štev. 15 — Letnik IV.        PTUJ, 20. aprila 1951      Cena din 3.-
PoStnina plačana v eotovini
IZ DANAŠNJE  VSEBINE:
Delavski praznik — Krajevnim Zvezam borcev NOV
— 29 delegatov za III. kongres OF — Proslave 10. ob-
letnice OF — Od petka do petka — Potrošniška za-
druga v Ptuju — Dohodninske knjižice — Zasedanja
KLO — Ljudska prosveta — Vzgoja pionirjev — Iz-
voz kmetijskih pridelkov — Kultumo-prosvetno življe-
nle v Ptuju — Talci — Invalidi — Preskrba.
MESTNI ODBOR OF V PTUJU
organizira
v proslavo delavskega praznika 1. maja 1951 v Ljudskem vrtu v Ptuju
VELIKO KULTURNO PRIREDITEV
SPORED:
Dopoldne:
1. Budnica ob 6. uri zjutraj. Igra godba SKUD »Jože Lacko«.
2. Množično zborovanje na Kvedrovem trgu ob 9. uri.
Popoldne:   Začetek točno ob 14. uri:
DELAVSKI PRAZNIK
Prikaz borbe delavcev za svoj dan 1. maj, v 3. slikah.
Spisal: Slavko Desetak — Režija: Cegnar Vladislav.
2. Moški zbor SKUD »Jože Lacko« zapoje 2 narodni pesmi. — Zboro-
vodja: Gregorc Jože.
3. Balet SNG Maribor zapleše 4 plese. — Koreograf: Kirbos Maks.
4. Tamburaška skupina SKUD »Jože Lacko« zaigra 2 glasbena komada.
— Dirigent: Petek Franjo.
5. Prekmurski narodni plesi. — Izvaja folklorna skupina iz Beltincev
pod vodstvom tov. Mg. Szopes6y.
6. Humoristični pogovori — Slovenski humoristi v razgovoru z Marule-
kom in Matjaškom v Prlekiji.
Po sporedu ob 16. uri LJUDSKO SLAVJE.
Veselični program:
1. Nagradno plezanje na Majniško drevo ob zvokih godbe.
2. Veseli ribolov.
3. Nagradno streljanje.
4. Srečolov.
5. Dvoje plesišč.
6. Dvoje godb.
V slučaju slabega vremena se vrši kulturni program v Okrajnem gle-
dališču ob 15. uri in ob 20. uri veselični program pa po sledečih gostin-
skih obratih: Moskva — Pošta — Jelinek — Bračič — Zadružna gostilna
Breg in bivši hotel Jugoslavija. _   ^   Pripravljalni odbor.
IIL kongresa OF Slovenije se bo udeležilo
29 delegatov iz ptujskega okraja
Na zasedanju Okrajnega zbora OF v
Ptuju 12. aprila t. I. so bili po obširnih
referatih preds. okrajnega odbora OF
tov. Leskovca, sekretarja OO Osvobo-
dilne fronte tov. Vičarja in diskusiji
direktorja Glavne uprave za kmetij-
stvo tov. Simonič Franca ter številnih
delegatov sprejeti predlogi za bodoče
delo v množičnih organizacijah. Po
uresničitvi teh predlogov bo onemogo-
čeno ponavljanje nekaterih dosedanjih
slabih načinov dela in drugih pojavov,
ki niso koristili razvoju in utrjevanju
množičnih organizacij med ljudstvom
na vaseh in v mestu.
Na ni. kongresu OF Slovenije bodo
zastopali članstvo OF iz Ptujskega
okraja sledeči
deleaa^i:
1. Sprah Stane — tehnični risar, se-
daj upravnik melioracijske šole v Ptu-
ju; 2. Stropnik Lojzka — trgovska po-
močnica, sedaj sekretarka personalne
službe v Ptuju; 3. Stramšek Jože —
poljski delavec, sedaj član KDZ Osoj-
nik — Ptuj; 4. Furlan Dušan — na-
meščenec, sedaj sekretar OK-LMS v
Ptuju; 5. Segula Franc — mali kmet,
sedaj kot knjigovodja v Polenšaku; 6.
Štaleker Franc — delavec, sedaj kot
čebelar na državnem posestvu v Pod-
lehniku; 7, 2ampa Franc — poljski de-
lavec, dela doma pri očetu v Levanj-
cih; 8. Cermelj Vilka — gospodinja,
Sedlašek; 9. Budigam Anton — mali
kmet, dela doma v Turškem vrhu; 10.
Cuješ Ivan — zidar, sedaj dela v Str-
nišču — Gradiš Strnišče; 11. Tkalčec
Franc — logar, sedaj stanujoč v Sla-
tini; 12. Potisk Ana — mala posest-
nica v Zg. Jablanah; 13 Zelenko Nada
— učiteljica v Vurbergu pri Ptuju; 14.
Smerajc Antonija — gospodinja —
stanujoča v Dornavi; 15. Majcenovič
Jože^ — zaposlen na državnem pose-
stvu* v  Za vrču, stanujoč    v   Zavrču;
16. Ing. Kunstelj Drago — strojni in-
ženir v Strnišču-tovarna, stanujoč v
Strnišču; 17. Ogrizek Blaž — železni-
čar, stanuje v Staršah na Dravskem
polju; 18. Ambrož Jože — mali po-
sestnik, sedaj stanujoč v Stojncih; 19.
Korez Janez — vinogradniški delavec,
stanujoč v Nadolah; 20. Forštnarič
Franc — traktorist, sedaj član KDZ
Sobetinci; 21. Leskovec Franc — se-
kretar CK. KPS v Ptuju; 22. Vičar
Stane — sekretar OOOOF v Ptuju;
23. Vrečar Janko — mehanik v Avto-
moto Ptuj, stanujoč v Ptuju; 24. Sam-
bolec Veronika — delavka, članica
KDZ v Litmerku; 25. Bratko Ivan —
Ljubljana; 26. Kveder Dušan — Beo-
grad; 27. Dr. Potrč Jože — Ljubljana;
28. Stopar Viktor — Strnišče; 29. Si-
monič Franc —  Ljubljana.
Bodoče delo funkcionarjev in članov
OF pa je odraženo v sledečih sprejetih
sklepih:
1. Frontne organizacije bodo v ptuj-
skem okraju stopnjevale aktivnost, ki
se je razvila med tekmovanjem. Pre-
gledale bodo pomanjMjivosti, škodo in
napake ter iste energično odpravljale.
Vsaka posamezna osnovna organizacija
OF bo pregledala delo svojega odbora
Z.1 ves čas od njegove Izvolitve. Vse
odbornike, ki se otresajo dela in odgo-
vornosti, prevzete z izvolitvijo, bodo
zamenjale s takimi, ki jim bo izvoli-
tev priznanje za njihovo dosedanje
delo. Frontne organizacije bodo pre-
gledale rezultate volitev v republiško
skupščino ter bodo izločile iz članstva
vse člane OF, ki niso volili.
2. Delo VOOF se mora temeljito iz-
boljšati v pogledu rednega sklicevanja
sej odbora, ki se naj vršijo vsakih 14
dni. Odbornike, ki večkrat neupravi-
čeno izostajajo od sej, je treba izklju-
čiti iz odbora in izvoliti nove, vestnej-
še. Seje naj  predsedniki    temeljiteje
pripravljajo in poskrbijo, da bodo za-
pisniki vsebovali vsebino seje. Ma-
sovne sestanke naj VOOF sklicujejo po
potrebi, na katerih naj obravnavajo
politična in organizacijska vprašanja
Fronte. Gospodarska vprašanja naj se
prenesejo na zbore volivcev, na kate-
rih pa naj bodo frontovci najaktiv-
nejši.
3. Da se doseže čim boljši sistem
dela in vsestranska trdnost VOOF, je
potrebno, da člani OOOF nudijo iz-
datnejšo pomoč glede dviganja poli-
tično ideološke zavesti, utrjevanja di-
scipline in čuta odgovornosti v duhu
demokratičnega centralizma.
4. VOOF naj stremijo, da bo med
njimi in ostalimi množičnimi organiza-
cijami čim tesnejša povezava in da
bo nudena medsebojna pomoč. Posebno
skrb naj VOOF ter člani okrajnega
zbora posvetijo utrditvi organizacije
AFŽ. V vaseh, kjer ni AFZ odborov,
naj se izvolijo. Z ukinitvijo komisij
državne kontrole se je vloga ljudskih
inšpektorjev povečala, zato naj VOOF
poživijo delo ljudske inšpekcije, sku-
pine pa naj se vsestransko utrdijo. Da
bo med delom Fronte in ostalimi mno-
žičnimi organizacijami več povezave
naj VOOF večkrat skličejo skupna po-
svetovanja odborov teh organizacij, na
katerih bodo izmenjane Izkušnje in
prineseni konkretni zaključki za na-
daljnje deJo organizacij.
5. V osnovnih frontnih organizacijah,
kjer so se odbori ves čas od njihove iz-
volitve do danes, kot celote pokazali
za nedelavne in so prepuščali organi-
zacijo sami sebi, je treba izvesti tudi
naknadne volitve v celotni VOOF. To
velja predvsem za Vitomarce, Slavšino,
Hvaletince, Jurovce in še nekaj drugih.
Zaradi nedelavnosti in izostajanja od
sej OOOF se razrešujejo dolžnosti od-
bornikov OOOF Bezjak Alojz iz Rot-
mana, Matjašič Alojz iz Gorišnice in
Svenšek Franjo iz 2etal. Na njihovo
mesto se izvolijo tov. Arnuš Alojz iz
Rogoznice. tov. Koren Venčeslav iz
VeHike Vamice in tov. Bezjak Peter 1»
Markove.
6. Da bo III. kongres in 10. oblet-
nico ustanovitve OF Fronta ptujskega
okraja pričakala s čim večjimi delov-
nimi uspehi, bodo osnovne organizacije
Osvobodilne fronte stopnjevale svoje
delo ter bodo v počastitev 10. obletnice
in III. kongresa OF v mesecu aprilu
organizirale množične sestanke, zboro-
vanja in predavanja, potom katerih
bodo seznanile članstvo o razvoju
Fronte, naše ljudske oblasti in gospo-
darstva. Na predvečer obletnice bodo
po vseh vaseh svečana zborovanja, aka-
demije in kresovanja.
Ves mesec april se bo vrstilo prosto-
voljno delo na ZD in drugih objektih.
V članstvo bo sprejetih čim več dobrih
državljanov. Pobrana bo vsa zaostala
članarina, urejeni spiski članstva, raz-
deljene članske izka7nice in naknadno
izvršene volitve v VOOF. kjer je to
potrebno. VOOF bodo organizirali po-
stavljanje slavolokov in mlajev, nrav
tako pa bodo skrbeli, da bo pomladan-
ska setev zaključena čim prej. Pri setvi
pa. da bo nudena največja mcdsebo.ina
pomoč v semenih in vprežni živini.
7. Fronta bo v ptujskem okraju po-
spešila vzgajanje ljudskih množic v
socialističnem duhu. aktivizirala bo
najširše plasti delovnih Mudi pri uprav-
ManJTi i^ržave. poTlabM^la •^emnkraoi.jo
kot obliko oblasti in družbenega živ-
Ijen.la. navajala delovno ljudstvo k
požrtvovalni graditvi gospodarske ne-
odvisnosti domovine, razvijala in utr-
,ievala moralno in politično enotnost
delovnih ljudi, krenila bratstvo in enot-
nost jugoslovanskih narodov. Fronta
bo v ptujskem okraju vzgajala svoje
članstvo v duhu dosl?>dnega izpoln.le-
vanja programa OF Sloveni.je in LFJ.
S tega Okrajnega zbora OF so se vr-
nili delegati med članstvo na vaseh
seznanjeni z vprašanji glede metode
dela OF in z velikimi gospodarskimi
spremembami v naši državi, ki kažejo
na nadaljnjo demokratizacijo ■ ljudske
oblasti in prenašanje funkcij gospodar-
ske uprave na osnovne organe ljudske
oblasti. —bi
Poverjeništvo za finance
v Ptuju je prejelo prehodno
zastavico
v nedeljo J5. aprila t. 1. /c b;7a ko-
lektivu Poverjeništva za finance OLO
Ptuj v prisotnosti predstavnikov politič-
nih organizacij in Izvršnega odbora OLO
Ptuj , strani Ministrs-tva za finance Ljud-
ske republike Slovenije, po pomočniku
niinistra tov. Božič Ladota, podeljena pre-
hodna zastavica in denarna nagrada kot
najboljšemu kolektivu te stroke v Ljud-
ski republiki Sloveniji.
Zastavico je v imenu delovnega kolek-
tiva sprejela predsednica sindikalne gru-^
pe tov Brezočnik Milica.
Člani kolektiva so si po končani slo-
vesnosti skupno ogledali ptujski muzej, \
nato pa skupno obedovali.
Pridružujemo se čestitkam delovnemu
kolektivu k doseženim uspehoml j
Kralevnim Zmzum borcev In vsem
množičnim omoni^iicifom!
Na predlog Zveze borcev NOV je Mi-
nistrstvo narodne obrambe vlade Fede-
rativne ljudske republike Jugoslavije
izdalo spomenico za borce NOV, ki so
v narodnoosvobodilni borbi izgubili svo-
ja življenja za našo svobodo. Istočasno
so na predlog Zveze borcev NOV izda-
ne spomenice za vse ostale žrtve faši-
stičnega terorja.
Spomenice bodo prejeli najbližji so-
'^Miniki padlih borcev in žrtev NOV. V
primeru, da teh ni, bodo spomenice
sprejeli v varstvo KLO ali kakšne dru-
ge javne ustanove.
Krajevne zveze borcev NOV že dalje
časa zbirajo podatke o padlih borcih in
žrtvah fašističnega terorja. Pozivamo
vse sorodnike, znance in prijatelje pad-
lih borcev in žrtev fašističnega terorja,
naj skupno z odbori množičnih organi-
zacij na vaseh takoj pregledajo sezna-
me, da ne bi bila izpuščena nobena žrtev
narodnoosvobodilne borbe.
Spomenice bodo v kratkem priprav-
ljene in na slovesen način razdeljene.
V ta namen naj začnejo funkcionarji in
članstvo krajevnih zvez borcev NOV
ter vseh množičnih organizacij s pripra-
vami proslav, da bo spomin na tiste, ki
so zgubili svoja življenja v borbi za na-
šo boljšo bodočnost, čim lepše počaščen.
OO Zveze borcev NOV. Ptuj
Obiščimo graditelje
III. mladinske proge
Okrajni komite LMS Ptuj pripravlja
za 1. maj izlet k I. ptujski mladinski
brigadi, ki pomaga graditi III. mladin-
sko progo Doboj-Banja Luka. Vendar
to ne bo samo izlet, temveč tudi izraz
^lidarnosti z mladinci iz ptujskega
okraja.
