mTT J ^ 66001 KU' L K M l I iMlCAv Primorski dnevnik Poštnina plačana v gotovim p *• Abb. postale 1 gruppo Cdia J£)U lir Leto XXXV. Št. 91 (10.310) TRST, nedelja, 22. aprila 1979 PRIMORSKI DNEVNIK te začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen m. ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni ((Doberdobu y Oovcu pri Gorenji Trebuši od 18 septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi SOGLASNO ODOBREN ZAKLJUČNI DOKUMENT Nasprotovanje vstopu KPI v vlado edini sklep vsedržavnega sveta KD Le delna zmaga Zaccagninijeve struje: besedilo dokumenta upošteva tudi teze strankine desnice Berlinguer nasprotuje zahtevi po spremembi volilnega zakona, ki bi zagotovila KD vso oblast RIM — S soglasno odobritvijo zaključnega dokumenta se je včeraj Popoldne končalo zasedanje vsedržavnega sveta KD. Do glasovanja o dokumentu je prišlo po dolgotrajnih pogajanjih med strujami; še v Prvih popoldanskih urah so govorili o dveh besedilih in torej o dveh stališčih. Kasneje pa je prišlo do dogovora o skupnem dokumentu, ki Predstavlja v dobršni meri uveljavitev Zaccagninijeve politične linije ,n Poraz tistih struj, ki so zahtevale konec politike državne solidarnosti. Vendar pa je dokument sam po sebi kompromis. Res je, da je Zaccagnini zmagal in da je obveljala teza o vladi državne solidarnosti tudi po volitvah (v tem je bilo zasedanje vsedržavnega sveta bolj podobno kongresu v •nalem, saj niso razpravljali le o yoli!ni kampanji, ampak so že začrtali osnovne smernice strankine Politike v zvezi z izbirami po volitvah), vendar je Zaccagninijeva skupina pristala na odstavek, v katerem je rečeno, da bo treba, Hliiiiiiii||||mil,mil|||||||||||||||||||||||||n||milu|||||||,|||||||||fM|,||t,,||||„|„ll|,|,,im„|||||M,-)|||||||||||||) VČERAJ PO RIMSKIH ULICAH Manifestacija proti naraščanju terorizma Preiskava o dejavnosti pripadnikov ^delavske avtonomije» se vedno bo,lj zaplfeta - Profesorja Negrija še zaslišujejo v primeru da politika državne solidarnosti ne bo več možna iskati novih rešitev v okviru sodelovanja z laičnimi in socialističnimi strankami. Skratka. KD ne zavrača možnosti obnovitve centriz-ma ali levega centra, pa čeprav jo dopušča le kot podrejeno možnost po ugotovitvi, da ni mogoče nadaljevati s politiko državne solidarnosti. Edino, kar je v dokumentu, ki govori tudi o terorizmu, o nasi- RlM — «Borili se bomo za svobodo, za človeške pravice in demokracijo v državi. Borili se bomo proti fašizmu, terorizmu in vsakemu drugemu nasilju®, so vzklikali včeraj zjutraj po rimskih ulicah dijaki višjih srednjih šol, ki so se udeležili mogočne manifestacije v znak protesta Proti umoru njihovega vrstnika Čira Principesse in agenta milanskega Digosa Andrea Campagne. Podobne manifestacije, za kamre je dala pobudo zveza komunistične mladine Italije, katere član je bil tudi Ciro Principes-sa. so bile tudi v nekaterih drugih italijanskih mestih in vse so miele kot osrednjo temo prav boj Proti terorizmu in proti fašizmu, katere žrtev je bil pred dnevi n^adi komunist. Manj demokratično je svoje Splošno nezadovoljstvo izrazila skupina pripadnikov ^delavske avtonomije* v Turinu, kjer je prišlo do izredno hudih izgredov in spopada s policijo, ki je odgovorila na razno provokacije s sol-rilci. Medtem se v glavnih italijanskih mestih nadaljuje preiskava v krogih »delavske avtonomije*. ^ Rimu je tako včeraj popoldne Pamestnik državnega pravdnika Domenico Sica pričel z zasliševa-hjem dvanajstih «avtonomistov», ki so jih aretirali v petek, v okviru obširne protiteroristične akci-Je. Iz Padove pa se je medtem izvedelo, da naj bi bili izdali še se-Pem zapornih nalogov, obtoženi Pripadniki »avtonomije* pa naj bi Pred aretacijo pobegnili neznano kam. Imena nekaterih obtožencev s° znana, čeprav neuradno. Tako sy govori, da so obtoženi prevrat-mškega delovanja in pripadništva »oboroženi skupini* padovski redaktor mesečnika »Autonomia* Pietro Despali, bivši voditelji gi-Par>ja »potere operaio* Franco Pi-Perno in celo znani italijanski pe-snik in pisatelj Giancarlo Bale-strini. Včeraj popoldne se je v rimskem ZaPoru Rebibbia nadaljevalo tudi Zaslišanje prof. Tonija Negrija, ki Je. kot znano, obtožen pripadništva vrhu rdečih brigad, sodelovanja Pri pokolu v Ul. Fani. pri ugrabit-* in umoru predsednika krščan-j e demokracije Alda Mora in ce-p »oborožene vstaje* proti držav-mm oblastem. O včerajšnjem žaganju se zaenkrat še nič ne ve, Ceraj zjutraj pa so zagovorniki Proi, Negrija poročali o prvem de-u zasliševanja. »V zaporu (Rebib-P* je včeraj med zasliševalci in Pfof. Negrijem potekal izredno za-mmiv pogovor teoretično-politične-ga m znanstvenega značaja. Pričakovali smo namreč doka-?. 'f1 jasne obtožbe, so dejali bra-'c' Spazzali, Piscopo in Sini-scalchi, priča pa smo bili neumest->m vprašanjem in dolgočasni raz-^ Prof. Negri je tako svojim asliševalcem obširno obrazložil j^Pj,e filozofske in politične teze ip 'e S? predvsem poudaril, kar {.razvidno tudi iz njegovih pu-mikacij, da se njegova stališča jo s stališči Rdečih brigad. Seveda, so še dejali zagovorniki, če ni trenutno k,do prepričan, da je človek, kot je Negri, zmožen eno misliti, drugače pa ukrepati.* Na tiskovni konferenci je spregovorila tudi Negrijeva žena, Paola Meo. ki je zanikala, da bi imel njen mož namen zbežati aretaciji. Odvetnik Spazzali pa je še dodal. da se vsi aretiranci v Padovi in Rimu nahajajo v istem položaju kot prof. Toni Negri, saj so v vseh zapornih nalogih navedeni, kot glavna obtožba, stavki iz Maocetungovih del. V Milanu pa so včeraj popoldne zaslišali tudi sodnika dr. Antonia Bevera, v stanovanju katerega je bila lanske pomladi tista že »zgodovinska večerja*, katere sta se udeležila prof. Negri in sodnik Emilio Alessandrini. Takoj po končanem zaslišanju, o katerem je sodnik Bevere izjavil; «Zanimalo jih je le število ljudi, ki se je udeležilo večerje in potrdil sem jim, da nas je bjlo o-sem,» je rimsko sodno pravdmštvo obvestilo, da bosta novinarja Ste-fano Menenti in Tiziana Maiolo, ki sta bila obtožena krivega pričevanja o večerji, izpuščena na prostost, (ap) lju, o gospodarski krizi, o zaposlovanju mladine, o antifašizmu, o pravici in o miru, jasno povedano, je, da demokristjani ne bodo šli v vlačo s komunisti. To sicer ni nobena novost in kaže, da se o tem vsi člani vodstva KD strinjajo, morda razen nekaterih pripadnikov levičarskih struj. Vse o-stalo je medlo in nejasno povedano. Zanimivo pa je, da demokristjani vztrajajo pri zahtevi po spremembi volilne zakonodaje, ki bi omogočila stranki relativne večine, da lahko nemoteno vlada. Proti tej spremembi so vsi, razen demokristjanov, ki bi imeli edini koristi. Med vsemi govorniki, ki so posegli v razpravo, naj ocenimo le ministrskega predsednika Andreottija, ki je v nekaj točkah strnil politično linijo KD, kot si jo sam zamišlja. Dejal je, da stranka ni razpoložljiva za nobeno »politično zmešnjavo*, da je po volitvah leta 1976 ponudila vsem demokratičnim strankam možnost, da sodelujejo za premostitev gospodarske in monetarne krize, da je izvedla «pomembne reforme* in predložila triletni načrt, da se je uveljavila na mednarodni ravni, da je zvesta «atlantski varnosti in evropski politiki* in da mora poživiti mladostni zanos, ki je v povojnih letih vodil sedanjo vodilno generacijo. Skratka, Andreotti je hotel s tem posegom prevzeti funkcijo nekakšnega! ideološkega leaderja, ki ga krščanska demokracija po smrti Alda Mora zelo pogreša, že na včerajšnjem zasedanju je prišlo zaradi tega posega do polemik in do splošnega negodovanja. Zasedanje vsedržavnega sveta KD je bil nedvomno včerajšnji najpomembnejši dogodek v italijanski notranji politiki. Dejavnost ostalih strank se omejuje na nekaj volilnih zborovanj in na pomembne uvodnike v strankarskih glasilih. Današnje glasilo KPI 1'Unita objavlja tako uvodnik En-rica Berlinguerja. ki zavrača predlog KD c spremembi volilne zakonodaje, ki je zelo podobna »zakonu Acerbo. s katerim so si fašisti zagotovili absolutno večino v parlamentu leta 1924». Tajnik KPI ugotavlja, da ie do tega predloga prišle sedaj, ko je krščanska demokracija ugotovila, da brez komunistov ne more sestaviti organske večine in torej zagotoviti državi trdne vlade. »Namesto, da bi rešila osrednje politično vprašanje italijanskega dogajanja, to .je vprašanje sodelovanja v vladi z vsem italijanskim delavskim gibanjem, torej tudi s KPI, poskuša KD obiti vprašanje s tehničnopravnim iz- govorom protidemokratičnega kova*, piše Berlinguer, ki še nou-darja nevarnost in nesprejemljivost tega predloga. Tajnik KPI še ugotavlja, da ni res. da Italiji ni mogoče vladati zaradi stališč KPI, ampak da je zato odgovorna prav krščanska demokracija, oziroma njena politika zaprtosti do komunistov. Kar pa zadeva sestavo list je treba omeniti sklep vodstva republikanske stranke, ki bo predlagalo socialistom in socialdemokratom, da v nekaterih okrožjih predložijo skupne liste za senat in sklep južnotirolske volkspar-teid, ki je predložila svoi znak za vsa volilna okrožja in se namerava predstaviti po vsej državi. Craxi bo obiskal Jugoslavijo RIM — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Borisav Jovič je včeraj uradno povabil tajnika PSI Bettina Craxija, naj obišče Jugoslavijo. Craxi bo po vsej verjetnosti odpotoval v Jugoslavijo v drugi polovici junija po političnih in evropskih volitvah. Med o-biskom se bo tajnik PSI sestal z jugoslovanskim predsednikom Titom ter s predstavniki CK ZKJ in SZDLJ. Na srečanju z jugoslovanskim veleposlanikom je Craxi poudaril skro italijanskih socialistov, da bi italijanska vlada aktivno sodelovala pri obnovi krajev črnogorskega Primorja, kj jih je prizadel potres. Tajnik PSI je tudi podčrtal prijateljske vezi med italijanskimi socialisti in jugoslovanskimi komunisti. VČERAJ V BEOGRADU Tilo sprejel Minica pred odhodom v SZ BEOGRAD — Jugoslovanski predsednik Tito je včeraj sprejel člana predsedstva CK ZKJ Miloša Miniča, ki bo v kratkem odpotoval v Sovjetsko zvezo v okviru uresničevanja medsebojnega sodelovanja med ZKJ in KPSZ ter izmenjave mnenj o vprašanjih skupnega interesa. NA BLIŽNJEM VZHODU SE POLOŽAJ NORMALIZIRA V Libanonu je zavladalo premirje Anvar Sadat razpustil parlament Sporazum med maroniti in mirovnimi silami OZN - Po uspehu na referendumu je egiptovski predsednik napovedal vrsto ukrepov in tudi večstrankarski sistem BEJRUT — Krščanski maroniti so včeraj prenehali oblegati sile OZN na jugu Libanona, kar je omogočilo irskim četam mirovnih sil. da so se prebile na ta del ozemlja po izraelskim teritoriju. Kot poročajo izraelski vojaški glasniki, je torej od včeraj zjutraj na meji mir, tudi zaradi tega. ker je prišlo do sporazuma med majorjem Haddadom in »modrimi čeladami*. Po tem sporazumu se torej vojaki OZN lahko mirno pregibajo, tudi okrog glavnega štaba v Nakuri, sai so maroniti odstranil: vse svoje postojanke okrog mesta. V zameno za ta umik. pa bo morala Organizacija združenih narodov poskrbeti za popravila in poravnati vso škodo, ki je nastala na tem področju. OZN se je tudi obvezala, da vnese popravek v poročilo, kjer obtožuje maronite, da so z močnim topniškim ognjem povzročili ranjene med »modrimi čeladami*. V resnici pa naj bi Nakuro obstreljevali Palestinci. Medtem se ie izraelski o-brambni minister Ezer Weizman že spet postavil ob stran majorju Haddadu, za katerega pravi, da je «libanonski volk, ki skuša realizirati neodvi- Libanon*. Poleg tega pa je iz.aelski državnik tudi dejal da opravljajo mirovne sile na jugu Libanona pozitivno funkcijo kljub temu pa je major Haddad «bistven element za našo varnost*. V zvezi s položajem v južnem Libanonu se je oglasil tudi predsednik PLO Jasser Arafat, ki je obtožil ZDA, da stojijo za Haddadom in ,;a podpirajo. Hadda-dova akcija pa naj bi bila vpe-rjena v to. da bi dokončno likvidirali palestinsko odporništvo in domoljubne libanonske sile. lllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllinillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII TEDEN DNI PO KATASTROFALNEM POTRESU STANJE V ČRNI GORI SE NORMALIZIRA VSE PREBIVALSTVO POD ZASILNO STREHO V Ulcinju obnovili dobavo električnega toka - Železniško progo Beograd-Bar popravljajo Tudi včeraj več potresnih sunkov - Pomoč iz tujine še še vedno steka na potresno področje TITOGRAD — Razmere v porušenih ali 'razdejanih krajih Črnogorskega Primorja po hudem potresu minulo nedeljo se še naprej postopno normalizirajo. Predstavniki občin, ki jih je potres najbolj prizadel, so na včerajšnji seji skupnosti črnogorskih občin poudarili, da se končuje prva faza akcije, ko so bila vsa poglavitna prizadevanja osredotočena na oskrbo prebivalstva s hrano in pitno vodo ter na zagotavljanje zdravstvenega varstva in najnujnejših prebivališč. Zdravstvene razmere na prizadetem ob- močju so zadovoljive, vendar je še naprej treba dosledno spoštovati preventivne ukrepe, da bi preprečili epidemije. Iz vseh občin še naprej prihajajo prošnje, da bi dobili še več manjših šotorov. počitniških prikolic in gradbenega materiala za odpravljanje posledic, ki jih je katastrofalni potres povzročil na prebivališčih ljudi v Črnogorskem Primorju. V Ulcinju, ki je med najbolj razdejanimi kraji, so se ljudje najbolj razveselili zagotovila, da bodo v mestu in okoliških vaseh danes popoldne dobili elektriko v vse hiše, v katerih je mogoče živeti. Spodbudne novice o normaliziranju položaja prihajajo tudi iz drugih krajev Črnogorskega Primorja. Tako je na primer spet steklo delo v ladjedelnici »Veljko Vlahovič* v Bijeli, čeprav je ve- ..............mu.mu...... Požig skladišča obrata Lancia bistvi eno razlikujejo in celo bije- TURIN — Po petih urah trdega dela je včeraj zjutraj uspelo gasilcem in delavcem obrata »Lancia* v Chivassu pri Turinu pogasiti požar, ki so ga neznanci podtaknili v skladišču notranje o-preme avtomobilov lancia. S telefonskim sporočilom torinskemu dnevniku «La Stampa* so si odgovornost za atentat prilastili pripadniki skrajnolevičarske teroristične organizacije «Nuclej comu-nisti territoriali*. Požar so prvi odkrili trije delavci druge izmene, ki so po končanem delu še ostali v obratu. Najprej so skušali sami pogasiti požar, a mu niso bili kos, saj se je ogenj bliskovito širil med lahko vnetljivim materialom. Medtem so prispeli gasilci iz Chivassa in Sture ter celo iz Turina, na pomoč so priskočili s svojih domov tudi delavci obrata, in kot rečeno, šele po petih urah jim je uspelo pogasiti požar. Preiskovalci domnevajo, da so teroristi podtaknili ogenj z vžigalno vrvico in ročko kake vnetljive tekočine, saj ni nihče slišal nobene eksplozije. Po prvih ocenah je požar povzročil nad dve milijardi lir škode. Ista teroristična organizacija si lasti tudi odgovornost za požar v uradu prof. Sira Lombardinija na fakulteti za humanistične vede turinske univerze. Neznanci so včeraj ob pol dvanajstih zagnali v docentov urad zažigalno steklenico. (voc) Na sliki (telefoto ANSA) razdejanje v skladišču obrata Lancia v Chivassu. lik del naprav in delovne obale potonil v morje. Delavci so se lotili urejanja porušenih objektov, nadaljevali pa bodo že začeta obnovitvena dela na dveh ladjah iz Sovjetske zveze in Švice. Iz Budve so včeraj dopoldne sporočili, da je začelo deževati in da bo dež zaviral normalizacijo življenja. Ekipe za odstranjevanje ruševin namreč ne morejo nadaljevati dela, tako da se okrog 900 prebivalcev še ni moglo vrniti v svoje domove v starem delu mesta Železniška proga Beograd - Bar še vedno ni v celoti usposobljena za normalen in varen promet. Posebne ekipe si sicer na vso moč prizadevajo odpraviti nastalo škodo, vendar so velikanske gmote kamenja in zemlje z okoliških hri-b>v zasule in poškodovale traso proge in zasule tire. Prvi tovorni vlak s pošiljkami pomoči za prizadete prebivalce je sicer že v noči od petka na soboto peljal po najbolj razdejanem odseku proge med Sutomorom in Barom, toda to je bilo mogoče le z velikim trudom, posebno pazljivostjo in ob velikih varnostnih ukrepih. Kljub temu pa še ni znano, kdaj bo po odseku Sutomore - Bar lahko stekel reden železniški promet. Težave so še vedno tudi v telefonskem prometu s prizadetimi kraji, zlasti v Ulcinju in Petrovcu, kjer je potres uničil telefonske in telegrafske naprave. Prizadevni delavci PTT podjetij so sicer postavili zasilne naprave in popravljajo poškodovane objekte in napeljave, vendar vsem težavam nikakor ne morejo biti kos, saj je telefonskih klicev, tudi nepotrebnih, zelo veliko. V skupnosti jugoslovanskih PTT podjetij so pripravljeni sodelovati pri popolni obnovitvi telefonskega in telegrafskega omrežja, njihova mladinska organizacija pa je že sklenila u-stanoviti posebne strokovne ekipe in delovne brigade. V skladu s predvidevanji strokovnjakov za seizmologijo se tla ob zmanjšani seizmični aktivnosti umirjajo. Ponoči s petka na soboto so naprave geofizikalnih u-stanov zabeležile 12 šibkih in tri močnejše potresne sunke iz epicentrov v Čmogoskem Primorju. Najmočnejši potres v sedanjem procesu umirjanja tal je dosegel šesto stopnjo po Mercallijevi lestvici, dva pa sta bila za stopnjo šibkejša. V prizadete kraje še naprej prihaja pomoč iz vseh krajev Jugoslavije in tudi iz tujine. Iz Šri Lan-ke so sporočili, da bodo prizadetemu prebivalstvu kot pomoč poslali velike količine znanega cejlonske ga čaja in več sto odej. V zahod- nonemških mestih, kjer živi približno 70 tisoč jugoslovanskih delavcev, ki začasno delajo v ZR Nemčiji, so doslej zbrali že sto tisoč mark kot prvo pomoč za odpravljanje posledic katastrofalnega potresa, podobne spodbudne novice pa v prizadete kraje na Črnogorskem Primorju prihajajo tudi od drugod. VLADO BARABA.* Sekcija KPI v Coneglianu poimenovana po Edvardu Kardelju PORDENON — Na pobudo komunističnih delavcev iz Cone-gliana so poimenovali krajevno medtovarniško sekcijo KPI po Edvardu Kardelju. Slovesnega poimenovanja v občinski dvorani se je poleg delavcev in komunističnih predstavnikov udeležila tudi delegacija novogoriške SZDL. Pobuda coneglianskih komunistov, ni zgolj formalna počastitev enega izmed najsvetlejših likov sve- tovnega delavskega gibanja, temveč izraža tesno povezavo med italijanskimi in jugoslovanskimi komunisti ter prijateljstvo med o-bema sosednjima narodoma. Obnova umetnin v Furlaniji bo stala sto milijard lir VIDEM — Sto milijard lir bo stala obnova stavb umetniške in zgodovinske vrednosti, ki jih je pred tremi leti porušil ali ooško-doval potres v Furlaniji Vsoto je navedel arhitekt Scurati Manzo-ni v načrtu posegov, ki ga je pripravil pristojni odbor za spomeniško varstvo. MILAN — Včeraj je bila v Milanu pogrebna svečanost za ubitim a-gentom Digosa Andreo Campagno, ki so se je poleg tisočev Milančanov udeležili notranji minister Ro-gnoni, vidni predstavniki milanskega političnega in kulturnega življenja, ter tajnik PSI Craxi. Medtem si v Egiptu sledijo nova dejanja na tekočem traku. Po velikem uspehu na referenmi-mu, je včeraj predsednik Sadat že izdal dekret, po katerem razpušča parlament. Znan je že tudi datum parlamentarnih volitev, ki se bodo odvijale 7. junija letos. Med tem časom bodo na o-snovi plebiscitarnih princioov ljustva ustanovili nove politične stranke, ki se imajo namen predstaviti na volitvah. Vendar se na bazi referenduma iz leta 1978 nobena stranka ne sme ustanoviti na osnovi verskih ideologij ali na principih, ki so v nasorotiu z družbenim mirom in državno enotnostjo. Predsednik Sadat je tudi odločil, da bo moralo v bodočem parlamentu sedeti vsaj 30 žensk. Kot je že pred nedavnim napovedal Sadat, je včeraj stopi) v veljavo tudi dekret, po katerem je vsaka politična dejavnost na vseučiliščih prepovedana. S prihodnjim letom bo imela oolicija spet dostop v študentovsko naselje, študente pa bodo podvrgli vojaškim vežbam, ki bodo obvezne za vse in bodo pogoj, da se študentje lahko prijavijo na izpite. Kairski tisk, ki povsem podpira Sadatovo politično linijo, je začel gonjo proti Palestincem. Tednik «Akhbar el Yom» na primer piše, da so »Palestinci zelo pridni in uspešni, ko gre za ubijanje nedolžnih, niso pa tako u-spešni pri osvobajanju svoje do-ipovine* in s tem komentira a-tentat, ki ga je izvedla skupina «orli palestinske revolucije*, v katerem je izgubila življenje neka ženska. Tudi zaradi tega so v Kairu zelo poostrili policijsko nadzorstvo. V mesto prihajajo vojaški oddelki iz juga države. Na vseh cestah legitimirajo avtomobiliste in pregledujejo prtljažnike. Zvedelo se je tudi, da je notranji minister Ismaii odstavil veliko »šefov* egiptovske varne službe in na njih mesta postavil nove ljudi. Za danes pričakujejo v Kairu izraelskega obrambnega ministra Weizmana. ki se bo v Egiptu mudil na uradnem obisku tri dni, da bi z egiptovskimi predstavniki razpravljal o umiku izraelskih čet s Sinaja, unč) Predsednik SZDLS Milja Ribičič na obisku pri SKGZ v Trstu Včeraj sta se mudila na obisku pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi v Trstu predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič in predsednik komisije SZDL za manjšinska in izseljeniška vprašanja Jože Hartman. V daljšem razgovoru so predstavniki SKGZ seznanili gosta s položajem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v zvezi z bojem za globalno zakonsko zaščito in v tem okviru s pomenom zadnjega občnega zbora SKGZ. Predsednik SZDL Mitja Ribičič pa je predstavnike SKGZ izčrpno informiral o glavnih vprašanjih, stališčih in smernicah notranje in zunanje politike SR Slovenije in SFR Jugoslavija v današnjem svetovnem političnem in gospodarskem položaju s posebnim ozirom na znana načela neuvrščenosti mednarodnega sodelovanja in dobrega sosedstva, ki navdihujeio politiko in mednarodno vlogo SF R Jugoslavije. Do včeraj 55jnilijonov za pomoč