvo je go-!premislila, da se vsaka taka pGdlost lepre tovo opazilo na zadnjem Sokolskem zletu rada maščuje, in maščevala se je sedaj tudi na Opčinah med zastavonošami v sprevodu nad „Plccolom* samim, ko so rcu aretirali krepkega moža, z marcijainimi brkami, ki njegovega korektorja kot osumljenega tat Je nosil zastavo „Sckola" v Kranju. Bil je vlne, človeka, ki |e kriv, da si je mlado, pekojni dr. Kušar. In ta človek, ki se je neizkušeno dekle, obdolženo zločina, ki ga zdel samo nerazrušno življenje, Je legel v Je on osumljen, hotelo vzeti življenje, cvetju svojih moških let, bil Je star šele 48; Nočemo slediti „Pfccolovlm" gospodom let, v prezgodnji grob. Vsi, ki so ga poznali; urednikom v njihovi skrajni netaktnosti, nelo kot blagega človeka in kremenitega sloven-Jalnosti in nekoiegijalnosti in nočemo in ne skega značaja, posebno pa Sokoli in pla-^bomo delali .Piccola" odgovornega za deja-ninci, ki so izgubili v nJem navdušenega; nja njegovega korektorja, daslravno bi lahko brata in tovariša, mu ohranijo trajen naroden; — če bi se ravnali po njegovem — kazali spomin sedaj s prstom nanj, češ, če so taki ljudje slediti Imenovanje. Finančni ravnatelj, dvorni tam, hm — — itd Toda nočemo svetnik Olivier pl. Kober, Je imenovan j .Piccolov, m gospodom na to polje In to vlceprezidentom finančne direkcije v IV. či- i temmanj, ker je usoda itak že sama z onim novnem razredu. Novi g. v.'ceprezfdent Je j dogodkom maščevala .Pccolovo" zlobo, priljubljen pri uradništvu kakor objtkUvenl Značilno dovolj je bilo za ,P;ccolo' že in pravičen predstojnik. Tudi kakor uradnik j to, da je sploh hotel stvar zamolčali, da je je delaven in skuša ustrezati opravičenim j dal pri policiji posredovati, da bi se stvar zahtevam prebivalstva v vsakem oziru in i potlačila napram drugemu časopisju, in da brez razlike narodnosti. Njegovo povišanje;je prisiljen potem poročal o stvari, ker je pozdravljamo torej v nad*, da ga bo v nje-! drug list priobčil poročilo, ki ga ni dobil od govem poslovanju kakor doslej tudi v bodoče; policije. Z* včeraj smo omenili ob tej privodilo načelo stroge objektivnosti in pravič.;IM čudno ravnanje nekaterih uradnikov na nosti tudi napram našim opravičenim željam policiji, ki na očlviden način protežirajo in zahtevam. .Piccolo" in njegove poročevalce, katerim Bosenski irostie v Trstu Včeral ie:da|ei° obvestl!a. llh Pa ne dobivajo diugi pris pe lavTV s t z vli^co m jlLeffliS ff **aim> prihajajo poročevalci drugih 10 30 zjutraj skupina realcev, sedmošoicev jpo ve:rt. k prav tistim uradnikom ob iz Banjaluke v spremstvu .dveh s odo?|določeni uri. Rndovedn smo res kaj naj bi profesorjev. Na kolodvoru jih Je pričakovalo po'od temu protežiranju -PJccola" in poleg zastopstva slov. ak. f.r. dr. „Baikaa" ? eg°v,h P?roJ5evalce, napram drugim listom. tudi precejšnje Število občinstva. Gostje Morda rat?, ker |e .Piccclo* glasilo „ e- •__j^.,, - ^ „ L^Tnti ™ »lik" laško-llberalne karaorašse stranke, ki SLo^I^^^'tuke'ug vs-« llrn ke » -0,0 korupc.,0 v me,.-. obi.n. In $0 se odpeljali « parmkom gllanAe hotel- katedrale sv. Jujta. Zvečer so piisostovall "ft1 ° "e*e™ r t' a 1 "L-iui wiQ_ .