51. številka. Ljubljana, v petek 3. marca. XXVI. leto, 1893. 14 Izhaja vsak dan sveier, izimSi nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avs tr o-o ger s k e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu št. 12. upravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ukradeni vladika. V Ljubljani, 3. marca. Misel, da bodi vladar tiste vere, kakor vladani narod, je stara in dobra in zato so tudi Bolgari, Btvarjajoč si ustavo , vzprejeii to določbo vanjo. Imeli smo že priliko govoriti o tem, kako sta Stam-bulov in Koburžan prisilila kimovce v narodnem sobranju, da so pritrdili premembi ustave — in govorili Bino tedaj tudi o odločnem odporu, ob kateri je ta premembn uBtave zadela pri narodu, so-sebno pa pri pravoslavni duhovščini. Pravoslavni duhovniki s svojimi vladikami na čelu začeli so močno agitacijo zoper to naredbo, dokazujoč, da hočeta Stambulov in Koburžan pripomoči katoliški cerkvi v Bolgarski do večje veljave, kakor jo ima sedaj, in sicer zato, da bi tako oškodila vez, vežočo Rusijo in Bolgarsko trdneje, kakor vsi dogovori in pogodbe, namreč pravoslavje. Tu ne bomo preiskovali, ali je ta strab bolgarske duhovščine opravičen ali ne, gotovo je le, da sta Stambulov in Koburžan duhovniške agitacije ustrašila in ukrenila, zaustaviti jo bodisi na kateri koli način. NajodličnejŠi duhovni nasprotnik Stambulov-Koburžanovega počenjanja je bil do zadnjih dnij vladika Trnovski, Kliment, in ker je zastavljal ves svoj upliv, da prepreči ustanovitev nepravoBlavne dinastij*«, sklenila sta Stambulov in Koburžan, znebiti se ga za vsako ceno. In znebila »ta bo ga, na način, kateri je mogoč samo v Bolgarski. Hrpa Stambulovljevih mamelukov napadla je starega metropolita, ga zaprla v neki samostan io zahteva sedaj v imenu „naroda", naj se nastavi nov metropolit. Stambulov je bil toliko nesramen, da je to nasilstvo razglasil oficijoznim potem, pripovedujoč, da je razjarjeni narod to storil, kakor da bi izven bolgarski svet ne vedel razločevati mej bolgarskim narodom in katilinarci, kateri podpirajo firmo Stambulov-Koburžan! Stambulov ni bil nikdar izbiričen v BVojih sredstvih in skrb za bodočnost mu ne da mirovati. Že nekaj časa sem se trudi, da dožene bolgarsko vprašanje in primora velesile, — tako tiste, ki so sedanjim bolgarskim razmeram prijazne, kakor tiste, katere jim niso prijazne, — da se jasno izrečejo in doženejo stvar, bodisi tudi na troške evropskega miru. Leto za letom prosi v Carigradu, naj Turčija oficijelno prizna Koburžana vladarjem Bolgarske, leto za letom bodi Koburžan na Dunaj, da deluje v tem zmislu, dan na dan delujeta oba na to, da bi razdražila Rusijo in jo primorala k odločnemu koraku. Doslej je bil ves ta trud zaman. Vzlic vsemu prizadevanju se držo interesirane velesile jako re-servirano in tudi najnovejše nasilstvo Stambulov-lievo ne bo tega premenilo. Raztogotil je sicer ves pravoslavni svet, ali RuBija zato ne bo sapustila svojega stališča, ampak i nadalje mirno čakala, dobro vedoč, da pride trenotek, ko počepata Stambulov in Koburžan v grob, kateri sta si sama kopala. Državni zbor. Na Dunaj i, 2. marca. Trgovinski minister marki Bacquehem, kateri je danes precej obširno govoril o rečeh svojega resorta, presenetil je poslance z izjavo, da ne pride do ugodne trgovinske zveze z Rumunsko, ampak da imajo vršeča se pogajanja samo namen stabilizirati sedanje, za industrijo ne preveč ugodno razmerje. Pa še z nečem drugim presenetil je marki Bacque nem svoje poslušalce. Vedel je o socijalno reforma-tornih delih, kateri spadujo v njegov resort, I« bore malo povedati, prav kakor da socijalno vprašanje pri naB ni pereče. Tolike zaslepljenosti vlade pač nihče \v pričakoval. Začetkom sej« pokliče podpredsednik Chlu-mecky posl. dra. Luegra na red, ker je v zadnji Beti razzalil opata Treuintelsa, potem pa nadaljuje zbornica včeraj zaustavljeno debato o proračunu trgovinskega minhterstva. Posl. baron Ktibeck zahteva, naj vlada več stori za vodue prometne naprave, za železnice in za regulacijo rek, ker je v tem oziru naša država daleč zaostala za drugimi kulturnimi državami. Pri takih investicijah se ni ozirati na to, če se ž njimi pridobi kaka stranka, napravljati jili je iz državnega interesa. Dunav-Oderski in Dunav-Moldavski kanal 8ta tako potrebna, kakor nova železniška zveza s Trstom. Vlada bi morala več storiti za lokalne Železnice, sploh pa bi kazalo ustanoviti pri trgovinskem ministerstvu poBeben hidrotehnični oddelek, kateri bi vse take reči mogel začeti in voditi