- Cena 90 lir PRIMORSKI DNEVNIK Leto XXVIII. Št. 176 (8269) TRST, četrtek, 27. julija 1972 "=“ .-arsarAs« szjtsk -»-jr r ars rruL't5SSVM."rsys ar' — PISMO TAJNIŠTVA SINDIKALNE FEDERACIJE ž ZAHTEVO PO TAKOJŠNJEM RAZGOVORU Z VLADO Danes prične poslanska zbornica obravnavo o popravkih členov zakonskega dekreta o pokojninah 1« Bo'!'?.' 26‘ ~ Tajništvo sindikalne «Federacije CGIL, CISL In UIL» »« talcn-° pret*,et*n'*ikoi^at ^att>n je v intervjuju z dnev-vi9(|a *L'Ora» iz Palerma dejal, da je uj, oodreottija ni vlada centra, kot tefo ,a vlada De Gasperija, za ka-OrueiJe bilo značilno, da je bila ostro je cj *'na ua levo in na desno in ko Pi^t Sn'Ca nasprotovala De Gasperiju, Aridrerri k° le sedaj navdušena za bjeottija. Sedanja vlada se pomika ieVo TSni 'n omejuje izključno na Uiok; j ogni, Scelba in niti socialde-iitn ai. Preti niso odstopili, ko so lit6v ^^evski glasovi omogočili izvo-Seh sedem do osem let. NEW YORK, 26. - Danes je neki študent hudo ranil Henr.y.i® Colemana, funkcionarja kolumbijske univerze v Nevv Yorku, katerega naloga je, vzdrževati odnose med univerzo in študenti ter obravnavati študentovske probleme. nasploh. Coleman ki ie star 46 let, je bil ranjen v roke. v prša ter v glavo in so ga zaradi tega podvrgli štiriumi operaciji. Njegovo zdravstveno stanje je za sedaj zadovoljivo. Policija sumi, da ie napadalec, ki je s puško petkrat ustreli' univerzitetnega funkcionarja, 20-letni Eldridge McKinney študent drugega letnika, ki je bil pred mesecem dni izključen z univerze zaradi slabih ocen. Zdi se, da .1® trenutek pred napadom neki izključeni študent protestiral prj Colemanu zaradi izključitve. Colemanu je poverjena tudi naloga reševati taka vprašanja. PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT jjVOBOJ ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA JE VEDNO BOLJ ZANIMIV V doslej najlepši partiji Spasski in Fischer izenačila Neglede na rezultat je Spasski jasno dokazal, da še zdaleč ni položil orožja 27. julija 1972 tj; jYKJAVIK, 26. — Sedma par-npri, Spasskim in Fischerjem, mi °mno najlepša med dosedanji-ie 56 H končala z remijem, ki Iheri-Ve^i mer* zadovoljil tako A-SDatsS11® kot svetovnega prvaka. nw^slci je namreč presenetil z ela-boj s katerim se je pognal v sairvT ‘^j0 aSresivno in predvsem na ^restno taktiko je presenetil vFischerja (1. poteza sočni. e®a ^ahteta, e4, ni bila pri-vsp t aPa^’ aaipak tudi in predvsem Vem ISte’ ki 80 ze govorili o goto-Spas. P°loma bivšega šampiona, žrtvr? i j0 že v uvodnih potezah bil „Va kmeta in si s tem prido-Precej boljši položaj. Kljub te-je j.?a F nadaljeval taktiko, ki tj “rezala, da sovjetski šahist ni-^ alec še ni položil orožja. vo 1 ^kma je tako presegla velja-^iseh16 • *™ke. V resnici bi nova erJcva zmaga dobesedno po- - kopala upe bivšega svetovnega prvaka, ki je moral predvsem dokazati, kako zna še reagirati na zadnje neuspehe. Čeprav je neodločen rezultat bolj koristen Fischerju, ki ima še vedno točko prednosti, je treba reči, da je po današnji tekmi optimizem, ki ga je izkazoval ameriški tabor, precej splahnel. Na vsak način pa se je prav v tej tekmi, ki je pomenila preroje-nje Spasskega izkazal tudi Fischer. Ameriški šahist, ki je bil sicer bolj znam kot previden igralec, in je s svojo agresivno igro presenetil izvedence, je tokrat pokazal svoje obrambne sposobnosti. Samo njegova odlična pripravljenost ga je rešila poraza, ki je bil ob odlični nasprotnikovi igri sicer neizbežen. Ko sta se danes šahista predstavila ob 19. uiri glavnemu sodniku Lotarju Schmidu, je bil položaj figur tak: GAM 1 - Positions at Mfourmnent FISCMR I Sinčki i i 6^ m im M i tf§ i i §§ ■ <&> H i i i i .It I * Hi i i B ■0M i a i I Ž i H a ■ & I i ■ i spasskt (»kitsi Bit'#'* v,.. *MUH,|,||||„ln,|||,||||„InI||mi,|n|,|„i|,|„I|||,|„||IM||n|||nn|I|||in||(||M|||||||n|1|H||||||||||l||, !Iii!jjflNSKO PRVENSTVO V PLAVANJU Tudi v zadnjem dnevu Al A ■ ......' " ■ I '■ ' ■ v N- Calhgaris najboljša ^ izjemo evropskih rekordov Calligarisove poprečni rezultati 6Uo ~ Danes se je zaklju- v ..j Turinu italijansko prvenstvo pfjravanju, ki je bilo zanimivo rartj ,v zadnjih dveh dneh za-brih rezultatov, ki jih je ris. ^ v glavnem Novella Calliga-ličniK3 Plavalka je dosegla več od-taiija r®z ul tatov, med njimi tudi i-nes j?s-? tu evropske rekorde. Da-8oo 'zboljšala evropski rekord na tako trov Prosto s časom 9'06” in tlemi, pr0™agala prejšnjo prvakinjo 2 0 Wegnerjevo za 4”5. ^Jn***0 formo se je izkazal tudi bo];, (.