Poštnina plačana ' gN.Oskol f .lielgorod G^ron \X / R0S0Š Ahtirka N. \ fooloanik)>; , .. . .. l JfValujk, Ljub^T^ ^narkov^V ^Kupjansk v s Borisoglebsk" Novohopersk Bobroy Luki KuTurli novica Seksejevka"\ \ . Kalac Do, Cerkask 2'« » Ti® In* ieletnic« "Jutro" Nemški tisk o uspehih na vzhodnem bojišču Neučinkovita sovjetska in angleška propaganda Berlin, 17. nov. s. Listi poročajo o poslednjem razvoju dogodkov na vzhodnem bojišču, kjer nemške čete še vedno zasledujejo sovražnika in mu ne dajo miru. Med drugim poudarjajo ogromno premoč nemškega letalstva nad boljševiškim, ki je samo v kratkem razdobju od 1. oktobra do 8. novembra izgubilo nič manj kakor 2174 letal, dočim so Nemci izgubili samo 183 letal. List »Montag« piše, da ima sovražnik 12krat večje izgube v letalstvu kakor Nemci. Navzlic temu se je šef sovjetske informacijske službe Lozovski zabaval te dni z navajanjem nemških izgub, o katerih je dejal, da znašajo 50 do 60 letal na dan. Te izjave imajo seveda samo namen, da bi zmanjšale sovjetske izgube in prikrile prav tako obupen kakor nepotrebni sovjetski odpor ter njihovo zbiranje poslednjih rezerv. List »Montagspost« pa poudarja, da je Churchill tudi na propagandnem področju učitelj drugim tako da sovjetski tisk in radio nimata nobenih težav, ko po njegovem sistemu prikazujeta številke sovjetskih izgub. V zvezi s poslednjim vojnim razvojem pri Sevastopolju opozarja list »Zw81fuhr-blatt«, da se je londonska propaganda — kakor vselej, kadar gre za pripravljanje javnosti na kak veliki angleški ali ruski poraz, — poslužuje že znanega sistema, da zmanjšuje sili celo zanika strateški pomen posameznih postojank ali mest, ki so bila zavzeta ali pa so tik pred padcem. Tako razglaša londonski radio, da Sevastopolj in Kerč nimata sploh nobenega pomena in da Nemci z njunim zavzetjem ne bodo prav nič pridobili. Navzlic vsemu, pripominja ironično berlinski list, bodo Rusi kakor že prej Angleži kmalu pregnani z evropskega kontinenta, glede pomena nemških operacij na obeh skrajnih točkah Krima pa bo kmalu izrečena zadnja beseda. Seveda jo tudi to pot ne bodo spregovorili Rusi ali Angleži. Dejstvo je, da imajo Rusi le še malo oporišč na razpolago za svoje črnomorsko brodovje, a še ta bodo kmalu izgubili. Zima škoduje najbolj sovjetski vojski Budimpešta, 17. nov. s. V madžarskih vojaških krogih z največjo pozornostjo zasledujejo dogodke na vzhodnem bojišču 'n pripominjajo, da je tako zvani »general Zima« začel škodovati prav onim, ki so ei ga tako želeli proti nemškim in zavezniškim silam. Dejstvo je namreč- da zaradi mraza, snega in snežnih metožev najbolj trpe sovjetski vojaki ln ostalo sovjetsko prebivalstvo, ki je tako v Moskvi kakor v Petrogradu m v vseh drugih mestih osta- lo brez premoga in dr. železnice, v kolikor sploh še funkcijonirajo, služijo izključno le za prevoz čet in vojnega gradiva. Kakor je znano, sta nemško letalstvo in topništvo od 1. julija do danes uničili 2177 vlakov in lokomotiv ali skupno 665.510 vagonov. »General Zima« ni torej mogel nadomestiti propadlih strategov boljševizma, niti m mogel zaustaviti ali samo ovirati ofenzivnega zaleta protiboljševiških čet. Položaj na vsem bojišču izkazuje po mnenju madžarskih vojaških krogov močno aktivo za nemške in zavezniške čet« Na Krimu nemške in rumunske čete pridobivajo vedno novo ozemlje. V morski ožini pri Kerču se borba že približuje zmagovitemu zaključku, navlic krčevitemu odporu zadnjih sovjetskih čet, ki zaman skušajo rešiti večino svoje vojske iz nemških >n rumunskih klešč. Luka Kerč ni več uporabna, ker jo je silovit ogenj nemških baterij močno zdelal. Uničene so bile vse obrambne naprave, a tudi vse pristaniške naprave, brodovje pa potopljeno. Morska ožina pri Kerču je že pod neposrednim nadzorstvom nemških čet in nemško topništvo udarja v vseh smereh ter dosega tu in tam nasprotno obalo. V sodelovanju z letalstvom ne dopušča sovražniku niti trenutka oddiha in mu preprečuje umikanje na notranje postojanke. Nemško letalstvo medtem srdito uničuje Anapo ln Tuapse. V Tuapsu se konča pe-trolejski vod iz Groznega Tudi pri Sevastopolju nemške in rumunske čete neprestano napredujejo navzlic srditim protinapadom sovražnika, ki jih zavezniške sile sproti onemogočijo. Sovjetsko poveljništvo je moralo spričo silnega bombardiranja in obstreljevanja luke opustiti prvotni načrt, da bi izkrcalo večino sovjetskih čet in vojnega gradiva. Prvi zadevni poskusi so propadli. Sovjetsko brodovje je že po večini na dnu morja, ker ga je uničilo bombardiranje nemškega letalstva Mrzlične sovjetske priprave za obrambo dostopov do Kavkaza ne bodo nikakor mogle zaustaviti izvedbe nemškega in zavezniškega načrta. Tudi to pot se bo moralo sovjetsko poveljništvo sprijazniti s premočjo nemške strateške zasnove, ki ne dopušča sovražniku nobene možnosti rešitve iz oklepa. Med Doncem in Donom se operacije razvijajo v vedno bolj naraščajočem ritmu. V srednjem odseku se borbe nadaljujejo z ugodnimi uspehi za nemške čete. Nemška pehota, ki je v silovitih akcijah zavzela 52 sovražnih utrdb, si je odprla široko razpoko v sovražne obrambne na- prave pri Moskvi. Vsi sovjetski protinapadi. ki so bili izredno siloviti, so aiili zavrnjeni in nemške čete so sovražniku prizadele hude krvave izgube. V odseku pri Petrogradu pa nemške in finske čete vedno bolj stiskajo sovražnika na vsem bojišču. Vzhodno od Lado-škega jezera obstreljuje nemško letalstvo z vedno hujšimi udarci sovjetske utrdbe ter zbiranje sovražnih čet ob železniški progi, kakor tudi letališča. Sovražni poskus. da bi si odprl pot v obroču, ki stiska Petrograd. je bil takoj zavrnjen po nemškem topništvu, ki je prizadelo sovražniku hude izgube Iz življenfa sovjetskega prebivalstva Berlin, 17. nov. d. Nemški vojni poročevalec dr. Theo Goebel podaja zanimivo sliko o vsakdanjem življenju prebivalstva v notranjosti Sovjetske zveze. Vojni poročevalec piše, da Nemci nikjer v notranjosti dežele niso naleteli na sovražno razpoloženje prebivalstva, marveč rajši na popolno otopelost in brezbrižnost ter na razpoloženje, ki so ga ustvarile brezupno tesne življenjske razmere brez slehernega upa v zboljšanje. Ena ruska vas je bolj mračna od druge, ena bolj brezbarvna od druge. Vsaka pa se zdi kakor da stoji popolnoma sama na širnem svetu pod pezo grozečih oblakov. Ko smo vstopili slučajno v eno izmed preprostih hiš, smo našii v njej bradatega starca v siromašni obleki, pokritega s kučmo, ki je bila videti, kakor da je ziaščena v eno z njegovimi sivimi lasmi. Ob vstopu v siromašni prostor nas je pozdravil s ceremonijalno uljudnostjo iz starih časov in s prisrčno gostoljubnostjo nemškim vojaškim gostom ponudil mleko, kumare in krompir. Takih hiš, ležečih vstran, je še povsod v Rusiji in se zdi, kakor da bi boljševiki pozabili na nje. Tu in tam naletiš na vasico, ki si je ohranila nekaj obeležja še iz stare Rusije. V teh vaseh so hiše večje, prostori boljši m prebivalstvo bolj snažno. Nikoli ne bom pozabil, kako so nekemu starcu, ki nas je pozdravil v svoji brezmadežno čisti hiši, stopile solze v oči. ko smo mu dopovedovali, da korakamo proti Moskvi, da uničimo Stalina in boljševike. Ta starec je prebival v hiši sam s svojo ženo, ker so mu sinove pobili boljševiki. Vedno znova se je pokriževal ter klical nebeški blagoslov na nas, ko smo mu obrazložili svojo nalogo. Francov dar špans&im prostovoljcem na vzhodu Madrid, 17 nov. s. General Franco je izročil za »modro divizijo«, ki se bori na vzhodnem bojišču večje osebno darilo konjaka in tobaka za 800.000 pezet. Šef njegovega vojaškega stana general Moskardo bo v kratkem odpotoval preko Nemčije na vzhodno bjišče, da bo osebno izročil darilo generala Franca španskim prostovoljcem. V vsej Španiji pa medtem nabirajo darila za božične obdarovanje divizije. K potopitvi „Ark Royal" Rim, 17 nov. s. Prvi lord angleške ad-miralitete je v svoji izjavi o potopitvi nosilke letal »Ark Royal« trdil med drugim, da je izguba te ladje za angleško vojno »■'omarico zelo težka. Dejal Je namreč, da je bila potopljena lad-'a ena najboljžin edinic britanske mornarice. Ta izjava prvega lorda angleške admira-litete tem bolj preseneča, ker je »Ark Ro-yal« že tretja matična ladja za letala, kl jo je Velika Britanija izgubila v tej vo ni in ker prv1 potopljeni ladji nista bili v ničemer slabši. Znano je, da je bila prva nosilka letal »Courageous« potopljena 17. septembra 1939, druga pa »Glorious, ki je bila zadeta v norveških vodah 8. julija 1940. Lizbona, 17. nov. s. Angleška propaganda je izjemno brez zamude objavila izgubo »Ark Royala«. Zato pa si prizadeva zmanjšati vtis, ki ga je napravila ta izguba. Objavila je, da je imela Anglija ob pričetku vojne 7 matičnih ladij za letala, sedaj pa da jih ima 8. Toda v isti sapi je prisiljena pristaviti, da sta dve še v gradnji, druge pa da so majhne in zastarele. Atene, 17. nov. s. List »Kathimerini« piše o potopitvi angleške nosilke letal »Ark Royal«, da pomeni veliko izgubo za angleško vojno brodovje. V zvezi s tem omenja, da so samo v preteklem septembru potopile v Sredozemlju italijanske pomorske in letalske sile 1,200.000 ton angleškega ladjevja. General Weygand v Vichyju Vichy, 17. nov. s. Včeraj popoldne je prispel v Vichy general Weygand, da poroča maršalu Petainu o razgovorih, ki jih je imel z generalom Huntzigerjem, ki je tako tragično preminil, ko se je vračal s svoje mesije v Afriki. Nobena priča ni preživela katastrofe in tudi ni nobenega dokumenta o njegovi misiji v nasprotju s pričakovanji, ker so prvotno mislili, da je aktovka, ki so jo našli v gozdu v bližini uničenega letala Huntzigerjeva, dočim je bila last prvega pilota. Tako je moral maršal pozvati generala Weyganda, da mu izčrpno poroto, o svojih razgovorih z generalom Huntzigerjem, čegar inšpekcija v Afriki je trajala tri tedne. Otvoritev novega sedeža G. I. L. L.