¥ Podisi telesno bodisi duševno, je po božanstvenem zamislil neobhodna nravstvena dolžnost za vsakega človeka na zemlji. Ono spada v redit krščanskih moralnih vrednot med ttete, ki postanejo blagoslov tako za posameznika kakor za družbo, dasi so na sebi časih neprijetne in celo težke ter zahlevajo od vsakega velike žrtve. Kjer se ta od stvarnika in zakonodavca vesoljstva hoteni red po človeški izprijenosti preobrne, se rode posledice, ki vodijo dosledno do propasti družbe. Če se delo smatra kot nekaj, kar stoji izven nravstvenih kategorij, čo je samo zoprno breme in nič višjega, le potrebno zlo, potem se mu bo skušal vsak kolikormogoče izogniti. Potem delo ne bo samo oropano vsakega nravstvenega posveoe-nja, ampak izgubi tudi svojo socialno blago-dejnost. Posamezniki in posamezne skupine bodo nalagate vse ali ogromni del vseh telesnih in dušnih opravil, ki ustvarjajo gmotne in kulturne dobrine, namenjene vsem, na ramena enih, sami pa bodo v brezdelju uživali sadove dela drugih. Tako se ustanovi red, ki ni osnovan na prostovoljni in veseli službi vsakega vseiš, temuč na nasiljevanju in izkoriščanju enih po drugih. Tudi metode izkoriščevauja so delo«, zahtevajo razum, prebrisanost, preračunano®!, časih ogromno organizacijsko zmožnost — toda niso ne pošteno ne koristno delo v skupni blagor. Delo je v socialno dobro samo tam, kjer se nravstveno pojmuje, v resnično krščanski družbi; kjer pa je ves njegov namen samo v tem, da večina pridobiva večji del zemeljskih dobrin v golo uživanje manjšine tako zvanih -boljših-; ljudi, tam imamo suženjsko družbo paganstva, pa naj že sloni na nepremičnih kapitalih ali na denarnem gospodarstvu. In taka jo prav naša sodobna družba, tak je socialni ustroj zapada, na katerega po besedah velikega cerkvenega Itneza legajo čezdalje večje sence zahajajočega solnca. Kajti veliko nevednost je pokazal član-3car nekega slovenskega marksističnega lista, ko je te dni zabavljal zoper korporacijski ustroj srednjega veka. Ta ustroj je po svoji organični vezanosti posameznih pridobivajočih stanov v primeri z našim bil naravnost idealen. Mesto Benetke je v svojem raze vil u pri približno sto tisoč prebivalcih imelo komaj čez sto beračev in še tem se je napram našim kneževsko godilo. Ali kje se more danes primerjati naš industrijski delavec z delavcem v Londonu, Augsburgu, Milanu v 13., 14., 15. in 16. stoletju in dlje? Kajti vzlic slučajno višjim plačam v dobi dobre konjunkture je današnji delavec, čeprav se n. pr. v Ameriki vozi v svojem avtomobilu z dela in na delo, zu starost in onemoglost popolnoma nezavarovan, dočim je takrat bil član mojstrove družine, polem pa član občestva, ki ga je do smrti dostojno vzdrževalo. Prav nobene primere pa ne vzdrži moralno uvaževanje delovnega človeka v časih krščanskega proč v i ta s pojmovanjem, ki ga ima o osebnosti vek vele-kapitalizma, ki ceni človeka le po denarju in spretnosti, s katero ga zna pridobivati in s čim manjšim trudom množiti. In kdaj je bila politika tako brez vsakih občestvenih idealov kakor danes, ko se posli celega velikega občestva vodijo po izključno materijalnih vidikih in po interesih par velikih koncernov? Gotovo je nemogoče voditi danes gospodarstvo po gospodarskih metodah prejšnjih vekov, toda socialna vezanost, ki je takrat med stanovi obstojala, je nenadomestljiva izguba neobhodne moralne vrednote, brez katere srečna človeška družba sploh ni mogoča. Razvrednotenje dela po brezbožnih veko-vih kapitalizma, ki se do svojega viška šele razvija, pomeni stalno revolucioniranje človeške družbe. Kljub še tako veliki mehanični disciplini, tehničnih sredstvih in vnanji moči ter organizaciji moderne družbe ne more biti resničnega reda tam, kjer je lestev moralnih vrednot obrnjena narobe — kjer je najvišje dobro denar, kjer je zadnji cilj samo uživanje, kjer delo ni v veselje in nravstveno zadovoljstvo, kjer so eni manjvredni, ker delajo za druge, kjer bogastva, ki jih delo rodi, v ogromnem delu pripadejo onim, ki sc zanje naj-menj trudijo, kjer se občestvo ne deli po socialno koristno delujočih stanovih, ki se vzajemno izpopolnjujejo, ampak v sovražne razrede. Tak nered neti na eni strani gospodo- Kralj na pogrebu -- Govor vojnega m'mstra — Govori zasfl&pmhov drušiet Sožalja fu , armad Belgrad, 30. a pri K (Tel. Slov..) Ob 2 se je danes pričel vc . len pogreb vojvode Stepanoviča. Točno o i.. : je prispel Nj. Vel. kralj v spremstvu Diruiirijeviča. Pogreba so se v imenu vlade udeležili ministri Nikola U z u n o v i č, dr. Milan S r s k i č , dr. Kosta Kumanudi, dr. Anton Korošec, dr. Mate D r i n k o v i č. Sprevod je vodil patriarh Dimitrije, ki je opravil obrede ob asistenci številnih škofov iz okolice. V svojem govoru se je patriarh spominjal pokojnega vojvod-" iu ga stavil za zgled. Pokojnik je pokazal, l vse premore ljubezen do domovine in cerkv „ ki sta bili vedno ideal vojvode. V imenu vlade se je poslovil od pokojnika vojni minister, general Stevo H a d ž i č, | ki je med drugim dejal: »Drug za drugim odhajajo tiho in mirno naši vojaški velikani, zapirajo svoje oči in izročajo svoje telesne ostanke materi zemlji. Najprcje je odšel vojvoda i Putnik, za njim Mišic, sedaj nas je zapustil vojvoda Stepa. Udarec za udarcem, žalost sledi žalosti, ker odhajajo možje, ki so vse življenje posvetili kralju in domovini in so s svojim trudom doprinesli k ustvaritvi velikih del našega naroda, k osvoboditvi in zedinjenju. V nadaljnjem se je vojni minister obširno .spominjal pokojnikovih vrlin in podal kratek pregled njegove izredne vojaške kariere. Za vojnim ministrom so zastopniki najrazličnejših organizacij imeli nagrobne govore. V imenu čačanskega odbora Narodne odbrane sc je od pokojnika poslovi! Ljubomir Kordič. V imenu osrednjega odbora Narodne c-dbrane je govoril general C o 1 o v i č. Dalje ro govorili za invalidsko združenje L a žare v ič, v imenu mesta sarajevskega odposlanec Muha val ič, kot zastopnik združenja rezervnih častnikov iu bojevnikov Milan Rado s a v 1 j e v i č in številni zastopniki naših narodnih, patriotskih, telovadnih in vojnih organizacij. Naknadno so poslali brzojavna so/.alja vo-' r-ki zastopniki, ki so akreditirani pri posla-■ i. i\ili v Belgradu, in sicer polkovnik Veni-tiris za grško armado, dalje vojaški zastopniki v Belgradu in sicer za Romunijo, Anglijo, Francijo in Češkoslovaško. V Belgrad je prišlo polno brzojavnih sožalj od tujih konzulatov, i • p Iz življenja vojvode Siepanovtca Čuden slučaj ali pa tudi že ne več slučaj je bil, da sta bila največja vojskovodji srbske armade, vojvodi Mišič in Stepanovič sošolca in da je bil \ isti šoli samo en razred za njima edini sedaj živeči vojvoda, vojvoda Bojovič. Maloštevilna je še tokrat bila vojna akademija. Enajsti razred le šole, ki sta ga obiskovala Mišič in S.epanovič, se je imenoval »artilerijska šola,- in je štel v vsem 23 gojencev. Takrat si pač nihče ne bi mislil, da bosta Mišič in Stepanovič prva generala srbske vojske, ker nista bila najboljša učenca. Stepanovič je bil namreč po »rangu« 14., Mišič pa šele 21., toliko da ne predzadnji. Stepanovič in Mišič sta bila kmečka sinova in oba sta imela vse lastnosti treznega in poštenega srbskega kmeta. Predvsem pa njegov zdrav razum in njegov širokogruden značaj in baš ti elementarni vrlini srbskega kmeta su najbolj pripomogle, da sta se dvignila tako visoko. Zlasti pa je odlikovala vojvodo Stepanoviča izredna vztrajnost in stalno?! in v tem je bila tudi njegova velika moč. Kot pravi sin svojega naroda je bil prežet vojvoda Stepanovič od globoke vere in njegova vera v Boga iu v narcd je bila neomajna. Na vsak veliki petek je prišel v paradni obleki in z vsemi odlikovanji v cerkev, poljubil svete podobe in se pomolil Bogu. Vedno se je zavedal, da se ima za vse svoje uspehe zahvaliti predvsem Bogu in to svojo zavest je tudi ovekovečil v znamenitem armadnem povelju II. armadi ob njeni de mobilizacij i. Prav tako silna pa je bila 'iu-di njegova vera v narod in domovino. Po albanski Gol-goti je vojvoda Stepanovič trdno veroval v vstajenje svojega naroda in ta. njegova globoka vera je tudi podžigala vso njegovo okolico. Še dve temeljni lastnosti velikega vojvode je treba poudariti, to je njegovo skromnost in natančnost. Ko mu je kamnosek Berbelja predložil svoj veličam&tveii načrt za Stepaaiovičevo grobnico, mu je ta dejal: Pusii to! Tak načrt ni za mene« in mu je nato predložil svoj |astni in vseskozi skromni. Ko je bila grobnica gotova, jo je ogledoval z znanci in ko ara je njegov bolehni tast Dragomirovič, ki je ♦udi dejansko pred njun umrl, dejal, da naj njemu prepusti to grobnico, ker bo on itak prišel v Panteon, ga je zavrnil z besedami: Kakšen Panteon! Meni ni potreben prav noben Panteon. Za mene in mojo ženo jo tu dovolj prostora. Tu bo ležal vojvoda Stepanovič s svojo ženo, in vidiš, da je tako tudi že napisano. In svršenok Znana je bila tudi vojvodova točnost. Ko je poučeval na vojni akademiji, se je par lir nut pred osmo izprehnjal pred šolo. Tečno, ko jo ura pričela biti osem, je tudi vojvoda pritisnil na kljuko. Skrbno je pazil lia to, da je vsak vojak dobil vse, kar mu pripada. Skrbel pa je tudi, da ni trpela dnžava škode. Njegovo značilno geslo je bilo, da je treba državno imetje zlasti čuvati. »Lahko je imeti svoje stvari, toda človek se pozna po tem, kako čuva tuje stvari.« Ravno tako pa je ludi pazil, da občin? k e stvari niso trpele škodo. Sam je pozval ljudi k redu, če je videl, da delajo škodo. Ko je videl, da vozi neki mladenič z vozom po trotcarju, ga je opomnil, ker z vozom kvari trotoar in dela tako škodo občini. A koliko je danes ljudi, ki imajo naravnost veselje, če poškodujejo javne naprave in če žive dobro na račun države! Vo'vodovo ztihonsho življenje V zakonu je živel vojvoda zelo srečno. Pa naj govori njegova dobra soproga in verna družica. Ko so obiskali po smrti vojvode novinarji njegovo hišo, so našli gospo Leno v sobi, kjer je vedno bival pokojnik. Pri njej sta bili obe hčerki in starejša hči, gospa Danica, reče: Mami je sedaj najbolj težko. Ona je žalostna in trud na.c Nisem ravno posebno trudna, reče gospa Lena, sem le zelo žalostna in bolna. Meni jc najbolj težko. Izgubila sem svojega druga, moža, ki sem ga tako zelo ljubila in spoštovala. Ni to lahka reč. Devet in štirideset let sva bila skupaj. To je cela večnost. Še eno leto, pa bi proslavila zlato poroko. A kako naj živini zdaj sama? Otroci, jaz ne morem ostati tu.« Pustite, mama, o leni je prezgodaj govoriti. Saj imate dve hčerki, da ne boste sami... : Lepo je vse to, toda težko se je ločiti od hiše, v kateri -je živel človek tako dolgo. Sedaj je meni ta soba še posebej pri srcu. V tej postelji je ležala moja majka. Tudi vojvoda je ljubil to sobo in hotel je, da leži v tej postelji. | Tudi jaz bi želela, ali me je strah. Strah me 1 je, ker sem sama in ne vem, kako bi. Naj-| bolje bo, da bom v svoji sobi, zadaj pri kuhinji ter da vso drugo zaklenem. Kaj hočem, takšna je moja usoda. Vse me tako utruja, vse mi je vedno težje. In solze so se utrnile pc licu siare in plemenite gospe. Generali o vojvodi Vojvoda Peter Bojovič, sedaj edini naš vojvoda, jo mnogo občeval s pokojnini vojvodom. Pred vojno malo manj, ker je bil Bojovič artiljerist, Stepanovič pa pri inlanteriji. V svetovni vojni sta se oba bolj zbližala. O pokojnem vojvodi je dejal vojvoda Bojovič med drugim to-le: Ko je sprejel Stepa Stepanovič v začetku svetovne vojne dolžnost načelnika štaba vrhovne komande, je bil vsled svoje inteligence, poznavanja razmer in ostri presoji dogodkov popolnoma odrastel svoji veliki nalogi. S proroško jasnostjo velikih umov je videl v naprej razvoj dogodkov in hitro ter čvrsto je napravil svoje sklepe... Nikdar ni pokojni vojvoda izgubil vere v uspeh... V vsem, kar je storil, je bil vojvoda Stepa največjega spoštovanja vreden vojak, patriot in človek. Najlepše besede ne bi mo-j gle v zadostni meri poudariti njegove vrline.-' General Živko Stanisavljevič pravi, da je ! njegov pogled prodrl povsodi. Za vojake je nad vse skrbel in za nje je imel vedno nežna ! čuvstva in hitro tudi solzne oči. Odlikoval pa ga je tudi velik takt in znal je izdajati povelja na način, da tli vzbudil pri podrejenih poveljnikih nejevolje niti takrat, ko je izdajal neprijetna povelja. Imet je l>ogato dušo, polno najlepšega patriotizma in po zmagi nad Bolgari je v pohvalni naredbi šumadijiski diviziji pokazal takšno globočino, da bo ta na-redba ostala vedno mojstrovina te vrste. Brigadni sanitetni general dr. Sava Po-povič je bil dolgo načelnik sanitete pri drugi armadi. V leni času sem se naučil,« pravi general, kaj to pomeni disciplina in naučil sem se, kaj pomeni prevzeti odgovornost. Naučil pa sein se tudi, kaj jo to administracija in kaj točnost.« valne, na drugi suženjske gono in rodi vedno iznova spore, ki morajo družbo pretresti do njenih najglobljih podlag. Krščanstvo ni samo ohranjevalo delu nravstvenega značaja in pomena, ampak sc tudi po svojem vplivu na državo trudilo, da bi delo rodilo delavcu materijelne vrednote, l i mu gredo. Pod njegovim vplivom so se rodili 1111 razvalinah poganske družbe neodvisni delovni stanovi. Istega krščanskega duha so vsa sodobna stremljenja po socialnih reformah, po pravični mezdi, po koalicijskem pravu, po socialni zakonodaji in v najnovejšem času po soudeležbi delavstva kot enakovrednega produkcijskega činitp.lja na dobičku. Glavno pa jc in ostane, da se delu vrne njegovo nravs've.10 dostojanstvo. Če se to po etični in reh>io'iii obnovi stare družbe posrc"-' ali ne — od tega je odvisna njena bodočnost. Ijanshi proračun še ni potrjen Stališče opozicije - Ugovori hišnih posestnikov in Zveze industrijalcev proti proračunu Be!gr«d, 30. aprila. (Tel. ->Slov.«) Kakor smo poročali, jc včeraj prispel v Belgrad ljubljanski župan dr. Puc, ki je osebno prinesel proračun ljubljanske občine finančnemu ministru v potrditev. S seboj je prinesel tudi zapisnik o seji. T azapisnik šc ni odobren. Opozicija, ki ni glasovala za proračun, sc sklicuje na § 6 občinskega reda, da se namreč zapisnik mora odobriti na prihodnji seji, če so podani ugovori proti proračunu. Dalje sc sklicuje na § 43 občinskega reda, k določa, da se morajo dali vsi sklepi občinskega odbora, ki naj občane nanovo obdačijo, javno razglasiti, Vsak izmed davkoplačujočih občanov ima 14 dnevni rok za pritožbo. Vse pritožbe je župan obvezan razglasiti in poslati s predlogi in potrjenim zapisnikom nadzorni oblasti. Nadzorna oblast bi bila za lo oblastni odbor dalje finančni minister Šverljuga tudi ni šc zaslišal referenta, načelnika Tosiča, niti ni zavzel kakršnegakoli končnega stališča. V Belgrad sc jc prijavila deputacija Društva hišnih posestnikov iz Ljubljane ter Zveze industrijcev, ki bo prispela jutri v Belgrad in bo protestirala proti proračunu ljubljanske občine in predlagala, da sc ta proračun ne odobri. Kakor smo sc informirali v kabinetu finančnega ministrstva, je finančni minister odredil, da mu pridejo referenti poročat ob pol devetih. Dr. Puc bo najt*?- jutri dopoldne sprejet pri finančnem ministru v avdienco. Naša včerajšnja vest o ljubljanskem občinskem proračunu sc mora glasiti tako-le: Ljubljanski župan dr. Dinko Puc jc osebno prinesel »-» « < r..1.'