° Cinquetti, ki je danes izvalila ?a P®t sekund Finocchiarov 8'Sl”6 Ski rel sem čez malo seminišče in njegovega vodjo govoril itd. Reče mi, da ne dobom več solda od njega. Očita mi, kako sem v šoli zaostal, kako imam slabe rede v obnašanji (teta je celo trdila, da za en mesec me bodo iz šole spodili, da konec leta dobom kljuko itd.). Ko mu pa spričevalo pod nos pokažem obmolkne nekoliko. Tako sva prišla v Gorico in jaz sem šel v šolo, kjer sem štiri dolge ure premišljeval, kaj sem zadnji čas doživel. Srce mi je bolelo, vedel nesem kaj početi. Obupal sem, da se na svetu še najde pravica. Moje stanje je bilo nestrpljivo. Tem nezgodom pridružil se je Se strah, ali prav za prav prepričanje da... in da je bila mera nesreče polno zvedel sem še naj žalostneje stanje naše «besede». V teku velikonočnih praznikov odpovedala se je bila zopet ena gospodičina, ali pa morda nij bila nikoli obljubila (previdel sem, da je Vodopivec za gospodJčine, kakor zajec za boben) in Fabijani. Vrhu tega je prepovedal vodija [gimnazije] vsako igro z gospodi-činami. In imel je popolnoma prav, kajti igre «Ona me ljubi« mu nij bil nihče naznanil, nasproti pa je bil igro «Pike» (in »Filozofa«) že odobril. Tako daleč smo prišli g našim prizadevanj om in napenjanjem vseh žil, da bi si čast naredil. «Soča» pa (in po njej «Narod») 257) je naznanila, da bo 6. aprila beseda. O Bog, kaj poreče svet, ko vse te reči zve? Kdor bi imel še kaj poštenja v sebi ne upal bi se več na ulice prikazat. Po poludne dobiva z očetom po dolgem trudu novo stanovanje, ki se ne more ravno s prešnjim meriti in ki nij nič ceneje od prvega. Ko sem šel zopet v šolo letal je oče po Gorici in izpraševal o mojih ((lumparijah«. Morda so se mu kaj oči odprli in je zvedel, da so večkrat sorodniki naj hujši sovražniki, kajti pozneje je bil prav dober z menoj in mi nij nič več očital. Ločila sva se mrzlo. Tako sem ostal nekaj časa v najhujem položaji. Mnogo sem že pretrpel, a tako globoko me nij še nobena reč zadela. Oh zakaj moram ravno jaz tako nesrečen biti, zakaj moram ravno jaz take sorodnike imeti? Le mati je držala z menoj, zato so pa bili vsi drugi na njo hudi, kakor name. Jaz pač malo vem, kaj je očetova in sorodnikov ljubezen Ali kaj mi pomaga vse zdihovanje, vse je zastonj! 10. Gram na sprehod skozi Krojno, šel sem še precej časa ob potoku in opazoval oživljajočo se natoro. Ko nesem mogel več ob potoku naprej krenil sem jo na desno, navzgor po mladem hrastevji in dospel sem precej na višdnico, odkoder se Je kaj lepo videlo na obe strani po dolinicah in hribčkih, ki so bili na pol beli samega črešnjevega, hruškovega itd. ovetija. Zares krasna in srečna deželica, ki toliko sadija prideluje! Le škoda, da so obdelovalci te zemlji skoro le ubogi koloni. Kaže se, da bi se v poljedelstvu, vino — in sadjereji še marsikaj storiti dalo. — šel sem potem malo navzdol in zopet navzgor proti vasi «Qslavije» [= Oslavje]. Povsod isti prekrasni razgled. Proti izhodu se je videla Gorica z Panovoem in bližno ravnino, malo više trnovske goličave s pusto Sv. Goro. Proti severJu se kar naenkrat iz cvetočih vrtov in vinogradov dviga skalnati Sv. Valentin. Proti zapadu pa se vrsti griček za gričkom, dolinica za dolinico, vse z isto krasoto obdana. Vsemočnd naj obvaruje te rajske kraje nesrečonosne toče! Oslavije šteje malo hiš, ki so vse blizu vkupe, razen tistih, ki so po bližndh brchh raztresene. Hiše so še precej čedne! Ravno