-a Ljubljana, 16. novembra. Kjer se glavna ljubljanska ulica. Ulica 3 maja, stika s> tivolskim parkom, seda; popolnoma pokritim s snegom, stoji monlimon talna palača Narodne galerije, ki sd io je zvezno poveljstvo Italijanske Liktorske Mladine Ljubljane izbralo za svoj sedež. V teku 15 dni so biLi vsi prostori, ki so iih prej zasedle razne skupine, skoraj popotl-noma premovfljeni, da bi bili prisposobljeni organizacijskim zahtevam. Mnogoštevilna četa specialistov je opravila ta posel. Dedo je bilo kmalu gotovo, tako da je danes popoldne Eksc. Grazioli, Poveljnik GILa v spremstvu višjih vojaških im civilnih ob-4asti nagega mesta lahko ctvoriil novi sedež organizacije. Mnogi posetniki, ki so poznali stare prortore, so biLi začudeni nad naglico, s katero so biLi prostori preurejeni. Stene so bile odstranjene, hodniki odprti, povsod so v glavnih dvoranah postavljene vmesne stene, ki sc svetijo v blesku stekla in laka. V t oki Komisar je prispel v novi sedež c«b 17. v spremstvu Povefljnka tukajšnje popadke gonorai'a Orlan-da. Kvestorja Meščane, Zveznega Podtajnika Gattija, predstavnice ženskih Fašijev ge. Furlanijeve, zaupnika vseučiliške organizacije 4 Ljubljani g. Carre, poveljnika Kr. Karabinerjev majorja Lombardija, poveljnika bataljona »M«, Prvega Starešine Gagliarda, pokrajinskega predsednika CONIja Buratija, zaupnika D .r>j'avora Liberatija, podtajnika Fa-šij.a A nija in drugih predstavnikov oblasti. So stvo je zastopalo nekoliko visokih uradnkov oddelka javne pire svete, med temi dr. Sušniik ter predsednik italijanske šole. Doole oblasti sta sprejela Zvezni Pod-poveljnik Pietro Catssani in načelnik Glavnega Stana Pertoldi. Eksc. Grazioli je ljubeznivo pos!u.:ail pozdravne besede, ki mu jih je izrekel neki baliiHa ter spre je1 šopek cvo 'a. ki mu ga je dala malla Itailijanka. naika- ae je začel obhod prostorov. Gostje so- si ogledali nai prej stanovanjski urad blagajno, računovodstvo ter sedež načelnika upravne službe. Visok- Komisar se je pri tem hotei! osebno prepričat' o delu v organizaciji ter o poteku poslov. Nato je slledil poset urada poveljstva, urada za prevode, uradia načelnika Glavnega Stana ter vvbe pod poveljnika. Povsod po dolgih hodnikih je bil Eksc. Grazioli ogledujoč si opreme in smotrnost novega sedeža, pozdravljen od italijanskih otrok, srečnih, da so biili lahko prvič v kroju v svoj: lastni hiši GILa. Zvezni Poveljnik ie nato obe! urad za kulturo im propagande, kjer je posvetil posebno pozornost veliki tabeli za propagando rimskega pozdrava Tu je bila gestram razdeljena knjižica GILa, ki je ravno izšla posetniki po so prejel tudi druge liste in revije organizacije, Iz vodniki dala Zveznemu Poveljniku nekoliko podrobnih podatkov o rimski pre-hranbeni akciji nase pokrajine. Takoj noto io sii gostje ogledali urad za telovadbo m šport, urad nadzornistva in urad Zvezne nadzornice. Povsod so funkcionarji organizacije po-ročaili Visokemu Komisarju o poslih, ki bedo v kratkem izvršeni. Po ogledu arhiva m ekonoma ta so si ogledali obsežno telovadnico, sedaj zasedeno od vojaštva, ki bo poslej določena za kinematografske in gledališke predstave. Tu je Eksc Grazioli poudaril navzočim viseki pomen otvoritve sedeža novoustanovljenega GILa ter podčrtali poseben značaj in naloge po katerih se bo nova organizacija razlikovala od dosedanje. Italijanska Lilktorska Mladina Ljubljane je nastala po volji Duceja in ima pred seboj dovolj potrebnih let za utrditev in razvoj svojega obširnega polja. Zvezni Poveljnik je izrazili svojo gotovost da bo GILL tesno sodeloval s šolo ter se je spomnili s toplimi besedami Veličanstva Kralja in Cesarja, Duceja ter zmagovitih Oboroženih Sil. Nato je objavili, da je novi sedež organizacije otvorjen. Kinematografske predstave 6. L L. L.-a Prošli petek je zvezno poveljništvo GIL-L-a, nadaljujoč svoje delovanje v korist mladine, priredilo drugo kinematografsko predstavo gojencem moške ln ženske nižje gimnazije, v italijanski šoli in v praktičnih šolah na učiteljišču. Spored je obsegal G. I. L. Lov vestnik Cinegil št. 8, nekoliko raznovrstnih slik in dva vesela barvana filma. Med predstavami, ki so se praviloma vršila v treh večjih kinematografih našega mesta, so mladi gledalci, okoli 2600 po številu, pokazali veliko veselje nad programom. Vpis v kolegije 6. I. L,-a Glavno ^poveljništvo G 1. La je z najnovejšim ukrepom raztegnilo možnost sprejema »v kolegij »3. januarja« v Turinu na sinove z otroki obdarjenih drujfci, ki sc posebno zaslužne in potrebne. On.oajeni kolegij si je postavil za nalogo vzgojiti vodnike za G. I. L potom zaokrožene fizične in moralne vzgoje. Gojenci posečajo tudi tečaj za trgovski pouk, ki obsega dva letnika tehnične šole trgovskega tipa. Vanj lahke vstopijo dečki, ki bodo sprejeti v četrti in peti razred osnovnih šol (8 do 10 let), v prvi razred trgovskega strokovnega pouka (10 let), v drugi razred Istega pouka (11 do 14 let) ter v tretji razred (12 do 15 let). Sprejem v omenjeni kolegij je brezpla-ien. Za podrobnejše informacije se je treba obrniti na Zvezno Pove! jniltvo G. I. L. La Bleivveisova 28. Kako fe sodil Kmx o Roosevelt!! Ko je postal mornariški minister, je svsje mneni* izpremenil Washington, 17. nov. s. Pod naslovom »Ko je Knox napadal Roosevelta« objavlja novinar Rush D. Hot v reviji »Scribner 3. Commentator« zanimiv članek, v katerem piše med drugim: Mornariški minister Knox je bil svoie dni zelo strupen Rooseveltov nasprotnik. Nekoč ni samo očital predsedniku, da je zapravil prihranke, temveč, da je tudi posegel po bodočfh dohodkih ameriških dr žavlianov ter da je praktično prelomil vss svoje obljube ameriškemu ljudstvu Knox je tedaj dejal: »Z objavljanjem zakonov, ki jih je sam smatral za protiustavne, se je Roosevelt izneveril duhu svoje prisede, da bo ostal zvest ustavi Zedinjenih draav tn da jo bo vselej branil. Po Knoxovem mnenju e bil predsednik aristokratski diletant z radikalnimi težnjami, izredno ambiciozen ter nedvomno največji avtokrat v zgodovini Zedinjenih držav. Na vprašanje, ali predsednik drži svojo besedo, je Knox tedaj odgovoril: On se ni le izneveril obljubi tik pred svojo izvolitvi-o, temveč tudi obveznostim lastne stranke in zvezne vlade. Spričo njegove popolne brezbrižnosti v pogledu temeljnih svoboščin Zedinjenih držav ter spričo Bjegove nestrpnosti v pogledu ameriške oblike vladavine, bi ga nič več ne moglo zadržati, razen popoln volilni poraz«. Po Knoxovem mnecu je tedaj Roosevelt s spretno taktiko izbegavanja in varani hlepel po uvedbi avtoritarnega kolektivizma. Filozofija predsednika se naši an a na ideje, ki so jih sprejeli take komunisti kakor fašisti, da namreč individualna svoboda v demokratskem smislu ni več umestna. Knox je imel torej najslabše mnenje o Rooseveltovi politiki, tudi o njegovi zunanji politiki. Na vprašanje, ali je mogoče predsedniku zaupati v vojnem času, je Knox tedaj odgovoril, da Roosevelt ne do nikdar na višini položaja in da ne bo mogel voditi državne ladje spričo pomanjkanja previdnosti in politike eksperimentiranja, ki sta zanj tako značilni. Ako že v miru ni mogel zadostiti zahtevam naroda, bi bila njegova oblast prava nesreča za državo. Po imenovanju za mornariškega ministra pa je Knox zatajil vse svoje prejšnje izjave in je kot Willkie dejal: Tedaj je pač šlo samo za volilno borbo. Rooseveltov dan hvaležnosti New York, 17. nov. s. V proglasu o priliki ameriškega dneva hvaležnosti se je predsednik Roosevelt med drugim tako le izrazil: Jaz FranMin Delano Roosevelt, predsednik Zedinjenih držav Amerike, določam 20. november 1941 kot dan, ki naj bo posvečen hvaležnosti nebu za našo zemeljsko srečo. Nekoliko dalje pravi Roosevelt dobesedno: Hvaležni smo bogu Zedinjenih držav. Večina Američanov proti spremembi nevtralnostnega zakona New Tork, 17. nov. s. Predsednik organizacije »America frirst« general Wood je ostro kritiziral postopek pri »glasovanju spremenjenega nevtralnostnega zakona v reprezentančni zbornici. PripomnM je, da je onih 212 poslancev, ki so glasovali za spremembo zakona, zastopalo volilne okraje, ki štejejo skupno 45 milijonov prebivalcev. 194 poslancev, ki so bili proti spre- membi zakona, pa zastopa volilne okraje, ki štejejo skupno 71 milijonov prebivalcev. Priprave za ameriške konvoje Washington, 17 nov. u. Izvedelo se je. da so se priprave za odhod konvojev v Anglijo že pričele. Na plovbo čez Ocean se pripravljajo tudi ameriške vojne ladje in letala. V naborniškem centru New Haven v Connecticutu so določili posadke posameznih oboroženih trgovinskih ladij, ki bo do dodeljene njihovim topovom in strojnicam. Te posadke bodo štele po 10 topničarjev in strojtaiških strelcev. (Piccolo.* Harriman na poti v London Washington, 17. nov. u. Everell Harriman, ki ima nalogo skrbeti za koordinacijo dobavo Veliki Britaniji v smislu določb zakona o posojilih in zakupih je z letalom odpotoval v London. Pred odhodom je novinarjem izdavil, da Zedinjene države po spremembi nevtralnostnega zakona v bodoče »ne bodo skušale pomagati Veliki Britaniji, Kitajski in Rusiji samo z eno roko. ker je bila doslej druga vezana« Sprememba nevtralnostnega zakona je najvažnejši sklep Zedinjenih držav od pričet-ka vojne v Evropi ter dokazuje, da si je Amerika določila izreči v sporu zaželeno zadnjo besedo f Piccolo.) Stavka v ameriških premogovnikih Washington, 17. nov. s. Pogajanja za ureditev sporov, ki so nastali v zvezi s stavkovnim gibanjem v ameriških rudnikih, so se snoči končala brez sporazuma. Vodja delavstva Lewis je izjavil, da 53.000 rudarjev danes ne bo prišlo na delo. New York, 17. nov. d. Predsednik zveze delavskih strokovnih organizacij John L. Lewis je v razgovoru s predstavniki tiska izjavil, da je predsedniku rudarske strokovne organizacije sporočil, da se na današnji dan ne bo obpovilo delo v premogovnikih, v katerih je izbruhnila stavka Pripomnil je, da bo še danes predsedniku Rooseveltu poročal o negativnem rezultatu pogajanj za ureditev spora, ki je dovedel do izbruha stavke v premogovnikih. Požar v ameriški letalski tovarni Washington, 17. nov. u. V PortworthJ je v neki tovarni letal Izbruhnil požar, ki se je naglo razširil na več objektov. Napravil je za več stotlsoč dolarjev škode. (Piccolo.) Nesreča ameriškega bombnika New Tork, 17. nov. s. V državi Maine je padel na zemljo dvomotorni bombnik, čegar ostanke so našli po dolgem iskanju. Štirje člani posadke so se ubili. Braziljska vojska fe določena zgolj za obrambo Rlo de Janelro, 17. nov. s. Sef generalnega štaba brazilske vojske general Goes Monteiro je o priliki Izročitve meča, ki mu ga je poklonilo argentinsko vojno ministrstvo, izjavil, da si je generalni štab brazilske vojske nadel taktične naloge, ki se tičejo izključno le državne obrambe. Tu- di orožje, ki ga je prejela brazilska vojska, je namenjeno samo obrambi ln ne napadom. Angleški minister za delo napoveduje nove omejitve New York, 17. nov. s. V govoru, ki ga je imel v Middlesboroughu, je angleški minister za delo Bevin dejal med drugim, da mora angleški narol pričakovati še strožje vladno nadzorstvo od dosedanjega. Prihodnje leto ne bo smela Anglija smatrati nobene naloge za nemogočo in se ne bo mogla izgubljati v razpravah o dobičkih ln plačah. Po teh besedah, ki odkr.vajo zaskrbljenost angleških državnikov, je Bevin napovedal nove ukrepe v zvezi s pomanjkanjem delovne sile