Črni gori Z včerajšnjim dnem smo v okviru nabiralne akcije za pomoč žrtvam potresa v Črni gori krepko presegli naš prvi cilj — 50 milijonov Ur. Doslej zbrana vsota znaša namreč že 55.105.560 lir Iz seznama, ki ga objavljamo na zadnji strani je razvidno, da se je zbiranje denarnih prispevkov nadaljevalo v vseh zbirnih centrih v Trstu in Gorici, da so se s svojim prispevkom oglasili tudi šolski otroci (osnovna šola Cerovlje - Mavhinje) in da teče nabiralna akcija tudi po vaseh (Mavhinje, Praprot). Vse to dokazuje, da je solidarnostna akc!ja za pomoč Črni gori zadobila širino in obseg in mobilizirala v plemenitem tekmovanju vso našo zamejsko javnost. «PREBENESKA POMLAD» Verjetno ni potrebno ponavljati in poudarjati vloge, ki jo imajo prosvetna društva v našem prostoru. Taka društva so nosilci širokega ljudskega kulturnega vrenja, ki je vzniknilo na Slovenskem v dobi čitalnic in pognalo globoke korenine tudi na obronkih slovenske zemlje, na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji, Porabju in na Koroškem. Prav v teh krajih se prosvetaši zavedajo, da opravljajo nadvse pomembno vlogo, s svojim delom se uspešno zoperstavljajo asimilaciji, gojijo slovensko besedo in izročilo, kot so ga gojili v najtežjih trenutkih naše zgodovi- ne, ko je grozil narodu pogin in sc je nad njim zgrinjala črna roka okupatorja, fašizma, skratka tista sila, ki odvzema človeku osnovno svoboščino - izražanje v materinem jeziku. Prav zaradi tega in še marsičesa z veseljem pozdravimo vsako novico, ki priča o ustvarjalnosti, uspehih in kakovosti naših prosvetnih društev tako doma kot v tujini. Pomembno pa je tudi, da v vrste prosvetnih društev vstopajo nova. Pred nedavnim so obudili kulturno dejavnost v Rovtah in Kolonkovcu in to je tudi primer Prebeuega, hvalevredne pobude njegovih vaščanov, ki so v petek imeli ustanovni občni zbor prosvetnega društva Jože Rapotec. Preveč časa je v tej vasi vladalo kulturno zatišje, zaradi katerega so se morale mlade sile zatekati k drugim društvom in tam izžarevati. »Prebeneška pomlad* pa ni pomembna samo zaradi tega. To .je še en dokaz, da naše ljudstvo s kulturo živi, da je kultura globoko zasidrana v slehernem človeku in prav s kulturnim nastopom in veliko mero odgovornosti hoče biti naš človek enakopraven in živeti v sožitju, s tem pa ga tudi bogatiti, s sosedom, (mč) TRŽAŠKI DNEVNIK PRED PROSLAVLJANJEM DNEVA VSTAJE 25. april v znamenju boja proti nazadnjaškim silam Ogorčenje demokratične javnosti nad mračnimi manevri določenih nacionalističnih krogov v našem mestu Letošnji 25. april, datum, ki bi moral biti v zavesti slehernega demokrata kažipot pri graditvi boljšega in pravičnejšega sveta, miru in boljših družbenih odnosov, nam postavlja v razmislek marsikatero vprašanje. Dovolj je že, če pomislimo, da so združenju VZP1 - ANPI in Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru odrekli dvorano Rossetti-ja. Dejanje se popolnoma sklada z dosedanjo strategijo razdvajanja Trsta. Napočili so nelahki časi. Nacionalistični krogi, ki se nikdar niso sprijaznili s prisotnostjo slovenske narodnostna skupnosti v teh krajih, kot se tudi niso sprijaznili z ureditvijo mejnih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo, so sprožili ofenzivo in v to ofenzivo se uokvirja tudi odločitev L!oyda, da onemogoči nastop Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru v glavnem mestnem kulturnem središču. To pa še ni vse. Podobne manevre naj bi iste sile, ki naj bi se v tem primeru identificirale z občinsko upravo, oziroma z Listo za Trst, sprožile tudi glede osrednjega proslavljanja 25. aprila v Rižarni. Tu bo namreč v torek svečanost, ki jo običajno prireja občina v sodelovanju s pokrajino. Na letošnji svečanosti, na kateri bodo govorili župan Cecovini, predsednik pokrajine Ghersi, predsednik deželnega sveta Colli, podpredsednik deželnega odbora Coloni in pokrajinski odbornik Brezigar (zastopane so nekako vse glavne politične sile, ki sodelujejo pri upravljanju raznih javnih ustanov), naj bi med drugimi (nastopili bodo gojenci glasbene šole Tartini) nastopila tudi slovenski pevski zbor «Fran Venturini* od Domja in recitator Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Proti temu nastopu naj bi nekateri iz vrst melonarjev postavili veto. Tudi to je jasen dokaz nestrpnosti in sestavni del gonje, ki je usmerjena proti slovenski narodnostni skupnosti. V okviru proslav 25. aprila so nanovedane še druge pobude. Razne organizacije, kakor tudi krajevne uprave bodo polagale vence pred spomeniki padlim. Naj ob tem pripomnimo, da bo po novem občmskem odloku Rižarna odprta 24. in 25. aprila od 9. do 19.30, v naslednjih dneh do oktobra pa od 10. do 19.30 ob delavnikih in od 9. do 13. ure ob praznikih (ob ponedeljkih bo zaprta). V zvezi s polaganjem vencev naj omenimo pobudo Pannelle in njegovih radikalcev. Izmislili so si še en poceni propagandni trik, ki meji na provokacijo, vsekakor pa dokazuje demagoško razpoloženje, ki preveva to dvoumno stranko. Danes bodo polagali vence z napisi v kar štirih jezikih, to je v italijanščini, hebrejščini, nemščini in celo slovenščini, pred kostnico v Re-dipuglii, na avstro-ogrskem pokopališču, v Rižarni in — pomislite — pred fojbo v Bazovici. Komentar ni potreben. Dan vstaje 25. april bodo proslavljali v sredo v Miljah, kjer bodo govorili župan Bordon, Dužan Lo-vriha in podžupan Ciacchi. Rajonski svet za Valmauro - Naselje Sv. Sergija bo priredil v ponedeljek, 23. aprila, svečanost ob prazniku 25. aprila, na kateri bo govoril pokrajinski predsednik ANPI Arturo Calabria. Naslednjega dne pa bo rajonski svet organiziral za srednje šole rajona ogled Rižarne, kjer bo dijakom spregovoril bivši tržaški župan Spaccini. Med tednom se je na pobudo zgo-niške občinske uprave sestal koor- dinacijski odbor za organizacijo občinske proslave osvoboditve. Poleg občinske uprave so v tem odboru zastopane krajevna borčevska organizacija VZPI - ANPI, predstavniki domačih društev ŠK Kras, PD Rdeča zvezda in Mladinskega krožka, slovenske in italijanske osnovne šole v zgoniški občini. Občinska proslava osvoboditve bo v nedeljo, 6. maja pred županstvom, poleg slavnostnega govora pa bo na sporedu, kot običajno, bogat kulturni pro NA POBUDO MLADINSKIH KROŽKOV IZ TRSTA IN S PROSEKA-KONTO VEL A Italijanski dijaki s Koprskega obiskali ustanove naše manjšine Uspel posvet ob okrogli mizi o položaju slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji Škoda, da se niso najbolj razvpiti nasprotniki dvojezičnosti, tisti, ki zasedajo italijanske šole v imenu zaščite večine pred «slovensko nevarnostjo* in jemljejo tako večini demokratičnih dijakov pravico do študija; tisti, ki prek krajevnega časopisja in prek valov radijskih in televizijskih postaj hujskajo tržaško prebivalstvo proti Slovencem; tisti, oziroma tiste, ki v imenu ženske fašistične organizacije Andit zbirajo podpise proti zakonskemu osnutku o globalni zaščiti Slovencev v Italiji; tisti, ki v nočnih urah mažejo tr- gram s sodelovanjem vseh zgoraj! žaška poslopja s protislovenskimi omenjenih družbenopolitičnih dejav- j napisi; škoda, da se niso le-ti udele-nikov. ' j žili včerajšnje okrogle mize o po- NiiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiHiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiuiniiiiiiiMiiitiiiiiniiiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiii PRIPRAVE NA PREDČASNE POLITIČNE IN EVROPSKE VOLITVE SSk bo po vsej verjetnosti nastopila na volitvah s Furlanskim gibanjem Vesti še niso potrdili - Okvirno sestavljene kandidatne liste večjih strank V okviru političnih strank se nadaljujejo s polnim ritmom priprave na bližnje predčasne politične volitve ter volitve evropskega parlamenta. Med večjimi strankami je trenutno glavna skrb sestava kan didatnih list, o katerih se bodo v prihodnjih dneh izrekla vsedržavna vodstva teh strank, manjše pa se poleg določevanja svojih kandidatov ukvarjajo tudi z vprašanjem morebitnih zavezništev z drugimi strankami. To je primer tudi Slovenske skupnosti, ki se je za evropske volitve povezala z Union Valdotaine in drugimi manjšinski mj političnimi organizacijami. Prav včeraj .je namreč stranka francoske narodnostne skupnosti v Dolini Aoste dokončno potrdila sklep, da gre na volitve za evropski parlament skupaj z drugimi etničnimi skupinami in da odkloni sodelovanje z Listo za Trst, s katero se je prvotno pogajala za skupen nastop. Kar zadeva parlamentarne volitve, je Slovenska skupnost navezala stike s Furlanskim gibanjem. Po dolgih pogajanjih se je včeraj sestal deželni svet stranke, da bi sprejel dokončni sklep. Seja se je zavlekla pozno v noč in nam zato ni uspelo izvedeti za dokončno od- MIIIIIIIIIIIIIIMIIMIII Hlllllll M lili MMIIMIIIIIIIItlffKIlilllllllltl Hilli IIIIIMIIV1I lllllll IIMIIIIII lili Mili lili llllllmill ŠE EN HUD UDAREC PREKUPČEVALCEM FINANČNI STRAŽNIKI ZAPLENILI ZA 100 MILIJONOV LIR MAMIL V zaporu skupina devetih prekupčevalcev Z zaplembo večje količine mamil v vrednosti nad 100 milijonov lir in aretacijo devetih osumljenih prekupčevalcev z mamili se je včeraj zaključila obsežna akcija, ki so jo izvedli agenti tržaškega letečega oddelka, finančnih stražnikov oddelka za boj proti mamilom in a-gentov kriminalpola pod vodstvom namestnika državnega pravdnika dr. Brencija. Aretirali so Tržačane 24-letnega Sergia Cardinala, 24-let-nega Giorgia Torreja, 30-letnega Sergia Vatovca in 29-letnega Fabia VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE - ANPI PROSLAVITEV 25. APRILA TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR TRIPTIH ZEMLJA IN NARODI 25. aprila 1979 ob 10.30 v tržaškem (AVDITORIJU*, Ul. Tor Bandena 4 Dirigent: OSKAR KJUDER Govornika: ARTURO CALABRIA in DUŠAN KOŠUTA Tržaški partizanski pevski zbor posveča triptih «Zeml|a in narodi* vsem narodom, narodnostim in manjšinam sveta, ki so žrtve zatiran|a In nasil|a Osnutek programa: O. Kjuder Sodelavec dirigenta: A. Curk Zorattija, 25-letnega Goričana Mau-rizia Pacello, 22-letnega Raffaele-ja Lisca—iz Gradeža in 40-letnega Giancarla De Angelisa, 23-letnega Maurizia Terranea in 35-letnega Franca Domenicija (vsi trije so iz Rima). Vsi so že stari znanci policije. Skupino so zajeli prav ko je hotela razpresti svoje mreže prekupčevanja z mamili na Tržaškem. Droga, ki so jo agenti zaplenili, šlo je za heroin in hašiš, naj bi prispela v Trst iz Rima, tu pa bi jo morali prekupčevalci prodati tukajšnjim uživalcem mamil. Preiskava, ki se je včeraj uspešno zaključila, se je začela že pred mesecem dni. Poleg prekupčevanja z mamili so aretiranci osumljeni tudi tihotapstva, nakupa ukradenega blaga in izkoriščanja prostitucije. V enem tednu je to že druga u-spešna akcija, s katero so agenti javne varnosti zadali hud udarec prekupčevalcem in tihotapcem z mamili. Na veliko noč so namreč tržaški finančni stražniki zaplenili nad 12 kilogramov surovega morfija in heroina, skritih v mercedesu treh turških tihotapcev. Recitatorji: Soli: Otroški glas: Izbira pesmi: Diapozitivi: Luči: Mixer: Operater: D. Fidel, D. Gašperlin, A. Pressel, T. Smotlak, S. Raztresen P. Cerkvenič, L. Franza. R. Mikesch, H. Sommerkamm, I. Vladilo D. Maniglia O Kjuder, A. Pressel, S. Raztresen L. Počkaj A. Curk S Brana D. Batič SPORED I. del Pesmi NOV in odporniškega gibanja M Apih prir D Švara BILEČANKA; prir. K. Pahor VSI V PARTIZANE; anonim UN VESSILLO IN ALTO SVENIOLA; V. Sedoj JUIRO NA FRONTI; anonim PIETA' L'E MORTA; ljudska KAJ Tl JE DEKLICA; K. Pahor KOMANDANT STANE. II. del Pesmi narodov, ki si utirajo pot v svobodo Anonim - prir. R. Simoniti BLACK AND WHITE; ljudska VEN-SEREMOS; anonim CARTA A CHE; P. Dessan THAELMANN BAfAILLON lil del Pesmi socialne In delavske vsebine K, Cipci PESEM BRATSTVA - 1ITO; A. Galll INNO DEI LAVO-RATORI; J. B Blobner DELAVSKI POZDRAV, poljska delavsko VARŠAVJANKA, D. Šostakovič KURANT; P. Degeyter INTER NACIONALA. VSTOP PROST I Predstava ob 25-letnici gledališča Teatro Stabile Ob počastitvi 25. obletnice svojega delovanja uprizarja v Rossettiju stalno gledališče *Teatro Stabile» Goldonijevo komedijo «La donna di garbo». Delo je režiral Francesco Macedonio, sceno in kostume je pripravil Sergio D'Osmo, v glavnih vlogah pa nastopata Lucilla Morlacchi in Gianni Galavotti. Goldonijeva komedija temelji na nasprotju med lisičjo razumnostjo in temeljno odkritostjo glavne junakinje Rosaure in zlaganostjo ter neiskrenostjo ostalih junakov. Rosau-rine intrige služijo za to, da junakinja razkrije napake ostalih dramskih junakov in uveljavi svojo temeljno poštenost, in iskrenost. Vlogo protagonistke je igrala Lucilla Morlacchi, ki je bila tudi igralsko najuspešnejša. Svoj lik je izdelala temperamentno in dovolj fantazijsko. Med ostalimi igralci velja še posebno omeniti prav Giannija Galo-vattija, ki je dovolj markantno podal lik doktorja, m je gospodarja. Ostali igralci pa niso znali vedno izdelati svojih likov tako, da bi lahko stalno ohranili intenzivnost in napetost dogajanja. V bistvu je komedija najbolj zaživela v tretjem, oz. zadnjem dejanju, ko postopajo na odru vsi igralci hkrati. Dialogi med posameznimi dramskimi junaki pa niso vedno dovolj intenzivni. Tu di scena nas je včasih motila, saj je pogostokrat osenčila dejanje s oreveč tmrko» lučjo in nt pomagala pri popestritvi dogajanja. Ritem in karakterizacija sta torej večkrat pešala. to predvsem v prvih dveh dejanjih. Ponovno se nnm je razodelo dejstvo, da je potrebno igrati Goldonijeve komedije z izjemno domi selnostjo, saj so marsikatere situa cije in marsikateri dovtipi preveč znani, da bi ras presenetili in vzbujali smeh. Goldonijeve komedije je pač treba aktualizirati z izvirnimi in fantazijskimi karakterizacijami in s svežim ritmom, (am) ločitev, čeprav se je že pred to sejo govorilo, da je bil s Furlanskim gibanjem dejansko neuradno že sklenjen sporazum. Slovenska skupnost in Furlansko gibanje naj bi torej nastopila pod skupnim volilnim znakom, to je znakom Furlanskega gibanja z lipovo vejico. Kakor smo že poročali, se je včeraj sestalo deželno vodstvo KPI, ki je sklepalo o kandidatnih listah. V tržaškem volilnem okrožju bosta vsekakor kandidirala kot nosilca liste Antonino Cuffaro za poslansko zbornico in Jelka Gerbec za senat. Včeraj je objavila imena svojih kandidatov tudi Lista za Trst. Za senat bosta kandidirala predsednik zavarovalnice Lloyd Adriatico Ir-neri in Aurelia Gruber Benco, za poslansko zbornico pa poleg Ben-cove še Rodolfo Bassani, Mario Dolcher in Gianfranco Gambassini. Avtobusne vozovnice se ne bodo še podražile V dvorani tržaškega občinskega sveta je bila včeraj seja upravnega sveta konzorcija ža javne prevoze ACT. Govor je bil o njegovem proračunu, oziroma možnosti podražitve avtobusnih vozovnic. Povišanju tarif, ki .je v resnici neizbežno zaradi težkega finančnega stanja konzorcija, se, kot znano, upirajo melonarji, z njimi pa so potegnili misovci. katerih zastopnik je včeraj predlagal, naj se razprava o vsem tem odloži za nedoločen čas. Z druge strani je krščanskode-mokratski predstavnik zahteval vnovično preveritev utemeljenosti zvišanja tarif, ceš da slednje morda le ni neizogibno. Skratka, nasprotniki učinkovitega in demokratične ga upravljanja tako zelo pomembne javnostoritvene ustanove so si vsak po svoje pripravili predvolilno računico izkoriščajoč naravno ljudsko nasprotovanje podražitvi. Daljšemu govoru predsednika u-pravne komisije ACT Rossija, ki je branil delovanje konzorcija, so sledili posegi nekaterih svetovalcev, med temi tudi dolinskega podžupana in načelnika socialistične svetovalske skupine Pečenika. Občinska uprava sporoča, da bodo v sredo, 25. aprila, vse trgovi ne na Tržaškem zaprte. Poslovale bodo le slaščičarne ter trgovine s pripravljenimi jedmi. Trgovine, ki so po navadi zaprte ob ponedeljkih in sobotah, bodo lahko redno poslovale tudi 23. oziroma 28. a-prila. ležaju slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, ki je bila v Soščevi hiši na Proseku. Na lastne oči bi se prepričali, kako se lahko razumejo predstavniki dveh različnih narodnostnih skupnosti, ki govorijo dva različna, ne tuja jezika in ki jih združuje, čeprav v drugačnih objektivnih razmerah, boj za ohranitev svoje narodnostne identitete. Okrogla miza, ki sta jo priredila Mladinska krožka iz Trsta in s Proseka - Kontovela ob obisku italijanskih dijakov^ iz Kopra, Pirana in Izole, je prav v tem dosegla svoj namen. Mladinci s Tržaškega so najprej posredovali, v slovenščini, širšo informacijo o sedanjem položaju zamejskih Slovencev, nakar so predstavniki italijanskih dijakov iz o-balnih občin Patrizia Sponza, Gianni Corradin in Selene Gašperini v italijanščini seznanili zamejce s problemi italijanske skupnosti v Kopru, Izoli in Piranu. Po teh okvirnih informacijah se je razvila živahna razprava, v kateri so Tržačani zvedeli o problemih, s katerimi se še vedno spoprijema italijanska narodnost v Jugoslaviji. Izmed teh so italijanski dijaki poudarili predvsem vprašanje šolstva in še boljše utrjevanje dvojezičnosti. Obisk italijanskih dijakov iz Kopra, Pirana in Izole se je pričel že dopoldne, ko so gostje obiskali prostore Slovenske prosvetne zveze, kjer jih je Milan Pahor seznanil z u-strojem in pomenom Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze. Sledil je obisk na Primorskem dnevniku, kjer jim je urednik Franc Udovič orisal POMAGAJMO ČRNI GORI! zgodovinsko pot dnevnika, nakar so si gostje ogledali Kulturni dom. Tu jih je gledališki igralec Rado Na-krst podrobno seznanil s problemi našega gledališča. Ob koncu obiska so se predstavniki obeh mladinskih krožkov in italijanski dijaki iz Koprščine domenili, da bodo še vnaprej vzdrževali medsebojne stike ter jih v bodoče še okrepili. S SLOVESNOSTJO OB 17. URI DANES V SALEŽU ODPRTJE NOVE DRUŠTVENE DVORANE V njej se bodo zvrstila razna predavanja, srečanja in prireditve Razstava Jake Cepa v Kulturnem domu V petek je bila v fogerju balkona Kulturnega doma v Trstu v orga nizaciji SPDT svečana otvoritev fotografske razstave znanega slovenskega fotografa na izključno gorsko tematiko Jake čopa. že sam naslov razstave, in sicer «Raj pod Triglavom». jasno izpričuje, za kakšne fotografske posnetke gre. In res je glavni protagonist teh umetniških posnetkov prav Narava z veliko začetnico. Fotografsko razstavo je odprl predsednik SPDT inž. Pino Rudež, nato pa je vsesani pevski zbor «F. Prešeren» iz Boljunca zapel nekaj pesmi, umetniško je Čopa predstavil znani zamejski slikar in Kritik Milko Bambič. nakar je spregovoril čop sam. Otvoritve so se urad no udeležili tudi v imenu deželnega CAI (Club Alpino Italiano) ter planinskega društva Alpina delle Giulie dr. Paolo Goitan ter v imenu planinske sekcije Italsider Et-tore Tommasi. Razstava bo odprta ob prisotnosti avtorja danes, v ponedeljek in v torek s sledečim urnikom: od 8.30 do 13. ter od 16. do 20. ure. Razstavljenih je kakih sto posnet kov z Vzhodnih Julijcev, razstavo pa si bodo ogledale praktično vse mestne in predmestne slovenske o-snovne in srednje šole. (dj) V SOBOTO ZVEČER V KULTURNEM DOMU Pop koncert prenovljenega rock ansambla Boomerang Zanimivo prireditev organizirata Slovenska prosvetna zveza in Mladinski krožek Trst Prosvetni delavci PD Rdeča zvezda bodo danes ob 17. uri v Saležu slovesno odprli in predali svojemu namenu novi društveni prostor pod občinsko ambulanto. Ta dvorana, katere se društvo poslužuje že nekaj mesecev, bo služila kot sedež in kot prostor za razna predavanja, prireditve, srečanja in pevske vaje, na vidiku pa je tudi ureditev čitalnice. To predstavlja v življenju Rdeče zvezde nedvomno pomemben dogodek in veliko pridobitev, saj so se morali doslej prosvetarji sestajati po vaških gostilnah oziroma v šaleški šolski telovadnici, kar je vsekakor negativno učinkovalo na razvoj kultumo-prosvetne dejavnosti v zgoniški občini. V današnjem kulturnem sporedu bodo sodelovali pesnik Marko Kravos, ki bo predstavil nekaj svojih pesmi, slikar Franko Vecchiet bo predstavil novi društveni grb, ki ga je sam ustvaril in bo razložil postopek, poleg tega bo predstavil občinstvu pet svojih novejših del. Ognjeni krst bo danes doživel tudi domači moški pevski zbor Rdeče zvezde, ki že nekaj mesecev vztrajno vadi pod vodstvom pevovodje Janka Simoneta in ki bo zapel nekaj pesmi ob spremljavi domačih mladih harmonikarjev. Po kulturnem sporedu bo od 18, ure dalje do 23. ure sledila na dvorišču gostilne Grilanc, podobno kot pred tednom dni, plesna zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana, ki jo organizira Rdeča zvezda skupno s ŠK Kras. Do 21. ure si bodo gostje lahko o-gledali nove društvene prostore in razstavljena dela, ob tej priložnosti pa bo potekala tudi akcija pridobivanja novih članov prosvetnega društva. Nova dvorana bo torej važna pridobitev, čeprav ni še urejen vhod s ceste, ki naj bi ga občina čimprej popravila. Jutri ob 19.30 se bo sestal rajonski svet za Sv. Ivan. Na dnevnem redu bo razprava o sestavi dokumenta z zahtevami in potrebami krajevnega prebivalstva. Ob smrti tov. Borisa Višnjevca li-raža sekcija KPI občine Dolina iskreno sožalje tov. Sandri Slavec in svojcem. Boomerang se vrača. Ne mislimo pri tem na značilno orožje v-obli-ki široko razpete črke «V*, ki so se ga posluževali avstralski domorodci pri lom, temveč za znani primorski rock ansambel. ki je bil pred leti zelo popularen na Primorskem in tudi drugod po Slovenji. Ansambel se bo v novi zasedbi predstavil ljubiteljem naše rock glasbe v soboto, 28. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu s samostojni m koncertom, ki ga prirejata Slovenska prosvetna zveza in Mladinski krožek Trst. Prvotno je bil Boomerang trio, ki so ga sestavljali kitarist, bas kitarist in bobnar, nova pot skupine pa se je začela januarja letos, ko so fantje zasedbo prenovili in v njo vključili še po enega kitarista in tolkača. tako da sestavljajo sedaj Boomerang solo kitarist Goran Tavčar, kitarist in flavtist Boris Tenčič. bas kitarist Jadran Ogrin, Zlatko Klun (vokal in tolkala) in bobnar Dario Vatovac. Vsi so že dobro znani ljubiteljem pop glasbe, saj so že vrsto let nastopali pri raznih ansamblih. Tavčar in Vatovac s ta Tržačana, medtem ko so ostali trije iz Kopra. Potem ko so se fantje prvič zbra li v januarju 1978. so nato štiri mesece vadili, preden so nastopili na krstnem koncertu v koprskem gledališču. Od takrat dalje so se njihovi nastopi vrstili kot na teko čem traku. Igrali so domala že po vsej Sloveniji in tudi po drugih krajih Jugoslavije. Med drugim so sodelovali na Boom festivalu v USPEŠNA AKCUA AGENTOV LETEČEGA CDDELKA V Rimu za zapahi štirje tatovi ki so okradli zlatarno Stermiu Prilastili so si dragocenosti v vrednosti 150 milijonov lir Po izčrpni preiskavi so agenti tržaškega letečega oddelka, ki jih vodi dr. Petrosino, prišli na sled skupini tatov, ki so pred dvema mesecema ukradli iz zlatarne Ster-min v Ul. Mazzini dragocenost' v skupni vrednosti 150 milijonov lir. Tatvine so osumljeni trije Rimljani, 28-letni Stefano Virgili, 42-letni Franco Pirozzi in 35-letni Bruno Masella in 40-letni Roberto Scia retta doma iz Astija. Vsi štirje so že zaprti v rimskih zaporih. Že pred časom so jih namreč aretirali agenti rimskega letečega oddelka zaradi združevanja v zločinske namene. Tržaški preiskovalci sumijo, da je poleg četverice še kdo sodeloval pri tatvini, zato se preiskava nadaljuje. Na sled aretiranih so prišli po primerjanju tatvine v zlatarni Stermin in s|>odletelega poskusa tatvine na škodo zlatarne Franz v Vidmu z dne 28, januarja letos. Pri obeh zločinskih dejanjih so se ta tovi poslužili iste tehnike in uporabili termični varilec. Po nreverja nju prenočitev v tržaških in videm skih hotelih in preverjanju oseb, ki so v tistem času potovale z le talom na progi Ronke - Rim, so nato preiskovalci končno zasledili osumljence. Preiskovalci so zaplenili tudi mnogo dragocenosti, ki naj bi jih tatovi odnesli iz železne blagajne v zlatarni Stermin, domnevajo pa, da so zlikovci že večji del okradenih dragocenosti preprodali na črni borzi. V kratkem bodo osumljence prepeljali iz Rima v naše mesto za nadaljnja poizvedovanja. Smrtna nesreča pri prečkanju ceste Včeraj okrog 11. ure se je na državni ceste 202, prav nasproti avstro-ogrskemu pokopališču, pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubila življenje 70-letna Maria Rossbacher iz Stare istr ske ulice 94. Priletna ženska se je ob lepem vremenu sprehajala po Krasu ter nameravala prečkati o-menjeno cesto nedaleč od križišča, od koder vodi r>ot v središče De vina: tedaj pa je pripeljal mimo nemški avtobus ter jo do smrti po vozil. Novem Sadu. na katerem je nastopila praktično vsa smetana jugoslovanskega rocka. Pred nedavnim se je Boomerang podal v Turin, kjer so fantje posneli v studiu G 7 pesmi, ki bodo sestavljale njihovo prvo veliko ploščo. Long play bo izšel oktobra pri produkciji plošč RTV Beograd, plošča pa bo nosila seveda naslov zBoomerang*. Boomerang izvaja glasbo, ki jo pišejo sami člani ansambla, prav tako so njihova tudi besedila. Njihova glasba se zelo približuje fun-ky ročk glasbi z nekaterimi primesmi najmodernejšega rocka. Več o njihovi glasbi pa bomo zvedeli v soboto zvečer v Kulturnem domu. Boomerang bo izvajal skladbe iz velike plošče in tudi nekaj dru gih, tako da se obeta našim ljubiteljem pop glasbe pravo doživetje. Knjiga o židovski skupnosti v Trstu V tržaškem tiskovnem krožku je bila v petek predstavitev knjige «Nel segno di Geremia — storia della comunitrl israelitica di Trie-ste, dal 1200» («V Jeremijevem znamenju — zgodovina židovske skupnosti v Trstu po 1200. letu*). Na pisal jo je tridesetletni vodja te skupnosti dr. Mario Stock. izdal pa Inštitut za enciklopedijo Furlanije -Julijske krajine. Dr. Stock nam v grafično izvirni publikaciji posreduje sintetičen prerez čez življenje in delo tržaških Židov skozi stoletja, pa tudi doslej nepoznane plati njih kulturnega in umetniškega ustvarjanja. Iz vsega je razviden dokajšnji prispevek te skupnosti k družbenogospodarskemu razvoju mesta. Dr. Stocka v spremstvu pred sednika založniškega podjetja Scar-cte in ravnatelja Russa sta sprejela včeraj dopoldne tudi predsednik deželnega sveta Colli in dežel nega odbora Comelli, katerima je avtor posvetil vsakemu po en izvod svoje knjige. Občni zbor Zadruge za Kulturni dom Prosek - Kontovel Sinoči je bil v Kulturnem domu na Proseku občni zbor Zadruge za Kulturni dom Prosek - Kontovel, ki se ga je udeležilo 78 od 128 vpisanih članov. V imenu upravnega odbora je podal poročilo Josip Ferfolja. Blagajniško poročilo je podal Vladi Ukmar, poročilo nadzornega odbora pa Alojz Starc, nakar so člani odobrili bilanco za leto 1978. Sledila je živahna razprava. O občnem zboru bomo podrobneje poročali v eni izmed naših prihodnjih številk, (br) • Deželna uprava je tudi letos pripravila (Statistični letopis* Furlani je - Julijske krajine*. Letopis, ki se seveda nanaša na leto 1978, prina ša običajen pregled podatkov o so cialnih in gospodarskih gibanjih v deželi. Po dolgi bolezni nas je danes zapustil naš dragi KARLO GULIČ Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 24. t.m., ob 12. uri iz glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Nabrežino. Žalujoči: žena Mirna, hči Maruška z možem Remigiom in sinom Fabiom, brat Milan ter sestri Vera in Anica z družinami, in ostali sorodniki Trst, Reka, Volosko, Umag, 22. aprila 1979 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, žena, sestra in teta LJUDMILA PERT0T roj. CAHARIJA Datum in uro pogreba bomo sporočili v dnevniku v torek, 24. t.m. rv* Žalujoči; mož,, hčerke, sinovi, sestre in brata z družinami, nečaki in drugo sorodstvo Nabrežina, 22. aprila 1979 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in očeta IGNACA MARCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Žena Stana ter hčerki Marija ln Živka ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega VALENTINA ŽUŽKA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala župniku, sorodnikom, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili v tako velikem številu na zadnji poti. SVOJCI Sesljan, Vižovlje, Ronke, 22. aprila 1979 ZAHVALA Ob težki izgubi drage žene in mame MARIJE DANEU se ganjeni zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem ln vsem, ki so nam stali ob strani v tem hudem trenutku in na kakršenkoli način počastili njen spomin. Mož ln hčerki Kontovel, 22. aprila 1979 I OBČNEGA ZBORA CVETLIČARSKO VRTNARSKE ZADRUGE Ustrezne strukture in teritorialna zaščita pogoj za razvoj cvetličarstva Ustanovitev Kraškega cvetličarskega centra na Proseku je velikega pomena za naše cvetličarje - Resolucija z zahtevo po globalni zaščiti 80 LET IVANA MIKELICA Gledališča V petek je bil v Soščevi hiši na Proseku redni občni zbor Cvetli čarsko-vrtnarske zadruge. Iz poro čila predsednika zadruge Draga Starca je bilo razvidno, da je imela zadruga neštete težave, ki pa so bile odvisne predvsem od zgrešenega odnosa oblasti do kmetijstva, oziroma cvetličarstva in vrtnarstva v naši pokrajini. Še vedno namreč obstajajo nerešena vprašanja javnih tehničnih služb in u-radov, ker pač oblasti niso izpolnile obljube, da bi namestile strokovnjake, ki bi obvladali jezik velike večine tržaških kmetovalcev. Članom zadruge je povzročilo precejšnje težave tudi stalno višanje življenjskih stroškov. To je že stara pesem: cene proizvodov so ostale nespremenjene, sredstva za obdelavo pa so vse dražja. Dejavnost zadruge se vsekakor ni omejevala le na skupne nabave raznega blaga, temveč je zadruga organizirala tudi srečanja z raznimi javnimi ustanovami. Najpomembnejše je bilo srečanje s predsedstvom deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA. Na srečanju je razprava tekla o gradnji cvetličarskega centra na Proseku, pri Upravljanju katerega naj bi bila angažirana zadruga sama. Predsednik Starc se je v svojem poročilu dotaknil tudi novih gospo darskih razmer, ki so hkrati izraz novega političnega vzdušja. Pri tem .ie poudaril, da označuje političen položaj na Tržaškem izbruh protislovenske gonje, kar vpliva tudi na ves družbeno-gospodarski razvoj naše pokrajine in dežele. Poskuse, da bi Trst ohranili v gospodarskem spanju, našo narodnostno skupnost pa potisnili na rob dogajanja, je Starc odločno obsodil. V imenu nadzornega odbora je spregovoril predsednik dr. Drago Gantar, nakar se je razvila živahna diskusija. Med drugim je občni zbor izrazil solidarnost prizadetim prebivalcem Črne gore ter sklenil, da prispeva 100 tisoč lir za pomoč ponesrečencem. V razpravi je pri- šel do izraza tudi pereč problem lovcev in nedeljskih izletnikov, pri čemer so prisotni sklenili, da bodo posegli pri pristojnih oblasteh za rešitev tega vprašanja. Na koncu so sprejeli resolucijo, ki se glasi: «člani Cvetličarsko-vrtnarske zadruge s Proseka, zbrani na rednem občnem zboru dne 20. aprila na Proseku ugotavljajo, da ima kmetijstvo v tržaški pokrajini, cvetličarstvo in vrtnarstvo še posebej, realne možnosti obstoja in razvoja, ki mu jih dajejo dobri pedokhmat-ski pogoji, visoka strokovna sposobnost krajevnih kmetov ter optimalne tržne razmere; da je huda kriza, v katero je zašlo krajevno kmetijstvo v vseh svojih sektorjih neizogiben rezultat zgrešene gospodarske politike in dolgoletnega zapostavljanja našega kmeta, katerima so nedvomno botrovali povojna neodgovorna brezbrižnost pristojnih oblasti ter raznarodovalni in asimilacijski pritiski, ki so se vršili v neposredno škodo slovenske narodnostne skupnosti, h kateri pripada ogromna večina tržaških kmetov, zato zahtevajo nujno odobritev zakonskih norm o globalni zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji ter izvajanje manjšinskih pravic po vseh krajevnih upravah in strokovnih uradih in službah, nujno izvajanje načel nove gospodarske politike, ki naj zagotovi kmetijstvu enakopravno vloge v gospodarskem prerodu, neposredno vključevanje kmetijstva v nove gospodarske procese, ki jih odpi- PD RDEČA ZVEZDA SADEŽ vabi na otvoritev društvenih prostorov, ki bo danes, 22. aprila, ob 17. uri v Saležu. Sodelovali bodo: pesnik Marko Kravos, slikar Franko Vecchiet, moški zbor Rdeča zvezda ob spremljavi domačih harmonikarjev. Prostor bo na ogled občinstvu do 21. ure, kjer -bo •>'r6«dtavSvrf mape slikarja Franka Vecchieia,. Vabljeni Deležni so bili nadvse toplega spre jemo. Druga skupina šole Glasbene ma- j tiče bo v prihodnjih dneh gostova i la v Sarajevu, kjer bo gost akademije za glasbo. Glavni nastop bo v torek v Sarajevu. Nastopili bodo Iztok Kodrič (čelo), Mojca Šskovič (klavir), Tea Košuta (klavir) in Silvij Pibrovec (klarinet). Iskreno čestitamo PETRU GROMU ob uspešno opravljeni diplomi na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Starši in svojci Sošolcu in kolegu ing. arh. PETRU GROMU iskreno čestitajo ob prav dobrem uspehu na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Prijatelji Prejšnji četrtek je dopolnil 80 let življenja Ivan Mikelič od Sv. Ivana, visoki jubilej pa bo Čajo, kot mu tifašistov, s katerimi je hodil na skupne izlete. Vse do požiga Narodnega doma so se stalno tam zbirali. Prav iz tega obdohja se mu je vtisnil v spomin dogodek, ko so nekega dne prišli fašisti z zloglasnim Forti-jem na čelu in jih ustrahovali z o-rožjem ter streljali v drog s slovensko zastavo. Rešili so jih karabinjerji, ki so razgnali fašistično golazen. Vseskozi pa so morali biti budni, zlasti ko so se vračali z raznih nastopov. Še pred prvo svetovno vojno je bil Mikelič zaposlen kot mehanik v delavnici nekega Angleža, pri katerem je delal tudi po vojni, nakar se je kot sluga zaposlil v Živinostenski banki, kjer je ostal celih 42 let, tudi ko je postala last Bance d'Ame-rica in dTtalia. Tako Ivan kot njegova družina so se odzvali v času narodnoosvobodilne vojne in dali svoj doprinos. Zadnja leta pa Ča- pravijo domačini, proslavil danes I i° boleha na srcu in je moral kar „i • _____________________i_ • i • nptkvttt V hnlniSnirn i<» fum skupno s prijatelji in sorodniki na Repentabru. Včeraj smo ga obiskali na njegovem domu pri Sv. Ivanu in med prisrčnim pogovorom je obudil spomin na svojo preteklost, na težka leta med prvo svetovno vojno in še težja med fašizmom. S posebnim zadoščenjem se je Čajo spomnil svojih športnih nastopov, saj je kot telovadec stopil v vrste Sokola že s šestim letom in telovadba je bila njegov najbolj priljubljeni konjiček vse do leta 1948, ko se je poslovil od aktivnega športnega udejstvovanja. Kljub letom pa je še vedno telovadil doma, zlasti pa se je posvetil svetoivanski mladini. Bil je prijatelj Valenčiča, Bidovca, Marušiča ter drugih slovenskih an- NOVO VODSTVO PD ROVTE-KOLONKOVEC ss aaurss ”<= izdelavo področnih in sektorialmh načrtov za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini, ki so pogoj za u-stvarjanje jasnih perspektiv dela in napredovanja v korist vse krajevne skupnosti.* Cojend CM gostovali na Koroškem Šola Glasbene matice stopa » zadnjem razdobju v pravo mrzlično dejavnost. V programu je cela vrsta raznih prireditev ob zaključku šolskega leta, vrstijo pa se tudi gostovanja po raznih krajih. Tako je večja skupina gojencev gostovala v četrtek in petek na Koroškem. Gojenci, ki jih je spremljal ravnatelj šole Sveto Grgič, so v četrtek nastopili v Pliberku, v pbWS>& na gimnaziji v Celovcu. PD RDEČA ZVEZDA IN ŠD KRAS prirejata danes, 22. t.m., s pričetkom ob 18. uri, ob otvoritvi društvenega sedeža v Saležu, ples z ansamblom L. FURLANA Včeraj sta se poročila MARTA GRUDEN in BORIS SIMONETA Svojemu odborniku in njegovi izvoljenki iskreno čestita Združenje slovenskih športnih društev v Italiji V Prebenegu obnovili društvo Rovte Kolonkovec in si porazdelil funkcije. Za začasnega predsednika je bil izvoljen Peter Cerkvenič -Ino. za podpredsednika Karlo Valentinčič, za tajnika Jolanda Gustinčič, namestnika tajnika Marina Zampieri, zapisnikarka Katja Kalc, za blagajnika Ruggero Vecchiet, za pomočnika blagajnika pa Giorgio Škabar. Nadalje je odbor imeno val za gospodarja Berta Furlana in Livija Cerkveniča, za otroško dejavnost bosta odgovorna Meri Vecchiet in Paolo Cerkvenič. za mladinsko pa Aleks Gustinčič in Vili Vecchiet. Za knjižničarja so izvolili Aleksandra Kriščjaka in Boruta Kodriča, v nadzornem od boru pa sta Vinicio Lepre in Peter Cerkvenič - Učo. V odboru so nadalje tudi Rudi Mikesch, Ivan Kosmač, Aurelio Ka-riš in Mauro Lorenzi. Odbor je sklepal tudi o nadaljnji dejavnosti društva, kot prva akcija pa' je zbiranje'"'denarnih prispevkov za žrtve potresa v Črni gori. DANES NA PROSEKU Veseloigra «Lažizdravnik» Decembra meseca je Amaterski oder s Proseka - Kontovela proslavljal stoletnico dramskega delovanja na Proseku in Kontovelu. Proslava je bila zelo svečana in se je je udeležilo ogromno ljudstva ter predstavniki kulturnega in političnega življenja Slovencev v zamejstvu in iz matične domovine. Ob tej priliki se je amaterski oder preimenoval po domačem dramatiku in prosvetnem delavcu Jaki Štoki. Ob tej svečanosti je amaterski oder izdal tudi publikacijo, ki nazorno prikazuje 100-letno dramsko delovanje na Proseku in Kontovelu. Program je obsegal nastop pevskega zbora Vasilij Mirk, domače godbe in članov dramske skupine, ki so uprizorili veseloigro Jake Štoke cTrije tički*. Z veseloigro «Trije tički* so člani amaterskega odra dosegli povsod, kjer so nastopali ogromen uspeh. Delo so ponovili že 15-krat in odbor je sklenil, da bo igra na sporedu tudi v prihodnje. Ker je ta veseloigra v domačem narečju dosegla tako velik uspeh, je vodstvo amaterskega odra sklenilo, da pripravi in naštudira še eno delo Jake Štoke. Tako so mladi igralci pred meseci pričeli z rednimi vajami in bodo danes prikazali domačemu občinstvu veseloigro v dveh dejanjih «Lažizdravnika». Upajmo, da bo tudi to delo bilo tako toplo sprejeto kot prejšnje. Vabimo vse vaščane in vse okoličane, da se danes polnoštevilno udeležijo te prireditve, ki bo v novem kulturnem domu na Proseku. P. M. petkrat v bolnišnico. Zadnjič je tam ostal celih 40 dni. Zdravniki so mu prepovedali vsakršen napor, zato se je s težkim srcem odpovedal tudi temu, kar mu je bilo najbolj pri ljubljeno, telovadbi. S sinom ter prijatelji pa gre večkrat na izlete in sprehode. Ob visokem jubileju mu izrekamo iskrene čestitke. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na odprtje razstave 70 portretov slikarja JOŽETA CESARJA ki bo v petek, 27. aprila 1979, ob 19. uri v galeriji Kulturnega doma. SSU Stalno slovens,— gledališče v Trstu gostuje danes, 22. t.m., ob 15. in ob 19.30 v Ljubljani (Mestno gledališče) s predstavo Miroslava Krleže «Leda». VERDI Danes ob 16. uri osma in zadnja predstava «Mazepe» P. I. Čajkovskega. Red G. # * * V petek, 27. aprila, ob 20.30 se prične simfonična sezona «Pomlad 1979». Prvi koncert bo vodil Ralf Weikert namesto obolelega Lorenza Riccija Mutija. ROSSETT1 Danes ob 16. uri za red «prva nede-lja» bo Teatro Štabi le uprizoril Goldonijevo komedijo «La donna di gar-bo» ob 25. obletnici delovanja. V abonmaju: odrezek št. 8. AVDITORIJ Danes ob 16. uri «Staromodna komedija Alekseja Arbuzova. Igrata Lina Volonghi in Ferruccio De Cere-sa. Veljaven je abonmajski odrezek št. 5 kot tudi poseben blok ciklusa Auditorium. * * * Danes ob 11. uri štirinajsti nedeljski koncert. Nastopil bo komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom S. Zannerinija z Bachovimi skladbami. CIKLUS AUDITORIUM Od 24. apriia Gigi Angelillo in Lu-dovica Modugno: «Spostamenti d'a-more di Alfred Jarry». SPD IGO GRUDEN ŠD SOKOL zbirata denarn^ prispevke za pomoč pot. rseneem v Črni gori v društvenih prostorih: ob delavnikih od 17 do 19. ure in ob nedeljah in praznikih od 10. do 'ure. Člani, prijatelji, izkažimo svojo solidarnost! ODBOR Našemu delovnemu tovarišu Dragu Bogatcu je žena Giuliana rodila prvorojenko MARO Srečnima staršema čestita in mali Mari želi vso srečo v življenju kolektiv ZTT in Primorskega devnika PD LIPA - BAZOVICA vabi jutri, 23. t.m., na sestanek vseh pevcev, ki bo v Bazoviškem domu glede nastopa na proslavi 80-letnice. Prosvetno društvo Tabor z Opčin sporoča, da poteka nabiralna akcija za pomoč prizadetim prebivalcem Črne gore v Prosvetnem domu, in sicer danes od 10. do 12. ure. .. ; .!% w • Obvestilo o programu konvencioniranih gradenj Ansamblu Taims čestitata ob 10-letnici uspešnega delovanja na glasbenem področju SPD 1-go Gruden in ŠD Sokol Konzorcij tržaških gradbenih podjetij (Consorzio Imprese Edili Trie-stine — CIET) obvešča vse, ki bi radi kupili stanovanje v okviru ljudskih in ekonomskih gradenj, da spodaj navedena včlanjena podjetja začenjajo gradnjo naslednjih stanovanj po režimu konvencioniranih gradenj: 1. podjetje «Conv - Edil d. z o. z.» s sedežem v Trstu, Ulica sv. Frančiška št. 9: 55 stanovanj v lastini, ki jih bodo zgradili na področju Rovt (Poggi Paese -Šalita di Zugnano, Ul. Paisiello). 2. gradbeno podjetje «Melara d. z o. z.» s sedežem v Trstu, Ulica Donota št. 1: 50 stanovanj s površinsko pravico (diritto di su-perficie), ki jih bodo zgradili v komprenzoriju Rocol Melara U. 3. podjetje «Societa Esercizi Indu-striali, SEI s sedežem v Trstu, Ulica Udine št. 11: 52 stanovanj s površinsko pravico, ki jih bodo zgradili na področju Rovt (Poggi Paese - Šalita Zugnano, Ul. Paisiello). 4. gradbeno podjetje Viside d.z. o-Z. s sedežem v Trstu, Ulica F. Se-vero št. 115: 35 stanovanj s površinsko pravico, ki jih bodo zgradili v komprenzoriju Rocol -Melara II. Kino La i appella C/inergrounc Zaprto Ariston 16.00 «Girl friends* (Pili che amiche, pili che compagne, piu che amanti). Režija Klaudia '7eill. Melanie Mayron, Anita Skinner, Eli VVallach. Ritz 16.00—22.15 «Giallo napoletano* M. Mastroianni, O. Muti, R. Pozzet to, M. Piccoli. Barvni film. Eden 16.00-22.15 «11 segreto di A-gatha Christie*. Dustin Hoffman, Vanessa Redgrave. Barvni film. Grattacielo 15.00 «L’Umanoide». ExceIsior 16.00 «Animal House*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15.30— 22 00 «11 cacciaiore* Robert De Niro. Prepovedan mla dini pod 14. letom. Barvni film Nazionale 15.30 «Peter Pan». Sledi «11 cavallo tatuato* VVal* Disney. Mignon 14.30—22.00 «Happy days». (La banda dei fiori di pesco) H. Winkler, Silvester Stallone. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «B!u porno college*. Prepovedan mladini pod 18, letom. Cristallo 16.00 «Collo d'acciaio». Burt Reinolds. Barvni film. Moderno 16.00 «Superman». Marlon Brando Barvni .J i. Aurora 15.30 «Forza dieci da Na-varrone*. R. Shavv. Capitol 16.00 «Letti selvaggi*. Uršula Andress, Laura Antonelli, Silvia Kristel. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 15.00 «Come perdere una moglie'c tfčOfifč Tin^afndhteS1' Prepovedan mladini pod 14. letom Volta Milje 15.00'^AiFpbrf 775?»^' ni film. ->• Koncerti V Petek je bil v Prebenegu ustanovni občni zbor prenovljenega prosvetnega društva «Jože Rapotec*. Društvo si je začrtalo program in izvolilo novo vodstvo. Na sliki novi odbor društva ..............................................................................................................n....................................... INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna In nočna služba deluje ne pretrgoma od 7. ure dneva Po prazni-. ku. To velja za zavarovance INAM Marchi, uradnik Fabio Stulle m u-1 lnaDEL. ENPAS. Dnevni poziv na radnica Elena Ostuni, uradnik Lu- telefonski številki 68-441. nočni pa na Danes, NEDELJA, 22. aprila _ LEONIDA "toče vzide ob 5.08 in zatone ob 18.59 — Dolžina dneva 13.51 — Lu-na vzide ob 3.01 in zatone ob 14.12 Jutri, PONEDELJEK, 23. aprila VOJKO Vreme včeraj: na j višja temperatu-,!? 