„ bil brez pomena, in gospodje pri pc- promenadni godbi na velikem trgu, kjer so, *' ' * |' ' J £ imeli priliko opažati vrvenje elementa. Pov- '»' s ° J ° P'e 1 J ® / 'JE ° T" * J sod so jih spremljali domači akademiki Na!sa™° -Picc.c'u ' PSoil taki pristranost. . t«*««, .o „t Pač moramo na odločneje protestirali in za- splošno so goste s Trstom, za čegar raz-M; da se naoravi tu red Pornćevald mere kaže|o veliko umevanja, zelo zado- ™ se napravi tu red^ Poročevaic - 1 - - - 1 ' 'ostalih listov so storili že samostojno voljni. Za današnji dan imajo na programu več poučnih izletov. Zvečer bode prijateljski sestanek v restavraciji .Balkan". Upamo, da odnesejo bratje z juga iz Trsta najlepše spomine 1 Bogoskrunstvo. Na večer glavne volitve za splošno kurijo na Goriškem se je zgodila v Lokavcu pri Ajdovščini smrtna nesreča. Neki posestnik, nasprotnik novo-strularjev, Je hotel zvečer odpeljati voz drv v Gorico. Še v vasi pa je pal z voza, prišel pod kolesa in se smrtno nevarno poškodoval. Po nasvetu zdravniki so ga takoj odpeljali v Gorico, kjer je pa umrl kmalu po prihodu. Tudi ta nesreča, kakor-šnja mora vzbujati le sočutje, (e kvestnim Breceljevim agitatorjem dcbro dešla, da so brez vsake pijetete do mrtvega in brez vsakega sočutja do v globoko žalost povite muogoštevilne rodbine tudi to nesrečo cinično izrabljali v svrho politično-strankarske svoj korak v tej zadevi in so se pritožili, ker je policijski ravnatelj, dvorci svetnik dr. pi. Mnnussi odsoten, pri podravnatelju g. vladnemu svetniku dr. Mahkovcu. Pričakujemo torej z vso gotovostjo, da izgine Iz c. kr. policijskih uradov ono protežiranje „Pic-cola" v škodo drugim listom, drugače se obrnemo drugam, Kjer bodo morda imeli nekoliko več umevanja za naše pritožbe, kakor pa pri c. kr. policijskem ravnateljstvu v Trstu. V ostalem pa ponavljamo še enkrat, da si gospodje pri „Piccoiu" s svojim nelojalnim, res pristno židovskim ravnanjem s svojo zahrbtnostjo in zlobnostjo pač ne pridobe spoštovanja pri ostalem časopisju, temveč kvečjemu splošno zaničevanje. Agitacija nemškega Schulfereina potom tiska. Schulvereln je izdal letos svej koledar v 30 000 izvodih, nadalje poseben agitacije, češ: da Je pokojnega Bog5ljudski koledar v 20000 fztisih, koledar za kaznoval, ker ie volil l i b e r a I c a !!; otroke v 200.000 iztislh. Vstm članom, ki Ali ni to b)goskrunstvo, če se imenih je nad 200.000. se dostavlja četrtletno Boga tira v posvetne polit čne borbe? Ali izvestje „Boj za nemšivo", a društveno gla-pozneje se |e zgodila še ena nesreča, ki bi silo „Der getreue Eckarr se tiska v 7000 jo pa megli istetako izkoristiti proti novo- j izvodih. Slovenci imamo le svoj skromni strujarjem. Med njihovimi agitatorji je bil!.Slov. Branik", ki pa ima mnogo premalo tudi neki Mihec pri SJokarjih. Ker pa je naročnikov in še manj rednih plačnikov, gospodu Kovaču dolžan hvaležnosti za go-i Okrožje Trsta se nazivlja lični sio-tove dobrote, Je hitel po porazu novostru-1 venski zemljevid, ki ga le Izdala trž. podr. jarjev k izvoljencu, kjer je lagal in se h!ioil,! S. P. D. in ki Je izšel že v II. izdaji. Pri-češ: Gospod Kovač, storili smo,: poročamo ga toplo ne le izletnikom, temveč kar smo mogli! G. Kovač mu seveda tudi naši slovenski mladini, da se seznani ni verjel, ker je poznal tička. Precej raz- i s krtjl naše prelepe bližnje in daljne okolice očaran je šel mož domov in si — zlomil tržaške. nogo!! Ali ne bi mogli ml sedaj z isto pravico,, Žal, da smo se morali posluževati do-trditi, da je bil to prst božji, ker Je a g I- sedaj zemljevidov z raznimi popačenimi tiral za novostrujarje in o n e-! imeni naših pristnih slovenskih krajev, a s častil vero resnice s tem, da tem je odstranjen tudi ta nedostatek. se Je radi osebnega dobička Zemljevid stane 50 vinarjev, a večji za hlinil in — lagal?) j urade, pisarne itd., K 160 ter se dobiva MI seveda ne mislimo na to, da bi v tobakarni g. Lavrenčiča, p;azza Caserma, novostrujarjem vračali zob za zob, ker smo; v knjigarni g. Josipa Gorenjca, sli pri odboru na stališču, da bodi vera v Boga vzvišena; tržaške podružnice ,Slovenskega planinskega nad Človeško trvenje za posvetne koristi in društva", ulica Torre bianca št. 41, 1. da vsako zlorabljanje božjega imena v