..U1innr<1 >t mrveif\f\ nfvill/1 v Dcigrau proračun ijuLnj«»»onv. ijksuii in finančno ministrstvo Ker sc vse to ni zgo- t da bi ga finančni minister dr. Šverljuga potrdil, dilo, jc povsem razumljivo, da finančni mfni- ! (Pometa jc nastala pri telefonskem prenosu ster ni mogel proračuna takoj potrditi. Na- j vesti. 1 Razsodba v procesu proti Šmida »BŽAVNO SODIŠČE SE PRIGLASILO ZA NEPRISTOJNO. Belgrad, 30. aprila. (Tel. »Slov.«) Danes ob pol 6 je državno sodišče na obtožbo proti Čmidu iz Zagreba izreklo tole razsodbo: ^-Državno sodišče se priglaša za nepristojno, da bi izreklo sodbo in vso zadevo prepušča sodišču v Zagrebu, ker ni moglo priti do prepričanja, da je obtoženi nameraval žaliti organe oblasti, četudi bi se predpostavljalo, da je šmid streljal. Proti tej sodbi ni pravnega leka..; Zagovornik Lavoslav Bole je obtožencu čestital. Uradno poročilo o smrši obeh komunistov Maribor, 30. aprila. (Tel. »Slov.«) O smrti obeh komunističnih beguncev se je danes sestavilo uradno poročilo sodnih izvedencev, ki je zelo izčrpno. Obsega osem tipkanih strani. Iz njega posnemamo, da je pri Nikoli Hecimoviču nastopila smrt radi prestrelitve prsnega koša, srčnih mišic in desnih pljuč. Pri Djakoviču pa radi prestrelitve prsnega koša in več arterij nad srcem, radi česar je nastopila smrt deloma radi notranje, deloma radi zunanje krvavitve Tozadeven uradni akt se je poslal na pristojno ob-lasf, da se uvede tozadevno postopanje pred vojnim sodiščem. Spisi gredo preko tukajšnje orožniške čete na ljubljanski orožniški polk, od tam na divizijsko sodišče, kjer se bo vsa zadeva obravnavala. Zadovoljiv rezultat pogajanj z Ronmmfo Belgrad, 30. aprila. (Tel. Slov.«) O jugo-slovansko-romunskih pogajanjih je bil izdan danes komunike, ki plavi, da so se pogajanja radi pravoslavnih velikonočnih praznikov odložila do 10. maja. Odsek za ureditev šolskega vprašanja v Banatu nadaljuje s svojim delom. Nekateri člani so že odpotovali v Buka-rešt. Komunike navaja, da je dosedanji rezultat zadovoljiv. Nekaj najvažnejših vprašanj je doživelo končno redakcijo. Tako so se sklenile: konvencija o pravni moči, o civilnih in kazenskih stvareh, konvencija o terjatvah in dolgovih v bivših avstro-ogrskih kronah, konvencija o preprečavanju dvojnega obdavčenja z neposrednimi davki, konvencija o delavskem zavarovanju, o bolniški pomoči, konvencija o zaposlitvi delavcev, konvencija o železniškem prometu. Tudi druga važnejša vprašanja so rešena vsaj načelno. Izjava Ruždi bela Atene, 30. aprila. (Tel. »Slov.«) Tevfik Ruždi bej je izjavil rimskemu dopisniku lista »Elevteron Vima«, da je grško-turška pogodba že skoro sklenjena. Pogodba predvideva medsebojno nevtralnost in pomenja kronanje grško-turških prijateljskih odnoša-jev. Sicer res listi v obeh državah očasih pretiravajo, vendar zavest, da so medsebojni interesi tesno združeni, pospešuje končni medsebojni sporazum. Turško - nemška pogodba bo služila kot podlaga za turško-italijansko trgovinsko pogodbo. Roparski umor na bolgarski meji Soiija, 30. aprila. (Tel. »Slov.«) Ob bol-garsko-jugoslovanski meji, 400 m daleč na jugoslovanskem ozemlju, je bil izvršen umor, ki ga v Bolgarski kvalificirajo kot obmejni incident. Ubit je bil neki bolgarski pop, ki je bil prodal svojo hišo na jugoslovanskih tleh ter se z ženo in sinom preselil na Bolgarsko. Vse tri so ubili in izropali kupnino v znesku 100 tisoč dinarjev. Trupla so našli šele po 24 urah. Na nekem drugem mestu je bil 30 m od meje na jugoslovanskem ozemlju ubit mlad Bolgar. Bclgrajske vesti 30. aprila. Oi-em zakonskih načrtov je dokončanih v gozdarskem ministrstvu, ki pridejo 16. maja pred VZS. Vsi ti načrti so izredne važnosti za nase gospodarstvo in so deloma iz ravnateljstva za gozdarstvo, deloma is ravnateljstva 13 rudarslvo. Pomočnik gozdarskega ministra dr. Spe ▼ec je prevzel svoje posle. Njegova glavna naloga bo med drugim v tem, da izdela načrte novih zakonov v okviru tega ministrstva. Komemoraeija za Zrinjskim in Frankopa-nom se je danes vršila ob obletnici njune smrti. Ob 10 dopoldne se je vršila služba božja. Ob pol 9 zvečer je Hrvatski klub pri rodil žalno komenioracijo, na kateri je govoril dopisnik Ullsteina Mrzljak. Generalni ravnatelj agencije Hava.s Mey-ftot je danes prispel sem na svoji poti v Carigrad, kamor potuje na mednarodno konferenco brzojavnih agencij. V Belgradu se bo mudil več dni. Češkoslovaški poslanik šeba odpotuje v petek na Bled na lov. Pravilnik za tobačne vpokojenec je v toliko dovršen, da se proučuje finančni efekt teh - - i- .vi ... !.r — — ..».n *n| /Ir.fatinDiro VpLHVUjllCV. 3C »lllt. s" v. i .... ....j,« vodstva, lio vzel vso stvar sam v roke. Poročal bo finančnemu ministru in monop^ski upravi. Pričakuje se, da bo pravilnik v maju goto*. Verouk ostane učni predmet Belgrad, 30. aprila. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je dobil iz visokih cerkvenih krogov to-le informacijo o stanju ljudskošolskih zakonov: Cerkvena oblast je bila na podlagi zadnje intervencije obveščena, da obstoja v prosvetnem ministrstvu sedaj tendenca, da se vtrouk ne odstavi kot učni predmet iz šolskega programa, ker da je čisto zasebna zadeva, ampak da naj tvori sestavni del učnega programa in naj pride v splošni učni program. Sredstva, učne knjige in ves program versko- moralnega pouka naj bi verkvena oblast predložila ministrstvu za prosveto v odobritev. Cerkveni dostojanstveniki so na stališču, da naj bi učne knjige sestavile cerkvene oblasti, ministru pa naj bi se predložila na vpogled, kolikor pridejo v poštev pedagoški in državni vidiki. Spričo tega stališča ministra in spričo stališča episkopata, tako katoliškega kakor pravoslavnega, se pričakuje, da bo prišlo do kompromisa v novi šolski zakonodaji. Seja uprav. odbora bivše južne železnice Vprašanje obmejnih postaj na avstrijski in madjarski meji Belgrad, 30. aprila. (Tel. »Slov.«) 5., 6. in 7. maja se vrši v San Remu seja upravnega odbora Društva železnic Donava, Sava, Jadransko morje (to je uradni naziv za bivšo južno železnico). Na seji se bo obravnaval letni ob račun, dalje osebna vprašanja in vprašanje financiranja teh oseb in vprašanje tržaške tonaže. Glede razdelitve vagonov, s čemer je imela dosedaj opraviti reparticijska komisija, smo zvedeli iz prometnega ministrstva, da se ima skoraj rešiti to pereče vprašanje.Gre za končno razdelitev voznega parka bivše avstro-ogrske monarhije, približno 40.000 vagonov, ki jih moramo dobiti od Madžarske, pa jih Madžarska noče izročiti. V tem pogledu so se izvršila poslaniška posredovanja. Sedaj pa leži stvar pred poslani- ško konferenco v Parizu, ki bo odločila o tem vprašanju v maju ali juliju. Glede vprašanja skupne železniške postaje med Jugoslavijo in Madžarsko, oziroma glede prehoda med obema državama se zatrjuje, v istem ministrstvu, da do te skupne post-je ne bo prišlo, ker je promet premajhen, taka naprava pa bi bila predraga. Hodoš ob madžarsko prekmurski meji bo služil v isti namen, ko Maribor na avstrijski meji: postaja bo v naši državi, vendar se bodo uvedle gotove modifikacije skupnega prometa. Glede avstrijsko-jugcelovanske skupne obmejne postaje je stvar toliko napredovala, da je naša vlada poslala avstrijski vladi formalno noto. Od odgovora avstrijske vlade bo odvisno, kdaj se bo ideja skupne postaje uresničila. Pred sestavo vlade Streenuvitza Siranke večine soglasne glede kompromisa s Dunaj, 30. aprila. (Tel. »Slov.«) Kabinet Streeruvvitz bo sestavljen v najbližjih dneh. Velenemška stranka je sporočila, da bo poslala v novi kabinet svoja dva dosedanja zastopnika pravosodnega ministra dr. Slamo in trgovinskega ministra dr. Schurffa. Landbund pa je javil Streeruvvitzu, da dosedanji njegov podkancler dr. Hartleb ne želi obdržati svojega mesta, radi česar hoče prevzeti mesto podkanclerja bivši koroški deželni glavar Schumi. Krščanskosocialna stranka bo morda namesto finančnega ministra dr. Kienbocka kandidirala tirolskega deželnega finančnega referenta dr. M i 11 e 1 b e r g e r j a , namesto prosvetnega ministra Sclimidta deželnega novih članov vlade - Nobenega soc. demokrati svetnika Czermaka, name. to poljedelskega ministra Thalerja pa predsednika Bau-ernbunda Federmayerja, tako da bodo morda ostali na svojih dosedanjih mestih samo socialni, pravosodni in vojni miuister. Možno je, da bo socialno ministrstvo prevzel dosedanji prosvetni minister Schmidt. Kompromis s socialnimi demokrati o reformi najemninskega prava se sedaj odločno odklanja tudi v meščanskih krogih. Tako so trgovske organizacije pozvale vlado, da do 4. maja omeji svobodno dogovarjanje glede najemov, in zahtevale, da se zaščita trgovskih prostorov razširi. Radi teh zahtev se napovedujejo celo meščanske ulične demonstracije. Pogajanja med Francijo in Vatikanom Avignonski grad bo podarila Francija — papežu Pariš, 30. aprila. (Tel. »Slov.) Po poročilih francoskih katoliških desničarskih listov se vršijo interesantna pogajanja z Vatikanom, o katerih sicer ni znano, ali gre za novo ureditev alzacijskega konkordata, ali pa za splošni kon-kordat za vso Francijo. »Echo de Pariš« poroča, da bi zgodovinski paipcški grad v Avignonu podarila Vatikanu. »Action Fran^aise« poroča, da je Vatikan prosil francosko vlado, da Lourdes izloči iz škofije Tarbes in zanj ustanovi novo škofijo. Za prvega lurškega škofa je Vatikan predlagal cerkvenega kneza italijanske narodnosti. List vidi v tem namen, ustanoviti novo škofijo Lourdes kot posebno cerkveno domeno v Franciji, ki naj bi predstavljala drugo vatikansko mesto. Komunistična prvomajska ofenziva Obsežni varnostni ukrepi pariške policije Pariz. 30. aprila. (Tel. »Slov.«) Domneva se, da so vesti o pripravah za komunistični puč v Berlinu v zvezi z govoricami, da je vodstvo tretje internacijonale odredilo za 1. maj v Nemčiji, Franciji in Belgiji velikopotezno ofenzivo, kar resno vznemirja tukajšnje me-rodajne kroge. Policija in republikanska garda sta bili ojačeni z močnimi orožniškimi oddelki iz province. Strategične točke v mestu bodo zasedle pariške vojaške čete. Policija je radi varnosti zaprla generalnega tajnika komunističnih strokovnih organizacij Dutilieuxa in izgnala 27 komunističnih agitatorjev. Soci-jalnodeniokratske strokovne organizacije so sicer tudi letos pozvale svoje člane, naj jutri ne delajo, svarile so jih pa pred vsako demonstracijo. Kritičen 1. maj v Berlinu Berlin, 30. aprila. Vse ozračje je prepojeno z nervoznostjo, kakor je ni bilo od inflacijskih časov sem. Deloma je temu krivo gibanje na deviznem trgu, kjer je danes navidezno prišlo do pomirjenja. Še bolj pa razburjajo duhove vesti o prvomajniških proslavah in o nemirih, ki da so izbruhnili v raznih mestih. Komunisti so z vso silo na delu, da izzovejo nemire. Njih agitacija se obrača predvsem na dve strani. Na eni strani agitirajo proti socialnim demokratom, ker podpirajo vlado, ki je prepovedala tudi vse prvomajni-ške obhode. Očitajo soc. demokratom, da so v službi policije, ker so pristali na to, da se bodo vsa prvomajniška zborovanja vršila v zaprtih prostorih. — Na drugi strani pa agitirajo proti monarhistom. Skrajna desnica r.e bi bila nasprotna, če bi komunistična agita- cija uspela, ker upa, da bi v tem slučaju vendarle bilo mogoče postaviti diktaturo. Komunisti agitirajo od obrata do obrata in napovedujejo, da bodo priredili dva obhoda, od katerih bo eden dirigiran na Potsdam-ski trg, drugi pa na Aleksandrov. Komunisti razširjajo vesti, da bo padlo prvega maja na berlinskih ulicah najmanj 200 ljudi. Vsled komunistične agitacije je odredil policijski predsednik Zorgiebel (ki je socialni demokrat), najstrožjo pripravnost vse policije. Vse policijske patrulje so bile močno okrepljene in na vseh važnejših točkah so postavljene močne rezerve policije. V največji razburjenosti čaka vse na dogodke 1 maja in le malo je optimistov, ki upajo, da bo minil 1 maj v Berlinu brez krvavih dogodkov. Mussolini prevzet novo ministrstvo Milan, 30. aprila. (Tel. »Slov. ) Po izvolitvi za predsednika poslanske zbornice je poslanec Oiovanni Turiazzi demisijoniral kot minister za javna dela. Mussolini je tudi to ministrstvo prevzel sam in vodi sedaj poleg ministrskega predsedniška še osem ministrstev. Drobne ve*či Atene, 30. aprila. (Tel. »Slov.c) Grška vlada je sklenila, dati grška letališča pri Atenah iu na Krfu na razpolago letalstvu vseli narodnosti. Milan, 30. aprila. (Tel. Slov.c) Tevfik Ruždi bej je imel včeraj zvečer drinji daljši razgovor z. Mussolinijem. Turški p' s lnnik je na čast Mussoliniju priredil banket s slovesnim sprejemom. Blok agrarnih držav Belgrad, 30. aprila. (Tel. »Slov.«) Glede agrarnega bloka, ki ga forsirajo v Ženevi zastopane države, smo zvedeli to-le: Edina večja mednarodna institucija, ki je obligatna za vse države-članice, je Društvo narodov. To institucijo, tako je pokazala praksa, so industrijske države vedno izkoriščale v svoje namene. Čeprav so v Ženevi govorile za odpravo vseh mogočih carin, so uvajale carine, ki so škodovale agrarnim državam. Kadar je prišlo lia dnevni red vprašanje, ^kako dvigniti kmetijsko produkcijo in kako''zaščititi kmetijstvo, so se vedno dvignili industrijski zastopniki in industrijske države. Industrijski blok je vedno kompaktno nastopil zoper zahtevo agrarcev. Posebno se je ta spor občutil v tako zvanem konzultativnem odseku v Ženevi, katerega izvršilni organ je gospodarsko-finančni organ. Zato vedno bolj stopa v ospredje vprašanje, da je treba agrarne države krepko organizirati. Osrednja in jugovzhodna Evropa je središče t°'?a gibanja, ki ga vzdržujejo zlasti Poljska, Jugoslavija, Matljarska in Romn-nija. Proti temu so kot industrijske države Nemčija, Češkoslovaška, Anglija. Francija in Italija se bosta informirali, nagibata se pa za tem, da bi nastopili za agrarno staliSČe. Zahteva se koordinacija agrarnih dežel. Ta blok agrarcev, tako se trdi, gre le za gospodarskim ciljem, da se z dobro voljo doseže sporazum z oficielnimi politiki. Če se industrijalne države organizirajo, potem je dolžnost agrarnih držav, da store isto. Od naše države v ta odbor še ni za to zasedanje določen delegat, delajo pn se živahne predpriprave. Ženevska komisija Ženeva, 30. aprila. (Tel. »Slov.«) Razoro-žitvena komisija je danes razpravljala o tabeli razdelitve vojske na suhem. Tekom debate je izjavil nemški delegat grof Berns-dorff, da mora večini, ki bi skleijiJ^^da se iz-vežbane rezerve izključijo iz ^ač^cožitvene konvencije, prepustiti vso odgovornost za vse drugo. Pri tem je citiral znano prislovico, da se tresejo gore in rodi miška> kar je dalo predsedniku Politisu povod k pi|ž*hibi, da je Bernsdorffov pesimizem morda neupravičen in da gore ne bodo rodile miške, temveč leva. Bernsdorff je nato odgovotil, da bi bil vesel, če bi razorožitvena komisija spravila na svet slona. Požar v bol g. sobranju Sofija, 30. aprila. (Tel. »Slov.