v velikem stilu. Govornik nasvetuje tem izvajanjem primerno resolucijo. Posl. Kaiser roti vlado, naj varuje kmetijske interese pred nelojalno politiko Nemčije. Trgovinska zveza s Srbijo bo našemu kmetijstvu v škodo. Pri poštah je nižjim uradnikom in slugam zboljšati plače. Severna in južna železnica naj se podržavita. Obrtne zadruge je podpirati, sploh pa skrbeti za kredit, katerega so zlasti mali obrtovalci potrebni. PobI. Kaltenegger toži o propadanju obrt-nosti na Gorenjem Štajerskem. Mlinarji ne zaslužijo nič več, ker jim dela ogerska moka neznoBno konkurenco. Vlada so boji protisemitskega gibanja, a [lajmirnejši človek mora postati protisemit, ako vidi, kako vlada samo židovske interese varuje. Trgovinski minister marki Bacquehem pri zna, da so gospodarske razmere v Trstu Bkrajno neugodne. Vlada skrbi, da bi temu odpomogla. Skrbela je za zvezo s Kino in Japanom, Hedai se bavi z vprašanjem o skladiščih in bo zahtevala 1000O gld. za trasirauje železnice čez Ture. — Za obrtništvo se je marsikaj storilo, zlasti se je pomagalo malim obrtovalcem, nabaviti stroje in motorje. Prošnjo trgovinskih pomočnikov, naj se tudi /šoje uvede nedeljski počitek, sodi vlada ugodno. Važno je vpra-šauje o trgovinskih pogodbah m je upati, da bodo ugodne za nas. Drugače je z ru^ko-nemško trgovinsko pogodbo. V trgovinski pogodbi avstnjako-nemški je določena diferenoialnost carin na žito, in ta določba daje Nemčiji pravico, pogoditi se z Rusijo. Nelojalno bi to ne bilo, pač pa za naše kmetijstvo škodljivo. Vzlic temu pa je upati, da hode v obče napredovalo obrtništvo in poljedelstvo in da se nam ni bati bodočnosti . Posl. Durgstaller se bavi z ruzmerarai v Trstu, Trgovina živi Trst, a trgovina propada hitro. Zgradba železnice čez Ture je neobhodno potrebna, LISTEK. „Matica Hrvatska". Luni je „Matica Hrvatska" nlavila na jako do Btojen način petdesetletnico svojega obatt-.ia in delovanja ter kot literarno društvo tudi skrbela, da so društvene knjige za ta jubilej kazale tako po vsebini kakor po obliki, do kako visoke stopnje Be je povspelo to najodličuejše književnu društvo ua slovanskem jugu. „Matica Hrvatska" podarila je za lansko leto svojim članom osmero krasnih, jedrnatih knjig in to za jako majhen prispevek. V neposredni zvezi z društveno petdesetletnico je „Spomen-kuj iga", zgodovina „Matice Hrvatske" od 1. 1842. do 1. 1892., katero sta spisala sloveča hrvatska učenjaka Tade Srnici klas io dr. Fr. M ar kovic. Knjiga je po zunanjosti divna in je okrašena z dvanajstimi portreti in snimkom rokopisa. Mimo društvene zgodovine od začetka do današnjih dnij čitamo životopise zuamenitih društvenikov-udoorniknv ali dobrotnikov. Vse te črtice so izboruo sestavljene, vsaka je zase temeljita literarna studija, pojaaujujoča marsikaj, kar doslej ni bilo znauo. Droga pn obliki jako krasna knjiga je Hugona Badalića .Antologija hrvatska". V tej knjigi zastopani so glavni pesniški prvaki hrvatski, a urejena je tako spretno, da je moči iz nje spoznati tako literarne smeri pojedinih dob, kakor vo dilne ideje in najpriliubljenejše forme poBamnih pesnikov. Največ mesta zavzemajo pesniki ilirske dobe, posred** i ali neposredni ustanovitelji „MaticeHrvutske", pred njimi so razvrščeni stari, zlasti dalinatiuski pesniki, za njuni pa novejši, tako da podaja Antologija pregled hrvatskega pesništva v dobi štirih stoletij. Tudi Šandora Gjalskega roman fJOsvit" je v nekaki zvezi z Matičinim jubilejem, kajti junak te pristne slike iz dobe irvatskega preporoda je Ludovik Gaj, začetnik ilirizmu. Pisatelj nam razkazuje v tem svetem delu, kako se je v tretjem desetletji našega veka začela vzbujati na Hrvatskem narodna zavednost, kako sta Ga) in grof Janko Draškovič h plamtečo avojo navdušenostjo pridobivala za narodno stvar mladino in »tarče, mladenke in žene in kako je zoper to patrijotičuu gibanje de lovala madjaronska stranka in skušala v šole in urade uvesti madjarski jezik. V popis političnih iti socijalnih bojev je genijalno zapletena ljubav narod nega mladeniča za soprogo odličnega Madjarona. Ta roman Gial«kega jo prišt»*vhti najboljšim pripovednim spisom In v, t (km. Kakor so te tri knjige, stojeće z Matičino petdesetletnico v ozki zvezi, deloma poučne, deloma zabavne vsebine, tako tudi vse ostale. Marljivi zemljepisec dr. I. Hoič je spisal tretjo knjigo svojega zanimljivoga, bogato ilustriranega dela „Slike iz o b ć e ga z e m 1 j e p i s a", v katrih popisuie živahno in zabavno, zajedno pa jako poučno skand navski poluotok, Dansko in Nemčijo. V proslavo štiristoletuega razkritja Amerike kj>!