14,6 stopinje, najnižja 8,1, ob ufi 14,6 stopinje, zračni tlak “il.6 mb rahlo pada, vlaga 54-od-»totna, nebo 4 desetinke pooblačeno, Veter zahodni < - jugozahodnik 12 km Včeraj - danes na uro, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. aprila 1979 sta se v Trstu rodila dva otroka, umrlo pa je 14 oseb. RODILI SO SE: Giuseppina Man-ghina, Matteo Borghetti. UMRLI SO: 41-letna Nives Po-stogna vd. Colli, 77-letni Mario German 79-letni Davide Maiola, 37-let-ni Tullio Marcon, 92-letna Maria Ghersich vd. Maressi, 80-letna Maria Bliem vd. Sedovnik. 43-letni Guerrino Borroni, 85-letna Dionigia Volkan, 82-letna Mercedes Lanza vd. Norsich, 77-letni Romeo Mosetti, 77-letni Francesco Ardito, 89-letna Maria Vascotto vd. Mondo, 92-letni Um-berto Toscani, 74-letni Giovanni Ga-gliardi. „ , OKLICI: zdravnik Giorgio Ralza in študentka Gabriella Suttina, trgovec Livio Bartoli in uradnica Gabriella Bonifacio, socialni delavec Enzo Ribarič in gospodinja Tracey Marie Andersen, smetar Maurizio Lo Casto in trgovska vajenka Vivia-na Starez, geometer Paolo Gruden in trg. pomočnica Cinzia Varola, študent Ciro Lai in šolnica Maria luisi De Carli, reklamni agent Diego Hauser in študentka Antonella cio Sinibaldi in šolnica Maria Vascotto, trg. pomočnik Renzo Žerjal in šolnica Neva Vecchiet, šofer Paolo Ledi in uradnica Maria Prandi, zidar Renato Siega in uradnica Ljubica Dovedan, inženir Aldo Marpino in uradnica Liviana Almerigogna, elektrikar Riccardo Benescl. in u-radnica Rosaria Vetromille, uradnik Alberto Cattaruzza in študentka Maria Perosa, uradnik Antonio D’Arien-zo in uradnica Isabella Micali, telefonski tehnik Carlo Vecchiet in uradnica Ambra Mantovani, inženir Piergiorgio Galgaro in uradnica I-deana Lonzari, mehanik Franco Ca-stellano in uradnica Giuliana Bensi, delavec Vili Degrassi in trg. pomočnica Patrizia Morosini, pomorščak Umberto Crosilla in trgovka Maria Coslovich, zdravnik Aldo Monteros-so in babica Augusta Tiraboschi, občinski nameščenec Livio Benčič in uradnica Maria Jogan, delavec Giovanni Tecchiati in gospodinja Io-landa Sambugaro, upokojenec Nor-berto Zucchini in upokojenka Antonia Merendi. številki 732-627. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine; tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141 Božje polje; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina; tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto t. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. LOTERIJA BARI 52 36 60 10 46 CAGLIARI 78 74 59 36 66 FIRENCE 43 6 4 19 27 GENOVA 82 51 68 30 40 MILAN 74 46 61 7 53 NEAPELJ 77 44 88 20 40 PALERMO 76 85 6 61 39 RIM 48 59 24 17 10 TURIN 89 41 77 2 34 BENETKE 10 20 41 77 73 A) Povprečna konvencionirana prodajna cena je 398.000 lir na kvadratni . meter za stanovanja, ki jih bodo zgradili v Rovtah (Poggi Paese) in 380.000 lir na kv. m za stanovanja v Rocolu -Melari, z možnimi znižanji ali poviški glede na pozicijo in nadstropje, kot jih predvideva konvencija. B) Zainteresirani morajo ustrezati naslednjim pogojem; a) biti italijanski državljani; b) imeti bivališče v tržaški pokrajini; c) ne smejo biti lastniki stanovanja, ki je kakovostno ustrezno in v sorazmerju s potrebami družine; pri tem je mišljeno stanovanje, ki ima toliko prostorov (brez pritiklin) kot je članov družine, upoštevajoč kot minimum dva uporabna prostora; d) skupni letni dohodek družine, kot se upošteva pri davku na dohodke fizičnih oseb, ne sme presegati 12 milijonov lir (500.000 lir več za vsakega otroka do treh; če dohodek izhaja za več kot milijon lir iz ne podrejenega dela je zgornja meja 9 namesto 12 milijonov). Upoštevati je treba dohodke v sončnem letu 1978; e) niso že uživali v pretekjo-sti ugodnosti, ki so jih dodelile država in druge javne ustanove za gradnjo ali nakup stanovanj (vključno takih, ki so bila dodeljena z možnostjo odkupa), razen če je stanovanje neustrezno ali ni v sorazmerju s potrebami družine, po merilih, ki so navedene pri črki c); f) ne smejo kupiti več kot eno stanovanje, kar velja tudi v primeru, da bi druga stanovanja kupili člani družine, ki živijo skupaj in so v breme. C) Zainteresirani za nakup morajo: a) priskrbeti si pri CIET ali pri navedenih podjetjih obrazce za prošnjo za dodelitev stanovanja, naslovljeno na Pokrajinsko komisijo za dodeljevanje stanovanj; b) izpolniti prošnje in jih odposlati s priporočenim pismom podjetju, pri katerem nameravajo kupiti stanovanje, v roku 30 dni od tega obvestila; c) komisija za dodeljevanje stanovanj bo sestavila lestvico med prošnjami, ki so bile odposlane v roku (o čemer priča poštni žig), na podlagi prednostnih pogojev, ki jih upoštevajo pri oddajanju v najem stanovanj iz javnih gradenj; d) če bi prošnje, ki so bile odposlane v roku ne izčrpale vseh razpoložljivih stanovanj, bodo upoštevali nadaljnje prošnje po datumu odpoši-ljatve in jih bodo oddali komisiji za dodeljevanje stanovanj, da preveri subjektivne pogoje. D Za vsako pojasnilo naj se zain teresirani zglasijo pri zgoraj navedenih podjetjih in pri konzorciju CIET. Jutri, 28. aprila, ob 21. uri bo v gledališču Rossetti koncert violinista Uta Ughija za abonma tržaškega koncertnega društva. Razstave V gaier.ji ir.uU>o - ..e.uiri je odprta razstava Marina Sormanija. V Kraški hiši je odprta razstava Spacalovih del. Razstava je odprta za občinstvo ob nedeljah in praznikih. V občinski galeriji Lo squero v Miljah je odprta razstava umetnikov pripadnikov treh sindikatov CGIL -CISL - UIL. Na gradu sv. Justa je odprta an tološka razstava slikarja Enrica Fonde ob 50-letnici njegove smrti. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA priredi v sredo, 25. aprila, ob 17.30 v dvorani Ljudskega doma v Križu godbeni koncert s sodelovanjem pevskega zbora «Vesna» iz Križa Vljudno vabimo vse ljubitelje glasbe. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Ivan Cankar KRALJ NA BETAJNOVI drama v treh dejanj;h in kostum: META HOČEVAR Glasba DARIJAN BOŽIČ Jezikovni vodja MARKO SLODNJAK Režiser in dramaturg DUŠAN JOVANOVIČ Danes, 22. aprila, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri in ABONMA RED G-druga nedelje po premieri Obračamo se na cenjene abonente (redov C in G) s prošnjo, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu eno uro pred pričetkom predstave. Prosimo ::a razumevanje. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Angelo Beolco - Rnzante P O M J E N K I (Dialoghi) Prevod ALOJZ MILIČ- Pesmi ATILIJ KRALJ Glasba ALEKSANDER VODOPIVEC Kostumi ANJA DOLENC Režija JOŽE BABIČ Jutri, 23. aprila, ob 20.30 v Prosvetni dvorani «Igo Gruden* v NABREŽINI V soboto, 28. aprila ob 20.30 za sobotni abonma v gledališču F. Prešeren v BOLJUNCU _____ Carlo Goldoni NERGAČ Komedija v treh dejanjih (dveh de*"') V soboto, 28. aprila ob 20.30 v mestnem gledališču v KR-MINU Koncert ansambla BOOMERANG v soboto, 28. aprila 1979, ob 20.30 v Kulturnem domu v '“Trsta. •''vMIcri • - .7 .'j; -i -v«fiomu Andrej Budal. Pomenili se bomo o skladni akciji za' pomoč ••potresen-cem v Črni gori. Slovenska prosvetna zveza vabi vsa goriška včlanjena prosvetna društva na posvet, ki bo v Gorici, Ul. Malta 2, v petek, 27. aprila, ob 20. uri. Na dnevnem redu so poletne prireditve in obveznosti društev v zvezi z novimi davčnimi predpisi (IVA). Izleti j. Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence današnjega izleta v Vipavo, da bo avtobus odpeljal po sledečem voznem redu: odhod s Travnika ob 13. uri, iz Štandreža ob 13.10 in iz Sovodenj ob 13.15. Priporočajo točnost. Ženski iniciativni odbor obvešča udeleženke in udeležence izleta v Ajdovščino (v sredo, 25. aprila), da bo prvi avtobus odpeljal s trga v Štandrežu ob 8. uri, iz Sovodenj (pri cerkvi) ob 8.10, iz Dola (pri Devetakih) ob 8.20. Drugi avtobus pa bo odpeljal iz Gorice (Travnik) ob 8. uri, z Oslavja (pred spomenikom) ob 8.10, iz Pevme (pri spomeniku) ob 8.15 in iz Podgore (pri spomeniku) ob 8.20. Prosimo za točnost. Povratek bo okrog 21. ure. Gorica CORSO 15.00—22.00 «Collo d'acciaio*. Barvni film. VERDI 15.30—22.00 «Interiors». VITTORIA 15.00—22.00 «Le porno-mogli*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 «Ciao, Ni*. PRINCIPE 14.00-22.00 «L'ingorgo». Nova Gorica in okolica SOČA 16.00 - 18.00 - 20.00 «Vohun, ki me je ljubil*. Ameriški film. SVOBODA 16.00—18.00 »Sneguljčica in sedem palčkov*. Risanka. DESKLE 17.00—19.30 «Mož z jekleno masko*. Ameriški film. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Francesca Marizza, Patrick Bressan, Debora Checco, Benedetto Gambitta, Marta Braida, Lorenzo Guzzon, Omar Ladu, Agne-se De Lazzaro, Damjan Mikluš, Vin-cezo Saggese, Luca Mellini, David Schiff, Claudio Paolini. SMRTI: 83-letni upokojenec Edoar-do Salustri, 82-letni upokojenec Luigi Facchinetti, 73-letna upokojenka Giuseppina Kompare vd. Santolini, 79-letna upokojenka Pierina Pollo vd: Medeot, 55-letni podčastnik Girola-mo Stallone, 92-letna upokojenka A-'malfrcttž&i-O vd. Cristiani, 82-letni^ upokojenec Raffaele Spagnul, 71-letna ^dš^čiNhia Matilde Cattarin, 59-letni kmet Francesco Zorzut, 65-letni upokojenec Valerio Sion, 79-letna upokojenka Rita Danelutti vd. Tofful. 52-letna gospodinja Angelina Ferfolja por. Boschin. POROKE: letalski izvedenec En-nio Scarazzolo in uslužbenka Marina Delich, uslužbenec Renzo Micoli in uslužbenka Eliana Kodermac. OKLICI: mehanik Elvio Badin in bolničarka Flavia Lorenzut, mehanik Fabio Isernia in delavka Bruna Gallo, tovarniški izvedenec Mauro Pecorari in točajka Pietrina Rassu. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes cel dan jn ponoči je v Gorici dežurna lekarna San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 835-38. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul, Bre‘nv Pn<,*-’,l', tel 72 340 Prispevki Predčasen zaključek pouka zaradi političnih volitev V teh dneh je šolsko skrbništvo poslalo ravnateljem srednjih šol in didaktičnim ravnateljem okrožnico z navodili v zvezi z namestitvijo volišč v večini šolskih poslopij. Kot znano se bo na vseh šolah pouk zaključil 31. maja. Od 1. do 12. junija bodo nameščeni volilni sedeži, za to v tem času bodo zaprti otroški. vrtci, v katerih bodo volišča. Od ' ‘8. do 30. junija bodo na osnovnih, j nižjih srednjih in strokovnih šolah 1 zaključni izpiti. I Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ sporoča staršem, ki bi radi poslali svoje o-troke v kolonijo v Savudrijo o-ziroma Gorje, naj se v prihodnjem tednu zglasijo na sedežu v Ulici Malta v dopoldanskih urah. Od 17. t.m. bo namreč v teku vpisovanje. Primorski dnevnik za pomoč Črni gori Primorski dnevnik odpira tudi tokrat, kot tolmač čustev solidarnosti svojih bralcev in vseb zamejskih Slovencev, akcijo za pomoč prizadetemu prebivalstvu Črne gore. Prispevke samo v denarju sprejemamo v u-redništvu v Ul. 24 Maggio 1 in v prostorih SPZ in SKGZ v Ul. Malta 2. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA IN AM V Gorici, Sovodnjah in Števerjanu je danes dežuren dr. Daniele Top-pani, Ul. del Carso 30/4, tel. 32-685. V Ronkah in Doberdobu je danes dežuren dr. De Benedittis, Ronke, Ul. S. Trinita 3, tel. 77-191. ZA ŠPORTNO DRUŠTVO DOM Namesto cvetja na grob mame Edmunda Košute darujejo Filibert Benedetič 5.000, Darij Cupin 5.000, Viljem černo 5.04K), Dino Del Medico 5.000, Delka Dornik 5.000, Igor Komel 5.000, Jože Koren 5.000, Miroslav Košuta 5.000, Silvana Malalan 5.000, Mirko Primožič 5.000, Izidor Predan 5.000, Bogo Samsa 5.000, Boris Simoneta 5.000, Karel šiško-vič 5.000, Boris Race 5.000. Aldo Rupel 5.000, Dušan Udovič 5.000 in Gorazd Vesel 5.000 lir. Tvrdka Agromarkct lmport-Export GORICA, Ul. Favetti 5 Tel. 27-41 nudi: — traktorje PIERRE in ZETOR od 32 do 120 KM — motokultivatorje od 4 do 21 KM — trosilce gnoja in cisterne za gnoj — motorne žage — imbalirke za seno primerne za kraška področja ter vse ostale kmetijske stroje KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel 2206-2207 TELEX 460412 AGRBANK VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA KULTURA 22. aprila 1979 V ZBIRKI «2NAMENITI SLOVENCI« PARTIZANSKE KNJIGE Nekonvencionalno o Linhartu očetu slovenske dramatike študija Filipa Kalana prikazuje A. T. Linharta tudi kot visokega državnega uradnika, zgodovinarja, pesnika in prosvetljenca V zbirki Znameniti Slovenci, ki io izdaja založba Partizanska knjiga iz Ljubljane, je v drugi seriji, ki šteje tri knjige, izšlo tudi delo Filipa Kalana o Antonu Tomažu Linhartu. Njegovo študijo o Linhartu bi morda lahko najbolje o-značih za odličen, izvrstno napisan daljši esej o očetu slovenske dramatike. In prav ta Kalanov esejistični, nekonvencionalen pristop k pisanju in opisovanju te, morda najzanimivejše in tudi najbolj nadarjene slovenske osebnosti našega osemnajstega stoletja, nam podaja Linhartovo podobo morda mnogo bolj živo, otipljivo in tudi aktualno, kot pa vsa dosedanja biografska in bibliografska akri-bija, ki je žal, še vse preveč najdemo kot prevladujočo pri ostalih avtorjih te, sicer tako zanimive, tehtne in pomembne slovenske knjižne zbirke. 0 svojem odnosu do Linharta In pisanja o njem je Filip Kalan zapisal sam naslednje: *Primati moram, da je bilo dol-Soletno sožitje z Antonom Tomažem Linhartom moja prva velika in moja trajna raziskovalna pustolovščina. Vznemirjala me je ta nnogolična in hkrati tako enotna osebnost že zavoljo mnogih, na videz povsem protislovnih potez v osebnem značaju, v javnem nastopu, v pisateljski govorici — svetovljanstvo in zaverovanost v domačo deželo, plemenitaški nastop in demokratična miselnost, Pisateljska dvojezičnost in narodna zavest, raziskovalna vnema v zgodovinskih vedah in izjemni dramaturški posluh za dogajanje na odru v vsem obsegu od živega dialoga do učinkovite situacije med osebami v igri. In ne navsezad-nie tudi tista dragocena lastnost tega vsestranskega razsvetljenca, ki je tako redko posejana v slovenski pisariji —- kulturnopolitična Prisebnost v vseh javnih zadevah °b neugnani duhovitosti v širokem fozponu od trezne presoje družbene danosti do ironičnega posmeha človeški poniglavosti. Res je, da se je ta vznemirljiva pustolovščina začela v gledali-sču, ob znameniti Gavellovi upri-*°vltvi Linhartovega Matička na °dru ljubljanske Drame v letu MM, in znova zaživela ob Kosovih in Zwitterjevih ocenah Linhar-t°Vf zamisli slovenske zgodovine, med leti 1935 in 1939, dokler se ni *Pet vrnila na oder s partizanko, uprizoritvijo Županove Micke v lebruarju 1945. Spoznal sem, da si velja Linharta znova ogledati v ča-®n in prostoru ter preučiti brez Vsakršnih narodnobuditeljskih in literarnozgodovinskih predsodkov vse tiste kulturnopolitične in gledališke dokumente, ki spremljajo družbeno dinamiko ob koncu osemnajstega stoletja v zapleteni trojnosti framasonske Evrope in jo-žefinskega Dunaja in Zoisove Ljubljane tako nazorno, da se poraja povsem nova zgodovinska in aktualna podoba Antona Tomaža Linharta ne le v gledališki, tudi v upravni in v znanstveni izvirnostih Kalanov esej o jožefinskem občanu in nejožefinskem dramatiku in prosvetljencu Linhartu ni torej samo podoba in razbor začetkov slovenske dramatike, temveč širša in hkratna podoba Linharta kot visokega državnega uradnika, izvirnega in nekonvencionalnega zgodovinarja in ne nazadnje tudi pesnika, ki je uspešno uveljavljal svojo misel in spoznanje kar v dveh jezikih, slovenskem in nemškem. Vendar pa je esej tudi in predvsem podoba dramatika Linharta, ki je podobno, kot Prešeren v poeziji pri nas, prvi tako visoko in še do danes živo in aktualno dvignil slovensko odrsko besedo in govorico, kar pa je vsekakor tudi posledica dejstva, da je bil Linhart deloval, pisal in ustvarjal na takratni sočasni evropski D.L. PETKOVŠKOVE GRAFIKE V GREGORČIČEVI DVORANI (Nadaljevnaje na 6. strani) Glasbena matica v Trstu je sklenila abonmajsko sezono 1978-79 s koncertom v Kulturnem domu, na katerem sta se predstavila komorni zbor in godalni orkester Glasbene matice pod vodstvom Janka Bana s sodelovanjem vokalnih solistov iz Ljubljane OB 90-LETNICI NJEGOVE SMRTI Peter Podreka - pesnik, rodoljub in buditelj beneških Slovencev Bil je v svojem poslanstvu predhodnik /. Trinka - Vzdrževal je tesne stike s Kobaridom in pisal slovenske knjige «Nobena slovenska pokrajina ni tako malo znana in tako zanemarjena, kakor je Beneška Slovenija. Slovenci jo komaj poznajo po imenu, dasi je za mejo 30.000 bratov, katerim je treba prižgati luč narodnosti, da se ne pogube in tavajo v temi nevednosti in, skoraj bi rekel, barbarstva; saj jim Italijani s svojo slavno kulturo nič ne pomagajo, ker ogromna večina i-talijanščine ne razume*. Te trpke, a zelo značilne besede o Beneški Sloveniji, je zapisal pred devetdesetimi leti Ivan Trin-ko. ki je v nekem sestavku prikazal življenje in delo tedaj umrlega svojega velikega rojaka in predhodnika, buditelja beneških Slovencev - Petra Podreke. Trin-kovenbesedajf, čeprav skope, jasno kažejo v kako težavnih razmerah sp rtertcriš« takrat' -nahajalo na tisti 'zemlji živeče ljudstvo slovenske narodnosti. Brez vsakršnih jezikovnih pravic! In prav zaradi tega so še večje zasluge tistih mož, ki so se trudili in delovali v ko- MED ROJAKI NA MADŽARSKEM Porabski Slovenci imajo dovolj knjig Arabske knjižnice bodo letos imele nad 4000 knjig - Prek kulturne izmenjave dobijo vsako leto iz SFRJ 400 knjig SZOMB ATHELY - Za oskrbo s slovenskimi knjigami v Železni žu-P®niji in dveh sosednjih, skrbi župnijska knjižnica Berzsenyj Da-v Szombatheiyau. Gre za 26 l^jižnic v treh županijah, od teh Jn 15 v Železni županiji, po-^nbske knjižnice pa bodo že letos Uhele 4 tisoč knjig. Szombathelyska knjižnica že vr-®I° let sodeluje s Pokrajinsko in “ludijsko knjižnico v Murski Sobo-“• saj ustanovi opravljata podob-n° delo. Medtem, ko soboška skrbi oskrbo knjižnic na dvojezičnem sjovensko-madžarskem jezikovnem nbrnočju Pomurja, posreduje szom-®thelyska knjige v Monošter, na G°rnji in Dolnji Senik, Stevanovič ter nekatere druge porabske ^aje. Prek kulturne izmenjave [Ued Madžarsko in Jugoslavijo do .*k> porabske knjižnice vsako leto W knjig, bralcem pa so na voljo sedmih vaseh. Tudi med knjiga-z11’ ki so jih dobili letos, je naj-ec leposlovnih del, še zlasti po-estj jn romanj Miška Kranjca, *r'Ia Kosmača, Franceta Bevka; besml Otona Župančiča, Janeza enarta in drugih besednih umet-kov, ali kakor pravijo — od I rubarja do Miška Kranjca. Po-,e8 leposlovja so na porabskih Ujižnih policah tudi strokovne lah*^6 *n sP*°h literatura, ki je l ko v pomoč pri spoznavanju “venskega jezika in književnosti. avn° Po teh knjigah naj bi po-egali učitelji r. porabskih šol, pa etlc' in ostali, ki se zanimajo a Materinščino. ,^°meni torej, da imajo porab-e knjižnice dovolj knjig, da je ®ebina raznolik, in dovolj pestra r r s°razrnerno prilagojena razme-m. Zato je umestnj vprašanje, c 'majo te knjige tudi dovolj aleev? Odgovor ni kdove kako ni*Veseljiv; lani je bilo izposojeni. *e. ^ odstotkov knjig, to pa je, ,®vijo v županijsKi knjižnici, vse-k°r premalo Znano je, da je Hven znanja slovenskega knjižne ga jezika med porabskimi Slovenci, zlasti starejšimi, dokaj nizka. Ravno knjiga pa lahko bogati znanje materinščine. Tega se sicer zavedajo, vendar se razmere najbrž ne bodo spremenile prej, dokler ne bo doživelo sprememb narodnostno šolstvo v Železni županiji oziroma na Madžarskem nasploh. Sedanja oblik je namreč neustrezna, kar ugotavljajo tudi na Madžarskem, saj je pouk v materinščini le tri oziroma štiri ure tedensko, to pa je očitno premalo. S tako zastavljeno in uresničevano skrbjo za slovensko knjigo v Železni županiji, kakor so sklenili zdaj v Županijski knjižnici Berzsenvi Daniel in s spremenjenim, uspešnejšim narodnostnim šolstvom, pa bo slovenska knjiga pogosteje prihajali med bralce — porabske Slovence na Madžarskem. ERNEST RUŽIČ Peter Podreka rist zapuščenega ljudstva ter ga skušali dvigniti iz prisiljene zaostalosti. Eden teh plemenitih mož, ki je med prvimi zaoral v ledino neobdelane beneške deželice in dvignil glas v obrambo njenih pravic — je bil Peter Podreka, duhovnik, doma iz špetra Slovenov, kjer se je rodil 16. februarja 1822. Kot vsi ukaželjni mladi beneški Slovenci je odšel tudi Podreka v šole v Čedad in Videm, ter je bil leta 1848 posvečen v mašnika in pel prvo mašo v rojstnem kraju. Že v gimnazijskih letih je začutil veliko ljubezen do slovenstva in slovenskega jezika; še posebno ker je spoznal, da je ta jezik potreben duhovnikom, ki gredo «pa-stirovat* med domače slovensko govoreče ljudstvo. Trčmun je bil prvi kraj njegovega kaplanovanja in tam je mladi Podreka takoj začel svoje vsestransko, plemenito in požrtvovalno delovanje, ki je zajemalo poleg verskega, tudi vzgojno in narodnostno področje. Učil je farane umnega kmetijstva, zlasti sadjarstva; v katerem je bil tako vešč, da je bil kar dvakrat odlikovan. In ko je v tamkajšnjih krajih razsajala huda, nalezljiva bolezen, se je Podreka mnogo žrtvoval in nudil obolelim ljudem pomoč ter mnogim rešil življenje, čeprav je tvegal, da se tudi sam okuži z nevarno boleznijo. Zato se ni čuditi veliki žalosti tamkajšnjega ljudstva, ko je leta 1875 zapustil Trčmun, ker je bil premeščen v špeter, kjer je ostal 16 let. Zadnji njegov službeni kraj pa je bil Ronec in tam ga je 4. novembra 1899 do hitela smrt. V vseh omenjenih krajih, kjer je deloval in mnogo dobrega storil, ga je ljudstvo spoštovalo in ohranilo v hvaležnem spominu. Kot ga je opisal Trinko, je bil Podreka zelo prijaznega značaja, ter je bil v prijateljskih stikih z mnogimi kulturnimi delavci, zlasti iz bližnjega Kobarida. Tudi znameniti ruski učenjak in jezikoslovec poljskega porekla Badouin de Courtenay je bil gost na njegovem domu v Roncu in Podreka je ruskemu učenjaku povedal marsikatero zanimivost o narečju beneških Slovencev. V bližnjem Kobaridu, kamor se je večkrat podal, se je seznanil z zavednimi duhovniki in drugimi slovenskimi rojaki, kar mu je dalo možnost spoznati pravo kulturno življenje Slovencev, h katerim je čutil da pripada — in še zlasti je spoznal jezik, kakršnega v domačem kraju ni imel priložnosti slišati. Ti stiki so vplivali nanj tako prdjiflčljibo, da se je začel učiti knjižne slovenščine, se naročji Jp Jv*POVaJ slovenske revije in knjige, ki jih je potem tudi posojal in delil med ljudi. Skratka, hotel je postati pravi, zaveden Slovenec, kar se je v polni meri zgodilo. Velike so bile zasluge, ki si jih je Podreka pridobil na narodnostnem področju, kjer je z besedo in pisanjem dramil in vzpodbujal rojake k spoznavanju svoje slovenske pripadnosti in materinega jezika, čeprav se je zavedal velikih težkoč, s katerimi so se «njegovi Slovinji* srečevali, ker tudi tedaj — kot sedaj — italijanske oblasti niso priznavale nič slovenskega v šoli, ne v nobeni drugi javni u-stanovi. Le tu in tam je kak duhovnik v cerkvi obredoval v domačem narečju. Nad takim krivičnim ravnanjem italijanskih oblasti je Podreka vedno tožil, kar je tudi v eni svojih rodoljubnih pesmi — Slovenija in njena hčerka na Beneškem — leno izpovedal. Namreč «hčerka Benečija* na vprašanje »matere Slovenije*, zakaj je tako tožna, odgovarja : »Ah, mamica draga in mila! / o-kove in žulje poglej, / ki nosim in bom jih nosila / jaz v svojem do-movju vselej! Jaz nisem ni v uradu ni v šoli, / da ravno tu od vekov živim; / ko tujka beračim okoli, / le v cerkvi zavetja dobim . . . — «Ne misli tak’, hčerka Slovenka! / Ne obupaj na lastni prihod (prihodnost); / Naj pride še sila peklenska, / ne vniči slovenski zarod!