in s pomanjkanjem ljudi za armado. Pvotlangleško razpoloženje med Arabci Bukarešta, 17. nov. s. Po informacijah, ki prihajajo z bližnjega vzhoda in ki jih objavlja list »Seara«, je v arabskem svetu veliko nezadovoljstvo, ker se v tamkajšnjih političnih krogih prav dobro zavedajo procesa postopnega razbitja britanskega imperija. Iste informacije ugotavljajo nadalje, da Arabci z nestrpnostjo pričakujejo trenutka, ko bodo mogli poglobiti svoje protiangleško delovanje. Ankara, 17 nov. s. V csmanskui politič nih krogih govore, da je emir Abdulah določil sa svojega začasnega namestnika mei njegovim obiskom v Bagdadu drugoroje-nega sina Nalfa ln ne. kakor bi bilo pričakovati, prvorojenca emirja Talala. Te vesti potrjujejo govorice ki se že nekaj časa Sirijo o nasprotjih med očetom in sinom. Emir Talal je namreč vedno nasprotoval politiki svojega očeta Abdulaha. Angleško nasilstvo v Indiji Bangkok, 17. nov. d. Poročila, ki so ao spela semkaj iz New Deihlia v Indiji, ponovno Izpričujejo skrajno brezobzirno" britanskih oblasti v Indiji nasproti domačemu indskemu prebivalstvu. Po teh vesten je bilo samo v Bengallli at^e jenih v je V ponovno 211 Indov, dočim je bilo nadaljnjih 114 domačinov obsoje.uh da ne smejo zapustiti svojih bivališč. V bengalskih ječah drže britanske oblasti razet tega že od prej 281 raznih političnih ietn kov. Italija in Nemčija na velesejmu v Smirni Ankara, 17. nov. s. Listi objavljajo, da sta Italija in Nemčija prijavili svoje sodelovanje na velesejmu v Smimi leta 1942. Gospodarstvo Italijanska težka industrija Italijanska vlada je pred osmimi' leti, ko e bilo treba izvesti sanacijo raznih velikih gospodarskih podjetij, ki so prišla v težkoče zaradi gospodarske krize, ustvarila posebno ustanovo za Industrijsko obnovo »Istituto per la Ricostruzione Industriale (IR1). Ta ustanova se je predvsem posvetila sanaciji italijanske težke industrije. Za njeno financiranje je ustanovila posebno finančno družbo Finsider (Societa Fi-nanziaria Siderurgica). Ustanova IRI si je v te;, dobi ustvarila mogočen industrijski koncern, ki poleg težke industrije obsega tudi plovbo, ladjedelništvo ter številna podjetja oboroževalne industrije, industrij^ celuloze in gumija. Družbe pri katerih je ta državna ustanova udeležena, obsegajo 44^ celotne glavnice vseh italijanskih delniških družb Ustanove IRI se italijanska vlada poslužuje zlasti pri dirigiranju celotne produkcije in v prizadevanju, da se produkcijo čim bolj spravi v sklad z avtarktičnimi stremljenji v okviru korporacijskega sistema. Preko ustanove IRI daje italijanska država znatnemu delu industrijskih podjetij iniciativo, zlasti za nove investicije, za gradnjo novih podjetij, vrhu tega pa preKo te ustanove dopolnjuje in podpira privatno iniciativo v zvezi s financiranjem investicij, s postavitvijo vodilnih uradnikov in svetovalcev. Finančna družba Finsider, ki spada pod okrilje ustanove IRI, je nedavno objavila letno poročilo, iz katerega sledi, da družba kontrolira 75% domače proizvod- nje surovega železa ter 45 % proizvodnje jekla Vrednost industrijskih naprav skupine Finsider je od ustano\«tve narasla od 800 na 4600 milijonov lir. Štiri glavna podjetja te skupine so železarne Ilva, Ter-ni, Dalmine in Acciaierie di Cornigliano Te štiri družbe so lan; dosegle 145 milijonov lir čistega dobička (prejšnje leto 117) od katerega so izplačale delničarjem 136 milijonov lir. Kakšno vlogo zavzema skupina Finsrider v skupnem italijanskem gospodarstvu, nam pričajo podatki o številu zaposlenega de lavstva. To število je lani naraslo na 79.5S-3 delavcev, ki jim je bilo na mezdah izpla čanih 875 milijonov lir. Poročilo navaja, da je lani uspešno napredovailo izvajanje programa novih 'ndustrijskih naprav in novih vodnih sil, navzlic oviram vojne dobe. Ugo den je tudi položaj družbe »Ferorrein«. ki se uspešno udejstvuje v italijanskem rudar stvu in v pridobivanju kovin, družbe »Rimi fer«. ki je izsledovanje novih rudnih le-ž sč razširila od 21 na 24 krajev v Italiji n v vzhodni Afriki, ter družbe »Fera'ba«. ki ima že 501etno koncesiio za izkoriščanje ležišč železne rude v Albaniji. Letni računski zaključek same skupine F nsider pa izkazuje za leto 1940/41 povečanje čistega dobička od 74.8 na 126.9 milijona lir. Iz tega dobička bo fnančna družba Finsider izplačala 6.5 % dividendc. na glavnico, ki znaša 1800 milijonov lir. Davki in oboroževanje v Zedinjenih državah Ameriški kongres je šele pred tedni odobril nove davke, ki naj prinesejo na leto 3% milijarde dolarjev dodatnih dohodkov, in že je ameriški zakladni urad predložil kongresu nov predlog za nadaljnje nove davke. Vrsta novih davkov in povišanja obstoječih se je v Zedinjenih državah pričela Umi v iuniju. ko je bili uveden nacionalni obrambni davek z donosom 1 milijarde dolarjev. V oktobru istega leta je bil uveden davek na vojne dobičke, čigar donos je biil prav tako ocenjen na 1 milijardo dolarjev. Letos v septembru je kongres, kakor rečeno. odobrili vrsto novih davkov s skupnim donosom 3Vz milijarde dolarjev. Najnovejši predlog, ki je bil dostavljen kongresu, postavlja v senco vse dosedanje, saj predvideva nove dohodke v višini 4.8 milijarde dolarjev, in sicer predvsem s povišanjem stopenj dohodnine. Poleg tega je ameršk' zakladni tajnik Morgenthau napovedali občutno povišanje prispevkov za socialno zavarovanje. in sicer predvsem na breme pod letij. To povišanje prispevkov pa ima pred vsem namen doseči večje dohodke socia.1-nega zavarovanja, ki naj bi jih potem ustanove socialnega zavarovanja porabile za nakup državnih posojil. Predvideno je tudi znatno povečanje kroga zavarovancev na okrog 80 milijonov. Pri presoji gornjih števflk je treba upoštevati, da so znašali vsi zvezni dohodki Zedinjenih držav v letu 1939/40 54 milijarde dolarjev in v letu 1940/41 7.6 milijarde dolarjev. Za tekoče leto pa je predvideno v proračunu 13 milijard. Navzlic •gromnemu povečanju pa dohodki še daleč ne krijejo izdatkov, ki so za tekoče leto predvideni v višini 25 milijard dolarjev. »Neues Wiener Tagblatt« objavlja v zvezi z ameriškimi financami članek pod naslovom »Igra z velikimi številkami«, v katerem navaja, da so krediti za oboroževa- nje od maja 1940 do maja 1941 dosegli 35 milijard dolarjev; k temu pa je prišteti 7 milijard za pomoč Angliji in 6 milijard za izgraditev mornarice dveh oceanov, kar da skupaj 48 milijard. Pri teh številkah pa ie upoštevati, da za potek oboroževanja niso odločilni samo krediti, temveč je še bol; odločilna sposobnost ameriške industrije Tu pa nastajajo ovire v proizvodnji zlasti v strojni industriji, kjer hudo primanjkuje strokovnih delavcev, pa tudi v drugih strokah. Zato so zneski dobavnih pogodb mnogo manjši kakor krediti, ki jih je odobri' kongres. Tako so bila do aprila t. 1. oddana naročila šele za 12.4 milijarde dolarjev. Omenjeni list primerja tudi višino kreditov za oboroževanje z natodnim dohod kom Zedinjenih držav, ki se za tekoče leto ceni na 84 milijard nasproti 76, 69 in 62 milijardam v prejšnjih treh letih. 45 mili-;ardam v najslabšem letu 1933 m 80 milijardam v koniunkturnem letu 1929. Dejanski oboroževalni izdatki so znašaili leta 1959 2®/«, lani 3%. letos pa bodo znašali 10®/« narodnega dohodka. V novem proračunskem letu 1941/1942 pa bodo. upoštevajoč dodat ni proračun 6 milijard, dosegli 18 % narod nega dohodka. Najvišja mej« zadolžitve Zedin jenih dr žav je bila z zakonom z dne 19. februarja t I. določena na 65 milijard doariev. V zadnjem času ie zaSolžitev dosegla 52.5 milijarde. nasproti 40.9 milijarde ob začetku sedanje vojne V teku vojne se je torej ameriški državni dolg povečal za 11.6 milijarde dolarjev. Kakor vse kaže, ameriški vladii ni uspelo povečati dotoka kap:tala v svrhe nove zadolžitve z emisij novih državnih obveznic Ker mobilizaaja prihrankov po začetnih uspehih ne daje vec zadovoljivih rezultatov, razmišljajo na pristojnih mestih o uvedbi prisilne štednje. Gospodarske vesti „ Prodaja oblačilnih predmetov. Visoki komisarijat obvešča, da je z objavo naredbe s predpisi za racionirano oddajo manufak-ture, oblačilnih predmetov in obutve (Službeni list z dne 8, novembra) prestala veljati zapora prodaje omenjenih predmetov, ki se zato lahko pro lajajo proti predložitvi osebne nakaznice (ki so že razdeljene prebivalstvu) in v mejah točk, določenih za vsak posamezni predmet in za vsako šfcri-mesečje, skladno s predpisi, ki jih vsebuje omenjena naredba. Trgovec pa je vedno dolžan, da zahteva od kupcev osebno legitimacijo In da vpiše prodajo v poseben register v skladu z določili naredbe Visokega komisar jata št. 123 (Službam list z dne 11. oktobra t. 1.). = Nov delniški kapital v Italiji Po statistiki zavoda Banca Commerciale Italiana se je skupna delniška glavnica italijanskih delniških družb povišala v septembru za 219 milijonov lir (lani za 159); od tega je bilo 118 milijonov vplačanih v gotovini V devetih mesecih letošnjega leta je skupna glavnica delniških družb narasla za 2804 milijone lir (lani za 171*). — Pred obnovo zračnega prometa preko Balkana. Italijanska letalska družba Ala Sittoria namerava obnoviti promet na značni progi Rim—Brindisi in na balkan- ski progi Tirana—Solun—Sofija—Bukarešta. = Razpis ustanove Friderika Homana Trgovinsko-industrijska zbornica v Ljubljani razpisuje za leto 1941 iz Friderik Ho-manove ustanove 12 podpor po 76 lir. Upravičeni do teh podpor so obubožani trgovci na ozemlju Ljubljanske pokrajine. Podpore prejemajo samo oni bivši trgovci, ki so obubožali zaradi bolezni, nesreče ali poslovne nezgode, toda brez lastne krivde. Rok za vlaganje prošenj je do 10. decembra 1941. Nekolkovane prošnje morajo biti opremljene s potrdilom občine o prosilče-vem siromašnem stanju kakor tudi s potrdilom krajevnega pristojnega združenja trgovcev. Združenje trgovcev overava prošnje kakor tudi potrjuje, da je prosilec bivši trgovec ln da je obubožal zaradi bolezni, nesreče ali poslovne nezgode. = Obnovitev porušenih železniških mostov na Dunavu in DravL V teku vojne v aprilu sta bila porušena dva važna železniška mostova preko Dunava in važen most preko Drarve. Dunav in Drava tvorita danes mejo med Madžarsko in Hrvatsko, zato je bil za obnovo teh mostov potreben sporazum med obema vladama, ki je bil te dni dosežen na tej osnovi, da bosta obe vladi nosili polovico stroškov Gre za železniški most med No\dm Sadom in Petrovaradinom na P">gi Beograd— Budimpešta in za most med Bogojevim m Daljem na progi Vinkovci—Subotica. Glede teh dveh mostov je med obema vladama prišlo do sporazuma, po katerem bo prvega gradila madžarska tvrdka ing. Csonka. drugega pa madžarska tvrdka Mavag. Najprej bo treba dvigniti železne Konstrukcije, kj leže v vodi. nato pa oba mostova na novo postaviti. Most preko Drave na progi Zagreb—Bud mpešta med Koprivnico in Gvekenvesom pa se že na novo gradi Ta most gradijo hrvatske in madžarske tvrdke skupaj. = Povišanje poštnih pristojbin na Hrvatskem. V nedeljo so na Hrvatskem stopile v veljavo nove poštne pristojbine Poštnina za običajno pismo do 20 g znaša 3 kune, za vsakih nadaljnjih 20 a n.50 kune. za dopisnice 1.50 kune. Tudi ostale poštne pristojbine so povišane, prav tako telefonske pristojbine (za 50 %). Naročnina za telefon ostane v Zagrebu in Osi--eku sicer nespremenjena, toda naročnik -nora za vsak pogovor plačati 1 kuno fdo-0.50 kune za vsak pogovor preko dojenega števila) Brzoiavna pristojbina '^aša 1 50 kune za besedo. = Predpisi za hranilne vloge na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo o hranilnih poslih, po katerih se hranilne vloge delijo v redne vloge, vezane vloge in vloge na pokaz. Ki se godijo samo na tekočem računu. Z redne vloge more vlagatelj mesečno dvigniti do 10%; le če znaša vloga manj kot 50.000 kun, sme dv.g-niti mesečno po 25%. Ce ni drugače dogovorjeno se smatra vsaka vloga kot redna vloga, ki se da odpove lati v celoti al; deloma z odpovednim rokom najmanj treh mesecev V času odpovednega roka vlagatelj nima pravice razpolagati z odpovedanim zneskom Kot vezane vloge se smatrajo vloge, s katerimi more vlagatelj razpolagat samo po preteku odpovednega roka, ki lahko teče od dne vlaganja ali od dne odpovedi. 