■•;.i je Juraj Carić ua podlagi zanesljivih virov jako interesantno kuj igo „Krištof Kolumbo i otkriće Amerike". Knjiga, kateri je dodan čeden zemljevid in ki je okrašena z 51 huimi slikami, je vredna vse hvale, ker podaja jasen pregled kulturnih razmer ameriških pred prihodom Kolumbovim, potem popis Kolumbovih potovauj in |.«.|. s njegovega življeuja in deiovanja. Že pred leti je začela Matica izdajati svetovno zgodoviuo, iu sicer v posamnib delih. Čitatelji Muli Mi h knjig so se za to zbirko močno zanimali in posebno težko pričakovali zgodovine nove dobe. Matica je tej želji ustregla in izdala Mignetovo „Poviest francuske republike", katere je iz francoščine kaj Hpretno preložil Ivan H a bar ter opremil a primeruimi opombami. Mignetovo delo je svetovno znano ter bilo odlikovano od fn>nc</oo)i mrtvorojenec 1, umrlih 31 (=521o/q0). Mej njimi za tifuzom (legarjem) (v bolnici) 1, za jetiko 5, za vnetjem sopiinib organov 5, vsled mrtvo ttda 4, vsled staroBtne oslabelosti 4, za. različnimi boleznimi 12 Mej umrlimi bilo je tujcev 8 (=25*8 °/»), »2 zavodov 12 (=38 7%). Za infekcijoznimi bolez- nimi so obol-l : za fikarlatico 1, za tifuzom 1, za grižo (tujec, prenesen v deželno bolnico) 1, za hripo 2. — (G ob p. Jernej Pečnik) izkopal je predvčerajšnjim na Magdalenski gori pri Šrnarii zopet mnogo velezanimivib stariu. Soiebno važni so grobi iz latinske dobe, katere je odkril in v katerih je razen mnogih okraskov našel nekoliko nenavadnih igel, kakeršne doslej na Kranjskem še niso bile izkopane. — („Slovensko bralno društvo v Kranj i,) priredi koncert v nedeljo dne 5. marca 1893. I. v društvenih prostorih. Vspored obseza 2 moška zbora, 2 Čveterospeva in 6 tamburaških točk. Po koncertu se bode predstavljala veseloigra „Vdova in vdovec". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Udom 20 kr. in neudom 40 kr. za osebo. K obilni udeležbi vabi najul|udneje — odbor. gjj — (Občinske volitve) V Kropi ,bil je izvoljen županom g. Luka Hafner, občinskimi svetovalci pa gg. Val. Klinar, K. Pibrovc in J. Gartner vsi I« Krope. — Na Jezici izvoljen je bil županom g. Anton Bolka, posestnik v Štožicah, občinskimi svetovalci pa gg. F. Pečnik, Fr. Lenče, Fr. Der-mastja in BI. Smrajc. — (Kmetijska bralnica v Novem-mestu.) Da je bila srečna misel ustanoviti to bral-nico za kinetake gospodarje, kaže se prav očitno. Ko] prvo nedeljo, ko se je odprla, zbralo se je nad 10O gospodarjev iz vse okolice. S tem bo pokazali očito, da jim je mar za napredek in da se brigajo za zboljšanje svojega gmotnega stanu. S primernim nagovorom odprl je bralnico načelnik kmetijske podružnice Novomeške g. V Rohrman ter razložil korist tac t. braluic. Podružnica bode skušala prirejati vsaj vsak mesec primerne poučne govore, katerih naj bi se obilo udeleževali kmetski gospodarji. Gosp. dr. Poček razlagal je nekatere ukaze in zakone, tikajoče se davčnih olajšav za vinograduike, katerim je trtna uš pokončala vinograde. Pri tej priliki sprejela je podružnica mnogo naročil na semena in drugo blago. Bralnica utegne prav blagodejno uplivati na razvoj gospodarskega napredka v Novomeški okolici. — (Sadjarstvo.) Potovalni učitelj za sadjarstvo in vinarstvo gosp. J. Bele iz Maribora bode govoril v nedeljo dne 5. t. m v Velenji o požlahnjevanji ameriških trt. Želeti je, da se pouka udeleži mnogo poslušalcev in posestnikov iz rodovitne in prekrasne Šaleške doline. — (Samomor.) V Opatiji usmrtila se je te dni grofica Julija WUllerstorf s fosforovo raztopino. Ta samomor vzbuja veliko senzacijo in splošno sočutje. Mlada komtesase je v Dessavu na Nemškem, bivališču njenih roditeljev, strastno zaljubila v nekega navadnega poročnika. Roditelji niso hoteli o tej zvezi ničesar slišati in so odpeljali hčer v Opatijo, da bi tu pozabila vso stvar. A komtesa ni mogla udušiti svoje ljubezni in se je otrovala. Na mizi v njeni sobi našli bo pismo, v katerem naznanja ljubimcu svojo smrt. — (Akad. društvo „Slovenija" ua Dunaj i) priredi jutri, dne 4. marca 1893 svojo šesto redno zborovo sejo s sledečim vaporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Predlog o premembi društvenih pravil. 4. Slučajnosti. Lokal: Restauration Robitschek. I. VVippliugerstrasse. Začetek točno ob VaS. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Atentat na železniški vlak.) Brzu-vlak, ki je v torek v noči vozil iz Zagreba na Reko, bil bi kmalu žrtva zlobnega atentata. Blizu postaje Tuin čutili so okolu poldruge ure zjutraj potniki dva močna sunka m vlak je oostal ua progi. Na tiru ležal )e več centov težak kamen, katerega je stroj deloma razdrobil, da so kosci prišli pod vozove in poškodovali kolesa. Sreča je bila, da je proga tam popolnima ravna, kajti, da je najmanjši ovinek, skočil b> bil ves vlak iz lira 111 dogodila bi se bila lahko grozna nesreča. Prič se je stroga preiskava, da ho napieju zločinci. I >a 11 «'s „Jour-fixe". ji Razne vesti. * (Električne železnice na Dunaji.) AugloavBirijHka banka namerava ustanoviti družbo, katera bi gradila električne železnice na Dunaji. Te vrste železnice so se jako dobro obnesle v Budimpešti. Ker ;e avstrijska elektricitetua družba dodelala svo|0 drugo centralno postajo, bod«) ustanova nove električne železuiške proge se dala izvršiti brez posebnih teta v, Anglo avstrijska banka je že predložila mestnemu zastopu Dunajskemu dotično ulogo. * (Iv n u I 1 k k 11 v n 11 t* kose.) V Judenburgu na Šta jerskem konfi«k>vala ho oblastva tovarnarju Wittgensteinu nedavno 250.000 kos ker niso bile izdelane po predpisih zakona, to je, niso imele užga-nega imena izdelovateljevega. Ker ie tovarnar Witt-gensteiu propadel a svojim ugovorom proti konfiskaciji, uničile se bodo konfjBkovane kose ter pretopile v železo. * (Grozen mraz) je že dhe časa v Sibiriji. Toplomer kaže do 56° C mraza! V Jenisejsku ne mogo razgreti sob na več nego 3 ali 4° toplote. Že dolgo Časa ni bilo tacega mraza. * (Svoji sestri umorila) je v Atalanti v državi Georgija gospodična Julija F o r c e. Skregala se je ž njima in konečno zgrabila revolver ter ustrelila obe. Morilka pripada jedni izmej prvih rodbin v mestu. Sodi se, da mora biti blazna. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 3. marca. Mladočeški klub je ukrenil predložiti še tekom meseca marca zakonski načrt o uvedbi občnega volilskega prava. Podlaga načrtu je ta, da naj pride na vsakih 60.000 stanovnikov jeden poslanec, tako da bi bilo v zbornici 400 poslancev. Posebno zastopstvo veleposestva in trgovinskih zbornic bi bilo odpraviti. Dunaj 3. marca. Cesar povabil nemškega cesarja, naj se udeleži na jesen velikih vojaških vaj na Ogerskem. Budimpešta 3. marca. Poljedelski minister naznanil, da misli vlada po izvršeni regulaciji valute in konverziji, najbrž prihodnje leto, najeti večje posojilo, katero se bo amortiziralo, in sicer v svrho, da se čim prej regulirata Dunav in Tisa. Bellg"rad 3. marca. Govorica, da se pogaja umirovljeni poslanik Gruič z vlado radi njegove kandidature v skupščino, je neosnovana, kakor tudi govorica o parcijelni ministerski krizi. Volilska agitacija jako živahna. Vlada upa, da zmaga liberalna stranka. Minister Al-ković šel na odpust m odstopi, čim bodo volitve končane. Sofija 3. marca. Koburžan se danes pripeljal z Dunaja in bil slovesno vzprejet. London 3. marca. Mej Argeutinsko in Brazilijo nastal resen konflikt. Upor v Argentinski se vse bolj razširja. Narodno-gospodarske stvari. — Notranjska posojilnica, registrevaua zadruga z omejenim poroštvom v Postojim je imela v letu 1892 41.229 gld. 94 kr dohodkov iu vštevši koncem leta v blagaimci ostalo gotovino 1411 gld. 54 kr., jednako stroškov tedaj skujmega prometa 82.459 gld 88 kr. Bilauca izkaže na imetju, inventar v vrednosti 130 gld., posojila f>6 538 gld. 89 kr., pri drugib zavodih naloženega deuarja 6.722 gld. 37 kr., zaostalih obresti 913 gld. 27 kr. in prehud-njih zneskov 80 gld. 97 kr., v dolgovih pa na za-ni u ii,h in opravilnih deležih zuesek 10 350 gld., zudružuega zaklada kuucein i. 1892. 4300 gld. 16 kr., hranilnih uklad od 190 vložnikov s kapi-talizovammi obrati vred 49 545 gld. 71 kr., na ne-izplačaui dividendi prejšnjih tet 307 gld. 6 kr. in ua predpis muli obrestih 293 gld. 55 kr. Račun zguhe in dobička izkaže 1000 gld. 56 kr Čistega dobička, in sicer ua prijetih, zaostalih mi v letu 1891. predplačanih obrestih posojil znesek 4.674 gid. 6 kr., ua obrestih naloženega denarja 222 gld. 37 kr., ua upravnem dohodku 7 gld. 70 kr., tedaj skujiaj 4 904 gid. 13 kr., od katerega znosna je odbiti med letom izplačane in kapitalizovane obresti hranilnih uiog v zuesku 2054 gld. 59 kr., kapitalizovane obresti zadružuega zaklada s svoto 183 gld. 73 kr.. za I. 1893. in za I, 1891. sprejete obresti posojil v skujmem znesku 1.400 gld 75 kr., upravne stroške 250 gld. 5 kr. in odpis na inveutar|u 14 gld. 45 kr. tedai vsega skupaj 3.903 gld. 57 kr. Hranilne vklade s*' obrestujejo po 41/fl°/0, in posojilom Be račuui 6% obrestj brez vsekakih iirugih stroškov. Pri