* . . . Ker se je on sam navduševal za slovenski jezik, ga je želel tudi drugim posredovati; zato se je trudil ter pomagal, da bi prišli do tega. Preskrboval jim je knjige in drugo branje, ter je — kot že o-menjeno, tudi prispeval in pisal v domačem jeziku. Tako je skupno z župnikom Mučičem iz špetra iz- dal leta 1869 »Katekizem za Slovence Videmske nadškofije*. O tem priročniku so tedaj pisale Novice: «Novi katekizem bode veliko pomagal, da se ljudstvo tudi bolje slovenščine uči, ker je zasukan na kranjsko narečje*. Tudi pri knjigi «Slavija Italiana*, ki jo je napisal njegov sorodnik Carlo Podrecca, je nekoliko sodeloval — in mnogo se imamo njemu zahvaliti, da veje v knjigi slovenskemu jeziku prijazen duh* . .. piše Simon Rutar. Napisal je tudi nekaj pesmi, ki so bile objavljene v slovenskih listih. V «Žori* je leta 1874 izšla njegova najbčlj znana pesem »Slavljanka v Slovenski Benečiji*, ki se začenja s ponosno izjavo; €.)ar ‘tttsem Tatjanka / 'pa ttiŽR ne bom / sem zvesta Slavljanka / in ljubim svoj dom! Hči' matere'Slave 7 “kreposti'nje znam, / Slavljanske zastave nikol’ ne izdam* . .. In podobno naprej. Pesem ki je na Beneškem in Goriškem zelo u- gajala in se razširila med ljudstvom, je uglasbil kobariški učitelj Srečko Carli (1853-1978), ter so jo zapeli Podreki v čast, ob nekem njegovem obisku v Kobaridu. To ga je tako ganilo in navdušilo, da je že čez nekaj dni zložil novo, priložnostno pesem: «Ko-baridskim pevkam*, kjer med drugim pravi: «Slavljanke mladice, / le pojte veselo, / Slavljansko deželo / budite naprej! Kjerkoli glasijo / / se vaši glasovi / se Slav-ski sinovi / dramijo vselej . . . Le tebi bom zvesta / predragi moj dom! / A tujcu nevesta / nikoli ne bom» ... In podobno do konca pesmi, ki šteje 12 kitic. Napev je dal Hrabroslav Volarič (1863-95). Kot smo na svoje zapuščene »domovinice* in lo delovanje tega fJfdfrleiiitegabe-'' neškega Slovenca1,11 ki se' je v 'nemogočih razmerah trudil v prid LADO PREMRU (Nadaljevnaje na 6. strani) Racionalna krutost bivanjskih pogojev Zdi se, da je mladi ustvarjalec stopil na zahtevnejšo pot grafične ustvarjalnosti V Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška se je letos zvrstilo že več razstav slovenskih likovnikov. Zadnji se je tam predstavil nov slovenski likovnik, mladi grafik Ivo Petkovšek, ki ima za seboj že več ožjih razstav. Vendar pa nam šele njegova zadnja razstava dovoljuje, da se lotimo temeljitejše ocene njegove likovne ustvarjalnosti. Na razstavo je Petkovšek tokrat dal le nekaj linorezov po katerih nam je postal znan. So tu le v dokaz spremembe njegovega opredeljevanja do grafike, v kateri se sedaj odreka prvotnemu razmnoževanju, ki je sicer bistvo grafičnega dela večine grafikov, ter prehaja kar hkrati le na enkratne izvirnike v velikih risbah s tušem, iz katerih se kaže težnja po nečem novem in hkrati svojskim, vendar pa bolj določeno povezanim s problematiko stvarnosti sveta, ki ga obdaja. Če je v Petkovškovih linorezih, po Černigojevih vzorih, čutiti celo daljne odmeve predkolum-bijske likovnosti stare Amerike, se v čistih, natančnih, geometrijsko s črtalom in ravnilom izrisanih velikih listih, zrcali racionalna krutost bivanjskih pogojev družbenih načrtovalcev, kako vključiti posameznika v prihodnost človeške skupnosti, v kateri naj njegova individualnost zakme. Odziv na takšno turavnilovko* se kaže v odporu mladega likovnika kot človeka, ki išče izhod iz labirinta ali bolje iz labirintov, ki si jih izmišljajo v vodilnih krogih, točneje v vodilnih vrhovih današnje družbe. Preglednost razstave se pričenja s temeljno risbo nakazanega problema z nekakšnim satovjem oken tesnih bivališč in se nadaljuje v nizanje večjih prostornin-sko bolj jasno opredeljenih gmot, ki kažejo videz stanovanjskih in tudi tovarniških zgradb, v kakršnih bo človek v bodočnosti živel in delal, ali pa tudi v videzu nebotičnikov in hangarjev, kot si jih zamišljaTno v bodočnosti. Ta preglednost se končuje v risbah interjerjev, praktično neštetih hodnikov in vrat, ki se izgubljajo v neznane in neskončne prostore, tako da človek, ki je prišel v tak ambient, ne ve več ne kam ne kod, ker ne ve kam vodi pot oziroma če je sploh bila načrtovana ta monstruoznost, ti nemogoči objekti, ki so tu morda samo za to, da bi še bolj u-tesnjevali našo že utesnjeno svobodo. Zdi se, da stopa Petkovšek s to razstavo na pot zahtevnejšega dela grafike, ki bi ga, sodeč po dosedanji zavzetosti, mogel pripeljati tudi do pomembnejših ravni v okviru naše zamejske grafike. MB SPACAL V KRAŠKI GALERIJI iUT: .. .. 8-At j V Kraški galeriji 'Kraške hiše v Repnu Je V' teku razstava grafik našega umetnika Lojzeta Spacala. Razstavljena so dela, za katera je umetnik dobil navdih v Krasu in na Krasu in ga seveda posredoval skozi prizmo svojega grafičnega izraza. Čeprav shematiziran v ploskvah in redkih predmetih, diha iz razstavljenih grafik polnokrvni Kras llllllllltllllll|||||||||||||||||||||IUII|||||||||ltlll||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||U||HIIIIIIIIIIIIIIIII||||||tllll||||||||mill|||||||||||||||t||||||||||||HIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||ft||||||||||||||||||||||||l,rn|„„||„„„„m„|||„||a OB TORKOVEM JUBILEJNEM KONCERTU V KULTURNEM DOMU 10 let ansambla TAIMS z Opčin Narodnozabavni ansambel «TA1MS* z Opčin slavi te dni 10-letnico delovanja ter se v tem jubilejnem vzdušju pripravlja na slavnostni koncert, ki bo 24. t.m. v Kulturnem domu v Trstu. Ansambel, ki je imel doslej že 144 nastopov ter je v tem času prejel kar 15 nagrad, pokalov in drugih priznanj, je nastal leta 1969 pod okriljem Finžgarjevega doma. Pobudo zanj je dal Franc Pohajač. Njegovo prvotno ime Ansambel mladih Opencev se je v drugem letu obstoja spremenilo v TAIMS — po začetnik črkah prvih pet članov; ime se je kljub kasnejšim spremembam v zasedbi ohranilo do danes. Sedanji člani ansambla so harmonikar Janez Beličič, klarinetist Igor Košuta, trobentač Evald Kre-vatin, kitarista Jožico Terčon in Peter Filipčič, pojeta pa Nadja Fa-bris in Boris Košuta. Ansambel TAIMS nastopa običajno s celovečernimi koncerti, ki obsegajo tudi veseli govorjeni spored. Valčke in polke zajema predvsem iz zakladnice Avsenika in Burnika, katerima se skuša čim bolj približati. Čedalje več uspelih melodij pa nastaja tudi v domačem krogu. Skladatelj ansambla je Janez Be- Primorske bibliografske vesti GEOGRAFSKI VESTNIK, St. L, 1978. časopis za geografijo in sorodne vede. Zanimiva je razprava dr. Jurija Kunaverja Intenzivnost zakra-sevanja in njegove učinke v zahodnih Julijskih Alpah - Kaninsko pogorje, kjer obravnava uporabnost različnih obrazcev za izračuna vanja korozijske intenzivnosti v visokogorskem krasu Kaninskega pogorja. Predmet obravnave so tudi razlike v intenzivnosti raztapljanja apnenca, prikazane pa so tudi različne metode za ugotavljanje ko rozije na golem skalnem površju (str. 33 50), Raziskovalce notranjsko kraškega območja bo nedvomno pritegni la razprava dr. Vladimira Kokoleta Postojna kot regionalno središče (str 81 93). Avtor analizira vlogo Postojne kot regionalnega centra in ugotavlja, da so možnosti Postojne v tej smeri precej omejene, predvideva in analizira tudi morebitne posledice z nastajanjem in dustrijske cone v Sežani. OBRAMBA, april 1979, št. 4. Tudi v tej številki revije je objavljeno, tokrat že deseto nadalje vanje Partizanska baza 9. korpusa, s podnaslovom Obveščevalci (str. 34 35). Avtor je Rado Jelinčič. DAN, leto IX. št. 80, 1979. Tako kot že v prejšnji številki so tudi v tej objavljena Vilfanova pisma sinu (str. 24 - 26). Tokrat je zajeto obdobje od 23. 6. 1927 do 18 3. 1928. Sledi nadaljevanje. TEORIJA IN PRAKSA, revija za družbena vprašanja, leto XVI., št. 3, 1979. UDK 3, YU ISSN 0040 - 3598. Boris Gombač je pod naslovom Primorska politična zgodovina in še kaj (str. 413 - 415) podal tehtno recenzijo knjige’ Dušana Kermaunerja «Temeljni problemi primorske politične zgodovine (zlasti v letih 1918 -1921), ki je izšla kot posmrtna izdaja. Gombač je mnenja: «če boste le vzeli v roke Kermaunerjevo knjigo .... jo moramo nujno alterni-rati z branjem Kacin - Wohinzeve, Regenta in Pleterskega ...» PRISPEVKI ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA, 1975 - 1976, I - 2, letnik XV. - XVI., UDK o 7 (49712) «1944 - 45». Marjeta Čampa, bibliotekar na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, je objavila prispevek Partizanski dnevnik 1944 - 45 čstr 121 -157), katerega dedič je Primorski dnevnik, ki izhaja v Trstu. Partizanski dnevnik, prav gotovo edinstven v odporniškem gibanju, je začel izhajati kot vojaški list že novembra leta 1943, naslednje leto pa je postal glasilo OF za Primorsko in Gorenjsko. FOLKLORIST, leto II., št. 2, 1. april 1979. Dr. Marija Makarovič je v okviru teme Slovenska ljudska noša tokrat predstavila goriško nošo: Goriška (ženska in moška pražnja noša v 19 stol.) (str. 24 -26) Pred nami se razgrne (kljub razmeroma skromnim podatkom o nošah na Goriškem) zanimiva podoba pražnje odetih deklet in fantov. Tekst je opiemljen tudi s skicami in kroji N. S. ličič, avtor besedil pa Franc Pohajač. Njunih izvirnih valčkov in polk je zdaj že blizu 20 in so bili nekateri tudi nagrajeni. TAIMS nastopa predvsem po zamejskih prosvetnih dvoranah ter na kulturnih prireditvah in ljudskih veselicah. Vrsto pesmi je posnel tudi za tržaški slovenski radio. Lani je gostoval v Globasnici na Koroškem, na slavju za 30-let-nico Našega tednika; posebej za to priložnost je nastala Beličičeva in Pohajačeva polka tPESMI GLAS*. Leta 1974 je TAIMS sodeloval na mednarodni reviji LA SCALETTA v Rimu. Kovačičeva pesem cPrinesi mi rože*, ki jo je izvajal, je bila predvidena tudi za televizijski prenos, a je bila črtana iz «neznanih» razlogov; to je vzbudilo upravičeno zgražanje, ki je imelo odmev tudi v deželni interpelaciji slovenskega svetovalca dr. Draga Štoke. Leta 1976 je openski ansambel z navdušujočim nastopom sredi Ukev podprl boj Maria Gariupa in SalvatorejaVenosija pri uvedbi tečaja za slovenski jezik. Posebno poglavje v nastopih ansambla TAIMS pa predstavlja Zamejski festival domače zabavne glasbe, ki je od 1971 vsako leto v Člani iuštrumentalno-vokainega ansambla »TAIMS* z Opčin Steverjanu. Z eno samo izjemo je vsakič prejel po eno in tudi več priznanj. Med temi so vredne o-membe druga nagrada (1971) ter nagradi za najboljše besedilo in najboljši duet (1976), nagradi za najboljšo melodijo polke in najboljši zamejski ansambel (1977) ter nagrada občinstva (1978). Po vseh teh izkustvih in uspehih v prvem desetletju je zdaj glavni cilj ansambla TAIMS vztrajno nadaljevanje in izpopolnjevanje sloga, ki se čedalje opazneje oddaljuje od vzornikov ter zadobiva prijetne samostojne poteze. 30 let uspešnega delovanja glasbene šole v Kopru Glasbena šola Koper bo letos proslavila 30-letnico uspešnega delovanja in 10-letnico popravljanja stavbe, v kateri ima svoje prostore. Ob tej priložnosti bo priredila dva koncerta — instrumentalnih solistov v svoji dvorani (8. 5. 1979) ter komornih skupin in orkestrov v gledališču (10. 5. 1979) — in i-mela svečano sejo delovne skupnosti Centra za glasbeno vzgojo Koper, s podelitvijo priznanj najstarejšim delavcem šole (8.5.1979). Ob tej priložnosti bo izšla posebna številka »Letnega poročila*, v kateri bo zebeleženo življenje in delo te šole v teh tridesetih letih (šola je bila ustanovljena 21. 12. 1948), s seznamom vseh glasbenih pedagogov, ki so kdaj bili in so danes na šoli, med ostalim pa bodo tudi fotografije «povedale» marsikaj o rezultatih in uspehih vzgojno - izobraževalnega dela Glasbene šole Koper, ki so znani tudi zunaj obalnega območja. Pokroviteljstvo je prevzel predsednik SO Koper Mario Abram. BERITE REVIJO EMi NA DANAŠNJI DAN PRED 35 LETI SO NflCIFAŠISH V GROZO ZAVILI DOLINO Smrt še nerojenega življenja Ker je večja skupina Dolinčanov in Brežanov nasploh odšla v partizane, so v vas pridrli Nemci in njihovi fašistični pomagači - Zlo pri Krmenki - Vdiranje v domove in strah prebivalstva H mn —rini V Dolini pri Trstu so od nekdaj živeli pošteni, ponosni ljudje. Ponosni tudi na to, da so Slovenci. Tega niso nikoli pozabili. Niti v časih najhujšega zatiranja, ko so zaradi materine besede in narodne pesmi morali piti ricinusovo olje, niso klonili pred fašističnim nasiljem. Kljubovali so in se upirali potujčevanju. In ko je prišel čas, so bili med prvimi, ki so na Tržaškem iz polnih pljuč zalučali osovraženemu fašističnemu okupatorju svoj izziv, svoj klic po svobodi. Pogumno so prijemali za orožje in šli v partizansko vojsko, ostali pa so po svojih močeh pomagali svoji vojski doma. V Dolini ali kje v bližnji okolici so se vedno zadrževali aktivisti in partizanski borci, kurirji in obveščevalci, tiskarski tehniki in drugi terenci, ki so pravzaprav tvorili vsaj v času po zlomu fašistične Italije skoraj stalni ilegalni del naselja. Zanje so imeli v vasi partizansko kuhinjo, dajali so zavetje ranjencem in sploh bili vsi vpreže-ni v narodnoosvobodilno gibanje. U-godna naravna lega vasi je omogočala v primeru sovražnega napada tudi dokaj varen umik v gozdnato pobočje pod Socerbom. PraV ta varnostna plat življenja in Jjoja za svobodo je bila v tistem času še kako pomembna za Doli-noi Sovražnik je namreč dobro pozna) razpoloženje vaščanov, saj tudi sam'ni spal in je imel nad Dolino ih- okolico prav tako raztegnjene vphunske niti. Ob vsakem pomembnejšem dogodku v protifašističnem delovanju so. bili domala sproti obveščeni in so tudi takoj pošiljali iz Trsta nad prebivalstvo svoje oborožene kazenske ekspedicije. Posebno so sovražniku šle na živce partizanske mobilizacije, kakor smo tiste čase rekli organiziranim odhodom večjih skupin prostovoljcev v partizane. To se je tudi v Dolini in okolici zgodilo dvakrat in obakrat so nacifašisti silovito reagirali. Prvič 9. oktobra 1943. Drugič pa je to bilo 22. aprila 1944, torej na današnji dan pred 35 leti. Ob tej priložnosti naj bi ta dogodek iztrgali iz širše zgodovine Do line, in ga nekoliko podrobneje predstavili javnosti. Neposreden povod za sovražnikov vdor v vas in njegovo divjanje po Dolini 22. aprila 1944 je bil odhod številnih prostovoljcev v partizane večer pred tem. Odhod so organizirali domači aktivisti v povezavi s komando mesta Koper oziroma štabom Istrskega odreda. Vaščani se iz tistega časa posebna spominjajo zdaj že pokojnega partizanskega o-ficirja Jožeta Buha - Boruta. V domačem okolju gostoljubne Švabove hiše v Dolini smo skušali v širšem krogu še živih udeležencev v tistih dogodkih kar najbolj resnično osvetliti ta del vaške zgodovine in jo iztrgati pozabi. Takratne mladinke in mladinci so danes zrele žene in možje v jeseni življenja, toda še vedno vedri in krepki ljudje, ki jim telesna čilost ohra-nia tudi dober spomin. Med njimi sfa tudi ljubezniva gostitelja Avguština in Ludvik Švab, nadalje še Doroteja Bandi Jasna, Lucija Žerjal Elvira Prašelj, Vekoslava Ribarič ' Mitja, pa Maks Ota Dolanc, Ivan Slavec - Matija in še nekateri. ’ Okrog devete ure zvečer 21. aDri la 1944 so se prostovoljci za odhod v partizane začeli zbirati v bivši avtobusni garaži Lovrihovih, ob rojstni hiši naslednji dan padlega aktivista Maria Lovrihe - Palirja. Bili so to v glavnem ljudje srednjih let, ker so mladinci in mlajši moški odšli v partizane že spomladi 1943 in številni so takrat pobegnili tudi iz italijanske vojske. Do enajste ure zvečer se jih je zb-alo okrog 50. Nekaj jih je bilo tudi iz Boljunca in Ricmanj, večina pa iz Doline. Odpravili so se v hrib proti Socerbu in Kastelcu, mimo Podgorja po pobočjih Slavnika do Skadanščine, kjer so naslednji dan počivali in se zvečer odpravili na Tatre v Brkine. Tam so jih zdravniško pregledali in jih nato na Kozjanah vključili v partizanske enote. Po odhodu novincev je v vasi še vedno ostalo okrog 15 partizanov, po večini oficirjev NOV. Spravili so se spat na senik Ane Strajn -Tomažetove in proti polnoči je vsa vas utonila v globok spanec. Ne partizani in ne domačini - vaščani niso vedeli, da je že teklo obvestilo o večernih dogodkih v Trst, kjer je sprožilo med fašisti alarm. V zgodnji jutranji sivini 22. aprila 1944 je bilo od Trsta in Žavelj slišati brnenje motornih vozil, ki so se bližala Dolini. To je bilo partizanskemu stražarju zadostno opozorilo, da je prebudil svoje tovariše in vsi so se naglo umaknili iz vasi tik pred prihodom Nemcev in fašistov iz smeri Boljunca. S To-mažetovega senika so namreč z zadnje strani skoraj že s prvim korakom bili v gozdu in so se naglo izgubili v hrib proti Socerbu. Manj sreče je imela domačinka Vera Kralj, partizanka in aktivistka. Med begom po Griži so jo Nemci in fa- zneje fašisti izkoristili pri preiskovanju vasi. Brunovo zaslišanje je trajalo največ kakih deset minut. Spraševali so ga predvsem, kje so v Dolini skriti partizani, kam so odšli partizanski novinci, o delovanju OF in podobno. Seveda ni Bruno ničesar izdal in pobesneli fašisti so ga vsega okrvavljenega vrgli na nemški kamion. Nato so se na enak način lotili Maria Lovrihe-Palirja. Mučenje pa je trajalo le nekaj minut, ker ga je preprečil Bruno. Madtem je namreč prišel toliko k sebi, da je skočil s kamiona in stekel najprej po cesti proti Domju iri nato naglo obrnil čez njive skozi neko deteljo proti potoku. Vendar mu beg ni uspel. Nemci so ga najprej zasledovali s kamioneto. Še živi udeleženci onih žalostnih dogodkov izpred 35 let, bivši aktivisti pred domom Avguštine in Ludvika Švaba v Dolini šisti zagledali, streljali za njo in jo ujeli. Pred tem je k sreči odvrgla orožje. Streljanje je seveda vrglo pokonci vso vas in okolico. Obkolitev je bila popolna. Na vseh strateških točkah so Nemci postavili strojnična gnezda, drugi pa so vdrli v vas in začeli metati ljudi iz postelj in vse zganjati na sredo Doline k studencu, kaluži, kakor pravijo domačini. Druga kolona sovražnikov se je nepredvideno zadržala na Krmenki, kjer je prišlo do streljanja. To je sovražniku preprečilo popolno presenečenje Doline in opozorilo vaščane na nevarnost. O dogodkih na Krmenki pripoveduje Olga Rener-Škrgatova iz Kubeda doma. takrat pa že 17 let pri Domju in se je vse tisto dogajalo prav .pred, njuno,hišo in sosedno Adamičevo gostilno. Vsa v strahu je tokrat IIMetna Olga slei dila dogodkom skozi reže .loputmcL. na polknah svojega okna. Velika sovražna kolona, v kateri sta bila dva blindirana avtomobila, štirje kamioni, dve kamioneti in nekaj motociklov, se je v jutranjem mraku pripodila od Trsta. Na La-kotišču so se razdelili na dve skupini, ker so verjetno hoteli Dolino napasti z dveh strani, vsaj tako je bilo videti iz njihovih premikov. Na Krmenki pa je ena skupina nena doma naletela na tri tovariše, ki se niso mogli več umakniti. Vse tri so zgrabili in jih začeli zasliševati za kamnito mizo pred gostilno, pripoveduje Olga. Bila sta to borca • ' ■->, donačina iz Dpline Bru-”o Žar el - Ro’: in Mario Lovriha -Palir. V njuni družbi je bil slučajno tudi Pepi Kos, ki je šel na delo v tovarno asfalta Pamfili. Imel je tudi vse ustrezne dokumente o zaposlenosti, vendar mu to pozneje ni pomagalo. Nemci so bili na motociklih s prikolicami, na kamionu in na kamioneti, na enem kamionu pa so bili italijanski fašisti. Vozila so stala ob cesti pred gostilno, saj se je vsa kolona ustavila, ko so srečali in prijeli Roka, Palirja in Pepija. ' Zasliševali so fašisti v italijanščini. Najprej so se lotili Bruna Žerjala - Roka. Ker se jim je mudilo naprej v skupno akcijo z drugo kolono, so hoteli kar na hitro opraviti z zaslišanjem s kar najstrahotnejšimi metodami. Brcali so ga in med vprašanji nabijali s kopiti brzostrelk po obrazu. Oba z Ma-rion sta bila seveda oborožena s parabelami, ki sta jih sicer skušala v naglici odvreči skupaj z nekaterimi papirji, ko sta se znašla v brezizhodnem položaju, vendar je bilo prepozno. Žal so bila na papirjih tudi nekatera imena, kar so po- nato so v strelcih šli