za vasijo stoji majhna cerkev. Streha je vsa razdrta, zid se je že oluščil, šel sem na sprednjo stran, kteiro loči od bližnje hiše še precej visok zid (ne vem iz ke.v.ga namena), da bi si cerkvico malo bolj ogledal. Vrata so bila le priprta in stopil sem noter. Osupnil sem, ko sem videl tako razpademo cerkvico. Hitro pri vratih je kropilnik z vodo, ktera pa ne vem, ali je blagoslovljena, ali ne, kajti ravno nad kropilnikom je streha predrta, morda zarad vrvice, ktera je nekdaj od malega zvona visela. Le gorenji konec Je še stal in veter se je ž njim igral. Blizu vrat je tudi kamnito korito z vodo, ktera je z deskami pokrita. Sredi cerkvice stoji leseni baivam [tram, greda), ki podpira počeznd tram. V lesenem o-tarji, na kterern se vidijo še vse priprave za mašo kakor prtl- dva svečnika, več cvetlic itd. stoji kip sv. Mihela z vago ;dUŠe vaga' Altar Je * ves črviv in žuga raz-pasu. Tik oltarja je oknice v zid, v kterern stoji krožnik po-h iodIuščenega j apna in steklemičioa za vino. Zraven visi ob-obojem je stol s pripravljanjem k maši. V orna-nc dobil sem en «Directorium» od l.ietai 1805 in ene druge latinslre bukvice od 1737, v Vidmu natisnjene. 259) V drugem oknu za oltarjem ste dve leseni, že vsi črvivi podobi stlačeni Na desm steni (od vhoda) visite dve podobi na raztrganem g te zašitem platnu, izmed katerih sem eno po vagi in po-sasu 2» sv Mihela spoznal; na levi steni pa podoba sv. Andreja z velikim križem. Na tej strani Uk altarja je naslikana nazidu nekaka majolkica z cvetlicami. Trije razdrti stoli za klečati in sedeU na levi (na enem sem videl še žvenlenice) ratea tiik altarja (na desni odtarjevi) in kar sem prej omenil je vsa oprava kakih 8 korakov široke in 12 dolge cerkvi oe.260) Pod in strop (ali streha) sta iz opeke. Nad cerkvenimi vratmi moli čez streho ozek zid z dvema oknoma v enem visi zvonček, tolik kot lonci, v kterih se jedi za sva-ovščino kuhajo. — Ko sem si bil vse te stvari ogledal šel sam na glavno cesto in po tej nazaj v Gorico. 256) Kot pojasnjuje A. Marušič v pismu dr. J. Bleivveisu (Naši 7». piski, VI/1909, str. OT-73) so duhovniki izstopili zaradi čedalje večjega liberalnega duha ki je društvo preveval (Klavžar da je na »besedi* zasmehoval sv. pismo z Darwinoveaa stališča itd) Izstopiii so 25. marca 1872. Izstop je povezan z nastankom kie- 2.™ Slove"cev na Goriškem. 257) Slovenski narod, 4.4.1872, štev. 38. 259) Directorium so verjetno letna liturgična navodila goriške nadškofije. 260) Naravna dolžinska mera, okoli 75 centimetrov. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 27. julija 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. «Mali ogla«1* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Sr.'- Izdaja In tiska ZTT • Trsi Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel PET LONDONSKIH PRISTANISCNIKOV ZOPET NA SVOBODE Uspeh enotnega sindikalnega nastopa Možno je, da bo kljub temu v ponedeljek splošna stavka LONDON, 26. — V spor med vlado in delavci je danes posegel kraljevi pravni svetovalec, katerega dolžnost je, da skrbi za pravice tistih, ki so v zaporu zaradi kršitve zakona »Industrial Relations Act*. Njegov poseg je bil odločilnega pomena. Danes popoldne so namreč izpustili na svobodo pet sindikalistov, ki so jih zaprli v petek zaradi udeležbe na sindikalni manifestaciji in straženja pred tovarno. Enoten nastop britanskega uelav-stva, ki se je uprlo ukrepu vlade, je torej obrodil zaželene sadove. Sodnik John Donaldson je danes objavil razsodbo, s katero je odredil takojšnjo izpustitev petih prista-niščndkov. V razsodbi je napisal, da je treba sedaj drugače gledati na stavkovno gibanje britanskih pristaniščnikov. Mislil je na dejstvo, da se je stavka v začetku nanašala le na spor med delavci, medtem ko se je sedaj spremenila v protivladno manifestacijo. Dejal pa je tudi, da bo nastopil z vsemi mogočimi načini proti petim sindikalistom, če bodo slednji še vedno nadaljevali svojo dejavnost. Donaldson