ček. račun: Ljub« ljana št 10.690 ia 10.349 za inseratej Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 l) prava: Kopitarjeva 6. telefon 299i Uhaja nik dn ajntraj. rasen ponedeljka ta dneva po prazniku Telefoni arednlitvai dnevna alniba 2050 — aočna 299*. 299« ta 209« Naročnina mesečno 23 Din. za inozem-atvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi al. 6/DI f Svetozar Pribičevič S Svctozarjem Pribičevičem, ki ie 15. t. m. umrl v Pragi, je stopil za vedno s politične, po-zornice Jugoslavije mož, ki je igral v prvem desetletju noše mlade države zelo vidno in usodno vlogo, ki je pa potem naenkrat ugasnila v veliki tragiki poslednjih let njegovega burnega življenja. Pribičevič je bil sin tistega liškega rodil, ki je stoletja noč in dan stal oborožen na straži zoper sovražnika, s katerim se je brezobzirno bil na žive in mrtve v junaškem mejdanu, ki mu ni dal prilike, da bi v miru gTadil in ustvarjal; takšno je bilo tudi življenje in delovanje tega izredno zanimivega moža, ki ni znal drugega kakor se boriti, boriti do zadnjega diha z najiskre-nejšim prepričanjem, da je njegova stvar prava. Kadar pa je bilo treba ustvarjati trajne temelje mlademu državnemu telesu Jugoslavije in preko vseh razlik vzporediti v skupno sodelovanje vse tako zelo raznorodne in raznovrstne sile jugoslovanskih narodov, je pokojni odpovedal, ker je bil neukrotljivo strastna in vsako mejo prezirajoča, izključno borbena natura. Kakor vsem takim ljudem, če so od Boga t»ko bogato obdarovani kakor je bil on, mu je bilo psihološko gibalo političnega delovanja osebna čast — čisto vojaška oznaka — izredno razvito samoljubje, neizmerna ambicija, postavljena v službo ideje, ki po v gotovih važnih momentih potrebuje tudi skrajnega samozatajevanja, zapostavljenja osebe in pomir-Ijivosti, lastnosti, ki iih pokojnemu rojenice niso bile položile v zibel In tako se je pojavil ko meteor, bleščal na našem političnem nebu, od enih čez mero oboževan, od drugih strasino sovražen, in ko meteor ugasnil, zapuščajoč za seboj sočutje z osebno tragiko njegove politične borbe in pa spoštovanje njegove osebne poštenosti, pred katero moro klonili tudi meč nasprotnika, zakaj pokojni Pribičevič se ni s svojim političnim položajem, na katerem ie igral dolgo vodivno vlogo v naši državni politiki, nikoli okoristil in je umrl v revščini. Najsvetlejša doba pokojnikovega političnega delovanja spada v niegovo mladost in v mlada moška leta, ko je bil v prvi vrsti onih, ki so v hrepenenju po svobodi Jugoslovanov rušili habsburško cesarstvo. Posiavii se je med tiste, ki so jugoslovanski iredentizem družili s tako imenovanim svobodomiselstvom, kar je na Hrvatskem, njegovi politični domovini, bilo takrat nekaj novega. Kot tak je bil že izpočetka izrazit in hud centralisi, je zamislil tisto iugoslovensko nacijo, ki nai nastane iz popolnega izbrisanja naših naravnih narodnih razlik in tako poslal najizrazitejši glasnik jugoslovanskega iniegralizma, ki ga je potem v novi državi skušal realizirati s skrajnimi sredstvi državne sile, neozirajoč se na to, da je zašel s tem v popolno protislovje s svojo liberalno demokratično ideologijo; toda protislovnost političnega mišljenja in delovanja je spadala k bistvu ekstremnega Pribičevičevega značaja. Hrvatsko-srbska koalicija, ki jo je pokojni 1. 1906 zasnoval ali bistveno zasnovati pomagat, je bila mišljena kot prvi politični korak l< absorbciji Hrvatov in Srbov ter pozneje Slovencev v eno samo »nacijo«, pri čemur mu je s svojimi težnjami in simpatijami od Slovencev priskočila na pomoč dr. Zerjavova struja. Bila pa ic hrvatsko-srbska koalicija mogočno orodje, s katerim je Pribičevič pomagal razbijati skup avstroogrske monarhije, ki mu je nehote preskrbela slavo s proslulim ve-leizdajniškim procesom, s katerim se ie z avstrijskim režimom vred večno osramotil sloveči zgodovinar Friedjiing. Ob razpadu habsburškega ccsorsiva vidimo Pribičeviča, kako sc pridruži onim našim politikom, ki so začeli delo za zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v avstrijskem parlamentu I. 1917 in 1918 in so ustanovili Narodno Viieče v Zagrebu kot čislo samostojno politično lelo, ki ie bilo predvsem po prizadevanju dT. Korošca ludi mednarodno priznano kot zakonita samostojna vlada Jugoslovanov bivše monarhije. Svetozar Pribičevič je bil v tej vladi podpredsednik in je s svojimi političnimi somišljeniki preskrbel za to, da je bil dr. Korošec poslan v Pariz, kar je jugoslovenskim integralistom omogočilo, da se je 1. decembra 1018 izvršilo zedinjenje s predvojno Srbijo v kraljevino SHS v tisti centralistični obliki z unitari-slično tendenco, ki ni odgovarjala in ne odgovarja stališču Slovencev in Hrvatov in je potem tudi v srbskem narodu zaradi svojih še danes ne premaganih posledic rodila opozicijo, neprestana benia in težkoče, na katerih bolehamo. To politiko je potem Pribičevič dosledno nadaljeval do leta 1928, ko se je v njem izvršil nenadni in temeljili preobrat, ki je osupnil vso javnost, ki ni slutila, kakšne možnosti skriva v sebi silovita, iz-bruhajoča in k naijpresenetljivejšim reakcijam nagnjena Pribičevičeva priroda. Pribičevič je bil potem notranji in prosvetni minister v številnih vladah, leta 1918-1920, 1921, 1922, 1924, 1925, njegov vpliv pa je bil neprekinjeno velik in usoden, naj je bil v vladi ali v opoziciji in je ves čas po raznih potili in na najrazličnejše načine dajal smer naši državni politiki v smislu nesrečnega .unitarizma, kateremu je Pribičevič ustvaril kot idejni oče in aktiven sotrud-nik v vladi zakonito podlago v Vidovdanski ustavi v strastni borbi zoper dr Koroščev avto-nomistični načrt v ustavotvorni skupščini. Načela ie ustave je Pribičevič izvajal in pomagal izvajati z vso silo oblasti, s pomočjo režima, ki so ga Hrvati ovekovečili z imenom batinaškega režima, s sodelovanjem nelegalnih oboroženih čet, med katerimi je bila na prvem mestu zloglasna Orjuna, in s preziranjem vseh demokratičnih načel in metod, kjer sc mu je to zdelo potrebno. V Sloveniji so ta policijski režim pod vrhovnim vodstvom Pribičeviča izvajali tako imenovani demokrati, danes )NS, ki za njim niso zaostajali v brezobzirnosti metod, ki so v komaj pretekli dobi dobile svojo dovršeno obliko pod fašističnimi re-žirra generala Živkoviča, Srskiča, Uzunoviča in Jevtiča. „ ., .. .„ . ... » ,, V teh režimih pa Pribičeviča m bilo vec. V letih 1927, 28 se je izvršil v njem političen preobrat, ki sc ie tiho že nekaj let prej pripravljal. Ta preobrat je sicer bil izpočetka bolj taktičnega značaja, ker je Pribičevič v približanju z narodno kmetsko stranko Hrvatov, s katero je že iz avstrijskih časov živel v smrtnem( sovraštvu in ničnega voditelja pozneje kui oblastodržcc prega jal, kjer in kolikor ie le mogel, videl edino sred- Razgovor z dr. Milanom Hodžo in Antonescujem Od našega urednika Ministrski predsednik češkoslovaške republike dr. Milan Hodža napravlja vtis resnega, močnega, žilavega intelektualca, ki se le redko nasmeje in je pripravljen na vsako vprašanje odgovorili temeljito kakor vseučiliški profesor. Občevanje z njim je lahko. Ni ga jezika, ki bi ga v tem jezikovnem babilonu ne obvladal. Z vsakim človekom govori z isto lahkoto v njegovem ma-ternem jeziku. Zaradi tega je silno oblegan. Vse ga rado ima Na Slovence se z veseljem spominja. So to spomini na skupne boje v sedajj že davnih, a slavnih časih. Vsa v politiki in v kulturi znana slovenska imena so mu domača. Človek ima vlis, da je doma v Sloveniji in govori z domačinom, kajti tudi njegova čista srbohrvaščina se beseda za besedo počasi spreminja v slovenščino, »ki sem K> svojčas tudi govoril, a še rajši pel«. Razgovor preide noto na megovo izjavo v Pragi pred par dnevi in na sedanjo konferenco Male zveze. Vlis imamo, da se po 15 letih v ustroju MZ nekaj važnega dogaja, ga vprašam. »Se dogaja,« odgovarja, »in je tudi važno. Od čiste politike prehajamo na gospodarsko polje. Politično prijateljstvo in zavezništvo, politično sodelovanje in medsebojna pomoč, to so stvari, ki sc same po sebi razumejo O njih ni treba več razpravljati. Položiti pa iih je treba na realne potrebe vsakdanjega življenja.« »Vaš ministrski predsednik ima v tem oziru silno zanimive pobude, ki jih bomo upoštevali A tudi mi ne počivamo! Popraviti hočemo sedaj hitro, kar smo zarodi obstoječih ovir morali zavlačevati. Mala zveza jc naša velika domovina, kjer se hočemo gospodarsko udejstvovati. Zadnje čase smo videli, da so čisto druge gospodarske sile poskušale prodreti v Srednjo Evropo in na Balkon. Življenje ic življenje. Mi nismo bili v stanu z njimi konkurirati in tudi nismo mogli od naših prijateljev pričakovati, da še nadalje čakajo v gospodarski stiski, dokler, da bomo tudi mi v stanu priti k njim z enakovrednimi okoliščinami « »Zaradi tega smo sklenili, da tudi mi svoje gospodarske sile zberemo. Noš sklep ie storjen! Načrt je golov in začne delovati z dne 1. oktobrom. V Pfagi smo ustanovili gospodarsko centralo, ki ima nalogo iskati na področju Male zveze potrebe, kjer hi se noš kapital mogel udejstvo-vati. Teh potreb je veliko Tozadevne infomaciie je ireba zbrati, prerešetati in znanstveno tehnično presoditi, če so dobičkanosne in priporočljive. Poleg informacij po potrebuiemo tudi kapital, ki jc takoj pri rokah, kakor hitro se pojavi kjerkoli pobeba po njem. Dosedaj smo mnogo ugodnosti izgubili, ker nismo bili pripravljeni, ker nismo takoj imeli sredstev pri roku',1 in so nas drugi, bolj pripravljeni kakor mi, prehiteli.« »Naša gospodarska centrala v Pragi bo torej opravljala to dvojno službo, zbirala in formacije o potrebah in zbirala denar za kritje teh potreb. Za mene ni nobenega dvoma, da bodo naše politične zaveznice rajši sc.ole po naši roki, ako jim nudimo enake ugodnosti. To je ludi smisel Male zveze.« Če je ta načrt samo etapa v njegovem (Hod-žovem) načrtu »o poti v Berlin, ki vodi skozi organizirano Podonavje,« ga vprašamo. Ves navdušen vzklikne: »Tako je, to je prva etapa. Jaz od svojega načrta, v katerega sem se zagrizel, niti za las ne odstopim- To je prva etapa. Kajti podobno gospodarsko centralo, kot jo dobimo mi, bosta ustanovili tudi vaša jugoslovanska in romunska vlado. Tako si bomo potrebe po kapitalni pomoči krili v lastnih političnih območjih, kakor bomo ludi potrebe po odkupu živil in sirovin istotako krili iz lastnih bogastev Mi smo vsi za sodelovanje z Nemčijo, toda naše sodelovanje z njimi ne sme biti podobna družbi levov in malih bitij, ampak družbi enakovrednih in cna-komočmli narodov.« »Ko se bomo sami med seboj drug drugemu približali tudi na gospodarskem področju in postali v gospodarstvu, torej v svojem vsakdanjem življenju drug od drugega odvisni, lako da bomo tudi vtelesnih potrebah drug v drugega pomoč lahko stvarno zaupali, potem ni nobenega razloga, da se noš gospodarski sistem tudi lahko razširi na države rimskega bloka, kar sem tudi že večkrat poudaril « »To povejte Slovencem in pristavite, da prihaja čas, ko bo Malo zveza ne samo v čisto izključnem političnem oziru, ampak tudi v vprašanjih gospodarske dobrobiti postala predmet ljubezni vseh zavezniških narodov. Takrat bo popolna in bo nepremagljiva velesila.« Predsednik dr. Hodža ie h koncu še dodal, da je stvarno gledanje na vsa vprašanja, ki se tičejo Male zveze, in ki ga izraža slovensko javno mnenje, pravilno in pošteno. Da je pravilno, je dodal, dokazuje stremljenje vseh treh vlad, da podprejo zgradbo male Irozvze z neporušljivimi, danimi potrebami, odgovarjajočimi gospodarskim temelji in predpogoji. Slovence po »Slovencu« najiskrenejše pozdravlja. Romunski zunanji minister Antonescu je na irvi pogled finančnik. Obraz bankirja, sive oči „akšnega jeklenega magnata. Titulescu je bil romantik, pesnik, ki se je ob žuborenju svojih geni-jalni darov kaj rad opijanil. Antoncscu govori malo, tehta vsako besedo in mu v razgovor neprestano vhajajo bančni izrazi. Čestitamo mu, da je uspel odnesti iz Pariza dve milijardi dinarjev posojila za romunsko obo roževanje. Francozi le neradi posojajo. Antoncscu jih je pa le ukanil. Okrog usten mu zaigra za-smehljaj, češ, to je bilo pa le mojstersko delo. Vprašamo ga, če bo tudi v Malo zvezo prinesel s seboj svoje finančne darove. Zopet sc malo nasmehne. Vse bo radevolje prispeval samo da bi ta trozvezna domovina postala še bolj trdna, še bolj udarna, še bolj udobje ustvarjajoča. »Saj ste slišali, kaj smo z vašim ministrskim predsednikom sklenili. Pred našiin odhodom iz Bukarešte sta dr. Milan Stojadinovič in Tatarescu podpisala petrolejsko pogodbo, ki je iinančen uspeh prvega reda. Slične pogodbe imamo ze z drugimi državami, z Anglijo. Italijo. Francijo. Saj se samo čudim, da je z Jugoslavijo nismo imeli. Danes se to zdi samoposebi razumljivo, a priti jc moral dr. Stojadinovič, da je to prvi sprožil. Mi smo radevolje ugodili. Mi bomo zaslužili, ker smo konccsijo oddali, naši delavci, naše železnice bodo služile. Vi pa tudi. Imeli boste svoj ceneni bencin. Na gospodarskem polju imamo šc več takšnih mož nest?, jih bomo pridno iskali. Takšne pogodbe so kvadre, ki jih polagamo pod stavbo Male zveze, da bo še bolj trdno stala.« Ce pomeni odhod Titulesca spremembo romunske zunanje politike, ga vprašamo. — »Nc, vse ostane pri starem. Po stari poti gremo naprej. Samo sredstva bodo morda druga.« — 1 udi glede Rusije vse pri starem? — »Tudi novih pogodb ne bomo dodajali. Dosedanje so že tako izčrpne, da nas obojestransko zadovoljujejo. Posvetili pa bomo veliko pozornost vojski in obrambi domovine. V našem narodu je mnogo čistega nacionalnega duha, ki to hoče in pozdravlja in jc tc krepke volje romunske vlade vesel « Antonescu se čudi govoricam, da se v Mali zvezi kaj ruši. »To je absurdno. Saj je lc nasprotno res. To ve ves svet Ves čas smo sc razgovarjali v najlepšem soglasju. Nikjer ni nesoglasij. Prav nikjer. Povsod je najboljša volja obstoječo harmonijo podpreti še z gospodarskimi ukrepi, ki bodo vsem trem naredom vrnili zavest, da se da pod streho Male zveze politično najbolj varno, a gospodarsko najbolj udobno živeti. Tudi Antonescu pozdravlja Slovence in želi kmalu priti na Bled. Iz vseh teh treh važnih izjav, danih izključno za »Slovenca«, zveni nova volja, ki bo politični aktivizem v Mali zvezi oplodila z gospodarskim. Bratislavski kongres, ki je spočetka izgledal pust in dolgočasen, pa je postal mejnik v razvoju Male zveze, mejnik, ki napoveduje boljše čase, ko boino s pomočjo političnih zvez smeli upati, da zlezemo iz gospodarskih stisk v dobo večjega udobja. Odločilna borba za Madrid se \e ze začela -J- Svetozar Pribičevič Madrid, 16 sept. c. Bele čete generala Franca so pri Madridu izvršile prodor. Po dolgi bitki so beli predrli postojanke rdečih pri Talaveri in razbili središče rdečih obrambnih divizij na tem delu fronte. Štab rdečih čet se je moral hitro umakniti za 60 km proti jugu in se je ustavil iele pri Santa Olalia del Domingo. Toda bela letala so takoj odkrila te postojanke in začela bombardirati štab. Bele čete so med tem že vdrle 8 km pred Santo Olalio del Domingo. Postojanke rdečih čet severno in južno od Ta-lavere so postale nevzdržne. Iz Madrida je bilo danes hitro poslanih več bataljonov katalonskih miličnikov. Na severu je general Molle izdal povelje, da se mora takoj začeti sploSen napad v oddelku So-mosiere in da morajo iti v bojno vrsto vse razpoložljive rezerve. Radio v La Corugna poroča, da )e padec Madrida Ie še vpralanje nekaj dni. V Madridu se že vlada pripravlja na odhod. Več ministrov je že mislilo oditi iz Madrida, toda ministri sami so nadzirani od ekstremistov in ne smejo več nikamor. Predsednik republike Azana je dobil posebno stražo, ki naj ga ščiti, češ, da je bil proti njemu nameravan atentat. Toda ta četa ekstremistov razpolaga popolnoma z Azano. Slično stražo ima tudi Largo Cabalero. Pariz, 16 sept. c. Po današnji seji vlade se je govorilo po Parizu, da francoski vladni krogi menijo, da je položaj madridske vlade nevzdržljiv in da je usoda Larga Caballera že zapečatena. Nova ojačenja iz Maroka Burgos, 16. sept. b. Na seji vlade je bilo sklenjeno, da se vsi pristaši španske ljudske fronte proglasijo za brezpravne elemente. Njihovo premoženje bo zaplenjeno v korist države. General Franco je čez Gibraltar spravil zopet večje sile kolonijalnih čet iz Maroka. Sklenjeno je bilo, da sivo, da se spričo vedno večjega nasprotovanja njegovi strastni, nepremišljeni in vedno hujše notranje spore in napetost rodeči politiki, ki mu je rodila sovražnike tudi v vseh srbskih strankah, vzdrži na krmilu oziroma na svojem vodilnem ali vsaj zelo važnem položaju. In tako sc ie iz-cimiin čudovila zveza s pokojnim Radičem, v katero je potegnil s seboj tudi dr. Žerjava, oziroma dr. Krameria, Puclja in vse ostale demokrate v novi politični tvorbi KDK (kmetsko demokratski koaliciji) ki je šla taiko daleč, da je v usodnem letu 1928 dne 1. avgusta v Zagrebu, kmalu zatem pa na konferenci slovenskke KDK v ljubljanski Kazini v navzočnosti vseh njenih voditeljev, sklenila resolucije, ki so sc izrekle za federalivno ureditev države, zahtevale ustavotvomo skupščino in zanikale zakonitost tokratnega parla-menta in vlade Kljub taktičnemu značaju tega skoka v nasprotno skrajnost pa je v Pribičeviču brezdvomno odločilno delovnJo tudi razočaranje nad sadovi njegovega unilarističncga centralizma, ki jc povzročil nasprotno skrajnost, tako da je bil resnično ogrožen obstoj naše države. Pokojniku je ravno to v največjo čast, da se je na psihološki podlagi njegovega ncutešljivcga in neute-šenega političnega oblastiljubja, ki je bilo v njem čez vse meje razvito, obenem rodilo spoznanje krive poti, na katero ga je bilo privedlo, tako da je preokrcnil sedaj v popolnoma nasprotno smer z islo strastnostjo in doslednostjo, kakor je preje hodil po poli centralizma, unitarizma in hegemonije ene stranke, ki si jc po krivici prisvajala privilegij edine državotvornosti, patriolizma in pravega jugoslovanstva Tega poguma njegovi bivši najintimnejši tovariši iz KDK niso imel« In tako jc umrl kot borec, kar ic vedno bil, v tem oziru vedno zvest sebi, in jc svoje velike zmote odkupil s trpljenjem, kt ga jc rodilo ludi njegovo odkrito spoznanje in priznanje ler preobrat, iz katerega ga je vedla zadnja pot do aroba. kicr ie mir, pozabo in sprava ter odpuščanje. bo sedaj general Molle poslal čete proti Guadara-ni, poprej pa jim bo dal štiri dni odmora, da se odpočijejo. Proti Bilbao pa bodo operirale tamkajšnje baskiške organizacije, ki so prešle na stran vlade. Potrjuje se vest, da je uporniška ladja v bližini Cadixa potopila vladno podmornico >Chiezi«, ki je kontrolirala prehod ladij. Pariz. 