ob»;u»'iii zboru dne* 19. fabruvarja t. I so bili voljeni v ravnateljstvo gg.: Peter Kraigher, ravnateljem; Alojzij Kraigher, blagajnikom; Fran Kuttin, kontrolorjem; Ferdo Gaspari in Fran Kogej, od« bornikoma; v uadzorstvo pa gg.: Fran Križaj, Josip Lavrencič, Aatou Lodes, Gregor Pikel, Rihard Šeber in Miroslav Vičič. Po sklepu občnega zbora hb ima čisti dobiček 1000 gld. 56 kr. razdeliti na sledeči način: zadružnikom 5% dividenda v primeri z uplačauimi deleži, nagrade ravnateljstvu po § 14. zadr. pravil 50 gid., za izdelovanje letnega računa 100 gld., družbi sv. Cirila iu Metoda 10 gld., gasilnemu društvu v Postojim 10 gld. iu ostanek dobička se ima prepisati reservnemu fondu. Uradni dan je vsak jietek od 9.—12. ure dopoludne iu se ta dan tudi izplačuje ua 5% zadružuikoiu odmerjeno dividendo, i a vlada naj tudi sicer skrbi za Trst in podpira vaa ondotna podjetja, sicer propada ta najvažnejši trgovinski emporij v nadi državi. Pok!, dr. Kinderinann dokazuje, da obrtna Dovela iz 1. 1883 ni izpolnila gojenih nadej, zlasti so pa ž nio nezadovoliui obrtniki sami. Ponekod bi se obrtniki radi sami organizirali, pa se ne morejo, ker delujejo politična oblastva jako počasno in malomarno. Najbolje bi bilo, da se ustauovi državna zadružna banka. Posl. G 6b 8 m a on naglasa, da ima drŽava vedno dovolj denarjev, kadar je podpirati podjetja, kakor je Lloyd ali Dunavska parobrodna družba, torej židovska podjetja, da pa ne premore niti krajcarja, kadar je podpirati domače kmetijstvo ali obrtništvo. Razprava se ua to zaustavi. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. iVotranle dežele. V Ljubljani, 3. marca. Delegaciji. Letos bodeta delegaciji zborovali na Dunaju. Kakor Be čuje, začelo se bo zasedanje dno 2 3. m a j ni k a. Česlco-neinšfco poraz i milje u j* . časopisje se še vedno bavi z vprašanjem o češko-nemškem porazumljenju. Karakteristično in važno je vsekako, kar pišejo „Narodni Listv", kajti ta list protestira slovesno zoper to, da bi bili mladočeški poslanci sploh začeli kake dogovore z lovičarji in zatriuje, da ae to ne bo zgodilo, dokler ni doseženo češko državno pravo in dokler ni izvedena popolna ravnopravnost. Do takšnega poraz umljenja, kakeršno se je nameravalo s punktacijami, ne pride nikdar. — Zanimljivo je tudi, kar piše oti cijozna BPresse". Ta list trdi, da )e sedanja situ-vacija še nepremostna, ker zahtevajo Čehi državno pravo, Nemci pa se oklepajo punktacij, a vzlic temu pozdravlja z veseljem, da jo v poslanski zbornici spet prišla do veliave misel o narodnem porazum-ljeniu. V realiziranje te ideje morajo češki in levičarski elementi stopiti v neposredno zvezo in to v deželnem zboru — Liat pravi tudi, da bo vlada rada konkretno jiomagala odstraniti kake zapreke, a prav to vladno sodelovanje perhoreucirajo najodločneje tako Čehi, kakor Nemci. Ako pride sploh kdaj do porazumljenja, doseglo se bo neposredno, ker bi vladno sodelovanje vse pokvarilo. Offefshe razmere. Posamni listi javljajo, da so nastale na konferenci ogrskih škofov, vršeči se sedaj v Budimpešti, jako resne diference. Uzruk temu |e bil odstavek v memorandumu, namenjenem vladi. V tem spisu se trdi, da ima Ogerska svojo eksistenco zahvaliti katoliški cerkvi in da je grda nehvaležnost, če misli država izvršiti svoi cerkvenopolitičui program. Država je zaduja desetletja oropala cerkev mnogih pravic, zda' pa ji misli vzeti še upliv na vernike in to z umetnimi sredstvi. Rešitev cerkveno-političnih vprašanj v zmislu vlade ni deželi v ko rist Vsaka država Be je kesala, če je posvetne interese postavila nad verske. Najprej je Bog, potem šele narod in dosledno temu načelu, je prva cerkev, potom šele domovina; prva je cerkev, ustanoviteljica države, potem šele država. TeTiu so odločno ugovarjali nekateri škof|e, zlasti škofa Meszelenvi iu Desse\vrly, in se branili, pritrditi takemu memorandumu. Prosili so navzočne Škofe, bpit.a o francoski revoluciji, ker bi se bilo dotakniti nin.u;ih verskih iu Hocijaluih vprašanj, kar pa ne kaže društvu, stoječemu nad strankami. Razen romana Šandora Gjalskega izdala je Matica še dve leposlovni deli. Znani spretni novelist V. Novak spina! je nekoliko duhovitih realističnih črtic iz življenja v Senju io v Senjski okolici pod vkupnim naslovom „Pod Nehajem", Josip Evgen T o in i e pa narodno igro „Pastorak". Ta igra je dubila pri zadnjem razpisu nagrad prvo darilo. Snov je vzeta iz narodnega življenja slavonskega, ie uprav Beneačna m izborno razpletena, tako, da bo gra gotovo tudi ua odru