je nato še ostreje obsodil delavce in jih imenoval neodgovorne in brezumne delavce. Dejal je tudi, da so ga prisilili, da je izdal tako obsodbo. Prisilila ga VLAKOVODJA Tudi vlakovodje imajo fizične potrebe. Nerodno pa je, če mora potrebo opraviti med vožnjo. Medtem ko imajo potniki v vseh vozovih stranišče, tega na lokomotivi ni. Znano je, da južnjaki ne blestijo po svoji točnosti in vestnosti. Tudi Grki so južnjaki in vlakovodja, o katerem pišemo, je Grk. Kar naenkrat ga je prijelo, zato je sredi gozda u-stavil vlak, izstopil in opravil potrebo. Prav sredi opravila pa je vlak kar sam odpotoval. Očitno mu ni bilo prav, da ga je vlakovodja tako zapustil. Lepo počasi je nadaljeval svojo pot za celih trideset kilometrov, dokler mu ni zmanjkalo premoga. Nato se je ustavil in mimo počakal na vlakovodjo, katerega pa ni dočakal, ker je obledel. Ne, ne v stranišču, pač pa v zaporu. PRISPEVKI V Rimu zbirajo prispei'ke za popravilo Michelangelovega kipa Pieta. Prispevkov pa ne zbirajo duhovniki ali Vatikan, ki o tem nič ne vedo. Zbirajo jih «dobrosrčni in visokokultur-ni» zasebniki, ki pa jih prav tako «dobrosrčno in visokokul-turno* spravijo v žep. je lordska zbornica, ki je pred kratkim že vplivala na Donaldso-na, ko je šlo za neki sindikalni spor. Svojo obsodbo pa je Donaldson zaključil z mnenjem, da je sindikalna enotnost zelo lepa in koristna, treba pa jo je znati pravil no uporabiti. Zdi pa se, da je dala zbornica Donaldsonu možnost, da pravno postopa proti sindikalnim organizacijam. Po drugi strani pa so delavci sprejeli sklop o izpustitvi precej ravnodušno. Delavske organizacije namreč ne priznavajo zakona omejitvi sindikalnih pravic in torej tudi na posrednika, ki je danes pomagal pristaniščnikom na svobodo. Vse kaže, da je sedaj glavni Včeraj so stavkali tudi britanski piloti. Na sliki: vrsta ustavljenih letal na londonskem letališču Simpatizer anarhistične skupine «Baader-Meinhoff» obsojen na 10 let ječe HAMBURG, 26. — Sodišče v Hamburgu je danes obsodilo na deset let ječe 23-letnega Wernerja Hoppa zaradi poskusa umora. Mladenič je bil tudi osumljen, da je pripadal anarhistični skupini Baa-der Meinhoff. Hoppa so agenti aretirali 15. julija 1971, ko se ni ustavil pred cestnim blokom, ki ga je postavila policija. Agenti so ga začeli zasledovati in mladenič je streljal nanje. Med spopadom je umrla Hop-pova prijateljica Petra Shelle, katero je ustrelil neki agent. Sodniki so obsodili Hoppa na deset let zapora čeprav je tožilec zahteval le šest let kazni. Strogost hamburškega sodišča je presenetila občinstvo, ker je tožilec med razpravo dokaj zmanjšal mladeničeve odgovornosti. Politični komentatorji v Nemčiji trdijo, da ima današnja razsodba poseben pomen, ker se bodo v kratkem začele sodne razprave proti voditeljem anarhistične skupine, kateri pripisujejo vrsto atentatov proti postojankam ameriške vojske v Nemčiji. MEMPHIS, 26. — Pevec in filmski igralec Elvis Presley se je danes ločil od žene Prisedle. obtoženec prav delavski zakonik z «Industrial Relations Act* na čelu. To je bil tudi predmet razprave na današnjih sestankih sindikalnih organizacij. Sicer pa je prav v tem vlada prišla v protislovje. Če zakon obstaja, bi ga sodna oblast morala priznavati in spoštovati. S tem, da je vlada, čeprav posredno, izpustila delavce na svobodo, pa je še bolj utrdila prepričanje, da je zakon nepravilen in do delavcev nepravičen. Sicer pa je bilo to precej jasno že leta 1970, ko so v londonskem parlamentu odobrili zakon, obenem pa določili, da mora nekdo uporabo zakona nadzorovati. Kako pa bo po tem dogodku u-krepal sindikat? To je vprašanje, ki si ga postavlja večina angleških delavcev. Danes se je namreč sestalo vodstvo enotne sindikalne organizacije «Trade Urions Con-gress*, ki je proglasilo za prihodnji ponedeljek splošno stavko, če vlada ne bo izpustila petin sindikalistov. Predmet diskusije pa ni bila zaporna kazen, temveč, kot že račeno, prav «Industrial Relations Act*. Izglasovali so zahtevo po odpravi tega zakona, ki po mnenju sindikata, krši pravico do stavke, ki jo britanska ustava priznava. Zato je možno, da bo do stavke kljub temu prišlo. Če ne bo to splošna stavka, bo pa nedvomno stavka delavcev nekaterih strok. Sindikalne organizacije nekaterih delavskih kategorij so namreč že danes sporočile, da njihovi člani v ponedeljek ne bodo delali. To je torej odgovor delavcev na nepričakovan ukrep. Šibka Heatho-va vlada se mora tako sredi gospodarske in politične krize spoprijeti z 9 milijoni delavcev, ki jih je njena odločitev razdražila. Heaih nima veliko izbire, da se reši iz zagate. Edino, kar lahko stori je, da odnravi «Tndustrial Relations Acb. Zadovoljil bo delavstvo, ki bo, vsaj za nekaj časa prenehalo s stavkami; zadovoljil bo sindikat, ki bo tako delavcem dokazal, da lahko tudi nekaj doseže; s tem bo nedvomno izboljšal gospodarski položaj in se posvetil reševanju severnoirske krize; odpravil bo zakon, ki ga že doslej ni nihče upošteval in je tudi vlada predvidela protiukrep. Dvomimo pa, da bo Heath tako storil. Ohranil bo zakon, z njim pa tudi gospodarsko krizo. Le strah pred že skoraj gotovim porazom na prihodnjih volitvah ga še utegne prepričati, da je bolje za vedno pozabiti na «Indu-stria! Relations Act». ................................... PONOVEN UDAREC IZKORIŠČEVALCEM TEMNOPOLTIH DELAVCEV V Franciji so odkrili nov poskus tihotapljenja afriških delavcev Glavni osumljenec Aldo Pusceddu še vedno na svobodi - Ali je pri umazani trgovini sodelovalo tudi vodstvo begunskega taborišča Farfa Sabina? RIM, 26. — Francoska policija je danes poslala nazaj v Italijo 11 afriških delavcev, ki so prešli italijansko - francosko mejo pri Mento-nu ob sredozemski obali. Afričani, vsi iz Malija, so prišli v Italijo 15. julija letos. Iz Tunizije so prispeli z letalom na letališče Punta Raisi pri Palermu. Včeraj so se predstavili na francoski meji. Pripotovali sp na linijskem avtobusu, ki povezuje Limone Piemonta z Nico. Njihovi potni listi so bili sicer veljavni, vendar pa niso imeli dovolj denarja, da bi se v Franciji lahko preživljali. Zato jih je francoska policija po kratkem zaslišanju poslala nazaj v Italijo. Na kvesturi v Cuneu sedaj zaslišujejo 11 Afričanov. Policijo zanima predvsem, kje so preživeli čas, odkar so se izkrcali v Palermu ter s kom so navezali stike. Možno je, da bodo tudi njih poslali v begunsko taborišče Farfa Sabina pri Rimu. Vsi imajo sicer veljavne dokumente in bi se torej lahko nemoteno vrnili v domovino, nihče izmed njih pa ne premore toliko denarja, da bi si lahko kupil vozovnico. V zadnjih dneh, ko o tihotapstvu afriških delavcev nismo obširneje poročali, se je pripetilo nekaj zanimivih dogodkov. Tako je ambasada Slonokoščene obale v Rimu izdala poročilo, v katerem je zanikala možnost, da bi prihajali v Francijo tudi delavci iz tiste države. Poročilo ostro obsoja tisk, češ da je objavil lažne vesti. Drugo novico smo prejeli iz Ženeve. Gospodarsko - socialni svet OZN je prejel vabilo, naj pride v Kenijo in izvede preiskavo o trgovini z afriškimi delavci. Vabilo mu je izročil kenijski predstavnik v tem svetu Aderi Jowi, ki je tudi dejal, da prekupčevalci prepričujejo delavce, naj pridejo v Evropo, kjer bodo dobro zaslužili. «Ko pa so stopili na evropska tla, je dejal Jo-wi, so naši delavci naleteli na razmere, kakršne so vladale pred mnogimi leti, ko je bilo še v navadi suženjstvo. Čez mejo jih vozijo v kontejnerjih in prepuščeni so volji krutih prekupčevalcev.