j Na c. kr. hrvatski gimnaziji v Pa-politične in strankarske svrhe Je — bogo- zjnu je prazno za šolsko leto I913./14. eno skrunstvo suplentsko mesto za zemljepis, zgodovino Kakršno posojilo, tako vračilo. Mar- in nemščino in eno za hrvaščino in klasično sikomu se je morda zdelo čudno, da smo v filologijo. Prošnje naj vlože prosilci pri včerajšnji številki tako na dolgo in široko ravnateljstvu c. kr. hrvatske ginnazije v poročali o aretaciji nekega Attilija FrltellJja. Pazinu do 10. avgusta 1913. V Trstu, dne 30 julija 1913. .EDINOST" št. 209 Stran III. Tretji šentjakobski semenj v nedljo dne 3. avgusta t. 1. Šentjakobčan! in drugi tržaški S spica M. Širok, Kjarbola Zgornia Št. 11 (otroški vrtec). Izlet v Ljubljano. P/ejeli smo: Kakor smo že parkrat naznanili, priredi NDD dne 17. avgusta, o priliki kongresa slovenskih strokovnih organizacij, izlet s posebnim vlakom v Ljubljano. V Ljubljani bo obhod po mestu z godbo in zastavo NDO in manifestacijski shod v »Mestnem domu", popoldne pa skupno s Ciril-Metodovo družbo veselica. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se nemudoma priglasi, ker je čas kratek, da se bo vedelo glede posebnega vlaka. Priglasiti se je treba v uradu NDO, ulica Sv. Frančiška št. 2. Razpis službe. Na Primorskem se za sedejo 3 mesta strojnikov, H bodo poslovali kot vodje cestnih parnih valjarjev. Tozadevna natančnejša pojasnila je dobiti v listu „Os-servatore Triestino" z dne 21. julija 1913. med uradnimi razglasi. Izgubil se je v nedeijo, dne 27. t. m. na veselici v „Delavskem kon^umnem dru-gtvu" pri Sv. Jakobu zlat prstan. Pošteni najditelj naj ga odda v našem uredništvu. novanje, poštni kraj). — Vsako izpremembo članstva ali njihovega stanovanja, Je v bodoče takoj naznaniti. Izven odborov opozar|amo na to tudi vse članstvo v T. S. Ž vžupljenih društev, ki naj v slučaju, da ne dobi lista, reklamira pri svojem društvu, to pa pri Župi. Predsedništvo T. S. Ž. * • * Tržaška maja kroma. Trst, 29. julija. Italijanski begunec. Danes zvečer so našli v Exner!e?em vozu za prevažanje pohištva blizu Ribjega trga nekega moža, ki je pozneje priznal, da je iz Benettc in da je že 5 dni, odkar je pobegnil cd 59. peŠpoika v Benetkah. Velika nesreča. Osa nesrečna Marija Mslonica, o kateri smo včeraj poročal?, da se je hudo opekla na prsih in obrazu, Je danes po hudih bolečinah za ranam) umr'a Tatvina? Na tukajšnji centralni pošti so prfšli na sled raznim tatvinam bakra in drugih stvari, katerih so osumljeni ttžakl brzojavnega oddelka. Več težakov je bilo že aretiranih. Oblasti nadaljuje s preiskavo. Opekla se je. V nedeljo dopoldne ob 10 je šta Marija Spermetova, stanujoča na Konkonelu Šr. 481 od doma. Vrnila se je dGmov nekako okoli dveh popoldne in je opazila v svojo veliko žalost, da so za časa njene odsotnosti bili v hiši neljubi gostje, ki so jej odnesli hranilno knjižico »Trgovske obrtne zadruge", v kateri je imela naloženih 250 K. S knjižico vred pa je izginilo tudi nekaj denarja ia dragocenosti, vsega skupaj v vrednost« kakih 53 K. Spermetova je se veda stvar takoj naznanila policijskemu ko misarijatu vrdelskemu, ki je opozoril seveda tudi „Trgovsko obrtno zadrugo* na tatvino. Včeraj dopoldne pa [e prišla v Trgovsko obrtno zadrugo neka ženica, ki je imela s seboj ukradeno knjižico in je hotela dvig niti naloženi denar. No, dobiia pa je vse nekaj drugega kot pa denar. Iz Zadruge so nemudoma obvestili policijo in ženica je romala v zapor. Na policiji je izpovedala, da sta Jej knjižico izročila dva neznanca in jo naprosila, naj gre po denar. Poljema nadaljuje preiskavo. Ukradena postelja. Marij! Szcgedy, stanujoči v ul. Stadion št. 6, je ukradel nekdo posteljo, vredno 30 K, ki