16. sept. b. Iz glavnega štaba ujiorni-kov poročajo, da bodo nacionalisti kmalu rešili junake iz Alcazarja. Za operacije proti Madridu razpolagajo uporniki z dobro oboroženo armado, ki šteje 170.000 mož, število upornikov 1111 ostalih frontah pa znaša 500.000. Tudi Francifa ie obupafa nad Madridom Pariz, 16. sept. b. V francoskih vladnih krogih vedno bolj prevladuje prepričanje, da bo v najkrajšem času prišlo do odločilnega preobrata v Španiji. Tukajšnji zastopnik madridsko vlade je izjavil časnikarjem, da je obramba španske prestolice združena vedno z večjimi težavami in da bo bržkone potrebno, da vlada prenese svoj sedež v Valcncijo. Res jc, da je prišlo v Pariz tnili mnogo vodilnih levičarjev iz Španijo, ki imajo posebno misijo. Tudi bivši španski minister Lorroux, ki sc je sedaj izjavil za nacionaliste, jc prispel v Pariz. Neki socialistični poslanec, ki je prispel iz St. Scbastiana, jc izjavil časnikarjem, da lin morala madridska vlada pasti, nli pa pobegniti. Lerroux za nacionaliste Lishonn, 1(5. sept. b. V tukajšnjih političnih krogih je povzročila največjo senzacijo izjava, ki jo je dal bivši španski ministrski predsednik in vodja španskih radikalov Lerroux. Njega so vsi desničarji stalno obtoževali, da bo 011 kriv, če pride v Španiji do meščanske vojne, ker je kazal nepojmljivo popuščanje prolt levičarjem. Sedaj je Lerroa* javno priznal svojo napako ter se odločil zn španske^ upornike. Lerrou* pravi, da to, kar se sedaj dela v Španiji pod madridsko vlado, ni več režim, temveč zločinski teror, ki ga 011 ne more več odobravnti. Lerroux je dejal, da ne more nič več molčati, ker teror in barbarstvo v Španiji prekašata vse meje človečnosti. Portugalska tujska legija Lishonn. 16 sept. h. Vlada ie na včerajšnji seji sklenila osnovati portugalsko tujsko legijo, v katero bo sprejemala portugalske državljane v starosti od 18 do 50 let. Ta legija bo imela preil vem nalogo pomagati rednim četam v domovini in v kolonijah v slučaju neredov. Legija je ustanov-Ijena prdvsem zn borb,, proti komunizmu in iiuiir-hiimn. Presenetljivo zbližanje Bastid izjavlja, med Francijo in Nemčijo da pričakuje popolnega preobrata v irancosko-nemšhih odnošajih Pariz, 17. sept. b. Jutranji sFigaro« poroča, da se je francoski trgovinski minister Baslid včeraj sestal s Hitlerjem na motornem čolnu ter napravil z njim izlet na VVannseeu pri Berlinu. Na Tem setanku sta bila navzoča tudi nemški minister za propagando dr GObbels in pa guverner dr. Schacht. Nemški kancler Hitler je pri tej priliki dejal francoskemu trgovinskemu ministru Bastidu, da je Nemčija pripravljena izvesti omejitev oboroževanja, če- se Francija odreče zvezi s sovjetsko Rusijo. Razen tega je Hitler pripravljen s Francijo skleniti gospodarsko in kolonijalno pogodijo. Berlin, 16. sept. b. Po informacijah iz zanesljivega vira je prišlo med francoskim trgovin- skim ministrom Bastidom in guvernerjem nemške državne banke dr. Schachtom do sporazuma v gospodarskih odnosih med Francijo in Nemčijo. Trdi se, da je doseženi sporazum zelo pomemben in da bo povzročil močan preobrat- v odnosih med obema državama. V glavnih črtah so izdelane smernice za čim večjo izmenjavo blaga med obema državama, radi česar se bo trgovinski promet zelo povedal. Trdi se, da je Bastid izjavil ozkemu časnikarskemu krogu, da jo zelo zadovoljen z izidom svojega obiska v Berlinu in da se je sporazumel z merodajnimi nemškimi osobami mnogo hitreje kakor je pričakoval. Težak položaj Francije Leon B um bo govoril — Komunisti čedalje bolj agresivni Nevarnost preloma z Anglijo Pariz, 16. sept b Francoski ministrski predsednik Leon Blum se je nenadoma odločil za velik zunanjepolitični govor, ki ga bo imel jutri v pariškem radiu. Ta nenaden sklep Leona Bluma je v vsej francoski javnosti in tudi v zunanjih političnih krogih imel precejšen odmev, ker si ne morejo tolmačiti, kaj je nagnalo francoskega ministrskega predsednika, da -matra naenkrat za potrebno javno govoriti o zunanji politiki Francije. Nekateri so mnenja, da bi moral Blum odgovoriti jutri nemškemu državnemu kanclerju Hitlerju, drugi pa zopet trlijo, da se je Leon Blum odločil za javio besedo o zunanji politiki predvsem zaradi obupnih notranjepolitičnih razmer. Ta druga verzija je mnogo bolj verjetna, ker je znano, da je v francoskih delavskih množicah, ki jih hujskajo komunisti, veliko nezadovoljstvo zaradi nevtralnega stališča vlade ljudske fronte napram dogodkom v Španiji. Zadnje dni so bile pri Blumu številne delavske ielegacije. ki so zopet energično zahtevale, da se ukine prepoved izvoza orožja v Španijo. Blum je z največjimi težavami dokazoval delavskim zastopnikom, kako nevarna bi bila za Francijo takšna igra, pa jih menda kljub temu ni prepričal. Delavske množice še vedno zahtevajo, da vlada dovoli izvoz orožja v Španijo in postajajo vedno bolj agresivne. Sedanji francoski vodilni politiki se dobro zavedajo, da bi ugoditev francoskim delavskim množicam v tem vprašanju pomenila popolno izolacijo Francije — v tem primeru bi jo namreč zapustila še Velika Britanija —, ter si ne maTajo nakopati te odgovornosti nase, keT se z.aveiajo, da bi bil to tudi konec njihovega režima. Zagrebška vremenska napoved: Deloma jasno, lahno oblačno, podnevi toplo, ponoči zmerno hladno. Dunajska vremenska napoved: nobena bistvena izprer.iemba obstoječega vremena. Z jugovzhoda toplejši vetrovi. Komunisti se vadijo za revolucijo Lycn, 16. sept b. Snoči je prišlo do težkih izgredov, ki so jih povzročili komunisti. Neredi so trajali globoko v noč in so bili podobni onim v mesecu februarju 1935. leta- v Parizu. Policija in mobilna garda sta bili v začetku mnogo preslabi, da bi nastopili z uspehom proti komunistom ter so bile pozno ponoči poslane nove če*e mobilne garde. Snoči so namreč pristaši bivše organizacije Ognjenih križev, ki so sc prelevili v novo socialistično stranko, priredili zborovanje v nekem velikem lokalu. To zborovanje jim je bilo tudi od strani oblasti odobreno. Ko pa so komunisti zvedeli, da prirejajo člani bivših Ognjenih lgatee.I Del o nn proračunu Belgrad, 16. sept. m. Finančni minister dr. Dušan Letica se je včeraj vrnil v Belgrad, kjer je takoj poklical na poročanje načelnike posameznih oddelkov njegovega ministrstva. Finančno ministrstvo končuje dela za sestavo novega proračuna za proračunsko leto 1937-38, ki ga bo dne 20. oktobra po ustavnih določbah predložilo narodni tkup-ščini, da o njem razpravlja. Nov proračun je realen in popolnoma uravnoveSsn. Vse postavke dohodkov so zagotovljene, medtem ko se je pri postavkah za izdatke upoštevalo skrajno varčevanje. Po smrti Svetozarja Pribičeviča Belgrad. 16. sept. Danes dopoldne ob 2 so odpotovali v Zagreb prvaki bivše samostojne demokratske stranke iz Belgrada in Vojvodine, med katerimi so dr. Kostič, dr. Boškovič, dr. Djermanič, dr. Moč in dr. Bulič. Danes zvečer se bodo sestali v Zagrebu s prvaki SDS iz Zagreba in bodo imeli konferenco, na kateri se bodo razgovarjali o položaju, ki je nastal s smrtjo Sveiozarja Pribičeviča in o vprašanju njegovega pogreba. Pribičevičeva -.»d-bina je prepustila odločitev glede načina in kraja pogreba vodstvu bivše samostojne demokratske stranke. Jutri bodo SDS odpotovali v Prago na pogreb. V.Pragi bo ob tej priliki konferenca vodstva bivše SDS in bo tudi odprt njegov politični testament. Po pogrebu bo sklicana v Zagrebu seja širšega glavnega odbora, ki bo imela nalogo, do i™rši zadnio voljo pokojnega Pribičeviča, ki jo ie izrazil v testamentu. Za tem bo v Zagrebu sklican širši strankin forum, na katerem bo izvoljeno novo strankino vodstvo. Zrgrob. 10. sopl. h. Smrt Svetozarja Pribičeviča jr lapravila v vsej javnosti globok vtis. Današnji tisk prinaša njegovo sliko, njegov življenjepis in poročila o njegovih zadnjih urah v Pragi. Časopisi prinašajo tudi razne sožalne brzojavke, ki so bile poslane njegovi družini. Dr. Vladko Maček, Jakob Jelašie, Večeslav Vildei in Srdžan BudisavljeviČ so izdali v imenu kmečke demokratske koalicije posebno osmrtnico, istočasno pa .je dr. Maček poslal še posebno pismo ge! Pribičevi-čevi, v katereni ji izreka svoje globoko sožalje. Bivša HSS in SDK sta sestavili program vseh žalnih svečanosti, ki bodo v teku tega tedna. V Prago sta odpotovala danes odposlanca kmečke demokratske koalicije dr. Pernar, Večeslav Vilder, z njima jia potujejo še Duše Boškoviš. dr. Milan Kostič, Srdžan Budisavljevič in dr. Hinko Kriz-nuin, ki se bodo udeležili Pribičevičevega pogreba v Pragi, kjer ga bodo položili k večnemu počitku. Belgrad, 16, sept m. Zaradi smrti Svetozarja Pribičeviča sta šef bivše demokratske stranke Ljubomir Davidovič m šef biv."e kmetijske stranke Jovan Jovanovič poslala sožalne brzojavke dr.: Vladku Mačku, Svetislavu Vilderju ter vdovi pokojnega Pribičeviča. Split, 16. sepl. m. Danes popoldne so prvaki! bivše SDS prisostvovali koinemoraciji za pokojnim Svetozarjem Pribičevičem. Pogasan''a s ČSR za socialno zavarovanec deHavcev Belgrad, 16. sept. m. Tekom prihodnjega tedna se bodo pričela v Pragi pogaiajnja med našo kraljevino in Češkoslovaško za sklenitev konvencije o socijalnem zavarovanju delavcev in nameščencev. Kot podlaga za ta pogajanja bo v glavnem služila konvencija o zavarovanju delavstva, ki je bila sklenjena z Nemčijo, a glavna karakteristika te konvencije bo načelo rcciprocitete v postopanju napram ! našim delavcem in nameščencem na -Češkoslovaškem in napram češkoslovaškim pri nas. Ministrstvo za socialno politiko je v soglasju z zuanajim mini-, strsvom že imenovalo delegacijo, ki bo odpotovala prihodnji teden v 1'ri.go na pogajanja, To naše za-■ stopstvo bo vodil načelnik v ministrstvu za socialno politiko, Dušan Jereinič, člani pa so Milivoj Milčič, svetnik zunanjega ministrstva, Albert Vizjak, šef oddelka ministrstva za socialno politiko, Cvetan šribar, referent v istem ministrstvu, Meškovič Pavel, insjiektor rečne plovbe, Vrnčič Janko, ravnatelj Pokojninskega zavoda z;i privatne nameščence V Ljii U Ijani ■n šantič Jenko, raviiaičlj omenjenega zavoda. dije je končal v Nemčiji, kjer je v Ileidelbergu pronioviral kot doktor obojnega prava. V politiki svoje dežele je od 1890. leta daljo igral kol minister ali ministrski predsednik v raznih vladah, ki so se često menjale, pomembno vlogo. Navadno so ga poklicali v ospredje, kadar jo bilo treba kak zamotan položaj rešiti. Tako v letu 1808. med vojsko s Turčijo, ki jo je končal z ugodnim mirom Leta 1006. je bil na željo velesil poslan na Kreto kot višji komisar, kjer je bil, kakor tudi jx>zueje v Atenah, stalni nasprotnik Venizelosa. Med svetovno vojsko je bil trikrat ministrski predsednik. Bil je ministrski predsednik tudi tedaj, ko je bil odstavljen kralj Konstantin. Po grškem porazu v Mali Aziji je bil Zaimis od oktobra do novembra 1922 zopet ministrski predsednik. Pozneje pa je stopil v ozadje. Šele decembra 1926. leta ob padcu Pangalosa, se zopet pojavi kot predednik vlade V maju 1928 ie poizkusil Venizelos zopet priti na oblast in je dosegel, da je Zaimis odstopil. Ko je Konduriotis eceinbra 1929. Odložil državno predsedstvo radi slabega zdravja, je bil 14. decembra za. njegovega naslednika izvoljen Zaimis radi tega, ker Venizelos tega mesta ni hotel prevzeli. Ostal je predsednik republike do kondilisovega udara 1935. ko je slednjič regent. Poročil se je šele 1925. leta z neko Dunaj-čanko, ki je bila nekoč učiteljica, pozneje pa bolniška strežnica v zdravilišču Auersperg na Dunaju. Zaimis je veljal vedno za zelo pametnega, umirjenega politika. Znan je bil jio svoji redkobesednosti, tako, da so mu nadeli ime ajisaric to je riba. Romanje v Dobrudžo Belgrad, 16. sept. AA. Letos poteče 20 let o'J ustanovitve prve prostovoljske divizije in njenih slavnih bojev v Dobrudži. Glavni odbor zveze vojnih dobrovoljcev je sklenil v zvezi s tem prirediti romanje v Dobrudžo na grobove padlih tovarišev in tam počastiti njihov spomin in položiti vence na njihove grobove. Predsednik vlade ja za to romanje naših veteranov dovolil potrebne dopuste vsem državnim nameščencem, bivšim bojevnikom in prostovoljcem, ki bi hoteli na to romanje. Ta dopust se jim ne bo vštel v redni letni dopust. Ql-liod iz Belgrada bo 24, septembra, vjnit^f^v Belgrad'pa 28. septembra. Osebne ves ti Belgrad, 16. sept. m. Prestavljen je sodni oficial Drasler Ivan iz Mokronoga v Novo mesto. — Napredovali so za uradnike VIII. skup. pri Poštni hranilnici v Ljubljani: Pregelj Olga. Premrov Zdenka in Dic Ivan; za računovodje VIII. skup. pri isti hranilnici: Vrhovec Pavla, Pegan Sonja, Gračnar Matilda, Jakopič Ana, Mozetič Marija, Sneler Fran- čiška in Smerkolj Emilija. — Z odlokom finančnega ministra je prestavljen na carinarnico Dravograd Meža Miljak Niko, carinik VIII. skup. iz carinam niče v Debru. * Sarajevo, 16. sept. m. Včeraj zvečer ob 21 je umrl na svojem stanovanju vpokojeni bivši poglavar muslimanske verske zajednice Rejs ul Ulema, katerega ime je Hafi Hafis Ibrahim Efendija Ma-glajič. Belgrad, 16 sept. m. Na podlagi pritožbe SK Primorja iz Ljubljane nad nepravilnim delovanjem letne skuščine Jugoslovanske lakoatletake zveze, ki je bila 8. decembra lanskega leta v Zagrebu, je minister za telesno vzgojo dr Rogič izdal odlok, s katerim je razveljavil vse sklepe omenjene skupšč:ne ter odredil, da se mora v teku 14 dni vršiti nova skupščina. Belgrad, 16. sept. m. Danes popmldne je moštvo »Hajduka« ki sc je zadržalo v Belgradu zaradi nedeljske prvenstvene tekme z »BSK« igralo prijateljsko tekmo v navzočnosti 3000 gledalcev s športnim klubom »Jedinstvo« ki stoji na čelu prvega razreda. Tekma jekončala z rezultatom 4:0 (3:0) v prid »Hajduka«. Belgrad, 16. sept. m. Pri prekopavanju ulice Kralja Aleksandra so delavci naleteli na Iva i okostnjaka, ki verjetno datirata iz časa bombardiranja Belgrada. Drobne vesti Castel Gandolfo, 16. sept. AA. Sv. oče je sprejel v avdijenci avstrijskega državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Schmidta. Dunaj. 16. sept. AA. Tukaj se trdi, da bo francoski poslanik na Dunaju Gabriel Puaux kmalu imenovan za veleposlanika v Rimu in sicer pri Quirinalu. Gibraltar, 16. sept. AA. (Havas.) Semkaj jo prispel minister angleške vojne mornarice sir Samuel Hoare. Pregledal bo glbraltarsko pomorsko oporišče. London. 