Vabimo vse, da se izleta v čim več-
jem številu udeležijo!
Odhod iz Ptuja je dne 30. aprila ob
12.40 uri, povratek v Ptuj pa 3. maja
ob 7. uri zjutraj. Prostor v vlaku bo
rezerviran. Strošld znašajo 350 din. Pri-
jave sprejema do 26. aprila t. 1. Okrajni
komite LMS Ptuj.
Gasilci pri Lovrencu na Dr. p.
so ostalim za vzgled
Ne trdimo, da je prostovoljno gasil-
sko društvo Lovrenc na Dravskem po-
lju eno najboljših, res pa je, da je v
našem sektorju malokatera gasilska or-
ganizacija tako razgibana in delavna kot
naša.
V letu 1947 smo si nabavili z lastnimi
sredstvi in s pomočjo vaščanov tovorni
avto, ki ga uporabljamo za prevoz mo-
torne brizgalne. Imeli smo mali gasil-
ski dom, ki ni več zadoščal našim po-
trebam. Odločili smo se za gradnjo no-
vega doma ter pričeli z delom. V začet-
ku smo imeli silne težave, ker smo bili
brez vseh denarnih sredstev. V tem
i^am je priskočila na pomoč Okrajna
Sasilska zveza v Ptuju ter nam izposlo-
vala pri DOZ v Ljubljani podporo za
[Nadaljnjo graditev doma. Kljub temu še
imamo pri gradnji velike težave zaradi
pomanjkanja materiala Pri teh težavah
Pa lovrenški gasilci ne obupamo, tem-
neč smo na zadnjem gasilskem sestan-
liu, na katerem so sodelovali vsi člani,
sprejeli obveznost, za vsako ceno zgra-
biti gasilski dom do 1 julija t. 1. Tega
•ine slavi namreč naše prostovoljno ga-
silsko društvo 65-letnico obstoja. Okraj-
na gasilska zveza v Ptuju nam je za ta
^^dek jubilej obljubila vsestransko po-
^^95, pa tudi v štabu sektorja je že pre-
^^.išnja razgibanost ob pripravah za to
proslavo.
Poleg gradnje gasilskega doma ne
^'PuSčamo udejstvovanja na kulturnem
Polju. 26. marca smo igrali igro »Vmi-
^^v«. Za katero je bilo veliko zanimanja.
^S- t. m. smo gostovali v Cirkovcih ob
P^lni udeležbi ljudstva. Kritika seveda
5^-1 i^iostala, ki so jo pa naši mladi igralci
lUdi nravilno sprejeli, ker jim bo ko-
ristih nri odpravljanju napak in dvigu
»kvalitetnega igranja. D. F. _
Šest mesecev so tekmovali, sedaj pa ImC ivecano
proslavili 27. mnl —10. obletnico c      OF
Številni tekmovalni uspehi pred III.
kongresom OF Slovenije in pred pro-
slavo 10. obletnice ustanovitve OF so
v ptujskem okraju rezultat resnega po-
litičnega dela odborov OF in njihove
povezave s člani, ki so se na čelu s svo-
jimi odborniki odločno in organizirano
lotili raznih gospodarskih nalog in jih
dovršujejo v dnevih pred 27. aprilom.
Enotnost delavcev in uslužbencev v
mestih ter kmečkih delovnih ljudi,
organiziranih v množičnih organizaci-
jah OF in aktivnih pri tekmovanju
v počastitev 10-letnice OF, ponovno do-
kazuje, da je obstojala pri našem ljud-
stvu vedno potreba po množičnem in
organiziranem delu z enotnim ciljem
čimprejšnje zgraditve gospodarstva, ki
bo omogočilo državljanom nove Jugo-
slavije zdravo, srečno in veselo življe-
nje. Ravno ta enotnost je razbijala in
še razbija nakane kontrarevolucionar-
nil poedincev, ki poskušajo odvračati
množico od konstruktivnega družbeno-
gospodarskega dela in poskušajo izrab-
ljati namišljeno razdrobljenost v svoje
sebične in izkoriščevalske namene. Iste
cilje zasleduje politika vodstva držav
Informbiroja, ki se poslužuje vseh
sredstev, lažne propagande in ro-
žljanja / orožjem. Proslave 10-letnice
OF bodo v ptujskem okraju svečana
manifestacija enotne volje članov za
čimprejšnjo zgraditev socializma v no-
vi Jugoslaviji in utrditev varnosti pred
svetovnimi agresorji.
Nekaj primerov nam kaže. kako so
si ponekod zamislili in tudi izvedli tek-
movanje v počastitev 10-letnice obsto-
■■   OF in kako bodo proslavili 27. april.
Ptuj
V četrtek, 26. aprila t. I. ob 8. uri zve-
čer bo v Titovem domu svečana aka-
demija.
petek, 7. aprila 2t. I. bo ob 10. uri
dopoldne v Mestnem parku koncert
godbe na pihala SKUD »Jože Lacko«.
Ob 11. uri bo odkritje spomenika Belči-
ču Norbertu na mestnem pokopališču.
Ob 15. uri bo v okrajnem gledališču
pionirska akademija. Zraven tega bodo
ves popoldne fizkulturne prireditve na
Igrišču ob Ormoški cesti in v Ljudskem
vrtu.
Stojn ci
Tekom 3617 prostovoljno opravljenih
delovnih ur so izvozili na ceste 450 kub.
metrov gramoza. Ni hiše v Stojncih, ki
ne bi bila preje trpela škode zaradi sla-
bih cest, zato je tudi večina resnih in
preudarnih kmetov in delavcev podprta
akcijo za izboljšanje cest.
Na dan 27. aprila bodo imeli na okra-
šenem sedežu Fronte skupno sejo funk-
cionarjev vseh organizacij in KLO ter
KZ s pregledam dosedanjih delovnih
in političnih uspehov. Po seji bo se-
stanek članov organizacij, na katerem
bodo člani seznanjeni z ugotovitvami in
sklepi seje. Po svečanostnem govoru
ter pohvalitvi najpožrtvovalnejših va-
ščanov-frontovcev in zaključnem
sestanku bodo odšli vsi funkcionarji in
člani z godbo na čelu na mesto, kjer bo
zakurjen velik kres, ob katerem bo
mladina zapela več narodnih in parti-
zan^skih pesmi. Po kresu bo v zadruž-
nem prostoru kratka zabava.
Draženci
Funkcionarji in člani OF iz Draženc
so se pripravili na praznik 27. april
z gospodarskimi in kulturno-prosvetni-
mi uspehi. S 37 vozniki so prevozili na
vaške ceste tekom 296 ur 310 kub. me-
trov gramoza. To prostovoljno delo
predstavlja najmanj 18.600 din vredno-
sti v družbeno korist. Nadalje pa je
126 oseb tekom 1008 ur opravilo s pro-
stovoljnim delom pri kopanju gramoza,
planiranju cest ter kopanju cestnih jar-
kov delo v vrednosti najmanj 13.000 din
v družbeno- korist.
Fantje in dekleta iz Draženc, člani in
članice OF pa so zraven vsega pripra-
vili za ljudstvo iz Draženc in Hajdine
prijetno razvedrilo. Ohrabrili so se za
odrski nastop in so v nedeljo, 15. apri-
ta t. 1. pod vodstvom tov, Vičarja Fran-
ca, člana igalskega kolektiva okrajnega
gledališča v Ptuju, odigrali na Hajdini
v prosvetni dvorani, ki je bila nabito
polna, veseloigro »Poslednji mož«. Ker
je bila pri prvi predstavi dvorana pre-
tesna za vse gledalce, so igro ponovili
v torek, 17. t. m. S to igro so dokazali
člani in članice OF iz Draženc, da so
sposobni za kulturno-prosvetno delo,
in da ga ljudstvo z navdušenjem spre-
jema.
Mestni vrh
v nedeljo, 22. aprila t. 1. bodo po-
stavili mladinci in mladinke iz Mest-
nega vrha na cesti Ptuj—Urban slavo-
lok v znak počastitve III. kongresa OF
Slovenije, ki bo od 26.-28. aprila t. 1.
in proslave 27. aprila.
V četrtek, 26. aprila zvečer bo na
dveh krajih v Mestnem vrhu zagorel
kres, ob katerem bo govoril o delu in
uspehih OF tov. Voda Maks. Na dan
27. aprila bodo šli mladinci v Ptuj na
proslavo. Do 27. aprila so sklenili raz-
širiti organizacijo LMS na vse mladin-
ce, iz vrst članov OF pa bodo izključili
Planjšek Marijo, Levičnik Nežo in Ka-
menik Jožefa, ker so doslej s svojim
obnašanjem organizaciji OF več škodo-
vali kot koristili. Rdeči kotiček priprav-
ljajo v prostorih KLO in bo imel zelo
bogato zbirko knjig. Tam se bo vršil
študij znanosti marksizma-leninizma.
Na proslavo so se pripravili tudi z
gospodarskimi uspehi. Na ceste so na-
vozili 45 kub. merov gramoza, nakopa-
nega pa je bilo in pripravljenega za
odvoz 80 kub. metrov gramoza. Pri tem
imajo največ zaslug aktivni člani OF
z Mestnega vrha.
Gorišnica
v četrtek, 26. aprila t. I. zvečer bo
v Gorišnici v Domu ljudske prosvete
proslava s programom, ki ga je pripra-
vila nižja gimnazija, in sicer: štafeta,
povorka, akademija in kresovanje £ na-
rodnimi plesi in petjem.
V petek, 27. aprila t. 1. bo ob 8. uri
v Domu ljudske prosvete v Gorišnici
svečana seja VOOF Gorišnica, ki ji bo-
do prisostvovali tudi obbor KLO, LMS
in gasilci ter vsi člani OF. Na tej seji
bodo ocenjeni uspehi organizacije OF
v Gorišnici in bodoče delo.
V petek, 37. aprila t. I. bo ob 15. uri
v Zadružnem domu v Muretincih aka-
demija z nastopom izobraževalnega
umetniškega društva v Muretincih z
lastnim programom in skupno godbo.
Okoliške vasi se bodo udeležile prosla-
ve v Muretincih in tudi v Gorišnici,
Iz gospodarskih obveznosti tekmova-
ja so izpolnjene obveznosti glede po-
pravila cest. Vaški studenec bo zgo-
tovljen do proslave. Članarino OF pa
so zbrali že za mesec april, maj in ju-
nij in jo nakazali Okrajnemu odboru v
Ptuju.
Hajdina
S proslavami v počastitev 10-letnice
OF bodo na Hajdini začeli že 22. aprila
t. 1., ko bo v prosvetni dvorani proslava
za 10-letnico ustanovitve OF. Z raznimi
recitacijami in živimi slikami ter eno-
dejanko o nastanku OF v sovražniko-
vem zaledju bodo dali svečanosti pose-
ben poudarek.
V četrtek, 26.aprila zvečer bodo za-
žgali na Zg. in Sp. Hajdini po en kres.
Na dan 27. aprila ob 4. uri zjutraj bo
budnica z godbo.
V nedeljo, 29. aprila t. 1. bo razstava
šiviljskega krožka v ljudski šoli Haj-
dina.
Postavili bodo tri slavoloke in okra-
sili vas.
★
Na Dravskem polju, v Halozah, na
Ptujskem polju in v Slovenskih goricah
si prizadevajo mnogi vaški odbori OF,
da bi bil 27. april čim svečanejše pro-
slavljen na podlagi doseženih gospo-
darskih uspehov, ljudske volje za od-
pravi jenje znakov gospodarske in oseb-
ne zaostalosti, prizadevanja za varnost
vseh narodov Jugoslavije pred zunanji-
mi agresijami ter koristnost naše opore
vsemu naprednemu človeštvu za ohra-
nitev miru. L. F.   *
i
Stran 2
•PTUJSKI TEDNIK.
Ptuj, 20. aprila 1951
OD PEl 00 PETiM
Petek, IS. »prUa
Na   seji   skupine  delegatov  osmih
iržav članic OZN je v zvezi z vpraia-
njem nadaljnjega dela Ekonomsko so-
cialnega sveta sovjetski delegat pred-
lagal, naj bi bilo letno samo eno zase-
danje in odpravljeni vsi organi razen
komisije za proučevanje položaja žen in
komisije za odpravo narodnostnih
inanjžin.
★
Dopoldne je sprejel predsednik
/.vozne vlade maršal Jugoslavije Josip
Broz Tito generalnega sekretarja OZN
g. Trygve Lieja ter se z njim pogovar-
jal približno dve url.
Sobota, 14. aprila
Srčiemu napadu je podlegel bivši
minister za zunanje zadeve Emest Be-
in
★
Pekinški radio je prenaSal komentar
ulede odstavitve generala MacArthurja.
V Pekingu so smatrali odstavitev ge-
nerala Mac Arthurja za »zmago kitaj-
skega in severnokorejskega ljudstva«.
Izdan je bil uka/. o imenovanju di-
rektorjev glavnih uprav In direkcij,
s katerim je imenovan med drugimi
Viktor Stopar za direktorja Glavne
uprave za lokalno industrijo in obrt,
Franc Simončič pa za direktorja za kme-
tijstvo. Skupno je bilo imenovanih 25
dftektorjev glavnih uprav in direkcij.
*
G. Trygve Lleju je bilo v Beogradu
svečano izročeno visoko odlikovanje —
red jugoslovanske zastave I. stopnje.
Odlikovan je bil za posebne zasluge za
ustvaritev in utrditev prijateljskih od-
nosov med narodi Jugoslavije in Nor-
veške in za zasluge v borbi proti skup-
nemu sovražniku v II. svetovni vojni.
Nedelja. 15. aprila
Po nasvetu zdravnikov je odšel na
zdravljenje predsednik zvezne vlade,
maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito za-
radi bolehanja na žolču.
Ponedeljek, 16. aprila.
Madžarska vlada je objavila, da je
uvedeno s ponedeljkom v vsej državi
racioniranje kruha. Ukrep je utemeljen
z .odolžitvijo: »Nedovoljene manipula-
cije kulakov in drugih špekulantov«.
Na Madžarskem imajo ponovno uvede-
no racioniranje maščob, masla, mleka,
mila, moke, sladkorja in slanine.
Torek, 17. aprila
Predsednik ZDA Harry Truman je
odobril Jugoslaviji kredit v znesku 29
milijonov dolarjev za nabavo surovin
in drugega materiala za kritje njenih
potreb
♦
ivitajci in Severnokorejci se umikajo
/.dolž celega osrednjega in zahodnega
dela bojišča. Zaščiteni z gostim zasto-
rom dima se umikajo pred silami Zdru-
ženega poveljstva. Na vzhodnem bo-
jišči ni prišlo do spopadov med silami
Združenega poveljstva, Kitajci in Se-
vernimi Korejci. Po nekaj mesecih so
opravila severnokorejska letala nekaj
zračnih napadov na bojno ladjo Zdru-
ženega poveljstva. Severnokorejska
vlada je poslala OZN mirovni predlog,
ki temelji na predlogih varšavskega
mirovnega kongresa. Sovražnosti naj bi
takoj prenehale, tuje čete naj bi se
umaknile, Združeni narodi pa bi morali
prevzeti odgovornost za vojno agresijo
ZDA in Južno Koreje. V OZN smatra-
jo te predloge za nesprejemljive.