jo je imela shranjeno v podstrešju. Kot tatu so aretirali 31 letnega Humberta Godasa, mornarja, rodom ii B jj, stanujolega v ul. Cereria št. 2. Tatvina v kopališču. Vincenc Schoai-berg In Galijan Grego sta bila včeraj okra-dena v ljudskem kopališču pri svetilniku. Prvemu |e zmanjkalo K 8 80, drugemu pa K 1*60 ii škatljlca za cigarete. Sum zaradi tat * ine je zadel 24!etnega mizarja Riharda Riizuttija, stanujočega v ljudskem prenočišču v ul. Pondares. Našli so pil nJem neko medaljo, ki je bila last Schombergova in dve ur', k! Ju je gotovo tudi ukradel. — V četrtek, dne 31. julija t. I. točno ob po! 9 zvečer v Sokolovi telovadnici v Trstu redna vaja trobenta-ikega ibora. - Naj nihče ne manjka! Telovadno druStvo „Sokol" ▼ Bar-kovljah naznanja svojim članom in članicam, da se vrši v soboto, dne 2 avgusta t. 1. ob 8 30 zvečer v zgornji dvorani „Narodnega doma" v Barkovljah izreden občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Volitev odbora „Slov. Sok. Zveze" ; 2.) Volitev zastopnice članic v odbor barkovljanskega »Sokola"; 3) Slučajnosti. Na občnem zboru se sprejmejo novi člani in članice. Ker Je ta občni zbor Izredne važnosti, pričakuje odbor obilne udeležbe. Telovadno društvo „Sokol* v Šked nju. Izredni občni zbor se bo vršil v soboto, dne 2. avgusta t. I. v učilnici pevskega dru štva „Velesila". Dnevni red: 1.) Voiltev zveznega odbora; 2) Slučajnosti. Začetek ob 8*30 zvečer. V slučaju, da ni ravzoče zadostno Število članstva, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. — Tretji Javni nastop se bo vršil v nedeljo, dne 7. septembra. Natančnejši spored se objavi pozneje. Slov. akad. fer. društvo „Balkan" v Trstu. Danes, v sredo, ob 8 30 zvečer v gorenjih prostorih restavracije .Balkan sestanek. Ker Je na dnevnem redu važna razprava o dijaškem podpornem vprašanju. Je polnoštevilna udeležba neobhodno potrebna ! Po sestanku prosta zabava skupno z jugoslovanskimi tovariši iz Banjaluke. Gostje, zlasti pevci dobrodošli! ■Sar, daL organi 3t^S-d^č, a BruMmri® v&sfi, Tržaška sokolska župa. Vsied sklepa župnega odbora se bo razpošiljal „Vestnik tržaške sokolske župe" začenši s prihodnjim mesecem po poŠti v?a>emu članu [vžupljenih društev posebej. Društveni odbori naj torej takoj vpo-Šijejo izdsjatelu lista natančne Ime-rike svojih članov (ime, priimek, stan, sta- V v Deželni izvrše valni odbor „Narodne delavske organizacije41 sklicuje z ozirom na nujne zadeve ponovno deželno konferenco, ki se bo vršila jutri, v Četrtek, ob 7 zvečer v društveni dvorani N. D. O., ulica S/. Frančiška št. 2. Vabljeni so od borniki podružnic, zvez in skupin, spadajo-čih v deželno organizacijo za Trst, da se konferenca gotovo udeleže. Na konferenco so povabljeni tudi zastopniki osrednjega izvrševalnega odbora NDO. Delavci c. kr. javnih skladišč so vabijeni na društveni shod, ki bo danes, nb 8 zvečer v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška št. 2. Tovariši! Potrebno je, da razpravljamo o raznih za delavstvo v prosti luki važnih življenjskih zadevah. Pridite zato na omenjeni društveni shod v obilnem številu. Agitirajte! Odbora skupine plavžev in čistilnice petroleja imata v petek ob 7 zvečer važno skupno odborovo sejo v društvenem prostoru v Skednju. Konferenca deželne organizacije NDO za Trst, ki se je vršila preteklo soboto, je uspela nad vse sijajno. OtvorII jo Je tov. Brandner in je naznanil, da so na dnevnem redu štiri točke: 1. Izlet v LJubljano. 2. Stanje podružnfc, zvez in skupin, ki spadajo v deželno organizacijo za Trst I a okolico. 3 Gibanja. 