16. sept. AA. (DNB.) Današnji jutranjiki pišejo da je hči znanega angleškega politika Winstona Churchilla, igralka, odpotovala včeraj brez vednosti svojih staršev s parnikom »Bremen« v Newyork. Tam iC bo poročila z igralcem Olivie-rom, ki se je r njim seznanila v Londonu. Ker ji oče ni hotel dati dovoljenja za to poroko, se je brez vseh sredstev le s štirimi funti denarja odpeljala čez Ocean, da se poroči s svojim izvoljencem. Hmelj Celje, 16. sopt. Uradno poročilo banovinske hmeljske komisije z.a Slovenijo z dne 16. septembra 1906. Za hmeljske kupčije traja zanimanje in povpraševanje za vse vrste blaga dalje. Cene so v glavnem ostale neiz.prenienjeiie ter se plačuje zn prvovrstno blago 24—26 din za kg, za res izborno blago pa tudi 27 din za kg. Prav tako se kupujejo v istein obsegu ludi ostale vrste hmelja in se plačujejo od 14 do 24 din za kg. Slabše blago jia se prodaja izpod le cene. Tendenca je za najboljše blago prnv i krepka. Pogajanja so se začela! Ko je delavstvo zapustilo tovarne, je banska uprava tahoi sklicala pogajanja, hi dobro napredujejo F ki Ljubljana, 16. septembra, oanska uprava sporoča: Sporočeno je že, da se pogajanja o kolektivni ogoabi tekstinega delavstva niso mogla pričeti, er so delavci v tekstilnih tovarnah v Kranju in Škofji Loki stavkali na nezakonit način. Na poziv gosp. bana so tekstilni delavci povsod v banovini izpraznili tovarne, razen v Kranju in Škofji Loki, kjer so tovarniški objekti ostali zasedeni tudi dalje. Da bi se zaščitilo razsodno in disciplinirano delavstvo, ki je v pretežni večini in da bi se pogajanja mogla pričeti čimprej, je žandarmenja, kombinirana s policijsko stražo iz Liubliane, davi med 4 in 6 izpraznila vse tekstilne tovarne v Kranju; delavstvo se oboroženi sili ni zoperslavljalo. Tekstilni delavci v Škofji Loki, ki so tovarniške objekte imeli zasedene iz solidarnosti s kranjskimi tekstilnimi delavci, so po dogodku v Kranju tovarni izpraznili. Potemtakem so dani vsi pogoji za takojšen pričetek pogajanj, fzdan je poziv podjetnikom in delavcem, da pošljejo zastopnike. Ljubljana, 16. septembra Banska uprava sporoča: Dne 16. t. m. so se sestali zastopniki tekstilne industrije in člani Osrednjega tarifnega odbora tekstilnega delavstva v Ljubljani. Industrijci so delavcem izročili predlog kolektivne pogodbe z izjavo, da predloga ne smatrajo za končno-veljavnega, temveč pristajajo na pogajanja. Po želji zastopnikov delavstva se pogajanja ne bodo pričela dne 17. t. m. ob 8. zjutraj, temveč istega dne popoldne ob 2., to pa zato, da morejo predlog predhodno proučiti tudi delegati mariborskega tekstilnega delavstva, ki dospejo v Ljub"ano šele 17. t. m. zjutraj. Po informacijah banske uprave je predlog kolektivne pogodbe po svoji vsebini zadel pri delavskih zastopnikih na povoljen odmev. Jugoslavija ima iS miliionov prebivalcev Naša država je med evropskimi državami tista, ki še vedno izkazuje izredno velik naravni prirastek prebivalstva. Število porodov je še vedno znatno, vendar nastopa vedno bolj zmanjšanje. To je vidno manj iz absolutnih številk, bolj pa je vidno iz relativnih številk, koliko rojstev pride na 1000 prebivalcev. Na razpolago nam je zadnja statistika za vso državo, ki izkazuje. 31.4 rojstev na 1000 prebivalcev, dočim je znašalo to razmerje v povprečju 1921-25 še 35, v petletju 1026-30 34.2, v povprečju treh let 1931-33 pa satno še 32.6. Na drugi strani pa polagoma pada tudi relativno število smrtnih primerov in tako naravni prirastek prebivalstva ni tako padel, kakor bi bilo pričakovati samo po padcu rojstev. Če primerjamo naše zadnje objavljene številke (Statistični letopis za 1933), je znašal naš naravni prirastek (število rojstev manj število smrti) tedaj 14.5 na 100 prebivalcev. To je bila za to leio najvišja številka v Evropi. Kajti za nami so tega leta še prišle države: Bolgarija s 13.7, Romunija 13.3, Malta 12.9, Poljska 12.3, Litva 12.1, flolan-dija 12.0, Grčija 11.9, Portugalska 11.8 in Španija 11.3. Neugodnejše je bilo leto 1932, ko je znašal naš naravni prirastek samo 13.6 na 1000, dočim je istega leta znašal v Bolgariji 15.1, v Romuniji 14.2 itd. Vendar moramo reči, da so fri države vedno še med prvimi po prirastku prebivalstva v Evropi: Jugoslavija, Bolgarija in Romunija. Ni pa naših številk primerjati z nekaterimi izvenevropskimi državami. V 5 LETIH NAS JE ZA 1 MILIJON VEČ Zadnja leta lahko računamo, da znaša naravni prirastek vsako leto nad 200.000 ljudi in tako se Danes ob 16., 19-15 in 2M5 uri franc Lehdrtevo šlager opereta MAURICE CHEVALIER - JEANETTE MAC DONALD v overturi Rlchard Tauber lfesela vdovo Najlepša opereta sezone! — Rezervirajte si vstopnice takojl KINO SLOGA. Telefon 27-30 Teden Rdečega križa od 20. do vštetega 26. septembra. Po čl. 42., točka 11. Zakona o Rdečem križu je en popoln teden (7 dni) v lelu, od tretje nedelje v mesecu septembru do vštete sobote, posvečen propagandni ideji Rdečega križa, nabiranju članov in zbiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov, niti imeti kakšnih prireditev, marveč samo sporazumno z Rdečim križem m za Rdeči križ- ... . Teden Rdečega križa se pričenja v tem lelu 20. septembra in traja do vštetega 26. septembra. Po zakonu o Rdečem križu se bo v tem času pobirala za vožnje po železnici, z ladjami, aeropla-oi in vsemi ostalimi sredstvi za javni promet med dvema ali več kraji obvezno predpisana taksa v korist društva Rdečega križa, in sicer: 0.50 dinarjev za vsako vozovnico do 100 dinarjev, a še po toliko za vsako začelo stotico nad 100 dinarjev. V tem času se pobira poleg rednih poštnih pristojbin za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu posebna taksa po 0.50 dinarjev v korist Rdečega križa, katera se prilepi na sami pošiljki s posebno propagandno znamko Rdečega križa. Ta znamika se more kupiti na posli ah pri vsakem privatnem prodajalcu znamk. Ako bi pošiljalec opustil plačanje te takse, se prepušča prejemniku, da plača to takso. Ako niti posilialec niti prejemnik ne plačata ie takse, se bo vrnila pošiljka kot nedostavljena v oddajno mesto. Ta taksa v znesku 0.50 dinarjev se plačuje pn oddaji tudi za priporočena pisma, dopisnice, pakete (navadne in vrednostne) in brzojavke v notranjem prometu. Za pošiljke, namenjene v inozemstvo, ta taksa ni obvezna, vendar se odpošiljatcliem z ozirom na cilje društva Rdečega križa priporoča, da jo plačajo tudi za te pošiljke Letos, kot v jubileinem letu (šestdesetletmca društva Rdečega križa), se bosta izdali dve vrsti znamk, in sicer ena po 0.50 Din s sliko ustanov-nika društva Rdečega križa pok. dr. Vladana Djordijcviča, druga pa po Din 0.75+0 50 in po Din 1 50+0 50 s sliko sedanjega predsednika društvu Rdečega križa Njegovega kraljevskega Vi-sočanstva kneza namestnika Pavla. Znamke po Din 0.50 nai sc Icpno nn posilikc Doleg redne pristojbine v korist društva Rdečega križa, znamke po Din 0.75+0.50 in po Du. 150+0 50 oa nai sc uporabliaio za frankiranic dopisnic in pisem v notranjem prometu ter že vse- še prej kot v vsakih 5 letih pomnoži prebivalstvo naše države za 1 milijon ljudi. To dokazujejo tudi številke ljudskih štetij za 1921 in 1931. V naslednjem podajamo par številk o gibanju prebivalstva naše države. Cenitev za leto 1913 13,000.000 Cenitev 1. decembra 1918 11,606.000 štetje 31. januarja 1921 11,984.911 Štetje 31. marca 1931 13,934.038 Cenitev 31. decembra 1935 14,950.000 Iz teh podatkov je razvidno, če primerjamo samo zadnji dve številki, da se je v 4 letih in 9 mesecih število prebivalstva v naši državi povečalo za več ko 1 milijon ljudi. Naslednje številke kažejo naš naravni prirastek po odbitju izseljevanja v zadnjih letih po cenitvah, vedno za zadnji dan leta: 1931 1932 1933 1934 1935 14,090.000 14,300.000 14,514.000 14,730.000 14,950.000 V teh štirih letih se je od konca 1931 do konca 1935 število prebivalstva naše države povečalo za 860.000 ljudi in je znašal prirastek leta 1932. 210.000, 1933 214.000, 1934 216.000, 1935 pa že 220.000. V tem tempu lahko pričakujemo, da bo kaj kmalu naraslo vsako leto število prebivalstva za okoli četrt milijona letno, zlasti ker je v zadnjih letih izseljevanje slabo, pa se tudi mnogo naših izseljencev vrača v domovino. Kaj te številke v skoro izumirajoči Evropi pomenijo, zlasti v obrambnem oziru, ni treba posebej poudarjati! bujejo pristojbino Din 0.50 v korisi društva Rdečega križa. Te jubilejne znamke se bodo prodajale v tem letu samo v navedenem času. Taksa v znesku Din 0.50 se mora plačevati tudi na vse vstopnice v gledališča, kinematografe in druga podobna podjetja za javno zabavo. Društvu Rdečega križa so potrebni mnogoštevilni sodelavci in znatna sredstva za izvrševanje težkih in velikih nalog, katere so mu poverjene, zato prosi društvo Rdečega križa, da ga vsakdo v času tega tedna podpira z onim prispevkom, kii mu je mogoč. Sfavbinsko delavstvo na Jesenicah zopet dela Jesenice, 15. septembra. Danes se je zopet pričelo delo pri največji gradbeni tvrdki v naši dolini, ki zaposluje nad 200 delavcev. Veselo je bilo videti, ko je na delovnih terenih zopet zaživelo in ko so delavci prihajali na delo. Stavka, ki je trajala nad 6 tednov, je prizadela .ogromno škode revežem, jx>djetju in vsej dolini. Veliko škodo trpi tudi KID, ki je bila zadrževana pri novih delih, ki so stala v najlepših dnevih, ko bi bilo lažje tudi delo samo. Ves kraj se veseli novega dela in podjetnosti, ki prinaša ljudem in kraju koristi. Revno ljudstvo, ki ni zaposleno pri KID, bo v teh delih našlo vsaj nekaj za zimo. Odlikovani slovenski zdravniki Ob zaključku V. vseslovanskega zdravniškega kongresa v Sofiji je kralj Boris sprejel v posebni avdijenci upravni odbor vseslovanske zdravniške zveze in jx>sameznim odbornikom podelil odlikovanja. Med odlikovanci sta tudi gg. doc. dr. Ivan M a t k o in mestni fizik dr. Mavricij Rus, ki 6ta prejela visoki bolgarski red za državljanske zasluge II. reda. Ob tej priliki se je kralj Boris informiral pri gosp. dr. Rusu o zdravstvenih razmerah Ljubljane in se jako laskavo izrazil o lepi legi mesta in o njegovi snagi. Pri gosp. docentu dr. Matku pa se je bolgarski kralj zanimal za sanitarne in higijenske razmere v Jugoslaviji, glede ustroja univerze v Ljubljani in o napredku interne medicine v zadnji dobi. V svojem ljubeznivem razgovoru je tudi pripomnil, da je medicina svojčas tudi njega v toliki meri zanimala, da je nameraval njenemu študiju se posvetiti. Privlačevala ga je zlasti okolnost, da zahteva posebno interna medicina ne-le temeljitega znanja, marveč tudi velikih kombinacijskih zmožnosti, kakor so take potrebne tudi v tehnični stroki. Pri tem razgovoru je pokazal kralj Boris nenavadno široko obzorje in poznavanje poedinih panog naše vede. Z jugoslovanskimi delegati se je kralj Boris razgovarjal v tekoči srbohrvaščini in ob sklepu sprejema naslovil na delegacijo prisrčne besede, v katerih jo jc pozval v čim bolj intenzivnem delu v prospeh vsega slovanstva in človečanstva. Slomškova nedelja v Ljutomeru Ljutomer, 15. septembra. Zato, da bi ne pozabili Slovenci, kdo in kaj nam je bil Anton Martin Slomšek, da bi svojega vzora svetosti ne izgubili izpred oči in, da bi ne pozabili dan za dnem trkati na nebeška vrata s prošnjo: Gospod, pošlji nam slovenskega svetnika, zato bomo nedeljo, dne 27. septembra t. I., ki sledi datumu Slomškove smrti, vsako leto proslavili kot Slomškovo nedeljo. Za ljutomersko prosvetno okrožje smo tozadevno izdelali celodnevni program, ki nas bo združil v prošnji: Gospod po-veliičaj ga! Tega dne namreč priredi ljutomersko pevsko okrožje v dvorani Katoliškega doma v Ljutomeru koncert, ki bo posvečen predvsem spominu Slomška in cirilmclodijskega jubileja. Da bi pa koncert ne bil preveč osamljen in brez notranje duhovne priprave, smo priključili še sledeči predpoldanski program: Do 8. ure se zberejo vsi pcvci in okrožna prosvetna društva v Ljutomeru in prisostvujejo osmi sv. maši, pri kateri bo krotek govor v proslavo Slomškove nedelje. Pri tej sv. maši ljudsko petje vseh okrožnih zborov. Po sv maši veliko zborovanje v Katoliškem domu, na katerem govori g. msgr. Vreže iz Maribora o Slomšku, našem prvem prosvetarju in akademik g. Poštuvan iz Gornje Radgone o socialnih nalogah slovenske katoliške prosvete. Gospod Poštuvan je pravkar prišel od francosko-španske meje in bo vedel mnogo povedati o vzrokih španske revolucije, saj je sam prišel v stike s španskimi begunci. Po tem skupnem zborovanju seja okrožnih prosvetnih društev in ustanovitev prosvetnega okrožja. Tako bo izpolnjen celodpcvni program v proslavo Slomškove nedelje. Naj vsa okoliška prosvetna društva smatrajo za svojo dolžnost in skupno s pevci prihitijo tega dne v Ljutomer, da skupno proslavimo veliki dnn bodočega slovenskega svetnika. Razpravljate o okrožnicah, ki sledijo. — Prosvetno društvo v Ljutomeru. Volitve v Tuhinju V občini Tuhinju je živahno volilno gibanje za nedeljske volitve, pri katerih bodo naši preizkušeni Tuhinjci spet fiokazali, da stoje trdno za svojim voditeljem dr. Korošcem. Ze nedeljski sestanki in shodi, na katerih sta poročala neveljski župan g. Nande Novak in g. dr. Zvokelj iz Kamnika, so pokazali, da je Tuhinjska dolina v taboru JRZ. Ob 6 zjutraj je bil shod v Šmartnem, nato pa v Tuhinju. Tu so prišli tudi nasprotniki, ki so hoteli dokazovati, da je njihova lista samo gospodarska. Dobil je besedo tudi pristaš te liste, ki pa je izjavil, da mu je za »nacionalno* JNS toliko, kakor za kamen na cesti. Nato je bil še shod v Hruševki, kjer je govoril dr. Zvokelj, v Srednji vasi pa Nande Novak. Volilci so povsod odločeni, da bodo v nedeljo oddali svoj glas listi JRZ, na kateri je nosilec g. Alojzij Frontini. Naša stranka je dokazala, da tudi z dejanji podpira Tuhinjsko dolino, ki je jx>d prejšnjim režimom bila deležna samo obljub. Ravno smo zvedeli, da je g. ban na posebno prizadevanje krajevne in okrajne organizacije JRZ ter g. Frontinija nakazal kot izredno jMidporo za težko prizadete vasi po toči v Tuhinju 13.000 kg semenske pšenice in 3200 kg semenske rži, ki bo že prihodnji teden razdeljena med posestnike. Prvo zjutraj — zadnje zvečerl DOMAČI IZDELEK Srebrni turistovski jubilej na Kumu Hrastnik v septembru. Pred dvema letoma je »Slovcncc« jioročal o navdušenem turistu iz Hrastnika. Za ta idealni šj>ort je imenovani turist dobil mnogo posncino valcev v Hrastniku, jx>sebno pa gosp. ing. Karla Ullmanna, obratovodjo kemične tovarne v Hrastniku, ki je postal nevaren konkurent prej omenjenega gospoda, čeprav se drugače prav dobro razumeta in sta nerazdružljiva planinska tovariša. Pred kratkim je gosp. ing. Ullmann na Kumu slavil letošnji 25kratni obisk, za kar mu prisrčno čestitamo, ter smo prepričani, da bo dosegel letos tudi še znamko »35 krat«, kajti, ne ovira ga nc dež ne sneg. V najhujšem slučaju prime za »marclo«, spominjajoč se pesmi: »Jaz pa ti, pa židana marcla!« — Poleg kumljanskih partij jc dovršil tudi letos še veliko triglavsko turo od Mojstrane do Cme prsti, ter je bil medtem še večkrat na Mrzlici, Sv. Planini. Sv. Gori in Lisci. Ne samo ugodna lega sv. Kuma vabi navdušene Hr ane, temveč tudi kra-ni razgled in romantična okolica, predvsem pa dobra jedača in pijača, skrbno pripravljena in postavljena od prijaznih oskrbnikov Mihe in Anice Jatnšck! — Pri zaprtjn. motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frnnz-Josef crcnčieec. Prekmurska preteklost v mariborskem muzeju Maribor, 16. septembra. Po zaslugi g. Alojzija Knafelca, učitelja v Markovcih, je mariborski muzej pridobil vrsto neo-litskih predzgodovinskih predmetov, predstavlja-jočih sekire in motike. V nadaljnem proučavanju pokrajine pa je g. Knafeljc med Markovci in Sa-lovci odkril v zemlji večjo gomilo, ki strokovno sodeč predstavlja neolitsko postojanko. Vzporedno s tem delom v Bomecih pa je na jugu Gričkega blizu madžarske meje v Motvarjevcih uspelo domačemu kalvinskemu župniku g. Pothu in učitelju Gajšku s šolskimi otroki proučiti par gomil, v katerih sta našla predmete iz keramike, stekla, že- lezna in brona. Najdbe so se po strokovnem ogledu izkazale kot rimske. Muzejsko društvo v Mariboru je na teh temeljih proučavanje nadaljevalo z izkopavanjem gomil v Arkošu ter je pridobilo izkopane predmete za mariliorski muzej, obenem pa je ugotovilo možnost, da imamo v pokrajini Dobrovnik-Motvarjevci-Cikečka ves-Pordešinci-Pro-senjakovci opravka z rimsko cesto, katero l>o treba v bodočnosti še podrobneje proučiti. Obe ugotovitvi, tako v Markovcih kakor v Motvarjevcih predstavljata prve predzgodovinske najdbe v jugoslovanskem Prekmurju, ki so večjega znanstvenega in kulturnega pomena. Elegantno oblači cenjene dame modni atelje flflfoj ^UČfttk Ljubljana - Šelenburgova ulica št 1 Brezhibni kroji in delo Mariborsko gledališče gre v novo sezono Razgovor z dramaturgom dr. Iv. Dornikom. Preden sem začel sestavljati repertoar, sem preštudiral vse, kar se je od 1. 1918 napisalo o mariborskem gledališču. Iz kritik sem posnel tole: da je mariborsko gledališče občutno trpelo zaradi brezciljne idejne smeri in zaradi neizrazitega, umetniško manj pomembnega repertoarja; da repertoar ni bil objavljen, zato občinstvo nikoli m moglo vedeti, kakšne namene ima drama z njim; da pri izberi del ni odločeval jasno opredeljen umetniški program, tudi ne strogo izpeljana ekonomija z razpoložljivim materijalom; da za kulisami ni bilo prave umetniške kulture; da režije niso bile na višku in da se je kultura slovenskega jezika zanemarjala; da mnogo uprizoritev ni uspelo zato, ker niso bile dobre kot celota (ker režiserji niso umeli v stvar zgnesti svoje ideje in jo napeti na svojo črto in ker ansambel ni bil enota igralcev podobnih kvalitet); da je mariborsko gledališče uspešno vršilo vse svoje druge posebne naloge, le ne umetniško-tvome v sodobnem pravcu; da se je veseli del prepogosto kultiviral le v smislu zabavišča; da uprava ni smiselno upravljala notranjega teatra, temveč predvsem blagajno, in da ®o se domača dela omalovaževala. V Ljubljanskem Zvonu je 1. 