«) Davi okoli 4.30 je v sejni dvorani bolgarskega sobranja radi kratkega stika nastal požar, ki se je zelo hitro razširil radi lesenega opaža po vsej dvorani. Slučajno je radi kontakta začel zvoniti predsedniški zvonec, ki je opozoril stražo. Takoj so bili poklicani gasilci, ki so požar pogasili v štirih urah. Velika sejna dvorana je popolnoma zgorela in so uničene vse slike kraljev in kraljic. Stranski prostori so radi obilice vode poškodovani le neznatno. Škoda še ni precenjena. Sobranje je sedaj na dopustu in se sestane zopet sredi meseca maja. Upravni svet starokatoliške cerkve razpuščen Zagreb, 30. aprila. (Tel. »Slov.«) Pritožbo upravnega sveta starokatoliške cerkve proti škofu Kalodjeri je državni svet odbil. Nato je veliki župan po odredbi pravosodnega ministra razpustil upravni svet in upravni odbor starokatoliške cerkve, češ, da sta proti pravilom. Odredil je, da se skliče nova, splošna sinoda starokatoliške cerkve 20. maja pod nadzorstvom državnih oblasti, ki bo ugotovila, katera stranka ima večino, ali Kalod-jerina, ali upravnega sveta. Voiivni aranžer konserativcev umrl London, 30. apr. (Tel. »Slov.«) Lord Voun-ger, znani lastnik pivovarn in sloviti volilni voditelj konservativcev, je danes nenadoma umrl v gledališču, zadet cd srčne kapi. Njemu sc ima konservativna stranka zahvaliti za volilne uspehe leta 1918, 1922, in 1924. Omenja sc z začudenjem, da j? 77 letni mož utnrl štiri tedne pred novimi volitvami in da je bil v zadnjem času že zelo nezadovoljen s sedanjim vodstvom konservativcev. Izredna seja mariborskega občinskega sveta Maribor, 30. apr. (Tel. »Slov.-r) Izredna seja občinskega sveta. Ob napovedani uri je župan dr. Juvan otvoril izredno sejo ter se uvodoma spomnil smrti vojvode Stepanovičn. V kratkem, primernem govoru je naglasil velike zasluge pokojnikove iu pomen velikega vojskovodje za naše osvobojeuje in zedinje-nje. Navzoči odborniki so govor poslušali sloje in proslavili spomin velikega narodnega heroja s trikratnim: »Slava!« Nato se je prešlo na dnevni red: volitev davčnega odbora. Po dolgi debati tn nekaterih brezuspešnih predlogih so bili !zvoljeni v ta odbor: dr. Juvan, ing. Tavčar, Robavs, Tratnik, Gulda, Jančič. Nato je bilo soglasno sklenjeno, da se na finančnega ministra naslovi prošnja, da sc sestavi še ena taka komisija. Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno, ponekod, posebno na zapadu lahne padavine. Nekoliko hladneje. / / aj/e novega Koledar Sreda, 1. maja. Filip in Jakob ml., Marija. Zakaj so glasovali naši naročniki Živahno zanimanje je zbudila naša letošnja velikonočna nagrada. Razpisali smo krasne nagrade za naše naročnike, kot pogoj za upravičenost do izžrebanja zanje pa smo postavili glasovanje, katero izmed šestih določenih ustanov naj obdarimo. Kmalu po veliki noči se je pričelo. Pisma in glasovnice in vprašanja in prošnje so se kar vsipale na mizo našega upravnika. Precej dela je bilo in je s tem, ampak veselja tudi. Med naročniki samimi pa živahna agitacija: »Da boš glasoval za stadion.« 'Če ne oddaš svojih glasov za univerzo, te sploh več ne pogledam.« »Prosim te, spomni se slovenskih kitajskih mi-sijonov tudi ob tej priliki.« In tako dalje. Uspeh vse propagande in agitacije smo obljubili pričeti objavljati s 1. majem. Ker se je na koledarju ta datum pojavil, moramo besedo držati. Izmed oddanih glasov so do danes dobili: slovenski misijoni na Kitajskem 227.950 glasov, slovenski slepci 203.200 glasov, orlovski stadion 194.050 glasov, vseučiliški sklad 181.400 glasov, hiralnice 179.150 glasov, društvo »Zoo-< 75.450 glasov. Besedo tolažbe moramo povedati prijateljem vseh tistih ustanov, ki niso na prvih mestih: Ni šc vse izgubljeno! Mesec maj izkoristite, pridobivajte glasovalcev za te ustanove med dosedanjimi in novimi naročniki. Morda bo pa končna slika izida čisto drugačna. Od vas vseh je t'o Odvisno. omrv Slovenska pesem na Koroškem ■ zim Koncert 150 slovenskih pevcev v Borovljah. B o r o v 1 j e, 29. aprila. V Borovljah so dne 28. aprila t. 1. prvikrat v novi domovini nastopili slovenski pevski zbori na skupnem koncertu, katerega se .je udeležil tudi delegat Pevske zveze. Zastopanih je bilo 11 zborov, in sicer iz Rožne doline, s Podjune in iz okolice Vibskega jezera. Mestna občina Borovi je je v ta namen prepustila Slovencem svojo obširno kino-dvorano, katero so gostje slovenski, kot nemški napolnili do zadnjega kotička. Skupni nastop pevcev (okrog 150 po številu) je bil naravnost impozanten. Tudi posamezni zbori so želi buren aplavz. Koroški Slovenci imajo sijajno organizirano svojo Pevsko zvezo (moških zborov) in opažati je bilo, da so tudi vzorno disciplinirani. Pele so se samo koroške narodne in čeprav ne umetniško na višku, pa tembolj prisrčno. Človek ne bi verjel, koliko bogastva in lepote je v teh pesmih in po vsem razumljivo je, da je koroška slovenska narodna pesem neraz-družno zvezana s koroško domačijo. Iz njih zveni lepota rožnih dolin, zelenih jezer, mogočnih gora, pestrost narodnih noš in vsega narodnega življenja. Pesem je tempo koroškega značaja, je takt koroške duše. Koncert je zapustil v poslušalcih neizbrisen vtis Želimo le, da koroški Slovenci čim večkrat nastopijo s podobnimi koncerti. Tudi v Ljubljani bi jih radi poslušali. Izlet hrvatskih dijakov na Gorenjsko L j u b 1 j a u a, 80 aprila. Te dni je večja skupina dijakov iz Zagreba priredila tridnevni izlet v Slovenijo. Prvotno se je v Zagrebu pripravljalo dvoje skupin za tak izlet na Gorenjsko. Ker pa sta obe skupini določili isti datum, sta se skupini združili ter je cel izlet organiziral ravnatelj konvikta salezijancev v Zagrebu, g. A. Kastelic. Dijaki so se skupno s profesorji od peljali v nedeljo zjutraj iz Zagreba v Ljubljano, kjer so si ogledali Prešernov spomenik, univerzo in tivolske nasade. Z opoldauskim vlakom so se dijaki odpeljali na Bled, kamor so prišli skozi Vintgar. Na Bledu so jih že čakali čolni, ki so goste odpeljali na otok ter potem v hotel Central na večerjo. Z večernim vlakom so hrvatski dijaki odpotovali dalje v Bohinj. S postaje so se takoj odpeljali z omnibusi in vozniki k Sv Duhu in Sv. Janezu, kjer so prenočili. V ponedeljek zjutraj po sv. maši so se gostje napotili peš k slapu Savice. Z večernim vlakom so se nato odpeljali nazaj v Ljubljano, kjer so si danes ogledali še nekatere zanimivosti slovenske prestolice. Zvečer so se vrnili v Zagreb. Dijaki, kakor profesorji so bili povsod gostoljubno sprejeti, zlasti v Bohinju, kjer jim je šel v vsakem oziru na roko g. Ham, hotelir pri Sv. Duhu, ki je goste tudi ljubeznivo pozdravil kot prve letošnje izletnike v prekrasnem Bohinju. Izletniki so bili polni hvale in občudovanja nad krasotami naše zemlje. Želimo, da bi lepe vtise, ki so jih v naši Gorenjski dobili, širili povsod in ob vsaki priliki med bratskim hrvatskim narodom. —ov. Predavanje — četrtek 2. maja — Karla Korancka „3eseti v ^fallisu" v Kinu Matica — ob 20 150 diapozitivov — 1000 m filma Z Orli v Prago! 1. do 8. julija 1929. Proslava 1000 letnice mučeniške smrti svetega Vaclava, državnega ustanovitelja, zavzema celoletni program, v čegar okviru se vrše prve dni julija velike orlovske slavnosti! Jedro teh slavno-sli tvorijo mednarodne tekme zveze katoliških telovadcev. Na te slavnosti gredo tudi Slovenci in Hrvatje. Hrvatski Orli s svojim iprijatelji in 5 škofi potujejo preko Dunaja in Brna, nazaj pa preko Sol-nograda in Ljubljane. Slovenski Orli (ca. 1400 v 2 vlakih), s svojimi prijatelji in pevskim zborom »Ljubljana«, g. škofom dr. Jegličem in komisarjema obeh oblasti in bodo potovali preko Olomuca in Velehrada, nazaj pa preko Judenburga Ln Celovca. V Pragi in celi ČSR izjavljajo prijatelji in ne-prijatelji, sodeč po ogromnem razmahu priprav, da so orlovski dnevi v Pragi 1. do. 8. julija svetovna atrakcija! Nas, katol. Slovence, moro le veseliti da se je čsl. orl. zvezi posrečilo najprej doseči in omogočiti, da se v Pragi v jubilejnem letu CSR in pod imenom sv. Vaclava, ustanovitelja čsl. samostojnosti, vrže mednarodne tekme, nato pa z. veščo in velikopotezno agitacijo v Evropi in Ameriki pridobiti za udeležbo v Pragi številna zastopstva iz celega sveta. Respekt do lega dela in uspeha izražajo že danes v Pragi tudi idejni nasprotniki, ker morajo priznati, da bo to v korist celemu narodu in državi.! Kakor so spodobi, bomo Jugoslovani v Pragi najboljše zastopani: po številu, po organizaciji izleta in po formi tekmovalcev, ki imajo upanje na prvenstvo v najvišjih kategorijah. Zalo bo ne lo izreden užitek zu vsakogar ki bo osebno navzoč pr: zmagah naših Orlov in počaščen iu naše zastave v krogu 20 narodov in pred svetovno javnostjo v srcu Slovanstva, ampak bo vsak izletnik imel ludi sladko zavest, da je pripomogel ■/. udeležbo k velikim koristim našega narodiča in države. V ponedeljek 1. julija po 18. uri odpelje prvi vlak iz Ljubljane, proti polnoči obenem z ljubljanskim drugi iz Maribora. Do ponedeljka 8. julija bomo v Pragi prisostvovali programnim tekmam, javnim nastopom i slovesnostim, ogledovali lepote in zanimivosti mesta, kmet. strokovnjaki vzorni veleposestvi Jen6 in Uhrina ves itd. itd Tudi JOZ ob imela svojo akademijo in »Ljubljana £ svoj koncert. 8. julija v ponedeljek gremo na božjo pot v Staro Boleslavo (kraj mučeniške smrti sv. Vaclava), morda tudi še do znamenitega gradu Karluv Tyn, ali pa deljeno: en vlak sem. drugi tja. Pri ogledovanju Prago nam bodo pomagali zlasti naši visokošolci v Pragi. V ponedeljek 8. julija popoldne okoli 10. ure bomo odpotovali čez Budejovice in Linz do Judenburga na Štajerskem, kjer bomo v času od 4. do 8. zjutraj zajtrkovali, opravili službo božjo in obiskali grobove stotin naših vojakov 17. pp. Vse to seveda v redu in na način, ki ga odobre tamkajšnje oblasti. Po 8 se bomo odpeljali mimo slikovitih Brež skozi krasno, moderno obdelano dolino Krappfeld do Gospe Svete, kjer bomo opravili božjo pot in obedovali (zopet v soglasju z oblastjo); kmetijski strokovnjaki bodo imeli priliko pogledati par gospodarskih naprav v celovški okolici. Ljubljano iti Maribor oStc 4380 Din, zn selsko dostavo pa 5460 Din. — Legrad I—I. Letni redni prejemki: redna plača 10800 Din; izredni prejemki: za brzojav in telefon '60 Din, r:\ odpravo pošte izven uradnih ur 182 Din, doklada 5400 Din. — Radomlje 11—2. Letni redni prejemki: redna plača 8400 Din; izredni prejemki: doklada 4200 Din in nagradil za prenašanje pošte 2400 Din. za selsko dostavo 2964 D. — Velika Loka 11—3. Letni rodni prejemki: redna plača 7800 Din; izredni prejemki: za odpravo pošte izven uradnih ur (82 Din. za nadzorovanje pomožno pošte 360 Din. doklada "^900 Din, nngradn za prenašanje pošte 2000 Din, za selsko dostavo 6708 Din. Službena jamčevinn znaša pri prštuh 1. reda in razreda 1200 Din. II. razreda 1000 Din, III. razreda 800 Din in IV. nr/reda 600 Din. Pravilno kolkovane prošnje s prilogami naj se pošljejo na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani do 6. inaja (929. ie Vreme. 30. aprila ob 8 zj. Ljubljana baroni. 757, topi min. 12, maks. 18, mirno, dežja 0.3 nun. Maribor barom. 754.4, topi. min. 13, maks. 19, jug, popolnoma ob'ačno. Zagreb barom. 757, topi. min. 13, maks. 22, jugozapad, dež. Belgrad barom 759.2, topi. min. 12. maks. 19.5, burja, deloma oblačno. Sarajevo bar ,t. 75S.6, topi. min II, maks. 18, mirno, oblačno. Skoplje barom 763.2, topi. min. 8, maks. 25, mirno, jasno. Split barom. 758.1, topi. min. 14 maks. 18, jugovina, večinoma oblačno. ir Društvo ljubiteljev nemških ovčarjev v Berlinu je sporočilo našemu J. K. S., da pride na binkoStno razstavo psov v Ljubljani gospod C. Katzmair. eden najslarejših in najizkušenejših sodnikov te nasme v Munchenu kot specialni sodnik za npmši.-e ovčarje, ki bodo razstavljeni. Lastniki nemških ovčarjev bodo imeli torej priliko slišati oceno svojih psov iz ust najboljšega strokovnjaka. Pasma nemških ovčarjev je pri ras zeio priljubljena in razširjena, žal pa se izbira živali ne vrši dovolj smotreno in strokovnjaško. Zaradi tega imamo med številnimi nemškimi ovčarji prav malo res prvovrstnih živali Lastniki naj prijavijo za razstavo vse nemške ovčarje, ki imajo rodovnike. kajti razs'ava in prsotnost tako izkušenega strokovnjaka, kot je C. Katzmair. jim bosta nudila mnogo pouka in navodil za nadaljnio vzrejo te pasme. Ker pa nekateri lepi psi nimajo rodovnikov, je J. K. S. odločil, da pridejo tudi taki psi lahko na razstavo, če iih pregleda prej posebna strokovna komisija in jim prizna pravico do vpisa v jugostovansko rodovno knjigo Vse priiave sore-jema Poslovalnica razstavnega odbora, Miklošičeva cesta 20. ie Požar. Laze pri Planini. Dne 30. aprila ob 10 minut čez polnoči je začelo goreti na kav-nikovi parni žagi nad strojnico. Ako bi ne bilo hitre pomoči od strani gasilnega druS'va Laze-Jakovica, bi bila parna žaga Ravnik ob zori vsa v pepelu. Zahvaliti se je požrtvovalnosti gasilcev iz Laz. da so bili tako hitro na mestu požara in preprečili pretečo nadaljno nevarnost. ie Podsu o jih je. Preteklo soboto popoldne se je v tupinolomu cementne tovarne v Splitu dogodila težka nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Utrgal se je breg nad tupinoloniom in podsul tri delavce, ki jih do nedelje še niso mogli odkopati. Pri nesreči sta bila tudi dva delavca težko ranjena. ie Slovenska Matica objavlja: Zaradi nastalih tehničnih zaprek, bo mogoče začeti z razpošiljat-vijo letošnjih knjig takoj po nedelji, 12. maja. Ker prihajajo še vedno vprašanja, ali je pristop za letos Se mogoč in ker poročajo poverjeniki, da si obetajo po izidu knjig še nadaljnjo pridobitev novih članov, je morala Slovenska Matica te okoliščine vpoštevati pri določitvi naklade; zato je pristop še mogoč. Članarina za štiri knjige (dve znanstveni in dve leposlovni) znaša 50 Din. ie Vremenske nadloge v Hercegovini. Hudi zimi v Hercegovini je sledila deževna pomlad, kar dela prebivalstvu dokaj opravičeniih skrbi. Zadnje dni v Hercegovini nepretrgoma dežuje. Bati se je poplav in občutne škode po sadovnjakih, ki so baš sedaj v najbujnejšent cvetju. ie Krški krajevui odbor Rdečega Križa bode nudil obiskovalcem Družabnega večera, ki se bode vrši v dvorani v Krškem dne 4. maja točno ob pol devetih zvečer izreden umetniški užitek. Pri prireditvi sodelujejo: Krški salonski orkester (ponuto-žen), Pevski kvartet; priznani solisti kot ga. Lev-stik-Peršlova, gg. Albert in Gigi Gatsch iz Kostanjevice (tenor in bariton). Poleg drugega je še na sporedu Krylovova vesel- gra »Medveo-snubač«. Ne zamudite redke prilike ter se s svojo navzočnostjo oddolžite prepotrebnemu društvu. Družabni večer se vrši pri pogrnjenih mizah in so vstopnice v pred-nrodaji na razpolago v trgovini g. Hočevarja v Krškem. ie Molociklisti! Glasom uredbe, ki je izšla v Uradnem listu kos štev. 116 iz 1. 