za njim proti Lakošču. Ves čas so streljali za njim, dokler ni ranjen obležal na koncu detelje. Prijeli so ga. zvlekli do kamionete in ga odpeljali nazaj pred gostilno. Medtem je zmedo med zasliševal-ci zaradi Brunovega bega izkoristil Mario in se skušal rešiti. Bežal je prav tako v smer proti Lakošču. Ker je videl, da so Nemci ujeli Bruna in da se vračajo, je že nedaleč skočil s ceste in hotel ubežati skozi Adamičev vinograd. Z vseh strani so Nemci in fašisti streljali po njem, ko se je zapletal med žicami in trtami po vinogradu. Dobil je kroglo naravnost v glavo in mrtev obležal na koncu vinograda, kjer ga je nato sredi dopoldneva našla nesrečna žena Hermina«-'- .......... Pepi Koš1 je bil že takrat možak nad petdesetimi,, Skušal je dopovedati zasliševaleem, da ni imel nič opraviti z onima dvema. Fašisti so bili že skoraj pripravljeni verjeti njegovim dokumentom in ga izpustiti, ko so se vmešal' Nemci in ga strahotno pretolkli in še po nezavestnem hodili z nogami in ga brcali. Končno so tudi njega vrgli na kamion k ranjenemu Brunu in oba skupaj odpeljali s seboj proti Dolini. Tako Olga Renerjeva, ki je takrat tudi sama preživela velik strah, saj je kot mladinska aktivistka imela v hiši Titove slike in partizansko literaturo. Vse je hitro skurila v štedilniku, k sreči pa fašistična svojat takrat ni mislila na njeno hišo. Zločinsko divjanje po Dolini je trajalo od petih zjutraj pa tja do druge ure poooldne. O tem spet pripovedujejo očividci, ki so vsak po svoje doživljali strašne ure strahu. Nemci so vdirali v hiše in zganjal, ljudi na prosto in proti kaluži. Pri tem so grozili, da bodo vsakogar ustrelili, ki ga bodo potem še našli v hiši. Mnogi so se poskrili po senikih in drugih skrivališčih. Tako pripoveduje Jasna, da sta se Jrma Strajn in njena svakinja Mila zarili v seno na domačem seniku, sama pa se je z Darinko in Drago Sancinovima ter očetom Petrom Sancinom skrila na dobro prikrito domače podstrešje. Z nasmehom se spominja, kako je njen o-če Peter v naglici vzel pod roko še velik pršut in v šali godrnjal, da lačen že ne pojde na oni svet. K sreči se je vse dobro končalo, čeprav je bila v hiši samo mama Jožefa. Nemci so se zadovoljili z njenim pojasnilom, da je pač sama, da so mož in otroci za delom v Trstu; pustili so jo doma in od časa do časa je pokukala iz hiše TRGOVINA POHIŠTVA LA SERENISSIMA TRST - Ul. Barbariga 5 (Rojan) - Tel. (040) 42.12.74 Izredna prodaja po t:varniških cenah Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, sedežne garniture Vs:m strankam v dar lestenec ali drug predmet za o; emo doma M in sproti obveščala moža in dekleta pod streho, kaj se dogaja po vasi. In dogodkov je res bilo veliko. Vse bi komajda lahko opisali. Po nekaterih hišah so puščali na miru starejše ljudi in otroke, nekaj redkih hiš sredi vasi pa sploh niso preiskali. Mladinki Danila Ota in Savica Sancin, stari 22 in 25 let, sta se prav tako skrili v seno in sicer na seniku Mila Samca sredi vasi. Prav tisti senik pa so Nemci nadrobno preiskovali. Z bajoneti na puškah so suvali v seno in tako naleteli tudi na skriti dekleti Danilo in Savico. Medtem ko je bila Savica le lažje ranjena, so Danilo prebodli prav skozi trebuh in v njej ubili še nerojenega o-troka. Obe so potegnili iz sena in ju nečloveško vlačili po vasi do kamionov pri cerkvi, kjer so ju kot dve vreči vrgli na vozilo. Vsega skupaj so pobrali po vasi 52 ljudi in jih naložili na kamione. Po vsej vasi je bilo med streljanjem in vpitjem slišati jok obupanih ljudi, ki jih je v tistem trenutku ločevala kruta u-soda, vez med njimi prekinjala zločinska in barbarska moč uničevalne fašistične politike. Mnogi se tudi res niso videli nikoli več. Odpeljali so jih v tržaške zapore, v Coroneo. Tam so šli skozi ves pekel zaslišanj, dolgih štirideset dni, ko so jih nekaj la izpustili domov, največ pa poslali v nemška taborišča smrti. Posebna usoda je doletela ranjeni mladinki Danilo in Savo. Danila je močno krvavela in so jo zato takoj pod vasjo, ko so se odpeljali iz Doline, še ustrelili in vrgli s kamiona v robidovje ob cesti. Vendar je bila takrat še živa in je v silnem oklepanju življenja še zadnje trenutke grebla po zemlji in se skušala privleči do ceste. Ugasnila je sredi robidovja in tam obležala z ubitim še nerojenim življenjem v sebi. Strahotna tragedija, kakršnih celo v grozotah vojne ni bilo veliko. Danilo so šele naslednj’ dan našli otroci in hiteli povedat aktivistki Slavi Slavec - Mitji, ki je najprej obvestila boljunskega aktivista Jožeta Korošca - Bepota in ta je takoj sporočil novico v Dolino, da so organizirali konspirativen pogreb žrtve. Obvestil je aktivistko Albino Jerco-govo - Kiro. Najprej sta šli z Justino Švabovo pogledat, kje Danica leži, nato so organizirali prevoz na dom in jo naslednji dan, 24. aprila 1944 okrog pete ure popoldne skrivaj pokopali. Strašna usoda je doletela tudi PriAatfVj&°l Šaorclnovo- ki, ie bila m seniku lažje ranjena v roko. Strahovo *- - * - neu. viites.aa- ii nje tudi na komando SS na Trgu O berdan. kjer je nekoč bila kar tri dni in je ni bilo več poznati, ko so jo vso krvavo vrnili v Coroneo. Bila je junaško dekle, ki je zločinci kljub mučenju niso mogli zlomiti, da bi karkoli izdala. Končno so jo še napol živo odpeljali v Rižarno in tam sežgali v noči med 2L in 22. junijem 194-. Vseh deklet pa so takrat odpeljali 19. Poleg omenjenih Vere Kraljeve, Danile Ota in Savice Sancin so bile med temi še Olga, Meri in Fani Strajn, Milka. Milena in Anica Sancin, Mira Kocjančič, Bazilija Vodopivec, Slavica Pangerc, Albina Kocjančič, Lidija Jercog, Pierina O ta, Mila Česnik, Ina in Roža Samec in še Elvira Slave Po 40 dnevih zasliševanj in mučenja v Coroneu in na Trgu Oberdan so vse odpeljali v taborišče v Nemčijo kjer jih je prav na obletnico opisanih dogodkov, 22. aprila 194a osvobodila Rdeča i.rmada in so se nato srečno vrnile domov, še danes ob obujanju spominov komaj verjamejo, da je bilo vse to res in da so preživele tiste strahote. Seveda je to le skromen zapis ob jubileju, morda tudi pobud \ za nadaljnje zbiranje zgodovinskega gradiva in pričevanj o tem. Iztrgan fragment iz epopeje boja naših ljudi za svobodo, za zmago nad temnimi silami fašistične strahovlade, ki je pretila da bo vse človeštvo vrnila v srednjeveški mrak. Podatki o tem času in boju so še ponekod spravljeni, treba jih bo le še zbrati in skupaj s pričevanji še živih udeležencev tega boja ohraniti zanamcem. RASTKO BRADAŠKJA Nedelja, 22. aprila 1979 Ponedeljek, 23. aprila 1979 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00 in 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša iz župne cerk-.e v Rojanu; 9.45 Mali koncert; 10.30 Nediški zvon; 11.05 Nedeljski koncert v tržaškem Avditoriju; 12.15 Ljudje pred mikrofonom; 12.30 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Glasbeni drobiž; 15.00 Nedeljsko popoldne: šport in glasba — neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 13.30 in 20.30 Poročila; 6.05 Glasba za dobro jutro; 8.30 Živela nedelja; 9.15 Poje Radojka Šverko; 9.30 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 15. minut z ansamblom Sky-line; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Automobile story; 14.30 Popevke; 15.00 Stisk roke: 15.15 Glas Linde Rortadt; 15 30 Koncert na trgu; 16.15 Poslušam, poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; Glasba po željah. Gospodarski kotiček in Kmetijski nasveti 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Od hiše do hiše; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Crash; 20.00 Panorama orchestrale. RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 6.30 Glasba za praznični dan; 8.40 Naša zemlja; 9.30 Maša; 11.20 Jazz protagonist; 12.25 Rally; 13.30 II Calderone: glasbeni vložku beležke, razprave in drugo: 17.35 Pippo Baudo: Stadioquiz; 20.05 Carmen, opera v treh dejanjih. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30 in 19.30 Poročila; 6.00 Nekega drugega dne; 9.35 Gran Varieta - program z Ginom Bramierijem; 11.00 Alto gradimento; 12.15 Revival; 12.45 Spomini in dobra glasba; 13.40 Romanca; 14.30 in 18.15 Nedelja z nami; 20.50 Spazio X. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.48 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši. . .; 10.05 Panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Listi iz notesa; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pri nas do — • 16.20 Gremo v kino; 16.45 Glasba neuvrščenih; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 Zabavna radijska i-gra; 19.35 Lahko noč,-otroci!; 19.45 Glasbene razglednic^; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih — Revija mladih glasbenih talentov Jugoslavije. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Četrta dimenzija: slike iz planinskega sveta; 9.05 Dalmatinske pesmi; 9.30 Filološki utrinki; 9.40 Disco mušic; 10.0- Dve lanski zborovski tekmovanji: «Naša pesem» v Mariboru in «Cesare Augusto Se-ghizzb v Gorici; 11.00 Današnje branje; 11.35 Radi smo jih poslušali; 12.00 Ribe in morje; 13.15 Slovenski samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih: «Igralec», I. del; 14.30 Glasbeni ping pong; 16.30 Pravljica v nadaljevanjih; 16.50 Odmev iz Italije; 17.05 Mi in glasba. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17..J, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 Glasba za dobro jutro, 8.32 Orkestri; 9.15 15 min. s skupino Ultimate; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mla' 'i; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah, 14.00 Športne vesti; 14.10 Plošče; 14.33 Valček, polka, mazurka; 15.30 10 min. z orkestrom Ellisa Stevvarta; 15.40 Popevke; 16.00 Pismo; 16.05 Poslušam, po slušaš; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 19.33 Crash; 20.00 Srečanja z našimi pevci; 20.32 Rock partv; 21.00 Di-scoteca sound; 22.45 Pop jazz. RADIO 1 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 11.30 Glasbeni spored z Mino; 12.0c in 13.30 Vi in jaz; 14.05 G'asba; 14 30 Povest; 15.20 Rally; 15.45 Popoldanska srečanja; 16.40 Mladina in klasičr.r. glasba: 17.30 Kdo, kako, kje, kdaj; 20.05 Troilo e Cressida, opera. LJUBLJANA 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15 00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ri=y"araja; 8.40 T:’oeriie' pesmico; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Rezerviram za. . .; 12.10 Veliki revij ski orkestri: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13. u-re; 13.30 Priporočamo vam. . .; 14.05 nojo amaterski zbori; 14.25 Na?: poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15 30 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Naša glasbena izročila; 18.25 Zvočni signali: 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke. Nedelja, 22. aprila 1979 Ponedeljek, 23. aprila 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 Dnevnik — Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 — Vesti 14.00 V teku nedelje 14.15 Športne vesti 14.25 Disco ring — Tednik glasbe 15.35 Una piccola citta Tajne zgodbe, TV film 16.15 Športne vesti 17.30 90. minuta 17.50 «Primite krivca*, detektivka 18.55 Športne vesti 19.00 Ital. nogometno prvenstvo Polčas tekme A lige 20.00 Dnevnik 20.40 «La commediante venezia-na», priredba 21.55 športna nedelja Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Druqi kanal 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Ona druga nedelia 15.30 VVilliam sem!, TV film 16.15 Šoort — Kolesarstvo in gimnastika 17.30 Komični filmi 18.00 Glasbena pravljica 18.15 Ital. nogometno prvenstvo Polčas nog. tekme B lige 18.45 Gol flash 18 55 SAV.A.T., detektivka «La sentenata» 19.50 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.00 Dnevnik 2 — športne vesti 20.40 Alberto Sordi: «Zgodba nekega Italijana* 21.45 Dnevnik 2 — Dossier 22.40 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 0155 Sagra Musicale Umbra JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.45 W. Mankowitz: Dickens iz Londona, TV nad. 10.35 Cirkus v travi, mladinski film 11.30 Kmetijska oddaja 15.40 Katastrofe, dok. 16.05 Balkon 16.20 Športna poročila 1R.25 Ooičii otok, dok. 17.05 Poročila 17.10 Bosonoga grofica, film 19.30 TV dnevnik 20.00 V. Mimica: Anno Domini 1573. nad. in konec 21.10 Prestolnica najbližja nebu. 21.40 Dnevnik 22.05 športni pregled Koper 19.30 Otroški kotiček 20.00 Pregled programa za prihodnji teden 20.15 Stičišče 20.35 Nepridipravi, film 22.05 Glasbena oddaja, 1. nad. Zaqreb a ioL/tkd . *;» _• - 14.10 Bitka za Billov rjidjn/c.mladinski film • :ir * r ;• 20.00 D. Sušičt Tale, TV nad. 21.00 Zenica, dok. 21.50 Zabavno • glasbena oddaja ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 12.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 Jezik za vsakogar: italijanščina 17.00 Anna Proclemer pripoveduje 17.50 Kmetijska oddaja 18.20 Argumenti 18.50 Nabožna oddaja 19.20 Vesolje, TV film «Luton», 1. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Due settimane in uiTaltro citta. film 22.25 Akvarij, oddaja ki jo vodi Maurizio Costanzo Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 10.00 Kinematografski program 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Sto tisoč zakaj 17.00 Barbapapa, risanke 17.05 Con la fenice sul tappeta magico, TV film 17.30 Spazio dispari 18.00 Netsilik, i nomadi del ghiac cio. 4. del 18.30 Dnevnik 2 — športna oddaja 18.50 Glasbena pravljica 19.05 Dober večer z... Rito v cirkusu 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Idiot, prvi del 21.45 Laboratorio teatrale di Lu-ca Ronconi 23.00 Sorgente di vita Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 13.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 17.15 Poročila 17.20 Glasbena pravljica 17.35 Katastrofe, dok. 18.05 TOZD 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 F. Lhotka: Vrag na vasi 22.00 Kulturne diagonale 22.40 Dnevnik 22.55 Rock iz Essna Koper 18.00 Hokej — svetovno prvenstvo iz Moskve 19.50 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 Dnevnik 20.30 Serijski film 21.20 Maček pod čelado, zadnje nadaljevanje Zagreb 18.15 Pajkova mreža, izobraževal na oddaja 20.00 H. Ibsen: Jan Gabriel Pork-TV drama 2La0 .Življenje filma 10.03"It ctine di Finningam, TV film 20.45 Civiltš, dok. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 24. DO 28. APRILA 1979 TOREK, 24. aprila LJUBLJANA 8.45 - 16 25 TV v šoli; 17.30 Poročila; 17.35 Čez tri gore; 18.05 Mali svet; 18.35 TV obzornik; 18.45 Mostovi; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Mednarodna obzorja; 20.55 Rosenberga ne smeta u-mreti; 22.10 TV dnevnik; 22.25 Iz koncertnih dvoran. KOPER 19.30 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Maja z viharnega otoka; 21 30 Aktualna tema; 22.00 Puntarska pesem; 7" 40 Stičišča. SREDA, 25. aprila LJUBLJANA 9.00 - 10.00 TV v šoli; 13.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu; 17.30 Poročila; 17.40 Zgodbe o Pri-smukih; 17.50 Od slike do slike; 18.20 Ne prezrite; 18.35 Obzornik; 18.45 Zgodnja glasbila; 19.15 Risanka; 19. 30 TV dnevnik; 20.00 Ob 50-letnici smrti Djure Djakoviča; 23.00 TV dnevnik. KOPER 18.00 Hokej: svetovno prvenstvo iz Moskve: 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Nogomet: Herta - Crvena zvezda. ČETRTEK, 26. aprila LJUBLJANA 8.55 - 15.45 TV v šoli; 16.50 Poročila; 16.55 Opera narave; 17.45 Čarobno sedlo; 18.15 Obzornik; 18.25 Podelitev priznanj OF; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.05 V živo: Pravica do otroštva. KOPER 19.50 Stičišče: 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Človek z masko, film; 22.05 Dokumentarna oddaja. PETEK, 27. aprila LJUBLJANA 11.50 Poročila; 11.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu; 17.55 Poročila; 18.00 Srečanje ob partizanski nesmi; 18.15 Gladovna stavka 1934; 19.1' Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Sedmina, film; 21.30 Glasbena risanka; 22.30 TV dnevnik; 22.45 625. KOPER 17.25 Hokej: 19.30 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik' 20.30 Akcija, film; 22.00 Propagandna oddaja; 22.15 Glasbeni r.oktum. SOBOTA, 28. aprila LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Zgodbe o Pri smukih; 8.15 Glasbena pravljica;. 8.30 Čarobno sedlo; 9.00 Mali svet; 9.30 Razvoj družine 10.00 Rdeči mlin; 10.50 Pota Poljske; 12.20 625:; 15.25 Nogomet: Zagreb - Vojvodi na; 17.15 Dolina miru; 18.45 Naš kraj; 18.55 Muppet show; 19.30 TV dnevnik; 29.00 Pet letnih časov; 20.55 Moda za vas; 21.00 IV žeht-nik; 21.35 TV dnevnik; 21.50 Vpliv gama žarko / na 'arjetice, film. KOPER 15.25 Nogomet; 19.30 Otroški ko tiček; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke: 20.15 TV dnevnik; 20.30 Prikazen E. A. Poa, film; 21.50 Kakšen jutri? Veliko čiščenje. NEKONVENCIONALNO * O ANTONU LINHARTU • Podreka (Nadaljevanje s 5. strani) tam živečih slovenskih ljudi, res težavno, skoro obupno. Zato :e ni čuditi, da se je Podreka proti starosti utrudil in se začel odmikati od javnega delovanja, ter le redkokdaj še kaj malega napisal. Še vedno pa je vzpodbujal šolsko mladino in mlade duhovnike, da se učijo slovenščine in v tem jeziku naj govorijo svojim ljudem. Kako je Podreka vzljubil slovenščino in cenil slovensko književnost, pričajo Trinkove besede, ko piše, da je Podreka rad poso-. jal mladini knjige. «Na, puobič, boš videu kake bukve 'majo Slovenj'* je rekel, pa se je dobrodušno nasmejal. In še: «Enkrat ko sem bil kot dijak pri njem, mi je pokazal — kakor veliko svetinjo — Prešernove pesmi v prvi izdaji in v krasni vezavi — »Vidiš, vidiš, puobič — mi je rekel — takih piesmi je malo na sviete. Telih na dan vuoz rok» — In jih je zopet skrbno shranil. Tak je bil ta mož na kratko o-risan, pristen sin prelepe Nadiške doline. Njegovo rodoljubno prizadevanje ni ostalo brez sadu; zato je naša dolžnost da se ga s hvaležnostjo spominjamo. (Nadaljevanje s 5. strani) ravni, zlasti kar zadeva dramatiko. Njegovo navdušenje za Shakespeara, sočasno ii tekoče poznavanje Lessinga in Schillerja ter evropske romantike, ki je bila tedaj začela svoj pohod proti klasicizmu, in si je, še vsa v okviru razsvetljenstva in racionalizma, utirala pot s sočasnim nastopom meščanstva, vse to dovolj zgovorno priča, kako daleč in naprej je segal živi, ustvarjalni Linhatov duh. Kalan tako z obširno dokumentacijo in ireučevanjem takratnega političnega, zlasti pa še dramskega .renutka tak-atne Avstrije in Evrope, jasno in plastično riše pred nami lik Antona Tomaža, ki je v sebi združeval hkrati kar tri različna ustvarjalna nagnjenja - literarnega ustvarjalca, zgodovinarja in visokega državnega uradnika jožefinske Avstrije. Pri vsem tem pa je, kot smo že omenili, svoja dela pisal kar v dveh jezikih, slovenščini in nemščini, ta bilingvizem pa tudi kaže na določeno svetovljanstvo našega avtorja, ki mu tudi francoščina ni bila tuja, saj jo napisal svojega Matička prav po predlogi znamenitega Beaumarchaisovega francoskega komad o Figaroju. In če se je Kalan v svojem e-seju o Linhartu v glavnem poglobil in nam obširneje predstavil e-no samo, a 'oglavitno plat Linhartove ustvarjalnosti njegovo dramatiko, nam je na primerih njegovih dramskih besedil v bistvu oživil del, ozitoma začetek teatrske zgodovine na Slovenskem, težak ii hud boj za uprizoritev ta ko Županove Micke kot Matička, boj, ki je a-ajal vse do današnjih dni dokler ni Linhartova slovenska dramatika dokončno iz ljudsko-prosvetnega pojmovanja prešla v zakladnico in železen repertoar slovenske dramatike. In tudi zato Kalan svoj poglobljeni, znanstveno dobro opremljeni, podprt in utemeljen ter stilno blesteče napisan esej o Linhartu u-pravičeno zaključuje z naslednjo, sklepno ugotovitvijo: tAnton Tomaž Linhart je tak izjemen pojav, zakaj vse, kar vemo o njem, nas navaja k spoznanju, da je nejožefinski občan že za življenja prerasel vse zgodovinske pregraje jožefinske Avstrije s tistim nevsiljivim humanizmom, ki ga izžareva zgodovinsko in gledališko delo, zajeto v Poizkusu, v Micki, v Matičku, še daleč v današnji čas.* Vi Wt0iCfxz2mo Mpmmkme sne edina specializirana trgovina za frizerje in kozmetičarke Obiščite nas, sami prepričali da se o široki boste izbiri. Razstavljamo na Zagrebškem velesejmu — paviljon št. 7 TRGOVINA: Ul. Settefontane 41 Tel. 793478 - Trst Lastni parkirni prostor za kliente Ste pravi ljubitelji kave? ffamcajje PRIMO ROVIS vam nudi: 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFF£ pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFč Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah ŠPORT ŠPORT ŠPORT 22. oprHa 1979 nogomet 3. ITALIJANSKA LIGA TRIESTINA V PIEMONTU Srečanje z Juniorcasalejem dokaj nevarno - Brez Polittija ki Schiraldija ■ Med favoriti za napredovanje tudi Novara Z današnjim gostovanjem v Ca-®*leju se prične za Triestino odločni finiš v boju za prestop v dru-8° ligo. Do konca prvenstva marljiv osem tekem, katere bodo 5eVaj igrali neprekinjeno vsako netijo, do 10. junija. Pred današnjim srečanjem so mož-”°®ti Triestine še nedotaknjene. Tr-«rani še naprej delijo drugo mesto ? “eggiano, mnenje mnogih strokovnjakov pa je, da se bo v boj Za <^8° mest», ki prav tako pelje Y. višjo ligo, vključila še Novara, kiv zadnjih kobh igra nadvse u-spešno. Ker sta tako Reggiana, kot mestina v zadnjih dveh tekmah °*v°jiii le dve točki, je ta možnost Prsv gotovo realna. Še posebej sla-?