1931 zapisal Anton Ocvirk, da mora biti idejna smer mariborskega gledališča prav tako jasno začrtana, da mora prav tako sloneti na temeljih slovenske kulture in mora prav tako rasti iz posebnosti naše duševnosti, kakor ljubljansko; zato bi morali obe gledališči stremeti za plodnim, umetniško visokim, pomembnim in stilno uravnovešenim razvojem. Za oba zavoda bi morali veljati izključno umetniški in kulturni vidiki. Iz vsega tega sem spoznal, kaj je moja naloga kot dramaturga (pripominjam pa, da se za to mesto nisem potegoval); da pri sestavljanju repertoarja idejno smer jasno začrtam in jo naslonim na temelje slovenske kulture; da mora biti repertoar izrazit in umetniško pomemben, kajti s tem sc poveča pomen gledališča samega in hkrati dvigne njegova kulturna in umetniška vrednost; da se mora v igralskem pogledu gledališče korenito notranje preosnovati; da se odpravi neurejenost in brezidejnost, da pride gledališče do stilnega ravnovesja in do pravilne rasti. S kakšnega vidika sem sestavljal repertoar? Najvišji vidik je: gojiti klasična dela in posredovati občinstvu novosti. Duia in merilo smeri is hkrati upravičenosti slehernega narodnega gledališča pa je narodni repertoar, kakor je lepo povedal Fr. Vodnik v zadnji številki Doma in sveta ter Fr. Koblar že neštetokrat prej. Toda pri sestavljanju repertoarja se je treba ozirati na moči in sredstva, ki so dana; zato moram z bolečino priznati, da repertoar ne bo čisto tak, kakor sem si ga bil zamislil jaz. V mnogočem sem se moral udati, ufioštevajoč moči in sredstva... Izmed slovenskih del so na repertoarju ta-le: Iv. Cankar: Pohujšanje; Iv. Pregelj: Salve, virgo Catharina; France Bevk: Krivda; Jaka Zigon: Kadar se utrga oblak; J. Pahor: Viničarji. Iz srbohrv. literature: M. Begovič: Božji človek in Br. Nušič: Mister Dolar. Iz češke: O. Minarik: Zorka. To veseloigro bodo igrali iz dveh razlogov: prvič, ker Minafik / veliko ljubeznijo uprizarja v Pragi slovenska dela, drugič pa, da se preskusi novi igralec g. Borko v Težiji; on je tudi to stvar prinesel s seboj, torej jo mora dobro poznati, kar mu bo pri režiji kot novincu olajšalo preizkušnjo. Iz ruske: Tolstoj: Živi mrtvec; Ostrovski: Gozd; II j in: Cesarica brez dežele. Iz nemške: Ortner: Čevljar Hit; Hofmannsthal: Slehernik. Iz angleške: Schake-speare: Zimska pravljica; Shaw: Vražji učenec (ali Kandida ali pa Sv. Ivana). Iz ameriške: Prva legija. Poleg tega še za f>rimer, če bi prišla kakšna sprememba: Langer: Konjiška patrulja; Scrria: Uspavanka; Ary: Sveti junak. Začelo pa se bo po tem vrstnem redu: Tolstoj: Živi mrtvec; Minafik: Zorka; Cankar: Pohujšanje; Lavery: Prva legija. Izpred celjskega okrožnega sodišča Celje, 15. septembra. Pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča sta se zagovarjala 28 letni pos. sin Omerzel Josip in mesarski pomočnik Godler Dominik, oba iz Pečic, ker sta dne 26. aprila t. 1. napadla v Pleterjeh, v brežiškem sodnem okraju z noži in koli 66 letno Jožefo Špiler, Ivana in Jerneja Šjii-larja ter jim prizndejala težke telesno poškodbe. Radi tega sta bila obsojena: Godler na 10 mesecev, Omerzel pa na 5 mesecev strogega zapora, na izgubo častnih pravic za dobo enega lota in vsak na 300 din povprečnine. Poleg tega morata pla-čati še Spiler Jožefi za bolečine 1200 din, Spilerju Jerneju 1000 din, Spilerju Ivanu 600 din, 800 din za zdravniške stroške in bolnišnici v Brežicah za zdravljenje 891.25 din. Drobne novice Umobolmca rja Studencu se poveča Dne 14. avgusta je bila na tehničnem oddelku banske uprave licitacija za prvo skupino del pri gradbi nadzorovalnega oddelka za moške pri umobolnici na Studencu. Ta dela so bila proračunana na 1,934.000 Din ter je dalo največji popust na proračunsko vsoto gradbeno podjetje Anton Mavric iz Ljubljane, 28.6% med 7 udeleženci. Sedaj poročajo, da je gradbeno ministrstvo to licitacijo odobrilo in bo podjetje Anton Mavric že v prihod njih dneh pričelo z deli. To veliko javno delo bo zaposlilo lepo število delavstva. Kolpdf* Četrtek. 17. septembra: Lambert, škof: Fran-čiškove rane. Novi grobovi -J- Gospa Ivana Leskovic, žena pekovskega mojstra v Ljubljani, Opekarska cesta 8, je umrla v sredo dopoldne ob 10. Rajnica je bila rojena v Železnikih na Gorenjskem. Bila je sestrična i>o-kojtiega župnika in dekana Koblarja. Vedno poštena in vrla krščanska žena in mati, je rada pomagala potrebnim in mnogi bi lahko govorili o njenem plemenitem -srcu. Utrujena pO dolgi in mučni bolezni, je v 75. letu zapustila to dolino gorja in odšla k Bogu, ki ji bodi obilen plačnik. Pokopali jo bomo v petek ob Vi3 popoldne. -f- V Ljubljani je umrla ga. Marija Likozar, rojena Gros, vdova po nadučitelju. Pokopali jo bodo danes ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti v Prečni ulici 2. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje! + V Velikih Laščah je 10. t. m umrla 80 let stara gospa Amalija Hartman. Pogreb bo v petek ob desetih dopoldne v Velikih Laščah. Naj ji sveti večna luč! Njenim svojcem naše sožalje! Osebne vesti = Poroka. Dne 14. t. m. sta bila poročena g Anton Lovšin, mesar in prekajevalec v Ribnici 27 in gdč. Albina Mihelič iz Kota 22. Ženin ima vzorno urejeno mesnico v starodavni ribniški šoli, kamor je še kot deček zahajal naš France Prešeren. Nevesta je gojenka šmibelskega samostana, doma iz ugledne Kovnikarjeve hiše v Kotu pri Novi Štifti. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova! Radensko kopališče SLATINA RADENCI september Din 1400'- 1 oktober Din 1200-- | za 20 dni Vse ur.ičunano: stanov; nje, (soba po svobodpem izbiranju! hran? 2 zdravniška pregleda, kopanje, pitje vode, vse takse in napitnine, Rontgen, te oieljita analiza seči. Direkten vagon Ljubljana-Slatina Radenci brez prestopa. — Občinske volitve za občine Sv Peter na Medvedjem selu, Sv. Štefan, Zibika in Žusem bodo v nedeljo 18. oktobra I. I. Volitve za občini Ko-strivnica in Slivnica pri Celju, obe v šmarskem okraju, ki so bile odrejene na dan 11. oktobru se zaradi tehničnih zaprek preložijo na nedeljo, dne 18. oktobra t. 1. — Poziv! Kdor hrani kolo ranjkega ing. Jožeta Skubica, se s tem poziva, da ga v najkrajšem času pošlje očetu rajnkega v Gorenji Logatec št. 31. — Sloves naših čipk sega čez državno mejo. Naše čipkarstvo je v zadnjih letih tako napredovalo, da pridobiva že svetovni sloves. K temu je veliko pripomogla sistematska propaganda, ki jo vodi Drž. osrednji zavod za žen. dom. obrt v Ljubljani. Te dni je prinesla ena izmed najodlič-nejših nemških revij »Frauenfleiss«, ki izhaja v Berlinu, krasne posnetke najlepših naših čipk in pa ljubko sliko čipkarskega naraščaja iz Žirov. Značilno je, da sta se pred par dnevi oglasila dva turista iz Budimpešte na zavodu v Ljubljani in sta se zanimala za naše čipke, ker sta videla slike v omenjeni nemški reviji. Kazalo bi posvečati še več pozornosti propagandnemu tisku v inozemstvu, ker je lo najboljša propaganda poleg razstav. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 10. t. in. je objavljena Uredba z zakonsko močjo s utesnitvi odsvoje-vanja nepremične imovine v območju apelacijskega sodišča v Ljubljani« dalje Teden Rdečega križa kraljevine Jugoslavije«, »Odločba o ukinitvi carinskih zalivk na vozilih v mednar. turističnem prometu in ekspediciji po malih priznanicah«. Odločba o sejmskih in tržnih pravicah v celjskem okraju > in »Razglas glede dodatka na avtobusne vozovnice v tednu Rdečega križa. — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joseiova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Ojrl. ve«. S. br. 3047^35. — Razstavljalci iu posestniki V. mednarodne razstave psov, ki bo na prostorih ljubljanskega velesejma dne 19. in 20. t. m., vživajo na železnicah 50% popust od 17. do 22. t. m. Pri vstopni postaji naj vsak kupi poleg cele vozne karte še rumeno izkaznico za 2 Din. katere pa pri izstopu v Ljubljani ni potreba oddati, Stara karto in rumena izkaznica. na kateri pa mora biti potrdilo, da se je dotični v resnici udeležil razstave, bosta služili za brezplačen povratek. — Redno vpisovanje v enoletno priv. Irgov-sko šolo. znani Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15, se vrši vsak dan še ta in prihodnji teden. Pojasnila in brezplačno prospekte daje in pošilja ravnateljstvo. Pouk prične kakor vsako leto 1. oktobra. — Obiskovalcem tehnične srednje šole in slušateljem tehnike daje tvrdka Iv. Bonač — specialna trgovina tehničnih predmetov — na svoje niz ke cene stalno poseben popust. — Na Oktobcrfest v Miinchen z avtobusom potujemo prihodnji teden. Inlormacije in prijave pri »Putniku« za nebotičnikom. — Da boste sfalno zdravi, ie potrebno, da redno pijele Radensko, lo dcluie proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi sečni kislini in si Radenska vqm ohrani zdravie in mladostno svežost — V nedeljo, 20. t. in., ua enodnevni izlet po Koroški. Informacije in prijave do 18 zvečer v izletni pisarni Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Biirgor T.. Neue Kinderpredigten, 180 str., kart., 45 din; Dccking J., Katechesen fiir reifende Jugend, 257 str., nevez. 40 din; Diirner, Neue Stunde des Kindes. Kinderpredigten, 236 str., nevezana 48 din; Fattingcr J., Der Katechet erziihlt. Beispielsanunlung fiir Schule, Haus und Kanzol. I. zvezek, 608 str., vez. 100 din, II. zvezek, 728 str., vez. 120 din; Hcrget, Iteiliger Idealismus. Religifisc Ansprachen ftir hilhere Sc.hulen, 155 str., nevez. 60 din; Mcv G.—Horh T., Vollstflndige Katechesen fiir die beiden unteren Schuljahre der Grundschule, 429 str., vez. 90 din; Minichthaler J., Messe und Leben. Katechetische Behandlung des lil. Messopfers, 218 str., nevez. 55 din; Raab K., Das Katechisniusproblem in der katholisehen Kir-che, 266 str., nevez. 70 din; Sehaefer D., Litur-giseher Religionsunterricht nach dem neuen Lehr-[ilan, 325 str., nevez. 87 din; Schmdger K., Heillges Heldentum, Beispielsainmlung Fiir den Religionsunterricht, 330 str., nevez. 80 din. Ljubljana <7) Gg. veroučitelje ljubljanske opozarjamo na izpolnitev seznama spovednih dni za šolsko mladino. Soba kat. društva v Semeniški ulici 2. O Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja na razpored osnovnega in dopolnilnega davka zemljarine za leto 1936. ki je razgrnjen na vpogled pri davčni upravi za mesto, soba št. 3, od 21. do •_'9. septembra 1936. © Stolna kongregacija gospa vabi svoje članice, da se udeleže jutri prvega sestanka na Rožniku. Maša bo ob po' 7. Zbirališče, ob tričetrt na 6 pri prelazu ob Jakopičevem paviljonu. — Vodstvo. 0 Večer Rdečega križa v soboto, 19. t. 111. v ljubljanskem dramskem gledališču bo uvod v letošnje prireditve ljubljanske krajevne organizacije-lega društva v Tednu Rdečega križa, ki se vsako leto obhaja po vsej Jugoslaviji. Odrskega igranja dovršeno vešči člani ljubljanskega Rdečega križa bodo v svečanem okviru oficielne prireditve podoživljali peripetije drame v treh dejanjih »Vest.- (L'honime que j'ai tue), ki jo je napisal Maurice R o s t a n d zato, da bi s svojim odrskim prikazom učinkovito podprl prizadevanje neštetih za dokončno spravo med narodi in za zagotovitev miru med rijimi: .Kdor ve, kaj je to vojna-: — pravi Maurice Rostand v svoji Poslanici Nemčiji — »kdor ve, da pomeni nova vojna nešteto brezniiselnil) krvavih žrtev; kdor ve, da danes ne more biti niti zmagovalcev niti premagancev, temveč da so samo še nesrečne žrtve na obeh straneh meje, in kdor kljub temu dopušča, da poslane misel na novo niorenje med narodi sploh še mogoča: vsak. ki kaj takega zmore, je zločinec. Strahotna teža odgovornosti leži na njeni.« 0 Nesreča pri delu. Na Celovški cesti je 23 letni delavec Vojteh Pokom popravl jal električno napeljavo. Ko je stal vrh lestve, je pridrdral odnekod voz s konjsko vp.-ego in se po neprevidnosti zadel ob lestev. Lestev se je prevrnila, z njo pa tudi Pokoril, ki si je jiri padcu zlomil levo roko v zapestju in se tudi sicer poškodoval. Poklicani reševalci so ponesrečenega prepeljali v splošno bolnišnico. © Avto ga je podrl. Mizar J. Nagode je šel včeraj dojioldne po Sv. Pelra cesti. Ko je, nič hudega sluteč, sloj>il s hodnika na cesto, je za njim pridrvel neznan avtomobilist in ga podrl na tla. K sreči ta prometna nezgoda ni imela hujših posledic za Nagodeta. Poškodoval si je samo desno nogo. © Prodaja velikega števila pravih perzijskih preprog in pohištva se bo vršila dne 21. septembra ob 2 v skladišču R. Ranzinger, Masarykova cesta 19. KINO UNION Telef. 22-21 Danes ob 16, 19"15 in 21*15 poslednjič popolnoma nova revija črtanih šaloiger v naravnih barvah Silly svira in pleše Dodatek in najnovejši Foxov tednik z novicami iz Španije © Važno opozorilo vsem! Prejeli smo: Po pošti ste nekateri dobili na dom listek skrajno žaljive vsebine o uglednem ljubljanskem meščanu. Tako početje in tudi raznašanje vsebine je kazensko prepovedano, poleg tega pa mora biti tudi vsakomu jasno, da je namen tega le škodovati uglednemu podjetju, ki je brez najmanjšega madeža. Taki anonimni napadi se obsojajo že sami po sebi. Kljub temu, da ni podpisa, se nadejamo, da nam bo uspelo zadevo razčistiti in povzročitelja jioklicati na odgovor radi žaljenja časti in povzročene škode. Vse pa pozivamo, da ohranite kakor doslej zaupanje uglednemu podjetju. © Loj) napredek domačega obrtnika. Pred 22 leti se je osamosvojil in začel izvrševati tapetniško obrt naš zvesti somišljenik g. Franc Jagor. Iz skromnih začetkov sta g. Jager in njegova gospa soproga s pridnostjo, vztrajnostjo in sposobnostjo polagoma dvignila svojo obrt na današnjo višino. No samo v Ljubljani in Sloveniji, marveč jio vsej državi uživa podjetje po svoji solidnosti velik sloves. Z današnjim dnem se tvrdka preseli s Sv. Petra nasipa 29 v lastne, moderno urejene prostore na Sv. Petra cesti št. 17, kjer bo g. Jager s svojim sinom, ki se je v tapetniški stroki v inozemstvu še posebej izpopolnil, vodil nadalje svoje jKidjetje. Ptuj Pri osmrtnici po pok. gosp. Mrtinu V rabi, posestniku in trgovcu v Ptuju, je navedena napačna starost. Pokojnik je dočakal lc 47 let in ne 74, kar s tem popravljamo. Pogreb je bil v sredo, dne 16. septembra ob 17. N. v m. j}.! Kronika nesreč. Nevarno sc je ponesrečil 12-leini Franc Znidarič, sin posestnika v Crcšnjev-cih pri Gornji Radgoni. Pri prešanju sadja jc prišel z desno roko pod stiskalnico, ki mu jo jc popolnoma zmečkalo in sc ic bati, da izgubi celo zapestje. - Cecilija Erhatič, 24 let stara hči posestnika v Cvetkovcih pri Veliki Nedelji, sc jc pred kralkim pičila s srpom v podkolenico leve noge. Ker ic pa rano zanemarila, ie nastopilo za-sfrupljenic in jc njeno stanje zelo resno. — Ivan Gomilšek, 44 let star posestnik pri Sv Urbanu, je opravljal konje, pri tej priliki ga ic konj brcnil v levo nogo s tako silo, do mu jo jc zlo~ mii. Vsi gori navedeni potica! ečcnci se zdravijo v ptujski bolniSnici. Blago dobite povsod I To je res. Toda mi kot tovarnarji Vam lahko postrežemo boljše in cenej£e| Cene našega blaga za obleke so od 120'— do 180' dinariev po metru VLADA TEOKAROVIČi KOMR p n r n č i n I^PAČN^^ Tkanina za vsak žep in vsak okus Tovarniške prodajalne: UUBUflNA, GradiSČe 4 in v vsakem vetjem me$tu lugotlavlje 15 let ječe, ker je ustrelit dekle Celje, dne 16. sept. Pred velikim senatom, ki mu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, se je zagovarjal danes 23 letni pos. sin Debelak Alojz s Križanvrha, občina Sv. Peter pod Sv. gorami, ker je dne 28. julija letos zvečer na Križanvrhu v občini Sv. Peter pod Sv. gorami po zrelem preudarku usmrtil 17 letno posestnikovo hčer Polak Kristino s tem, da je iz razdalje 5 korakov oddal nanjo strel iz 'ovske puške v hrbet, zaradi česar je Polakova po preteku nekaj minut zaradi notranje izkrvavitve na licu mesta umrla. Iz obrazložitve obtožnice je razviino, da je bilo med Debelakom in pokojno že nekaj let lju-bavno razmerje V zadnjem času se je pa začela Polakova Debelaku izmikati. Ko jo je Debelak končno našel skupaj z drugim, je sklenil, da se nad dekletom maščuje in jo je ustrelil iz lovske puške v hrbet, zaradi česar je pokojnica umrla,- Debelak je tako v preiskavi kakor tudi pri današnji razpravi dejanje priznal, izgovarja se pa, da je storil dejanje v razburjenosti iz ljubosumnosti, Zaradi tega je bil pri današnji razpravi obsojen na 15 