1928, morajo vsi vozači motornih koles položiti v tekočem letu izpit. Pripravo za izpit omogoča knjiga Ing. ŠtoJa: »Šofer«, ki jo je založila Jugoslovanska knjigarna, ker najdete v njej v ahko razumljivem sestavku vse potrebno o konstrukciji, delovanju, stregi in motnjah eno in dvovaljnega ter štiri in dvotaktnega motorja; dalje o vžigalni napravi, o uplinjaču, o mazanju in hlajenju, o sklopki, menjalniku hitrosti, o zavorah, kolesih, pnevmatiki, električni razsvetljavi itd. Po-glavje o bencinskih stacijah zanima vsakega moto-ciklista. Zakonski in cestnopolicijski predpisi, katerim je posvečeno celo poglavje, dalje poglavje o pravilni vožnji kakor tudi priključena slovenska tehnična terminologija so za motociklista isto tako važni kakor za avtomobilista. Radi tega, motoci-klisti sezite po tej izbomi strokovni knjigi. Knjiga stane v platno vezana 140 Din ter se jo more naročiti tudi pri g. avtorju, Inž. Jos. Štolfa, Ljubljana, Ilirska 15. ie Jugoslovanska kinološka zveza bo poklonila vsem domačim psom, ki bodo dobili na binkoštni razstavi v Ljubljani odlično oceno, kot vidon in trajen znak te odlične ocene posebne, zelo okusno izdelane ovratnice. Te ovratnice bodo imele napis >0d!ično J. K. S.< Ta novost bo gotovo razveseljila vse gojitelje in ljubitelje čistokrvnih psov, saj bodo lahko ponosni na živali, ki bodo dobile ta zunanji znak odlične ocene. Njih ponos bo tembolj upravičen, ker bodo nastopili kot sodniki zgolj prvovrstni, mednarodno priznani strokovnjaki. * ie OPOZARJAMO cenj. čilatelje »in v restavraciji hotela Miklit nar sproti glavnega kolodvora. * ZAKAJ SE MUČITI, ko pa ni treba? Čez noč naj se perilo namoči v raztopini 'ŽENSKE HVALE, zjutraj pa izpere s SCHICHTOvim TER-PENTINovim MILOm. — Varujte se ponaredb! * OLJA ZA RAZKUŽEVANJE STRANIŠČ, PISOARJEV itd. ima stalno v zalogi tvrdka rChe-molechnadružba s o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. Ravnokar dospele nove poskočne slovenske narodne pesmi na gromofonskih ploščah. — IV. BONAČ, Ljubljana. * LEP SPOMIN na birmo je dobra ura, zlatnina, ki jo kupite najceneje pri Fr. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. * ROGAŠKA SLATINA, najbolj reno-mirano zdravilišče proti boleznim želodca, treves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Najuspešnejše in ceno zdravljenje v maju, juniju in septembru! Zahtevajte prospekte! Pri slabokrvnosti po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO- FERRIN. — Dobi se v vsaki lekarni. M. Zoščenko: Zelo preprosto Kako preprosto je vse na svetu! V naši hiši na primer je stanoval neki Krajuškin. Sprva je bil seveda brezposeln. Šest let. Plačeval je le deset kopejk za kvadratni meter. Nato pa je dobil malo službico. Plače ni imel baš velike, toda za silo se je le preživljal z njo in kar je glavno, zdravnika je imel zastonj. Povedati pa moram, da je imel ta mož grozen značaj. Nemogoč, neznosen značaj. In ako se ta Krajuškin ui pretepal s sostanovalci, je storil to le zato, ker je bil telesno prešibak. Zato pa se je prepiral z vsemi, z vsakim je iskal vzroka za prepire in svojo ženo Jeleno Fedorovno je naravnost razjedal. Uboga žena je končno ušla. Izjavila je kratkomalo v skupščini, da s takim značajem, kot je njen mož, ne more več živeti. Hišno upra-viteljstvo naj ji da kako samsko sobico v kakem drugem stanovanju On pa, Krajuškin, ki je bil tudi navzoč pri skupščini, je poslušal to s temnim obrazom. Končno je rekel: »Radi mene ji le nakažite samsko stanovanje. Priznam, da imam v resnici vražji značaj. Toda proti naravi ne morem ničesar ukreniti. Svojega značaja ne morem izpre-meniti.« Nakazali so ji torej sobo v stanovanju št. 17. Toda Krajuškin jo je tuili tam poiskal, m jo je brez usmiljenja trpinčil. Vsako hišno žival je poteptal z nogo. Iz togote je strgal nekoč časopis s stene. Povedati pa moram, da jp stanoval v naši hiši, baš nad vražjim Kraju-škinom učenjak, neki profesor Hlebnikov. in akoravno je bil to bolj malo omikan in svoje družabne dolžnosti zanemarjajoči človek, je bil vendar dostojen najemnik, ki je plačeval rubelj dvajset za kvadratni meter. In s tem učenjakom se je začel Krajuškin prepirati. In sicer zato, ker je učenjak hodil ponoči po svoji sobi gori in doli z drsajočim korakom. Učenjak pa mogoče ni mogel drugače tuhtati svoja učenjaška dela in je moral hoditi gori in doli. Tedaj je stopil učenjak k Krajuškinu in mu rekel: »Gospod, vas se boje vsi sostanovalci, vi se prepirate z vsemi in iščete prepir z vsakim. In ker imate torej tak prostaški značaj, bi bilo boljše, da se začnete zdraviti, ne pa, da rogo-vilite brez uspeha okoli.« Nato Krajuškin: »Kako, zakaj naj se zdravim?« Profesor, boljševik seveda, pa reče: »Vašemu značaju manjkajo različne sestavine. Toda človek pravzaprav nima nikakega značaja, temveč sestoji človek po zadnjih izsledkih znanosti z 18 funtov ogljika, 9 funtov soli in 3 funtov škroba in iz gotove količine tekočine. Mogoče manjka vašemu značaju škroba in se vi radi tega razburjate.« Pri teh besedah je Krajuškin smrtno pre-bledel in pljunil profesorju za vrat. Po tem dogodku je minilo pol leta. Nekega dne pa je Krajuškin vendar šel k zdravniku. Zdravnik ie preiskal Krajuškina z vseh strani in rekel: »vaši živci so v resnici popolnoma razjedeni od glist. Te gliste moramo izgnati, in potem bo vaš značaj nanovo za-žarel.« Krajuškin se je v rcsnici začel zdraviti. Pil je sama grenka zdravilna zelišča in si je kmalu opomogel. Odebelil se je, dobil je svežo barvo in oči so se mu začele svetiti. Zadovoljen je sto-pai preko dvorišča, pozdravlja! vse ljudi, nikogar več ni zmerjal in tudi časopise ni več trgal s stene. Z ženo se je pobotal. Pred kratkim je obiskal profesorja iu se opravičil za pljunek. Profesor je rekel: »Vedno sem vam pravil, da sestoji človek iz 18 funtov ogljika, iz določene množine soli in škroba. Kakega drugega nepotrebnega značaja pri človeku dosedaj še nismo opazili.« In s tem je bila stvar končana. Sedaj pa, po teh znastvenih dejstvih se zgodi: Grem z mlado deklico na izpreiiod in ona na primer začne zmedeno govoriti: »Oh, tako žalostna sem danes, krizanteme bi...« Tedaj si mislim: »Žc vem. Le govori tako zavito, najbrže ti manjka beljakovin, ali si pa včeraj kaj neprimernega jedla ...« Kako preprosto je vse na svetu! Jens Jorgensen: Sirup Večer se dela. V delavnici stoji suh mož, siv in star; odet je v dolgo haljo in vari strup. Skozi visoka, obokana okna pada medla svetloba na steklenke z mrtvaško glavo. Mož je kemik, ki proizvaja in prodaja ljudem strup. Zunaj je solnce utonilo. Za mestnimi stolpi žari nebo in vsi zvonovi zvone vAve Maria«. Mož preneha z delom in odpre okno. Zamišljen se sprehaja po sobi; zunaj pa pozvanjajo večerni zvonovi... Iz dimnikov se vije črn dim, vali se nad strehami in polni ozračje. Kemik, ki meša strup, mrtnra v poltemo: >8trup! Prokleto se ga boje. In vendar — ali je prepovedano variti strup? Saj je to znanost in umetnost kakor tisoč drugih znanosti in umetnosti. In znanost je zakonito dovoljena. Jaz prodam strup onemu, ki ga hoče kupiti in ne računam niti mrvice več, kakor je vreden. Za svoje delo zahtevam primerno plačilo. Mar je to protizakonito, je nečastno, L\ab\\ana Nočna služba lekarn. Nočno službo bosta vršili: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. Puli na sprehodu »Pufi« je srčkana, kosmata prikazen, ki meri podolgem kakih 40 cm, a od tal do vrha ga bo približno 25cni. Ima kratek, neobrit gobček in majčkene, majčkene očke, ki kakor dvoje tlečih isker gledajo izpod sršečih obrvi. »Pufijev« repek je nadvse zanimiv in živahen. V podjetno, navzgor zavitem loku sledi »Pufiju: na vseh njegovih potih in sta »Pufi« in njegov repek sploh čast in ponos celokupnega pasjega plemena. Čast in ponos pasjega plemena ter nedolžna radost gospodične ščemetove, dvainpetdesetletne samice. Gospodična Ščemetova vzgaja svojega »Pufi-ja« po vseh pravilih koristne pasje higiene, kateri dodaja še izdatno mero lastne pozornosti in iznajdljivosti. »Pufi« spančka na mehki pernici, pije mlekec, zoblje čokolado, sladkorčke in druge sladčice ter tudi hrenovk brez hrena ne zavrača. »Pufis: gre vsak dan na sprehod v varnem spremstvu gospodične Sčentetove. Nedavno sem Sel slučajno za njima po cesti, ki vodi čez ljubljansko polje. Gospodična Ščemetova je z drobnimi koraki brzela pred menoj. Pufija« ni bilo poleg nje. Nenadoma se je obrnila, obstala in s skrbečimi očmi premotri' svojo okolico, nato pa z visokim, skoro prosečin; glasom zaklicala: »Pufiii! Ja, wo streichst du den herum?« »Aha,i sem si mislil, »potepel se je, mrcina.« Kakih trideset korakov od ceste sem na njivi uzrl >Pufija . Pozorno, strumno dvignjenih ušes ia repka je strmel v neko krtiuo, ki se je od časa do časa zganila in se dvigala. Kadarkoli se je krtina zganila, se je Pufi« nekoliko umaknil nazaj, a oči ni umaknil z nje. Očividno je čakal, da bo iz krtine prilezel skrivnostni podzemski grobar. »Aber, Puufl!« Mislite, da je slišal? Kaj 8e! Še zmenil se ni za proseči klic gospodične Ščeme- tove. Grdo in nehvaležno se mi je zdelo to od , ,- . inianiirld »scrkljanegaf sceueta. 5'Pufi, fujl Komm, greva p^if Nič. Puli je strašno neposlušno seme. 't ' V velikih skokih je dirjal proti! »Pufijus lez pelje krasen volčji pes z bojevito' dvignjenimi ušesi. Težko je sopel, a iz gobca mil' je visel krvoločni jezik. >Pufk ga je uzrl, ko sta bila narazen še jedva deset korakov. Bolestno je. zacvilil in jo ucvrl proti cesti, kjer ga je v strahu pričakovala gospodična Ščemetova. Junaško je dvignila dežnik in ga preteče namerila proti >Pulijevemu« sorodniku, ki se je očividno bližal v neprijaznem namenu. ;>Pufi,c brž, brž, teci, beži, te bol« Res, da je »Puli« pobesi! rep v znamenje miroljubnosti, res, da je tekel, kar so ga nesle noge in metal svoj zadnji konec kar postrani toda bilo je prepozno. Volčjak ga je v naslednjim hipu že prehitel,' se sunkoma obrnil in s tako silo oplazil »Pufija« a gobcem, da se je ubožec dvakrat preobrnil po tleh in obležal na hrbtu z kvišku molečimi tačicam i. Volčjak je zmagoslavno renčal in čakal, da se »Pufi« opomore od strahu in presenečenja in ss postavi na noge, nakar bi se bil s »Pufijem« brez dvoma še nekoliko pošalil. Pa je gospodična s presunljivim krikom in visoko dvignjenim dežnikom odločno posegla vmes, omotala »Pufiju« jer-menček okoli vratu in zapovedala: »Ne bosta se iu se ne bosta! Takoj greva domov! Ampak, >Pufi«, si se hudo ustrašil? Revček!« »Pufi« je ves pokoren in plah sledil svoji gOBjK>dinji ter se od časa do časa boječe ozrl nazaj, kot bi se hotel prepričati, ali je nevarnost resnično minula. Volčjak je ostal sam na bojišču, parkral zaničljivo zalajal za .Pulijemi in njeno spremljevalko, nato se pa obrnil proč. * O f Franc Fabian. Včeraj ob pol 4. zjutraj je umrl g. Franc Fabian, lastnik ugledne ljubljanske trgovske tvrdke. Pokojni Fabian je bil v Ljubljani zelo priljubljena osebnost in je kaznivo? Jaz mislim, da ne... Pravijo, da zastrupljeuja na deželi naraščajo in šepečejo, da jaz prodajam strup. Kaj vem, za kaj rabijo strup? Lahko si umi jem roke... Meni ni nič mar, čisto nič! Jaz sam ne bi položil človeku niti bilke na pot... Tako tiho in redno živini kakor menih — svetec. Plačujem davek, doklade mestu in državi; dam miloščino vsakomur, ki potrka na moja vrata. Med mojimi štirimi stenami ni samopašnosti, ni hudobije ... Zelo spretno kuham strupe, toda pri tem sem pošten. Svoj strup prodajam kakor drugi kruh. Eni so potrebni kruha, drugi strupa. Eni se živijo s kruhom, drugi se morajo s strupom. Ne morem pomagati...« To in še drugo je mrmral stari kemik, medtem ko je že padla na zemljo noč. Potem nažge oljnato svetiljko in še dolgo strmi v steklenke z mrtvaškimi glavami... Vleže se k počitku; a sredi noči se prebudi v strahu, da so prišli biriči ponj. In vendar mu vest ui pokazala v spanju trupel onih ljudi, ki jih je njegov strup umoril... Meni, da je nedolžen, obrne se v postelji in spi dalje... Zanj ni paragrafov. + + m a* ^ . Nedelja, 5. maja, Stadion, Dunajska cesta Veliko skakanje konj čez zapreke (Concours hippique) Prvovrstna prireditev. Godba. Krasni konji Začetek ob 3 popoldne Stojišča: 4 in 8 Din — Sedež: 20 Din KOLO JAHAČEV IN VOZACEV ram ZVEČER 2(i namakanji ^Schichtova ŽENSKA HVALA ZJUTRAJ za izkuhavanja šchichtovo TERPENTINOVO MILO i! ! i pa je pranje gotovo i znan kot globoko veren, krščanski mož. V krščanskem duhu je vzgojil tudi svojo družino. Bil je tudi član pevskega društva Ljubljane. Umrl je po kratki, a mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb se vrši danes ob 4. popoldne. Naj mu sveti večna luč! 0 f Franc Turk. Umrl jc po dolgem trpljenju g. Franc Turk, uradnik OUZD v Ljubljani. Pokojni jc bil 38 let star in rodom iz Idrije. Dovršil jc realko v Idriji, nato posečal eksporlno akademijo na Dunaju, pa jc moral 1. 1913. k vojakom, kjer je ostal do 1. 1921. Bil je v ital. ujetništvu in dobrovoljec na Solunu. V vojni ranjen in zaradi naporov je na zdravju prcccj oslabel, tako da je sedaj podlegel posledicam operacije. Bil je dober in vzgleden tovariš, skromen do skrajnosti, pa nad vse ustrežljiv. Blog mu spomin! Njegovim svojcem naše iskreno sožalje! 0 Šelu v slovo. Včeraj je oddal bivši pred-slcjnik davčnega urada za mesto Ljubljano, gos]). Rudolf Strnad, višji davčni upravnik, svojemu nasledniku. uradniške posle in nastopil svoj zasluženi pokoj. Z njegovim odhodom izgube podrejeni mu uradniki in drugi uslužbenci pravičnega šefa in dobrega tovariša. Vsem bo žal zanj, ker je bil v službi točen, vesten ter nepristanski. Vsak, kdor ga pozna, ga ceni in spoštuje. — Akoravno .je do-služil vsojo dobo v državni službi, je po letih še mlad in uspešen delavec. Ni verjetno, da bo sedaj brez dela. Želimo mu, da bi v krogu svoje družine v zadovoljnosli užival dolgo vrsto let svojo i inirovino. A če bo poklican v drug delokrog delovanja. naj žanje obilno uspeha! O Stolna prosveta vabi svoje člane, da so udeležijo pogreba ustanovnega člana Stolne pro-svete: in velikega dobrotnika blagopokojnega g. j?r. Fabiana. Pogreb se vrši 1. maja ob L Zbirališče pred žalnim domom na Krekovem trgu. O Predavanje g. Koraneka z Dunaja, Opozarjamo, da se pred dnevi naznanjeno predavanje ; .lesen v Wallisu . vrši 2. maja ob 8 zvečer v kino Matica iu no kakor prvolno nameravano v dvorani hotela IJnion, dne 3. maja, ki jo ta dan oddana za koncert Glasbene Matice. G. Koranek je Ljubljančanom že znan po svojem krasno uspelem prediranju o Bernskem višavju. Dasiravno g. Koranek predava v nemškem jeziku, vendar no bo to tOljl»f,motilo, ker bo 140 prvovrstnih diapozitivov, ki razodevajo po svoji dovršenosti preda-valeljevuHvprav umetniško pojmovanje alpinske folografij'e,f'Muogočilo sledili, predavatelju korak za korakom. SKioplično predavanje zaključi ca. 1000 metrov dolg alpinski film, ki ga je g. Koranek sam posnel na svojih turah v Oetztalskih alpah. Oglejte si slike, razstavljene pri hrdkah tiorec, Magdič, člite in Krisper. — TK Skala. © Cecilijino društvo sv. Jakoba v Ljubljani olvarja s 5. majem 1929 brezplačni pevsko teoretični tečaj, h kateremu se vabijo osebe obojega spola, ki imajo veselje do cerkvenega petja. Priglasiti se je ustno ali pismeno v trgovini J. Grabnar, Sv. Flori jana ulica 15. O Francosko predavanje v Ljubljani. G. profesor Masset, lektor na univerzi v Belgradu, bo predaval prihodnji četrtek 2. maja ob četrt na 10 zvečer v dvorani Francoskega institula v Narodnem domu. Naslov predavanja: -Verhaeren , največji belgijski pesnik, ki se poslužuje francoskega jezika. člani in prijatelji Francoskega instituta in prijatelji Francije prisrčno povabljeni. O Tržne ccne govejega mesa od 1. maja 1929 dalje: Tržni odsek občinskega sveta je odobril naslednje cene govejemu mesu: 1. vrste: zadnji del s privago 20 Din; 1. vrste prednji del s privago 18 Din; II. vrste zadnji del s privago 18 Din; II. vrste prednji del s privago 10 Din; 111. vrste zadnji del s privago 14 Din; 111. vrste prednji del s privago 12 Din. © Za tekmo psov-jamarjev, ki se bo vršila o priliki II. mednarodne razstave psov ob binko-štili, se priredi v bližini razstavnega prostora umeten rov, v katerem bodo psi-jamarji pokazali svoje sposobnosti v jamarjenju na žive lisice in jazbece. Pričakovati je obilne udeležbe tudi iz inozemstva in bo zaradi tega tekma izredno zanimiva. Posestnike psov-jamarjev poživlja klub, da nemudoma priglasijo svoje pse tako za razstavo, kakor tudi za tekmo. Prijavnice se dobe v poslovalnici razstave v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. 