* Jovvi je na to pojasnil, da se to tihotapstvo nadaljuje že več časa in doslej ni nihče sprejel kakršnihkoli ukrepov. Gre predvsem za delavce iz severne Afrike in Malija. Preiskava OZN pa naj bi pripomogla k odkritju prekupčevalcev, ki bi jih sodne oblasti prizadetih držav lahko strogo kaznovale. Londonske pristaniščnike, ki so jih včeraj izpustili iz zapora, so pred vhodom sprejeli njihovi sindikalni tovariši V Italiji pa se še vedno nadalju- njegovem stanovanju v Ulici Monte- je preiskava o poskusu vtihotaplje-nja v Francijo 59 afriških delavcev, do katerega je prišlo 17. julija letos. Glavni osumljenec, Sardinec Aldo Pusceddu, je še vednp na svobodi. Policija ga ni našla, pač pa se je v spremstvu svojega odvetnika predstavil časnikarjem dnevnika «11 Messaggero*, katerim je dejal, da ni sodeloval pri vtihotap-ljenju delavcev 17. julija, priznal pa je, da je »pomagal* nekaterim Afričanom, da so skrivaj prešli mejo. Teh Afričanov je bilo okoli 180, vendar jih je pošiljal v Francijo v manjših skupinicah, vedno vlakom ali avtobusom in ne s tovornjaki. Prav ta njegova zadnja izjava je zelo pomembna. Francoska policija je namreč v Nici zaprla lastnika prevoznega podjetja, kateremu je pripadal že omenjeni tovornjak. Ni še znano, kako so se razvile preiskave v Franciji, že samo dejstvo, da je lastnik tovornjaka za zapahi, pa priča, da so nekaj odkrili. Še ena Pusceddujeva izjava je zelo važna. Dejal je, da je nekaj delavcev pripeljal iz taborišča Farfa Sabina. Tej izjavi je sledila preiskava, katere rezultat je bila zamenjava ravnatelja taborišča. Tako so namreč sporočili jv ponedeljek v Rimu in zdi se, da je vest resnična. Nekateri italijanski dnevniki omenjajo možnost, da bi bilo tudi vodstvo taborišča soudeleženo pri umazana trgovini. Vsekakor je zanimivo, da je maršal Ades, najvišja policijska osebnost v taborišču, umrl za srčno kapjo takoj po odkritju tovornjaka z afriškimi delavci. Pomembno je tudi, da je bil odstavljen ravnatelj taborišča vice kvestor Panaitios Valdambrini leta 1947 zapleten v umor ameriškega generala. Policija je takrat preje la obvestilo, da je v generalovi hiši skrivna igralnica. Valdambrini, ki je bil takrat podčastnik, je vodil skupino policistov, ki je vdrla v generalovo hišo. General je mislil, da so vlomilci in je izvlekel samokres. Ko pa je edeh izmed policistov to opazil, ga je ustrelil. Valdambrini je nato izginil in o njem do danes nismo slišali več ničesar. Pa še nekaj je italijanska policija odkrila. Pusceddu je baje pomagal neki afriški politični osebnosti, da je zapustila domovino. Na to ka-| žejo dokumenti, ki so jih našli v nevoso v Rimu. Za to »uslugo* naj bi Pusceddu prejel milijon 200 tisoč lir. Osebnost naj bi prevzel v Tunizu, kjer se je baje srečal s svojim sodelavcem Felixom Da-mom. Ni znano, kdo je ta politična osebnost, ker jo Posceddu v svo. ji korespondenci imenuje »profesor*. Pri p>obegu je nedvomno sodelovala vsa organizacija, torej tudi Pusceddujevi sodelavci v afriških deželah in v Franciji. Ella Fitzgerald zopet boleha na očeh MONTECARLO, 26. - Slavna ameriška temnopolta pevka Ella Fitzgerald, ki je pred kratkim žela zelo velik uspeh na mednarodnem jazzovskem festivalu v Nizzi, je morala odpovedati vse svoje turneje, ker ji je ameriški okulist Berli-ner predpisal dalj časa počitka, zaradi očesnih motenj. Ella Fitzgerald ne sme zapustiti svoje sobe. Govori se, da se bo morala pevka vrniti domov za operacijo na očeh. Ello so operirali na očeh že lani. Tudi takrat je bila na turneji po Evropi in je morala odpovedati vse nastope ter se nemudoma vrniti v domovino. ZARADI PREVRATNIŠKE PROPAGANDE Karabinjerji so prijavili sodišču 300 turinskih izvenparlamentarcev Agenti so podrobno preučili delovanje organi-zacije i>iiiiiii»itaaiii>uiis|llll|lft>l11 Socialdemokrati ostro napadli radikalno strujo Provisionals Obtožili so voditelje gverilcev, da se skušajo s silo polastiti oblast Obsojen razpečevalec mamil RAVENNA, 26. — Sodišče v Ra-venni je danes obsodilo na dve leti zapora grškega mornarja Joanni-sa Parasamlisa zaradi posesti mamila. Mornarja so aretirali karabinjerji 31. januarja v Ravenni. Pa-rasamlis je bil vkrcan kot kuhar na grški ladji «Amazon» in agenti so v njegovi kabini odkrili 14 cigaret z marihuano. Momar je kupil mamilo v afriških pristaniščih in ga je skušal prodati v Italiji. Za- da. Pred nekaj meseci