Sreda, 18. aprila
Severnokorejski zunanji minister je
))()novno ponudil Združenim narodom
svoje mirovne predloge za pomiritev na
Koreji. AUP poroča, da je severnoko-
rejski zunanji minister po radiu po-
drobno obrazložil svoje stališče. Po nje-
i;ovili izjavah bi naj rešitev korejskega
spora dosegli »v skladu s sklepi III. za-
sedanja pristašev miru«. Na tem kon-
ftresu — ki »e je vrSii v sovjetski coni
Berlina — so navzoči zahtevali, da naj
o rešitvi korejskega vprašanja odloča
pet velesil — ZDA. Velika Britanija,
Francija. SZ in LR Kitajska.
Četrtek, 19. aprila (po »Vestniku«)
lini pravite?
Manboi, Trg svobode, M. apiila do-
poldne: Vprašaš, zakaj je zbranih toliko
ljudi ~ morda je tombola, proslava, ne-
sreča ah kaj podobnega. Potem izveš:
Pričakujemo poaet .sorodnikov iz Avatrl'
je. Dobro, si misliš, sorodnik čaka sorod-
niku, da se po mnogih letih ločitve sre-
čata in porazgovorita. Saj nos pač vse
veže neko sentimaino občutje, dasiravrio
ga skrivamo ... Do tu bi bilo vse v re-
du in ni ga kritika, ki bi bil upravičen
zastaviti pero ter si iskati žrtev. Toda
odslej. .
Počasi /e pnvoill prvi avtobus ia za
niim drugi Čakajoča amoiica je vzvalo-
vila ter ju oblegala in čudo — naenkrat
s/ ališal okrog sebe, še preden so stopili
gostje n avtobusov, »č/slo« mariborsko
nemUino in na Trgu svobode se /e
spremenila slovenska mamica v »mami;
babica v »omama* in atek v »vati: Se
to bi se dalo z nekoliko uvidevnosti pre-
nesti, saj rabi vsak nek uvod to pre-
usmeritev notranjega bistva pred ."»nlde-
n/em s sorodnikom — tujcem. Mnogo
težje pa se prenese dejstvo, da to ne-
kateri ponižni hlapci potrpežljivo čakali
le na somo priliko, da se vsaj za bež-
nih par trenutkov porazgovorijo z gosti,
v mnogih primerih s potomci njihovih
prejšnjih narodnostnih gospodarjev.
Kdo ti more zameriti, če znai vc^ le
7ikov. Blagor ti! Toda zakaj ni poizku-
ifil tudi dragi sorodnik, kj je izie] it
slovenske krvi in morda čakal, da Še
Mkrat stopi na tlovenako zcoii/o, »pre*
govoriti  besedico pozdrava v rodnem
fezlku't In tega niti eden nI poizkusil
Ni mu bilo treba ...
Toda povrnimo se k onim drugim, k
hlapcem, ki so čutili v gostu vonj svo-
jega prejšnjega gospodarja in so hrepe-
neče širili nordrvi. čutili so v njem ne-
kaj vzvlienega. Duševno nastrojenje je
lem dlčnim »Slovencem« narekovalo na*
slednje izjave, ki so kaj hitro dosegle
anteno gostov: *Wir sind kopu/« ter »ja.
IQ, ihr tebt schon* in spet »bei uns« in
tiše na uho »gehts iahcb" in to, vse to
takoj ob pozdravu. Ne rečem, da ni bilo
prisrčnih snidenj, toda to zadeva pred'
•'^em one, ki niso prišli čakat sorodni-
kov ...
Da. če s/ hodil med to reko ljudi, si
*liial zanimive izlive iz renegoiskih duš.
Dobil vlis, da ne stojiš v letu 1951
na Trgu svobode, temveč v letu lQ4l aa
SopMen-Ptaz-tu
Potroiniska zadruga v Ptuju Je dosegla lani
2 milijona 40 tisoč dinarjev jfrebitka
Na občnem zboru Potrošniške zadru-;
ge v Ptuju je bil ob 100 odst. udeležbi'
delegatov v nedeljo 15. aprila t. 1. po-
trjen sklep računa za leto 1950, sprejet
predlog za razdelitev lanskoletnega pre-
bitka, izvoljen upravni nadzorni odbor
ter potrjen predlog za delo v letoinjem
letu.
Delo Potrošniške, zadruge v Ptuju je
glede na število njenih članov kakor
glede na lanekoletni gospodarski uspeh
zgleden primer Kmetijskim zadrugam
na vaseh v ptujskem okraju, kako je
treba gospodariti z materialnimi sred-
stvi, da se sproti onemogoča škoda, pre-
prečujejo zlorabe in dosegajo družbene
koristi, obenem pa navodilo množičnim
organizacijam na vaseh, kako lahko
vplivajo na to, da bodo tamkajšnje
Kmetijske zadruge dokazale nujnost
svojega obstoja, kakor je to dokazala
Potrošniška zadruga delavcev In na-
meščencev v Ptuju.
Potrošniška zadruga v Ptuju pred-
stavlja že leta močno podjetje 2128 za-
družnikov, ki koristi svojim članom s
4 špecerijskimi poslovalnicami, 3 sploš-
nimi poslovalnicami z artikli proste
prodaje, z oddelkom za kurivo in grad-
beni material, s komisijsko trgovino in
2 gostinskima obratoma. V tem pod-
jetju dela za boljše življenje svojih
članov 63 uslužbencev, od tega 8 po-
slovodij, 16 prodajalcev, 9 administra-
tivnil moči, 8 učencev in 5 fizičnih de-
lavcev. V letu 1950 fio z uslugami in
prodajo blaga opravili za 104 milijone
535.000 din prometa, pri katerem od-
pada 76,936.000 din na prosto prodajo,
13,165.000 din na za.gotovljeno preskrbo,
7,444.000 din na jedila in pijače pri
Roziki, 5,433.000 din na jedila in pijače
v gostilni na Bregu, 829.000 din na je-
dila In pijače pri Korošcu do 15. aprila
1950, 407.000 din na komisijsko prodajo,
279.000 din na prevoze z lastno vprego
ter 42.000 din na razne usluge. Za-
družno premoženje so predstavljala
lani 2,451.000 din vredna obratna sred-
stva, 746.000 din vredna osnovna sred-
stva. 1,112.000 din iz raznih skladov ter
296.000 din vredni drobni inventar. Pri
tem «i je še pomagala zadruga z več-
milijonskim kreditom
Ob skrbnem gospodarjenju in pri-
mernem številu zaposlenih ljudi je do-
segla Potrošniška zadruga lani 2 mili-
jona 40 tisoč din presežka, kar je go-
tovo pravo nasprotje nekaterim KZ v
ptujskem okraju, ki eo končale lansko-
letno poslovanje z visokimi Izgubami.
Med največje materialne izdatke za-
druge so spadali lani izdatki za obnovo
obratnih prostorov na Zg. Bregu, ki jih
i4.
je vzela zadruga v upravo za dobo
20 let in sicer 446.000 din, 341.000 din
pa za nabavo gradbenega materiala za
novo stanovanjsko zgradbo v Ptuju, ob
Ljutomerski cesti. Režijske Izdatke je
zmanjšala zadruga lani za 25"/« s tem,
da je povečala promet na poedlnega
uslužbenca. Storilnost dela na proda-
jalca je znašala 331.648 din, na usluž-
benca pa 142.807 din. V okrajni trgov-
ski mreži predstavljajo te številke ne-
dvomno najvišjo stopnjo storilnosti.
Iz prebitka 2 milijona 40 tisoč dinar-
jev je zadovoljena vrsta notranjih za-
družnih potreb v okviru raznih skla-
dov, zraven tega pa je zadruga pod-
prla z dotacijami ustanove in organi-
zacije mestnega in okrajnega pomena
150.000 din prejme socialno skrbstvo
MLO Ptuj, 70.000 din sindikalna po-
družnica zadružnih uslužbencev, 50 ti-
soč din OKKPS Ptuj, 15.000 din MK
KPS Ptuj, po 10.000 din MOOF Ptuj,
Gasilska četa. Mestni odbor RK, Šolska
kuhinja v Mladiki, Mlečna kuhinja na
Bregu, Pionirsko taborjenje »Drava« In
TD Mladost, po 5000 din pa Okr. odbor
AF2 Ptuj, Šahovsko društvo, Esperant-
sko društvo in Kegljaški klub. Toza-
devni predlog je bil sprejet z enoglas-
nim odobravanjem.
Delegati so stavili vrsto predlogov,
da bi bili uspehi zadruge v letu 1951,
še večji, poedini škodljivi pojavi pa|
zmanjšani na minimum, če jih že nij
mogoče čisto odpraviti. Predlog za če-i
trtletna zborovanja zadružnikov, pogo-|
sta posvetovanja potrošniških svetov,
pomoč zadružnikov pri graditvi za-
družne stanovanjske zgradbe, ureditev
skladišč na Bregu za material, ki je
bil doslej zaradi pomanjkanja prosto-
rov premalo zavarovan, populariziranje
obratov in zaslužnih zadružnikov tej
uslužbencev ter predlog o povezavi Po-
trošniške zadruge v Ptuju z Glavno po-
trošniško zadrugo v Mariboru so dele
gati potrdili po krajši diskusiji.
Za razširitev zadruge in še večjo
storilnost bo letos zadrugi na razpolago
20-milijon6ki obi-atni ter 5-mllijonski
investicijski kredit. Tako bo zadruga
še lažje prevzela nase vrsto nalog in
funkcij napram svojim članom za nji-
hovo še boljšo preskrbo in postrežbo.
Na koncu občnega zbora je govoril
v Imenu OKKPS In MK KPS delegat
tov. Kovačič Zlatko o vlogi OF pri raz-
voju zadružništva in glede proslave
10-letnice OF. Odbornik Glavne po-
trošniške zadruge v Mariboru pa je
zboru priznal, da je v razmerju s šte-
vilom članstva in prometom Potrošni-
ške zadruge v Mariboru dosegla visok
prebitek ter da je tudi v notranji or-
ganizaciji ter sožitju s člani dosegla
zavidne uspehe.
Občni zbor je končal z obljubo novo-
izvoljenega odbora s tov. Bajgotom
Ivanom kot predsednikom na čelu, da
bodo letos vloženi v zadružno delo Po-
trošniške zadruge vsi napori, da bodo
koncem leta doseženi uspehi, ki jih
bodo veseli vsi zadružniki. VJ.
Uvedba dohodninske
knjižice — zboljšanje
davčnega poslovanja
Davčni zavezanci pogoato niso obve.
kčeni o svojih davčnih predpisih ozk
roma o stanju davčnih zaostankov ali
preplačll in nimajo dovolj točnega In
razumljivega pregleda o vplačanih
davčnih zneskih. To je marsikje ovi-
ralo vnovčenje dohodnine in povzročilo
slabše uspehe pri dokončni likvidaciji
davčnih zaostankov. Krajevni ljudski
odbori sicer razpolagajo ponekod z
boljšimi, drugod s slabšimi podatki o
davčnih obveznostih. Sistem obvešča-
nja in Informiranja davčnih zavezan-
cev pa je bil doscdaj tako pomanjkljiv,
la je povzročil večkrat upravičeno ne-
v^oljo In nezaupanje davčnih zave/ar.-
cev. Posebni je to prišlo do Izraza pri
kme':kih go«podar8tvlh, ki jih po pred-
oisih o dohodnini ni treba pismeno ob-
veščati o davčni odmeri.
Vse te slabosti bodo sedaj odprav-
ljene z uvedbo dohodninskih knjižic,
ki bodo davčnim zavezancem služile
kot dokument, v katerega jim bodo
(crajevni ljudski odbori vpisovali vse
davčne predpise, oopise, akontacije ter
vsa vplačila. Iz davčnih knjižic bo
lahko vsak davčni zavezanec vsak čas
razbral svoje davčne obveznosti. Poleg
tega pa bo imel zbrane v knjižici po-
datke o vseh plačanih zneskih, tako da
mu ne o treba tega iskati y raznih
potrdilih, kakor se je to dogajalo do-
slej in iz katerih v večini primerov
sploh ni bilo mogoče razbrati, za katero
dobo se vplačilo nanaša.
Prednost dohodninskih knjižic je tudi
v tem, da bo s tako kontrolo onemogo-
čena vsaka zloraba vplačanega denarja,
kar se je doslej glede na slabo evidenco
tu in tam lahko zgodilo.
Nedvomno bo ta novi način vpliva!
na sistematičnejše in rednejše pobira-
nje dohodnine. Prepričani smo, da bodo
davčni zavezanci sedaj, ko je odprav-
ljen dosedanji slab pregled nad davčni*
mi obveznostmi, radevolje in pravo-
časno te obveznosti — razlike, ki so
nastale z dokončno odmero za leto 1950,
kakor tudi predpisano akontacijo za
I. četrtletje 1951 — poravnali. Tako se
bodo izognili nepotrebnim stroškom, ki
bi nastali s prisilnimi Izterjovalnirai'
ukrepi, s plačevanjem e^/o letnih za-
mudnih obresti in nepotrebnim inter-
vencijam pri krajevnih ljudskih odbo-
rih ali pri višjih organih ljudske obla-
sti. Ker je pravočasno plačevanje do-
hodnine važno tudi za izpolnjevanje
planskih nalog, nimajo dohodninske
knjižice le evidenčnega in tehničnega
pomena, temveč tudi politični in go-
spodarski pomen ter predstavljajo
ukrep 7.a izboljšanje nale Hrvcup poli-
tike sploh.
Poslovanje z dohodninskimi knjiži-
cami je enostavno. Knjižico je izdal
krajevni ljudski odbor na podlagi svoje
knjigovodske evidence, ki jo vodi že
od 1. januarja 1951 dalje. Ker veljajo
knjižice od 1. januarja 1951, bo moral
organ, ki knjižico izda, vnesti vanjo
poleg začetnega stanja tudi vsa plačila,
vse predpise in odpise, ki jih je v kar-
toteki knjižil od 1. januarja dalje.
Vsako vsoto, ki Jo davčni zavezanec
vplača pri krajevnem ljudskem odboru,
bo le-ta sproti vpisal v knjižico, ki mu
jo bo davčni zavezanec predložil. S tem
bo odpadlo tudi mnogo administrativ-
nega dela pri krajevnih ljudskih odbo-
rih, ker ne bo treba izdajati posebnih
potrdil o vplačanih zneskih. Vsako če-
trtletje bo krajevni ljudski odbor mo-
ral predpisati četrtletno akontacijo. Za
vpis-obremenitcv v dohodninske knji-
žice bo krajevni ljudski odbor pozval
davčne zavezance, da mu predlože knji-
žice, v katere se bo predpisovala če-
trtletna akontacija.