0 Številne tatvine v Ljubljani. Tatovi so se zopet enkrat splašili in pričeli izvrševati tatvine kar lia debelo. Zadnje dni na policiji skoro ni drugih prijav, kot samo o tatvinah. V glavnem sta se sedaj pojavili dve vrsti tatov: prva stika po predsobah zdravnikov ter odnaša, kar je za odnesti, druge vrste tatovi pa vlamljajo ponoči v zidarske barake na robu mestu. Dragocenosti v teh shrambah sicer ne najdejo in se zadovolje navadno s kako delavsko obleko ali pa z oral jem. Tatovi, navadno odpuščeni delavci in okradenci v vseh slučajih dolže tatvin razne Bosance, ki so bili kdaj poprej v isti službi. Vlomljeno je bilo zadnje dni: v barako stavbenika Matka Curka v škrabčevi ulici. Tat je odnesel le 150 Din vredno jopico, last nekega delavca; dalje v shrambo orodja tvrdke inž. Dedek na Dunajski cesti. Tat je pobral dvema delavcema več obleke v vrednosti 530 Din; vlom: ljeno ie bilo ludi v barako zidarskega mojstra Ivana Kozamernika v Rožni dolini. Tat se je zadovoljil 7. zidarskim orodjem, vrednim 100 Din. Daljo je neki tat iz skednja na Ižanski cesti odpeljal 1300 Din vredno kolo, lasi mizarskega pomočnika Josipa Kušarja. — V predsobo zdravnika dr. Alojzija Zalokarjii v Maistrovi ulici št. 0 se je splazil neznan lat iu odnesel lepo 20 Din vredno suknjo. — Drugi lat pa je iz predsobe zobolelmika Ilinka Frankenn v Vodmatu odnesel 450 Din vredno suknjo, v kateri pa je bil še dragocen 900 Din vreden ustnik. V vseh teh slučajih so tatovi neznani. * 0 11LZ KLOBVia:, dtonske »ti moihc, kemično čisti i n lika tovarna JOS. ItEICH. Izvršitev c 31 urah. O URE zu birmo. F. Čuden, Prešernova 1. LIH m iluHTE in tekočino za odstranitev istega na dkg samo v drogeriji A. Kane sinova, Ljubljana, Židovska nI. 1 Maribor KOPALIŠČE NA FELBERJEVEM OTOKIJ I. i)ela za gradnjo impoznntnega kopališču na Felbcrjcvem otoku so že razpisana. S teui se. bliža nučrt zu gradnjo omenjenega kopali« šču, o katerem smo že lansko leto purkrut poročali. svoji reulizueiji. Tozadevne načrte je na podlagi treh nagrajenih načrtov izdelal mestni gradbeni urad, ki je v svojem ! >nil>i-nucijskcm projektu povzel glavne ter u i jj/ro-zitejšo momente in motive iz predloženih noči tov. V zinislu tega načrta se bo gradilo na severnem delu južne polovice Felberjevega otoku dvonadstropno upravn- poslopje, ki bo v svojem sredn jem delu zidano, v oboli rok ivih na lovi in desni strani pa postavljeno i/, d.-sk. V srednjem delu bo med drugim tudi upraviteljevo stanovanje, mogočen vestibul. okrepčevalnice itd. V levem rokavu bo okoli °0 separatnih kabin za moške, v desnem rokavu pa ravno toliko kabin za ženske. Bazen tega pu bodo nu obeh straneh tudi skupne slnčilnice (za moško posebej in ženske posebej). Vhod v notranjost poslopja sc bo uredil na ta način, du nekopalei sploh ne bodo prišli v nikako stike; s kopalci, ampak jih bo vodila pot naravnost na južni del poslopju, kjer se bodo v obliki teras razprostirali restavracijski prostori, opremljeni s posebnimi zložljivimi sedeži. Odtod sc bo nckopulcem nudila pestra slika: živahno vrvenje in žnborenje v treh bazenih. Največji ba/.eu bo meril 50 krat 50 in bo namenjen kopalcem. Nahajal so bo proli južnejši strani, ob strani pa sc bo postavil skakalni stolp v višini 10 metrov; ob stolpu bodo ob straneh ter \ višini 5 oziroma 5 metrov prevesilo deske, odkoder se. bodo lahko uveljavljali manj drzni ter izve/bani skakalci. Manjši bazen (19 krat 27) je namenjen nckopalccm, opremljen ob straneh z drčami, najmanjši pa (19 krut H) deci. Pred vstopom v bazen se bo mogel vsuk kopalce pripraviti nu svoje ?bu- zenovunjet s primerno pršno posvetitvijo. ... □ Vozniki in kolesarji... Brezobziren kolesar je priletel v Smetanovi ulici v devetletnega štelana Potočniku, ga podrl na tla in jo nato v divjem tempu odkuril. Deček je dobil poškodbe nu glavi in čeljusti. — Na vogalu Aleksandrove in Cankarjeve ulice je prišla 5" letna znsebniea Elizabeta Lorbcr pod voz, nutovorjen z opeko, ter si pri tem zlomila levo nogo pod kolenom. — Pred trgovino Koruzi ju u) Aleksandrovi cesti pa je delovodju Konrad 1'., ki je brzel nu kolesu, prevrnil devetletnega Frica Štiperju, ki jo pri padcu dobil lažje poškodbe. □ Z delovnega trga. Delo dobi jo preko tukajšnje Borze dela: '■< čevljarji. 50 lilupcev, 12 viuičurjcv, 10 majorjev, I vrtnar. I cirkulurist. 2 clektromonter ja, 1 mlinar. 2 opekarja, 8 rudarjev, več vajencev (natakarske, čevljarske, sedlarske, kotlurske. mizarske iu tapetniške; obrti), 20 kmečkih dekel. 18 kuharic, 15 služkinj, -t sobarice. 2 postrežnici, 5 hotelskih kuhinjskih pomočnic, 5 poslužiiiee. 2 natakarici. 2 kuharici k orožnikom, I vzgojiteljica. 2 otro-šk; vrtnarici, 2 šivilji ter 2 šiviljski va.jenki. — Iskalo je delo v času od 21. do 27. aprila 515 oseb; prostih je bilo 118 službenih mest, delo j ; dobilo 97 oseb, odpotovalo pa 29. Q Sluvnostno akademijo so nameravali prirediti bivši socialisti včeraj v veliki union-ski dvorani. Policija pa jc prireditev zubra-nila iu se vrši akademija \ soboto zvečer. □ Oblastni komisar dr. Josip Lcskovur je ob priliki smrti velikega vojskovodje Stepami Stepanoviča poslal vojnemu ministru sožuluo brzojavko. □ Slavnostna zadušil icu se je vršila včeraj. na dan obletnico lnučeniškc smrti hrvaških velikanov banu Petra Zrinjskegu in kneza Krsta Frankopuna v tukajšnji stolnici. Mašo zadušnico je daroval mestni župnik Moravče. Slavnostnemu rekvijemu so prisostvovali pre-vzvišeni knezoškof dr. Karlin. mestni poveljnik general Spasič, mag. svetnik Bodošek /a mestno občino, upravitelj tukajšnje carine Bogiuir, K ra j ne zu Prosvetno zvezo in člani odbora tukajšnje Matice Hrvatske. Rekvijemu so sc udeležili tudi nekateri šolski zavodi s profesorskimi in učiteljskimi zbori na čelu. Na vseli šolali se jo tudi vršila na dan obletnic«; inučeniške smrti obeli velikanov primerna proslava s poučnimi predavuuji. □ Za šolsko mladino se vršijo v tukajšnjem uiiionskem kinu posebne popotdunske predstave Device Orleanske in sicer 2. maja ob U, 5.—5. maja pu od 15—17. Cene "i—H) Din. Pogoj: udeležba vsaj sto obiskovalcev, ki jih je trebil predhodni) prijaviti v pisarni Prosvetne zveze na Aleksandrovi 6. □ Klub slov. kat. tiknd. starešinstva ima jutri ol) 20 sestanek \ dvorani Zadružne gospodarske bunkc. □ »Devica Orleanska -, ta grundiozni film, ki prikazuje triurni' Iraneoski- svetnice, se predvaja od 2. do 5. maja v unionskeni kinu. Zu članice Krščansko ženske zveze se predvaja film 5. unija ob 10. Pri obisku najmanj slo oseb se dajo posebna popoldanska predstavil ol) znižanih cenah. • □ Pri Devici Moriji v Brezju se vrši v nedeljo 5. maja slovesna blagoslovitev velikega novega zvona, ki ga je vlila tukajšnja tvrdka »Zvonoglus«. Cerkveni obred blagoslovitve bo izvršil presvetli škof dr. Ivan 'loniažič, čigar svečani sprejem bo ob pol 9 pri Devici Mariji v Brezju. Opozarjamo, du vozijo avtobusi k Devici Mariji v Brezju od pol osmih pa do I poldcsctih ter od pol 12 do 15 s posta jališču na I kralju Petra trgu. U Vojni oškodovanci imajo 5. maju ob 15 v mali dvorani Narodnega domu sestanek, na •katerem poročajo člani deputacije o uspehu nedavno intervencije glede vojne odškodnine v Belgradu. □ Ni ga menda Mariborčana, ki se ne bi udeležil velikega pevskega koncerta Maribora« dne 5. maju v veliki unioiiski dvorani. Sodelujeta gospa Pavlu LoV.šetova in g. Nerulič. U Posestno giban je v p-rcteklciu mesecu zaznamuje sledeče spremembe: Princ Leopold iu Marija i/ Konjic sta kupila od Lešnika Josipa in Marije v Pob rež ju hišo Ceste na Brezje 85 /a 106.500 Din. — Poscstniea Jožefa Javnik \ Mariboru je kupila od zascbiiice Kli/.c Tomn-zio hišo v Priucipovi ulici 4 za 60.000 Din. — Kamer Franc in Julijami sla kupila od Fabi-jana Vladimirja iu Gizch; hišo v Belgrujski 8 za 100.000 Din. — Marija Gctzl, zascbnica i/. Ljubljane, jc kupila od Franca in Jnlijunc Kurner hišo v Belgrujski 8 za 25.000 Din. — Cenovefu Vogrin. zascbnica, jc kupila od Ane Vogrin hišo nu Koroški 47 za 80.000 Din. □ Policijski komisarijat razglaša, da je vsako praznovali je I. ma ja znbranjeno ter du bo policija vsak najmanjši poskus morebitnih provokacij z vso energijo zatrla. Hudi tega so prebivalstvo opozarja, du se vzdrži morebitnih izgredov ter da se takoj oddalji od dotičnega kraja, da nc bo čutilo neprijetnih posledic, ker so za ta slučaj dobili varnostni organi najstrožja navodila. Službujočim stražnikom se morajo vsi brezpogojno pokoriti: tudi se bo v zinislu izdanih navodil postopalo proti službujočim stražnikom, ki ne bi vršili svoje službe z zadostno energijo. □ »Železničar« in Delavska politika.- zaplenjena. Majski številki obeli imenovanih listov. ki se tiskutii v Mariboru, je drž. pruvil-uištvo zaplenilo, ker vsebujejo nekateri članki mesta, ki zbujajo ni:žnjo proti obstoječemu državnemu redu. □ V Maribor sta prispela včeraj vicegu-verner Narodne banke g. Andriju Radovie in g. viccdirektor Novukovič. Pri obeli se je zglu-silii deputacija nekaterih tukajšnjih gospodarskih organizacij in deputaciju Narodne odbrane. □ Mandat občinskega svetnika Eržena razveljavljen. Veliki župan je po naročilu notranjega ministru obvestil mestnega župana g. dr. Juvaiia, da se razveljavlja mandat občinskega svetniku Eržena, ker ni voljan položiti predpisano prisego. □ Intercsantun časopisna kampanja je v Mariboru nastala o tem. uli nuj bi sc napravil blizu kolodvora, tam kjer si; Mcljska cesta izpod železniškega viadukta steka v Aleksandrovo, nov večji trg, ali se ne bi. Kakor je znano, je zdaj na dotienem mestu Vlahovičcvo posestvo z pozuatimi nizkimi hišicami — spredaj ii'.i cesti je bilo majhno živinsko sejmišče oziroma stajališče — in vso to je podaljšanju Aleksandrov e ceste, od frančiškanov sem prihajajoče, v Meljsko cesto, na poti, tako du se zdaj v Melje mora okoli oglu, v tem, ko bi se čez posestvo lahko prišlo naravnost pod viadukt. Ena onih dveh hišic jc zdaj že podrta (druga sc inni kmalu podreti), a g. Vluhovič pu ima stavbno dovolcnjo za gradnjo nove hiše zu dve nadstropji že v rokah, torej — be-atus possidens — iu za novo hišo so kleli že izkopane, rudno, da se prej živa duša ni nu to spomnila, pa seveda, prostor se jo odprl šele. ko so hišico podrli — hišica je. prej razgled zakrivala, a zdaj pa sc je kur naenkrat pokazalo, da je Mcljska cesta prava pravcata podaljšana Aleksandrova in neki hudoimišnež jc hitro zručunul, da so Mariborčani dozduj okoli Vlaliovičevega ogla v Melje in i/, njega nare-jali vsuk dnn po tri sto tisoč korakov po nepotrebnem. torej vsak dan okoli 250 km poti zabadava, za kar se je zapravilo na lelo po 200 parov čevljev ali okoli 50.000 Din nc ručlinši dangube in moči. Resnejšo strun predloga za napravo trga nu onem delu Vlaliovičevega posestva pu je, poleg prometnih, stnvbinskih (dvigneujc polulne rento in grudenju hiš) in estetskih ozirov ta. da bi na zaželjencm novem trgu, kjer se čisto blizu kolodvora steka skupaj pet ali sest jako prometnih cest in potov, iultko postavil spomenik kralju Petra I. Osvoboditelja — misel, ki je v resnici vredna vsega uvuževaiija. ker se spomenik prej ali slej gotovo postavi, pa zn take uaincne ni v Mariboru nili pravega prostora, a tu pa bi bil za lo kakor nalašč. y Kvartet Zika koncc.rtiru v Celju jutri, 2. maja ob 8 zvečer v mestnem gledališču. — Vstopnice zu koncert sc dobe v knjigami Go-ričur in Leskovšek. Veljujo dramske ccne. — Kvartet izvaja sledeči spored: I. Vuclnv Piehl: Godalni kvartet il-dur: Allegro. Arioso undan-tc, lili poco presto. 2. Bolnimi) Martinu: Godalni kvartet: Modcrato. Allegro vivnee. Andante. Allegro m it non troppo. 5. Dvoržuk: Go-dalni kvartet c-dur: Allegro. Poeco adugio e molki cantubilc. Schcrzo. Allegro vivo, Finale vivacc. — Nc glede nu svetovni sloves kvarteta že spored sam nudi poln užitek. Z, zadovoljstvom toliko ugotovimo, da vlada zu koncert vsestransko zanimanje. J? Porok«. Danes zjutraj se poroči v celjski župni cerkvi časnikar g. Iludo Pečnik. urednik Nove. dobe«, z gdčno Pavlo Gručncrjcvo i/, Celja, čestitamo! iS V prisilno delavnico je te dni romal 5{) letni Viulrcj Kom/.i ju iz Mostcencga pri Mu-koluh. Bil je žc enkrat prcdkaznoviin radi zlo- činu težke telesne poškodbe in trikrat radi prestopku tatvine. Te dni je odsedel šest mesecev težke ječe, ki mu jih je prisodilo celjsko okrožno sodišče radi tatvine iu vlačuganja. V Stari Grndiški bo skozi tri leta lahko premišljeval svojo grehe. J3 Na ime tovariša jc skušal goljufati. Koncem februarja jc bilo. ko je \Ve.stcnov delavec Karel V. kupil od iukusanlu'munulaktur-no trgovino Ogrizka v Guhcrju obleko za 650 Din. Domenila sta se, dn bo Karel plačeval kupnino v tedenskih obrokih. Vse bi bilo prav in v redu, če bi Karel nc bil naenkrat, s plačilom obrokov prenehal in — kar jc glavno — če bi bil povedal inkasunlu svoje pravo ime. Rekel pii mu jc, da se piše Ivan K. ter da jc. iz Vojnika domu. Ko je tedaj Karel prenehal s plačevanjem obrokov, čeprav je plačal, še le 210 Din. je šel trgovec v VVestenovo tovarno iskat. Ivanu K. mesto pravega dolžnika Karc.la. V tovarni je res tudi našel Ivana, ki jc seveda bil kuj začuden mul obiskom trgovčevim. Trgovec sam je uvide!, du mu Ivan ni ničesar dolžan. Po opisu pravega dolžniku so pa Karla vseeno iztuknili in je seveda Kure! doma ta ni s Frankolovcgu nekje. Sedaj Karel prizna, da sc mu je zahotelo cenene obleki; iu du je bolel trgovca potegniti. Kajpak da obljublja, da bo nadaljuje obroke v redu in točno plačeval. sss Vince.nci.jeva konferenca imu duucs zvečer ob S v navadnih prostorih svojo redilo sejo. & Pozor pred giilovimi potniki! Dne 13. t. m. se. jc /.glasil pri pekovskem pomočniku Albertu S. nepoznan trgovski potnik in povedal, da zastopa Ivrdko S-.liipper na Dunaju. Albertu je ponudil v nakup razno elegantno perilo po izredno nizki ceni. In je Alberl res naročil dve moški srajci, ki naj bi slali po dogovoru Din 300, ter dvoje moških spodnjih hlač za Din 290, v katero cene bi naj bila uračunaua Judi že carina. Te dni pa jo Albert prejel od tvrdke •/, Dunaja naročilni list, glasom katerega prejme le eno srajco in ene spodnje hlače z«t navedeno vsoto in mora še plačati 103.20 Din carine Celjska policija .je pred kratkim aretirala žc dva potnika navedene tvrdke, očividno pa se klatijo šc vedno po Sloveniji in love lahkoverne kupce. 