let robije, trajno izgubo častnih pravic, plačilo stroškov kazenskega postopanja in plačilo 500 Din za pogrebne stioške. Debelaka je zagovarjal ex offo odvetnik dr. Mirko Hočevar, ki je po končani razpravi prijavil priziv in revizijo. Obtožnico je zastopal namestnik državnega tožilca g. dr. Juhart. Jutri V KINU UNIONU premiera vesele operete inscenirane in režirane od slovitega Geze BftlvariHa Dobra muzika in mnogo humorja I liUhCIlfi G"««™ froniich Mnogo smeha in zabave I (.. . und es fltiatert die Liebe) Skrivnostna smrt pojasnjena Ptuj 15 septembra. Kakor smo poročali, ic ured dnevi pripeljal neznan voznik pred ptujsko bolnišnico žensko, da jo sprejmejo v bolniško oskrbo Ker pa je bila ženska že mriva, so seveda sprejem v bolnišnico odklonili in ic voznik nato žensko spravil v mrtvašnico na mestno pokopališče. Sodna oblasi, ki ic bila obveščena, jc odredila obdukcijo trupla in preiskavo zaradi ugotovitve eiicne istovetnosti. Sodna komisija, ki ie izvršila obdukcijo, ic ugotovila, da jc neznana ženska umrla zaradi za-strupljenja z arzenikom. Nadalinie sodne poizvedbe so dognale, da ie ženska identična z Marijo Novak, posestnico v Pršetincih pri Ormožu. Novakova ic odšla od doma 10. t. m. in ie rekla svojcem, da gre v Ptuj, kjer bo poplačala neke dolgove. Zdi sc pa, da ic imela žc takrat namen izvršiti samomor z arzenikom, kar dokazuje tudi dejstvo, da ie isti večer prenočila pri nekem kmetu pri Sv. Tomažu in ie najbrž usodno noč za-učila arzenik z ramenom, da si vzame življenje. Naslednic jutro ic bila ženska tako bolna in ic gotovo žc strup učinkoval, da so jo spravili v ptujsko bolnišnico, vendar pa je med potjo umrla. Kakor izjavljajo njeni že dorostli otroci, ie bilo posestvo precei zadolženo in so jc bilo bati, da pride v kratkem na boben. Brezdvomno jc ostarelo vdovo spravilo vse to v obup in ic iskala rešitev v smrti. Hfotnih listih zabeležen »Split — občina Madrid«. □ Z zidarskega odra jc padci. Pri novi stavbi na Radvanjski cesti jc padel z zidarskega jidivi delavec Ignac Jezernik iz Slovenske Bistnfce? Ta-dobil je hude poškodbe po hrbtu in glavi ter so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. □ Mlinar v transmisiji. V Vobovnikovem mlinu v Ribnici na Pohorju je prišel 59 letni mlinar Rudol Loppert v transmiaijo, ki mu je zdrobila nogo. Včeraj zjutraj so ga z vlakom prepeljali v Maribor ter s kolodvora z rešilnim avtom v bolnišnico. □ Ste že gledališki ahonent? Za 32 din, ki jih je treba jilačevati sedemkrat zaporedoma, dobite že abonma v dobri loži ter si lahko ogledate 14 dramskih, 7 glasbenih predstav ter en koncert. Na galeriji se dobi abonma že za 9 din na mesec. Cel?© •©■ Na prosvetnem taboru katoliških mož in fantov v Petrovčah, ki bo v nedeljo, dne 20. septembra, bosta nastopila kot glavna govornika g. dr. Zdravko Kalan iz Celja in urednik g. Sekolec Franc iz Maribora. 0 Znižanje kopaliških pristojbin za celjske državne in banovinske uradnike v kopališču v La?kem. Okrajni načelnik g. dr. Zobec je ob priliki uradnega poseta bana g. dr. Natlačena v Celju zaprosij, naj izposluje za uradništvo v Celju znižane kopališke pristojbine v kopališču v Laškem. Ban g. dr. Natlačen je tej prošnji ustregel in dosegel v kopališču v Laškem za državne in banovinske uslužbence v Celju sledeče znižanje kopaliških pristojbin. 1. v času glavne sezone, t. j. v juliju in avgustu, se znižajo cene za kopeli v bazenu za 50 odst., v posameznih kabinah pa za 25 odst.; 2. v času izven sezone pa velja 50 odst. popust v bazenu in v kabinah. Za izdajo kart po znižanih cenah je potrebno. Ja se uslužbenec legitimira. — Znižanje kopaliških cen v kopališču v Laškem jc za celjske državne in banovinske uslužbence velika pridobitev, za katero se imajo zahvaliti banu g. dr. Natlačenu, ki je to znižanje izpo-sloval pri kopališki upravi, in načelniku g. dr. Zobcu, ki je g. bana naprosil, naj intervenira v zadevi. •© K notici o prosvetnem domu v šmartnem v Rožni dolini, ki smo Jo priobčili pred dnevi na tem mestu, dodajamo še, da si je za prosvetni dom pridobil zelo veliko zaslug domači župnik g. svetnik Ozvatič. ki je sam prispeval za novi dom večjo vsoto. Otvoritev prosvetnega doma bo v začetku novembra, igro »Naša kri« bo Jo vprizorili igralci v začetku oktobra. 0 Celjsko strelsko okrožje je imelo svoje nagradno tekmovanje dne 6. in 8. septembra v Celju na strelišču v Pečovniku. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo tekmovanja razmeroma lepo število strelcev. Tekmi so prisostvovali tudi naslednji odlični gostje: general g. Savič, predsednik mestne občine celjske g. Mihelčič, okrajni načelnik g. dr. Zobec in okrajni podnačelnik g. Svetina. Prehodni pokal si je že drutfič oriborila celjska strelska družina. Prvo nagrado, darilo mestne občine celjske, je dobil g. Blumer Fric iz Celja in postal prvak celjskega strelskega okrožja za leto 1936. Razen tega je bilo razdeljenih še 23 lepih nagral. •©■ Smrtna nesreča v rudniku v Libojah. V torek se je ponesrečil v premogovniku v Libojah, ki ie last g. Praprotnika Avgusta, rudar Bozil Franc Našli so ga ob 8 zvečer mrtvega v jami. Sumi se, da je prišel v stik z električno napeljavo. Včeraj je bila na kraju nesreče komisija rudarskega glavarstva iz LjubLane, da ugotovi vzrok nesreče. ■6 Blagoslovitev novega gasilnega doma v Lev-cu. V nedeljo, dne 20. t. m. popoldne bo v Levcu blagoslovitev novega gasilnega doma. P! Kino Metropol. Dane« »Nnclnrno« in nov tednik. Predstave: "l8.15, 20.30. Izboljšanje svetov• gospodarstva Z a zasedanje sveta Zvezo narodov je tajništvo obenem z gospodarskim obdorom Zveze pripravilo obsežen materijal o položaju svetovnega gospodarstva. Iz poročila g. Avenola, gl. tajnika Zveze, posnemamo o položaju tole: Neenako izboljšanje Vsi dokumenti o razvoju gospodarstva kažejo, da je kriza, ki se je zaSela jeeni leta 1020, dosegla svoj višek poleti leta 1!)32. Od tedaj naprej pa se je pokazalo stalno izboljševanje, ki je bilo sicer neredno, pa se sedaj izredno pospešuje. Proizvodnja sirovin, ki je znašala leta 1935 91.9% one iz leta 1929, je bila pa za 29.4% večja kot leta 1982 za 17% večja kot 1933 in za 8.5% večja kot leta 1934. Produkcija živil je znašala leta 1935 samo nekaj več kot leta 1929, bila pa je manjša kot v letih 1933 in 1934. Zaposlenost svetovne industrije je znašala leta 1935, če jo primerjamo z letom 1929 kot 100, 94.8, 1932 137. 1933 122 is 1934 111.8%. Razmerje med obsegom svetovne trgovine 1. 1935. in 1929. 1932, 1933 in 1934 znašala 82,110, 1, 108.6 in 104.5% Poročilo nadalje ugotavlja, da so realni zaslužki padli, ker je industrija v krizi. Toda v letu 1935 je industrijska produkcija narasla v primeri z 1932 za 37%i Posebno je narasla industrijska produkcija v Rusiji ker se je njena industrijska produkcija v primeri z letom 1929 podvojila. V ostalih državah je industrijska produkcija bila še za 13% manjša kot je bila leta 1929. Toda izboljšanje je bilo v zadnjih mesecih leta 1935 prav znatno ter se še nadaljuje. Izboljšanje je torej močno, vendar je moč tega izboljšanja neenaka in v nekaterih pokrajinah se komaj kažejo prvi znaki izboljšanja. V nekaterih državah se je začelo izboljšanje že pred 4 leti, v drugih pa se je začelo z zamudo in ovirami šele spomladi leta 1936. Danes je težko dobiti eno samo državo, v kateri ne bi bilo nobenih znakov izboljšanja. Zanimivi so naslednji podatki o industrijski produkciji v maju 1936, primerjani z letom 1929 kot 100, industrijska produkcija je znašala v Rusiji 351.9. na Japonskem 149.3 maja 1936, v Angliji 115.1. Nemčiji 107.1. Kanadi 87.6, USA 86.0, Belgiji 79.1, češkoslovaški 75.7, Poljski 72. Franciji 70.3 in Holandiji 67.9%. Tabela nam kaže neenotnost konjunkture, zlasti v državah zlatega bloka, ter Belgiji in Češkoslovaški, kjer je produkcija za 20—30% manjša kot v letih prejšnje prospe-ritete. V nekaterih državah je sicer industrijska produkcija narasla, ni se pa izboljšalo stanje kmetijstva. Toda opaža se dvig cen, kar bo prišlo v dobro kmetijstvu. To velja ludi za svetovno trgovino. Trgovina ne sledi splošnemu izboljšanju poslov, to je najvažnejši znak v sedanji dobi izbolj-ašnja. Toda od poletja 1935 se tudi tu kažejo znaki izboljšanja, čeprav gre izboljšanje počasi in gredo cene navzgor. Ce bi se trgovina z industrijskimi izdelki približala višini iz leta 1929. potem bi bilo vprašanje v večini rešeno. Toda kljub izboljšanju je svetovna trgovina z industrijskimi izdelki za eno tretjino manjša kot je bila leta 1929. Izguba na vrednosti znaša 8.664 milijonov zlatih dolarjev po prejšnji pariteti. Ce pa vzamemo vso vrednost svetovnega izvoza, znaša izguba 21.353 milij. zlatih dolarjev. Trgovina ne bo oživela, če ne bo oproščena najrazličnejših omejitev. Za to je sedaj bolj čas, ker živimo v dobi izboljšanja Vzroki izbolfšania Marsikje se smatra, da je izboljšanje povzročeno po oboroževanju, da ne narašča dovolj produkcija predmetov ki so namenjnni tekoči potrošnji. To je zgrešeno naziranje V številnih državah se je začelo izboljšanje pred vsakim povečanjem oboroževalnih izdatkov. Baš v državah, kjer je izboljšanje največje, tudi niso znatno narasli izdatki za oboroževanje. Izboljšanje je pripisovati drugim ukrepom. Nekatere države vzdržujejo nizko obrestno mero in proračunsko ravnotežje. V drugih državah se zmanjšuje breme zasebnih dolgov in povečujejo javni dolgovi. Druge države zopel trošijo velike svote za javna dela in oboroževanje ali pa za oboje. Nekatere države so izkoristile državni kredit in državne fonde ter jih porabile za obnovo gospodarstva. Druge zopet so razvrednotile svojo valuto in zmanjšale zasebne dolgove, tako so bili zmanjšani produkcijski stroški in povečani davki. Načela, po katerih so se ravnali ukrepi za izboljšanje konjunkture, so bila najrazličnejša, vendar le lahko rečemo, da so v glavnem dovolila najvažnejše: razširjenje kredita Denarni poiožaj v vsem svetu omogoČuje dvig cen. Banke so v splošnem dovolj likvidne, obrestna mera je nizka in čeprav so rezerve zlata osredotočene v nekaterih centrih, so to vendar cenili, ki lahko najlažje izvajajo vpliv lia svetovne cene. Glede valut pravi poročilo, da je treba ve države ločiti v dve skupini. Prvo skupino tvorijo države, ki so vzdržalo zunanjo vrednost svojega denarja, kar je bilo v zvezi z omejitvijo uvoza z devizno kontrolo ali pa z raznimi načini kontingentov, v drugi skupini pa so države, ki so dovolile razvrednotenje svojega denarja, kjer trgovske omejitve niso bile potrebne ali mnogo manj ostre. K tem dvem skupinam pa ie prišteti države, ki dalj časa niso izvajale politike razširjenja kredita ali pa vse svoje napore posvetile za znižanje produkcijskih troškov, pa ostale zveste zlatemu standardu in ki niso mogle biti do zadnjega časa deležne splošnega izboljšanja. V teh državah kot v državah prve skupine so otale cene višje kot v državah z razvrednoteno valuto, 'ludi niso profi-tirale od avtomatske zaščite celi, ki so jo povzročila razvrednotenja Ni mogoče natančno ločiti prvi dve skupini držav, kar se tiče cene in devizne omejitve ter uvozne kontrole. Faktična stabilizacija dolarja in funta v zadnjih dveh letih, likvidacija znatnega dela kratkoročnih zunanjih dolgov, ustavitev padca cen, izboljšanje poslov in naraščajoče zaupanje kljub političnim oblakom omogočajo naloge onim. ki hočejo rešili razna mednarodna vprašanja, katerih doslej ni bilo mogoče rešiti, pa bo njih rešitev tudi zapršila politične oblake. Gmpodm'skS dvig Italije Te dni je nemški predsednik in kancler Hitler napovedal, da bo v prihodnjih 4 letih Nemčija svojo produkcijo sirovin dvignila na tako višino, da bo zadostovala vsem domačim potrebam. To je podoben program, kot ga je napovedal že Mussolini na zborovanju korporacij 23. marca letos. Ta politika izhaja tako v Nemčiji kot Italiji iz nujne potrebe vsakdanjosti; v Nemčiji so devizne fežkoče prisilile, da streme za okrepitvijo domače produkcije sirovm, v Italiji pa so sankcije ponovno predočile Italiji težko stanje v katerega lahko zaide, če ne bo imela dovolj lastne produkcije sirovin za najvažnejše industrijske potrebe. Seve, da vsa ta avtarkistična politika končno zasleduje glavni cilj, kako osposobiti domačo produkcijo za vse potrebe v vojnem času. Glavna področja dela so v Italiji: domača proizvodnja goriv in domača produkcija sirovin za tekstilno industrijo, to sta glavna cilja italijanske avtarkistične politike Tu je Nemčija na boljšem, ker ima znatno domačo produkcijo premoga, razpolaga celo s petrolejem itd. Med ukrepi v zadnjem času za izgraditev domače produkcije v Italiji navajamo: S kraljevskim dekretom je bila določena vsota 1.200 milij. lir za izvršitev elektrifikacije železniškega omrežja, kolikor še ni elektrificirano. Ta vsota bo omogočila italijanskim železnicam pri- | hranek skoro polovico doslej uvoženega premoga, obenem pa bo ta elektrifikacija zelo dvignila do- Kulturni obzornik ! Knjiga o prostozidarsivu J Dr. A. Pilepič, bivši urednik »Križa na Jadranu« ie izdal knjigo o framazonstvu pod naslovom »Masonstvo protiv katolicke c r k v c« (str. 180, cena 30 Din, Bogoslovsko sje-menište, Split). V njej se ozira na dogodke, ki so sc vršile pred 65 leti v Italiji, ki so dovedli do razlastitve papeževe posesti, do propada papeževe države pod vodstvom framasonskih voditeliev, obenem pa ob njih prihaja do razlage samega bistva framasonstva sploh ter njegovega razmeria do cerkve. Da praktično pokaže metode frama-sonskega dela in duha, ki ga vodi, naslika pisatelj nekoliko plastičnih portretov prostozidarjev i/ italijanskega preporoda, namreč Ciobcriiia, Mazzinija, Cavouria, Viktorja Emamuela, franco- ' skega cesarja itd. Po opisu tega preporoda prehaja na italijansko, zlasli pa angleško in mednarodno rovarenje proti papežu ki kotoliski cerkvi ter na krvave dogodke okrog »Rimske republike« ki so iih povzročili prostozidarji Mazziini m Ganbaldi. Predvsem se. mu je posrečilo nazorno prikazati stanje Italije v tem času ler angelski lik papeža Piia IX., ki sc dviga visoko nad revolucionarno okolico. Farizeiščina in slabost italijanskih vladarjev je prikazana na icmeliu dobro preštiidiranih dokumentov. V zadmem poglavju »Od katakomb do prodora pri Porta Pia« razpravlja o papeževi posvetni ob I a sli ter živo opisuje »Zadrtii spopad« in »zmago temnih _stl« Kogar zanima delo in duh framaserov, ki se danes vodijo svetovno politiko, knjigo priporočamo. Prihodnja razslava v Jakopičevem paviljonu se bo začela v nedelio dne 4. oktobra (ne 6. kakor so pisali časopisi) ob 11. dopoldne Odpr io bo kustos muzeja in umetnostmi knhk dr. K. l.o- ii ___. 1----J., kr. riroiini.lln tud' Trlf IfMIfl- zar, kaleiega l>c5cuo no prtiinsoia «uji . slaja. Razstavljala bo umetniška skupina sl-ikar- Pogajanja z Norveško. Po vesteh iz Belgrada se bodo v kratkem začela pogajanja med našo državo in Norveško za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Naša trgovina z Norveško je bila lani pasivna za 5.67 milij. din. 7, Norveško nismo imeli prave trgovinske pogodbe doslej, ampak jo medsebojna trgovina temeljila nn deklaraciji o trgovini z dne 9. marca 1909 ter na izmenjavi not dne 1. februarja 1923, 24. marca 1923 in 7. septembra 1923. Uredba o oprostitvi taks od prenosa nepremičnin za denarne zavode. Iz Belgrada poročajo, da je v finančnem ministrstvu izgotovljena in žo podpisana od g. ministra uredba o oprostitvi od taks na prenos nepremičnin, kalere kupijo na dražbi denarni zavodi. Nove zadruge. V zadružni register so bile vpisane tele nove zadruge: Gospodarska zadruga Vajeniški dom - v Ljubljani, r. z. z o. z., Zadružna elektrarna v Lučali, r. z. z, o. z., in Planinska in izletniška zadruga >Prijatelj prirode* r. z. z o. z Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Auerhamerja Ivana. trg. in pos., in Auerlianier Marije, posestnice v Ljubljani, Zadružna ulica 9, narok za sklepanje poravnave 9. oktobra, oglasiti se je do 4. oktobra 1936. Potrjena poravnava: Kvas Ivan, klobučar v Mariboru, za 50% v štirih četrtletnih obrokih. Izbrisi iz trgovinskega registra: F. Cotič. Dolnji Logatec (ne obratuje več iu ie bivališče lastnika neznano), Turnšek Anton, Nazarje (radi opustitve obrati, in smrti lastnika), Krim. lesna industrijska d. z o. z., Preserje (končana likvidacija), Ed. Suppanz, uvozna in izvozna velelrgov-vina 7. mešanim blagom in deželnimi pridelki (radi smrti imetnika), Albert Stiger, tovarna bučnega olja in lomljenje čresla, Slov. Bistrica (radi preštanka obrata). Avtomobilno društvo Rakek— Prezid, d. z o. z., Stari trg pri Ložu (odpust obrala radi končane likvidacije) Ivan Pušnik, trg. z živino in lesom, elektrarna, parni mlin in žaga, Šmartno pri SI gradcu (radi preštanka obratovanja), Filip Jakomin, Vnanje gorice, (radi opu^ta obrata) in Luka Grilee, Zgoša (radi opusta obrala). Eorta Dne 16. septembra 1936. Denar V zasebnem kliringu se je avstrijski šiling na ljubljanski borzi učvrstil na 8.51—8.61, na zagrebški borzi na 8.18—8.58. na belgrajski borzi pa nn 8.4879—H.5879. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.31—31.01, v Belgradu 30.15—30.85. Angleški funt je beležil neizpremenjeno: v Ljubljani 234 denar, v Zagrebu in Belgradu 233.20-234.80. Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 13.32 do 13.52, v Zagrebu na 13.23—13.43, za sredo in konec oktobra na 13.20—13.40. V Belgradu so beležili 13.223«—13.4238. V zasebnem kliringu je beležila lira v Zagrebu 3.19 blago. maPo proizvodnjo premoga, ki sani naravnost ni toliko poraben za pogon železnic, ampak pride le v poštev za pogon kaloričnih central. Velik del teh naročil bo izvršila nemška industrija. Kol znano, je bil žc lela 1933 postavljen alek-trifikacijski načrt, ki je določil elektrifikacijo 4.365 km prog. Sedaj pa gre predvsem za podaljšanje že elektrificiranih glavnih prog. Elektrifikacija proge Bologna—Rim—Napol je že izvršena, sedaj pridejo na vrsto priključne zveze: Milan— Turin in Napol—Reggio—Calabria. Nadalje bo sedaj izvršena elektrifikacija brennerske proge tudi od Veroue dalje, semmerinška proga do Pontebe je dograjena. Končno bo elektrificirana proga ob morju Napolj— Pisa. Med konfederacijami industrijcev, trgovcev in delavcev je bil dosežen sporazum za povečanje porabe domačih tekstilnih sirovin. umetnih in naravnih, zaradi tega bo trajala prepoved izvoza volne in podobnih tekstilnih sirovin še po ukinitvi sankcij. Sploh postaja italijansko gospodarstvo podobno nemškemu, saj se uvaja enak devizni režim kot v Nemčiji. Vse devizne transakcije se. sedaj osredotocujejo pri Nacionalnem zavodu za zunanjo trgovino, ki profitira s tem, da prodaja franke, ki jih kupuje s primom 15% uvoznikom s primom 20%. Podpredsednik korporacije za sladkor in peso je sporočil Mussoliniju, da je realijiral povečanje kapacitete destilerij, kakor je bilo sklenjeno v januarju letos, za kai je bilo potrošeno v prvih 7 mesecih letos ookli 100 milij. lir. ja A. O. Kos in Miha Maleš ter kipar France Gor-še. Kakor slišimo, bodo razstavljali samo nove stvari. V včerajšnjem poročilu o članku T. Potokar-ja v »Pravdi« sla pomotoma izpadli besedi, ki naj povesta, da je to eden prvih člankov o Preglju «v srbski publicistiki«. »Esej o titanizmu v zapadni književnosti med leii 1815 in 1850 (Essai sur le titanisme dans la poesie romantični« occidentale enlrc 1815 ct 1850) je naslov knjigi, ki io je napisal Vaclav Černy — ter jo založilo založništvo »Orbis« v Pragi IFocbova 26, cena 50 Kč). V njej obdeluic Cerny tisto dobo začelnega romantiz.ma v zapad-nih književnostih, ki sc imenuje z literarno oznako »romantičen titanizem« in ki v prvi vrsti označuje lake pesnike kot so Byron, Shellevkeats, Leopardi ter prve francoske bvroniste do julijske revolucije. Dobro loči pisatelj med bvronskim tita-nizmom in goethejevskim faustizmom, ter daje dobre defeniciic obeh. V drugem poglavju sc peča z metamorfozo tega »romantičnega tifanizma« pri drugi romantični generaciji (po 1830) Francozov Lamartino, Vignyia, Hugoia, Mausseta, Oui-neta, Menarda in drugih, Angležev Tennvsonn, Browninga, Clougha, Italijanov Guerrazaija, Car-ducciia. Spancev in Portugalcev Izspronceda in Hcrculana itd. Po globokih analizah daic smisel in oznako tega evropskega romantično titanistič-nega duha, ki ga odkriva iz del pesnikov, ter ga v,!di v tem, v koliko odstopa idejno od rousseau-nizma ter prosvetlienslva. Pisatelj loči dva teča-ia romantike, liste na početku prejšnjega stoletja -romantiko titanizma, ter na koncu stoletja — romantiko zla. V svojih izvajanjih določa drugačen smisel romantiki kot pa ir M dozdaj v navadi, i ler raziskuje forme, ko iih je prevzel titani/cm 1 celo v Dostojevskim in Nietzscheju. Kniiga ie zanimiv donesek k primerjalni književni kritiki ler opozarjamo nanj. Nove študije dr. F. Mikiča. - Zdravnik dr. Fecfor M i kič, naš rojak, zdai šel odseka za i življenjsko statistiko Šole narodnega zdravja v I Zagrebu, jc izdal žc veliko štesilo krajših in več- Ljubljana — Tečaji Amsterdaln 100 h. gold. . . . Berlin 100 mark...... Bruselj 100 belg...... Curih 100 frankov . . . . , London 1 funt....... Newyork 100 dolarjev . . . Pariz 100 frankov..... Praga 100 kron..... p r i m o m. 2907.07—2981.67 1755.63—1769.50 737.75— 742.81 1424.22—1431.29 220.98— 223.03 4336.79—4373.11 287.82— 289.26 180.76— 181.86 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,757.131 din. Curih. Belgrad 7.—, Pariz 20.2125. London 15.5325 Newyork 307.—, Bruselj 51.85, Milan 24.15, Amsterdam 208.3250, Berlin 123.4225. Dunaj 56.70, Stockholm 80.075, Oslo 78.05, Kopenliagen 69.35, Praga 12.70, Varšava 57.80, Budimpešta 60.—, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsing-fors 6.845, Buenos Aires 0.875. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% inv. posojilo 83.50—85. agrarji 47—vojna škoda promptna 365—367, begluške obveznice 68.50—70, 8% Blerovo posojilo 83—84, 7% Blerovo posojilo 73—74, 7% posojilo Drž. hip. banke 86-87. Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 84.25—85 (84.75), agrarji 48—18.50, vojna škoda promptna 36&50—367.50 (3(17), begluške obveznice 68.80—69 (69, 68.90), 67.75-68 (68), 8% Blerovo posojilo (84.50), 7% Blerovo posojilo 73.75 do 74.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 86.50 87. — Delnice: Narodna banka 6380—6480, Priv. agr. banka 238.50-239.50 (239, 238). Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 83 den., agrarji 47.50 den., vojna škoda promptna 365—367, begluške obveznice 68 den., 8% Blerovo posojilo 83—83.25 (83), 7% Blerovo posojilo 73.75—74.25 (72.25, 74), 7% posojilo Drž. hip. banke 86 den.. 7% stab. posojilo 82.50—«3.25. — Delnice: Priv. agrarna banka 236 den., Trboveljska 135—150, Osj. sladk. lov. 120—130. iih člankov v raznih jezikih, ki se pečajo z iimrlu-v-ostjo ljudi v zadnjem času, napisal nekaj podobnih razprav Naivečia med njimi ie knjiga »Pomor d o i e n č a d i u Zagrebu s a stati-stičkog, s o c i i a 1 n o g i kliničkog sta-no vi št v a«, ki jo ic spisal v družbi z dr. ?.. Švarcom ter ie izšla v Biblioteki centralnog hi-gijenskog zavoda v Zagrebu (1936, str. 1091. Zaradi dejstva, dn v Zagrebu umre ra -meroma veliko dojenčkov do enega lela (1. 1931 — 157 od tisoč), veliko več kol n. pr. v I jubljam (95 od tisoč) je bila potrebna temeljita študija, ki nai bi pokazala vse vzroke toke umrljivosti pa tudi poudarila dedukcije iz njih, ki naj preprečijo lo nevarnost. Tako je ta knjiga statistični rezervoar najraznovrsinejšega materijala, tako n. pr. koliko in zakaj iih umre tmkoj pri porodu, oz. se že mrtvi rode, koliko iih umre prvega dne, prvega tedna, prvega meseca, prvega lela, pridejane so tablice redosleda umiranja, vpliva socialnih, ekonomskih in drugih razmer, ki so največ krive zgodnjega umiranja otrok Najmanj pa so krivi samo medicinski razlogi. Trije razlogi so predvsem, ki povzročajo tako veliko umrljivost: 1. ali-mentarne motnje, to ie prehrana na umeten način, 2. vnetic dihalnih organov, kar ie v zvezi z nehigijenstomi stanovanji, (tuberkuloza itd), 3. nedonosnost in prezgodnji porodi. Največ tega so krive socialno-ekonomske razmere. II koncu navaja ludi predloge, kako naj državo z raznimi zakoni in socijalnimi ustanovami pomaga k manjši umrljivosti novorojenčkov. - V »Časopisu /a vodnu, plinsku in sanitarni! tehniku« (Zagreb, 1936, št. 5) ie dr. Mikič napisal članek »Trbušni lifus' s posebnim obzirom na grad Sisak«, in sicer ob priliki, ko dela mesto Sisak nov vodovod. Članek ni važen le za Sisuk, temveč ic v njem veliko materijala iz vsega svelu o razširiavi Irc-bušnega tifusa ter ic predvsem podučila primera med mestom, ki ima higijens-ko vodo, v tem slučaju z Zagrebom, ter dosedanjim Siskom, katerega nehigijenske razmere so ustvarile prav posebne vrste trebušnega tifusa. Članek pokazujc, kake vredinosii za narodno zdravje so /.dnave Žitni trg Novi Sad, 16. septembra. Pšenica v prostem borznem prometu (vse 78 kg 2%): srem., ladja Sava, 131 — 133; srem., ladja Donava, 132—134; bč. in ban., ladja Donava, 134-130; bč., ladja kanal, 134-136; bč., ladja Tisa, 138—1 10; bč., ladja Begej, 137—139. Ostala pšenica neizprem. — Koruza: bč., srem. 90—92; ban. 88—89. — Fižol: bč., srem., boli, brez vreč, 162.50—165: bč., beli, z. vrečami, ne notira. Vse ostalo neizprem. Tendenca čvrsta. Promet srednji Živina Ljubljanski živinski sejem Ki. septembra 193(1. Na sejem dne 16. t. m. je bilo prignanih (v oklepajih število prodanih glav): 72 (38) konj, 101 (Ti) volov, 53 (13) krav, 22 (16) telet, 23 (7) prSutarjev in 156 (22) prašičkov za rejo. Cene so ostale ne-izpremenjene v primeri s prvim sejmom v septembru in so bile te-le: voli 1. 4.75—5.25. 11. 4—4.50, HI. 3.25—3.75, krave debele 3—4.50, klobasarice 2—3, teleta 6—7, prašiči 5—7 din za kg žive teže, prašički za rejo kos 120—200 din, konji od 400 do 3500 din. Že na prejšnjem sejmu je bilo prodanih na Dunaj 21 klavnih konj ta teden pa 25. Za Dunaj dosegajo klavni konji razmeroma ugodne cene, ki se gibljejo med 400 - 600. dočim so jih prej v Ljubljani plačevali samo po 200 din kos. Zapiranje mesarskih obratov ob nedeljah in praznikih. Po odredbi kraljevske banske uprave dravske banovine bodo mesarski obrati zapiti ob nedeljah in praznikih v času od* 15. septembra do 15, maja. Če si sledita nedelja in praznik, se bo obratovalo drugi dan. Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani. Naznanila Liubljana 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Leiislek Re-sljevu eostu 1; mr. Baliovec, Kon«rasui lig 12; mi. Ko-motor, Vič, Tržaška cesta. 1 Spored slavnost nei/a odkritja Davorin Jenkovega spomenika v Cerkljah pri lira, i ju v nedeljo iluo ■J) t. in. Ob 1(1 bo slovesna sv. nuiin, pri kateri bodo l>e'li eonkvoul zbori cerkljaniskc tare pod vodstvom skladatelju ilr. Frančišku Kiiuovoii mod drugiin ludi dva Davorin Jenkova cerkvena '/.bora i/ Lilurglju sv. ,Iane.7.a Zlalonsti*a. Ob 2 |k>|miI(1uo slovosne ImMo Rlunijo, takoj nato si; vsi nuv/.oč.i, iircHlvsn.nl pa društva 7. godbami in znsv-.ivaniii uvr«ti'jrnvo im-IJc m >?(>vori Ta!."i po odkrllju Kir občinstvo v snrovodn v Vil« llvorjc, ki Irai kakili ."> minut, neverno od (Vrwol.l lik poil Krvavcem, na mesto, kjer je stala Davorin Jenkova rojsluu hiša Nn tem iiiTOtu jr poslavlirna spominska plruiniiln, ki i«i ob tej priliki tudi s.l,ivc-suo odkrita. Ta,ko.| po odkrilju 1» koncert Davorin Jenkovih skladb, kateremu lx>sta iv.va.iaJ a /.1m>i- Kran.i-skeitn okrožja pev«ko zveva', pevski /.lx>r (ilaslienr Matice linbUauske i" ri, ki ImmIo nav/o.-i pri odkritju. Zatoni U mlako vcnelje. Priipra vl-jnJn 1 odlmr vabi vso naše ljudi, du w uilrliv.o nedeljsko po-ča-sl.Mve sliivnosra slovcnakeifa skladatelju Davorinu Jenka v Cerkljah pri Kranju. Radio Programi Radio Ljubljana i Četrtek 17. septembra. 12 Cilrnfikl" koncert (plošče) — 12.45 Poročila, vreme. — 13 (''"s, sporni olive stilu. — 13.18 Radijski orkester. — 1-1 Vreme, borr.ii. — IR Kadilski orkester. — 1» Cas, vreme, poročila, m«"ciI, obveslila. — 19.3(1 Nacjminlna ura: Savi« Sol "la Ur JiiKosluvije: Narodno čuvs-t.vovnnje in snkoUua misel, M i UiS Siiinojovič i/. Boltfradn. — 19.50 Riclisird Tanber (poju na ploščah). — 211.10 Slovenščina v.a Slo. vence (kosp. dr. Rudolf Kolurič). - iO..Kl l.iszlov e (Vr. — 22 Cas, vrome, porodita, sipored. — 22.20 Radij .siki i a v.'/.. Dragi programi t Celi li l:, V. septembra. Ilelprad I.: 20 Siiiinmi ni koncert orkestru Kraljeve Kurde. — 22 Koncert Srbskega pravoslavno«« cerkvenega pevskena društva Nikolaje v ič i/. Mi-kunjlfi urada. - Belt/rinl II.: 2« Živ! i e nje ohridskih ribičev im ohridskih rib (predava TVvlor M.....nič). — 23.13 IlelKrajskc noči, icilnsbeua rc portai-.a. — Dunaj: 19.20 VoJcr dunajske niu/.ike (I,'in cert solistov). — 2(1 (irabbe: Don Juun in Kuusl , Ira (indija. — 22.10 Koncert kvarteta. — Vranu: ai.10 Popularne pesmi iv. okolice 1'Ibuu. 20.30 Socialna iera. — 22.15 Vojaška imcika. — Urno: 20.10 Vokalmi kvartet. — rarjnva; 20.15 Koncert. — 21.30 Koncert komorne gln.sbc. -- HniUmiieUa: 20 Pniipovedkn ia pc.nil /a mate in velike (i/.vaja ob sprcinljevanju klavirja 1'orikc Vidor). — 2U.SKI Koncert. - 22 Koncert - 23.1(1 (.'iKJinska niiiv.ilka — Rimi 2U.I0 Zandonni: ZenM''e> . opera. — 21.30 I,nalili: «Vrai? v '/.vorniku , Kroileska. Milan: 2(1.-10 Komedija v treh dejanjih - llerlin: 20.ln 1'isan glasbeni program. Hamburg: 19 Vesela radiu-igra — 19.10 Koncert '/.bora. — 20.1(1 Plesna glasba. -Kolu: 30.45 Novo življenje . koneorl. — Kiinintberii: 18 Koncert orkestra tn solistov. — 20.10 Rn-lio-igra. — 21.1U -Pisan prograiiu. — Miinchen: 2U.1I.' Itailio-igra. — 22..'KI 1'lesna innzika. vodne naprave. — V nemškem jeziku ie za miin-chensko revijo »Bcvolkerungsfrngen«, ki jo je izdal mednarodni kongres za življenjsko statistiko, napisal dva članka, namreč »Ober den lndex des biologisehen 'Iypus in jugosluwischcn Be/.irkeu« ter »Obci den lndcx des Gcburtenefektcs , \ katerih so strnjeni rezultati njegovih dosedanjih del i/, dozdaj zanemarjenega področja življenske statistike. Poljak dobi nagrado na olimpijadi za umetnosti. — Eden najboljših modernih poljskih romanopiscev, klasično izobraženi Jan Parandov/ski, nekoč urednik .,Pamic;tnika warszawskicga« jc na zadnji olimpijadi v Berlinu bil odklikovan z bro-nosto kolajno za olimpijski roman: »Olimpijski disk". To ie žc drugi Poljak, ki je prejel to nagrado, kajti 1. 1928 ie bil v Antwerpnu odlikovan moderni pesnik Kazimierz Wierzyhski za pesniško zbirko »Olimpijski vcnec« (eno pesem iz tega cikla je svoj čas v Ilustraciji poslovenil Fr. Vodnik). Jan Parandovv.ski spada med najboljše moderne pisatelje ter ima za sabo že precejšnjo književno delo, dasi je razmeroma še zelo mlad (roj. 1903). Izšel ie iz klasicizma, iz neoromintike, ter je 7. biografskim romanom o Oskarju Wildeju pod naslovom »Kralj življenja dosegel prvi večji uspeh. Parandowski je izrazit intelektualec ter je vzljubil antiko že v svoji m'adosti (profesor klasičnih jezikov) in napisal več del iz grške mitologije (Mitologija, Eros na Olimpu, ČaroJejni Rim, Dve pomladi — potopis po Grčiji ild.). »Disk olimpijski« je napisal že 1. 1933, in opisuje življenje v Heladi I. 476 preti Kristusom za časa 76. Olimpijadc. V njej v plastičnih potezah riše takratno duhovno razpoloženje, pa tudi navade ter je glavni motiv vprašanje amaterskega ali poklicnega športa. — Zanimivo je, da se ta pisatelj, ki je svoj čas v rorftanu o »Koperniku« povzdigoval religiozno gledanje na svel, v letošnjem svojem romanu »Nebo v plamenih'., ki je avtobiografskega značaja in se godi v gimnaziji v Lvovu, prišel do popolnoma empiričnega, intelektualnega gledanja na svet ter tudi zase popolnoma priznal antični svetovni nazor. Je ludi to uspeh oiimpijai? Jaunkoihua Eta Lagizara! Novi štrajki v Franciji. V ivornici za gumijeve obroče v Clermont-Ferrandu so začeli dclavci štraj-kati in so zasedli tvornico in županstvo. Redarji so morali napraviti red. Prvi, ki je prišet na Matterhorn »Jnunkoikua Etu Lagizara, Bor in stara pravda ! Tako odmeva na tisofe glasov v Ustarizu, pod hrastom stare pravde Po slemenih gora. po vaseh v Gipuzkoa, Araba, Bizkaya, Naparoa odmeva klic in slišati ga je onstran Pirenej, kjer bivajo B a s I; i pod francoskim pokroviteljstvom v pokrajinah I.apurdi, Bee-naparoa in Zuberea. Kljubovalno ko divje neurje grmi mogočen zbor v vedro pirenejsko nebo: »Gora Euskadi Azkatutu! Živela buška svoboda! ltdeče-belo-zelenc zastave Euskal-dunakov, Baskov, vihrajo v soncu. Španska državljanska vojna besni v deželi Baskov! In Baski so na strani rdečih. Kako je mogoče, da so Baski, otroci najpobožnejšega naroda na svetu, v zvezi 7. antikristom? Kaj so pozabili na svoje geslo: /Bog in stara pravda?« iznenada je stopil ta narod, ki že dolgo ni bilo nič slišali o njem, spet na pozorišče In veliko jih je, ki ne vedo o Baskih ničesar drugega, ko da je njihovo narodno pokrivalo prešlo v evropsko modo in jiokriva dandanes množico |>ametnih in nespametnih glav Glede na svojskost so Baski vprav poseben narod. Sami sebi ne rečejo Baski, marveč »E u s -k n 1 d u n a k«, druge ljudi na svetu j>a imenujejo skupno E r d a 1 d u 11 a k . Ljudi delijo na take, l.067. Serum prenašajo letala iz kraja v kraj. ker ceste še nisp narejene. Ce hočete vedeti V križarskih vojskah so krščanski vojščaki prehodili na dan po 5 do 10, le malokdaj po 20 kilometrov. Japonski jezik nima ne h, ne 1. Krompir ima več ko 1000 raznih vrst. Sveto pismo so doslej prevedli na 400 jezikov in na različna narečja. tisoč pet iu štirideset oblik! Ubogi Erdaldunak, ki se moraš učiti Euskerel Baski imajo mnogo pesmi, deloma prastarih pesnitev in slavospevov, ki jih pojejo pri narodnih prireditvah. Šele v novejši dobi so dobili ludi svoje leposlovje. Pisateljstvo se je bavilo najbolj z nabožnimi knjigami, slovnicami in pesmaricami, lz 10. stoletja izvirajo pesnitve duhovnika d'Et-ksepareja. fz 19. stoletja je zbirka pesmi Iz-tuetaja, zbirka, ki vsebuje večinoma rodoljubne pesmi. Njen naslov je: »G i p u z k o a k o d a n -t z a gogoangarrien c o 11 d a i r a.