01 povedani zneseK se mora dvigniti v štirinajstih dneh po preteku odpovednega roka, sicer se pretvori v redno vlogo. Državni zakladni minister določi s posebno naredbo višino obrestne mere za vsako vrsto vloge. Do nadaljnjega je določena za redne vloge obrestna mera 3.5%. Za vezane vloge z odpovednim rokom do treh mesecev znaša obrestna mera 1-5%, za vezane vloge z odpoveinim rokom do 6 mesecev 3o/o in za vezane vloge z odpovednim rokom 6 mesecev in več 4%. Vloge na pokaz se obrestujejo po 1.5®/». Za vloge, ki predstavljaj^ matemat. rezerve zavarovalnih ustanov smejo denarni zavodi plačati 4.5%, za pupilne vloge pa največ 4«;0 Na podlagi rednih in vezanih vlog smejo denarni zavodi dajati posojila za čas odpovednega roka, računati pa morajo najmanj 2% do največ 30/0 več obresti kakor znaša obrestna mera za dotično vlogo. Od obresti, ki se plačajo na vloge morajo Jenarni zavodi odbiti vse davke in pristojbine, ki obremenjujejo vlogo ali obrestni dohodek. Obresti se zaračunajo polletno. Zakonska odredba predv.de-va kazen do 500.000 kun za denarne zavode, ki bi postopali v nasprotju s to odredbo. Doselanje vloge se presojajo po dosedanjih dogovorih me J vlagatelji in denarnimi za« vodi, po enem mescu pa se pretvorijo v red« ne vloge, če se vlagatelj drugače ne dogovori z denarnim zavodom. = Postopanje z vtihotapljeniml dinarskimi novčanicami na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo o postopanju z linarskimi novčanicami, k; so bile vnešene iz inozemstva na področje Hrvatske. Vse osebe, ki so do proglasitve te odredbe predložile v zamenjavo dinarske nov-čanice ali jih bodo predložile v bodoče, morajo na zahtevo državnega zakladnega urada dokazati, da so dotične ncvčanice njihova lastna imovina ali imovina tuzemcev, za katere so denar hranili. To morajo dokazati v roku, ki ga olred; državni zak.ad-ni urad, ki pa ne sme biti daljši kakor 6 mesecev. Dokazati morajo tudi, da je ta imovina nastala bodisi od dohodkov iz tu-zemstva ali od vnovčenja lastnih predmetov v tuzemskem prometu, od inkasa tuzem-skih računov ali od inkasa računov od ino-zemcev, kolikor je bila protivrednost terjatev sprejeta v skladu z devizno-valutnimi predpisi. Isti iokaz morajo na zahtevo državnega zakladnega urada podati fizične osebe, ki so po 10. aprilu brez posebnega pravnega naslova položile ali bodo še položile na kakršenkoli način zneske v dinarski vrednosti ali jih dale v polog fizičnim ali pravnim osebam. Ako predložitelj v določenem roku ne dokaže lastništva se smatra, da je bil denar protizakonito vnešen v področje države Hrvatske in se zapleni v korist države. O tem izda olločbo državni zakladni urad po svobodni oceni. V izjemnih primerih, če se dokaže, da je bil predložitelj v dobri veri, lahko državni zakladni minister odredi, da se zaplenjene dinarske novčanice lahko vrnejo. = Slovaški zakon o upravnih svetnikih. Slovaški parlament je sprejel zakon o članstvu v upravnih in nadzorstvenih svetih, ki določa, da sme določena oseba imeti največ pet mest v upravnih in nadzorstvenih svetih. Višina tantjem mora biti v določenem razmerju z izdatki družbe za socialne svrhe. Narodni poslanci in državni nameščenci smejo postati člani upravnih in nadzorstvenih svetov le po predhodni odobritvi. V upravnih in nadzorstvenih svetih delniških družb sme biti le polovico inozemcev. = Srednja vinska letina na Madžarskem. Lani je imela Madžarska izredno slabo vinsko letino, ki je dala le tri četrti milijona hektolitrov vina. medtem ko je prejšnja leta znašalo povprečje pridelka 3.2 milijona hektolitrov. Po uradnih cenitvah tudi letošnja letina ne bo dosegla povprečja vendar bo trikrat večja nego je bila lani in bo dala 2 do 2.5 milijona hektolitrov. = Grčija je zaplenila pridelek fig ln ro-rin. Iz Aten poročajo, da je grški minister za prehrano zaplenil ves letošnji prilelek fig in rozin, ki se bodo smele prodajati le z oblastvenim dovoljenjem. = Grške radijske postaje je prevzela družba Telefunken. Grška vlada je sklenila z berlinsko družbo Telefunken pogodbo, po kateri je dobila ta družba izključno pravico postaviti v Grčija radijske postaje in izkoriščati take postaje. Pravico po tej pogodbi je družba Telefunken odstopila novoustanovljeni grški radiofonski družbi, ki je že prevzela atensko oddajno postajo in bo njena jakost povečana od 15 do 70 kilovatov. Vodila jo bo v lastni režiji. Ko bodo razmere dopuščale, bo nova družba zgradila še bouo oddajno postajo v Solunu. Domovinska pravica Slovencev na Hrvatskem »Narodne Novlue44 s s objavile posebne zakoMko odredbo V hrvatskih službenih »Narodnih Novicah« je bila 12 t. m. objavljena zakonika odredba o pridobitvi domovinske pravice oseb i-z Slovenije. Odredba določa dobessd-no naslednje: § 1. Osebe iz bivše Slovenije, stalijo nastanjene na področju Nezavisne Države Hrvatske, ki doslej nsc imele domovinske pravice v nobeni občini ND Hrvatske, pridobijo domovinsko pravico v občini svojega bivališča. ?ko to od dotične občine zaprosijo z nakolkovano vlogo v dobi šestih mesecev po uveljavi jen ju te zakonske odredbe. § 2. Osebe iz bivše Slovenije, presojene na področje ND Hrvatske s področja, l i je bilo sestavni del bivše kra'jev;ne Jugoslavije, prddbijo domovinsko pravico v tioti oboimi, v kateri s>> trajno naseljene. § 3. Občde so do'žne izdati iir-t no o pridobljeni domo-dn-jki pravici osebam, navedenim v § 1., v teku enega mc^ci po prejemu Vloge, onim, ki s<> navedoni v § 2., pa v raku onej-s meseca po uveljavljen ju te zakcan-jke odredbe otlnormo po prešel t vi. Zaključni § 4. dol'oča. da je stopda pričujoča zakonika odredba v veljavo z ob-javljenjem v »Narrodn:h Novinah«, izvršiti pa jo mora notranje ministrstvo. Zakonsko odredbo to podpisali poglavnik dr. Ante Pavelič, minister notranjih zadev dr. An-drlja Arfukovič in miniater za pravosodje in bogoslužje dr Mirko Puk. Državljanstvo v poSfrafisiah, ki s® Jifi zasedli Nemci Nemško državljanstvo pridobijo z veljavnostjo od 14. aprila 1941 bivši jugoslovanski državljani nemške narodnosti, ki so ta dan prebivali na Spodnjem Štajerskem, na zasedenem Koroškem ali Gorenjskem, ali so tam imeli svojo domovinsko pravico, kakor tudi tisti Nemci, ki so bivali tod, a nis'-' imeli nobenega državljanstva. Nemško . državljanstvo na preklic dobijo bivši jugoslovenski državljani nemške aH sorodne krvi, kakor tudi tisti, ki so brez državljanstva a so nemške ali sorodne krvi in so 14. aprila 1941 prebivali na Spodnjem štajerskem, zasedenem Koroškem tn Gorenjskem. V varstvo nemške države preidejo bivši jugoslovanski državljani, ki so bivali 14. aprila na Spodnjem štajerskem, zasedenem Koroškem in Kranjskem in Ki nemSkcsa državljanstva ie dobijo na podlagi prejšnjih dveh določb ali pa ga izgubijo s preklieem. Pogoj za tako pripadci-ništvo je , da prizadeti bivajo v okviru Nemčije. Drogi mmom £sdt$ kl t2 preselilo v Nemčifo V ponedeljek! številki smo objavili prvo polovico drugega seznama oseb. ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo na podlaju italijansko-nemškega spoiazurna. V naslednjem prinašamo drugo polovico seznama izselnikov z bivališčem v Kočevju in okolici (v oklepajih starost v letih in kr>rj rojstva) : Knapfl Jurij, sin Matije (62 let, Kočevje ok.); Bisenzopf por Knapfl Jera, hči Ivana (68 let, Kočevje ok.);. Knapfl Franc, sin Jurija (30 let, Kočevje ok.); Mische Ferdinand sin Jurija (50 let, Stari Log;; Mische Franc, sin Ferdinanda (18 let, Kočevje ok.); Mische Roza, hči Ferdinanda (18 let, Kočevje ok.); Mische Regina. hči Ferdinanda, 12 let (Kočev;'e ok.); Mische Ludovik, sin Ferdinanda (11 let, Kočevje ok.); Mische Robert, sin Ferdinanda (8 let, Kočevje ok.); Mische Elizabeta, hči Ferdinanda (5 let, Kočevje ok.); Kostner Friderik, sin Matijg (53 let, Kočevje ok.): Mteditz peg- Kostner Fani, hči Ivana*(3? let, Mozelj); Kostner Ivan, sin Friderika (15 let, Kočevje ok.); Kostner Avguština, hči Friderika (14 let, Kočevje ok.); Konig por. Kump Marija, hči Ivana (79 let, Kočevska Reka); Kump Ivan, sin Jurija (53 Ga. G. Kismikova 60 letnica Danes praznuje ga. Gizela Kurn.ik, ro\ Wefmirovsky, daleč od svojega rodnega kraja svoj 60. rojstni dan v krogu svojih peterih otrok. Jubiilamtka se je rodda 18. novembra 1581 v Poleševicah na M Dravskem. Že v svoji mlladctstš se je jubilantka udejstvo-vala pri mnogih društvih in organizacijah m kuiltuirnem in socialnem področju. Poročila se je v Dunajskem Novem mestu s Karlom Kurnikom, po rodu iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. V naše kraje je prišla že pred svetovno vojno, ko ;e bil njen soprog službeno premeščen. Takoj se je seznanila z narodom ter se tudi tu posvetila detlu. Bila je med svetovno vojno tri leta predsednica invalidskega društva v Trebnjem. Svoje otroke je vzgojila in jih osamosvojila — kljub temu, da ji je mož umrl v svetovni vojna — sama. Jubilantka je za svoja leta ne samo duševno, temveč tudi telesno čila in sveža Iz Sirca ji želimo prav mnogo zdravih 'n zadovoljnih let v krogu njenih dragih otrok. let, Kočev e ok.); Stonitsch por. Kump Marjeta, hči Josipa 40 let, Koprivnik); Kump Eraest, sin Ivana (19 let, Kočevska Reka); Kump Karel, sin Ivana (16 let, Kočevska Reka); Kump Otilija, hči Ivana (13 let, Kočevska Reka); Skiber roj. Snai-der Josipina, hči Ivana (49 let, Dolenja Topla); Skiber Edvard, sin Josipine (19 let, Kočevje ok.); Skiber Sofija, hči Josipine (16 let, Kočevje ok.); Skiber Ida, hči Josipine (13 let, Kočevje ok.); Skiber Ferdinand, sin Ferdinanda (27 let, Kočevje ok.