0 Cvetice prodajajo iu beračijo. Z nastopom pomladi sc jc na celjskih ulicah pojavila c\:!n juta otrok iz okolice iu deloma tudi iz me-si. , ki berači po hišah iu javnih lokalih na ta način, tla ponuja mulovrcdno cvetje v nakup. So to navadno skupim; 2—-1 otrok. Tuka skupina iiiiii lo en šopek, dobro veiloč, da tudi tistega ne bo nihče kupil in jim tak šopek potem služi pred vsakomur v dokaz, da ne beračijo, temveč Ic cvetje prodajajo. Če jih vprašaš, kako in kaj. znajo spretno pripovedovati o materi, ki ie domu bolna, o očetu, ki sicer dela v tovarni, pa vse zapije itd. Čeprav gre v večini slučajev ia približno resnično podatke in so lake družine res vredne in potrebne podpore, vendar je ta način beračenja z ozirom na odgojo otrok treba obsojati. Dcca sc že v mladosti uuvu ja pridobivati denar brez dela in velikega truda. In i i. ostane in odrasli so navadno postopači. Skrbmi in vestna mati ludi v resnični bedi ne bo pcšiljala otrok na ulico. Lc dobro stori otroku, kdor mu odreče podporo. 45 delavcev odpuščenih Vrhniku, 50. aprila. V čera j, 29. aprilu je vodstvo Kotnikove par-keturne nu Verdu pri Vrhniki, ki jo last g. Josipu Lenarčiča, razglasilo delavstvu sledeče: Opozorilo! Slišal sem, da moje tovarniško delavstvu ni zadovoljno s sedaj obstoječimi razmerami v tovarni in se zbira na poziv neodgovornih ljudi v svrho organizacije zu skupili nastop proti meni. Kdor izmed mojih delavcev ni zadovoljen, s sedanjimi razmerami, nuj si poišče drugod kruha. Josip Lenarčič, I. r. Ko so danes prišli delavci kot običajno ob sedmih zjutraj nu delo. so bili odklonjeni, ako iu podpiše vsak posameznik neke izjave. Pred časom jc namreč nek delavski strokovni list pisni o razmerah v tovarni in mizernili plačah delavstva. Od delavstvu si; sedaj zahteva, de se izjavi, da dotični članek ne odgovarja dejanskemu stanu in du sc delavstvo :■ njim lic strinja. Ker je v seli 45 delavcev podpis lake i/.javc odklonilo, so bili odpuščeni. Delavstvo so jc mirno vrnilo na svojo domove, obenem pu o postopanju obvestilo Delavsko zbornico v Ljubljani kot svojo razredno zastopnico. Belokranjski vinski semenj Metlika, 25. aprila. Vinski vzorčili sejem, ki sc jc vršil dne 24. t. 111. pri Treh faruli v Rosainicah, se j' obnese! zelo slabo. Kupcev ni bilo. pa tudi tisti, ki so bili. niso imeli nikakegn veselju, da bi vino kupili, dasi ni bilo predrago. Najboljša vina so držali po 7 Din. Cena se je gibala od 5 do 7 Din. lo vendar ni pretirani) za tako dobra vina. osobito ako pomislimo, da (rtu še vedno zelo dvomljivo kaže. Ob teli prilikuh se vedno bolj vidi potreba po Vinarski zadrugi, ki bo zboijšuiu prehod viustvu. Ob iej priliki je bilo ludi predavanje g. obl. referenta Kureta o vinogradništvu. Udeležili so se sejma tudi gosp. I ravnatelj iz Grnta ing. Podgomik, upokojeni vinarski nadzornik g. Gambač, ing. clr. Polja-nec, srczki poglavar iz Črnomlja. Sejem je bil pod dobrim vodstvom g. načelniku VI) A. Bn-jukn. Prišli so pa vsi do prepričanja, kakor že gori omenjeno, da sc ne izpluču prirejati vinskih sejmov, ker se zdi. da vinogradniki vino i preveč ponujajo, pa vinski trtfovci nalašč tišec s cenami uuvzdol. Od strani VL) je bilo z vsem dobro preskrbljeno in lepo urejeno od početkn do konca, povabljeni so bili vsi znani kupci, in vse prirodne ugodnosti in prevozna sredstva na razpolago. Metlika, 30. aprila. j Vinski sejem v Beli Krajini. Vinski sejem se jc: v ršil pri Treh farah dne 24. aprila in so bila navzlic neugodni jeseni razstavljena zelo dobra vina. Cene s^> bile 6—7 Din, vendar razen ene kupčije se niso sklenile druge, ker --o kupci ponujali nižje cene. Samo to je bil vzrok delnemu neuspehu. Sejem je priredila vinarska podružnica v Metliki s podporo obl. samouprave ter je dovolila ne samo svojim članom, ampak tudi drugim vinogradnikom, da so razstavili svoja vinu. Čeravno je bil tu se- j jem izključno gospodarska prireditev, so ho- i teli to nekateri strankarsko izrabiti, kar je razvidno iz dopisu v »Jutru«, v katerem se jo metliški dopisnik tega lista obregnil ob nekatere ter jih indirektno obdolžil strankarskih izjav. Dopisnik je najbrž hotel s tem izbrisati mučni nastop nekega gospoda i/. S., ki je med sejmom držal demagoški govor o zatiranju kmetu in poudarjal druge vzroke neuspeha sejma kakor novo trošarino, kraj sejmu, konkurenco južnih vin vsled favorizirane prevozne tarife, vsled česar je železniški prevoz vina iz Splitu, oziroma Reke cenejši kakor i/ Metlike, ter dajal krivdo ljubljanskemu oblastnemu odboru, da ni hotel razveljaviti te tarife. Čeravno je dobro vedel, du oblsatni odbor tega ne bi mogel doseči, je to večkrat ponavljal, vsled česar so nekateri na to reagirali in ga pozvali, naj govori bolj stvarno. Dopisnik jJu-tra« imenuje tc ugovore neprimerne izjave«, čeravno dobro ve. da so bili ti ugovori le popravek hote izraženih govornikov ili neresnic. Med vsemi obiskovuvci sejma, razen štirih so-rojakov govorniki, je napravil ia govor silno slab vtis. ker so vsi dobro vedeli, v kako svr-lio je bil ta govor obdržali. Celo gospod Gč., ki ga omenja dopisnik, je predlagal predsedniku, da odvzame besedo govorniku, kar pa g. predsednik ni storil i/, prevelike lojalnosti. Med razstavniki vin je bilo 22 članov pred meseci ustanovljene vinarske zadruge. Ker je pa bilo mnogo vinogradnikov, ki se še niso vpisali v zadrugo, se je porabila ta prilika ter so jih povabili, uaj vstopijo v zadrugo in sicer vse, ne glede na to. kaj so bili pred nedavnim časom. Raztolmačili so se jim pogoji /a vstop v zadrugo. Po dopisniku je to seveda bahava in enostranska agitacija. Dopisnik in oni trije sodrugi. ki so mu pomagali sestaviti omenjeni dopis, sami sebi niso verjeli, ko so napisali, da na j se pozabi v go podarskem področju, kake stranke se jc bilo*, ker, ako bi bili oni to pozabili, ne bi sestavili tega dopisa in dol-žili druge tega. kar jc njihov sodrug storil in ne bi delali ovir, kakor so jih delali do sedaj novoustanovljeni vinski zadrugi. Spomenik vojnim padlim sc po zaključnih ogledih za prostor postavi pred kaplanijskim poslopjem, nasproti cerkvi. Načrt se je znatno spremenil, lc bistven del: Kristus, ostane nespremenjen. Celoten spomenik bo sedaj kapelica, ki bo v kras ondotnemu okolišu. Slovesno blagoslov Ijenje je po sedanjem vidiku določeno na nedeljo 23. junija. Obenem s spomenikom se bo gradil ludi javni vodovod, če sc bo od merodajnih strani moglo dobiti podporo. Da je vodovod za ta kraj več kot nujno potreben, bi bilo odveč pisati. Sinrt. V celjski bolnici jc umrl zdraviliški ko-čijaž Vinko Nežniali. Bil jc nadvse vesten uslužbenec iu nad 30 let v zdraviliški službi. MURSKA SOBOTA. Poštno uslužbenstvo v M. Soboti bo prvo inajevo nedeljo priredilo na Glavnem trgu tombolo, katere dobiček se bo uporabil za bolno tovariše in njihove svojce. Pridnim poštarjem želimo, da bi jim tombola kar najbolj uspela. Finžgarjevi »Strici«. Veliko kulturno delo vrše naše prekmurske »Novine«, dasi se je »Jutro« že nekajkrat spodteknilo nad njihovim nivojem. S svojimi ]>odlistki hoče urednik seznaniti naše ljudstvo, ni imelo prilike, da bi spoznalo slovenske književnike. za najboljšimi slovenskimi pisatelji. Dozdaj ie predstavilo našemu ljudstvu že Prešerna, Jurčiča, izpod čigar peresa je objavilo v prekmurščini »Sosedovega sina«, Levstika (»Martin Krpan«), Iv. Cankarja (Odlomki iz »Mojega življenja« in iz »Podobe iz sanj«), sedaj je na vrsti naš največji ljudski pisatelj Fr. S. Finžgar, čigar »Strici« so v današnji številki »Novin« začeli izhajati v prekmurščini. Ljudje so s tem delom zelo zadovoljni. Konj lce Dopis Brežice ob Savi Ljudska posojilnica v Brežicah, a 1. majem prične poslovati novo ustanovljena Ljudska posojilnica. Začasno se je nastanila v prvem nadstropju mestnega župnišča. Novi posojilnici na-čeljuje uslužn in ugledni g. Franc Lipej v Brežicah. V načelstvu in nadzorstvu so nadalje še premožni posestniki iz mesta in okolice. Posojilnici se obeta najboljši procvit. Novo posojilnico pozdravljamo in ji želimo, da bi se njen plemeniti namen preskrbeti preprostemu ljudstvu cenen kredit brez vsakega izkoriščanja v polni meri posrečilo. — Nova posojilnica bo obrestovala vloge po izredno ugodni obrestni meri. Pri njej kot zadrugi z neomejeno zavezo je denar popolnoma varno naložen. Zato priporočamo novo posojilnico vsem našim prijateljem na Posavju. Cepljenje prašičev. Začetkom meseca maja se bo vršilo običajno zaščilno cepljenje prašičev | /.oper rdečico. Lastniki prašičev naj prijavijo do 30. aprila na občini koliko prašičev želijo dati cepiti. Ptuj Glasbeni trio »Harmonija«. V Ptuju živi- | mo v času velikih koncertnih prireditev. To je navdušilo ludi Iri domače znane glasbenike, ki so sklenili osnovati svoj komorni Irio: klavir, 1. in II. vijolina. Trije umetniki opozarjajo občinstvo na ciklus svojih javnih prireditev, katere bodo v kratkem objavili. Zastopana bo posebno klasična komorna muzika. Trio »Harmonija'; bo ludi na po- | seben način negoval slovensko in slovansko glasbo , in gledal seznaniti podeželsko ljudstvo z isto, zato prireditve ne bodo samo v ozkih krogih mestnega občinstva in velikih dvoranah, temveč na deželi med širokimi masami kmečkega ljudslva. SV. MARJETA NIŽE PTUJA. Novoustanovljeno prostovoljno gasilno društvo ima v uedeljo 5. maja veliko slavnost blagoslovitve nove brizgalne, ki bo ob 15. Sodelovala bo lastna godba na pihala. Ker ie čisti dobiček namenjen v Habavo potrebnega gasilnega orodja, sc vsi najvljudneje vabijo. V slučaju slabega vremena se vrši slavnost 12. maja. ORMOŽ Kaj obeta sodno drevje! Kakor nudijo vinogradi žalostno sliko, tako razveseljiv jc pogled na sadno drevje. Vse se raz v i ja v najlepšem redu in ako ne bo pozneje večjih vremenskih nezgod, sinemo upati zelo dobro sadno letino. Kakor hitro zašije toplo solnce, bodo j drevesa v polnem cvetu. Smrtna kosa. Zadnji čas sc je v mali župniji Svetinje začela sinrt prnv 'pogosto oglašati. Tekom nekaj dni je zahtevala kar štiri žrtve. Prva ie bila Marija Majerič, ki je dočakala visoko starost 86 let. Za njo se je ločila od tega sveta Marija Kavčič. Pokojnica je pri blagoslavljanju novih zvonov ku-movala enemu zvonu. V soboto je pa velika mno-fica naroda spremila k zadnjemu počitku 72 let-nega Jurija Novaka iz Libanje. IJmrli je bil v vsej okolici upoštevan,? osebnost. Dolgo vrsto let je bil župan. Pri blagoslavljanju zvonov je tudi on ku-moval enemu zvonu. Komaj je bil Novak pokopan, se je že zopet oglasil mrtvaški zvon. Umrla je neka žena v Zerovincih. Rogaška Slatina Božja služba se prične v zdraviliški kapeli Sv. Ane na praznik Vnebohoda ob 0 uri. Florjanovo praznujejo naši gasilci kot vsako leto prvo nedeljo maja, letos 5. maja, s sveto mašo pri Sv. Križu. Po sv. maši sc vrši v prostorih hotela »Pošta« občni zbor. Čebelarska zadruga za konjiški okraj priredi v nedeljo dne 5. majnika ob 10 celodnevni poučni tečaj pri čebelnjaku g. nadzornika proge R. Bajca na konjiški postaji. Čebelarji, člani in nečlani, pridite in privedite s seboj še druge, ki se zanimajo za to kmetijsko panogo. Predavatelj je gosp H. | Peternel, predsednik zveze čebelarskih podružnic ' za mariborsko oblast. V nedeljo dne 26 majnika | se vrši enak tečaj pri čebelnjaku g. šol. uprav. J. j Časla v Žičah. i Trbovlje Krščansko socialno delavstvo napravi danes izlet na Sv. Planin kier bo ob ') sv. maša. ' ... u r&S štvenega doma. Vuuljeni so tudi drugi liaši prijatelji. Šmarniee. ludi letos se bodo vršile smnr-nice v farni cerkvi ob pol 8 zvečer. Tudi sedaj bo pel na koru mladinski zbor, ki se je lansko leto tako priljubil občinstvu. Trpinčenje živine. Dne 25. aprila ob 7 zvečer so trije gonjači gonili iz Laškega preko Hrastnika v Trbovlje več krav za tukajšnje mesarje in preka-jevalce. Eno teh krav. ki ie bila breja, je kupil Božič Jaka na sejmu v Št. Jurju že 24. aprila. Pri gonji je izgubila žival parkelj na nogi, ter vsled tega in napora opešala in na razpoku na Ostrem padla. Druga krava-klobasarica je bila namenjena mesarju Jcs. Plevčaku. Tudi ta je padla na razpotju pred Fricem. Na kravi je bilo videti ležke rane. Obe kravi sta bili od gonjačev trpinčeni in pretepani. Nato pa so obe pustili ležati na mestu. Klobasarica je tam poginila. Proti gonjačem, ki so živali krvavo ranili in jih nato pustili ležati, je vložena ovadba. Poginulo kravo je odpeljal konjač. Ljudstvo, ki ie vse to videlo, se je zgražalo in se čudilo, da je danes še kaj takega mogoče. Zato je res potrebno, da se napravi v tem slučaju svarilen vzgled. Št. Jernej na Dolenjskem Izseljevanje. Ker je izseljevanje v Kanado zaprto, oziroma število omejeno, se odpravlja čez 30 fantov in mož v Francijo. Zadnjih par let se sploh opaža, da ljudje trumoma zapuščajo domovino in le redki so, ki jim tujina nudi to, kar pričakujejo. Za pogodbeno poštarico je imenovana gdč. Marica Udvanc z Ježice. Moste pri Ljubljani Baraka na Kodeljcveni. Kdo bi si bil kdaj mislil, da bo baraka nn Kodeljevem poslala celo javna zadeva, ki ne bo zanimala samo neposredno prizadetih temveč bo razburjala vso občino z občinskim odborom vred ter prišla naposled v časopise (SI. N.). Lastniku se je posrečilo vzbuditi v večjem delu občinstva sočutje in iz tega kovati kapital za uspešen boj proti oblasti, ki zahteva odstranitev barake. Pristransko poučena javnost se zgraža in ogorčena obsoja občinsko upravo z Zupanom vred, kakor bi leta namenoma povzročala sedanjemu lastniku neprilike in škodo. Zato se nam zdi potrebno pojasniti na podlagi nktov vso zadevo, da se bo videlo, da niso krivci tisti, v katere se zdaj meče kamenje. Barako je postavilo vojaštvo med vojno in ni bila zgrajena v stanovanjske namene. Po vojni je prišla v last lastnika zemljišča. na katerem stoji. Na vsem Kodeljevem ni bilo nobene stavbe. Po vojni je pa zrastla okoli barake nova naselbina dvodnižinskih hiš in vil, med katere pa baraka prav nič ne spada. Baraka je enonadstropna. Notri stanuje osem družin in ž njimi vred — kakor so dognali sosedje — od stenic do podernn vsemogoče živali, ki rade spremljajo človeka. Do najnovejšega časa baraka ni imela pravega stranišča in greznice, in kako primitivno je v taki hiši, si lahko vsak misli. Toda stanovalci hiše se niso prav nič zgražali ob vseh nedoslatkiii, zgržati so se začeli sosedje, ki se l>oje tistih živali. ki bi se rade preselile k njim, bolj kakor se jih boje oni. ki živijo ž njimi pod isto streho. Lansko leto so se začeli sosedjp zbirati in pripravljati na naskok na barako, da bi jo odstranili in pokončali tisti strašni mrčes, ki jih vznemirja. — 13. julija so se obrnili z utemeljeno vloeo na županstvo in 10. julija je občinski odbor sklenil, pozvati lastnika, da se baraka odstrani, ker je bila postavljena brez stavbnega dovoljenja in nikakor ne odgovarja stavbnim, zdravstvenim in ognja varnim predpisom. Lastnik, oziroma njegov upravitelj so jn pa pritožil proti sklonu občinskem odbora in da bi pritožbo bolj okrepil, je pritožil izjavo najemnikov, — katero je upravitelj sam sestavil in pisni. — češ dn so s stanovanji zadovoljni itd. Pritožbo je glavarstvo zavrnilo kot prepozno vloženo. Ker se pa baraka le ni premaknila, so se sosedje oglasili znova zdaj tudi pri glavarstvu, a zadnji naskok so napravili dne 8. aprila z vlogo na občinski odbor. Med tem časom je pa baraka dobila novega lastnika, ki je pnč moral vedeti, kakšna usoda je namenjena baraki. — ako pa ni bil obveščen od prejšnjega lastnika, to pač ni bilo tair od njega — in ta se je. obrnil z novo prošnjo na občinski odbor, ki jo je pa odbor zavrnil in županstvo je ilnlo i7.nova naloe barako odstraniti, županstvo torej nikakor n; iz lastneea nagiba za-počelo vojno proti baraki na Kodeljevem. Opozorjeno pn na nedostatke, jc moralo tako postopati. Res je, da bo 7. odstranjenjem barake osem družin brez stanovanja, kar je najmučneiše pri tej zadevi in ž njimi sočustvujemo vsi, sočustvovati pa moramo tudi s tistimi, katerih zdravje je ogro- RADIO NA ŽELEZNICAH. Kanada je pri vseh vlakih, ki imajo seboj restavracija voz, vpeljala tudi radio vagon. Zvočnik na koncu voza oddaja nevvoorške programe tako glasno, da je tudi pri ropolu, ki j»a povzroča drveči vlak, lahko poslušati. Razun zvočnika pa je poleg vsakega sedeža tudi par slušalk na razpolago. Zvečer in ponoči je sprejem seveda močnejši in boljši kakor tudi izbira programov raz-novrstnejša. Nič manj kot 76 transkonliuentalnih vlakov ima to udobno napravo. Da je sprejem brezhiben in aparati vedno v redu, za to skrbi uslužbenec, Iti je dodeljen vsakemu »radio-vlaku«, in ki mora poznati vse oddajne postaje ter vedeti kdaj je bolj primerno zvezali zdaj s to, zdaj z ono oddajuo postajo. Zanimivo je, sprejem zasledovati pri vožnji skozi predore ali pa preko čelezniškiii mostov. Večinoma je sprejem ob takih objektih mnogo slabejši, so pa dnevi, ko ne nastano tudi tu nobena motnja. Brzojavne linije in električne naprave v bližini proge istotako motijo sprejem, toda pri hitri ž-nji te motnje hitro izginejo. MIHALYJEVO DALJNOGLEDANJE. Ze 14 dni sem so poslušalci na berlinskem valu (Witzleben) slišali v odmorih zlasti od 13—13, 30 poseben šum, kakor bi udarjal neki stroj. Gre za oddajne poskuse državne pošte s Te-horskim daljnovidnim sistemom iznajditelja Mihama, ki so pokazali doslej na ' ' se zadovoljivo uspehe. Merjenja so podala r ...r :•> uravnan je frekvenčnega Iraku v iznosu '. 