sta se si- BELFAST, 26. — Katoliška fronta v Severni Irski se razbija. To je najvažnejši današnji dogodek v Ulstru. Voditelji socialdemokratske -laburistične stranke, ki je največja opozicijska skupina v tej pokrajini, so ostro napadli pripadnike radikalne struje Provisionals odporniškega gibanja IRA. Socialdemokratski voditelji zavračajo nasilje kot orožje za boj proti britanski vladi in protestantski večini. V svojem današnjem dokumentu obtožujejo najbolj radikalno strujo katoliške fronte, da se požvižga na Človeško življenje in na demokracijo. »Življenja katoličanov in protestantov so le sredstvo, s katerim se Provisionals skušajo nasilno polastiti oblasti in vzpostaviti diktaturo*. S stališčem, ki so ga danes zavzeli, so voditelji socialdemokratske -laburistične stranke skušali posredno dokazati britanskemu ministru za Ulster Whitelawu svojo pripravljenost za ponovno sodelovanje v iskanju miroljubne rešitve severnoirske krize. Socialdemokratska - laburistična stranka je pred približno enim letom prekinila svoje sodelovanje z ulstrskim parlamentom. Njeni poslanci so se umaknili v znak protesta proti množičnim aretacijam, ki jih je ukazala Fulknerjeva vla- Jacqueline Onassis se te dni mudi na Caprlju, kjer Je sinoči prisluhnila modernemu trubadurju ■Ulil...............................................................Klil......II..................................................II,umi,,,Hlinil,M...........................iniiuimiiiiiiinni........................................................... PRETRESLJIVE DOGODIVŠČINE ŠESTIH BRITANSKIH MORNARJEV Osemintrideset dni sredi oceana na majhnem rešilnem čolnu Jata mečaric je napadla in potopila njihovo jahto ■ Preživljali so se s surovim ribjim mesom in želvino krvjo PANAMA CITY, 26. — Brodolomci britanske jahte «Lucette», ki so preživeli 38 dni sredi Tihega oceana na majhnem rešilnem čolnu, so morali piti tudi kri morskih želv, da bi «ugasili* žejo. Brodolomce je rešila japonska ribiška ladja, ko so jih začele že zapuščati moči. Po daljšem počitku se je danes lastnik potopljene jahte sestal s časnikarji, katerim je pripovedoval o tragičnih dneh, ki jih je preživel s svojo družino. Robertson je investiral v nakup 14-metrske jahte vse kar je prislužil v svojem življenju. Z ženo in tremi sinovi se je odpravil na pot okrog sveta na krov pa je vzel še prijatelja Robina Williamsa. Jahta je bila opremljena z najsodobnejšima napravami za yamo plovbo. Ko je bilo vse nared, se je 31. decembra 1971 družina Robertson odpravila na dolgo pot. V prvih mesecih potovanja je potekalo vse v najlepšem redu: jahta je bila solidna in se je dobro «upirala» oceanskim valovom in neurjem, tako da se je Robertson odločil, da bo preplul Tihi ocean. Kljub vsem varnostnim napravam, pa so na poti naleteli na nevarnost, kateri niso bili kos. Nedaleč od otokov Galapagos jih je napadla jata mečaric. Kiti so se zagnali v ladjico in niso odnehali, dokler niso prebili obitka. V nekaj minutah se je jahta pogreznila v 1 valove. Robertson je komaj utegnil zagrabiti za nekaj nožev in sulic ter spustiti v morje rešilni čoln. Tako se je začela pustolovščina, ki se je srečno končala. Moža sta skušala prikriti svojo skrb, da ne bi po nepotrebnem strašila ženske in otrok. Več dni niso videli nobene ladje in počasi so že obupavali, čeprav nihče ni hotel tega priznati. Hranili so se z morskimi želvami, delfini in majhnimi morskimi psi. Odžejali so se z deževnico (na srečo je na oceanu precej dežja) in z želvino krvjo («Je zelo dobra* je priznal Robertson). V pogovoru s časnikarji je Robertson opisal, vroče dneve, mrzle noči in viharje v 38 dneh plovbe na majhnem čolnu. Brodolomci so imeli na sebi le kopalke, ker se je jahta prehitro pogreznila, da bi lahko rešili obleke. Škot je po brodolomu po spominu narisal mor ski zemljevid in s pomočjo tega so prepluli približno 750 morskih milj v pravilni smeri. Brodolomci so se namreč odločili, da bodo pluli