4. Naše delo v naj-b'ižji bodočnosti. O 1. in 4. tečki dnevnega reda Je poročal tov. Brandner, o 3. tov. Mrak, o drugi pa zastopniki podružnic, zvez in skupin. O vsaki točk! se je vršlia precej obširna, a stvarna debata. V debato so posegi! poleg tov. Brandnerja in Mraka še sledeči tovariši: Volarič, Pečar, Prelogar, Ster, Kožuh, Pregarc, Valenčič in Luln. Odkrito povedano, nss je sobotna konferenca močno razveselila. S*J se je videlo na ve-diteljih naših podružnic, zvez in skupin veliko zanimanje in navdušenje za organizacijo. Pokazali so resno voljo, zato z mirno vestjo lahko rečemo: Dokler bomo imeli v naSih vrstah take bojevnike, se nam ni bati bodočnosti. Naša organizacija bo vkljub ne- AloizllPovb slovenski urar in zlatar ▼ TBSTU oHca del Rivo it 28 (Ul toga pri 8v. Jakofca) Velikanska zaloga pohištva Jo tapecarij :: Paolo Gastvvirtb :: Tin, iL Mm ft S - Telefon Z2-I5 (hite tietra talca Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Ktittani i*>t. Ljudsko hranilnico in posojilnica v Trstu registrovsns zadruga z neomejeno zav. sprejema hranilne vloge 11 0 ln jih obrestuje po 9 2 j3§ po 4:3/*°/o na dvamesečno, po «5% na šestmesečno odpoved; daje zadražnikom posojila pO O % na poroštvo ali na vknjižbo proti odplačevanju v mesečnih, Četrtletnih ali drugače določljivih obrokih. Uradige se vsak delavnik od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. V lastni hi&i — ulica Tor te bianca št. 21. R. Gasperini, Trst Telefon Itev. 1974. Via Economo it 10. Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoll blaga Iz mitnic, dostavlja na dom. PO&ILJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement" Tovarn* cementa 9Portl*ndu t 8pljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. ♦ X PP KODAK M K. E Velikanska Izber fotografskih aparatov vsake vrste. IT ZALOGA aparatov, filmov, stekel za fotografiranje i. t. 9. glasovite tvrdke „Kodak". "SI SITFFA, Trst, Corso 2. Dr. Pečnik Dr. PETSCHNIOO Zrst, vb S. Citerfau Stcv. 1. ZšrmiuSk mm aotrujt (sploine) bolest ta 2—S Ia Specijalist aa koža« fc (spolni) bo ležal i 11 V—I te 7—T* Avtomobil laudaulet (Doctorwagen) Puch 16 HP, 4 cil. skoro nov se proda na obroke. Naslov pri „Edinosti" pod št. 1641. zl I nrrm MICHELE ZEFFAE Tr8t nUc* 8M ****w * Glovannl 6 ln 2 TELEFON štev. 11-53 PođraMca t Zadra. Zaloga majolici ueči ii SteflMo? lastnega izdelka. Edino za«top. tovarne majoličnih pači: Cari Mayer*t SObnt, Blansko 3zbera plošč ca stene kakor tudi za Štedilnike, ■ajolle, peli iililu« sa trajea oresj, aparahJJlvo tnil aa pila. 913 jff ' V I 1 1 i r THGOVMA IZGOTOULJENIH OBLEK za moSKe, ženske In otroke Obleke po meri. CENE IZREDNO NIZKE Od ousnsta naprej & (O Ponterosso 8 (za cerkvijo s v. Antona novega) Ollto delto Tone 2_______trst__ulica San Lazzaro II OOgfll Ul. HUOUO 13. «r nasprotnikov prod rala in na- galanterijskih posod, družina Durnikova 1 m rllž- KoDferenca M*"a od 7 do steklenico mahge in 1 steklenico maraskina. S , .i Vsem cenjenim darovateljem se odbor ient- vzadDl,h dnehjjakobske podružnice CMD na|iskreneje £a- nujna vpiafacja, ki jih moramo na vsak način takoj rešiti, zato sklicuje deželni izvrševalci odbor NDO ponovno deželno konferenc \ in sicer za četrtek, 31. julija točno cb 7 30 zvečer. Konference se udeleže tudi zastopniki osrednjega izvrševainega odbora. Tovariši I Zanašamo se na vas, da bodete zastopani na četrlkovi kotferencl v ravno teko častuem številu, kakor ste bili zastopani v soboto. Vesti iz Goriška. K volitvi r laški mestni in trški skupini. Na volilskem shodu v Tržfču je bil proklamiran za samostojnega kandidata tržiški župan dr. A r t u r Rebulo. Potemtakem bodo imeli laški liberalci precej hud boj in bodo v ožji volitvi, do katere gotovo pride, odločevali slovenski gla sovi. Na vsak način je torej nujno potrebno, da se udeleže volitve vsi slovenski