imela siiaien uspeh. Vrhu teh knjig, namenjenih društveuikom, založila je Matico tudi prvi d. i Plutarhovih životopisu v, katere dobivajo Matičarji po znižani cen i. Končuje* i.voj referat, v katerem smo — žal — mogli le površno omeniti posamna izdana dela, moremo „Matici Hrvatski" ua lanski ediciji samo čestitati in ji iz bratske«« srca želeti, da bi napredovala in se razvijala v korist in v slavo narodu hrvatskemu. Slovenskim svojim rojakom pa priporočamo jako topio, naj pristopijo „Matici Hrvatski", katera podaja svojim članom za tri forinte toliko, kakor nobeno slovaunko literarno društvo. naj ne prouzročajo konflikta 8 tem, da postavljajo cerkvene interese nad državne, ker to bi le še poostrilo nasprntstva. Cerkveni in državni interesi so vedno jednakopravni in treba jih je spravljati v harmonijo, sicer se rodoljubje postavljajo pred alternativo: ali se odpovedati veri ali pa izdati do movino. Primas Vaszarv, duševni oče omeniem spomenici, zagovarjal je svoj načrt, dokazujoč, da je to le taktično sredstvo, a vzlic temu baje niso odnehali upirajoči se škofi. — Besedilo spomenici se je včeraj definitivno določilo, torej se bo v kratkem izvedelo, koliko resnice je na teh poročilih in kdo je zmagal. TiiMiije države. JPunauisfca afera. Omenili smo že, da je „Figaro" znova napadel tri znamenite politike francoske: Frevcineta, Flo-queta in Clemenceaua. Ker so ti trije napade zavračali, priobčil je „Figuro" doslovno ves zapisnik, kakor je bil sestavljen v preiskavi. Kako je dobil prepis, še ni znano. Vidno pa je iz njega, kar je izpovedal Lesseps, da je bil Reinach od panamske družbe dobil že 10 milijonov frankov, ko je sklice-vaje se na Herea zahteval znova 12 milijonov. Ker Be je Lesseps branil dati to svoto, poklical ga je Frevcinet, tedaj vojni minister, k sebi in mu priporočal, naj uravna stvar zlepa, tu je, nai plača. Isto tako je storil Floquet, na čigar izrecno željo je Lesseps izplačal Artonu 300.000 frankov. Za Herzem stal je tudi Clemenceau. Ta novost razburja sedaj z novo silo javno mnenje in nove interpelacije in srdit" debate so gotove. Zdaj se je prvič v pa-ntmsko afero zapletlo tudi ime senatorja Ranca. \ettiskeifa cesarja 'najnovej&t govor. Na banketu provincijalnoga deželnega zbora brandenburškega govoril je tudi nemški cesar. Veselje za slovesne govore mu še ni usahnilo, niti je že izrabil svojo zalogo primernih citatov. Priznal je, da sploh ni mogoče, narediti srečne vse sloje prebivalstva, in izrekel, da je smoter vsemu njegovemu delovanju, narediti zadovoljne vse tiste, ki hočejo zadovoiini biti. Prvi pogoj temu pa je moč in veljava države na zunaj in znotraj. Le ako je država tako utrjena, da se ji ni ničesar bati, le potem je umesten pregovor: Razen Boga se Nemci nikogar ne boje". — Cesar ni v tem govoru ni z besedico omenil vojaške predloge, a vender so vsi poslušalci in vsi bralci spoznali, da je ž njim hotel pridobiti javno mnenje za to predlogo. Dopisi. ■z Kamniku 2. marca. [I/.v. dop.] Minolo nedeljo se je v prostorih tukajšnje čitalnice vršila skupna veselica ženske in moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda in to z najlepšim uspehom. Udeležba je bila nepričakovano muogoštevilna. Dvorana je bila do zadnjega prostorčka napolnjena. VBpored veselici bil je dobro izbran in v prijetni Bpremembi vrstili so se lepi moški zbori našega dobro in daleč zuanega pevskega društva „Lire" in različna muzikalna predavanja, prednašana s finim čutom in popolno korektnostjo. Imeli smo občudovati dovršeno igro gospice Bogumile Samčeve na glasoviru, gospe Močnikove, gospice Rezike Iva rolnikove in gospoda Pavla Gorju pa na citrah, gosp. Franceta S tele ta pa na goBlih. Gospića Kristina Janežičeva deklamovala je „Preširnovo oporoko" z izbornim in sočutnim naglasom in gosp. Avgust Štefančič razveselil nas je s samospevom „Mornar". Moč in prijetnost njegovega tenora sta znani. NaJBijajnejši točki izvrstnega vsporeda bili sta pa brezdvojbeno živi podobi, kateri je z umet niskim ukusom uprizoril naš živinozdravnik gospod Sadni kar. Burno odobravanje bilo je dokaz, kako se je divilo občinstvo Čarobuira živim slikam. Koncertu sledila je tombola in zaključek bil je občni zbor ženske podružnice, pri katerem se je dosedanji odbor z ozirom na uspešno njegovo delovanje v pretekli dobi soglasno vnovič potrdil. Lepa veselica dala je pa tudi lep čisti dohodek, znašajoč cel stotak. — Obilni dohod in obilna darila meščanstvu so vesela znamenja, da veje svež in čvrst naroden duh v uašem