« Druga zbirka rodoljubnih pesmi istega pesnika Izluetaja je: »E u s k a I d u n a n c i n a a n c i n a c o Ta are I e n d a b i c o e t o r q u i e n.« I 7. t u e t a je napisal tudi baško pisano zgodovino (Juipuzcoaja; Hiribarene pa je napisal zgodovino vseh Baskov. V novejši dobi je Azkue, ki s svojimi deli omogoča tujcu dostop v skrivnosti Euskere, zlasti s svojo slovnico, ki se mora vsak potnik oborožili 7, n jo. Tudi jezuit L a r r a m a 11 d i je izdal slovnico baškega jezika. Čeprav so Baski ostanki naroda, ki je bil nekoč mogočen, pa vendar niso kaki pohabljeni nasledniki; prav nasprotno! Ze rimski cesar Avgust jih je napadal, a nikoli jiopolnoma premagal. Arabci, ki so si povsod vse podvrgli, si Baskov niso nikoli podjarmili. Ko je Karel Veliki zmagoslavno odhajal iz Španije domov, se Baski niso zbali mogoČnika jn so napadli v dolini Roncevalles njegove vozataje, da so se oškodovali za škodo, ki so jim jo prizadejali Franki na poli v domovino. Vzeli so težko oboroženim Frankom vso prtljago in veliko Frankov je ostalo ondi, med njimi tudi slavni grof K o I a 11 d, ki je bil kasneje junak v številnih pravljicah. Tudi v najnovejši dobi se Baski kar opazno gibljejo. Kako je torej moči razumeti, da so deli iako iskreno katoliškega ljudstva, nikjer ui toliko duhovniških in rodovniških poklicev — na strani rdečih, katerih strahotna grozodejstva so vnebovpijoča? Provinca Navarra odklanja vsakršno sodelovanje z Madridom, dokler bo Madrid zoper Cerkev. Tako kakor Novarra misli iu dela veliko drugih Baskov. E11 del pa je le v vrstah rdečih. Pa ne zato. ker bi la del častil boljševiške malike, ampak zato, ker beli nočejo ničesar slišali o separatističnem gibanju Baskov, Kalaloncev u Galicijanov; madridska vlada je pa vsem tem obljubila jiopol-no neodvisnost. Irun je padel v roke belih. V divjem begu so rdeči zbežali čez mednarodni most v Hendayje, 1. njimi tudi separatistični Baski. S solzami besnega srda v očeh so slali na francoski strani mostu. Borili so so v družbi rdečih: z rdečimi vred so pred svetom krivci. Zdaj pa vidijo, da jih je Madrid izdal! Saj niso hoteli ničesar drugega ko baško svobodo. Klic »Gora Euskadi Azkatutu!« je jxistal njih usoda. Zdaj se pač zavedajo svoje slepote. Nekoč bo stal pač ves narod Baskov združen pod hrastom stare pravde za Bilcarjem, svetom najstarejših, in soglasno se bo dvignil v radostno nebo njih Pirenejske domovine klic: »Jaunkoikua Eta Lagizara, Bog in stara pravda!« se Šalor, ki se uskoči, ko se zmoči. * >;Liza, kaj pa jc z mojim čopičem za britje? Kar za nič je!« »Ros? Čudno Sc včeraj, ko sem z mim pleskala okno, je bil prav doberl« »Draga moja, skrčiti so bo treba, denarja bo premalo za takšno gospodinjstvo.« »V redu. Ti se boš zdaj sam bril, jaz pa te bom odvadila kajenja 1« Ko je Edvard W h v m p e r , doma iz Londona, leta 1860 prvikrat prišel v Alpe, tedaj je moral izvršiti trezno, poklicno delo in ni. prišel zato, ker je hrepenel po gorah ali da bi se boril z mo-gočniki, vrhunci ledenikov! Naročeno 11111 je bilo, naj napravi slike Alp, naj ilustrira delo profesorja Donneya, ki je skušal obvladati Mont Pelvoux. A tedaj je zašel mladi Anglež — 20 let mu je bilo — v čarobno oblast alpskih krasot. Kar začaral ga je ta svet, vsi ti nedotaknjeni ledeniki, vse lo trdo življenje hribolazcev in vodnikov. Zakaj, tedaj je bila turistika v Alpah še v povojih in Matter-liorna in drugih višav se ni bil še nihče dotaknil. Edvard \Vliymper je poslal alpinist. Kmalu je svet začel govoriti o njeni. 2e leta 1861 si je osvojil Mont Pelvoux, najvišji vrh Dauphinejskili Alp, kjer so že mnogi poizkušali srečo in si jih je že nekaj uničilo življenje. A to je bil šele začetek. Smotri Edvarda \Vhymperja so bili zmeraj večji in mnogo drznili naskokov se mu je posrečilo, dokler se ni spravil na najnevarnejšo, največ žrtev zahte-vajočo in nezavzeto steno na Alatterhornu. Do 14. julija 1865 je Whymper nič manj ko šestkrat — sam in z drugimi — zaman skušal priti na Matterhorn. Vendar ni omagal Smoter njegovega življenja je bila vprav ta gora, ki jo je kar moral in hotel zavzeti kot prvi na svetu. Ondi je bil tudi junaški vodnik Jean Antoine Carelli, Italijan, navdušen hribo-azec, bojevnik iz bitke pri Solferiuu. Prav iskreno si je želel, da bi z italijanske strani zavzel Matterhorn Prejšnje prijateljstvo z Whymperjem se je radi tekmovanja nekoliko ohladilo. Prisegel je, da ne bo dopustil, da bi ta Anglež in njegovi tovariši prvi prišli na Matterhorn in bi oni zasadili angleško zastavo v sneg. S tem se je boj za Matterhorn, vprav v juliju 1S65, prav napeto poostril. Na eni strani je bil Carelli, ki se je z drugimi hribovskimi vodniki posvetoval glede na naskok na MaUerhorn z južne strani —, kar je kmalu izzvalo vihar navdušenja več turistov; na drugi strani pa je bil Whyinper, ki je takoj, ko je zvedel o Carel- Medtem ko navdušeno piše dnevni tisk o Stalinovi novi državni ustavi, nadaljuje Rusija staro življenje. V Moskvi so v teku treh dni zaprli in obsodili 208 zastopnikov prepovedane zasebne trgovine. Zaplenili so jim nekaj koles in gramofonskih plošč, 253 kosov pletenin, 203 storjene obleke, 278 parov čevljev in 1000 m raznega blaga. To j>omeni po točnem štetju po eno jopico in po en par in jx>1 čevljev na trgovca. Moskva šteje zdaj do 3 milijone prebivalstva. Kapitalistični roj3arji, ki so mu z združenimi močmi odtegnili en tisoč 111 blaga, so povprečno prikrajšali slehernemu prebivalcu rdeče prestolice za 3 mm bombaževine. A to mora biti hud zločin, ker je že romalo 32 prodajalcev v Sibirijo in Srednjo Azijo. Istočasno se nadaljuje »čiščenje« komunistične stranke, in se odmerijo izdatne kazni onim, ki so tajili svoje buržujsko poko-ljenje. »Pravda« sama je morala poseči v zadevo nekega petkrat odlikovanega konjarja, ki je z ljubeznijo skrbel za povzdigo konjereje. Izgubil je namreč službo in dobil 18 mesecev ječe, ker je prikrival, da je nekoč, »ko je bil on sam 2 leti star«, je imel njegov oče majhno trgovino na kmetih. Protest »Pravde« je zalegel. Državni pravdnik SSSR Višinskij, je pomilostil obsojenca. A deset-tisoči drugih seveda niso bili deležni slične izredne sreče. Zaslužek. »Tale živi samo od napak, ki jih drugi delajo.« »Kako neki?« »Radirke izdeluje.« lijevi nameri, pozval lorda D 011 glasa, II u d • s o n a , H a d o w a in vodnike C r o z , z bratoma Lochmatter. Pozval jih je, da se morajo spraviti dne 14. julija na Matterhorn, ali pa bo Carelli zmagovalec. Whymper in tovariši so se s Zerniatta odpravili na pot. I11 uspelo jim je, kar se je zdelo nedosegljivo: prišli so na Matterhorn! Carellijevi tovariši, ki so zagledali ljudi na vrhu, pač niso vedeli, da so bili to Wliymper in tovariši, ki so jim odnesli venec zmage. Natančno niso bile nikoli pojasnjene potankosti tega dramatičnega poglavja, ki se je dogodilo 14. julija leta 1865. Pravijo, da je bil Air. Hadovv v gorah še bolj plašen, kakor je še sploh bil po svoji naravi. Omahnil je, z njim pa Mihael Croz. Vrv se je pretrgala in tudi lord Douglas in Hudson sta sfrčala v brezdanji prepad. Le Whymper in brata Lochmatter so se rešili. Takoj jx> povratku je Whymper poskusil vse, da bi spravil jjonesrečence nizdol. Zaman . Matterhorn je bil premagan, toda zahteval je svoje smrtne žrtve. Cez tri dni na to je tudi Carelli, ne da bi bil kaj slutil o nesreči Angležev, z italijanske strani prispel na MaUerhorn. To pot se ni ponesrečil, pač pa je tudi njega zahteval Matterhorn: leta 1800 je umrl od onemoglosti prav zato, ko je skušal še enkrat priti na vrli. Vzela ga je bela snirt. Whymper pa je bil do konca življenja — last alpskega gorovja. Nihče ni v njegovi dobi bolje poznal vse te gore in ledenike. Svoje boje z vrhovi gora je popisal in izdal v knjigi, v pouk turistom. — Tudi z gorsko boleznijo se je uspešno boril. Radi nje je potoval tudi v južnoameriške Ande v letih 1879—80. Seveda je tudi tu plezal po goraft in si je osvojil tudi Chimborassa. Vendar je Whymperja vedno spet vleklo v »njegove preljube Alpe«. V njih senci je tudi za-tisnil oči. Dne 16. septembra 1911 je ta veteran gora, prvi osvajalec Matterhorna, umrl v Cha-monixu. Kolo s propelerjem. Nova tehnična igrača, ki jo je neki Francoz proizvajal v Parizu. S propelerjem upa doseči večjo brzino. Novo angleško prekooceansko letalo » Caledonia,« ki 7 njim preizkušajo polete. »Blagoslov« boljševizma v Španiji. Rdeči iz Španije govori v radiu: »Pozor, pozor! Civilizacija širi, tu, poslušajte, naš program ...« Bejek Janko, župn. upravitelj: Prekmurski sezonski delavci (Nadaljevanje.) Nisem mislil pisati o na",ih delavcih v Franciji, pa me je speljalo. Moj namen je opisati življenje naših sezonskih delavcev v domovini, predvsem na državnem veleposestvu »Belje«. Ta kraj in delavce sem obiskal v mesecu juliju. Šel sem. da bi delavci lahko oj>ravili svoje verske dolžnosti. A pri tem setn se tudi |x)drobno zanimal za socialne razmere našega delavstva. Zaradi boljšega vjx)gleda v tamkajšnje del&vske razmere hočem najprej v glavnih potezah opisati IMOVINSKO STANJE DRŽAVNEGA VELE POSESTVA BELJE. Od Osijeka, Belega Manastira in Kneževih Vinogradov, ob Donavi pa vse do madjarske meje — to je »državno dobro Belje« v Baranji. Ves ta kompleks obsega 86.000 katastralnih oralov. Vele-]>osestvo je razdeljeno v enajst uprav in sicer so: Jasenovac, Mirkovac, Brestovac, Sokolovac, Ko-zjak, Podunavlje, Širina, Kneževo. Zeleno |x>lje, Zlatna greda in Metce. Le na prvih osmih upravah so naši delavci in sicer, kakor že omenjeno 095. Direkcija veleposestva je v Kneževem, to je skoraj tik madjarske meje. Zendja je zelo rodovitna, skoraj premočna. Veleposestvo obsega največ orne zemlje, travnikov je malo, dosti je tudi gozda, v katerem živi vse vrste divjačina in v katerem je znano kraljevo lovišče. Za Avstroogrske je to veleposestvo pripadalo Frigeš hercegu, kateremu sta ostali na madjarskem le dve upravi. Kaj pridelujejo? Največ seveda pšenice. Letno pridelajo okrog 400 vagonov, prejšnja leta več. Sedaj so namreč začeli gojiti na veliko tudi konoplje in lan. Zelo dosti imajo tudi sladkorne pese in precej koruze ter ječmena. Rži sejejo le neko malenkost, ajde in prosa sploh ne, do6ti ovsa, krompirja tnalo, le za hrano delavcem. Svinje redijo tu le s koruzo. To je skoraj vse. Izvrstna je na tem velejx>sestvu tudi živinoreja in svinjereia, ogromno količino imajo tudi ovac. Na upravah imajo do '^00 prvovrstnih krav. Je torej razumljivo, da uspeva tudi mlekarstvo. Na vsaki upravi imajo malo mlekarno, kjer takoj mleko očistjo in ohladijo in pošljejo v centralno, veliko mlekarno v Beli Manastir Sem v centralo pride dnevno nič manj kot 11.000 litrov mleka. Tu se delajo vsi mlečni proizvodi na veliko. Kravam-mlekaricam jjosvečajo zelo veliko skrb.— v -juuj- Svinje »mangalice« — vse plemenske — na paši. V mali mlekarni v Malem Kiieževein je usluž-ben naš domačin iz Trnja. Je že deset let tu, služi mesečno 300 Din in nekaj v blagu. Ima pri sebi tudi ženo in dve hčeri, ki tudi nekaj zaslužijo kot dnevničarji, Pa jih vleče domov, na domačo grudo in med domače ljudi. Posebno mati si želi domov radi otrok, pravi, da je skoraj nemogoče vzgojiti dekleta dobro, ko pa je vse okrog okuženo in nikjer dobrega vzgleda. Svinj imajo r>ovsod dosti in zelo lepe. So vse tako zvane mangalice, ki sicer l>očasi razstejo, a so izvrstne špeharice. V klavnici sem gledal take svirfje, ki so bile skoraj bolj široke kot dolge, tehtajo tudi do 300 kg. V Belem Manastiru je zelo velika, moderna klavnica, seveda taka ne kot Benkova v Soboti. Imajo na vagone masti, prodajajo jo razmeroma poceni, po 12 Din kg, v Soboti po 14—15 Din. V istem prostoru je tudi veliko dela z izdelovanjem mila. Veleposestvo ima seveda tudi lastno sladkorno tovarno. Tudi od kmetov kujiujejo sladkorno f>eso in jo predelujejo v sladkor. Ob taki količini žita je potreben tudi temu primeren mlin. In res ga imajo v Kneževem. Nad-mltnar je Slovenec, ki je zelo prijazen in mi je do podrobnosti razkazal vse v mlinu. Ta mlin lahko zmelje dnevno do 5 vagonov, pa te možnosti navadno ne izrabijo. Mlin pa ni moderen, so drugi privatni v bližini boljši. Sicer ima nadmlinar lep načrt za modernizacijo, pa pravijo, da »nema pare«. Okrog 150 vagonov pšenice porabijo za laslno uporabo — vsi delavci in uradništvo. Vse ostalo pa zmeljejo in prodajo. Sosedni mlinarji se pritožujejo, da jim la državni mlin dela veliko kon- kurenco, ker ni obdavčen. Koruze veliko ne me-Ijejo, jo kar tako prodajo. V Kneževem imajo tudi velike delavnice, skoraj tovarne in sicer: kovaško, kolarsko, mizarsko, ključavničarsko in sploh vse, kar potrebujejo pri svojem vele|x>sestvu. Te obrtnike — je tudi več Slovencev — plačajo po 30 do 40 Din in čez, pač po kvaliteti. Delajo dnevno osem ur. Za Avstroogrske je bilo tu vsega okrog 40 uradnikov oziroma uslužbrnccv. Daues jih je zajjoslenih okrog 130. največ seveda na direkciji. Vsi marofi in vse puste ter druga poslopja so še izza časov Avstroogrske. Poslopje direkcije, ki je enonadstropno, je sicer staro, vendar prostorno in na lepem kraju. Pa se menda kakemu inš|jck-torju ti i zdelo več primerno za sedanji čas in zdaj dozidavajo novo poslopje za direkcijo, moderno, ki bo stalo približno 3 in pol milijona. Mislim, da to ni tako nujno potrebno, ko pa uradujejo le 6 in pol ure. Posebno pride človek do tega prepričanja, če gleda delavska stanovanja. Še večja krivica se nam to zdi, čc se res zida i/ fonda za javna dela. lik stare »direkcije« stoji tudi nova, liipermodcriia pravoslavna cerkev, ki je stala državo 1 in pol milijona Din. Cerkev je znotraj mala kot kaka kapela, a je vse dragoccno. Zanimivo je, da je pri oltarju naslikana Marija kar štirikrat. Slikarija ie izvrstna. Nismo proti pravoslavni cerkvi. ne. naj se nudi tudi maloštevilnim vernikom prilika za službo božjo, ampak poudarjamo to, da bi naj prispevali za cerkev verniki, predvsem uradniki (drugih skoraj ni), ki bi od svojih tisočakov lahko pogrešili kakega jurja. Če si katoličani sami morajo zidati cerkve, zakaj bi država trosila tam, kjer ni potrebno. Službo božjo imajo samo od slučaja do slučaja, stalnega dušnega pastirja nimajo. (Dalje prih.) „ERVI" peresa domač izdelek Peresa „ERVI" izdelana so iz najbolšega švedskega jekla! Kakovost „ERV1" peres je enaka renomiranim angleškim izdelkom! nERVIM peresa za šole Triglav št. 100 S aluminij Durmitor „ 105 S aluminij Drava „ 170 B klaps Iris „ 5501/2—5 za ornamentno pisavo „ERVr peresa za pisarne: Adria št. 110 S aluminij Exstra „ 1110 S aluminij King „ 210 S aluminij s kuglico „Ef2Vr peresa se dobe povsod I Knjigarne in papirne trgovine Vam rade ustrežejo z „ERVI" peresi! „ERV1" peresa se dobe v različnih oblikah, za vse pisave in za vsako roko! Ne pozabile torej: „ERVI" peresa za šole in pisarnel Spod MM Šport - vir moči in veselja Še vedno se dobijo ljudje, ki so proti športu, ki nočejo verjeti, da telesne vaje, če jih pametno gojimo, koristijo našemu zdravju, da oblikujejo naše telo in so izredno učinkovito vzgojno sredstvo za mladino, če je vodstvo telesne vzgoje poverjeno športnim strokovnjakom. Ni važno, katere športne panoge gojimo, nujno potrebno je le, da se redno in sistematično bavimo s športom. In kar je še važnejše: redno na prostem, da se dovaja v pljuča vedno svež zrak. Pri vseh telesnih vajah jo namreč največ vredno, da more dopustiti človeško telo čim več zraka k sebi in da je čim bolj sproščeno vsakdanje obleke, kot na primer pri kopanju in plavanju. Za športnimi vajami tiči velika resnost. Potrebna podrejenost, uvrstitev v posebne formacije, redno in solidno življenje, koncentracija, vse to močno in pa blagodejno vpliva na splošni razvoj mladega človeka. Pri tem ne smemo pozabiti na krepitev volje in značaja, ki se morala ravno v odločilnih trenutkih uveljaviti, ln še nešteto drugih vrlin bi lahko našteli pri pravem športu, katere se nudijo mlademu fantu in mlademu dekletu. Dobijo se še vedno ljudje in med temi je celo precej izobražencev, ki kažejo na zle posledice športa. Oni vidijo predvsem senčne strani — katerih žal res ni malo v današnjih športnih vrstah — in se opirajo v glavnem na najbolj žalostne slučaje, kar jih moremo dobiti med športom; za-molčijo pa previdno vse dobrine, ki jih ima človeški rod od telesnih vaj. Kakor sploh v človeškem življenju, tako tudi v športu preradi gledamo posamezne slučaje in se te posploši neglede VII. balkanske igre v Atenah V dneh od 27 septembra do 4. oktobra I 1. se vrše v Atenah VII. balkanske igre, katerih se udeleži šest balkanskih narodov, in sicer Albanija, Bolgarija, Grčija, Jugoslavija, Romunija in Turčija. V Grčiji vlnda za te igre vselej velikansko zanimanje, saj jc atenski stadion, ki more sprejeti 60.000 gledalcev, po večkrat napolnien. Jugoslavija, ki je pri igrah v poslednjih letih zasedla drugo mesto tesno za Grčijo, se tudi letos udeleži s svojo ekipo teh, za Balkan največjih športnih prireditev. Ako bo naša reprezentanca polnoštevilna, smemo upati na najboljše uspehe; ako bo pa okrnjena — izgleda, da nekateri najboljši ne bodo mogli dobili potrebnega dopusta — potem se bomo morali zadovoljiti tudi topo}, samo z drugim mestom. Našo reprezentanco bodo predvidoma sestavljali naslednji atleti: 100 m: Baucr, Augustin; 200 m: Bnuer, drugo mesto sc bo odredilo naknadno; 400 m: Gabcr- na to, ali so dovolj prekontrolirani ali ne in pa, če mora potem zato tudi vse gibanje trpeti. Naravno, da gre preveliko navdušenje in pretiravanje dostikrat preko dovoljene meje, toda pomisliti moramo, kje bi bil danes ne samo naš, ampak sploh ves svetovni šport, če bi odvzeli mladini navdušenje, ono mladinsko razpoloženje, ki je svojstveno mladinskega značaja. Jasno pn je tudi, da starejša generacija ne more slediti modernemu naziranju, ne more odobravati novih idej ter z njimi čutili in živeti. Toda dejstva, da je šport vir zdravja, veselja — kar je bilo že od najmerodajnejših strokovnjakov potrjeno — ne more nihče ovreči. Vzgoja mladine brez telesnih vaj je pomanjkljiva in dandanes si sploh ne moremo misliti mladega in zdravega fanta, ki ne bi gojil vsaj ene vrsto šjiorla. Izrodke dobimo |>ovsod. Gotovi športniki stvari neprimerno več škodujejo kakor koristijo. l'o so dostikrat tudi tako imenovani -kationi«. Zato se ne smo nikdar uspeh posameznika precenjevali. ('e preti s te strani kaka nevarnost, jo je treba že v kali zadušiti, in sicer najenergičnejše. Mi hočemo in moramo črpati moč iz veselja zdrave mladine, katero moramo ohraniti svežo in mladostno za nove. naloge, ki nas še čakajo. Zalo se ne sme nihče odtegniti telesnim vajam. Dolžnost vsakogar je, da poleg svojega poklica in domačih ter družinskih dolžnosti žrtvuje Se nekaj minut vsak dan za šporl, za svoje zdravje. Nihče ne bi smel stali ob strani, vsi na plan za zdravje in lepšo bodočnost našega naroda. 