volilci in oddajo svoje glasove slovenskim kandidatom, da pride tem bolj gotovo do ožle volitve. Narodna Čitalnica „Balkan" v Gorici, ustanovljena pred tremi meseci, si Je poleg drugih nalog postavila tudi nalogo ustanovitve svoje lastne knjižnice. Kdor pozna goriške razmere, dobro ve, da Je v oko-hšču „Balkan a« ustanovitev dobre ljudske knjižnice prepotrebna. Nova kn|ižnica pripomore, da pridejo do lepega, zdravega čtiva tudi Slovenci južnega dela mesta. Društvo, ki je imelo pri svoji ustanovitvi mnogo stroškov, ne more od mesečnih riohadkov ničesar odtrgati za ustanovitev knjižnice, valti redni dohodki so seda/ še komaj to- ... *. . " '»-»o raAw%i _____t h val Ju je ter želi, da bi imeli mnogo posnema lce v. — Ob priliki krsta male Anice Gru-move Je nabral med botri g. Jakob Šter K 4 — za ikedenjsko podružnico CMD. Isti podružnici so darovali: Ivan Godina Ban K 2, rocolski rodoljubi so nabrali v gostiln pri Kotalju K 2 50. Josip Vareško darova neko svotico na Sabatnjaku. 0 priliki koncerta magdatcaske Cirii-Me to do ve podružnice dne 20. t. m. so prepla-čali vstopnino, oziroma darovali za „kolo sreče" ali vposlali, ker se niso udeležili koncerta: po 40 stotink gg.: Mirko Polič Perklič, Prevare R., Vrabec F., Juh J., Godina S., Hreščak, Solik, Zupan, Živic, Barič ; po 1 krono gg.: Gregorič Drag. J. Kotnik, Umek, J. ^ok, Piško A , N. N. Marte lan c Angelj, Ljudmila Pregarc, Šči-uka Fran, Furlan Josip ; po 60 stotink gg. F. Katnik, J. Rak. Gustinčič, Zupane D. Bizjak, Mališ, A. Stubel, Škrjanc, Pičko Sorn, Kobal F.. Vareško, Fabčič ; po 2K A. Miklavec, Miklavec Tončka, N. An« tončič, D. Zidar, Marija PiSko ; po 20 st.: N. N., N. N., Vrabec, Mahne. Za „kolo sreče11 so darovali : Zavrta nik Adolf, Iv. Stekar, Leopold Kure t, Mahne Anton, Merhar Jakob, Prelog Josip, Maurič Josip, Piciga Fran, gčne. Svetina Matilda, Neimenovani iz Bleda, Zorn Božica, Komar Dragica, družina Čiač, družina Sosič, TroŠt Fran, Lavrenčič Ana, Babič, Tomažič Frančiška, Peršić, Živič, Fonea S., Križmanova, A, Zuta I.a, Koni-čeva I., Hlačeva V., Kuretova, Župančeva, KreSeviČeva, Durjavova, Picigova J., Piskova F.. Spindlerjeva T., N. Serežin, liki, da te Er^'C f^nl *roiki za stanarino, ™ f- ®pmdle«jeya T N Serežin, časopise in drugo. lNf N'» *zberJeva> družina B, Godina, Mag- Da se omogoči čimprej dosega društvenega namena, v to priredi društvo že prihodnjo nedeljo 3. t. m. svojo prvo veselico na dvorišču gostilne „Pri Krancu" na Se-nenskem trgu, ob kateri priliki nastopi tudi z lastnim pevskim zborom. Na sporedu so razne pevske točke, orkester, lepa enodejan-ska burka, šaljiva pošta, srečolov, ples itd. Svojo udeležbo so priglasila razna društva, med katerimi je tudi društvo „Prešeren" iz d t. Petra, ki nastopi $ svojim dobro izvežbanim mešanim zborom. V meslu in okolici vlada za to veselico veliko zanimanje in upati je, da se snide na veseličnem prostoru ta dan vsak zaveden Slovenec in s tem pomore, da se društvena veselica dobro obnese in da se s tem omo dalena GregoriČeva, Marija in Jožefa Ko cijančičeva, Marija Miklavčeva, Tereza JeriČeva, Mihočič radi pomanjkanja prostora v „Edinosti" se opušča izkaz posameznih daril, kar naj gg. darovalci in da-rovalke blagohotno oproste. Štefica Le-pušova je nabrala med koncertom K 8 20, Mihočič je nabral o priliki koncerta K 31*40, ki so jih darovali sledeči gospodje: Tomažič Ivan 2, Tomažič Pavel 2, Tomažič Josip 1, H ero Fran 1, PreŠern Andrej 1, Renčelj Ivan 5, dr. BrnČiČ 5, dr. Wi!fan 5, Pečenko Ferdo 3. Kozak G* 1, Lovrenčič M. 2, Babič G 1, S. S. S. S. Velikonja Ivan 1, Umek Vinko 1, Bembič Kari 1, Br^ziger Josip 1, A. M. Piciga Ivan 40 v., ficiga i.van 1. goči skorajšnja