° se v tem delu prvenstva obna-®*jo igralci Reggiane, ki že dalj časa ne igrajo tako kot znajo. Tuvi nekatere zadnje zmage niso bile najbolj blesteče. Večkrat jim je pri uspehu pomagala ležerno dosojena enajstmetrovka ali pa gol v zadnji minuti igre ali celo izven regu-^mega časa, po 90. minuti. Med kandidate za napredovanje nekateri uvrščajo celo Parmo, ki nna na lestvici tri točke zaostanka Triestino in Reggiano, ki pa je glede na izbor igralcev prav go-.v° daleč najboljša ekipa prven-stva. Enotedenski premor ni rešil vseh Problemov trenerja Tagliavinija. fTav v četrtek se je ponovno poškodoval Schiraldi, še vedno pa ni okreval Politti. Vseeno pa je poji1**5 v tržaškem taboru bil dobrodošel. Ekipa je namreč v zadnjih nveh srečanjih pokazala dokajšnjo j ro utrujenosti nekaterih ključnih gralcev, kar je seveda takoj vplivalo na igro, ki je bila večkrat niedla. Tržaški trener trdi, da je r° *e posledica preobremenjenosti J? “de ter zaprte igre nasprotnikov, nestina je v zadnjih letih doka-aia, da je telesno odlično priprav-Jona, saj so najboljše tekme Trža-ani igrali prav spomladi, toda le-; je njihov položaj drugačen, saj Je vsaka tekma »življenjsko® važ-,a >n si spodrsljaja Tržačani ni-sakor ne morejo privoščiti. PARI DANAŠNJEGA KOLA rorli - Como; Juniorcasale - Trie-“Jffla; Lecco - Alessandria; Manto-pa - Modena; Piacenza - Parma; Reggiana - Padova; Spezia - Cre-'uonese; Trento - Novara; Treviso * Riellese. košarka BUDAPEST — Italijanska ženska urzavna košarkarska reprezentanca, r v zadnjem kolu mednarodnega umirja izgubila z reprezentanco ve (ki je turnir osvojila) Z 74:72.' zabija se je uvrstila na končno tretJe mesto. sonom izgubil s k.o. v tretji rundi. S tem uspehom je Davis kot profesionalec dosegel že deseto zaporedno zrrpt''.. RADIO Ccaaja o košarki Gost jutrišnje radijske oddaje «Glasbeni ping-pong®, ki jo od 14.20 do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo ljubljanski trener Goran Valič. Gost bo podal mnenje o naši zamejski košarki, po enoletnem treniranju pri nas. OBVESTILA ZSŠDI poziva vse svoje članice in športnike, da bi z organizacijo nabiralnih akcij prispevali za potresen-ce v Črni gori. Prispevke sprejemata urada ZSŠDI v Trstu in Gorici. • « • PD Rdeča zvezda in ŠD Kras prirejata danes, 22. t.m., s pričetkom ob 18. uri, ob otvoritvi društvenega sedeža v Saležu ples z ansamblom «L. Furlanu. ZIMSKI ŠPORT OB ZAKLJUČKU SEZONE mO VOUIV OBRAČUN SK DEVIN Velika aktivnost tega društva kaže na njegovo izjemno vitalnost naporna zimska sezo- deželi. Letos so se v Slovenijo pr- — *■ vič podali z alpsko ekipo. Tekaška ekipa je tekmovala v Sloveniji 4-krat. K večjim uspehom moramo prišteti še nastop na «Tmovskem maratonu® v Črnem vrhu, kjer so prijavili rekordno število tekačev, ki pa se je skrčilo, zaradi preložitve datuma. Kljub vsemu temu se je tega edinstvenega doživetja udeležilo 24 naših smučarjev. V novi sezoni smo poleg že znanih imen kot so Gianni Legiša, Pavel Antonič, Aleš Gruden, Roberta Sardoč med tekači ter Katja Škrk, Darjo Zidarič, Oskar Žužek, Maura Spanghero in Ranko Sardoč med alpskimi smučarji, zabeležili nova, kot Ervin lori, zmagovalec pokrajinskih mladinskih iger v tekih ter Mitja Pernarčič, ki je na istem Dolga na je za nami. Praktično se je končala v nedeljo, 8. aprila, z nastopom na tekmovanju za 1. pokal Skdanc, v ' organizaciji ŠD Mladi na iz Križa. i Da je bila pri Smučarskem klubu Devin letošnja sezona vsestransko plodna povedo že same številke: šestteder.ski smučarski tečaj za alpske in nordijske discipline, 29 tekmovalnih nastopov, nastop na »Trnovskem maratonu® in enotedenski tečaj za 20 smučarjev na Pokljuki, tekač; so nastopili 17-krat, alpski 12-krat. Na treh tekmovanjih v zamejstvu je nastopilo 38 alpskih smučarjev in 35 tekačev na 13. ZŠI; na 1. pokalu «Skdanc», je nastopilo 20 tekmovalcev, na tekmovanju za 4. pokal «Lepi Vrh» pa 30 alpskih in 15 nordijskih smučarjev. Na vseh treh omenjenih tekmovanjih je Devin, poleg posameznih zmag, ekipno bil prvi med zamejci. Na pokalu «Lepi Vrh® je odnesel 3. mesto za Kranjsko goro in SK IHAN iz Domžal, na pokalu «Skdanc» 2. mesto za ljubljansko Snežinko, na 13. ZŠI pa 1. absolutno mesto. K temu naj še prištejemo rekordno udeležbo na tekmovanju «Lepi Vrh®. V teku sezone so Devinčani nastopili v matični domovini in v naši vijala v Trbižu, s 15 otroci in dosegli zavidljive rezultate, saj so uvrstili kar tri smučarje za deželno fazo, ki se je odvijala na Pian-cavallu, kjer so se v ostri konkurenci kar dobro odrezali, saj so zasedli mesta sredi lestvice in kar je bilo še najbolj važno, so naši predstavniki Aleksandra Škrinjar, Ervin lori in Mitja Pernarčič bili edini slovenski predstavniki na deželnem prvenstvu! Z rezultati je vodstvo nadvse zadovoljno. Da je bilo treba veliko truda in požrtvovalnosti je prav gotovo vsem jasno. Odborniki so se že odločili, da bodo tudi letos priredili klubski praznik, kot je že tradicija v Mavhi-njah, zadnjo nedeljo v maju, t.j. 27. p.m. Novost tega praznika bo predvsem mednarodno tekmovanje na tekmovanju zasedel 3. mesto ter še j ski-rolkah, ki se bo letos odvijalo mlada Tanja Spanghero in Andrej ,z Sesljanskega zaliva do Mavhinj. Antonič med tekači. V alpskih disciplinah pa so se letos izkazali Aleksandra Škrinjar, Barbara Corbatto, Aleksander Sosič, David Zidarič, Elena in Aleksander Antonič, David Zidarič, Mauro Franza. Devinčani so se udeležili, kot že rečeno, tudi pokrajinskih zimskih mladinskih iger, ki so se letos od- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniNiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiitiiHiiHmiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin NAMIZNI TENIS Z ZADNJIMI USPEHI NA DP Sonja Doljak ubrala pot Miličeve Verjetno jo bodo povabili tudi v državno reprezentanco 1 MORK — Italijanski prvak ^hke boksarske kategorije Gian-an° Usai je v dvoboju z olimpij-Klm prvakom Američanom Davi- Novopečena italijanska naraščaj-niška namiznoteniška podprvakinja Sonja Doljakova je natanko pred tednom dni slavila na državnem prvenstvu v Latini svoj veliki življenjski uspeh, kar predstavlja pomemben tekmovalni dosežek in je v ponos ne le njej sami, njenima trenerjema in matičnemu društvu ŠK Kras, temveč celotni naši zamejski javnosti. Obiskali smo jo na domu v Samatorci in ji v nevezanem pogovoru zastavili nekaj vprašanj. «Sonja, predstavi se kar sama našim bralcem: koliko si stara, katero šolo obiskuješ itd.® »Imam 14 let, ki sem jih dopolnila novembra, obiskujem prvi raz-I red slovenskega učiteljišča v Trstu in... ne vem, kaj bi še povedala.® »Kdaj in kako si pričela s svojo sicer kratko, vendar pa že dokaj uspešno namiznoteniško kariero?® »Poleti bodp štiri, odkar sem prvič prijela lopar v roke. Bilo je to čisto slučajno. Namizni tenis me namreč ni zanimal, vendar ker so to storile nekatere moje prijateljice, sem se tudi jaz vpisala na 15-dnevni tečaj, ki ga je organiziral ŠK Kras. Ta igra mi je tedaj takoj začela ugajati in sem z njo tudi na- ""um. '"»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiltiiiliiniim DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI TRGOVINA k HI-FI, RAČK A V COLO Radij feSERV.S^ DANES nedelja, 22. aprila 1979 ATLETIKA (. deželno tekmovanje v Trstu, občinski stadion aslcpata tudi Bor in Adria kolesarstvo lnnn cikloamaterji J,0-'« v Dolini l’8stopa tudi Adria ODBOJKA 1(.i- ženska divizija j*S° v Trstu ul,a - Kontovel lnto 2. ŽENSKA LIGA »S00 v Gorici U|ymP>a - Jniia 10 no 2- MOŠKA DIVIZIJA . v Marianu del Friuli *BtreP da - Dom Ho«3- Ž-ENSKA DIVIZIJA k' , na Proseku ftontnVe| A . ,n(er A namiini tenis MEDNARODNI 9 no PRv°MAJSKI TURNIR N»»iV Nrižu, Ljudski dom •“‘»Pata tudi Kras in Mladina Pl> KOŠARKA 11 (S°M0C,JSK0 PRVENSTVO k. '” v Trstu, Miramarski drevored reToviario - Bor ln 00 L divizija Bnr » Trstu, stadion «1. maj® " ■ Kontovel 11 ^ NARAŠČAJNIKI K * * * l^rstu, Miramarski drevored err»viar0 - Kontovel 13 ^ PROPAGANDA v Trstu, Miramarski drevored rerr»viari« - Bor B NOGOMET u,2- AMATERSKA LIGA ^-Ta£s"ei1 GWi v Trstu- Ul. Flavia ariz*»*e - Primorje ALDO COLJA KONTOVEL134 TEL. 225471 15.30 v Bazovici Zarja - Sovrana *,# * 15.30 v Žavljah Grandi Motor! - Primorec * * # 15.30 v Trstu, Campanelle Campanelle - Gaja 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Sovcdnjah Sovfldnje - Mladost # # # 15.30 v Križu Kras - Esperia SA • « • 8.45 v Trstu, Ul. Flavia Edcra - Vesna NARAŠČAJNIKI 10.00 v Moši Mossa - Juventina • • • 10.00 v Gorici Audax - Sovodnje 10.30 v Zarja - Bazovici Blue Star ZAČETNIKI 11.45 v Miljah Fortitudo - Primorje 10 00 v Doberdobu Mladost - Monfalcone • « • 12 30 v Trstu, Sv. Alojzij Esperia SA - Breg NAJMLi* JŠI 8.00 v Trstu, Sv. Sergij Inter S.S. - Vesna » » • 10 30 v Trebčah Primorec - Giarizzole » « * 10.45 v Križu Kras • Ponz'ana * • * 8 45 v Trsu, stadion <1. maj® Triestina - Breg » • • 10.30 v Miljah Fortitudo - Primorje ..16x Mlada Krasova igralka Sonja Doljakova"*a aeleno mizo 11i rv n '/ 0(105* • daljevala.® »Zaradi svoje namiznoteniške aktivnosti, kateri posvečaš verjetno precej svojega prostega časa, si mogoče kaj prikrajšana v primerjavi s svojimi sošolkami, ki ne gojijo nobene športne discipline?® »Treniram normalno, kot vse 0-stale kolegice, ko je pač moj turnus. Le redkokdaj igram kaj več. Zaenkrat me namizni tenis ne teži in sploh se ne čutim v ničemer prikrajšano, prednost pa ima vsekakor šola.® »Zanima me, koliko ur tedensko treniraš?® »Treniram po dve urj dnevno, razen ob četrtkih, sobotah in nedeljah, se pravi osem ur tedensko. Ko pa sem na treningu, se skušam vedno zelo koncentrirati in potruditi, da najbolje izkoristim svoj čas.® «Imaš kakega konjička, kak hobby?» »Ne, nič posebnega. Rada prebiram knjige in seveda Primorski dnevnik, še posebno športno stran®. »Pa preidiva k tvojemu velikemu uspehu. Si pred odhodom v Latino pričakovala tako visoko uvrstitev?® »Sploh ne! Pričakovala sem, da se bom v najboljšem primeru uvrstila v polfinale, kaj več pa nisem upala®. »Kako je bilo med finalnim srečanjem za naslov?® »Najprej moram povedati, da sva s Cergolovo veliki prijateljici in sva navadno dostikrat skupaj v družbi. Ker pa sem zadnje čase z njo nekajkrat izgubila, proti njej ne i-gram več povsem sproščeno, kot da bi me prijel psihični blok in zgrabila prava mora. Sicer pa je ona odlična igralka in ni nečastno izgubiti z njo. Proti Moronijevi, ki je najmočnejša igralka, sem pa igrala zelo sproščeno in sem jo tudi premagala brez večjih težav®. »Kakšni so sedaj tvoji načrti, kakšne so tvoje ambicije? Se misliš še bolj posvetiti namiznemu tenisu, ali naj bi bil zate le razvedrilo? Govori se, da si postala resna kandidatka za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu z italijansko reprezentanco®. »Če me bodo poklicali v reprezentanco, bom zelo vesela in bom skušala napraviti čimboljši vtis. Moji načrti pa so preprosti: namizni tenis mi ugaja, uspehi so mi dali še več volje, tako da bom začela sedaj še več trenirati, da bi izboljšala svoje znanje in formo. Za svoje dosedanje rezultate se moram zelo zahvaliti svojima požrtvovalnima trenerjena Mihi Dergancu in Sonji Miličevi, ki sta z mano zelo potrpežljiva in sta me veliko naučita®. »še vedno se dobro spominjam, kako smo natanko pred desetimi leti brali v nedeljski številki PD, da je naraščajnica Krasa Sonja Milič osvojila naslov državne pod-prvakinje. Po enem desetletju pa si ti osvojila natanko isti naslov in celo v hujši konkurenci, saj je italijanski namizni tenis kakovostno zelo napredoval. Če primerjamo ta dogodka, ugotovimo, da si začela na najboljši način posnemati in stopati po stopinjah svojega vzora. Sonje Miličeve! Upaš, da boš tudi ti prišla tako daleč?® «Sonja Milič je odlična igralka in vsaka izmed nas bi jo rada posnemala, vendar je to težko. Jaz bom v bodoče trenirala še bolj vestno in intenzivno, bomo videli pa, kakšne uspehe bom imela. Doseči to, kar je dosegla Sonja, je skoraj nemogoče!® Končno smo zastavili tudi Sonjini sestri Vesni in mami Mileni, ki sta ves čas tiho poslušali najino kramljanje, vprašanje, kaj menite o novi »zvezdnici®. »Je nadarjena za namizni tenis, ima dobro roko in trdno voljo® je odgovorila Vesna. Mama Milena pa je dodala, da je pozitivno, da se mladina ukvarja s športom in uspehi so seveda rezultat trdega dela. »Zaenkrat dobro uspeva v šoli, ima uspehe v športu in nima muh po glavi. Upajmo, da bo po tej poti tudi nadaljevala® je zaključila gospa Milena. Boris Simoneta V PRIJATELJSKI TEKMI Zmaga S. Milič na Kitajskem PEKING — Italijanska namiznoteniška reprezentanca je v teh dneh na gostovanju na Kitajskem, kjer se pripravlja na bližnje svetovno prvenstvo v Pjongjangu. «Azzurri» so včeraj odigrali prijateljsko tekmo proti kitajski vojaški reprezentanci. Kitajci so zmagali obakrat, pri moških z 11:5, pri ženskah pa z 8:1. Naj omenimo, da je edino točko za italijanske barve osvojila Sonja Milič. DANES V KRIŽU Dokaj kvaliteten mednarodni turnir Danes bo v kriškem Ljudskem domu dokaj zanimiv turnir, ki ga prireja ŠD Mladina ob priliki prvomajskih praznovanj. Nastopile bodo namreč naslednje ekipe: Ilirija Ljubljana, Sele (Avstrija), Senigal-lia, ki je letos osvojila italijanski ekipni naslov, Kras in Mladina. Tekmovali bodo v kategorijah pionirjev in mladink, prepričani pa smo lahko, da bo turnir kvaliteten in obenem prava poslastica za ljubitelje tega športa. Edi STARC - Danilo STOCCA VABITA V DISKOTEKO LA « B O R A » Vsak dan DISCO MUSIČ Zaprto ob ponedeljkih RESTAVRACIJA PO NAROČI LU - BRISČK1 42/a, tel. 227311 Prisotnost za to tekmovanje so že potrdili Jugoslovani, Avstrijci in Švicarji ter seveda italijanska društva iz Severne Italije. Vodstvo se trudi, da bi privabilo še tekmovalce iz Francije. Š. F. OBVESTILA Odbor SPK Čupa iz Sesljana je sklenil, da prispeva društvo 100 tisoč lir za potresence v Črni gori ter poziva člane, da se pridružijo nabiralni akciji. Prispevke lahko vplačajo v Hranilnici in posojilnici na Opčinah. * • • ŠZ Bor vabi vse svoje člane, da prispevajo v sklad za pomoč hudo prizadetemu prebivalstvu Črne gore. Denarne prispevke lahko izročijo tudi na sedeži ŠZ Bor, na stadionu «1. maj® v Trstu, v uradnih urah (vsak dan razen sobote in nedelje, od 17.30 do 19.30. ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.15). « * « ŠZ Bor obvešča, da se na stadionu »1. maj® v Trstu nadaljuje vpisovanje za A7T0RALLY V BOHINJ ki ga društvo organizira v okviru proslav 20-letnice svojega obstoja v dneh 5. in 6. maja. Vpisovanje ves teden (razen sobote) od 17.30 do 19.30 (ob torkih in četrtkih od 17. do 18.15). Informacije (ob istem času) tudi po telefonu, na št. 51-377. POMAGAJMO ČRNI GORI! V PRVENSTVU B LIGE Okrnjena postava Videmčanov v Ferrari Po uspešnem domačem nastopu proti Sampdorii, gostuje danes Udi-nese v Ferrari, kjer se bo spoprijel z domačim Spalom. Videmčani še naprej visoko vodijo na prvenstveni lestvici in zaradi slabe razpolo-ženosti ostalih konkurentov je napredovanje v višjo ligo slej kot prej skoraj gotovo. Cagliari, Pi-stoiese, Pescara, Lecce in ostali kandidati za preostali dve mesti niso znali izkoristiti lažje krize Videmčanov, ki so v treh tekmah izbojevali le eno točko. V današnji tekmi bodo skušali Videmčani osvojiti točko. Več tudi ne morejo pričakovati, saj bodo nastopili v zelo okrnjeni postavi. Poleg Bonore in Del Nerija je poškodovan še De Bernardi, za eno kolo pa je izključen Fanesi. Predvsem obramba bo torej danes popolnoma spremenjena. PARI DANAŠNJEGA KOLA Bari - Taranto; Brescia - Pescara; Cagliari - Nocerina; Cesena -Monza; Foggia - Sambenedettese; Genoa - Varese; Lecce - Rimini; Palermo - Sampdoria; Spal - Udi-nese; Temana - Pistodese. HOUSTON . (ZDA) — Američan Roscoe Tanner je v samih dveh setih (6:2, 6:4) premagal Italijana Barazzuttija na mednarodnem teniškem turnirju v tem mestu. Ostali polfinalisti so: Higueras (6:3, 6:2 nad Dibbsonom), Mayer (6:3, 6:1 nad Ycazom) in Orantes (6:2, 6:2 nad Gildemeisterjem). ODBOJKA TURNIR PRIJATELJSTVA LETOS PRI NAS Moški bodo igrali v Gorici, ženske na Tržaškem Tudi letos bo na sporedu že tradicionalni »Turnir prijateljstva®, ki je vsako leto organiziran v sodelovanju med našimi odbojkarskimi delavci ter odbojkarji z reškega področja in zadnja leta tudi iz Slovenije. To sodelovanje traja že polnih trinajst let in tudi letošnja izvedba je že 13. po vrsti. Namen turnirja pa je vzpostavljanje bratskih in prijateljskih stikov med športnimi delavci iz zamejstva ter matične domovine. Lani se je odvijal finalni del tekmovanja na Reki in je spadal v okvir praznovanj 30. obletnice organizirane odbojke v tem mestu. I^tos pa je vrsta na nas, tako bomo organizirali finalni del za moške v Gorici, za ženske pa v Trstu. Finalna tekmovanja bodo 12. in 13. maja. Trenutno so znani finalisti iz Slovenije in dva finalista z Reke. Med moškimi v Sloveniji sta se uvrstili v finale ekipi Fužinarja in Maribora, med ženskami pa Fužinar in Branik. Trenutno znana finalista z Reke pa sta bodisi med moškimi kot med ženskami ekipi OK Rijeka. Vsi finalisti iz zamejstva bodo znani že v sredo, 25. aprila, ko se bodo na Goriškem in Tržaškem od- vijali izločilni turnirji za vstop V finale tekmovanja. Izločilni del za moške ekipe bo v Gorici. Pravico do udeležbe imajo ekipe Krasa, 01ympie, Doma in Ju-ventine. Srečanja se bodo začela ob 9.30, pred samim začetkom srečanj pa bo ob 9.00 žrebanje skupin. Zmagovalca polfinalnih tekem se bos‘a pomerila med seboj za določitev končnega zmagovalca. Igra se na dva dobljena seta. V ženski konkurenci bodo nastopale ekipe Bora, Brega, Hrasta, Kontovela, Sloge in Sokola. Prve tri bodo igrale v Dolini, ostale pa v Nabrežini. Tudi v ženski konkurenci bodo igrali na dva osvojena niza. Začetek tekmovanja bo ob 9.30 in sicer v sledečem zaporedju: Dolina: 9.30 Breg — Bor 10.30 Hrast — Breg 11.30 Bor — Hrast Nabrežina: 9.30 Sokol — Sloga 10.30 Sloga — KontoveT 11.30 Kontovel — Sokol M. V. •uiiiimiiuMimMimumMiiiiliiiiiHiiuMmumuimtiiiiimitMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiHiniitiimm ------------------------ROD MODREGA > TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA UTRINKI Dan tabornika 22. april je Dan tabornika. Ni v navadi, da bi prirejali posebne svečanosti na dan tabornika. Taborniki RMV smo se zmenili, da se danes dobimo najprej na Proseku, od koder nameravamo do Saleža. Cilj pohoda je trim steza, ki jo je ZSŠDI postavilo leta 1977. Pedagoška akademija Že tretje leto potekajo predavanja o taborništvu na Pedagoški a-kademiji v Ljubljani. To je torej že tretja generacija pedagogov, ki se usposablja za bodoče mentorje v enotah Zveze tabornikov Slovenije. Krvodajalska akcija Taborniki odreda Rožnik so že drugič izvedli krvodajalsko akcijo Tokrat je precej novih darovalcev prispevalo dragoceno življenjsko tekočino. .HBOiBVOŽiici... itjbl.