Do 26. aprila 1951 poteče zadnji rok
za vplačilo razlik po dokončni odmeri
davka za leto 1950 kmečkim gospodar-
stvom. Z istim dnem zapade tudi pla-
čilo za I. četrtletje 1951 predpisana
akontacija.
Na /'^sedanju KLO v zadnjih dnehi
so bila obravana pereča gospodarska!
vprašanjaj
v zadnjih dneh so se v krajevnih
ljudskih odborih v ptujskem okraju po-
novno vršila zasedanja. Tem zeseda-
njem so v največ primerih prisostvo-
vali tudi člani Izvršnega odbora OLO
Ptuj, s čemer je bila zasedanjem dana
posebna pomembnost. Nekaj važnih
vprašanj našega gospodarstva je bilo na
večini zasedanj obseženih v podobnih
dnevnih redih: nova trgovina, odkupi,
davki, samoprispevek ter lokalna go-
spodarska problematika, predvsem po-
mladanska setev in vprašanje semen.
Odbornikom krajevnih ljudskih od-
borov in organizacij Osvobodilne fron-
te že znani novi način trgovanja je na-
letel povsod na odobravanje, posebno
med kmečkim prebivalstvom, ker je
posebno temu omogočena sedaj nabava
proizvodov, do katerih prej zaradi raz-
nih omejitev ni moglo priti. Odborni-
kom je bila ob tej priliki naložena dolž-
nos' opozarjanja kmečkega prebival-
stva, da bo cene industrijskim izdelkom
mogoče znižati komaj takrat, ko se bo
znatno povečala in pocenila kmečka
proizvodnja In ko bo dosežen predvsem
padec cen kmečkih pridelkov.
Glede odkupov je bilo na terenu v
zadnjem času precej nejasnosti. Mnogi
kmetje so, po objavi v časopisju, da se
bo obvezna oddaja postopno ukinjevala,
mislili, da velja to že za letošnje leto
in začeli opuščati redno izvrševanje ob-
vezne oddaje. Jasno je, da bi na ta na-
čin bila v veliki meri ogrožena oskrba
delovnih ljudi v mestih in industrijskih
središčih, preden bi bila uvedena pre-
skrba preko prostega trga. Na zaseda-
n.1;h je zaradi tega bilo tudi o tem veli-
ko razpravljanja, vendar so odborniki
to vzeh 8 polnim razumevanjem na
znanje.
Davčna vprašanja so bila v veliki
meri rešena letos z že izvršeno dokonč-
no odmero dohodnine. Predmet disku-
sije na zasedanjih pa je bila predvsem
uvedba dohodninskih knjižic, ki bodo
v veliki meri uredila davčne zadeve
kmetov. Mnogo predlogov je bilo na za-
sedanjih glede popravljanja krajevnih
cest, spomladanski setvi in pomanjka-
nju semen, čiščenju in škropljenju sad-
nega drevja ter drugim tekočim nalo-
gam in problemom krajevnega značaja.
Zakaj šteje
MESraA ZVEZA BOHCEV NOV SAMO
198 ČLANOV?
Člani in članice Mestnega odbora ZB
NOV v Ptuju 80 na občnem zboru 16,
aprila izvolili nov odbor in sprejeli
vrsto predlogov za bodoče delo.
v poročilih, ki so jih dali predsednik,
tajnik in blagajnik je dano priznanje
delovnim članom organizacije za ti-ud
in uspehe, nedelavni člani pa so bili
opozorjeni na škodo, ki nastaja v orga-
nizaciji vsled njihove nekoristne mlač-
nosti v iskanju in propuščanju prilik za
izpolnjevanje nalog organizacije ZB.
Med lanskoletne uspehe ZB v Ptuju
spada postavitev .spomenika 20 talcem
pri mestnem pokopall.^ču, ki je bil od-
krit 28. maja 1950. Na svečanost so bili
povabljeni svojci teh talcev iz vseh kra-
jev Slovenije. Spomenik je bil zgrajen
večinoma s prostovoljnim delom po-
žrtvovalnih članov, strokovne moči pa
je dala železniška sekcija v Ptuju, Na
veliki tomboli, ki je bila 24, septembra
1950 je bil dosežen pribitek nad pol mi-
lijona dinarjev, ki je predviden in na-
ložen za zgraditev spomenika padlim
borcem v drugi svetovni vojni. Ude-
ležba članov pri manevru na Borlu, ob-
daritev osmih otrok padlih borcev za
Novoletno jelko, pomoč članov px-i
predvojaškl vzgoji in političnem delu
na terenu ob volitvah Itd. so uspehi, ki
niso slučajni.
Na drugi strani pa je ostalo iz lan-
skega leta več nerešenih nalog kot n,
pr, definitivna določitev stavbišča za
spomenik, razširitev in utrditev strel-
ske družine v Ptuju, utrditev organi-
zacije ZB s pritegnitvijo novih ljudi,
ki imajo pogoje za organizacijo, odpra-
va nepravilnosti, ki spravljajo nekatere
člane v malodušje In drugo. V Ptuju
je nedvomno več kot 198 delovnih lju-
di, ki so sodelovali v NOV ne glede na
oficirje JA, ki so včlanjeni v mestni
organizaci.}: ZB. Neredno prihajanje
članov odbora na seje in članov organi-
zacije na sestanke, nerazvite diskusije,
medselrjno podcenjevanje med člani,
zakulisna   kritika   nepravilnosti   itd.
predstavlja lanskoletno zapuščino, s ka-
tero bo moral novoizvoljeni odbor ob-
računati in spraviti mestno organizaci-
jo ZB na višino, ki jo predstavljajo
sklepi zveznega in republiškega II.
kongresa ZB. Član okrajnega odbora
ZB tov, Belšak Franc je v kratkem na-
govoru prikazal članom glavne naloge
ZB glede na današnje svetovno stanje
in glede na grožnje našim narodom s
strani SZ na čelu. Utrjevati in razvijati
pridobitve NOV in varovati naše naro-
de pred vsako agresijo ter delati kot da
ne bi bilo 100 let vojne, so o.snovne na-
loge ZB.
V »diskusiji so predlagali člani, naj bi
skrbel novi odbor za red v blagajniš-
kem poslovanju, za redne seje in sestan-
ke, za zboljšanje dela v mestnem pred-
vojaškem centru, člani naj bi se holj
zanimali za razkrinkavanje poedincev,
ki omalovažujejo NOV in njene prido-
bitve ali jih skušajo prikazovati v na-
pačni luči in zato, da bodo na množič-
nih sestankih člani ZB dali s svojimi
diskusijami zgled, da se bodo odločno
borili proti vsem škodljivim pojavom
v gospodarstvu in pri delu poedlnih or-
ganov ljudske oblasti ter funkcionarjev
množičnih organizacij. Vsi predlogi so
bili soglasno potrjeni.
Novoizvoljena upravni in nadzorni
odbor sta ob koncu zbora pozvala člane
k predanemu in borbenemu delu, da
bodo na prihodnjem občnem zboru vid-
ni uspehi tega dela. V. J,
Ljudska prosveta naj bo res ljudska
Po neuspeli okrajni skupščini Ljudske
prosvete, ki bi se naj vršila koncem fe-
bruarja, so se delegati IJudskoprosvetnlh
društev s terena 14. aprila ponovno
zbrali v Ptuju, da se pomenijo o lan-
skoletnem delu, uspehih in oblikali
ljudskoprosvetnega dela na vaseh-
Po referatih predsednika in tajnika
okrajnega odbora Ljudske prosvete, ki
sta poleg političnih dogodkov doma in
po svetu obravnavala predvsem izobra-
ževalno in amatersko umetniško dejav-
nost društvenih sekcij, so se v dokaj ži-
vahni in pestri diskusiji oglašali dele-
gati 6 terena. V glavnem so govorili o
vprašanjih, ki jih je načelno nakazal ▼
svoji resoluciji zadnji plenum CKKPS. i
Nenehno je skrbeti, da se bodo pozitiv-
ne pobude, bodisi posameznikov aH dru- \
štev kot celote, pravilno in uspešno^
realizirale. Oblike dela, ki se jih poslu-
žujejo Ijudskoprosvetne skupine na va-.
seh, naj ne bodo šablonske, kajti dose-
danja praksa je pokazala, da so le-ta
bila marsikje močna ovira pri dajanju
primerne širine in vsebine Ijudskopro-
svetnega dela. Mnogo več se je treba
posluževati predavanj, ki bi jih naj pri-
rejale Ljudske univerze, posebno v
manjših in bolj zaostalih vaseh, na pri-
mer v Halozah In v SlovenskiJi goricah.
Snov za predavanje je treba zajemati
iz našega vsakdanjega praktičnega živ-
ljenja in iz tistih področij znanosti in
tehnike, ki so kmečkemu človeku pri
njegovem vjj^.kdbnjem d--lu najbližja.
Ljudske uni.erze naj poleg Izobraže-
valnih tečajev postuiejo močan element
pri širokem Izobraževalnem delu na va-
seh. Primer dobro organiziranih preda-
vanj naj služi Lovrenc na Pohorju, kjer
80 s primemo prirejenimi predavanji
znali zainteresirati tamkajšnje ljudi za
spoznavanje naprednega kmetijstva ter
jih tako navdušili za samolzobraževanje.
Lanskoletne In letošnje izkušnje pri
organizaciji in delu izobraževalnih teča-
jev so pokazale, da so izobraževalni te-
čaji ena najuspešnejših oblik izobraže- j
vanJa našega kmečkega ljudstva. Nada- \
Ije je bilo govora o vzgoji amaterskih j
igralskih družin, pri čemer bi naj ptuj-
sko gledališče imelo važno vlogo. Po-
dobno je z vaškimi knjižničarji, ki bi
naj v bodoče bili deležni več pomoči in
strokovnih nasvetov od okrajne knjiž-
nice, S tem bi se njihov odnos do po-
sredovanja dobrih knjig našim bralcem
izboljšal. Delegati so ugotovili, da se
precej zanemarja naš ljudski ples. Za
razliko od plesnih skupin bi naj folklor-
ne skupine skrbele, da se ta živa ljud-
ska umetnina čim bolj ohrani med na-
šim ljudstvom. Govora je bilo še o de-
lu filmskih krožkov, katerih naloga bi
naj bila ostriti kritični odnos občinstva,
predvsem do filmov zapadne produk-
cije, ki jih v zadnjem času v tolikem
številu predvajajo v naših kinematogra-
fih, o delu z lutkarskimi krožki, pose-
bej pa še o strokovni vzgoji vodij dru-
štvenih sekcij. Okrajni odbor Ljudske
prosvete bo v ta namen priredil več
nekajdnevnih tečajev za režiserje igral-
skih družin, zlx>rovodJe, knjižničarje itd.
Ob zaključku Je tajnik 10 LPS tova-
riš Liška dal nekaj glavnih napotkov
za uspešno delo okrajnega odbora z
društvi. »Vztrajni moramo biti v borbi
za kulturni dvig našega človeka, kot se-
stavni del borbe za izgradnjo socializ-
ma,« je dejal tov, Liška .»vzgajati v
njem socialistično zavest, pri tem se pa
prav tako vztrajno boriti proti vsakemu
poizkusu komandlranja in vsiljevanja
šablon, kajti ljudska prosveta je občut-
ljivo področje, kjer se je treba poslu-
ževati bolj metode prepričevanja in več
kulturnejšega odnosa kot ga jo to bilo
doslej.« Pono\mo je poudaril nujnost
strokovne vzgoje sekcijsikh vodij In
amaterskega kadra, kar je v najtesnejši
zvezi z dajanjem kvalitetnejše vseb;
ljudskoprosvetnemu delu.
Ob koncu je bil izvoljen 47-rlan>iU
odbor, nato pa konstituiran izvršni od-
bor. R. F.
Potrebna je pomoč članov OF
Člani Osvobodilne fronte, udeležite se
prostovoljnega dela v okviru svojih
terenskih odborov in sindikalnih po-
družnic!
Delalo se bo na odstranitvi rušev
dovršltvi  Mladike in na fizkultumero
igrišču dnevno od 15. ure naprej.
Odstranimo posledice vojne in skrbi-
mo za ureditev našega mesta.
MOOF Ftuj.
Ptuj, 20. aprila 1951
^PTUJSKI TEDNI^'-;
Stran 3
Za pomoč pri vzgoji nam bodo hvaležni
Gotovo se še spominjate, da smo v
eni zadnjih številk Ptujskega tednika
pisali o tem, kako je dolžnost vsaktga
odraslega državljana vzgajati mladftga
človeka, četudi ni učitelj, oče ali mati
in čeprav ni z mladim človekom v no-
benem sorodstvu. Na-a mladina bo pa
dobro vzgojena takrat, kadar bo vsak
odrasel človek čutil dolžnost napram
družbeni skupnosti v-^gajati otroke in
kadar bo za to zelo važno, a najtežje
delo tudi sposoben. V zadnjem času
smo vas vabili, da razmišljate o potrebi
ustanovitve Društva prijateljev otrok,
ki bi imelo nalogo vse moči posvetiti
doraščajočemu rodu. da bo svoboden,
široko razgledan in nesebičen dalje gra-
dil to, v kar mi starejši ljudje današnji
dan vlagamo vse razpoložljive sile —
t. j. našo lepo in svobodno socialistično
domovino.
SE ŽE POZNAMO?
Menda med nami ni državljana, ki bi
še ne bil slišal o pionirski organizaciji
če drugega ne, v^aj lo. .da je to orga-
nizacija naših šolarjev. Ko bi se sta-
rejši ljudje zavedali koliko junaških
žrtev doprinašajo za svolo Izobrazbo
mnogi naši učenci osnovnih šol in di-
jaki nižiih gimnazij, posebno oni na de-
želi! Nedavno toga nam je ravnatelj
nižje gimnazije v Cirkulanah navdu-
šeno pripovedoval: »Naši dijaki so
pravi heroji. V šolo 'pridejo po snegu
in dežju, po vodi in blatu skoro bosi
in slabo oblečeni.« — Da, v šolo priha-
jajo nod najtežjimi okolnostmi, ker se
zavedajo, da bodo z znanjem, ki si ga
tako pridno nabirajo, koristili skupno-
sti in sebi.