>; Skiber Ludovik, sin Ferdinanda (22 let, Kočevje ok.); Petschauer Ivan, sin Josipa (59 let, Kočevje ok.); Luscher por. Petschauer Alo;'zija, hči Ivana (49 let, Kočevje ok.); Petschauer Alojzija, hči Ivana (20 let, Kočevje ok.); Petschauer Henrik, sin Ivana (1B l*t, Kočevje ok.); Petschauer Berta, hči Ivana (13 let, Kočevje ok.); Petschauer Valerija, hči Ivana (11 let, Kočevje ok.); Petschauer Franc, sin Ivana (9 let, Kočevje ok.); Petschauer Ivan ;7 let (Kočevje ok.); Petschauer Ana, hči Ivana (5 let, Koievje ok.); VVeiss Josip, sin Matre (57 let, Kočevje ok.); Mams por. Weiss I\«na, lj£i Franca (51 let, Mau-ser); VVeiss Ema, hči Josipa (17 let, Kočevje ok.); VVeiss Rihard, sin Josipa (15 let, Kočevje ok.); VVeiss Robert, sin Josipa (13 let, Kočevje ok.); Petschauer Alojzij, sin Matije (55 let, Kočevje ok.); Raschke por. Petschauer Ida, hči Friderika (43 let, Amerika); Petschauer Kristina, hči Alojzija (20 let, Kočevje ok.); Petschauer Er-nest, sin Alojzi;'a (18 let, Kočevje ok.); Petschauer Ida, hči Alojzija (11 let, Kočevje ok.); Gramer por. Raschke Magdalena, hči Jakoba (68 let, Kočevje ok.); Flack Henrik, sin Antona (35 let, Kočevje ok.); Knapfl por. Flack Marija, hči Jurija (25 let, Kočevje ok.); Flack Henrik, sin Henrika (2 leti, Kočevje ok.); Flack Anton, sin Ignacija (70 let, Kočevje ok.); Flack Rihard, sin Antona (18 let, Kočevje ok.); Flack Herbert, sin Antona (16 let, Kočevje ok.); Staudacher Ivan, sin Ivana (32 let, Kočevje ok.); Maichin por. Staudacher Marija, hči Ivana (32 let, Rumigen); Ko-fler Ivan, sin Pavla (46 let, Kočevje ok.); Raschke por. Kofler Ana, hči Ivana (38 let, Kočevje ok.); Kofler Albert, sin Ivana (17 let, Kočevje ok.); Kofler.Feliks, *in Ivana (13 let, Kočevje ok.); Kofler Josip, sin Ivana (11 let, Kočevje ok.); Kofler Štefanija, hči Ivana (9 let, Kočevje ok.'>; Kofler Franc, sin Ivana (2 leti, Kočevje ok.); Kostner Josip, sin Josipa (72 let, Kočevje ok.); Tramposeh Henrik, sin Josipa (40 let, Kočevje ok.); Kurre por Tramposeh Marjeta, hči Petra (57 let, Kočevje ok.); Tramposeh Julija, hči Josipa (26 let, Kočevje ok.); Stritzl por. Tramposeh Marija, hči Ivana (68 let, Resa);Tramposeh Matija, sin Jurija (36 let, Kočevje ok.): Lackner por. Tramposeh Lili, hči Alojzija (20 let, Kočevje ok.); Tramposeh Jurij, sin Jurija (32 let, Kočevje ok.); Verder-ber Josip, sin Matije (42 let, Kočevje ok.); Kump Josip, sin Ivana (42 let, Kočevje ok.); Tscherne por. Kump Pavlina, nči Mati;'e (41 let, Ples); Kump Bernard, sin Josipa (16 let, Kočevje ok.); Kump Terezija, hči Josipa (14 let, Kočevje ok.); Kump Adolf, sin Josipa (11 let. Kočev ie ok.); Kofler Matija, sin Josipa (70 let, Kočevje ok.); VVeiss por. Kofler Marija (l0 let, Stare Breže); Kofler Reza. hči Matije (32 let, Kočevje ok.); Knospler Ivan, sin Ivana (49 let, Studeno); KnOspler Ivan, sin Ivana (18 let, Kočevje ok.); Kn&spler Edvard, sin Ivana (16 let, Kočevje ok.); Knospler Josipina, hči Ivana (13 let, Kočevje ok.). Kump Rudolf, sin Ivana, (15 let, Kočetska Reka), Petschane Josip, sin Ivana (176 Kočevje ok.). Na podlagi § 15. navodil za Izvedbo Italijansko-nemškega sporazuma morajo mo rebitni upniki zgoraj naštetih oseb (ic 'i. seznama) prijaviti v dveh tednih od dne objave v »Službenem listu« (od 12. novembra) svoje terjatve iz katerega koli naslova Visokemu komisariatu za Ljubljansko pokrajino. Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve Ljubljana, Rimski trg, Justična palača, soba štev. 19. Poslednja pot dr. Stanka Lapajneta Množica občinstva, ki se je v nedeljo ob 15. zbrala od blizu in daleč, da univ. prof. dr. Stanka Lapajneta spremi na njegovi poslednji poti iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah do Sv. Križa, je nazorno izpričala, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik v vseh krogih naše javnosti. Poleg drugih odličnih predstavnikov so pogrebu prisostvovali rektor univerze dr. Milko Kos z dekani vseh fakultet in častno zbranim profesorskim zborom pravne fakultete, zastopniki odvetniške in notarske zbornice, predstavniki naših sodišč ter pravniških organizacij in ustanov, pa številno zastopstvo akademske mladine, zlasti pokojnikovih slušateljev, poleg ostalega občinstva pa je bilo številno zastopano zlasti naše žen-stvo, ki šteje vdovo gospo Vido v svojih organizacijah med najboljše sodelavke. Na Zaiah se je od univ prof dr. Lapajneta z v srce segajočimi besedami poslovil rektor dr. Kos, člani Akademskega pevskega zbo-.ra pa so zapeli žalostnko. Visokošolci-pevci so zapeli še pri žalnih obredih v kapeli sv. Križa in pa ob odprtem grobu, kjer sta nepozabnemu pokojniku izrekla poslovilne besede še dekan pravne fakultete dr. Henrik Steska v imenu njegovih tovarišev z univerze in pa zastopnik slušateljev-juri-stov. Sreli mrkega zimskega popoldneva so nato zagrmele grude na krsto. Prof. dr. Stanku Lapajnetu ohranimo na veke časten spomin. Zdravstvena pot Higienskega zavoda po Beli Krajini Higienski zavod iz Ljubljane pod vodstvom dr. Ivana Pirca in šefa socialnega oddelka gospe dr. Malke Šimieve je napravil našim krajem v Viniški in Polan-ski dolini veliko uslugo s tem, da je poslal del svojega zdravstvenega osebja z zelo marljivim zdravnikom dr. Šalamunom na čeiu v naše kraje. Zvesto in neumorno je pomagala zaščitna sestra gospa Sonja Klemenčičeva. V Dragatušu pri Črnomlju so bila predavanja, filmske predstave in obiski bolnikov, enako tudi v Vinici ter nazadnje v Starem trgu ob Kolpi. Posebno Stari trg je želel čuti besedo iz zdravniških ust, da bi se pravilno poučil o zdravljenju najpogostejših bolezni, ki se tu večkrat pojavljajo in zahtevajo včasih tudi nepotrebne žrtve. Na omenimo snov najvažnejših predavanj: higiena matere, nega dojenčka in njegova prehrana, zdravje rodu, higiena domačije ter o jetiki in o nalezljivih boleznih, ki se pojavljajo med našim ljudstvom. Da so bila predavanja še bolj zanimiva, so jih izpopolnile filmske predstave. Vseh zdravniških posetov je bilo 350, brezplačna ambulanta in pregledi vseh šoloobveznih otrok. Zdravstvena turneja je vsestransko uspela. Ljudstvo naših krajev je prirediteljem tega zdravstvenega poslanstva nad vse hvaležno in si želi še več podobnih predavanj. K. D. Bilo Je v starih dobrih časfh. Pritisnila je zima }n gospod stotnik meščanske garde je opazil, da ima stražar fešmlga za polovico krajšo kučmo. Pa je stražar čeft-miga brž pojasnil: »Moja žena mi je rajši napravila rokavice!« m Industria pesante italiana: fabbricazione di carri armati — Italijanska težka industrija: tako izdelujejo oklopne vozove, Kesanje in poboljšanje je potrebno Sličice z razprav o previsokih cenah • • e Ljubljana, 17 novembra. V razpravni dvorani št 79 ljubljanskega sodi*ča so ve v četrtek dopoldne nadaljevale razprave zaradi navranja cen Pred sodnika je moralo 14 obtcžencev in obto-ženk. Izrečenih je bi'o nekaj obsodb nek'j cprontvln:b sodb nekaj razprav pa j« bilo preloženih na nedoločen čas. Med bo'j aiii manj dolgočasnimi primeri je moral sodnik poedinec reševati tudi neka; zanirruivejšh primerov. Predenj je stopila žena srednjih let. ki se ji je takoj videlo, da je je samo kesanje. Obtožnica 'i je očitala, da ;e 20. septembra v svoji bra-njariji prodajala česen po 7 lir kilogram, medtem ko je bi!'a mak -Ln;k, »vvj je vendar Visok; Komisar poslej poudarili, da se ne sme dražje prodajati, na vsakem cen'ku je to predpisano!« »Gospod sodnik, nikdar ne bom več dražje prodajala.« se je resnično jiokesala obtoženka v stiski. »Tcda reva sem, živeti moram.« »Zakaj pa ne skušate kaj drugega delati, ko vam branjarija ne nese? Dobite si kje kako službo,« je blagohotno svetoval sodnik. »Saj tudi sllužim, pa še nič ni,« je potrto rekla obtoženka. Sodnik je opravil še nekatere formalnosti. Potem se je obrnili k obtoženki z besedami: »Ali se res mislite poboljšati?« — »Res, gospod sodnik,« ;e svečano zatrdila. Potem je sodnik z besedami »Poslušajte sodbo!« vstal in za njim vsi prisotni. Ko je brad za obtoženko očivldno sila učene besede, jo je posilili jok. Sodba se je glasila: 7 dni zapora, 150 lir denarne kazni, povprečnme pa oproščena. Ker pa je bila obtoženka prvič na sodišču in se je resnično pokesala, je sodba le pogojna za d« jbo dveh let. Državni tožiilec ni vfložill priziva. Zanimiva je bila razprava proti nekemu mlademu mesarskemu pomočniku, ki mu je obtožnica očitala, da je 10. maja prodajal jagnjetino po 15.20 lire kg, teletino pa po 11.40 lire kg. Odločno je vedel povedati: »Vedno sem prodajal po maksimalnih ccnah!« — »Nikar gospodarja ne ščitite!« je strogo opozorili sodnik in poklical prvo pričo, mlajšo gospo. Ta ;e razločno izpoveda.la, da je teletino plačala po 11.40 Hi« kg. jagnjetino pa po 15.20 in da je bila cena jagnjetini sedem dni prej za polovico nižja, čemur se je goopa zelo čudila. Cene da je določil obtoženec, mojstrova žena pa je stala zraven. Nadalje je izjavila, da so se tudi druge stranke pritoževale in da je neka gospa celo jokala ker ni mogla mesa tako drago plačati. Na ceniku so bile maksimalne cene. po katerih pa se meso ni prodajalo «No, alla se zdaj spominjate?« se je obrnil sodnik k obtožencu. In ta ;e spet izustM že iradicionalni odgovor: »Vedno po maksimalnih cenah!« Ker toženec Rasgovsr o porcelanu zanima vsako gosp&aiftp Porcelan je ena najplemenitejših dragocenosti vsakega doma, ponos in veselje gospodinje. To je krhka in nežna tvarina: tih žvenket, zadušen vzkrik, in že zleti lep, bel krožnik po tleh — in ostane cel! Začudena opazuje gospodinja nerazbiti psedmet in komaj sluti, da je slučajno in pametno kupila fin, najbolje in večkrat žgan porcelan, ki je sicer dražji, a se zato ne razbije tako hitro. Celo vrsto let je z žrtvami, po komadih zbirala svoj starinski servis, ali se odrekla vsem mogočim ugodnostim in zabavam, da si je mogla nabaviti celotnega modernega na odplačevanje; bila bi večna škoda, ako bi si bila pokvarila težko nadomestljivo garnituro. Kako je zdaj vesela, da jo je muhasta usoda tako nepričakovano obvarovala nezgode Z ljubeznijo ogleduje svoj servis: lepe sklede, skodelice in krožnike. »Kakšna čudovita, krasna in prosojna snov je porcelan«, si misli, »gotovo ima pestro, pisano. zanimivo in razgibano preteklost. Toda, kako malo vem o njej. kako pomanjkljivo ie moje znanje o postanku in izdelovanju, o porcelanskih vrstah in stilih.