otvoritev knjižnice: sai ie f T" ° priliki zakl>učka magdalenskega za njo namenjen čiiti dobiček te veselice. !otroškega vrtca so darovale nekatere m:. Kako je priprost slov. kmet „poteg- j rim ^ Ji1".JgSSS** Jt^L^JJ^^tovoJ^ 6. t. m. k 4.64~. v isti gostilni je do je v gostilni „pri Tiroicu-iL«8'^0' ™'riLtl64angeljeek" (nabiralnik) Srz furlanskega ,, 60' S^pSČe i"'l ker |e to ^^JS^TJSSTp^1 T n ' ta „JL______' j' . X in nabiralcem. Da bi našli mnoero posne- pozneje je prišla nekemu posestniku v AJŠe-» , s F vicl hudomušna misel, da Je šel k županu4 _ 1brSu |q m,u *e> kakor vnet bdggppppgggpoaggagpppoognpnnnnro ljubitelj Zoruttijevih pesmi, stavil ponudbo, Rr^-«—"" - da on odstopi pretptačno potrebni prostor □ ]|/| A¥I ill^I A v| D v Rožni dolini za postavitev spomenika. Na- □ lllnijl V/vJljnul g giašal ,e tudi, kako je vse ljudstvo v Ajše- g vici navdušeno za Zoruttila in ringove □ mali oolasi m nimajo po 4 Tio. --------^ »..„-i « i« j □ ,,„..,« besedo. Mastno tiskane besed« enkrat .....d pesmi. Zupan je odgovoril, da ne more sam □........• več. Najm«-v]u pristojbina 40 vin. j........□ nič ukreniti, poročal pa da bo v odboru in " *n«e"tn«mĐ oddelkH- r™~|R da o sklepu obvesti ponudnika. □nnnannnnnnnnDnnnnnnnnnnnnnnnnnn Ker pa ni bilo tega obvestila, je šel oni Ra7nvcl/i mlarfanift priredijo javen posestnik zopet k županu Bombigu, a ta mu IIIIsHIOIHUI pie8 dne 3.av Je zagrozil, da pokliče redarje, ako se takoj gu8t; na vr!" ";KoTn8umnega droštvaU- " SviraIt,^ ne odstrani! Bržkone so brihtnemu g. žu- DarodDa godbft lz Lon:eria--— paou še le v odboru pojasnili, kako ga le Mladeniča P,ol\d?lavc? ia ?u£et priprosti slovenski kmet - .potegnil-!! midupniba gi»wti 8e m. sUova 5. (1637 Teoretičen pod'. nni«All __________1 I__. r _2_ tico, v kateri ste opisali razmere, ped kate- z:—:-;-- tlmJ, ^h, 1r' red„ar|! v Trstu Podobno se Odda S6 godi tudi c. kr. redarjem v Puli. Tudi Ir ---------------- - Farneto 37 1640 goui tuui k, Kr. rtaar era v ruti. i udi iz ----— T--------- Pule |e bilo neka) naJih redarlev na Izpitu PLES ^fi^o t*^*-Z^mfn za nadzornike. Nekateri so — da-si Še mfadi ohiBfc se prioorrča odbor_1633 ^ilpmS^nl^ni|VreCln< « Pre«f^i«nje na M^DAN A" je pripoznaco najboije »redstvo višje mesto. Culi pa smo, da pridejo v krat- „mUHMHA za uničenje stenic in drurega kem k izpitu neki drugi mladi redarji, ki mtčesa. Dobiva ae po raznih mirodilnicah in pri sa- ne znajo niti besedice hrvatskega jezika, kar lag»teiju s k r i n j a r, Ferriera 37, i._1632 Jih gotovo ne vsposoblja za tako sltžbo, M, pod novim vodstvom, na novo ako uvažujemo,_ da je nejmanje polovica ■rijiuruba uiejeni hotel -- - v Gorici. Ct-ne smerne. Pri zlatem Jelenn 1252 prebivalstva v Puli hrvatske in slovenske narodnosti. Kako naj ti reveži opravljajo tako službo vrhu tega da so Še mladi In nimajo niti Še 5—6 let službe?! Nezadovoljstvo med tukajšnjimi redarji Je tUdI lato ker SO biii pomaknjeni V prvi j-na|||0 lase kupnjem ter izdelujrm vsakovrstna raired nekateri, ki so preskočili do 70 sta- IZp avamlranje po starosti službe ir. Ie v siuča- rnMIl nUfffl^ nii^ GePPa it. 10 L« Jih posebne sposobnosti je odlečala ta Se- K||n||5pm žeWo, ,tare kovine 7 Anton Cernac.' daj pa gre vse narebe. Je še drugih stvarf, MJpUJclD Twt, ulica oimo st 12. 