mestu m da vedo meščani dobro ceniti velikansko vužnost, uzornerau voditeljstvu izročene šolske družbe. — Očitna in srčna hvala bodi vsem čestitim sotrudnikom in ude-ležnikom veselice v imeuu nedolžnih slovenskih otro-čičev, kojim bo v prid njihov trud in dar! Domače stvari. — (Čast. člane »Glasbene Matice") opozarjamo na izvenredni občni zbor, ki bode dne 5. marca t. I. ob 11. uri dopoludne v šolskih prostorih zaradi nakupa hiše. — (Drugi glasbeni večer,) ki ga priredi jutri „Glasbena Matica" v redutni dvorani, bode brez dvoma privabil zopet toliko občinstva, kakor prvi. Opozarjamo vae prijatelje glasbe še jedenkrat na ta večer, katerega vspored smo že prijavili. Začetek je ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobivajo v prodajalnici g. Zagorjana in zvečer pri blagajnici po naznaujenih cenah. — (44. si o v en ska predstava) v deželnem gledališču bode v nedeljo, dne 5. c. m. in sicer predstavljal se bo na korist režiserju gosp. Ignaciju B o r š t n i k u Anzengruberjev igrokaz ,Kri vopri-sežnik". — Odveč bi bilo, podrobneje naglašati neprecenljive zasluge, ki si jih je pridobil za slovenski oder g. beneficijant Borštnik, bodisi kot učitelj, bodisi kot režiser in igralec; glavni steber je on slovenski dramatiki. To je našemu občinstvu dobro znano in zategadelj prav nič ne dvomimo, da bo priredilo v nedeljo dostojno manifestacijo vele-zasluženemu beneficijantu. — Vnanje rodoljube, ki se žele' udeležiti te predstave, opozarjamo, da se nemudoma oglase za sedeže, ker jih že sedaj pri-mankuje. — (Slovensko gledal išče.) Znana burka „Čevljar-baron" dala je sinoči gospč. Nigrinovi priliko, pokazati nenavadno svojo nadarjenost za soubretne uloge. Igrala in pela je ulogo Nacelja res izvrstno, živahno a decentno in imela popoln uspeh, žal, da je gospč. P olako v a ni zadostno podpirala. Pohvalno je omeniti tudi gospo Danilovo, gosp. Perdana, gosp. Verovšeka in zbor. Gledališče je bilo le srednje dobro obiskano — (BI ago t v ori tel j nos t.) Gospod tiskarski družnik, občinski svetovalec Anton Klein je izročil gospodu županu Ljubljanskemu iz zapuščine gospe* Julije Mater ne 200 gld. in prosil, da se razdeli ta znesek po določilu rajuice teden dnij po njeni smrti mej tukajšnje ubožce, čemur je magistrat včeraj ustregel. — (Iz c. kr. mestnega Šolskega sveta.) O predvčerajšnji seji c. kr. mestnega šolskega sveta Ljubljanskega smo prejeli nastopno poročilo: Prošnja vodstva vnanje oBemrazredna dekliške ljudske šole pri Uršulinkah zaradi zvišanja dotacije iz normalnega šolskega zaklada za dve novi učni sili se priporočaj visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu v ugodno rešitev. Na znanje se vzemo porodila c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, prof. Fr. Le v ca o nadzorovanji I. in II. mestne petrazredne deške, mestne osemrazredne dekliške Šentjakobske in mestne jednorazredne šole na Barji v šolskem letu 1891/2 in izreče se o tem povodu pohvalno priznanje: Učiteljicama na osemrazredni dekliški ljudski šoli pri sv. Jakobu, Mariji VVessnerjevi in Emiliji G ušlo v i, prvi za to, ker je uredila zbirko učil in samo-učil ter napravila zaznamek in inventar, drugi za to, ker je lepo uredila šolsko knjižnico; dalje vodstvu in pa učiteljskemu osobju prve ter druge deške petrazrednice za uspešno poučevanje, naposled pa še učitelju Leopoldu Ar miču za trudoljubivo navajanje v lepljenstvu Načrt novemu poslovnemu redu se sprejme in povodom otvorjenja ponavljalne šole na mestni jednorazrednici na Barji razpravlja uredba ondotnega pouka v ročnih delih. Učiteljici Frančiški Zemmetovi se pripozna II., učiteljici Kini Rau nac h e r j e v i in učitelju Janku Likarju I. službeno-starostna doklada. Neka prosuja za novčuo podporo se visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu priporoča v ugodno rešitev. Za obolelo mestno učiteljico se predlaga šestmesečni dopust; po šolskem vodstvu niisvetovana namestnica za dobo dopusta Be odobri. Prošnji neke izprašane učiteljske kandidatinje za brezplačno poučevanje na mestni dekliški šoli se ugodi. Nadzorovanje neobligatnega slovenskega pouka na nemških ljudskih šolah Ljubljanskih se poveri na podstavi § 17. točke 16. dež. zak. z dne" 9. marca 1879. I, (dež. zak. štev. 13) c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku, prof. Franu Levcu. Prošnji vodstva mestne nemške deške ljudske šole za delitev IV. razreda ne pritrdi mestni šolski svet, nego ukrene, da je razrede po šolskih sobah, ki so na razpolaganje, primernejše nastaniti. Izključitev dveh učencev se potrdi s pristavkom, da je o tem obvestiti vodstva vseh ljudskih šol Ljubljanskih. — („Slovenskoga učiteljskega društva") četrti društveni večer bil je jako dobro obiskan. Razun domačih udeležili so se zborovanja tudi zunanji udje, izmej katerih so bili Kamničanje uajštevilneje zastopani. Po običajnem predsednikovem pozdravu poročal je g. Dimnik prav zanimivo o načinu memorirauja, za kar je žel občno priznanje. Gosp. prof. Leveč je govoril o ljudskem šolstvu na Kranjskem z ozirom na ljudsko štetje. Umrli so v IJubljanl: V <1 e i e I n i bolnici 26. februvaija: Elizabeta Zupančič, gostija. 