Culi ste torej o pionirski organizaciji,
ki Je vznikla in se razvijala že med
našo narodno-osvobodilno borbo na
osvobojenem ozemlju, vzooredno z na-
stankom ljudske oblasti. Ponekod je
ilegalno delala tudi na okupiranem
ozemlju v okviru narodno-osvobodilnih
odborov. Dragi bralec, vedeti moraš, da
ima ta organizacija torej že tudi slavno
tradicijo. Mnogi takratni pionirji, da-
nes že mladeniči dvajsetih In več let,
ki služijo v naši slovni armadi so bili
, takrat najbolj iznajdljiv! kurirji, neka-
teri pa celo borci. Neredki so takrat
dali za domovino tudi svoje dragoceno
življenje. Kaj mislite, da bi bilo prav,
če bi bili danes v svobodni državi brez-
brižni proti pionirski organizaciji, ki
je pognala svoje korenine v času, ko
so jugoslovanski narodi preživljali naj-
bolj kritične in črne dni v svoji zgo-
dovini? Vsak pošten državljan bo od-
fisovoril. da se to ne sme zgoditi.
VZGOJNO ZABAVN.A NALOGA
Najbrže vam ni znano da doživlja
pionirska organizacija tudi svoj na-
daljnji razvoj tako, kakor se razvijajo
vse naše organizacije in država v ce-
loti. Pred nekaj meseci smo izvedli re-
organizacijo in tako odstranili mnogo
pomanjkljivosti, ki so njen razvoj ovi-
rale. Postala je bila namreč preveč šol-
ska in tako izgubljala značaj samo-
stojne organizacije Sedaj je torej ne-
odvisna od šolskega reda in discipline
To je bilo nujno potrebno, saj je način
dela s pionirji drugačen kakor delo z
učenci v šoli. Pionirska organizacija je
vzgojno-zabavnega značaja, to se pravi:
s pomočjo te organizacije bomo pionirja
vzgajali in zabavali, pri tem pa se
bo tudi marsičesa pametnega naučil,
kar nekako mimogrede, brez vsakega
pritiska. Kako hvaležni bodo pionirji
za zabavo, saj vemo. da je vsako mla-
do bitje potrebno zabave in razvedrila.
Kmečki šolski otroci bodo skoro brez
izjeme našli v pionirski organizaciji
edino razvedrilo, saj jim starši tega ne
nudijo bodisi zaradi nerazumevanja bo-
disi zato, ker jim morajo otroci že v
najranejši mladosti pomagati pri delu ■
NOTRANJI USTROJ
Hoteli bi vas na kratko seznaniti z'
ustrojem te organizacije    Pionirji   so'
otroci od 7. do 14. leta Temelj te or-;
ganizacije je odred  ki ga vodi načel-'
nik. Tega volijo člani na zboru. Sedež
odreda je lahko v šolskem centru ali.
pa tudi v kakem drugem kraju. Poleg-
načelnika Ima odred še   ekonoma   in
blagajnika. To je odredni štab. Odred
se deli v Interesne skupine, to so gru-
pe od 10 do 20  pionirjev    Pionir se
vključi v tisto skupino, za katero ima
največ veselja. Skupine so: fizkultuma
pevska, dramat.ska,   šahovska,   radio-
amaterska, fotoamaterska, prlrodoslov-
na, skupina mladih tehnikov Itd. Vse
te skupine nudijo pionirjem predvsem
zdravo in pošteno razvedrilo, vzgojo in
tudi pouk — da vidite pionirje, kako
znajo šahirati! Poskusite z njimi, boste
videli, kako hitro boste mat! Kako za-
dovoljni bodo kmečki starši sedanjih
pionirjev, ko bodo p>ozneje kot odrasli
fantje in dekleta ob dolgih zimskih
večerih sedeli pri knjigi ali pa šahlrali.
Odpadlo bo samo od sebe pogubno
kvartanje, popivanje in razbrzdano ple-
sanje, kar je še danes tako slaba po-
teza v značaju kmečkega mladinca. —
Omenjenim Interesnim skupinam Je na
čelu predsednlk-plonlr, ki je tudi vklju-
čen v štab, vodi pa skupino Inštruktor-
strokovnjak, ki je odrasel človek.
Pionirsko organizacijo vodijo pionirji
sami. Ima torej čisto demokratično
obliko, v čemer je ravno njen globok
smisel. Pionirji sami urejajo svoje delo
in medsebojne odnose. Ker pa so to
končno le še otroci, jim pomagajo sveti,
ki 60 sestavljeni Iz odraslih ljudi. Naj-
višji organ je svet Zveze pionirjev v
Beogradu. V vsaki republiki Imajo re-
publiški svet Zveze pionirjev, nato Je
okrajni svet in končno odredni svet
Poglejte, čisto prava organizacija! Naj-
važnejši so gotovo odredni starešinski
sveti, ker so najbližji odredu oziroma
pionirjem. Glavna naloga odrednih
svetov je usmerjati delo pionirske or-
ganizacije preko njihovega štaba, ne
smejo se pa direktno vmešavati v nji-
hovo delo Svet torej pionirjem le po-
maga in svetuje. V svetu morajo biti
ljudje, ki so ljubitelji otrok, pošteni
in nesebični, pravi in resnični patrloti,<
ker le taki bodo lahko s svojim vzgle-^
dom vplivali na pionirje.
ZA KAR IMAJO VESELJE
IN SMISEL
Ce hočemo otroka dobro vzgojiti in
ga izoblikovati v kremenit značaj, mu
moramo dati možnost, da se udejstvu-
je tam, kjer ima največ smisla in ve-
selja, dolžnost odraslega pa Je, da pri
udejstvovanju pionirja uveljavlja svoje
vzgojne smotre. V pionirski organiza-
ciji vzgajamo otroke tako, da se znajo
zaradi skupnih interesov podrejati, po
potrebi pa biti tudi na čelu organiza-
cije. Tako se bo naučil že mlad človek
ubogati, a tudi ukazovati sebi enakim,
pridobil si bo čut odgovornosti do
skupnosti, postal bo resnicoljuben, od-
krit, pošten in nesebičen, pravi človek,
kakršnega potrebuje socialistični druž-
beni red. Prepričani smo, da se bo
vsakdo, ki bo prebral te vrstice, zani-
mal, kako delajo naši pionirji. Potru-
dite se k najbližjemu odredu in pio-
nirji vas bodo s ponosom seznanili s
svojim življenjem, in verjemite nam.
neznansko bodo počaščeni in veseli, da
ste se zanje pozanimali.
Vse za lepšo bodočnost otroka!
._____.5^JL_
Kake ugodnosti velfafo m izvoznike
kmetijskih pridelkov
Za nadaljnjo gospodarsko-finančno
osamosvojitev podjetij uvajamo sedaj i
tudi nov način zunanje trgovine, ki bo
prolzvajalcu-i^vozniku omogočil, da se^
po lastnem preudarku okoristi z devi-
zami, katere prejme za del izvoženih
proizvodov. Prvi korak k temu novemu
načinu zunanje trgovine predstavlja
odlok zvezne vlade o razdelitvi deviz
za izvožena živila.'
Spremembe se nanašajo trenutno sa-
mo na kmetijstvo In živilsko industrijo.
Deležna jih bodo republiška In lokalna
podjetja živilske industrije, lokalna in-
dustrijska in obrtna podjetja, trgovska
podjetja, državna posestva, kmečke de-
lovne In splošne zadruge.
V čem so te spremembe? Namesto
dosedanjega izvoznega plana, ki je ob-
segal doslej vse izvozne predmete, bo
ta plan odslej zajemal le okrog trideset
kmetijskih pridelkov. Vse ostale pri-
delki, to Je pkfog DC/o, bo moči izva-
žati z navadnim Izvoznim dovoljenjem.
Za pridelke oziroma živilske izdelke,
ki spadajo v izvozni plan, bo določen
poseben odstotek stimulacije v devizah,
ki ga bo prejel proizvajalec-izvoznik.
Vendar ostane še nadalje v veljavi
kontrola izvoza, to se pravi, kolikor bo
plan izvoza enega ali drugega pridelka
izpolnjen, bo možno ta pridelek še na-
dalje izvažati le z izjemnim dovolje-
njem ministrstva zunanje trgovine. Ta
omejitev in kontrola sta potrebni, ker
gre pri tem večinoma za osnovna živila.
Za izvoz živil, ki jih bodo izvozila pod-
jetja s posebnim dovoljenjem po izpol-
nitvi plana, pa bodo prejela 80Vo deviz.
Pri vseh ostalih živilih imajo odslej
proizvajalci glede izvoza zelo široke
možnosti. To velja tako za količine, ka-
kor tudi za prizadevanje, da začno iz-
važati pridelke, ki doslej še niso našli
poti na inozemski trg. Od deviz, ki jih
prejme država za izvoz te druge, bolj
obsežne skupine pridelkov, bo ostalo
proizvajalcem samim kar SC/o. To bo
zanje nedvomno zelo velika vzpodbuda.
Tu gre recimo za sirk, grah, namizno
sadje, orehe in tako dalje, skratka
za pridelke aH sadeže, po katerih je na
svetovnem tržišču veliko povpraševa-
nje. Republika Hrvatska bo na primer
lahko zelo povečala izvoz konj, ki je
bil doslej zapostavljen. V Srbiji so od-
lični pogoji za povečanje izvoza suhih
gob, s čimer se je doslej bavila v več-
jem obsegu samo Slovenija.
Storjenih je že tudi nekaj organiza-
cijskih ukrepov za uresničenje navede-
nih izvoznih olajšav. Pri Izvršnem od-
boru Glavne zadružne zveze FLRJ bo-
do te dni osnovali trgovsko agencijo,
ki bo pospeševala trgovske zveze med
našimi kmečkimi delovnimi in splošni-
mi zadrugami ter inozemskimi zadruž-
nimi organizacijami. Ta trgovska agen-
cija bo imela nedvomno velik pomen
ne samo za povečanje splošne delav-
nosti zadrug, temveč Judi za nadaljnji
razvoj našega gospodarstva sploh. Po-
sebno pomembno je to, da bodo proiz-
vajalci za isti odstotek deviz, ki jim
pripada, preko svojih zadrug In ime-
novane trgovske agencije lahko kupili
v inozemstvu tudi razno industrijsko
blago, ki ga potrebujejo. Finske za-
druge so na primer že ponudile papir
in ribiško opremo za pridelke naših
zad-ug. Kupci iz Brazilije in Kaira na
primer ponujajo razno industrijsko
blago za naše vino in orehe. V New
Yorku je veliko povpraševanje po na-
šem fižolu. Vsekakor je stanje na ino-
zemskem tržišču takšno, da pomeni
odlok zvezne vlade o razdelitvi deviz
nov pomemben vir za preskrbo naših
zadrug, če bodo le hotele izkoristiti
vse možnosti, ki se jim nudijo. Dobra
organizacija proizvodnje in primerna
priprava in predelava pridelkov za iz-
voz bo pač najboljši ukrep pa uve-
Ijavljenje na svetovnem trgu, kjer je
konkurenca ostra, kjer pa najdejo ka-
kovostni pridelki vselej dobrega kupca.
Kdo sadi in prodaja
tobak
Zedinjene ameriške države proizva-
jajo okrog tretjine svetovne produk-
cije tobaka in izvažajo nekaj manj
kot vse ostale države skupaj. Ken-
tucky, Virginija, Maryland Karolina,
Wisconsin, Florida. ePnnsylvanija,
Ohio, to so področa, kjer rastejo
skoro vse vrste tobaka od znameni-
tega »burley-a« za pipo do najfinejših
listov za cigarete. V iižni Ameriki so
znani po tobaku za cigare, severo-
vzhodni predeli Brazilije ~- Pernam-
buco in Bahia.
Pojdimo nekoliko dalje. Indija Ima
zelo veliko proizvodnjo tobaka (okrog
dva milijona ton letno), nima pa bolj-
ših vrst. Menda je to tudi vzrok, da
relativno ijialo izvaža. PaČ pa so iz-
vozniki kvalitetnega tobaka na Dalj-
nem vzhodu Indonezija, Filipini, Java,
Borneo, kjer uspeva tobak izvrstne
kvalitete. Ali poznate področje Sam-
suna, Smirne in Trapezunta v Turčiji?
Tud' tukai je kvaliteta tobaka odlič-
iia. Tem vrstam je soroden tobak iz
krimskiii in kubanskih področij v So-
\,et'k zvezi. Tudi »mahorko« mnogo
goiiio. Zelo ie znan tudi bolgarski
tobak za cigarete — posebno v so-
vjetski izvozni trgovini. Ne smemo pa
pozabiti tudi grških vrst tobaka za iz
delovanje cigaret in za pipo. Danes
ga sadijo v mnogih drugih deželah in
tudi v evropskih deželah (Italija,
Franciia. Belgija. Avstrija itd.), ven-
dar predvsem za lastno porabo in le
delno za izvoz.
Frogmeiit m kulturno-prosvetnego
živl^enjo v Ptu u
Marsikateri Ptujčan se Je lani v za-
četku septembra čudil pestri »loipini
mladih ljudi, o katerih je na prvi po-
gled ugotovil, da so tujci. Ko Je pristo-
pil bliže, je čul, da govore v neznanem
jeziku, pa tudi oblečeni so bili čisto
svojevrstno. Končno je zadostil svoji ra-
dovednosti, ko je zvedel, da so študenti
iz francoske mladinske delovne brigade,
ki je delala mesec dni pri završnih de-
lih na avtomobilski cesti Zagreb—
Beograd. Brigada Je bila setavljena iz
francoskih mladincev iz Vietnama, Se-
verne Afrike, vmes pa so bili tudi mla-
dinci naših Izseljencev v Franciji. —
Kaj neki je privedlo to pisano družbo
iz širokega sveta v Ptuj? Iz množice be-
sed, ki so bile čuti vprašalno, si končno
razbral besedo muzej. Ptujski muzej Je
torej tista magična sila, ki ie pritegnila
te mladince v Ptuj.
Ptuj je zelo staro, na videz kaj malo
zanimivo mesto. Ce si ga pa pobliže
ogledaš, boš odkril v nJem nešteto zgo-
dovinskih znamenitosti. Jedro mesta je
zaščiteno, zato v okviru njegovega sred-
njeveškega obzidja, ki je na nekaterih
mestih še dobro vidno, ne more nihče
ničesar novega graditi, ker bi se mo-
dema stavba ne skladala s starimi zgo-
dovinskimi stavbami. Zgodovinsko lice
mesta že Itak kvari na primer poslopje
Mestnega ljudskega odbora in še neka-
tere druge stavbe noveišega datuma
Skoraj vsaka stara hiša Ptuja ie zani-
mivost zase, oglejte si samo portale his.
pa se boste o tem prepričali.
MARSIKDO NE VE
Ptujski muzej je tista državna kul-
turna ustanova, ki privlači leto za le-
tom v naše mesto nešteto tujcev, pred-
vsem učenjakov in znanstvenikov Mar-
sikdo v Ptuju ne ve, da imamo v Ptuju
tri muzeje, in sicer v nekdanjem domi-
nikanskem samostanu, na gradu in v
starem trdnjavskem stolpu pri parku
ob Dravi. V naših muzejih si lahko ogle-
daš arheološko, ilirsko in staroslovan-
sko zbirko, kultumo-zgodovinski odde-
lek, rimsko in staroslovansko svetišče,
cerkveno umetnost srednjega veka,
etnografsko zbirko, vinarsko razstavo,
zbirko predmetov in drugega materiala
iz naše narodnoosvobodilne borbe, ki pa-
še ni urejena, ker doslej ni bilo mogoč«
dobiti stekla za vitrine.