1730 ki dajejo razloga za nezadovoljstvo. No na- ———_ dtiarao se, da bo tem razmeram kmalu konte. Zalo ne pišemo dalje o teo;. dhkovi. — Za šentjakobski semenj, ki se bo vi š»l v nedeljo, dne 3. avgusta, so darovali: Gospodarsko in konsumno društvo ,prl Ti-rolcu" K 4, Leopold ŠtrekelJ K 2. družina Šorn 1 steklenico ruma, ga. Babičeva več SLOVEMCII SLOVnni: Podpirajte družbo SV. CIRILA iN METODA! Antnn Tlirlf edina Blovenska žganjama is ftlllUlI I Kil H, zaloga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini „Narodnega doma* v Trsta. ul. Carlo Ghega 10, vogal nI Ceci.ia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca Razpofiilja tudi na deželo. APIFCCD Trst, Via Barriera v. 33. vrats • nH-ULIl, 13. Damska krojačnica. Izdelaj* vsakovrstne obleke po anglefikem in frsncoskea kroja, plesne obleke, obleke za poroke, bluze z* gledališče itd. Cene zmerne. CTntnnrof^ Antona Jer kiča analov: Trat, e, ruiuj|iaid dnllc Post® 10; Gorica, Gosponia nlim 7. 2333 Urarna in zlatarna l^ ^iTZ najnižjih cenah se popravljajo are in zlati predmeti. Popravljajo se bndiiniži z garancijo po K 1*—. Caio Sguadrani. gof Pnhičtun in tepetarije po še znano ni* I uiiioivu žu| cen ah t katere se ne dobi drugje. Spalne aube i* v *u kov ratne ga. lesa, rezan* od 380 kron naprej. Jedilne aobe od 440 kron naprej. Nora zaloga S. BROD, ul. &quero nnovo 7, J. nad str. na strani poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja. 14 bfi Prva slovenska izde-lovalnioa mostnih, živinskih in drugih teht-nlo za trgovino in ofcrt, stavbno in umetno ključavničarstvo IVAN rebek Celje, Poljska ulica 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno In franko. Slavnemu občinstvu naznanjam, d* sem prevzel dobroznano trgovino jestvin Antonija Mikelič v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. TVRDKA Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRS7 ie preložila svojo trgovino šivalnih strojev bidkljev in pridevkov z mehanično delavnico vred Iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulicc Campaniie štev. 19« Prva slovenska mirodilnica v Trstu Rlojz Saletelj tilM Carrmdorl 18, v feližlal «MtliM NDO Zalog« barv, 60 p i če v, mreiio sa plin, predmetov ii gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-ca nalnih posodah in drago. MHi ZobotekniČnl ambulatorij Univ. zdram m Dr. Maks o Barrv Ta razpolago več sob za prenoči&ta po rirkib cenah. - Ptiporoča sn za obilen obj#Jr. a b a a a LETOVIŠČE Bohinjska Bistrita Bohinjsko Jezero v Triglavskem pogorju, na progi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno. Prometno društvo v Boh. Bistrid □ ■ a □ ■ 9 B 3 n a s ■ o UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov, Izdiranje zobov brez vsake bolečine » Dr. i. Čerm&k V. Tuscber zobozdravnik konces. zobni tehnik TRST - jtioa delim Caeorma tt. 13. II. nadat, ANTON 8KERL - TRST mehanik, zaprisežen Izvedenec. Tre Čari« SeMetl itav. 10—11, Tel 1794 Z—topnik raznih tovarn avtomobilov, motokolM Itd. Generalni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford4. Zaloga avtomobilov, motokolea itd. Napeljava in zaloga električnih zvonikov; Edzja gramofonov, ksenofonov in (onoerafov oga priprav za točenje piva. Lastna delavnica za popravljanja iiralnih strojev, koles, motokol** itd. — Velika zaloga pripadkov. Mita l«r«|», (Hm iti sa9w m, «•«•> w*m lwii»m TUIPM «47. - btocz mtjm 990DB0H (asulkasaisV ATIOMIHI n posodo po z. fS D Poštno pošiljko 3 K$ netfo — _= pristnega —■■ ■■- Mellnouggg slrupn pošilja franko proti povzetju laKB 60 c. kr. dvorni dobavatelj :: G. PICCOLI :: V LJUBLJANI. Poiilja^ev i udi v sodčkih po K 1-tOkg In v stereliz'r. steklenicah v zao#|lh po 25 steklenic a K 1 40. ZALOGA OBUVALA In lastna delavnica PAVEL ViSINTINI Trst, ul. Q. Carducci 27. Podružnica: ulica RIborgo št. 28. Velika izber moških in ženskih čevlj e v.Popravo se izvršujejo točno in sol dno pe zaertih conah diplomiran krojač na učnem zavodu za pri-rezavanje, dovoljenem od c. kr nileavstr. nam. TRST, ulica Tor S. Plero 4. j Krojačnica In zaloga suKnn. J| Obleke po zmernih cennft. Uzorna In solidna Mite«.