42 let, penumonia. 27. februvarja: M irij i Rožič delavka, 19 let, jetika. — Jakob Sušnik, gnstnč, *>0 let, dvsenteria. (Ido 3 marca t. 1. včeraj — danes gld. 98-90 — gld. 9890 Srebrna renta ..... 9865 — _ 9855 Zlata renta...... 117-85 — n 117*66 5°/0 marčna renta . . . 10010 — 100-15 Ak< ije narodne banke . . 990 — — 990 — Kreditne akcije .... 33-<'7f) — 33750 121-10 — 12115 _•_ _ — •_ 9627, — n 9 62';, ,r>-69 — 569 Nemške marke . . . . 59-22»/, — n 5920 Št. 4410. (240—1) Razglas. V zraitdu § 15 obCiDHkega volilnega reda /.a deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. I., št. 22. dež. zakonika) se javno naznanja, da so ieoiti volilnih upravičence? za letošnio dopolnilno volitev v občinski svet sestav-lieni in da se smejo od daues naprej 14 dni) tukaj pregledovati in proti njim ulagati ugovori. O pravočasno uloženih ugovorih bo razsojal občinski svet. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane dnć 1. marca 1893. C. tr. glavno ravnateljstvo avslr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega oci 1. ©IctoTora. 1892. Nnutopno omenjeni pribajalni in odbajalni časi označeni io v srednjeevropskem časa. Odhod Iz Izubijane (juž. kol.). Ob 6. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tahel. Beljak, Celovec, Franzonafesto, Ljubno, Dunaj. Ob 11 url 55 min. predpoludno nsebni vlak na Trbiž, I'ontabt'1, Beljak, Celovec, Fraiizciisfesto. Ljubno, Dunaj. Ob 4. nri 21 min. popoludne nHebni vlak na Trbiž. Beljak, Celovec, Solnogra«!, lomnost. 1'ariz, Line, Iachl, Budejevice, 1'fzenj, Marijine varo. Eger, Fraii blja, Ljubna, Celovca, Franzons-feite, Trbits, Ob 4. ari 66 min. popnludne osebni vlak z Dunaja, Ljubil Beljaka, Celovca, Franzensteste, Pontablja, Ti in/-. Ob B. ari 27 min. -/.večer osebni vlak z Dunaja, Ljnbini, Beljaka, Celovca, Foutablju, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol). Ob 7. url 16 min. sjntraj \ Kamnik. „ 2. ,, 10 „ popoludne v K»mnik. ,, 7. ,, OO ,, svečar v Kamnik, Prihod v Ljubljano (drž. kol.) Ob 6. ari 35 min. zjutraj i/. Kamnika. ,, 11. „ 06 „ dopoltlđne U Kauinku. ,, 6. ,, 20 ,, zvečer iz Kamnika. S; rtluj(!-cvropski 6m je kraj nem U času v Ljubljani BS -2 minute naprej. (19—40) „Kmetska posojilnica ljubljanske okolice" v Ljubljani. VABILO posojilnice Ijnbljanste okolice" v Ljubljani kateri bode dnć 5. marca 1833- lota ob IO- url dopoludne v zadružni pisarni na Marije Terezi e eesti 1. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: o) ravnatelja, b) blagajnika, d) 2 namestnikov, e) Volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. 5. Predlogi društvenikov. K polnoštevilnej udele/bi vabi častite deležnike najuljudneje Ravnateljski odbor. Ljubljana dnć 24. februvarja 1893. —--- «npQđMtooi»nla iy.lH;rn liovili moclci'iiili za gospodske in deške vrhne suknje in obleke kakor tu o za gospojinske plašče in jaquete siMstT po najnižjih cenah. >'J>" 0 . J1? Grobelnik A. Ihl (23f>-l) v Ljubljani, Pred škofijo št, 2 trgovina s suknom, platnom in manufakturnim blagom. V i un iji t*-- zasebnikom pošiljamo drazeatne uzore.« Hiikueue robe tranko. /.n gg. krojaro kolekcije uzorcev brezplačno in prosto poštnine •s S P* gospe . nadstr. priporoča za spomladno in letno sezono |»o jalt<» iilKlilli niiiih največjo izbere> najboljših in najmodernejših dežnih plašcev za gospe, dekleta in otroke, vrhnih sukenj, zgornjih sukenj (Caps), jaquetov, pelerino v vnuku velikosti, potnih oblek in jopičev (bluz) najnovejšo fucouu, kakor tudi s povrnem uuvlui idućom snloieno skladišče suknene, platnene in modne robe. Z veleip .štovanjem Pri Tončku". Mt. < «• s«- vpu&lje mern, ne ii«troft«>nl u,,u t•■ Uri j- i predmeti izll lili popotllO /mlinolplvu. Nit zitlit«" posilili« mc Uiiiulo|;l In kurle 'r. ,o.i>rci puštikiii<> pniNlo. ('S.Ai—li izdajatelj iu odgovorni urednik: J o hi p Nolli. Lastrnua iu tisk „Narodno T akarue". YN