1. oktobra 19.%: Igrišče Ponhcleriiskega kluba. 17 oktobra: Suvanje kladiva. 2. dan 3. oktobra 1936. 16: Tek 400 m zapreke fizl.l; metanje diska, svo-b. stil; skok v dalj.; 16.15: tek na 200 m Cizl.); 16.30: tek na 5000 m; 17: tek na 400 m zapreke finale; 17: metanje kopja; 17 15: tek na 200 m finale; 17.45: balkanska štafeta. 3. dan 4. oktobra 1936. 14 45: Odliod #tekačev maratona iz Maratonskega polja; 16: tek na 400 m (izl.l; skok s palico; metanje diska hel stil; 16.20; lel< na 1500 m; 16 40: tek na 400 m finale; 17: štafeta 4X100 m; iro-skok; 17.20: tek na 5000 m, steeple čase; 17 40: prihod muralroncev; 18: razdelitev nagrad Štore : Konjice 4 : 2 šek, Nikha/.Y; 300 m: Gaboršek, Goršek; 1500 m: Czurda, Goršek; 5CC0 m: Krevs, Cavič; 10.000 m: Kongler, Cavič; maratonski tek: Belas, Šporn; 4X100 m: Bauer, Augustin, ostali dve mcsli po izločitvi; 4X400 m: Gaberšek, Nikliazv, Pleter-šek, Banščak; 110 m: dr. Buratovič, drugo mcslo po izločitvi; 400 m z zapreko: po izločitvi; vis: Mohr, dr. Buratovič; duliava: Mikič, dr. Buratovič; palica: Bakev, diugo mesto po izločitvi; tro-skok: Mikir, jovičevio; disk sv. sli!: Kleut, dr Na-rančič; disk bel. slil: Kleut, Narančič; krogla: Kovačcvič Vueevič; kopje: Morkttšič, drugo mesto po izločitvi; kladivo: Goič, Stepišnik. Spored VII. balk. iger pa je naslednji: 1. dan 27. septembra 1936. Ob 15.30: Otvoritveni cercmonijcl; 16: tek na 100 (izloč i; 16: suvanje krogle; 16.15: tek na 110 m če/, zapreke; 16 30: le,k na 300 m finale; 16.45: tek na 110 m čez zapreke finale; 17: skok v višino; 17.15: tek na 10.000 m; 18: štafeta 4 krat 400 m. Dne 13. septembra 1936 ic gostoval SK Slov Konjice v Štornh ter igral nogometno tekmo proli SK Store Rezultat ie bil 4 : 2 (štiri proli dva) /a SK Store. Rezultat ne odflovaria igri, ker sta oba kluba bila enakopravna. Sodnik 111 bil doraslel j svoji nalogi, posebno nc pri enajstmetrovkah, ka-. terili ic dosodil kar štiri (tri za Store, eno za Konjice). Konjičani so bili lepo sprejeli. Celjski spori . Začetek prvenslvenega tekmovanja v Celju | bo v nedeljo dne 20. t m., ko bosta nastopila : stara rivala SK Celic in SK Atlelik. Ob 16. sc bo namreč vr&ila na igrišču pri Skalni kleti med no-' vima kluboma prvenstvena prvorazredna nogometna tekma, /a katero vlada med celjskim športnim občinstvom razumljivo zelo veliko zanimanje i žc sedai. SK Vrhnika: Medkliibskc kolesarske diike sc vtšc nepreklicno v nedelio 27. i m. in ne 20., kakor ie bilo pomotoma iavljeno, ker sc vrši 20 iugosl. drž. prvenstvo »A« skupine na progi . Ljubljana—Zagreb. Poizvedovanja Zyu.hH srni (Irr hali papirja od potka n;i soboto od Vranskega do Krške vasi. Pošten najditelj sc na proga, da javi proti mutfradii na upravo Hxta Z o ubila se je v soboto žel 07,11 išk a le Ki 4 mucija s sliko na žensko ime. NajtiiMoja mati je bila tudi vdrugič poročena in njen mož se mi je približal s sličnimi nameni. Prav lahko bi ga imela rada, a mislila sem si, da In bilo sramotno, če grenim srečo lastni materi Potemtakem sem ga odslovila za prazen nič! Po komunistični razlagi hi na toni ne bilo nič slabega?« S preplašenimi očmi je pogledovala po svojih lova-rišicah. »Poslušajte d-.ilje! je zapovedala Mironova in preslišala dekletovo vprašanje. Brala je dalje razmišljanja mlade komunist ko. ki je svoji materi razlagala da bi se ta gotovo manj zgražala nad takimi Ijubavnimi zadevami, če bi se tikale njenega sina. Zakaj torej obupuješ nad mojo nenravnostjo? je govorila junakinja Kolon-tajeva; > zagotavljam li, da sem prav takšen človek, kakršen hi mogel hiti moj brat. Svojih dolžnosti se zavedam popolnoma in poznani svojo odgovornost do stranke. Toda kakšno zvezo pa imajo stranka, revolucija belo-gardistična fronta, polom in vsu to, kar si mi navedia — s tem, če se jaz poljubljam z Andrejem in še s kom drugim?« S povzdignjenim glasom je Mironova brala besede, ki jih je Genja odgovorila nu materin očitek, češ da je pozabila nanjo: »Ali se kaj spremeni? Saj si vendar sama hotela, da se zbližava; veselila si se. da sva si postala prijatelja... kje pu je meja medsebojne zaupnosti? In zakaj smemo sklepati duhovna prijateljstva, se med seboj razgovarjati, smejati, misliti — le poljubljali pa so ne smemo?... To je vendar nečedno prizadevanje za posest! Iz telic govori meščanska vzgoja slarih mamic — poleg lega pa je to tudi krivično! Tovariš Mironova je nekajkrat ponovila zadnji stavek. Potrebno ji jo bilo to za pomirjenje njenih lastnih fiuvstev, kajti sama sebi ni mogla mod branjem prikriti sumljivih malomeščanskih občutkov, ki so so ji vzbujali v srcu za mater, ki ni mogla razumeli početja svoje hčere in se je zato čutila najgloblje užaloščeno. — Mati junakinje je v|)i*ašalu dalje: Kaj naj ho lo sedaj? Razbrzdana pohotnost, brez vsakega moralnega zakona? Ali nazori, priklicani iz novega življenja in porojeni i/, nalog gradečega razreda? Nova morala? Ce je Mironova trenutek prej šo omahovala, je sedaj, ko je brala to besede, vedela čisto za gotovo: da, to je bila nova morala, novo življenje, ki se mu morajo vsi brezpogojno podvreči! In s kakim ponosom je brala sedaj besede Gonjo: • Da se zaljubiš — za to ni času k Mironovi je bilo sedaj jasno, da za nič na svetu ne sme dopustiti, da hi se čas za posete raztegnil od doseliti na petnajst minul. Kot kaka prerokinja je zrla na poslušalko, ko je brala daije: S« "" v* .2 a g g 'g -8 B S 8| <8 C u (8 0) MM C a o cd \ • y Nlfi 2 " 5 o (8 (0 aS > C && 0 H ° (8 B •)« C >u Q ro (B £ C * 10 a C M 4) M 0 M»* 0) ID • • 0 si 3) S3 S w ■s a ■a s -u M O o -2 B -O o NM TAPETNIŠKA TVRDKA Fr.JAGER se z današnjim dnem PRESELI v svoje lastne prostore na Sv. Petra cesti 17 ter se p. n. naročnikom priporoča za na-daljno naklonjenost. ALI OGLASI V motih oglasih velja »saka besede Din l-—; ženitovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mell oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm vittcka petilna vrstica po Din 2'50. Za plunene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Kmečko dekle vajeno domačih del, išče zaposlitve. - Poizve se v česal nem salonu »FančI«, Kongresni trg- 3. (a) Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje profesor dr. S voljo d a, Tavčarjeva 1. u Kuharico pridno, pošteno in zanesljivo, vajeno meščanske Kuhinje ter gospodinjskega dela, se takoj sprejme pri trgovski obitelji na deželi. Keflektira se na samostojno moč. Ponudbe na inseratnl odd. ■Slovenca, pod Varčna in snažna;, 130S7. (a) Ufi! .iinCiiiji Blagajničarka pridna, vešča in zanesljiva., z dobrimi spričevali ter po možnosti z nekaj [ kavcije, se išče za Register blagajno. Vprašati v gostilni «O r a o« Martin Bednjanec, Zagreb, Fran-kopanska ulica 13. (b) Sodarskega pomočnika sprejme takoj Josip Ogo-revc, sodar, Brežice, (b) Izkušen gradbeni polir se takoj sprejme. Ponudbe je poslati upravi »Slovenca pod šifro »Izkušen polir« 13692. (b) MP————MM A, Planmšeh agencija bančnih in kreditnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ulica 14'1, telefon 35-10, Vam posreduje vse bančne posle, nakup in prodajo vrednostnih papirjev najku-lantneje takoj v gotovini. tMnmspm Mlin za mletje opek gline iščem takoj. - P r a z n e v reče kupujem. - Po-rudbe na O gen i t. Ljubljana. Kolodvorska IS. k Vsakovrstna zlate kupu?® po aaivišjib cenah CEKNE, luvelir, Liubhano Woliova ulica si. 3. Širita »Slovenca ! (jurčke) kupim. Fr. Bachofner. Mor-gartenstr. 11, Ziirich 4. (Švica), ¥§€ šolske kupite najceneje v trgovini H. NIČMAN LJUBLJANA, KOPITARJEVA UL. 2 Zahvafa Vsem, ki so s tako izredno niiiogo-brojno udeležbo pripomogli, da je imela naša dolgoletna kuharica, gospodična Mrsa Jug tako veličasten pogreb, naša iskrena zahvala. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, sestram usmiljenkam, čč. šolskim se.=tram in vsem, ki so pokoj-nico spremili na zadnji poti. - Iskrena hvala tudi vsem darovalcem lepega cvetja. Celje, dne 15. septembra 1936. Hodbina .T a g o d i f. Tovorni 5 tonski avto rabljen, na bencin, nafto ali oglje, kupimo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Avtomobil 5000« - 13090. Kolesa in šivalni stroji najboljših nemških tovarn in najbolj poceni dobite samo v Novi trgovini na Tyrševl cesti 36. (I) Dalmatinske smokve za jelo, okusne, letošnje, nudi po 5 Din kg Sever & Komp., Ljubljana. (1) Holandske cvetne gomolje hijacint, tulipanov, narcis. krokusov itd. nudi Sever & Komp., Ljubljana. Zahtevajte cenik! (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica ln Stari trg (I) Za šolarje vseh vrst obleke, pum-parce, perilo Itd. v največji izberi dobite po ceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. (1) Skungs kakor tudi vso ostalo ko-žuhovlno prodaja in Izdeluje najugodneje krz-nar Josip Dolenc, Sv. Petra cesta 19, tel. 22-G2. Kislo zelje, repa novo prvovrstno, ln glave za zdarmo v sodčkih dobavlja vsako množino po brezkonkurenčnl ceni GUSTAV ERKLAVEC Ljubljana-Iiodeljevo, Povšetova 10, tef. 25-01 ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« J$ira ni k$ka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča I ODDAJO: Dvosobno stanovanje ln kuhinjo oddam. Kapiteljska ulica 7-1. (č) Dvosobno stanovanje komfortno, oddam za 550 Din. - Vprašati : Trafika pasaža. (č) Štirisobno stanovanje z vsemi pritikllnaml se odda s 1. oktobrom za ceno 122S Din v palači Delavske zbornico na Miklošičevi cesti 22. Informacije so dobo v knjigovodstvu zbornice. (č) ODDAJO: Lepo sončno sobo mcblira.no, oddam. Kapiteljska ulica 7-1. (sj IŠČEJO: Opremljeno sobo s posebnim vhodom povezano, visoko pritličje, išče starejši gospod pri boljši družini brez otrok v mirnem kraju mesta. -Dopise na upravo »Slov.« pod : »Ves dan odsoten« štev. 13678. (s) Droben oglas r "Slaptni ti. posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico tla Dvonadstropno hišo zelo solidno in dobro ohranjeno prodam v sredini mesta. Naslov pove uprava »Slovcnca« pod štev. 13660. (p) 10 dinarjev vas stanejo trt legitiina cljske slike. - Leica Clhn Pavlovčlč, Poljanska 12 —■b—8ip iiiihih 111 Rastline za nlplnum dobite veliko cene|£e ko" iz inozemstva. - V zalogi imam tudi Juniperus, Chamaecypariš lt.d j Vrtnarstvo Adoi: Vafovac Vrazov trg pri šentpeter-skem mostu ■h Žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da nas .ie zapustila po dolgi, mučni bolezni, prevldena s sv. zakramenti za umirajoče, naša srčno dobra in skrbna soproga, mama, stara mama, tašča in teta, gospa Ivanka Leskovi« roj. Koblar soproga pekovskega mojstra v sredo ob 10 dop., v 75. letu starosti. Blago pokojnico spremimo k večnemu počitku v petek ob pol treh popoldne iz hiše žalosti, Opekarska cesta S, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v molitev! Ljubljana, dne 16. septembra 1936. Jakob L c s k o v i c, soprog ; A d o 1 f. Ivan, Jože, sinovi; Marija roj. Pavlin, sinaha; Bogdan, Verica, vnuka, in ostalo sorodstvo. Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob prebridki, tako tragični izgubi našega predobrega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta, gospoda Ignaca Vrabiča st. izrekamo vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na zadnji poti, najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. ministru Ivanu Vesenjaku za iskren nagovor pri Lurški kapeli in na pokopališču, g. dr. Ogrizku Antonu, odvetniku v Celju, g. dr. Leskovcu, odvetniku v Rogatcu, za poslovilni nagovor v imenu občine Rogatec, g. dr. Brejcu, odvetniku v Ljubljani, g. dr. Ogorevcu, zdravniku v Rogatcu, g. dr. Podnebšku, notarju v Rogatcu, ter g. županu Gajserju in vsemu občinskemu odboru, gg. učiteljstvu v Stopercah, pevcem iz Majšperga in Stoperc, vsem darovalcem krasnih vencev iu cvetja. V veliko tolažbo nam je bila pri pogrebu tako mnogoštevilna udeležba prijateljev in znancev iz bližnje in daljne okolice kot jasen dokaz, kako je bil priljubljen. Prisrčna hvala I Stoperce, dne 14. septembra 1036. Žalujoči ostali. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva c, 5 v paviljonu lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030, Tinček in Tonček v Atlantidi 158. Tinček napravi zanimiva odkritja. Velikanov sin je nalo Tinčka odnesel v vas. Hiše velikanov so bile neznansko čudno zgrajene. Stale so na štirih visokih skalah, namesto stopnic pa so imeli k vhodu prislonjene lestve. Pred eno izmed takšnih koč je sedel star velikan z dolgo brado in pipico v ustih. »Dedek, poglej, kakšni srčkani stvarci mi je podaril oče!« je rekel velikanov sin in mu pokazal Tinčka in kuža Mukija. -Jej, jej,« se je čudil dedek in zmajal z glavo. Nikoli bi ne bil verjel, da živijo na svetil takile drobljauci, če jih zdajle ne bi videl na lastne oči. . drva, oglje dostavlja na dom Bartol Anton. Tyrševa 46, teleton 35-411 1 Cotnnoht b]i Pulite Ltdgrt. /m Tinček si je z zanimanjem ogledoval prečudne koče na skalah. Potem pa je prislonil k ustom dlani in zakričal svojemu velikemu spremljevalcu: : Aha, zdaj pa že vein, za kaj so rabili takele skale! Povedati ti moram, da so si še dolga tisočletja pozneje naši učenjaki zaman belili glave, odkod izvirajo te skale. Ali bodo strmeli, ko jim bom lo reč razkril!« Velikanov sin ga je nekaj časa pozorno poslušal, potem pa je odgovoril: Tako čudno govoriš, da lie razumem niti besedice. Pa naj bo kakorkoli že. Srčkan fantek si pa le in lahko mi verjameš, da boš ostal pri meni do smrti I« »No, to bomo pa že še videli!« se je zvilo nasmehnil Tinček. I Umrla je boguvdano naša ljubljena, zlata mama, stara mama in tašča, gospa AmaSija Martman dne 16. septembra, v 80. letu svoje starosti. Pokopali jo bomo v petek, dne 18. septembra, ob 10 dopoldne na pokopališču v Vel. Laščah. Velike Lašče, Ljubljana, Zenica, dne 16. septembra 1936. Žalujoče rodbine: Hartinan, Sbil, K o r d i š. f Umrla, nam je, previdena s sv. zakramenti, naša zlata mamica, predobra sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Marija Likozar roj. C ros vdova po n a d u č i t e 1 j u v p. Pogreb bo v četrtek, dne 17. septemhra ob pol štirih iz hiše žalosti, Prečna ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo jo v častnem in trajnem spominu! L j u b I j a n a - K r a n j, dne 16. septembra 1936. Globoko žalujoči rodbini LIKOZAR, COF Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Viktor Cenčifc.