« Isto si mnogokrat mislimo tudi mi; kadar pa se na vsiljuje želja po izčrpnej-šem in podrobnejšem znanju, zmiguemo z rameni in pravimo: »Porcelan žgemo«, in drugega nič. Vendar stvar ni tako preprosta. Zato dajmo danes obravnavati vse naštete in še druge. ne'mennvane točke, ki tvorijo združene v eno poglavje točnejši naslov, in sicer: Kaj moram vedeti o porcelanu? Portugalski trgovci so v šestnajstem stoletju prinesli s svetovnih potovanj v oddaljene vzhodnoazijske države, kitajske in japonske porcelanske izdelke, katerim so se Evropci zelo čudili. Sicer so razen surove, kmečke lončene robe v Evropi že oddavna poznali tudi finejše keramične izdelke — glazirano in poslikano lončeno posodje ter reliefe, iz dobe italijanske renesanse. ki so jih imenovali majolike. po otoku Majorki, odkoder so prišle v Italijo prve umetnine v tej tehniki; majolike so bile špansko-mavrskega izvora in prave mojstrovine umetnega lončarstva, ki jih je odlikovala redka lepota. Velik umetnik v slikanju majolik ie bil tudi pri nas znani I.ucca della Rob^a. Vendar se imenovano posodje ni moglo meriti s kitajskimi izdelki. ki so bili tako dražestni. lični in nežni, a vseeno tako trdni, tako prosojni, a vendar tako nepropustni, tako bleščeči, ljubki in živo dekorirani z arabeskami, pri vsem pa tako preprosti in neslični evropskim keramikam. Ze okoli leta 1300. je beneški svetovni popotnik Marco Polo pripovedoval v domovini o tem čudu nebeškega cesarstva; resnični Dogled na fini material je presegel vs« pričakovanja. Trgovci so ga pričeli dovažati v zapadne dežele. Seveda je bil prevoz zaradi delikat-nosti robe zelo dolgotrajen in drag. Kupovali so si ga lahko le kralji in cesarji, ki so se naravnost pulili zanj, navadni Zemljani pa si ga niso mogli privoščiti Portugalci so iznašli tudi ime za čudežno kitajsko snov: povzeli so ga po školjki, živeči v njihovi domovini, nazvani poroella ali porcelanska školjka, katere hTSioa se odlikuje po lepi, bledo se svetlikajoSi bar- vi, slični porcelanu. Pozneje so ga prevzeli usi evropski jeziki v svoj slovar. Kitajci, genialni tehntci že od davnine, so iznašli okoli osmega stoletja po našem štetju umetno mešanico, iz katere so izdelovali svoje čudovito, znamenito posodje. Ta zmes je bila sestavljena iz naslednjih snovi: iz čiste gline, ki je bela in se ime-, nuje tudi porcelanka ali kaolin, dalje kre-menjaka in živca; iz te mešanice so pridobivali belkasto, gostljato. prosojno in lepljivo snov. katero so v pečeh tako močno žgali, da se je izpremenila v medlo, hrapavo, trdo in krhko snov. ki se je na prelomnicah bleščala, kakor da bi bila po-loščena. Temu surovemu porcelanu so pozneje dali ime biscuit, čemur bi se po naše Drilegal izraz črepinja. Prvikrat žgano robo so izgladili, jo prevlekli z ostekle-nino ali glazuro in ponovno žgali; tako je nastal pravi porcelan. Ta postopek je pstal z malimi izjemami še do danes isti: porcelansko testo, sestoieče iz čiste gline, zmletega kremenjaka in živca, katera primešamo v določenem razmerju »orcelanki, vliiemo v nalašč za to pripravljene modele iz mavca, ka+eri Imajo vtisnjene oblike skodelic, skled, vaz in podobnega, kar pač hočemo izdelati; ker je porcelansko testo gosto tekoče, sede trdreiša snov enakomerno na izdolbeno obliko ter tvori vnanjo plast nove posode, redkeiša snov pa se nabere v sredini in tvori notranjo plast novega predmeta; tekočino nato od-lijemo in dobimo na ta način votlino nove oosode. Nekoliko utrjeno testo zdaj Izluščimo Iz mode1*, ga na zraku or'mern® n«:u*'mo. na*skrb«e1e in na.ioa7lj'veie \t-f!ladimo s srslrkom. nollramo. predelamo in popravimo ter prvikrat ?g«m* v srednje vroči peči. Tako pridobljeno trepinje po potrebi spet izgladimo, vstavimo roče, noge ali držaje, kater smo posebej tudi že enkrat pekli, in pomočimo v tekočo kopel iz osteklenine; nato posodo vdrugič, zelo ostro in dolgo žgemo v vročini 1500 stopinj Celzija. Zdaj je porcelan trden, lepo gladek in bleščeč, sposoben za prodajo in uporabo. Tako žgemo belo posodo, ki je brez barvastih okrasov. Za barvasto okrašeni porcelan pa je postopek drugačen. Najnaravneje in najtrdneje bi bilo. ako bi bilo mogoče prvikrat žgano snov ali črepinjo, ko smo jo zgladili in polirali, s poljubnimi barvami poslikati, nato prevleči z osteklenino in žgati vdrugo v hudi vročini. Tej idealni tehniki pa žal nasprotuje neizpremenliivo dejstvo, da namreč hud ogenj popolnoma zgrize barve, ali pa jih vsaj čisto SDremer». Samo ko-baldova modrina in deloma bakreno rdeča barva se vztrajno in uspešno un;rata žarki vročini, zato ju je možno ostro žgati, ne da bi kaj izgubili na lepoti. Kobal-dova modrina ima torej v porcelanski izdelavi vidno, odlično in znamenito vlogo: nikoli se ne izrabi, zdrgne ali izpere. čeprav jo še tako rabimo; za to pa se ima zahvaliti samo omenjeni lastnosti, katera pomnožuje njen sloves. Ce pa hočemo okrasiti porcelan z drugimi barvami, moramo že žgano črepinjo najprei glazirati ln ostro peč', šele potem jo smemo poslikati preko loščila in to z vsemi barvami, katere nam paleta nudi; nato posodo v tretje. a tnHeje žgemo. Barve sedaj niso tako erganično združene s porcelanom kakor pri podglaruml slikariji Ob koncu preseljevanja narodov «o Kitajci preizkusili že vse naštete t«fcn:čne tajnosti in spretnosti ter so si pridobili mojstrstvo v izdelovanju porcelana. Upo- še ni bil kaznovan, ga je sodnik obsodil le na 7 dm zapora in 200 lir denarne kazni- Zaradi jajc m krompirja je morala pred sodišče neka gospodična, poslovodkinja v materini trgovinr. Oboje da je prodajalla po višjih cenah. Obtoženka se je zagovarjala: »Jajc še nisem stavila naprodaj, prav tako ne krompirja Vendar pa je treba imeti trdi nekaj dobička,« je zgovorno kričala. »Ne gre za dobiček, gre za maksimalne cene!« je strogo opomni! sodnik »Gospod sodnik, prav takrat je prišel tržn' nadzor-n:k v trgovino, ko sem jajca vn krompir prekladala,« je pripomnila obtoženka. »To je rc> simo'a in nesreča,« je menil sodn k, »da pride tržni nadzornik prav takrat nadzorovat, ko so sporni predmeti v trgovni. Nešteto takih priimermv smo že vmefti!« Obtoženka j« zada v protisllovje, n^br jo :e sodnik obsodil na 10 dni zapora. 300 lir de-na,me kazni in 114 Kt povprečnine. S'edi'a je razorava proti neki branjevki brez premoženja, ki mora skrbeti za nedo-letnega sina. Njej je obtožnica očitula. la je 5. septembra prodajala hruške prve vrste po 5 lir kg. čeprav je billa cena določena na 4-10 liire. Obtoženka je najprej predložila spričevalo, da je bila usodnega dne bolna, kair pa je b'lo takoj ovrženo. »Nisem vedela za cenike,« se ;e brani'a. »Saj jih dnevniki točno prinašajo'« je pripomnil državni tožiilec. »Gor/pod sodnik, zaenkrat oprostite,« je skesiano poprosila obtoženka. »Ne more« oproett',« je dejal sodnik, »roditi je treba po zakonu.« Sodba: 7 dni zapora in 200 lir d en-vrne kazni, povprečnine pa je bila cprolčcna. Degcnl klavne živine Prehranjevalni zavod Visokega Ro:tusa-riata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu tele dogone za klavno živino: v torek, 25. t. m. v Novem mestu, v torek 25 t. m. v Trebnjem, v sredo 26. t. m. v Grosupljem, v sredo 26. t. m. v Logatcu. Zemlfci Ti silna, velika, iz skal zgrajena, v cvetovih bujna, v tajnosti odeta, ti blagoslovljena in ti prokleta, iz vekov v veke si plodeča žena. Od vseh svetov nam v plen si izročena, ki blisk te orje in — v vihar zajeta — zdaj v veličast si sončnih žarkov spsta, a v pesek zdaj nemočna si zdrobijena. V prah je življenje črva me pelmilo: tu gini, stoj brezupno ali snuj! — Življenje, hvala ti, saj nakionilo zemlje si košček mi: Glej, tu domuj in, bednik, eno Ie imej zdravilo: ti sam se bori in ti sam zmaguj! Rastislav. rabljali so ga vsestransko: delali so okrasne in ljubiteljske predmete, raznovrstno posodo za vsakdanjo rabo, največ pa krožnike, skodelice, vaze in žare najoriginal-nejših oblik. Sam cesarski dvor je letno porabil na desettisoče umetniško izdelanih skled, skodelic in podstavkov. Za vlade dinastije M:ngd (1369—1644) je dosegla kitajska porcelanska industrija višek, ki ga ni nikdar poslej več dosegla, niti v nepričakovanem zagonu tako zvane periode Kanghi (1660—1772). V ti dve dobi spadajo skoraj vsi kitajski porcelanski izdelki. ki jih po muzejih ali za*ebn;h zbirkah poznamo, cen;ijjo in občuduiemo. Umetnost teh obdobij kitaiske porceVm-ske izdelave je zrela in mogočna: sigurna v risbi, stilu in izdelavi. Oblike so tre-bušna+e. preproste in široke, kakor njihovi premišljeni in preudarni stvaritelji. Tudi čista, ploskovna slikarska dekoracija, ki se ne ozira posebno na obliko posode in je vržena kakor slučajno na porceTan. je izredna ter začrtana z nenrekosliivim občutkom za prostor, lastn;m vsem Mongolom. Z občudovanja vrednim okusom so razporejene b?rve in fleure: tu vid;mo skupine, cvetice, fantastične snake groteskne živali in =rve*e zmaje, izprepletene z ličnimi okracki. Japonci, ki so bili v vsem učenci Kitajcev. so razmeroma kasno prevzeli od n.Vrh tudi izdelovanje porcelana. Potem pa so jih hitrih korakov dotekli. Oblik niso iz-premenlli. edino slikarijo. Kot ljubitelji in poznavalci narave so upodabljali na r»orce>n pokrajine vellce. trave, cvetlice, hrošče, metulie in pt'če: r lahko roko so stilizirali na svoje čajnike. cvetlične lonce itd. nesimetrične podobe, katere so pogodili s pravljičnim čutom za pravo men. GPlitcertl del mare ■■ Nevarnosti niorf^ Tarifa za rablje &ait-niji hrvatski novinarji ln književniki. Ko so se te dni mudili v Bukarešti, jih je sprejel poslanik dr. Edo BuJat. Pri sprejemi' je bil tudi podpredsednik rumunske vladf-Mihail Antonescu, ki se je živo zanimal ra življenje ln napredek nezavisne države Hrvatske. Mrkonjlč grad odslej Varcar Vakuf. »Narodne novine« objavljajo naredbo notranjega ministrstva, po kateri se Ime mesta, upravne občine in okraja Mrkonjlč grad spremeni v Varcar Vakuf. — Prav tako se spreminja ime upravne občine Bl-lješevo v Vrača. Sedež občine je odslej v Vrači. Osem miUjonov kun za spomenik A Rte Starčeviča. 