-J Taborniški list Pred kratkim je izšel jugoslovanski taborniški časopis «Javorov list*. V prvi številki objavlja predvsem uradne podatke o delu taborniške organizacije. Člani uredniškega odbora so taborniki iz vseh republik in pokrajin. Glasilo bo obveščalo o delu taborniških organizacij širom po Jugoslaviji in bo služilo kot medsebojni informator. Za kasnejše številke so predvideni tudi strokovni prispevki za delo po taborniških enotah. Brinov grič Idrijski taborniki odreda »Srebrni krti* so organizirali pohod na Brinov grič k Vojkovi koči, v spomin na napad na partizansko Vojkovo skupino. Tabornike je na pohodu spremljal biuši partizan Ivan Čuk, borec Vojkove čete. Pri koči so taborniki prisJ«h«U tovarišu čuku, ki je obudil spomine, na Vojkovo četo'-tepi narodnoosvobodilne vojne.. . tu< Dario Gergolet (Mladost) sodi v mlajšo generacijo obetajočih igralcev doberdobske nogometne enaj-...jji sterice ZAKLADNE ZADOLŽNICE veljavnost tri leta zapadlost 1, maje 1982 zajamčeni šeslmesečni kupon odstotkov prosle vsakršnega sedanjega in bodočega davka □ Kupon z obrestno mero povezano z gibanjem na denarnem tržišču a a a Minimalna nominalna vrednost 1 milijon a a a Kreditna podjetja, zavodi za posebne kredite, borzni agenti in drugi pooblaščeni operaterji jih bodo lahko rezervirali pri zavodu Banca dltalia do 23. aprila d ^ Cena 99,75 lir za vsakih 100 lir nominalne vrednosti a Zajamčeni letni donos v višini 12,79 odstotkov □ □ a Ostali interesenti jih bodo lahko kupili pri bančnih zavodih in borznih agentih po ceni 99,75 lir plus provizija a Uredništvo, uprovo, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačana celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija *DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mrn) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožal|0 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. .i i Član italijanske| ^ ^ 2TT zveze časopisnih | 22. aprila 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska I založnikov FIEG AKCIJA PRIMORSKEGA ZA POMOČ ČRNI GORI VČERAJ SMO PRESEGLI 55 MILIJONOV LIR Objavljamo peti seznam darovalcev, ki so sc odzvali na akcijo Primorskega dnevnika za pomoč prebivalstvu Črne gore: Zbrano na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju: Edoardo Furlani S. n, C. l.OOO.OCO lir, Mario Bevilacqua 300.000, družina Francescini 25.000 lir. Zbrauo v tržaškem uredništvu Primorskega dnevnika in v Tržaški knjigarni: Jožefa Fabian (Gaspare Gozzi) 10.000 lir, družina Damiani (Ul. Giuliani 44 ) 5.000, Ignacij Pregare 50.000, Milan Trobec (Gabrovec) 10.000, Justina Nanut 10.000, Ivan Mikelič (Čajo) 10.000, Meri Štok 5.000, Karmela in Stanko Ferluga 25.000, Ida Kufersin 10.000, Milan Mijot (Lonjer) 15.000, Lida in Vinko Sancin 10.000, Ida Ivančič 5.000, Vladimir Uršič 10.0C0, Marija in Piero (Skedenj) 20.000, Viktorja Skok 20.000, Angel Škerk 50.000, Alfredo Rupel 5.000, Ivana Cernaz 10.000, Vida in Evgen Cergol 13.000, Danila Cesar Tavčar 10.000 in Elda in Livio Vigini 20.000 lir, Erna Tomažič 200.000, Sonja in Just Colja 40.000, Elvira Kavalič por. Pobega 5.000, Ana Gombač 20.000, Nada Amalija Blasi 10.000, Marica in Andrej Rupel (Trebče 92) 15.000, Bruna in Alojz Škerl 15.000, Emil Grgič (gradbeni material Padriče) 50.000 .družina Ogrin in Martina 20.000, Ruggero Pieri 20.000, Ivanka Sedmak 20.000, Tereza Penko in Anna Colautti 20.000, družina Brajkovič 50.000, Savina Remec 20.000, družina Damiani (Ul. Molino a Vento 111/2) 10.000, Gizela in Rafko Bucik 20.000 Šik 20.000, Josip Šušteršič 10.000, Mira in Darinka šuman 30.000, N.N 10.000, družina Novak 60.000, Marica in Carlo Kokelj - Cocchelli 50.000, Marta in Celeste Daneu 20.000, Alojz in Zofija Umek 20.000, Angel Veljak (Domio 102) 15.000. Draga Furlan (Dolina 222) 15.000, Mario Marlica 5.000, Mito Pertot 10.000, družina Kalc - Zommer 10.000, Karel Furlan (Prosek) 10.000, družini Milič in Živec 15.000, Valerija in Srečko Kcsmač 10.000, Eda in Ferruccio Zanino 10.000, Amalija in Miro Kjuder 30.000, Berta in Marcel Nadlišek 20.000, Justina in Milko Cibic (Prosek) 10.000, Suzana Sancin 50.000, Dcra Caharija 50.0C0, Olga Pertot 10.000, B. P. J. 50.000, Stanko Požar 200.000, Danilo Pilat lO.OfiO, Marija Poli 10.000, Judita in Adolf Močnik 50.000, SPDT, večer z Jako Čopom 50.000, družina Čok 10.000, družina Bra-dassi 20.000, Robert Hlavaty 10.000, Pavla Volk 10.000, Marcela in Vida Pahor 20.000, Drago Košuta (Barkovlje) 15.000, Ivanka in Franc Resinovič 20.000, Marica in Oskar Šonc (Opčine) 15.000, Dora in Lojze Gabrijelčič 20.000, Stanislav in Angela Kodrič 20.000, Darinka in Franjo Kosovel 10.000, Franka in Franko Armani 50.000, Karlo Može 10.000, Angel Turk 15 000, Štefan in E!da Bratož 30.000, družina Kante 10.000, Ivan Urdih (upokojenec) 10.000, Albina Baučer 50.000, Gabriella Spazzalli 20.000, Miroslav Stepančič 20.000, Lilijana in Fausta 10.000, Lidija in Danilo Godina 20.000, Vida Pertot 10.000, Fabio Gombač 20.000, Ana Rebula 50.000, Anka Kocjančič 20.000, Ksenja in Vojko Bandelj 10.000, družina Koršič (Sv. Ivan; 50 000, Ani in Rado Starec 50.000, Suzana, Andrej in Aleksander Kriščjak 50.000, Liliana Zeriani 10 000, Mara Stranj 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Daneu daruje družina Tomaža Kravosa 50.000 lir V spomin na Marijo Daneu darujeta družini Daneu - Činikavi 30.000 lir. V spomin na drago Marijo darujeta Ida in Angel 10.000 lir. Ob prvi obletnici smrti Maria Debellija darujeta žena Mara in hči Lida 10.000 lir. Ob prvi obletnici smrti dragega moža in očeta Andreja Hervata darujejo žena Pepca ter sin in hči z družinama 20.000 lir. V spomin na mamo Marijo Daneu darujeta Maja in Peter Gruden 50.000 lir. V spomin na Viktorja škamperla darujejo žena Marija, hči Anica ter sinova Slav^p JnTD^ijlo^.pflP lir. V spomin na Marijo Daneu darujejo družine Gruden, Peric in Devetak 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Daneu daruje Vida Grlanc - Mennucci 10.000 lir. V spomin na drage starše daruje Mimica Česnik 10.000 lir. V spomin na Marijo Daneu daruje cerkveni pevski zbor s Proseka 30.000 lir. Namesto cvetja na grob Emilije Petaros daruje družina Petaros (Boršt 79 ) 25.000 lir. Namesto cvetja na grob Zore Preši daruje Dora Arduini z družino 10.000 lir. V isti namen daruje Marija Čufar - Mevlja z družino 10.000 lir. Namesto cvetja na grob bratranca Borisa Višnjevca darujeta Aleksander in Odinea Vodopivec 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Štefana Grgiča daruje Marija Mevlja - Čufar 5.000 lir. Sodelavci odseka za zgodovino NŠK: Milan Pahor, Slava Slavec, Mira Ivašič, Franc Brus, Anica Udovič in Milan Udovič, Olga Čeme, Minka Pahor, Dragica Maver — skupno 145.000 lir. Učenci I., II. in III. razreda slovenske osnovne šole Cerovlje -Mavhinje: Kristina Dragoni, Franc Fabec, Igor Gabrovec, Danila Lovriha, Lara Peric, Denis Pernarčič, Andrej Antonič, Anita Kocjančič, Miloš Šušteršič, Andrej Zečevič, Rožena Gabrovec, Ervin lori, Ka-terina Mervič, Nadja Metlikovec, Mitja Pernarčič, Agata Santini ter učitelja Danila Zonta in Franko Širca — 58.560 lir. Zbrano v Praprotu: Sergio Cante 10.000 lir, Camilo Sandri 10.000, Angelo Doljak 10.000 Paula Peric 12.000, Angelo Peric 10.000, Ivan Cante 5.000, Miro Briščak 10.000, Pepi Legiša 10.000, Mirko Briščak 10.000, Neva Le-gliissa 5.000, Ivo Širca 5.000, Bogdan Cante 10.000, Poldo Rebula 1.500, Valter Šušteršič 7.500, Aldo Šušteršič 7.500, Marija škerk 10.000, Franc Briščak 10.000, Rozalija Jakončič 5.000, Ivanka Škerk 20.000, Jožef Trampuž 10.000, Danica Šušteršič 10.000, Palmiro Gabrovec 10.000 Savina Cante 5 000, Danilo Lupine 10 000, Lojze Lupine 15.000, Josip Zidarič 10.000, Fiorella Primo 5.000, Angelo Škerk 10.000, Romano Zidarič 10.000, Luigi Peric 10.000, Bruno Brando 10.000, Alberto Adamič 10.000, Bruno Kante 10.000, Alberto Doljak 5.000, Pepi Zidarič 10.000, Marcela Škabar 10.000, Alojz Cante 10.000, Ivan Zidarič 5.000, Mario Blasina 10.000, Silvana Škerk 10.000 in Adi Velussi 5.000 lir. — Skupno 368.500. Zbrano v Mavhinjah: Marta Dragoni 8.000 lir .Angela Furlan 30.000, Darko Pernarčič 1.000, Angela Krebelj 10.000, Fonze Žužek 10.000, Vilalta 2.000, Pri-mavera 5 000, Berto Pernarčič 10.000, Ana Okretič 10.000, Bruno Metlikovec 10.000, Pavla Legiša 10.000, Nino Trampuž 3.000, Marica Širca 3.000, Sannini 7.000, Iztok Urdih 10.000, Gizela Škof 10.000, Pepi Petelin 5.000, Marjo Legiša 10.000, Zvonka Fobec 10.000, Dragica Santini 2 000, Ludvik Trampuž 5.000, Franc Fabec 5.000, Paolo Petelin 5.000, Cecilija Trampuž 5.000, lori 5.000, Sandro Antonič 5 000, Pepca Legiša 10 000, Marija Turk 1.000. Pernarčič (4) 10.000, Terčon in Širca (1) 15 000, Venceslav Terčon 50.000, Gombač 3.000, Alojz Širca 13.000, Marija Urdih 3.000, Ida Barič 5.000, Enrico Odo-rico 10 000, N N 2.5P0, Karlo Pipan 5.000, Remigi šušterčič 10.000, Janez Furlan 5.000, Norma Gabrovec 3.000, Marija šušterčič 10.000 Marija Pipan 5 000, Stanko Gruden 10.000, Štolfa 2.000, Ivan Terčon (42) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Valentina žužka daruje Berto Pipan 5.000 Ur — Skupno 388.500 lir. 7hrano v Gorici (seznam darovalcev objavljamo na 4. strani): 448 500 lir Včeraj smo zbrali: 5.519.060 lir Prejšnji znesek: 49.586.500 lir in 500 ND SKUPNO: 55.105.560 lir in 500 ND OPTIKA V I K J Ul. Boonarroti 6 TRST • NAOČNIKI • KONTAKTNE LEČE • OPTIČNI APARATI • FOTO KINO MATERIAL in razvijanje filmov ŠPORT SPORI ŠPORT KOTALKANJE NA MLADINSKIH IGRAH Zmaga Kosmača (Polet) Tekmovanje je organiziral Polet - Nastopilo je 57 kotalkarjev iz treh društev Danes popoldne je bilo v organizaciji športnega društva Polet tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za mladinske igre, katerega se je udeležilo 57 kotalkarjev, članov društev Edera, Polisportiva Opčine in Polet, ki so bili razdeljeni na kategorijo A in B. Polovica vseh tekmovalcev si je priborila pravico do nastopa na občinskih mladinskih i-grah, ki bodo 25 aprila na ploščadi kotalkarskega kluba Jollv. Poletovi kotalkarji so se dobro o-drezali, saj se je od 20 tekmovalcev kar deset uvrstilo v nadaljnje tekmovanje, čeprav bi se lahko še kdo, če ne bi bilo sojenje tako... kot je bilo. Rezultati pa so bili naslednji: SKUPINA B — moški 1. Damjan Kosmač (Polet) 3,7 2. Albert Prelec (Polet) 3,3 SKUPINA B - ženske 1. Gioia Tanzera (Edera) 4,5 2. Rosa Russo (Edera) 4.3 3. Klara Kravos 4,3 7. Vilma Zenic 4 8. Vanessa Zechin 3,9 9. Klara Lupine 3,6 Elizabeta Gregori 3,6; Katja Kralj 3,6; Federica Kozlovič 3,4; Barbara Drago 3,3; Ada Hrovatin 3,3; Elizabeta Drago 3,2. V skupini A - bloški je prvo mesto zasedel Paolo Colotti (Polisportiva Opčine) — 5,3 točke, medtem ko je bil edini tekmovalec Poleta, Mitja Malalan, četrti s 4,1 točke. V ženski konkurenci je v skupini A zasedla prvo mesto Irene Prodan (Polisportiva Opčine), na drugo mesto se je uvrstila Fabrizia Unussi (Polet) — 4,9 točke, tretja je bila Federica Ruzzier, prav tako Poli-sportive Opčine s 4,8 točke. Ostale Poletove tekmovalke so se uvrstile takole: 9. Tamara Pieri 13. Ester Prelec 14. Neva Lupine 15. Antonella Pavat 18. Sabrina Ulgheri 19. Emanuela Bratoš Skupaj je v tej kategoriji nastopilo 3(1 tekmovalk. ODBOJKA v 'Arstu Slovensko učiteljišče v pokrajinskem finalu Ženska odbojkarska šesterka u-čiteljišča «A. M. Slomšek* se je letos nepričakovano uvrstila v finalni del mladinskih iger za tržaško pokrajino. Odlična uvrstitev je bila torej nepričakovana a vendar zaslužena, saj so naša dekleta vedno igrala res dobro in so tudi upravičeno zmagala. Na kvalifikacijskem delu mladinskih iger za mladinke so bile tržaške ekipe razdeljene v dve kvalifikacijski skupini: A skupina: Slomšek, Oberdan, Da Vinci, Zois in D'Aosta. B skupina; Galilei, Carducci, Prešeren, Sandrinelli in Carli. Naša dekleta so igrala v kvalifikacijskem delu tako: Slomšek - D’Aosta 2:0 (15:0, 15:6) Zois - Slomšek 1:2 (15:8, 5:15, 5:15) Slomšek - Da Vinci 2:0 (15:8, 15:8) Oberdan - Slomšek 1:2 (15:13, 11:15, 13:15) POLFINALE: Slomšek - Carducci 2:0 (15:6. 15:13) Oberdan - Galilei 2:0 Finalno srečanje za tržaški del mladinskih iger bo jutri, ob 17.30 v telovadnici ,v Ulici della Vafie, med šesterko Oberdana in šester-ko Slomška. Za učiteljišče *A. Slomšek* so i-grale naslednje odbojkarice: Pra-šelj, Cibic, Čepar, Ražem, Cej, Dovgan, Lazar in Debenjak. MEDNARODNA PRIJATELJSKA TEKMA Italija - Egipt 3:0 ŽENSKA B LIGA Bor - Schio 3:2 1. ŽENSKA DIVIZIJA PAV Despar - Breg 3:2 3. MOŠKA DIVIZIJA Bor - CUS Trst 3:0 3. ŽENSKA DIVIZIJA Bor B - Inter R 3:0 KOŠARKA KVALu* iftAUiJE ZA A-l LluO Pinti Inox - Pagnossin 107:100 Banco Roma - Mobiam 98:82 PROPAGANDA Bor A - Inter 1904 59:58 1. MOŠKA DIVIZIJA Bor A - Stella Azzurra 69:95 NOGOMET i. Jugoslovanska l Dinamo Budučnost • 0 ATLETIKA Društveni rekord borovca Bigattona v metu kladiva Na atletskem tekmovanju v Vidmu je Borov mladinec Igor Bigatton dosegel v metu kladiva odličen društveni rekord 49,22 m. Veteran Sedmak je v isti panogi dosegel 42,60 metrov v dis u.pa.36,48 jd, ... m V metu kopja je Gabriel Sedmak popravil svoj letošnji najboljši dosežek in orodje zagnal do 45,67 m. NAMIZNI TENIS Severna Koreja je zavrnila prošnjo za vstopne vizume reprezentanci Južne Koreje, ki se je želela udeležiti svetovnega namiznoteniškega prvenstva v Pjongjangu. Južni Korejci so dopotovali celo v Ženevo, da bi se tam lažje dokopali do vstopnih vizumov, vendar zaman. Severni Korejci so zavrnili vstopne vizume (iz »varnostnih* razlogov) tudi Izraelu. Reprezentanca ZDA je zato zagrozila, da bo umaknila svoje igralce s tega svetovnega prvenstva, če organizatorji ne bodo izstavili vstopnih vizumov Južnim Korejcem in Izraelcem. SVETOVNO PRVENSTVO Švedska - Kanada 5:3 SZ - ČSSR 11:1 ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V SAMATORCi Ob 5. obletnici smrti dragega očeta daruie Renato Doljak z družino 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V GABROVCU Daruje Karlo Čemjava (Gabrovec 63) 10.000 lir. ZA SPOMENIK V PREČNIKU Namesto cvetja na grob Valerije Mokole por. Košuta in ob 15. obletnici smrti Mirka Pernarčiča daruje družina Kosmina (Šempolaj 24) 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Ob 3. obletnici smrti Carmela Sedmaka darujejo mama, sestra in brat Settimo 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU Ob hudi izgubi drage žene in mame Marije Daneu darujeta mož Pepi in hčerka Neva 50.000 lir. V spomin na drago Marijo darujeta Ida in Angel 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE V ŠEMPOLAJU PO STANKU GRUDNU Ob priliki poroke sina daruje brat Albert Gruden 2.500 Ndin in 50.C00 lir. Sestra Ivanka 50.000, sekcija KPI Devin Nabrežina 100.000, Kmečka in obrtniška posojilnica Nabrežina 100.000, vaška skupnost Praprot 1C0.000, vaška skupnost Prečnik 80.C00 lir. ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE V SESLJANU PO KARLU ŠTREKLJU Namesto cvetja na grob Valentina žužka darujejo Dragica Rebula, Sonja Antonič, Majda Škrk in Maita Bogateč 20.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU V spomin na očeta Štefana Grgiča darujeta Mario in Pierina Furlan 5.000 lir. Ob 1. obletnici smrti Alberta Vremca daruje družina Susič 20 tisoč lir. ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU V spomin na dragega Alberta Ščuke daruje žena z družino 10.000 lir, Rožka Uršič 4.000 lir, Sandrino in Franca Furlan 10.000, Ladi in Milena Pertot 10.000 lir. Ob obletnici smrti drage mame daruje Viktorija Skok 10.000 lir. Lilijana Košuta 5.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE V SKEDNJU PO IVANU GRBCU Ob 14. obletnici smrti sestre Nine daruje Anica Laurenčič 5.000 lir. Tvrdka Pelikan 50.000 lir, tvrdka Trimac 30.000, Stanko Bole 35 tisoč, Tanja Bolčina 5.000, Darka Foraus 2.000, Alma Rogelja 5.000. Andrej Starc 5.000, Boris Milič 5 tisoč, Valter Brus 5.000,"N:N."5.000, Aleksander Kokoravec 5.000, Zdravko Makovec 10.000, Avtosport A. Race 60.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO JOSIPU RIBIČIČU Ob obletnici smrti drage mame daruje Viktorija Skok 10.000 lir. Ob obletnici smrti Maria Debellija darujeta žena Mara in hči Lada 10.CC0 lir. ZA NAKUP NOVIH OBLEK PEVSKEMU ZBORU «PD SLOVENEC* Jadran Boneta (Boršt št. 129) 10 tisoč lir, Lucilla Gerli (Boršt 94) 2.000, družina Alojz, Gašperut (Je- Darovi in prispevki Sancin (Zabrežec 50) 5.000, Sava Glavina (Zabrežec 42) 3.000, Marjo Zobec (Zabrežec 10) 10.000, Cecilija Berenhart (Zabrežec 8/A) 3.000, Viktor Kosmač (Zabrežec 3) 2.000, Milena Scroccaro (Zabrežec 15) 2 tisoč, Marjo Kolsani (Zabrežec 16) 2.000, Marjo Kosmač (Zabrežec 20) 5.000, Bogdan Kosmač (Zabrežec 63) 5.000, družina Bogdan (Zabrežec 23) 5.000, družina Stojan (Zabrežec 23) 5.000, Darjo Parovel (Zabrežec 28/A) 10.000, Erika Zobec (Zabrežec 24) 2.000, Boris Zobec (Zabrežec 24) 5.000, Anton Benčič (Zabrežec 47) 5.000, Marjo Zahar (Zabrežec 12) 5.000 in Sveto Kosmač (Zabrežec 57) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Emilije Petaros in Ivane Čač daruje družina Mauri (Boršt 149) 6.000 lir. Namesto cvetja na grob Emilije Petaros in Ivane čač daruje družina Zahar (Boršt 141) 6.000 lir. V spomin na teto Johano Južna vd. čač daruje Toni Petaros 20.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 1. obletnici smrti dragega moža in očeta Andreja Hervata darujejo žena Pepca ter sin in hči z družinama 20.000 lir. V spomin na Viktorja Škamperla darujeta Ermy in Silvano Oretti 30.000 lir. V spomin na Emilijo Petaros iz Boršta darujeta Marija in Piero iz Skednja 15.0C0 lir. V spomin na mamo Marijo Daneu darujeta Maja in Peter Gruden 50 tisoč lir. V spomin na Viktorja škamperla darujejo žena Marija, hči Anica ter sinova Slavko in Danilo 25.000 lir. * * * V spomin na moža Rudija Bračiča daruje Lidija Bračič 10.000 lir za FC Frimorje. Marino Luxa daruje 10.000 lir za FC Primorje. Darko Husu daruje 11.000 lir za FC Primorje. V spomin na Zoro Preši daruje Bruno Kralj 5.000 lir za osnovno šob Primož Trubar v Bazovici. Namesto cvetja na grob Marije Daneu darujeta Saška in Niko Kosmina 10.000 lir za SPK Čupa. V spomin na Ignaca Marca darujeta Just in Sonja Colja 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V ista namen daruje Ema Tomažič 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Ignaca Marca darujeta Mimi in Karlo Škrinjar 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. ZA ŠD KONTOVEL: V spomin na Edvarda Štoko in Viktorja Škamperla daruje druži na Daneu 5.000 lir. V spomin na Marijo Daneu in Angelo Kapun daruje družina Pertot 5.000 lir. V spomin na Viktorja Škamperla daruje Srečko Sedmak 5.000 lir. Hedi, Laura in Kati 30.000 lir. Karlučo Prašelj 15.000 lir. V spomin na Viktorja škamperla daruje Cvetka Regent 10.000 lir. V spomin na Marijo Daneu darujeta Rado in Majda Mennucci 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Daneu daruje Mario Daneu 60.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Daneu darujeta Anica in Darko Starc 5.000 lir. Alfredo Rupel 5.000 lir. Hedi, Laura in Kati darujejo 3' tisoč lir za Mladinski krožek Prosek tocchi 3.000, Marija Kette 5.000, družina šušelj 5.000, Maria Coloni 10.000 lir. Ob 10. obletnici smrti mame Mimice Ražem darujeta hči Marija in Pepi '5.000 lir za sklad narodnih noš v Bazovici. V spomin na očeta Andreja Pečarja darujeta sin Pepi in Marija 5.000 lir za sklad narodnih noš v Bazovici. Namesto cvetja na grob Zore Preši darujeta Marija in Pepi Pečar 5.000 lir za sklad narodnih noš v Bazovici. Viktorija in Mario Sosič (Radio TV) darujeta 10.000 lir za Glasbeno matico. Ob 1. obletnici smrti dragega moža in očeta Andreja Hervata darujejo žena Pepca ter sin in hči z družinama 20.000 lir za popravilo cerkve v Borštu. V spomin na Antonijo Metlika in na Valterja Codrija daruje N.N. 20.000 lir za cerkev na Proseku. Žene iz Ricmanj in Loga darujejo 10.000 lir za pevski zbor Slavec iz Ricmanj. V spomin na Zoro Preši daruje družina Muha iz Lokve 15.000 lir za Dijaško matico. Ob 1. obletnici smrti Atilija Čuka daruje žena Milena 10.000 lir za VZPI - ANPI iz Trebč. 5.000 za ŠD Primorec ter 5.000 lir za PD Primorec. V spomin na Antona Kralja da- rujeta Bruno in Vladimir Kralj (Trebče 180) 10.000 lir za PD Primorec. Namesto cvetja na grob Emilije Petaros darujeta Anica in Anton Marc (Bazovica 63) 10.000 lir za PD Slovenec. Za godbeno društvo iz Nabrežine darujejo: Stanko Caharija 5.000 lir. Guido Zidarič 20.000, Karmelo Sedmak 5.000, Jugovac 5.000 in Miro Frančeškin 10.000 lir. V spomin na Zoro Preši daruje osebje gostilne «Pri pošti* 30.000 lir za PD Lipa. V spomin na sestro Ančko daruje brat Ivan Slavec (Dolina) 10.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik- V spomin na Viktorja Škamperla darujejo žena Marija, hči Anica ter sinova Slavko in Danilo 25.000 lir za ŠD Kontovel in 25.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na Marijo Daneu darujeta družini Daneu - Činikavi 50 tisoč lir za popravilo dvorane na Kontovelu in 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Ignaca Marca darujeta družini Debelli in Turk 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo in 10.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo. Ob hudi izgubi drage žene in mame Marije Daneu darujeta mož Pepi in hčerka Neva 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 50.000 lir za ŠD Kontovel. Ob prvi obletnici smrti dragega moža in očeta Andreja Hervata darujejo žena Pepca ter sin in hči z družinama 20.000 lir za popravilo cerkve v Borštu. Mali oglasi zero 13) 20.000, gostilna Gustinčič j Kontovel. (Jezero) 10.000, Aldo Hrovatin (Za brežec 61) 3.000, družina Žarko (Za-brež«c 51) 50.000, Sergij Žerjal (Zabrežec 55) 5.000, Angel Parovel (Zabrežec) 3.000, Antonija štranj (Zabrežec 59) 3.000, Miroslav Čur-man (Zabrežec 52) 5.000, Ljuba Zahar (Zabrežec 18) 2.000, Lina Kolšani (Zabrežec 16) 5.000, Marjo V spomin na Viktorja škamperla daruje Srečko Sedmak 5.000 lir za Amaterski oder Prosek - Kontovel. ZA PD KOLONKOVEC (Ženjan 46) Namesto cvetja na grob strica Karla Ketteja daruje družina čač 20.000 lir. Pina Lorenzi 5.000 lir, Karlo Bisiacchi 5.000, N.N. 10.000, Andrej Kriščak 10.000, Laura Ber- iaCEM osebe za čiščenje. Zanimivo delo na Krasu. Telefonirati na štev. 793655 od 9. do 12.30. PRODAM Peugeot Break 1100 januarja 1978 s 27.000 km. Telefon 229190 od 8. do 17. ure. SLOVENSKO podjetje import-export išče uradnico. Ponudbe na p.p. 164 — Trst. GOSTILNA na Krasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik po«, šifro »Gostilna*. PRODAM nov čoln LORD 300, krmni motor Johnson 10 Hp, obvezne varnostne pritikline ter prtljažnik za čoln. Cena 1.500.000 lir. Telefonirati vsak dan ob 13. uri na štev. 422010. OSMICA — Dušan Radovič iz Nabrežine 138/A toči belo in črno domačo kaDljico. pam železnina l^l 3 nKIlALI DONIJO, 132 UGODNE PRILOŽNOSTI Carli pro da 850 '68; 127 '72-'73; alfasud '73; AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 125 '68' 71-72, A 112 '70; R 16 '72; AR 1300 '70; 238 furgon '69; ford transit '70; 124 ‘71. Ogled v Ul. Brigata Casale 7. V DOLINI na št. 320 dam v najem dobro vpeljan frizersk; salon. Zainteresirani lahko telefonirajo na številko 228213 OSMICA v Križu - Rudolf Košuta, Križ 44, toči belo in črno vino pridelano iz svojih obalnih vinogradov. IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S Giovanni 3, tel. 040 61-061, 16 19, išče za s 'e kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hiši ce tudi na Krasu. Zajamčena res nost. IŠČEMO osebje za čiščenje stavb. Javiti se v Ul. sv. Frančiška 4/1. stopnišče B, IV. nadstropje — Faro, v uradnih urah. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled, Via S. Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102 »CITROEN* - mehanična delavnic* Cavalli, tudi drugih avtomobilov UL Rittma.ver 4/a. lilrv ttt ■* 30ietNIALALAN 1313 i ZLATAR NA U RAR N A Proseška ul. 6 OPČINE KONVENCIONIRANA GRADNJA JE POSTALA STVARNOST Z državno finančno podporo in podporo dežele Furlanije-Julijske krajine 1976 se ustanovi Poggi Paese v Rovtah 1979 je vseljivih prvih 320 stanovanj in programiranih nadaljnjih 185 skupno z vsemi infrastrukturami, poleg 85 v Rocolu - Melari ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/e - Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE Konvenaionirana gradnja je stvarnost, ki dovoljuje vedno večjemu številu prebivalstva, da lahko kupi stanovanje po kontrolirani ceni z dvajsetletnim posojilom z ugodnejšo obrestno mero, in sicer v višini 4 ali 6 odstotkov. Medtem ko bodo v kratkem izročili prva solastniška stanovanja v soseski Poggi Paese v Rovtah, so začeli z gradnjo nadaljnjih 270 stanovanj, prav tako pod pokroviteljstvom CIET (Consorzio Imprese Edili Triestine — Konzorcij tržaških gradbenih podjetij), ki izhaja iz sporazumov z deželno in občinsko upravo. S tem bo zgrajena stanovanjska soseska Poggi Paese, obenem se bo tudi pričelo z gradnjo novega naselja v Rocolu - Melari.