00 Hertzov. Oddajali se torej dado brez motnje dragih valov filmske slike z dobrini, jasnim sprejemom. Poskusi se nadaljujejo. Pričakujemo torej lahko v dogiednem času uvedbo domačega kina, ki bo prinašal noleg filmov tudi direktne prenose oseb, gledaliških prizorov kakor tudi predvajanj znanstvene in poučne vsebine. (I, F. P.) ' * Čudna prepoved. V Avstraliji imajo zakon, ki p.epoveduje muzikalične nastope v gostilnah, hotelih in drugih javnih lokalih. Edino pokrajina Nova Južna Valeška je od tc postave izvzeta. Ker pa imajo v Avstraliji že v slehernem hotelu radio sprejemne aparate, je vlada lastnikom javnih lokalov sporočila, da je sprejem dnevnih, športnih in drugih sličnih vesti pač dovoljen, vsake vrste glasba pa strogo zabranjena. Hotelirji morajo imeti človeka nastavljencgu nalašč, ki mora paziti, kdaj oddajna poslaja oddaja glasbo in kdaj ne. Prej ali slej pa bo morala vlada uvideti, da jc laka prepoved nesmiselna ter naredbo času primerno prilagoditi. e Koranlar (Balantiču, ki se je bahal, da ima radio-aparat): E. pojdi se solit s takimi starimi rečmi. Kadio, to je že nekaj starega.: Balantič (začuden): »Raj, radio naj bi bila stara reč? Saj se pred nekaj leti še nikomur niti sanjalo ni o njem.? Korantar: j Kaj pa da ne! Pred sto in še več leti so ga že poznali. Kako pa bi sicer mogla nastati pesem, katero so že naši pradedje peli: Ti- ri-di-radio, ti-ri-di-radio.« * Dva profesorja sla sedela v kavarni ler se menila o svojih raziskavanjih. >jaz sem kopal v Pompejih ter med drugim našel tudi konec bakrene žice. Iz tega sklepam, da so že pred dvatisoč leti poznali brzojav,.. je dejal eden izmed profesorjev. Drugi pa ni smel zaostali za prvim ler se odrezal: »Jaz sem pa raziskaval v Atenah ter nisem ničesar našel. Iz tega sklepam, da so že stari Grki poznali brezžični brzojav.« BOTRI! Ne peljite birmanca v gostilno, ampak v prodajni oddelek Radio Ljubljana. Radijske motnje v Avstriji kaznjivc. Iz avstrijske republike prihajajo poročila, o uvedbi strogih odredb proti motnjam radijskega sprejemanja. Tako n. pr. je mesto Salzburg že prccl nekaj meseci izdalo strogo naredbo proti medicinskim aparatom visoke frekvence. Podobno odredbo je izdalo poštno in brzojavno ravnateljstvo v Linzu proti reakcijskim aparatom pri čemer sc sklicujc na zakon o brzojavu, ki določa za prestopke denarno kazen do 000 šilingov (3.200 Din). Za izsleditev reakcijskih aparatov navaja naredba posebne mere. Prizadeli lastniki radio-aparatov se pozivajo, da ovadijo poštnemu ravnateljstvu vsakega lastnika reakcijskega aparata, ki jim je znan, ali ki bi ga slučajno cdkrili. Istočasno jc odredil tudi mestni magistrat v Linzu, ženo zaradi nesnage itd., ki postane lahko kotišče kake epidemije, kakoršne smo v občini že imeli. Pomisliti pa je, da jc od barake le par korakov do mesta, kamor se vsekakor lahko zanese še hujši vrag kakor so stenice. O milosrčnosti, s katero se hoče delali javno mnenje, bi lahko tudi kaj navedli n nimamo namena lastniku kaj škodovati. Ribnica Županski tečaj sc jc vršil v nedeljo, dne 28. aprila v Ribnici za ribniški sodni okraj. Tečaj je bil jako dobro obiskan: I JO županov in občinskih odbornikov ter drugih, ki se zanimaj*) za občinsko upravo in gos|k)darstvo, je vztrajalo pri tečaju štiri ure. Predavali so g,ur. oblatili komisar dr. Natlačen, ravnatelj oblastnih uradov dr. Logar in ntajor Julij Lampič kot vojaški strokovnjak. Obravnaval se je zakon o cestah, nameravani davek na vozove, uredba o okrajnih blagajnah, domovinski iu tthbžni zakon, vojni zakon itd. Govori, polni tehtne in za vsakega občana važne vsebine, so bili prava visoka šola za funkcijonarjc občinskih samouprav. Vsi udeleženci so izjavljali željo, da bi se še večkrat vršili taki prepo-trebni tečaji. Hvaležni so g. oblastnemu komisarju, ki je priredil tečaj, kakor tudi vojaški upravi, ki je dala nn razpolago svojega strokovnjaka. Občni zbor Rešetarsko zadruge, v kateri je organiziran ribniški krošnjar, je pred par dnevi poleg običajnega poročila podal še zares uspešno delo zadružnega načelnika g. škuija v prilog malemu domačemu obrtniku, ki se preživlja •/. napornim delom doma, a še večji del v Avstriji in sedaj počenja tudi v Italiji. Novi davčni zakon določa za lcrošnjarje davek 60 Din. Ko krošnjar dobi kroš-njarsko knjižico, mora takoj plačati davek, in sicer se je doslej računal 12 Din temeljni {isti davek, ua da med 10. in 24 uro, t. j. v času glavnega oddajanja radijskih programov, ne smejo delovati električne naprave ki motijo radio. Izvzeti so samo nujni slučaji zdravniške pomoči. Pod to naredbo spadajo visoko frekvenčni električni aparati za masažo, rontgeniziranje in elektro-medicinski diather-mijski aparati. Lastniki ostalih električnih, z motorji ali prekinjevalci delujočih aparatov pa morajo svoje naprave primerno opremiti, da ne povzročajo motenj. Programi Radio-Liubliana: Sreda, 1. maja: Opoldanski program odpade. 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 Pravljice, pisatelj Milčinski. -- 18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskernik. — 19 Srbohrvaščina, prof. Mazovec. — 19.30 Joli. Straufi: Cigan baron, prenos iz nar. gledališča. -22 Poročila in časovna napoved. Četrtek, 2. maja: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Jonny jazzband. Vmes ob 17.30 Nekaj besed k 200-letnici rojstva ruske carice Katarine Velike, govori g. dr. K. Capuder. 18 Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina. — 18.30 Razvoj letalstva od prvih početkov do danes, dr. Rape. — 19 češčina, g. Novak. — 19.30 Zdravstveno predavanje: Rak na maternici, ga. dr. Soss. — 20 Pevski večer g. Batističa, konc. pevca. — 21 Konccrt Radio orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved. Petek, 3. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 Primerjajoče veroslovje, vseuč. prot. dr. Ehrlich. — 18.30 Gospodinjska ura, gdč. Krekova. — 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Iz glasbenega svela, dr. Vurnik. — 20 Prenos koncerta pevskega društva »Maribor« iz Maribora. — 22 Poročila in časovna napoved. Drugi programi s Sreda, 1. maja: Belgrad: 12.10 Plošče in poročila. — 12.45 Koncert Dvorakove glasbe. — 13.15 Poročila. — Popoldne: Prenos iz saborne cerkve. — 17.10 »Mali mož«, novela za otroke. — 19.55 !laydn: Sedem besed Kristusovih, izvaja slov. godalni kvartet. — Zagreb: 13.15 Plošče. — Pravljice. — 17.30 Koncert — 20 Prenos iz Prage: Simfoničen konccrt. — Praga: 11 Koncert. — 12 Koncert. — 16.30 Koncert godbe na pihala. — 17.35 Delavski 1. maj v radiu. — 18.30 Zborovski koncert tipogratov. — 19.30 Šport. — 20 Simfoničen koncert Dvorakova glasba. — 22 Kcncerl vojaške godbe. — Stuttgart: 12 Pro-menadni koncert. — 15 Za otroke. — 10 15 Koncert. Koncert. — 19.30 Zborovski koncert. —, 20.30 Priljubljene uverture. — Torouse: 13.45 Ihstrumentalni koncert. — 21.30 Koncert. — Bern: 16 Orkestralna glasba. — 16.30 Za otroke. — 19.30 Delavske pesmi. — Katovice: 16 Plošče. — 17.55 Prenos koncerta iz Varšave. — 20.30 Večerni koncert orkestra. — 21.35 Literatura. - Rim: 13 Trio. - 17.30 Orkester. - 20.45 Verdi: Othello, opera. — Berlin: 16.30 Igra za mladino. — 18.10 Tehnična kramljanja. — J9.'55 Predavanje o brezžič. prenosu slik. — \X'agner: Uverture iu predigre, nato plesna glasba. — Dunaj: 10.30 Koncert pevskega zbora delavskih otrok. — 11 Koncert simfoničnega orkestra. — 15.30 Orkester: plesna glasba. — 17.30 O Krasinovi ekspediciji. — 18 Pesmi. — 19 Recitacije delavskih avtobiografij. — 20.05 »Balada o mestu«, igra; nalo večerni koncert. — Milan: 11.15 Plošče. — 12.20 Kvartet. — 13.35 Jazz. — 16.30 Otroško petje. — 17 Jazz. — 20.30 Lahka glasba. — 22 Lahka glasba. — Buda-pest: 9.15 Koncert vojaške godbe. — 12.05 Koncert ciganske gedbe. — 20 Koncert, solopetje, klavir in čelo; nato koncert ciganske kapele. — 23 Plošče. Celrtck, 2. maja. Belgrad: 9 Prenos iz Saborne cerkve. — 20.30 Predavanje o brezžičnem lelegrafiranju. — 21 Recitacije. — 21.40 Nemška književnost. — 21.30 Poročila. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 17.30 Koncert. 19.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 21.40 Lahka glasba. — Praga: 11.15 Plošče. — 1Z30 Koncert. — 16.30 Popoldanski koncert. — 17.55 Mladinske igre in šport. — 19.15 Tetmayer: •Ksiadz Piotr«, igra. — 20.15 Pomladna glasba. — 21.30 Pomladna poezija. — 21.45 Zvezde v maju. — 22.20 Plošče. — Stuttgart: 16 Koncert. — 18.45 Zdravstveno predavanje. — 19.15 Kako najdeni svoj poklic. — 20 Konccrt pihalnega .orkeslra; nato pestiti za lutnjo. — Toulousc: 13.45 Koncert. — 14.30 Orgle. — 21.30 Orkester. — 22 Petje. — Bcrn: 16 Koncert. — 19.30 Naravoslovna kramljanja. — 12.15 Klabund: XYZ, igra. — 21.20 Koncerl. — Katovice: 12.40 Koncerl za mladino. — 16 Mladinska ura. — 17.55 Koncert iz Varšave. — 20 Večerni koncert iz Varšave. — 21.15 Literatura. — 23 Plesna glasba. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Instrumentalni in vokalni koncert. — 20.45 Koncert simfoničnega orkestra. — Berlin: 15.30 Kako se ozdravlja jecljanje. — 17 Konccrt. — 20.05 Klabtmd: XYZ, igra. — 21.30 Mandolinski koncert; plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda. — 16 Kvartet Silving. — 17.25 Orient v glasbi. — 17.50 Recitacije. — 20 Velik zborovski koncert; orkestralna glasba. — Milan: 11.15 Plošče. — 12.20 Kvartet. — 13.25 Jazz. — 16.30 Otroško pelje. — 20.30 Puccini: La Boheme, opera. Budapest: 9.15 Konccrt. — 12.05 Koncert tria. — 16 Pevska šola s pesmimi. — 17.40 Orkestralni koncert. — 20 Igra. — 22.25 Koncert vojaške godbe. katerega so prišle še razne avtonomno doklade. Po novem pa bi se naj vzelo temeljni davek 60 D, kar pa bi pomenilo petkratno zvišanje doklad samih. Ponovnim intervencijam načelnika Škuija pa je uspelo, da sc je leios, ko že ni reguliran davek po novem zakonu, tudi za lcrošnjarje obdržala dosedanja osnova 12 Din. še važnejše pa je to vprašanje glede hišnega (najemninskega) davka po novem zakonu. Organ finančne kontrolo v Ribnici je popisoval hiše krošnjarjev, ki naj se vse uvrslc v hišni kataster kot hišo obrtnikov. Toda ni se upoštevalo, da so ribniški in kočevski krofinjarjji v glavnem kmetici, katerih glavni posel je kmetijstvo, n krošnjarjenje nostalen zaslužek. Po ponovnem razjasnjevanju in posredovanju po g. škulju pa sc ie končnoveljav no določilo, da krošnjarji-kmetiči ne spadajo v hišno najemninski davek. Navdušeni vzkliki in bučno odobravanje v polni dvorani ob poročilu oprostitve davka je bil izraz iskreno zahvale našega malegn domačega obrtnika. G. Škulju za njegovo očetovsko skrb kol tudi zahvala preudarnemu razumevanju davčnih instanc, ki upoštevajo življenje siromaka. Hvala jim! Ker se naš krošnjar boji, da ne bi novi obrtni zakon okrnil ali celo uničil njegove večstoletne krošnjarske pravice, je predložil g. Škulj osebno velikemu županstvu in ministru g. dr. Mažuraniču spomenico, ki kaži razvoj in potrebo naše domače obrti, vse naše krošnjarske pravice v raznih odredbah in zakonih prejšnje in sedanje države in prošnjo, da se islo ohranijo v novem zakonu, kajti če se okrnejo te pravice doma. kako naj obdrži nas mali obrtnik pravice v Avslriji in Italiji, kjer se mu jih .ie pridobilo v trgovinskih pogodbah. VpraSanje krošnjar jenja s suho robo pomenja eksistenco celih vasi v ribniški in sodraški dolini — tisoče: marljivih slovenskih družini Občni zbor jo potrdil člnne v starem prepričanju, da je skrb za njih interes v skrbni roki. Sedaj pa se krošnjarji razpršijo na vse strani naše države, Avstrije in Italije! Veliko srečo 1 Vera m kultura PIJ XI. POLJSKI KATOLIŠKI MLADINI. Poljaki imajo zelo lepo prospevajočo katoliško organizacijo za moško mladino: Zjednoczenie Mlodziezy Polskicj. Pij XI. je poslal le dni kard. Hlondu obširno pismo, v katerem izraža svojo radost nad to organizacijo. Papež piše med drugim: Mladeniči imajo od Boga prav posebne darove, ki ,So pripravili, da se sodobna družba znova pridobi za božje kraljestvo: njihova vera je iskrena, njihova plemenita smelost vedno pripravljena za dejanja, njihovo hrepenenje išče in stremi vedno za najvišjimi in naj plemenitejšimi ideali. Prav to pripravljenost mladine, da objame in poveliča evangelske ideale, ima cerkev pred očmi, ko jo vabi v katoliško akcijo, zavedajoč se, koliko more mladina doprinesti pri obrambi in razširjanju vere.