2e od leta 1935. zbira Družba bratov hrvatskega Zmaja denar za spomenik dr. Starčeviču. Zbrali so 600 tisoč kun. Te dni je sprejel odbor za postavitev spomenika poglavnik in popolnoma odobri) njegovo delovanje in zasigural potrebna denarna sredstva za spomenik. Sedem zna nih kiparjev je nato odbor nanrosil za načrte Doslej se jih je že 6 odzvalo. Modeli bodo od prihodnje nedelje naprej razstavljeni. Spomenik bo stal na trgu pred Star-čevičevim domom in so zanj predvideni stroški 8 milijonov kun. Visoke kazni za prekrške nroti predpisom o racioniranjn življenjskih potrcMčln. Oskrbovalni odsek mestnega načelstva v Zagrebu je obsodil večje število oseb na visoko kazni. Za primer navajamo samo gospodinjo Elizabeto Zadva. ki je delj časa jemala kruh na karte oseb. ki niso bile več v njenem gospodinjstvu. 90 dni bo v zaporu ln 10 000 kun denarne kazni bo morala plačati. V nobenem primeru se zapor ne sme spremeniti v denarno kazen. V Karlovcu bodo odprli nemško ljudsko šolo. Po poročilih zagrebških listov bodo šo v tem mesecu odprli nemško ljudsko šolo v Karlovcu. kjer bodo poučevali nemški učitelji; istočasno se bodo začeli tudi tečaji za nemški jezik. Preteklo nedeljo je bil v to svrho sklican sestanek, na katerem so razpravljali o stvari. Za bolnico na Rebru 22.500,000 kun. Na zadnji seji upravnega odbora Zakladne bolnice v Zagrebu je bilo sklenjeno, da bodo odprli bolnico v začetku prihodnjega leta. Prvi proračun znaša 22.500.000 kun. Novinar Rudolf Boič umrl. V Zagrebu je preminil urednik sarajevskega »Novega lista« in častni predsednik sarajevske podružnice Hrvatskega novinarskega društva Rudolf Boič. Z novinarskim delom Je začel že leta 1904. Zaradi političnih nesoglasij je pokojni Boič živel nekaj časa pred osnovanjem nezavisne države Hrvatske tudi v Ljubljani. Pokopali so ga pretekli petek ob številni udeležbi stanovskih tovarišev in prebivalstva v Zagrebu. Praznovanje blaženega Nlkole Taviliča. Letos je minilo 550 let od smrti blaženega Nlkole Taviliča. P^ed dvema letoma Je obljubil sv. oče. da bo blaženi Tavilič letos proglašen za svetnika. Vojne razmere pa so predpisani postopek zavrle in svečanosti ni bilo. — Nedavno so izbrali hrvatski železničarji blaženega Nikolo Taviliča za svojega zaščitnika. Po njihovem zatrjevanju so si izbrali njega zato, ker je od vseh blaženih Hrvatov največ potoval po rodni zemlji. Na zagrebškem kolodvoru bodo postavili zaščitniku železničarjev posebno kapelo. — Obletnico blaženega Nikole Taviliča so praznovali po vsej Hrvatski, pa tudi drugod, kjer prebivajo Hrvati. V Jeruzalemu je bila v nedeljo svečana proslava tega praznika. Ob tej priliki je bila razobešena na cerkvi hrvatska zastava Proslave pa so bile tudi v zavodu sv. Jeronima v Rimu in v obeh Amerikah. Iz Sfiodfile štaferske Novi grobovi. V št. Jurju ob Pesnici je umrla v starosti 76 let ga. Jožeflna Gaube, soproga trgovca ln posestnika. Pokopali so jo v soboto popoldne. V Slovenskih Konjicah je umrla gdč. Klorinda Schmidt di Centa. Pokopali so jo v Celju. V mariborski bolnišnici so umrli: 65-letna zasebnica ga. Ana Marko, 67-letna zasebnica Jo-žefina Niemienski s Pobrežja. 53-letni rel Goltner s Spodnje Polskave ln 681et-na profesorjeva vdova Irma Wolf lz Maribora. V Sodni ulici v Mariboru je umri 391etni Otmar Cernesel. Nagrada za dolgoletno službovanje. Na Kogu je viničar Jože Praprotnik nedavno praznoval 40-letnico zvestega službovanja pri vinogradniku Košarju. Po naročilu političnega komisarja ptujskega okraja mu je bila izročena Hitlerjeva slika ln hranilna knjižica s 40 markami vloge. K počaščenju sta prišla župana s Koga ln lz Središča. Domači župan je izročil viničarju prizna-valno pismo ln 20 mark. Zastopnik državnega delavnega vod in dr. Decker je zadnje dni v spremstvu voditeljice 2. okraja Siidmarke, Sabukoscheg-gove, obiskal novo taborišče delovne službe za žensko mladino na Spodnjem Štajerskem. Nadalje je ogledal taborišče na Gorenjskem, kjer bodo dekleta v kratkem zaposlena. Potem je obiskal taborišča na Koroškem, kjer so zdaj zaposlena dekleta lz Porenja in s Štajerskega. Obisk je bil končan z ogledom taborne Sole »Karavanški dvor« v Rožni dolini. Za okrepitev mater in dojenčkov bodo ▼ Nemčiji tudi letos delili ceblonski sladkor, ki vsebuje vitamin C. Noseče matere dobijo de posebej ceblonsko tableto z dodatkom organskih soli. Za vsakega dojenčka ln zase prejme sleherna mati po 30 koščkov ce-bionskega sladkorja. Kakor pravi navodilo, vzame vsak dan sama po eno tableto, drugo pa dobi dojenček, v kolikor ni zadosti nadojen. V vpoštevanja vrednih primerih dobijo take tablete otroef do dopolnjenega drugega leta. Dokler uživa dojenček samo materino mleko, dobijo matere samo zase po 30 tablet eebionskega sladkorja. Po 30 dnevih sledi nova dodelitev. Poeled* njič bodo tablete izdane 31. marca 1942. Civilne poroke pred županom so bile v teku zadnjih mesecev sklenjene v raznih krajih. Ponekod se je dogovorilo kar p® več parov, da so skupno stopili v sveti zakon. Poročni obredi imajo zdaj čisto drugačno sliko. Zdaj je ponavadi občinski urad, kjer se sklene poroka okrašen ln ko prideta ženin ln nevesta s svojima pričama pred župana, jima ta razloži pomen in namen zakonskega življenja v narodno-socialistični državi. Sam obred Je zelo skromen, kajti čim je listina o poroki podpisana, je ceremonija pri kraju. Zadnji čas je bila taka poroka v Selnici ob Dravi, kjer sta se poročila trgovski pomočnik Albin 2unko ln gdč. Štefanija Kristlanova. Poročil ju je župan Brudermann. Smrt pod vlakom. Na železniški progi blizu Šmarja pri Jelšah so našli truplo neke 201etne mladenke. Menda gre za nesrečo. Pokojnica ni imela nobenih papirjev pri sebi, zato poizvedujejo oblastva o njenih svojcih. Huda nesreča na mariborskem kolodvoru. V petek dopoldne se je primerila na mariborskem glavnem kolodvoru nesreča, ki je domala zahtevala človeško življenje. 211etni delavec Janez Korošak je Sel čez progo, ko ga je nenadno zagrabila lokomotiva. Kolesa so mu odrezala levico, razen tega je dobil Korošak hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer Je njegovo življenje še vedno v nevarnosti. Preskrba z mlekom. V Gradcu so te dni razdelili nagrade upravnega urada Siidmarke najboljšim oskrbovalcem z mlekom. Kakor pravijo poročila, prednjačlta štajerska in Koroška v dobavi mleka v vsej Nemčiji. Njune mlekarne dobavljajo na leto 50 milijonov litrov. NagTade je preje'o 1167 kmetovalcev. Kaznovano navijanje cen. Janez Doppler lz št. Jurja ob Pesnici mora plačati 1000 mark globe, ker je novo vino, katero je ocenjevalna komisija ocenila z 1.05 RM, prodal po 1.50 RM liter. Posestnik Jakob Dežman iz Vitanja je obsojen na 100 mark globe, ker je predrago prodajal živila. Iz enakega vzroka mora plačati globo 500 mark mesar Alojz Vračko lz št. Jakoba. Neki Gradčan je kupil na deželi 10 kg svinjske masti po 6 mark. Ker se Je s tem pregrešil tudi zoper določbe o živilskih nakaznicah, je obsojen na 20 dni zapora ta na 200 mark globe, kmet pa na 10 dni zapora in na 200 mark globe. Dovoljen je uvoz živine, svinj, ovac in konjev iz nemške države na Spodnje štajersko, na Koroško in na Gorenjsko, kakor istočasno tudi v Alzacljo, Lotaringijo in Luksenburg. Dovoljenja Izdaja glavno združenje nemških živinorejcev. Naredba je stopila v veljavo 14. t. m. Zborovanje bojevnikov iz prve svetovne vojne ln njihovih svojcev bo 23. t. m. v GStzovi dvorani v Mariboru. Podana bodo poročila o delovanju velike nemSke organizacije bojevnikov, v katero so vključene vse vojne žrtve. Poklicna šola v Celju. Pretekli teden so v Celju odprli splošno poklicno šolo, ki jo vodi Maks Lang, po rodu Celjan. V nagovoru pred zastopniki šolstva, trgovine ui obrtnije je izjavil, da bo naloga poklicne šole izobraževati spretne, kvalificirane delavce. Celjska poklicna šola ima 23 oddelkov, ki obsežejo 1000 učencev in učenk. Njih število pa se bo zvišalo na 2500. 45 jezikovnih tečajev so uvedli v Celju ln se jih udeležuje 1771 članov. V podjetjih je 15 nemških tečajev, v katere je vpisanih 641 delavcev. Povprečno je v vsakem tečaju po 40 oseb. štajersko nošo so začeli propagirati v Celju. V dvorani »Nemškega doma« je o tem nedavno predavala Pavla Poschlova. Podobna predavanja bodo še po drugih spodnještajerskih krajih. Zlasti dekletom priporočajo, naj začnejo nositi alpsko našo. Iz Srbije Iz Osečhie pozdravljajo vse svoje znance 7. novembra t. 1.: Rabič Alojz, Cink Franc, Gabrijel Franc, Mencinger Mila, Levstik Alojz, Murovec Ivan, Habič Anton, Potrata Rudolf, vsi z družinami Iz Osladlča pozdravlja 7. t. m. tm znance Pere Franjo z družino. Iz Valjevske Kam eni ce pozdravlja 7. t. m. vse svoje znance čebulj Danimir z družino. Iz Pričeviča pozdravljajo 7. t. m. vse svoje znance Beravs Antonija, Kapus Jakob, Puntar Vilko ln Pestotnik Jane«, z družinami. Slovenski grob v Krupnju. 12. oktobra t. 1. je umrl v Krupnju ob Drini slovenski izseljenec Barle Jožef. Pokojnik se je izselil iz Naklega dne 6. julija t. 1. v Kame-nico, srez podgorski, zapadno od Val jeva. Ker je ta srez zelo pasiven in ni mogel vzdrževati slovenskih gostov, so bili Barle in tovariši, preseljeni v Krupanj, srez rad-jevski, kjer so rulniki, železna in lesna industrija Podrobnosti o njegovi smrti m pokopu še niso znane. Pokojniku, ki je bil slušatelj prava, bodi časten spomin, njegovim pa naše iskreno sožalje. Božič Jože je umrl. Komaj teden dni po smrti Ivana Potrata se je odprl v Valjevu nov slovenski grob: umrl je Božič Jože, tovarniški mojster z Jesenic. Pokojnik je bil rojen leta 1874. v Ljubljani, kjer se je tudi izučil ključavničarske stroke. Zatem je delal na Dunaju in v Pulju, potem pa je bil 47 let v službi Kranjske ind. družbe na Jesenicah, dolgo dobo kot delovodja, d« 1. aprila L 1., ko je stopil v pokoj, 8. julija se je izselil v Valjevo. Pred dnevi je obolel na angini in je umrl v sredo 5. t. m. ob 2. uri zjutraj na oslabljenju srca. Pokojnik, Id je bil značajen in na Jesenicah zelo priljubljen, je zapustil užafoSčeno vdovo, dva sina in dve hčerki. Pogreba na valjevskem pokopališču so se 6. L m. udeležili vsi valjev-ski Slovenci in je bil položen v grob poleg pok. Ivana Potrata. V slovo mu je pregovoril tov. Cvetko Kristan, slovenski pevci pa so zapeli prelepo »Vigred«. Pop. tov. Božiču bodi žemljica lahka in večen spomin, njegovim preostalim pa izrekamo naše Iskreno sožalje! Protipadalske vežbe ■tockholm, 17. nov. a V kraju Gaeves so bile protiletalske veZbe, pri katerih je ilo za načrt, da je sovražnik izkrcal večje količine vojaštva k letal t aamero, da zasede mesto. Rezultat vefb je bil, de se je mesto Gaevec le ■ težavo ubranile sovražne zasedbe. Težb so se mdeleilla tudi lovska letala, ki so streljala ae sevražne padalce, pri čemer je bila maskirana tudi njihova ustalitev odnosno njiheve zajetje. S P O R T ip€f odložen® Naš nogomet za tečke Je obtičal v sssegu in mrazu — Drugod delajo ssa vseh terenih Ljubljana, 17. novembra. Pametne in