proti Costarici in ko jih je v soboto ponoči japonska ribiška ladja rešila, so bili oddaljeni še 250 milj od costariške obale. «Po 38 dneh plovbe, se nas je že lotil obup. Nismo dobro vedeli kje smo, ko smo končno v daljavi zagledali ladjo. Takoj smo izstrelili raketo in na srečo so jo mornarji opazili. Ob 14.00 smo bili na krovu., Bil je to čudovit trenutek in nismo mogli prikriti svoje ganjenosti* je dejal Robertson. Dodal je tudi, da ima največ zaslug za srečen konec te pustolovščine njegova žena IJnda. Miss Robertson je namreč diplomirana bolničarka in brodolom ci so lahko vzdržali zaradi njene stalne zdravstvene nege. Brodolomci so izrazili japonskim mornarjem vso svojo hvaležnost, saj so si ribiči veliko prizadeli, da bi nesrečneži čimprej pozabili svojo pustolovščino. Ko je ribi-ša ladja odplula iz pristanišča Balboa so Škoti mahali v pozdrav, tudi ko je bila ladja le komaj vidna pičica na obzorju. Kar zadeva napad mečaric na jahte, znanstveniki menijo, da je kite privabila roza barva ladjice. Komaj .je stopil na pomol, so časnikarji opozorili Robertsona, da sta dve britanski reviji že ponudili spoštljivi vsoti, da bi si zagotovili pravico do ekskluzivne objave njegovih pustolovščin. cer dva vidna predstavnika v\] krat sestala z britanskim ministri za Ulster, vendar je šlo bolj * pripravljalne sestanke kot pa . sodelovanje. Posredovanje teh dv. politikov med angleškimi oblas*' in gverilci je dalo kot rezultat PLj mirje, ki so ga gverilci proglaV približno pred enim mesecem. . premirje so sicer preklicali r niti dveh tednih, bil pa je to P? memben dokaz, da so politični h*L| ni razgovori med britansko vl8^ in odporniškim gibanjem. , ^ j Socialdemokratska - laburisti*": stranka ni bila nikoli pristaš čJS roženega upora v Severni Irski, PJ pa je vedno zagovarjala metode vilne neubogljivosti. Ko je je bile na oblasti ulstrska avtonomna v\ da, so večkratne stavke, P°^L. in manifestacije paralizirale g°®D darsko dejavnost v tej pokraljjj’ Poleg tega pa je katoliško prijjj, valstvo povzročilo bivšemu pre^ niku Faulknerju finančne tež®jj ker ni plačevalo najemnin za ' - - a z bančnimi zavodi in ni plače'’1" vode, plina in električne enertm Ko je britanska vlada neposre^n prevzela oblast v Ulstru, je socl8g demokratska - laburistična stran"{ pozvala prebivalstvo, naj sode1”j z novo upravo in je kot za dobro voljo prekinila kampa” j civilne neubogljivosti. Sh - - a1 Danes ponoči in v prvih jutri urah so se gverilci ponovno padli z britanskimi vojaki. teh spopadov je bil neki britaj1®, vojak. S tem je število vojak0! ki so izgubili življenje v Ulstra^ avgusta 1969 naraslo na 105 število žrtev pa na 474. * Število vsakodnevnih spopadov jj v zadnjih dneh znatno manjše ^ takoj po prekinitvi premirja, ko y našteli do 100 dnevnih spopadov. | J pa še ne dokazuje, da se je koP: I val nasilja v Severni Irski Petk , atentati, v katerih je izgubilo - j - - - ia stalno tli pod pepelom in lahka ljenje 13 oseb, dokazujejo, da vsakem trenutku zaneti požar-iiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1" SIEREDORF (Zah Nemčija). $ — štirje rudarji so se danes " ^ v nekem premogovniku. Utrgaj3 jj je namreč nosilna vrv dviga18’ katerim so se spuščali po rov*- *** J TEL AVIV, 26. - Z razgoV^ med Goldo Meirovo in Richari j. Nixonom so danes otvorili t0 ^ zijsko zvezo med ZDA in Izra^ ... TEHERAN, 26. - V Irana je avtobus zaletel v tovornjak- j-nesreči je izgubilo življenje 1 seb, 9 pa je bilo hudo ranjen18, * * * -J> ZAGREB, 26. - V BanJ8'^ so danes dogradili 12 nadstrifjj, poslopje, ki se pri potresih do f jakostne stopnje Mercallijeve 1 j| vice ne poruši. Odpornost P0® 0^ so že preizkusili in dosegli 28 ljiv uspeh. «* * J BUENOS AIRES, 26. - Ne**j£f so danes v argentinskem gl* jCir mestu izvedli vrsto bombnih 8>jf tatov v petih največjih bankah-veških žrtev ni bilo. RIO DE JANEIRO, 26. -so ska policija je zaprla tri ^4 stare okoli 10 let, ki umorov in tatvin.