Mislimo, da je dolžnost vsakega Ptuj-
čana, ki bi hotel o sebi trditi, da je kul-
turen človek, da se seznani z izredno
bogatimi zbirkami naših muzejev, ker
spada poznavanje zgodovine, njenih prič
in dokumentov, k splošni kulturni raz-
gledanosti posameznika, posebno pa še
pripadnika države, ki gradi socializem.
Poznavanje zgodovinskega razvoja naših
in tujih narodov nam utrjuje vero v
dialektični in historični materializem,
sicer ostajamo pri teoriji in frazah, mlin
brez vode, brez vetra, brez pogonske sile.
S takim znanjem bo rasla tudi sociali-
stična zavest našega človeka, ki je Se
poln starih nazorov in predsodkov. Kdor
si bo ogledoval ptujski grad kot pričo
fevdalne družbe in njene kulture, bo
trdno spoznal, da je ta stopnja človeške
družbe in kulture za vedno zatonila in
se ne more nikoli več povrniti. Ob spo-
znavanju fevdalne družbe se mu bo nuj-
no porodilo vprašanje: Kako je bilo pa
prej, kako pozneje? Odgovor na prvi
del vprašanja bo našel v arheološki, ilir-
ski, rimski, staroslovanski in v ostalih
zbirkah naših muzejev; odgovor na dru-
gi del vprašanja pa ga bo napotil v
druge muzeje po državi, kjer bo spo-
znal začetke In napredovanja kapitali-
stičnega družbenega reda. Končno bo
spoznal, da se tudi ta na vsej črti umi-
ka in daje prostor socialističnemu redu,
ki pri nas s hitrimi koraki že nastopa
Takega človeka ne bo več potrebno pre-
pričevati, da je nastop novega sociali-
stičnega družbenega reda človežka za-
konita razvojna nujnost, kar je za vsa-
kega državljana socialistične države naj-
potrebnejše in najdragocenejše spozna*
nje in prepričanje
OHRANIMO, KAR IMAMO
V stari Jugoslaviji je bil ptujski mu-
zej last Muzejskega društva. Po osvo«-
boditvi ja postal muzej državna kul-
turna ustanova, Muzejsko društvo pa je
ostalo kot pomožni organ tej ustanovi.
Vsi vemo, da je cilj In potreba vsakega
društva najprej pridobiti čim več fla-
nov, v našem času in naših prilikah pa
še posebno, ko se zavedamo, da je res-
nična moč edinole v ljudskih množicah.
Malokdo ve, kakšne potrebe ima naš
muzej, odnosno kakšne naloge njegov
pomožni organ — Muzejsko društvo
Nemajhne naloge društva in odgovorna
dolžnost vsakega državljana je očuvati
kulturno-zgodovinske spomenike rodo-
vom za nami, 'da bo tudi njim zgodo-
vina najboljša učiteljica. Proštijska cer-
kev v Ptuju na primer — gotizirana
romanska arhitektura — propada, ker
je streha že popolnoma razdejana. Eno
umetnino, minoritsko cerkev, nam je
uničil okupator, druge pa zato tem t)olj
ne smemo pustiti propasti. Propasti smo
pustili vurberški grad. ker mu nismo
pravočasno napravili strehe. Zob časa
ga je razjedel v prav kratkem času. Isto
tako je blizu uničenja grad v Veliki Ne«-
delji, grad v Ormožu in Borlu, a se do-
slej ee nihče resno ni pobrigal, da bi
to preprečil. Tvidl glavno muzej.sko po-
slopje nI v najbolišem redu. Iz njega «e
Je končno odselila mehanična tkalnica.
V poslopju pa stanuje še nekaj privat-
nih strank, ki so gotovo velika ovira za
razvoj muzeja. MLO bo moral v bodoče
pokazati boljši odnos do tako važne
ljudske ustanove kot je ptujski muzej.
Nadalinil razvoj in napredek muzeia pa
seveda ne more biti odvisen samo od
raznih oblastnih forumov, ampak tudi
od pomoči naiširše javnosti, posebno pa
še od članov Muzejskega društva
SODELUJEMO
V tem kratkem in nepopolnem član-
ku smo skušali prikazati važnost in po-
membnost te naše kulturne ustanove In
s tem opozoriti širši krog ljudi, da Je
dolžnost vsakega delovnega človeka,
graditelja socializma, da se zanima za
kulturne ustanove, ki so neizčrpen vir,
odkoder lahko zajema in izpopolnjuje
svojo izobrazbo in tudi na ta način do-
prinaša svoj obolus k izgraditvi naše
socialistične domovine.
V članstvo Muzejskega društva se
hhko prijavi vsakdo, ki je doum.el gor-
nja izvajanja, še posebej pa vabimo di-
jake višjih razredov gimnazije, učitelje,
profesorje in vse one, ki so na vodilnih
mestih našega javnega življenja.
Prijave sprejema Muzejsko društvo v
Ptuju. Letna članarina znaša 24 din.
5 K
Gledališki kolektiv
V7 Ormožu
Kam bomo šli? Kam bomo zanesli
veselje, smeh in zadovoljstvo? To so
vprašanja, ki jih rešuje delovni ko-
lektiv Okrajnega gledališča v Ptuju
vsak teden. Obiščimo Ormož, kjer bo-
mo nudili naš program bolnikom zdra-
vilišča tuberkuloze v Ormožu. Nihče
od gledalcev si ne more predstavljati,
kakšne vtise zapustijo pri Igralcih po
končani predstavi s svojim sprejema-
njem, koliko debat in razpravljanj se
vrši za kulisami, koliko pripomb pade
na račun gledalcev. Izrazi kot hva-
ležni gledalci — nehvaležni gledalci —
zadovoljni — in nezadovoljni, so vsa-
kokratni pred, med In po predstavi.
Obiskovalci predstave plačajo, sedijo,
50 smejijo aH jočejo In na koncu odha-
jajo vsak s svojo kritiko.
Obisk Okrajnega gledališča Ptuj v
ormožki bolnici za tuberkulozne Je do-
kaz, da prav oni. ki se vsled težke bo-
lezni morajo odpovedati vsemu zuna-
njemu življenju, vsemu onemu veselju,
ki ga nudi svet Izven zidov, nujno po-
trebujejo redno razvedrilo, da spreje-
majo najskromnejši program z velikim
navdušenjem, ker jim le ta dokazuje,
da jih vnanji svet ni pozabil, da živi
z njimi In jim po svojih močeh skuša
nuditi ono veselje, ki ga lahko uživajo
vsi oni, ki se morda niti ne zavedajo
življenja Izza bolnišldh oken.
Ptujski gledališki kolektiv je dal pri-
mer v tem, da ni dolžnost kultumo-
umetnlških skupin ~ samo iskanje do-
hodka, temveč je nujno, da s svojim
delom in udejstvovanjem zadovoljuje
predvsem one, katerim življenje ne nu-
di vseh onih zadovoljstev, ki jih lahko
uživa vsak od nas. S takimi večkrat-
nimi nastopi bi uspeli prepričati bol-
nike, da mislimo nanje, da se zave-
damo tega,^ da jim tako kratko raz-
vedrilo pornaga morda bolje, kot marsi-
katera zdravila ter bi jim na ta način
dali novo spodbudo in voljo do živ-
ljenja.
Zavedajmo se vsi te dolžnosti! Naj-
večje zadovoljstvo bo v nas samih.
KD
Ivan  Nemec-Vojko:
(Nadaljevanje in konec)
TALCI
»Draga!« jI je hotel povedati zofet
nekaj toplega, pa se je prestrašil krvi
v njenih modrih očeh, ki so navadno
tako mehko in toplo zrle vanj
»Pojdiva, Štefan!«
Odšla sta med vrsto šparonov, iz na-
petih okroglih popkov trte pa so se
jima svetile kapljice krvi.
Draga je odprla klet in oba sta za
tilp ostala na pragu, da bi se privadila
temi. Bilo je slišati le dihanje dveh, ki
«ta lovila sapo in začudeno zrla v temo.
Svetloba se je tu mešala s temo in
zdelo se Jima je, da vidita prikazen:
V jasni, svetli sobi je z dvignjenimi
čašami stalo petindvajset ustreljenih
talcev in stari Vrbnjak je hrešče po-
navljal:
»Rad bi X'idel barabo ...!«
Zbor mu je odgovarjal:
»Barabe, barabe .. !«
Dragi se je zdelo, da razločno vidi
<^ta in vseh petindvajset talcev. Dvi-
gali so polne kozarce krvi, kot bi jih
»ioteU izprazniti, in v njih obrazih ni
bilo videti smrti. Klet Je bila polna živ-
ljenja. Dragi se je zdelo, da je smrt z
razbitimi kostmi obležala pod sodom.
Premaknila sta se na pragu in ne-
odločno stopila v klet. Srečala sta se
z očmi, toda besed nista mogla stisniti
iz grla. Tako mogočno je bilo okrog
njiju, tako svet je bil mir v prostoru
in vendar je bil tu duh po talcih. Dra-
gin oče se je sedaj postavil pred naj-
večji sod, iz prebodenih prsi pa mu je
curela kri. Draga ga je hotela poklicati,
pa je hipoma izginil. Počasi se je nato
pripognila k sodu, drhte je odvila pipo
in napolnila kozarec. Ponudila je pi-
jačo viničarju, ki jo je prinesel k ustom,
toda posode ni mogel izprazniti. Roka
mu je otrpnila. Uprla sta nato pogled
v tekočino, v rdeči kri, ki se je svetila
v posodi in šumela:
»Ne oskrunjajte vina...!« je dahnilo
od nekod.
Draga je vzdrhtela. nekaj kapljic Ji
je zdrknilo iz kozarca na tla in povsod
po tleh §o M razpriile rdeče kapljice.
»Pij, Štefan!« je Draga tiho Izustila:
in ni mogla odtrgati pogleda od pijače, i
»Kakor kri je!« 1
»Kri...« se Je v viničarju izluičilo. ]
Dvignil je bolj odločno kozarec In ga'
izpraznil. 1
»Kri!« je Draga ponovila v mislih in,
si natočila sveže tekočine. Namočila jej
ustnice in zopet je dahnilo v njej:
»Očetova kri!«
Nista vzdržala v kleti. Draga je od- j
šla za goricami. Štefanu pa se je spu-!
stila v roke neka teža in komaj je do;
večera povezal nekaj vrst. Zdelo se^
mu je, da privezuje mrtvece, razmesar-i
jena trupla, na vsakem trsu je videl'
privezanih nekaj okrvavljenih trupel. ,
Draga je danes zavila po hosti, da bi
se bolj izognila ljudem, vsemu. Toda ni I
imela sreče. Ob vseh drevesih je sre- j
Cavala* trupla z razbitimi glavami, na .j
vseh panjih so čepeli talci, ves gozd jej
bil poln mrtvih, ki so se živahno pre-'
mikali po stezah, plezali so po drevju, i
iz vseh brazgotin po deblih pa je tekla'
kri.
Tudi doma ni bilo drugače. Nihče ni
Imel miru, nihče, ki so bili sorodniki J
talcev, nihče vaščanov. Nihče. Vsi sai
videli na vseh drogovih, na drevesih in i
križih, na obcestnem kamenju, povsod,
povezane talce z razbitimi glavami.
Povsod je bilo krvavo in pritajena bo-
lečina se je komaj, komaj še zakrivala
Cezanjevčani tiste dni niso oddali
zahtevane živine. Strah pred gestapo
je obledel. Kaj je še bolj hudo od stre-
ljanja, so govorili In vsak je stiskal
pesti. Banovcu se je zdelo sleherne
kaplje vina škoda, ki bi jo požrli
Nemci. Zapeljal je vse tri sode v Do-
bravo in jih zakopal. Jasno se je sedaj
zavedal zločinov, ki so jih delali vsi,
ki so redili zveri v svojih hišah.
V nekaterih vaseh so mnogi sploh
pozabili na nemško oblast. Pretepali so
blokfirerje in bauernfirerje, kdor jo
imel dvajset kur, je prijavil samo dve,
in pozneje sploh nI bilo več hiše, ki bi
se zmenila za švabske predpise. Odpor
zoper vse, kar je bilo nemškega, je na-
raščal. Talci so neprestano opominjali
ljudi na neizprosnost in prezir zoper
gnusnost morilcev in tiranije.
Hitlerjeve slike so tiste dni sežiga-i
in dajali duška bolečinam in besu, ki
se je dvigal iz ljudstva. Talci so bili
povsod. Postavili so jih na častna mesta
po hišah, da so lahičo vsakogar opomi-
njali k dolžnostim Ljudem »e je zdelo,
da iz vsakega koščka lesa, iz vsakega
repa živine, oddane fašistom, teče kri.
Vsaka kaplja mleka, oddana Nemcem,
je bila krvava. Za nasilno odvzeto ži-
vino in odvzetim žitom se je vlekla
krvava sled. Talci so spremljali roparje
In bičali nasilneže, talci so bili strašni
v maščevanju Vrbnjakovc besede so
odmevale po dobravah:
»Barabe, barabe ...!«
Glas mrtvih je odmeval po poljanah.
Prelita kri je preganjala morilec kot
ranjene zveri. Talcev ni bilo mogoče
prijeti: niso jih mogli bičati, nič niso
mogli zoper nje. V Ljubljani so jih za-
man streljali v gramozni jami, v Framu
so jih zaman pokopali na cesti. Od te-
daj nihče ni stopil preko njih. Nihče ni
oskrunil slovenskih blagovestnikov. V
vsaki duši so iz sveč talcev zagoreli
ognji in se razbesnell v požar
Iz ponižanih, preganjanih in tlačenih
se Je dvignila strašna Jeza... Padali
so Junaki in nikogar ni bilo več strah
smrti. Draga je maščevala očeta in po-
bila gestapovca. Njena kri se je pridru-
žila krvi talcev. Za Drago so se vrstili
novi in novi maščevalci Tisoči talcev
pomagajo trebiti... Na vseh drevesih,
na telefonskih drogovih, na križih, po-
vsod so talci, ki se bore zoper zločinski
svet Talci so večno zaživeli.