dobronamerne sklepe so pri SNZ sprejeli preteklo sredo in lepo so si zamislili nadaljnji potek domačega prvenstvenega tekmovanja, ki zdaj počiva že tri tedne nepretrgoma in ne more dalje od onega IV. kola, odigranega dne 26. oktobra. Vse prav in v redu! Tam okrog Vseh svetih so bila igrišča pod snegom, nedeljo pozneje še tudi ni bilo vse najbolje z vremenom in tako naj bi bila spet dobrodošla včerajšnja nedelja. Toda nebeški vreme-narji imajo posebne muhe in so jo zato zagodli še našim nogometašem skoraj tik pred zopetno »otvoritvijo« sezone; v petek in soboto je naneslo na novo nekaj centimetrov pršiča, zraven pa je tako neprijetno potegnilo od vzhoda, da je SNZ po sporazumu s prizadetimi udeleženci šs enkrat posegla po najbolj radikalnem sredstvu in spet preložila ve« lepo razdeljeni spored na pozneje. Kdaj in kako bo z njim sedaj bomo že izvedeli. Ker so odpovedali nogometaši — v ostalem brez po3?bne škode, saj imajo terminov za svoj prvenstveni ples Se zmerom več ko dovolj — ostalih vrst športnikov pa, ki v časih prekratke jeseni ali prezgodnje zime pa Se ni bilo na plan, je kr.r mimogrede in skoraj samo po sebi umliivo oetalo pri tem, cla nam je zadnja nedelja minila brez slehernega športnega dogodka. Da tako! V ostalem pa tale čss tudi drugod po svetu športniki niso najbolj agilni v znamenju prehc-da iz jeseni v zimo, kar pa nikakor ne velja za nogomet, ki ima v velikih državah svoj v naprej določeni spo-Ted ln ga izvajajo v skrbi za proste dneve tudi v manj ugodnih vremenskih okoliščinah. To velja za razna prvenstvena tekmovanja, še bolj pa za mednarodne tekme, ki jih je bilo preteklo nedeljo razmeroma dovolj. Med množico izidov, na katere se bomo še vračali v naslednjih dnevih, naj navedemo nekatere glavne (tako pač, kakor -o nam bili dosegljivi po najhitrejši poti): spet zmagoviti V IV. kola prvenstva so zmagali nad Modeno La prišli na I. mesto v tabeli V Italiji je bilo ta dan na vrsti IV. kolo v prvenstvu, ki seveda tudi nI ostalo brez presenečenj. Izidi so bili v splošnem zelo tesni — razen onega med Bologno in Ata-med katerima je lanski prvak zmagal kar s 4 : 0, si efektno priboril prvi dve točki in se dvignil od dna tabele na predpredzadnje mesto. S posebnim zanimanjem spremljamo v tej gneči 16 najboljših enaistoric iz Države našo sosedo Triestino, M ji je včeraj spet uspel nov podvig, to pot na tujih tleh proti manj močni Mode-ni z 1 : 0. Tržaški nogometaši so se s to In še sislcaj dodatkov Reprezentanca Švice v hokeju na ledu Je v nedeljo gostovala v Stockholmu proti izbranemu moštvu švedske in izgubila najtesneje z 0 : 1. Edini gol tekme je padel v drugi tretjini igre. Milanski igralci hokeja na ledu so bili dva dni v gostih v Berlinu. Medtem ko so prvi dan izgubili proti moštvu Rott-Weis-sa še razmeroma znosno z 1 : 4, so drugi dan naleteli na izborno moštvo BSC (Ber-liner Schlittschuhclub), ki jih je odpravil z nič manj kakor 11 :1. Italijani so grešili največ v kritju nasprotnika, sicer pa so Berlinčani pokazali mnogo več vigrano-sti in sadov dobrega treninga. V kopici prvenstvenih tekem po Nemčiji je vreden posebne omembe izid prvenstvene tekme v okrožnem razredu Ostmar-ke, v kateri je dunajski Wacker zmagal nad sosedi, enajstorico Rapida z 2 : 0. Vedeti je treba, da je Rapid letošnji prvak Velike Nemčije, ki mu takšen vmesni poraz hudo škoduje na slovesu — in pri točkah. Zelo izdatna je bila pretekla nedelja glede prvih prireditev na ledu. Razen v Berlinu so otvarjall sezono na drsališčih v Kolnu in Monakovu, kjer so poleg mnogih hokejskih moštev nastopili tudi vsi slavni drsalci, med njimi v Kolnu brat in sestra Pausin, v Monakovu pa sakonca Baier. Poročila pravijo, da so nastopajoči povsod zbujali viharje navdušenja. Oglasi v »Jutra« imajo vedn-3 uspeli! zmago po porazu dozdaj vodilne Rome dvignili z boljšo razliko golov na čelo ta-oele, za njimi pa so zvrščeni: Roma, Fio-rentina, Venezia, Ambrosiana, Genova it»-šč:->e. Ponudbe n« ojl. odd. Jutra pod »Maturant«. 1915J-2J» • Mlad zakonski nar j išje sobo z er.o ali dvem» i po-terama (eno ima srn), • pa niožnosti s sou«or-b» j tuhinie. Ponudb* ns ogl. odd. Jutra pod »M--c" 2}» Enosob. stanovanje obstoječe iz kuhinje, predsobe, sobe in po možnosti tudi kopalnice, udobno, ▼ novejši hiši, » ali blizu središča mesta, iščem za takoj ali za 1. december. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijeten dom 666«. 19147-2U Klavirsko harmoniko specialno, prodam. Nasior v vseh poslovalnicah Jutra. 19159-26 Diatonična harmonika »Hohner«, ugodno nspro-dai. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 191-1-26 Dbpisif Beseda L 1.—, taksa —.60. za dajanie naslova ali za šifro L }.—. »Nujno 3« Prepozno dvignjeno. Prosim. dvignite pismo pod »Dobrotnik«. 19152-24 Izgubljeno Beseda L —.60, taksa —.60, z& dajanje naslova »li za šifro L }.—. Taška, dokumenti in ključi ukradeni. Ce jih kdo najde, naj jih izroči t ogl. odd. Jutra. 19167-28 61 U LEPI, 60SP0D MOTO! »Ne morem iti... nočem, ako ne greste tudi vi,« sem odvrnil. Smehljala se mi je. »Ali pravite to zares?« me je vprašala. »Seveda, in kako zares!« Smehljaj, ki ji je ozarjal obraz, je postal še očitnejši. »Ta ponudba je najnespretnejša, kar sem jih kdaj dobila,« je rekla. »Močno laskava je pa vendarle.« »Nu, saj ni važno, kaj?« »Ne.« je pritrdila. »Mislim, da ni. Kar zadovoljna bom. da pridem odtod. Hvala za pametno misel.« Tedaj je knez Tung znova posegel vmes. Postavil je bil skodelico na mizo in njegov glas je nezaželeno posegel v najin razgovor. »Upam, da ste razložili zadevo s slikanicami in da ie stvar urejena.« »Ni tako.« sem odvrnil. »Misli so mi ušle drugam Tisto, o čemer sem govoril, niso bile slikanice. Prosil sem gospodično Joyceovo, naj mi postane žena« Knez je tenkočutno vzdignil roko, nato pa jo je spustil na kolene. »Ali,« ie dejal. »t««a ne razuna«m. T« je spet nova neskladnost Nil^ar »i n« recite, da se vaši ljudje takole lotevajo takšnih vprašanj! Zakaj bi - * jo radi imeli za ženo?« »Ker jo ljubim,« sem odgovoril. »Tudi jaz sem ljubil v svojem življenju mnogo žensk,« je rekel knez Tung, »toda ljubiti žensko je eno, in oženiti se z njo je drugo.« Tedaj mi je prišlo na misel, da sem nekaj pozabil. »Ne zamerite,« sem rekel knezu Tungu. »Se nekaj moram povedati gospodični.« Tako govoreč sem se obrnil k Nori JoyceovL »Nora,« sem zamrmral, »zelo rad vas imam.« »Vem,« je odgovorila. »Dobro za vas, da vem.« Preden sem se utegnil ovedeti, kaj delam, sem jo objel in poljubil. Ta čas sem slišal kneza Tun-ga, ki je mrmral: »Čudno, čudno. Tega ne razumem.« Za svojo osebo si nisem bil na jasnem, ali so okoliščine izpremenile mene ali sem jaz določil okoliščinam drugo smer. Ta mah se nisem utegnil knezu ne opravičevati ne dajati mu pojasnil, kajti na pragu dvoriščnih vrat se je bil pokazal Jao v svoji brezmadežni halji iz bele bombaževine. »Gospod Moto čaka zunaj,« je naznanil, za tem pa dodal: »Prigrizek bo čez nekaj minut na mizi. Upam, da bo gospod zadovoljen s svojim slugo.« Ni se mi moglo, da bi mu zdajle razlagal, kakšni so moji občutki do njega. V resnici sem mu bil dobrohotno naklonjen, akoravno sem vedel, da je nepridiprav. Sama dobrohotnost me je bila, tako nasproti vzhodu kakor nasproti zahodu. Gospod Moto je bil prišel, zvest svoji obljubi. Najbrže je imel mnogo opravka, odkar smo se bili ločili, vendar ne toliko, da se ne bi bil utegnil umiti in preobleči. Napravil se je bil v brezhibno, črno in belo kockasto obleko. Vzorec je bil na moč zavzeten; očitno ga je bil izbral zato, ker se mu je zdel »zadnji krik« evropske mode. Nikoli še nisem bil videl na obličju gospoda Mota tako širokega nasmeška. Vsa znamenja so kazala, da je silno, silno zadovoljen. »Vse gre po sreči,« je rekel gospod Moto. »Zelo, zelo po sreči.« Pomel si je roke, kakor bi jih ogreval pred ognjem. »Nobenih posebnih dogodkov ne bo zaradi nocojšnje noči. Vse je mirno, tako mirno. Imate trohico whiskyja, dragi prijatelj? Dober whisky za dobre prijatelje, kaj? Na vaše zdravje. Da, vse se silno, silno srečno razpleta. Ne, nikakih neredov ne bo. Pekinška policija je kar dobra. Mesto bo zjutraj v obsednem stanju, a vi dobite seveda prepustnico. In gospodična Joyceova kakopak tudi. Vendar bi utegnilo biti dobro, če bi gospodična Joyceova še malce ostala v tej hiši, akoravno se bojim, da običaj ne dovoljuje.« »Hvala,« je dejala Nora. »Ce me gospod Nelson hoče, ostanem.« Gospod Moto se je priklonil in srebnil požirek whiskyja. »Tolikanj sem vam hvaležen,« je nadaljeval. »Ne samo, da ste mi snoči pomagali, ampak, kar je še važnejše, pomagali ste moji deželi. Nemiri, ko bi bili res nastali, bi imeli zelo resne posledice. Drugi načrti vse neposrednejšega pomena bi šli po vodi. Prosim, ne zahtevajte nadaljnjih pojasnil.« Seveda so bile reči, o katerih ga nisem maral izpraševati, a nekaj mi je vendarle močno rojilo po glavi. »Cujte, gospod Moto,« sem ga vprašal, »kaj se je zgodilo z Vu Lo Fengom in goarpodom Taka- haro? Ali vam je uspelo, da ste ju dali prijeti, preden so ju osvobodili? Najbrže sta ušla.« Gospod Moto se je spet nasmehnil. Znova mi je prišlo na misel, da smehljaj pri Japoncu ni vselej znamenje veselosti, temveč pogosto krinka za bol ali zadrego. Smehljaj gospoda Mota je bil docela mehaničen. »Oh, silno, silno mi je žal, a ta dva ne bosta več mogla snovati gorja. Vidite ...« — gospod Moto si je spet pomel roke — »zato sem prišel tako pozno za vami, ko smo snoči bežali iz svetišča. Zelo mučno mi je bilo, da nisem mogel takoj priteči, ko ste me poklicali... zelo, zelo mučno.« »Kaj hočete reči?« sem ga vprašal in se še tisti mah, ko so mi te besede ušle z jezika, skesal, da sem jih izrekel. Lahko bi si bil mislil, kakšen bo odgovor. Priprte oči gospoda Mota so se z nepredirnim izrazom upirale vame. »Jasno je, da gospod Takahara ni mogel ostati živ,« je rekel, »pa naj mi ga bo še tako globoko žal. Zastran Vu Lo Fenga je bila stvar drugačna. Ta bi mi bil mogel v določenih okoliščinah mnogo, mnogo koristiti. Po drugi strani pa sem vedel, da utegne pomeniti resno napotje za vas, in tako sem bil prisiljen opraviti z obema hkratu. Nikar se mi ne zahvaljujte. Silno, silno sem vam hvaležen. Vu Lo Feng ni bil simpatičen človek. Toda... ali se ne bi rajši pogovarjali o čem prijetnejšem?« Nora je stopila k njemu in mu podala roko, rekoč: »Da, te je dekra misd. Najltpia kvala, gospod Moto.« — K • n ee — Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stariko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja: Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Oton Chriatof. - Vsi v Ljubljani