Stran 1
^PTUJSKI  lE^^-K-
Ptuj, 20. aprila 1951
/iaf (/se tcdie
Pogovor v avtobusu
Ptuj—Maribor
Lizl: »Steii, to pa res lepo, da Vj enkrat
pela ti nah Maribor.*
Šteii: »Ja, ja, dugo ne vidla noben
človek Mici und Franci prišla na obisk
iz Graz. pa prinesli pozdrat od hišni
kospodar.«
Vidovič Milan iz Leskovca
je bil korajžen
Ropoša: »Zakaj si se te tak drja po
mesti »Auf-biks«, ko ste hodili na šteln-
go?«
Milan. »Prvič so me Itd je vidli nage-
ga, ko sem se naroda. Te sem se od sra-
mote drja. Zaj za itelngo pa sem se
napija, samo ne vem, aj sem se drja
zavolo pijače aj zavolo tega, kaj me /e
blo sram.«
Odvetniku Tobiasu bi morali
verjeti vsaj flnancarji
Jože: »Gospod odvetnik, ne morem
Vam verjeti, da ste imeli lani tako slab
zaslužek.«
Janža: »Če mi na sodni j j ne verjamejo,
ko zagovarjam druge, mi boste pa menda
vsaj V; verjeli, ko sebe zagovarjam, da
sem Imel lani res mal^ dohodke.«
Anžel Franc iz Kicarja
se je zmotil za 25 ljudi
Bolniška sestra: »Anžel, kaj pa se /e
Vam zgodilo, da ste prišli v bolnico z
obvezano glavo?«
Anžel: »Pošteno sem se zmotil. Pri
opekarni v Žabjaku sem hotel enega
premikastiti, pa mi je spodletelo. V pi-
janosti se mi je zdelo, da vidim enega
človeka 25 krat, po bolečinah pa le
čutim, da jih je moglo zares biti 25.
Obdelovanje s stroji
Gera: »Kaj misliš, Mica, zakaj so v
Zavrnikovi trgovini naštimall mlin na
veter, ki ga Udje tak radi gledijo?«
Mica: »Vena zato, kaj nebi niše misla,
da Udje cene navijajo. Če so za drugo
maline, so jo te vena zaj še za to na-
redili.«
Vandalizem v Ljudskem vrtu
Ljudski vrt v Ptuju slovi zaradi kras-
nega parka in mirnega kotička kot
eden izmed najlepših vrtov v Ptuju.
Prebivalci mesta Ptuja se ob delavni-
kih kakor ob nedeljah kaj radi spreha-
jajo v tem vrtu ter uživajo radi miru
in izredno finega zraka med smrekovi-
mi nasadi.
Ko so na dan 16. aprila člani pri-
pravljalnega odbora za organizacijo
proslave prireditve 1. maja pregledovali
teren, so zapazili sredi parka podrte
štiri krasne, mlade smreke, visoke nad
šest metrov. Neznanec, ki je to napravil,
je pustil smreke ležati na tleh. Porabil
je samo vejevje teh smrek v svrho de-
koracije za kako proslavo. To se je
ugotovilo po tem, da so bile vse stran-
ske veje odtrgane.
Torej samo zaradi pridobivanja smre-
kovih vej je storilec posekal en meter
nad zemljo štiri krasne smreke in to
v sredi parka v Ljudskem vrtu. ki ga
je MLO v Ptuju proglasil za javni park,
icjer se ne sme posekati nobeno drevje
in trgati nobenih vej.
Ce se bodo taki škodljivi slučaji po-
navljali, bo v kratkem nastala iz lepega
Ljudskega vrta samo še puščava.
Skrajni čas bi že bil. da bi oživelo
Olepševalno društvo v Ptuju in postavili
paznika v Ljudskem vrtu, ki bi prepre-
čeval tako vrsto škode.
Treba bi bilo uvesti eksemplarične
kazni za uničevalce tega ljudskega imet-
ja 1000 do .5000 din, sicer bodo ostali
nf^-i^^čiteni naši javni nasadi in naš
5ark. Z.A.
Invalidi so zborovali
Vzporedno z našim družbenim poli-
tičnim razvojem se razvija vsa naša po-
litična dejavnost Ker pa je članstvo
invalidske organizacije okraja Ptuj del
celote delovnega ljudstva Jugoslavije,
ki pri nas z velikimi napori gradi so-
cializem, in to v času. ko naši so-
vražniki iz vzhoda stalno rezljajo z
orožjem na naših mejih, je nujno, da
invalidska organizacija pravtako sode-
luje pri vseh množičnih gospodarsko
političnih akcijah kot članstvo ostalih
političnih organizacij. V smislu teh na-
čel se je vršila tudi redna letna skup-
ščina Zveze vojaških vojnih invalidov
v Ptuju v mesecu marcu tega leta.
Na skupščini se je govorilo o zuna-
njepolitičnih dogodkih, o notranji poli-
tičnih dogodkih, o razvoju našega go-
spodarstva v naši gospodarski in politič-
ni problematiki. Poudarjeno je bilo, da
se danes ne more ločeno obravnavati
zunanjepolitične situacije od notranje-
politične in obratno, ker je to tesno po-
vezano. Niti ena država v svetu se ne
razvija, ne da bi se zanimala, kaj se
dogaja izven njenih meja. Se posebno
pa je to važno za novo Jugoslavijo, ker
je vsakomur jasno, da naša država sto-
ji danes med dvema blokoma. Prav za-
radi tega se morajo narodi Jugoslavije
dobro zavedati in si biti na jasnem, kaj
se dogaja izven naših meja, da bodo
lahka razumeli ukrepe, ki jih izvaja
naša Partija in ljudska oblast ter jih
pravilno tolmači svojim ljudskim mno-
žicam, še z ozirom na to, ker predstav-
ljajo ti ukrepi dalekosežne koristi v
svetu na poti k utrditvi miru, v dosled-
ni borbi za neodvisnost in enakoprav-
nost vseh velikih in malih narodov v
svetu.
Tega so se dobro zavedali delegati
okrajne skupščine Zveze vojaških voj-
nih invalidov v Ptuju. Da je za uspeš-
no delo na tem področju potrebno po-
litično zgrajeno članstvo, je govora v
čl. 3. Statuta Zveze vojaških vojnih in-
validov Jugoslavije. Ena izmed glavnih
nalog Zveze je, da dela stalno na poli-
tičnem in kulturnem, prosvetnem dvi-
gu svojih članov.
Sprejeti sklepi na redni letni skup-
ščini potrjujejo pravilnost pojmovanja
dela ZVVI Ptuj, ki pravijo:
Skupščina nalaga okrajnemu odboru
in krajevnim odborom ZVVI ptujsrkega
okraja, da .se tesno povežejo z organi-
zacijo OF, Zveze borcev ter pomagajo
krepiti organizacijsko politično zavest
našega prebivalstva in na ta način za-
vzeti enotno pot z Osvobodilno fronto
in organizacijo Zveze borcev.
Drugi sklep, ki je bil sprejet na
skupščini, določa, da mora invalid.ska
organizacija okraja Ptuj v sklopu OF
in ZB krepiti svojo organizacijsko spo-
sobnost in na ta način lahko tolmači
množicam pravilno linijo naše Partije
in ljudske oblasti ter tako lahko raz-
krinkava vse vojne hujskače in špeku-
lantske elemente na vasi, kateri skuša-
jo zavirati našo borbo pri izgradnji so-
cializma. S tem sklepom se postavlja še
naloga, da vloži Invalidska organizacija
tudi več truda za hitrejši razvoj kme-
tijskih delovnih zadrug in jim nuditi
vso pomoč.
Poleg teh važnih nalog, ki si jih je
redna letna skupščina ZVVI zadala v
letu 1951, ni pozabila na skrb za svoje
članstvo. V nadaljnjih sklepih postavlja
v ospredje utrditev svojih komisij za ,
reševanje invalidskih predmetov in po-
svečanje večje skrbi težkim invalidom,
sirotam, vojnim vdovam itd., da bodo
pravočasno prejemali dobrine, ki jim
po zakonu pripadajo.
Z izvajanjem gornjih sklepov bo in-
validska organizacija okraja Ptuj na-
redila prelomnico v svojem delu in se
tako uvrstila v sklopu ostalih organi-
zacij za čimprejšnjo izvedbo vseh na-
log, ki se postavljajo pred nas bodisi
na političnem, ali gospodarskem pod-
ročju in tako doprinesla znaten delež
k razvoju naše države v izgraditvi so-
cializma.
Na čast obletnice Osvobodilne fronte
bo invalidska organizacija obdarovala
do 15 sirot in vojnih vdov s primernimi
nagradami v znesku do 140.000 din v
blagu. Ns.
Preskrba
Poverjeništvo za trgovino in gostin-
stvo Ptuj poziva vsa podjetja, uprave
In sindikalne podružnice, katere se za-
nimajo za sečnjo drv v letošnjem letu,
da se od 20. aprila naprej lahko pri ja-
vijo.za sečnjo drv za svoje člane, lahko
pa tudi za svoje ustanove vsak dan pri
»Kurivo« Ptuj, kjer dobijo tudi naka-
zila in vsa pojasnila
Nakazila za sečnjo drv se bodo iz-
dajala za potrebe članov delovnih ko-
lektivov proti predhodni predložitvi
odrezkov za drva K nakaznic.
Razpisujemo odrezke za premog in
sicer:
K-1 100 kg odrezek št. 8, K-2 200 kg
odrezek št. 8, K-3 400 kg odrezek št. 8,
K-4 500 kg odrezek št. 8.
Potrošnike na zagotovljeni preskrbi
ter maloprodajno mrežo (špecerije), ob-
veščamo, da morajo poslovalnice nuditi
potrošnikom na vse eventuelno preo-
stale odrezke za kruh, to je z oznako
I ali II odgovarjajoče količine koruznih
izdelkov. Zaradi pojasnjenja sporočamo
vsem potrošnikom na zagotovljeni pre-
skrbi sledeče:
Za 1 kg enotne 90% moke mora po-
trošnik oddati 11 kuponov za pšenične
izdelke (oznaka IV ali brez označbe).
Za 1 kg ržene moke 11 kuponov z
oznako III. za 1 kg enotne 807o moke
12 kuponov za pšenične Izdelke. Ko-
ruzni zdrob 13 kuponov (oznaka I ali
II), koruzna moka 11 kuponov (oznaka
I ali II), pšenični zdrob 15 kuponov
(oznaka IV ali brez označbe). Og bela
moka 15 kuponov (oznaka IV ali brez
označbe), testenine 80% 13 kuponov
(oznaka IV ali brez označbe). Meso se
deli v mesecu aprilu v 70% obroku,
t. j., da prejme vsak potrošnik na en
odrezek samo 175 gramov in no 250
gramov, kot je na odrezkih naznačeno.
Maloprodajna mreža bo zaključila z
delitvijo vseh prehrambenih predme-
tov razen maščobe dne 25. aprila 1951,
zato opozarjamo vse potrošnike, da si
do navedenega datuma nabavijo vst
pripadajoče količine. Poslovalnice (spe-
cerije) pa morajo imeti na vidnih me-
stih naznačeno zaključek delitve vseh
artiklov razen maščobe, katera se bo
delila še naprej.
Iz pisarne poverjeništva za trgovino
in gostinstva OLO Ptuj.
PO DOMOVINI
Domžale. V Domžalah so poslopje
nekega starega mlina preuredili v to-
varno krzna. V naši državi je bila do- \
slej samo ena tovarna krzna, in sicer;
v Novem Sadu, ki pa ne more predelati i
vseh surovin. Nova tovarna v Domžalahi
bo strojila kože vseh vrst divjačine, j
Okoli tovarne bodo uredili veliko zajč-j
jo farmo, kjer bodo redili razne pleme-1
nite vrste zajcev.
Reka. Kolektiv tovarne »Viktor Le-
nac« na Reki je popolnoma obnovil mo-
torno ladjo »Pečino«, ki so jo lani je-
seni dvignili z morskega dna. Ladja je
preizkusno vožnjo dobro prestala in je
bila, izročena .Jadranski svobodni plovbi
največji uspeh ptujskih rokomeiašev
Po uspešnem srečanju v prvi roko-
metni tekmi pomladanskega dela slov.
lige je moštvo RK Petovije pričakovalo
tekmo drugega kola z mariborskim Po-
letom z mnogo več optimizma, vendar
je bilo upanje na zmago brez prave
osnove. Lanski poraz 0:13 proti Poletu
in dva letošnja poraza v prijateljskih
tekmah 6:13 in 5:17, sta z ozirom na
dobro formo ptujskega moštva mogla
nuditi le up na tesnejši rezultat. —
Kljub temu pa je na nedeljski tekmi
uspelo Petovijl pripraviti največje pre-
senečenje v slov. rokometni ligi s tem,
da je premagala popolnoma zasluženo
moštvo Poleta z rezultatom 5":4 (2:3)
Tega uspeha prav nič ne zmanjšuje to,
da so gostje nastopili brez dveh igral-
cev prvega moštva Domače moštvo je
doseglo ta uspeh predvsem s požrtvo- ]
valno Igro, s katero niso dopustili teh-!
nično boljšim Mariborčanom, da bi ure-
dili svoje vrste. Prvi gol je dosegla Pe-'
tovija po Pišeku že v prvih minutah
igre, kmalu nato pa so gostje izenačili,
nakar je Pišek ponovno povedel Ptuj-
čane v vodstvo. Proti koncu so gostje
v izenačeni igri dosegli še dva gola in
s tem zaključili polčas z rezultatom 3:2
v svojo korist. Drugi polčas, ko je Po-
let Igral proti soncu, so domači kmalu
izenačili po Pišeku. Pri stanju 3:3 je,
i
igra potekala v majhni premoči Peto-
vije, ki je šele proti koncu dosegla vo-
dilni gol, ki ga je dal Vihar, takoj nato
pa j epovišal rezultat z lepim strelom
Horvat. Sele po tem so gostje v borbi
',a izenačenje rezultata pokazali dobro
igro, toda prepozno. Nekaj sekund pred
koncem je Poletu uspelo poetaviti
končni rezultat 5:4 za Petovlo. — Mo-
štvo Petovije je zadovoljilo kot celota,
nastopilo pa je v naslednji postavi:
Predikakak, Cep, Anderllk, Volk, Bezjak,
Žemljic, Horvat, Vihar, Pišek, Herceg,
Tomanič. — Sodil je dobro Pelicon iz
Ljubljane pred pribl. 100 gledalci.
M.
Bratstvo (Hrastnik) : Drava 7:3
Nasprotno ptujskim rokometašem pa
je moštvo NK Drave priredilo v prvem
kolu II slovenske lige, ki je pričela s
tekmovanjem v nedeljo, neprijetno pre-
senečenje za Ptujčane v tekmi z Brat-
stvom iz Hrastnika. Kljub nekaterim
novim igralcem, ki so pojačali moštvo,
je Drava podlegla z visokim rezulta-
tom 7:3.
OBVESTILO
Narodna banka FLRJ. podružnica
Ptuj, obvešča, da se vrši delitev živil-
skili nakaznic za mesec maj, kakor tudi
industrijskih nakaznic 7-a I. tromesečje
1951 po sledečem redu:
Podjetja in proračunske ustanove
zveznega in republiškega značaja dne
26. aprila 1951.
podjetja in  proračunske  ustanove lo-
kalnega značaja dne
28. aprila 1951
dne 30. aprila pa zamudniki.
KLO od črke A do O dne 3. maja,
Od P do Ž dne 4. maja 1951.
Prizadete opozarjamo, da se točno
držijo vrstnega reda.
Ker se še vedno dogajajo primeri, da
poedina podjetja in KLO ne obračuna-
vajo pravočasno živilskih, odnosno in-
dustrijskih nakaznic, ponovno opozar-
jamo, da je rok za obračunavanje po
uredbi o dni po prejemu.
Narodna banka, Ptuj.
ZSJ — Društvo upokojencev LRS,
podružnica Ptuj obvešča tem potom
vse svoje čhanstvo, da se vrši redni
letni občni zbor v soboto, dne 21. aprila
t. 1. ob 15,30 uri (pol 4. uri pop) v sin- {
dikalni dvorani Okr. gradb. podjetja v
Ptuju (ob železnici).   Vabljeni vsi,   —
Odbor.
Upokojenec išče upokojenko v starosti
od 48—55 let v svrho skupnega gospo-
dinjstva. Naslov v upravi.
Žensko dvokolo zamenjam za moško v']
dobrem stanju. Vprašajte v upravi
lista pod »ugodna prilika«.
»LES Ljubljana« poslovalnica Ptuj ima
na zalogi vsakovrstni rezan les, tipi-
zirano stavbno kakor tudi stanovanj-
sko pohištvo, lesonit, vezane plošče
in furnir. — Nakupna možnost je z
gotovino in s popustom na industrij-
ske in kmečke bone.
Priporoča se »LES Ljubljana«
poslovalnica Ptuj
Suh orehov les za kompletno pohištvo
prodam. Tement Ivan, Rošnja 26, KLO
Starše.
Skoraj novo ročno stiskalnico za sadje
in grozdje prodam. Vprašajte v upra-
vi lista pod »Stiskalnica«.
Iščem poslovodjo z mojstrskim izpitom
za krojaško obrt v Ptuju. Ponudbe
na Zupančič Olga, Ptuj, Cankarjeva 6.
Okrajno gledališče Ptuj
Sobota, 21. aprila ob 20: »Veseli ve-
čer«, II. program. Osemnajstič, Napo-
vedujeta, pojeta, razpravljata in »gu-
čita« Marulelv in Matjašek.
Nedelja, 22. aprila ob 15.: Fran Žižek:
»Miklova Zala«. Dvaintridesetič. Zadnja
nedeljska in popoldanska predstava
Petek, 27. aprila ob 20.: Fran Žižek:
»Miklova Zala«. Triintrldesetič. Nepre-
klicno zadnja predstava. Slavnostna
predstava v proslavo 10-letnIce OF. V
vlogah Zale in Tresoglava gostujeta
Janja Baukartova,, članica Zabavnega
gledališča v Mariboru in Jože Mlakar,
član SNG v Mariboru, Inkaso predsta-
ve je namenjen kot prispevek za grad-
njo Kulturnega doma v Trstu.
Nedelja, 29. aprila ob 15.: »Veseli ve-
čer«. II. program. Devetnajstič. Napo-
vedujeta, pojeta, razpravljata in »gu-
člta;< Marulek in Matjašek. Smeh...!
_ * _
Tržne cene v Ptuju
v sredo, 18. aprila 1951
Zelenjava: Kislo zelje 40 din kg; če-
šenj 300 din kg; čebula 200 din kg; špi-
nača 80 din kg; motovileč 110 din kg;
regrat 100 din kg; fižol 65 din kg;
krompir 25 din kg; repa kisla 14 din kg;
čebuljček 600 din kg; korenje 40 din kg.
Sadje: Suho sadje 90 din kg.
Perutnina: Kokoši 450—500 din kom.
Mlečni izdelki: Mleko 25 din liter;
surovo maslo 600 din kg; sir 100 din kg;
smetana 120 din liter.
, Mesni izdelki: Klobase 300 din kg;
mast 500 din kg; prekajeno meso 450
din kg; zaseka 400 din kg.
Mlevski izdelki: Bela moka 170 din
kilogram; ržena moka 80—90 din kg;
ajdbva moka 90 din kg; koruzna moka
70 din kg; koruzni zdrob 80 din kg;
koruza 55 din kg; ajdova kaša 120 din
kilogram; prosena kaša 90 din kg.
Razno: Jajca 9—10 din kom., jedilno
olje 600 din liter.
Mestna ekonomija prodaja na trgu:
Spinača 30 din kg; jajca 8 din komad;
pori 30 din kg.
Trgovina zadružnega sklada še ne
more občutno vplivati na cene na trgu,
ker se še KZ in KDZ ter ekonomije
kot drž. posestva premalo udejstvujejo
na trgu. '        P. A.
Iiielif ilci sejte ved sirke za metle
Dosedanji pridelek sirka se je v Slo-
veniji uporabljal za domače potrebe, pa
še za te ni zadoščal. S povečanjem setve
Sirka metlaka bi zagotovili surovine na-
šim riPtlarnam, katere so bile do sedaj
primorane nabavljati sirkovo latje iz
sosednjih republik ter so krile potrebe
v Sloveniji s celotne potrošnje predme-
ti iz sirka.
Sirek je rastlina, ki je poznana sle-
tiernemu kmetovalcu, saj jo seje skoro
vsak kmet na obronkih njiv toda le za
lasno uporabo. Nujno je, da povečamo
setev sirke, da bo pridelek zadostoval
ne le za lastne potrebe, temveč da ga
bomo prodali našim metlarnam za izde-
lavo metel in drugih izdelkov, ki so v
našem gospodinjstvu neobhodno po-
trebni Za sirkovo latje, kakor tudi za
seme je veliko zanimanje in povpraše-
vanje tudi v inozemstvu. Vsekakor bi
se dala izvoziti večja proizvodnja te
dragocene rastline, za kar bi prejeli po-
trebne devize.
Cena sirkovega latja je letos precej
ugodna. Cena prvovrstnega latja z
20 cm stebla in od 55-75 cm dolgim lat-
jem je določena za 1 kg din 45, drugo-
vrstno latje z 25-55 cm dolgim latjem
in 20 cm dolgim steblom je cena din 35,
za kg tretjevrstnega latja., ki je dolgo
3'-"") cm z 20 cm dolgim steblom, (kate-
ro pa je vsled vremenskih neprilik ali
slabega ravnanja polomnjeno) din 20.
Pod V. vrsto spada vse ostalo latje ne
glede na dolžino in kakovost ter se pla-
ča po 10 din za en kilogram
Sirkovo seme se bo odkupovalo po
tržnih prostih cenah, ki bodo določene
r '"-SA-u odkupa   Vsak  pridelovalec, ki
sklene pridelovalno pogodbo s Kmetij-
sko zadrugo, mu je dana možnost na-
kupa v KZ 70 kg umetnih gnojil na
vsakih 1000 kg sirltovega latja.
Iz gornjega je razvidno, da se kme-
tovalcem nudijo dobri odkupni pogoji.
Ako pa računamo, dna se na cn hektar
pridela 10 do 14 mc sirkovega latja in
16 do 20 mc semena (zrnja), znaša
vrednost za kmetovalca iz enega hek-
tarja cca 130.000 din, dočim se pri dru-
gih poljskih kulturah težko doseže ena-
ka vrednost.
Originalno seme sirka metlaka da
lepe pridelke, latje zraste pri dobri
negi od 60—80 cm dolgo in tudi več.
Seme italijanskega sirka za metle je na
razpolage pri vseh kmetijskih zadru-
gah. Domači sirek je degeneriran, zra-
ste krajše latje In da manjši pridelek
Zaradi tega se priporoča kmetovalcem,
ki bodo letos sejali sirek, naj pravo-
časno nabavijo boljše seme v svoji
kmetijski zadrugi
Sirek uspeva povsod, kjer raste ko-
ruza, najboljše pa v vinorodnih prede-
lih. Vročina mu zelo ugaja, sušo dobro
prenaša. Sirek rabi globoko, rahlo zem-
ljo, ki je bila prejšnje leto dobro po-
gnojena. V taki zemlji lahko razvija
korenine. Za pridelovanje latja za
metle se seje kot čista kultura ali na
obronkih njiv. Setev med koruzo se ne
priporoča, ker zori pozneje kakor ko-
ruza. Seje se v istem času kakor ko-
ruza v vrste katere naj l)odo v raz-
dalji 50 cm, rastlina v vrsti pa 20 do
25 cm. Za tako setev se potrebuje se
mena 20 do 30 kg na 1 ha.
Za sirek velja  isti  plodored  kakor
pri koruzi.  Zemljo je treba gnojiti z
vležanim  gnojem   Gnojenje s svežim
hlevskim gnojem se ne priporoča, ker
povzroča neenakomerno rast in — zo-
renje latja. Nezrelo latje je mehko in
manjvredno. Dobro je gnojiti s super-
fosfatom in kalijevo soljo.  Obdelava
sirka je ista kot pri koruzi. Zreli sirek j
se požanje v suhem  vremenu  ter  sej
istočasno poreže latje z 20 cm dolgim i
steblom,   katero  se  razgrne na kupe \
požete sirkove slame ter se pusti ne-
kaj dni na soncu,  da se delno  osuši.
Pozneje se sirkovo latje suši v kozol- ,
cih ali podobno.  V kozolcu  se mora \
vložiti latje tako, da visi navzdol in i
ga tako pustimo do popolnega osušenja, i
Pri mlačvi je treba zelo paziti, da se
latje ne poškoduje (polomi).
Sirkovo zrnje (seme) se uporablja
kot dobra krma za pitanje prašičev. V
nekaterih krajih to zrnje uporabljajo
v zmesi drugih žit za ljudsko prehrano.
Vsekakor je vrednost sirkovega zrnja
enaka koruzi.
Ker je gojitev sirka za metle renta-
bilna za vsako kmetijsko gospodarstvo
in daje dober vir dohodka, priporočamo
kmetovalcem in kmetijskim delovnim
zadrugam, da posejejo čim večje po-
vršine s to kulturo.
Da si zagotovimo plansko potrebo
sirkovega latja, je nujno, da vsi pri-
delovalci predhodno sklenejo pridelo-
valno pogodbo s svojo kmetijsko za-
drugo, kjer se dobijo tudi vsa ostala
navodila. M, M.
Setev mešanice detelj in trav donaša
več kakor čisti posevek
v zadnjem času toliko povdarjenega
dviga živinoreje si ne moremo zamisli-
ti broz istočasnega dviga proizvodnje
krmskih rastlin. Da bi to dosegli, ob-
stoja mnogo načinov, najpreprostejši pa
je vsekakor ta, ki ga v pričujočem
članku obravnavamo, ker za ta način
ne zahteva novih površin, niti kakšnih
posebnih agrotehničnih ukrepov, ki jih
tudi naša kmečka gospodarstva ne bi
zmogla ali znala izvesti.
Kmečkim gospodarjem je znano, da
včasih razne vrste detelje odpovedo, po-
sebno, če je njih razvoj vezan, na ne-
povoljne prilike (zemlja., klima). Stro-
kovnjakom je u.spelo po mnogih posku-
sih dokazati, da se temu uspešno lahko
izognemo, če gojimo deteljo pomešano
z drugimi travami.
V čem je pravzaprav prednost seja-
nja takšne mešanice? Vemo. da imajo
različne rastline različne korenine in
različne potrebe po hranilnih snoveh,
kakor tudi različne zahteve glede kli-
me. Detelje n. pr. poganjajo svoje ko-
renine globoko v zemljo, nasprotno pa
je s travami. Trave imajo docela dru-
gačne potrebe v pogledu količin kakor
tudi vrste hranilnih snovi, kar je stro-
kovno ugotovljeno na pepelu detelje, ki
vsebuje trikrat večje količine magne-
zija, štiri in pol krat več apna ter za
eno črtrtino več fosfome kisline, kakor
n. pr. trava — mačji rep. Detelje ne
črpajo dušika iz zemlje, temveč ga
usvajajo iz zraka ter ga lahko oddajajo
celo drugim ra.<ytlinam. ki skupno z nji-
mi rastejo. Črpa pa detelja iz zemlje
fosfor, kalij, apno, vendar le iz glob-
ljih plasti, kamor segajo njene koreni-
ne. Tako detelje ne izčrpavajo gomjin
plasti, kjer za to preostaja  hranilnih
snovi za trave, če z njimi skupno raste-
jo. V tem je pa tudi prednost sejanja
mešanice, ker se zemlja mnogo bolj go-
spodarsko izkorišča, in zaradi boljšega
pridelka več donaša, ki so poleg tega
bolj zagotovljeni, ker rastlinam nikdar
ne more zmanjkati hranilnih snovi v
takšni meri, kot če sejemo le čisti po-
sevek.
Takšna mešanica trav in detelje je po-
leg navedene še boljša kakor čisti po-
sevek zaradi tega, ker laže prenaša
mraz in sušo, ker deteljo pred obojim
ščitijo odpornejše trave. Mešanica je
pa tudi odpornejša napram raznim rast-
linskim boleznim ter živalskim škod-
ljivcem, ker škodlijvci detelj ne napa-
dajo trav in obratno. Ce v mešanici
propade ena vrsta rastlin, se bolj raz-
vijejo druge vrste in nadomestijo iz-
gubo v donosu, ki bi sicer nastala. Po-
sebno črna detelja je tista rastlina, ka-
tero radi napadajo razni škodljivci in
bolezni, tako da se kmalu pokažejo v
deteljišču prazna mesta. Z gospodar-
skega stališča je večkrat važno, če se
mešanica lahko prej seje na isti povr-
šini kakor čista detelja. Ce se namreč
čista detelja prezgodaj seje na isti po-
vršini, jo zelo rad napade deteljni rak,
ali pa se pojavi utrujenost zemlje za
detelje. Mešanico pa lahko v plodoredu
sejemo večkrat. Gojimo io lahko c-?lo
na takšnem zemljišču, ki je za samo de-
teljo ž3 prelahlo in ki na njem ne bi
u.spevala. Mešanica je tudi bolj narav-
na živalska hrana, kakor posamezne či-
ste kulture, ker vsebuje za prebavo
u.""dneiše razmerie hranilnih snovi.
Zraven vsega tega pa Imamo še eno
prednost in sicer v tem. da se pokošeno
seno hitreje suši ter da košnja ne
zahteva določenega rasa. Ce pa meša-
nico krmimo v svežem stanju, živine ne
bo napelo, kot se to večkrat dogodi pri
krmljenju s samo detelio
Ing. Zoreč Egon.
Uredništvo m uprava: Ptuj  MLO. II. Dad«tropje - Telefon štev   156 - Čekov,,, racuri pri Narodn  banki Ptuj §t  n4,^9030*,3 - Urejuje uredniški odbor  -   Udtovorni uredn k V rabi   Jože -
Kokopisov tie vračamo - Naročnina 156 din za leto 1<^51 se Dlača vnaprei- — iiska Manourska usKarna. Maribor.