« Poteni opozarja papež katoliško poljsko mladino na njeno vzgojno in apostolsko poslanstvo in izraža svoje upanje, da bo bistveno sodelovala pri obnovi krščanskega življenja v njemu »znani in dragi Poljski«. N0V01MEN0VANI DUBROVN1ŠKI ŠKOF 1>R. CAREVIČ. Dr. Josip Mardja Carevič, novoiinenovani duhovniški škof, se je rodil lela 1883. v Metkoviču T Dalmaciji kot sin preprostih staršev. Gimnazijo ije dovršil v Splitu kot gojenec tarok. škof. semenišča. Leta 1903.' je prišel na »Gerinanicum« v Rim; promoviral je za doktorja modroslovja in teologije. Leta 1908. je bil posvečen v mašnika in se naslednje leto vrnil v Split, kjer je postal aktuar škof. kurije in ekshortator, potem pa katehet na trgovski šoli. Leta 1912. je bil imenovan za stolnega vikarja, leta 1917. za kateheta na drž. realki in duhovnega vodjo v škof. semenišču. Nato je moral v vojuo službo, a leta 1918. se je vrnil v Split in prevzel katehetsko službo na realki in duhovno vodstvo v semenišču. Leta 1924. je bil imenovan za kanonika in nato za stolnega župnika v Splitu, na katerem mestu je ostal do svojega imenovanja za škofa. — Dr. Carevič je bil v teku vseh teh det duhovni vodja mnogih verskih organizacij, zvest sotrudnik Ilrv. katoliškega gibanja in Katoliškega tiska, pospeševatelj zadružno - gospodarskega in socialnega dela. Dubrovniška škofija je njegovo imenovanje z radostjo pozdravila. boji so se vršili le ua skrajnih mejah krščanstva, dočim je živel glavni del krščanskega ljudstva pod zanesljivim vodstvom papežev in krščanskih kraljev. Počasi se je klerus ločil od lajiškega sveta, kar se je simbolično izražalo v tem, da se je leča, ki je začetka bila le malo višja od ostalih cerkvenih sedežev, postavila v vedno večji razdalji nad ljudstvom. S tem se jc moč in vzvišenost duhovniške oblasti vedno bolj poudarila. Misijani med pogani so postali izključna naloga klera, krščanski laiiški svet je prispeval le še z miloščino. Proti koncu srednjega veka so se prikazala prva velika nasprotja v krščanski družbi srednjega veka, koje propadanje izpolnjuje tretjo veliko periodo cerkvene zgodovine. Kake dalekosežne posledice bo imela reformacija ali tudi doba filozofskega racionalizma v sredi 18. stoletja (prosvetljenstvo) za vse kulturno življenje zapada, o tem se tedaj ljudem še niti sanjalo ni. Treba je bilo še zmagoslavnega pohoda materializma v 19. stoletju, da so se ljudem oči odprle. Nekaj let šele je, odkar smo vstopili v četrto fazo krščanstva, v kateri ne gre toliko za to, da se povrnemo k staremu in ustvarimo organizacijo, temveč gre za to, da si osvojimo nov, za nas izgubljen svet z novimi sredstvi apostolata. Katoliška akcija je katoliška ofenziva. Duhovni-štvo samo ne zmore več nepreglednih in neizmernih nalog dušnega pastirstva. Kakor v prvih krščanskih stoletjih se danes katoliški lajiki pozivajo k apostolatu. Katoliška akcija lahko prenovi obličje zemlje, je najpomembnejše gibanje, kar jih je v cerkvi nastalo v zadnjih stoletjih. Šport Concoilrs hippiquc dne 5. maja v Ljubljani. Kolo jahačev in vozačev Prestolonaslednik Peter priredi prihodnjo nedeljo ob 3 popoldne na Stadionu ob Dunajski cesti veliko nagradno skakanje konj čez zapreke. Po pripravah je soditi, da bo to ena najzanimivejših prireditev v letošnji seziji. — Kot jezdeci sodelujejo U .i odlični gostje iz Hrvatske, med njimi tudi dame. — Program obsega: 1. nagradno lovsko skakanje lahke kategorije: 9 raznih zaprek višine 0.90 m. — 2. veliko nagradno skakanje težke kategorije: 10 zaprek do višine 1.10 m. — 3. Lov za trakom. — 4. Tekmovalno skakanje v višino: zmaga dotični, ki skoči brez napake najvišje. Zapreko se povišuje po 10 cm do 1.50 m višine in po 5 cm preko te višine. — Obeta se, da bo ta konjska prireditev zelo zanimiva, ker je prijavljenih 20 najboljših jahačev iz Zagreba, Čakovea in Ljubljane. Med drugim omenimo ruskega konjeniškega kapetana Dudiškina, ki je že dobil več kot 50 nagrad za svoje i/.borno skakanje; skakal bo s tremi zelo dobrimi konji. Izvrsten skakač je tudi kapetan naše konjenice Boris Gor-batowsky, ki ima tudi že dokaj nagrad in pride tudi s tremi konji. Nadalje moramo omeniti gosp. Riharda WoIffa ier podporočnika Mariča, oba izvrstna jahača. — Interesantno je, da se te konjske konkurence udeležita tudi dve dami iz Zagreba in sicer ga Angela pl. Femen ter grofica Margot Balogh-Draškovič. Grofica Draškovič bo skakala s tremi konji. Gospa je izredno dobra .jahačica in je že na težkih tekmah dobila nagrade. Tudi naši domači jahači pridno trenirajo, kar se vidi vsak popoldan na Stadionu, kamor prihajajo že sedaj ljudje gledat. — Predprodaja vstopnic v trafiki »Union« na Miklošičevi cesti in Sever v Selenbur-govi ulici. Cene: sedeži 20 Din, stojišča 8 Din, vojaki, dijaki in otroci p« 4 Din. Sodeluje godba Dravske divizije. Ker je pričakovati navala, naj občinstvo pride predčasno. SK GRAFIKA : SK SVOBODA. — Danes ob po 15 se odigra na igrišču SK Ilirije trening-tekma med gori imenovanima kluboma. SK Svoboda zavzema trenutno vodilno mesto v Ib razredu, dočim je Grafika vodilna v II. razredu. O dobri formi SK Svobode pričajo njeni uspehi napram ljubljanskim prvorazrednim klubom, katerim je prav opa-sen nasprotnik. SK Grafika pa vedno bolj kaže, da se bo moralo tudi z njo računati v bodočih sezonah. Njeno moštvo sestoji iz igralcev, ki so se z uspehom udejstvovali že v drugih klubih in predstavljajo danes zelo resnega nasprotnika. V pred-lekmi nastopi SK Natakar proti rezervi Grafike. Predtekina se prične ob 3. Obe tekmi se vršita le v slučaju ugodnega vremena. »Turistovski klub Skala« vabi vse svoje člane ha skioplično predavanje Karel Koraneka, dne 2. maja 1929 v elitnem kinu Matica ob 20. 1400 LETNICA MONTE CASSINA. Znameniti benediktinski samostan Monte Ca-ssino, ležeč južno od Rima ob Via Latina, praznuje letos štirinajststoletiiico svojega obstoja. Ta samostan je v teku stoletij postal matica vsega zapadno-krščanskega redovništva, ognjišče globokega verskega življenja, umetnosti in znanosti. Iz njega ie izšla cela vrsta papežev in škofov; še večje je bilo število cerkvenih in svetnih knezov, ki so hodili semkaj iskal duhovne tolažbe in razsvetljenja v težavnih nalogah ali pa zajemat iz zakladov znanosti in umetnosti. Med temi je tudi Pij XI., ki to v svojem jubilejnem pismu posebej omenja. 1400 letni jubilej Monte Cassina je dogodek, ki se tiče vsega Kulturnega sveta. Dne 29. aprila so se začele jubilejne slavnosli, ki bodo trajale teden dni. Monte Cassiuo jc ustanovil sv. Benedikl približno leta 529. Tu je sestavil svoja mojstrska redovna pravila, temelječa v evangeljskem duhu in plemenitih starorimskih predanjih. Tu je tudi po-, kopan s svojo sveto sestro Školastiko. Že leta 581. so Langobardi samostan porušili, a čez 150 let ga je opat Petronax zopet sezidal in leta 748. ga jc papež Cahauja blagoslovil. Leta 884. so prihrumeli Saraceui in pregnali menihe, ki so sc mogli vrniti šele leta 815. Poslej je imel samostan na zunaj mir in je niogel neprekinjeno vršiti svoje poslanstvo. V srednjem veku jc preživljal notranjo krizo kakor drugi samostani, a že leta 1504. se jc začela obnova; Monte Cassino z grobom sv. Benedikta je postal znova žarišče krščanskega duha in kulture. — Sedanji papež Pij XI. želi, da bi se v misijonskih deželah v prvi vrsti snovali benediktinski samostani, ki naj bi bolj z zgledom nego z neposrednim misijonskim delom pridobivali in vzgajali katoliški cerkvi novih zvestih sinov. večje uspehe Italijanov. Angleški sodnik Gray je vodil igro nadvse sigurno. Gledavcl, ki jih je bilo 40.000, so se obnašali prav športno. 90.000 gledav-cev je pa gledalo zmago liolton Wandcrerjev nad Portsmouthom 2 : 0, med njimi tudi angleški prestolonaslednik. Angleška reprezentanca bo nastopila 20. maja proti Spancem v Barceloni, s čimer bo otvorjen tamošnji stadion. Poleg drugih pričakujejo v Barcelono ludi Jugoamerikance, in sicer v prvi vrsti Argentince in Uruguayce. Uruguayci so se zadnjič v Berlinu lako divje obnašali, da je sodnik zahtevat pri Fifi kazen zanje. Turneja njih kluba Rampla Juniors v Nemčiji je imela sledeče zaključke: proti Tennis Borussia 1 : 0, proti Ham-burger Sport-Ver. 2 : 4, proti Fran-kfurlu 3:1.— Razmerje 24 : 0 so dosegli Francozi v rugby-tekmi proti Nemcem; seveda pa 24 : 0 ni to, kar bi bilo pri nogometu — se drugače šteje. Borba se je vršila v Parizu. Tam imajo sedaj izbornega zastopnika v plavanju, Tarisa: 100 m prosto 1 : 02.4. 200 m 2 : 17.2; na kratke razdalje se zmeraj bolj približuje Ame Borgu, čigar evropski rekord n. pr. na 200 m je 2 : 16.6. Ilolandka Braunova je plavala 100m hrbtno v 1 : 21.2. Američanka Helena Willsova, prvakinja v tenisu, je prišla v Evropo; z njo je prišla Edita Cross, ki tudi izvrstno igra. Lacoste zopet igra, in Tiidena je Hunter zopet premagal. V borbi za Davisov pokal je Češkoslovaška igrala proti Avstriji 3 : 2 ter se prerila s tem v drugo rimdo. Na bojnem polju ležila sedaj Švica in Avstrija, Portugalska pa niti nastopila ni. Te dni nastopi v Atenah Jugoslavija proti Grčiji. Če zmagamo, pridemo v drugo rundo, kar bi bil že zelo velik uspeh. Velik uspeh je dosegla 17 letna Američanka Smilhova, ki se je sama vozila v aeroplanu neprestano skoz 26 ur in 21 in pol minute. Z letalom lirei motorja se je povzpel Nemec Kronfeld 2225 m visoko (višina našega Stola). Od aeroplana prehajamo na avtomobil. Ca m p b e 11 je pri svojih poskusih dosegel 351.631 indiciranih kilometrov na uro. dobrih 20 km manj kot je Segraveov svetovni rekord. Poskusil je nato daljše razdalje in je vozil 5 km s hitrostjo 339.499 km. 5 milj pa s hitrostjo 341.108 km. Drug Anglež, R. Don, je prevozil 200 efektivnih kilometrov s hitrostjo 185.557 km, 200 milj pa s 186.619 km. Tretji Anglež, Storey, je dosegel z motornim kolesom pri Dunaju hitrost 183.7 km. Angleški časopis »Daily E.xpress<: zahteva, naj tudi Anglija osnuje športno ministrstvo, kol ga imajo Francozi. Francoski atlet Rigoulot je slalno v dobri formi; obojeročno potegne vselej 130kg, sune pa 170 kg. Nekoliko manj, 162.5 kg. je ob neprostem doprsnem dvigu sunil Dunajčan Ilipfinger. Dunajske športnice so povabljene za 12. maja na lahkoatletske tekme v Bologno. Tzboren zastopnik lahke atletike je Amerikanec Simpson; 1(M) y je pretekel v 9.5, 200 y v 20.6. Maratonski tek 42 km pri Ameriškem mestu Boston je dobil Milcs v 2 : 33 : 00.8. Do konca letošnjega leta bo število atletov v Ameriki naraslo na 8 milijonov; nad 7 milijonov jih je že. Ameriška splošna lahko-atletska zveza in Vseučiliška športna zveza sla sklenili mir. Dempsey pa ne more bili pri miru in neprestano kaj snuje. S Fugazzijem skupaj bosta zgradila v New Yorku veliko športno areno, kot konkurenco proli Madison Srjuare Gardeaiu. i»Mušniku<" Pladnerju sta brzojavno ponudila 15.000 dolarjev, če hoče vojevali v New Yorku tretji boj proli Genaru. V 3. rundi je premagal Jim Maloney O' Kellyja. C a r n e r a , si je v nedeljo priboril diskvalifikacijo; boril so je v Leipzigu proti Die-nerju in je takoj v začetku borbe izjavil, da ga je le-ta pregloboko udaril. Pristopili so sodniki in so rekli, da to ni res; udaril ga je bil na pas. Car-nera je pa trdil, da je res, in je stokajoč letal med vrvmi oljoli. Nato so ga diskvalificirali, občinstvo mu je pa priredilo dolg žvižgalni koncert. Človek in paragraf Pravdar, ki odvetnike ljubi in sovraži odvetnike. Venomer se pravda Matic, za vsako malenkost prime človeka, teče k odvetniku, razodene se mu verno —• pa gre zadeva na sodnijo. Matic biva v Mariboru ter se je tamkaj skregal menda že z vsemi advokati. Bil je radi žaljenja časti že neštetokrat kaznovan. Tako je imel tudi zadnjič neko zadevo pred sodnijo, v kateri ga je zastopal znani mariborski odvetnik. Matic je zgubil. In je bil hud, ko slrela. Šel je Matic in napisal in naslovil hudo pismo na odvetniško zbornico v Ljubljano. Naznanil je zbornici svojega zastopnika, ki ga je zastopal, češ da ga je tako slabo zastopal, da je le in samo radi njega zgubil pravdo. V tem pismu je Matic (»leg tega suhega, čeprav dvomljivega dejstva, nagrmadil celo kopico psovk in žaljivk. Cela stvar se je kajpak z odvetniške zbornice preselila na okrajno ljubljansko sodnijo. Matic k razpravi ni prišel, ker se mu to ni vredno zdelo. Dobil je radi zgubljene pravde in iz nje izvirajofcih žaljivk v omenjenem pismu kar dva meseca zapora. Eden, ki je zadovoljen. Navadni Zemljani so takšni, da jim ni nikdar prav in pravično, kar izreče sodnija. dc so toženi in ohsojeni, sc jim godi krivica, ker so čisto nedolžni is prisežejo na t^ — če so pa tožniki in je njih nasprotnik premalo obsojen ali celo oproščen, spet menijo, da takisto ne more biti prav. Ljudem je silno težko ustreči, še sodnija ni kos vsakomur. Dobe f>a se izjeme iu je ined njimi zelo častna n. pr. Fri-dolin Cepon. Ta mož je pred tedni prodajal na cesti ročni voziček. Prišel je policaj in je Fridolina vljud. no vprašal zastran vozička kako in kaj je ž njim in kje ga je dobil. Fridolin Cepon pa je nad policajem vzrojil in mu jih je naštel. »Kaj! Ali te kaj briga moja ciza, ti one... Kaj pa tebi mar, odkod sem in zakaj prodajam voziček. Bom mar tebe prašal, če ga sment prodati in kje. Pa boš ti mene, pa ti, strela Jasna!« V tem tonu je Fridolin ČejKin nadaljeval vso jx>t do policije, kamor ga je vljudni stražnik spremil. Tam so ga zapisali v debele bukve, našega rri-dolina — in akt je prišel končno na sodnijo. Bil je Fridolin klican pred sodnika in je bil obsojen na 3 dni zapora. Malo je pomislil Fridolin, z glavo se je nagnil v desno smer in povedal: »Kar je res, je res, kriv sem in zaslužil sem, pa tudi po milosti ste napravili, gospod. Se priporočam!« Pa je šel. Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. url. Sreda, 1. maja: BITKA. Red C. Četrtek, 2. maja: THEODOR & COMP. EfcndSka predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 3. maja: Zaprto. Opera: Začetek oh pol 20. uri. Sreda, 1. maja: CIGAN BARON. Gostuje g. lfi»r. Izven. Četrtek, 2. maja: Zaprto. Petek, 3. maja: Zaprto. Sobota, 4. maja: Zaprto. Marij Kogoj: »Črne. maske«. Ljubljanska opp- ra bo še pred svojim odhodom na turnejo v Dalmacijo izvedla izvirno opero »črne maske«. Glavno-vlogo v tem delu Lorenza I. vojvodo di Spadaco jioje baritonist g. Robert Primožič. To je najtežja naravnost ogromna partija, kakršne ne pozm svetovna operna literatura. Njegovega \dnevnika Lorenza 11. poje g. Grba. Donno Frarieesco, ' ženo Lorenza bo pela gospa Thierry, kmetico gospa Po-ličeva. Vinskega upravitelja Kristofera poje g. Be-tetlo, pevca Romuakla g. Kovač in norca Eoca g. Rus Josip. To so glavne j»irlije te opere. Opero je nastudiral operni ravnatelj g. Polič, zrežiral pa ruski režiser g. Kriveeky. Premijera bo najbrže v torek, dne 7. t. m. Mariborsko gledališče Sreda, 1. maja: Zaprto. Četrtek, 2. maja ob 20. uri »POLJSKA Kitk ai. C. Kuponi. Gostovanje g. Neraliča. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 3. maja ob 20. uri: »GROF LUKSENBUR-ŠKl. Gostovanje Mariborčanov. Cerkveni vestnih Mesečna rekolekcija za duhovnike bo v Donm 2. t. m. ob 3 popoldne. Nočnim častilcem sv. R. T. vljudno sporočamo, da se bo od četrtka na peiek (3.-4. maja) molila 2. ura. Možje in mladeniči, polnošlevilno. Cenj. člane Stolne Vinc. konference vljudno vabim, da se poinoštevilno udeleže pogreba našega dobrotnika g. Fr. Fabiana danes popoldne ob 4. uri. Predsednik. Pevska zveza Glasbena jiriloga Pevske zveze DI. 1-4 je došla z Dunaja. Vsebina bo podeželske zbore gotovo zadovoljila. Vsebuje: 1. Venček narodnih. Priredil Vinko Gosliša, dopolnil dr. Dolinar. 2. Rispet. Fran Mlinar-Cigale. 3. Nebeška jiesem sv. Jožefa. Slanko Premrl. 4. Mala Terezika Deteta Jezusa pred nebeškimi vrati. Dramatski prizor za dekleta od Vinko Vodopivca. — Priloga se pošlje vsem naročnikom bivšega lista s Pevec- in tudi vsem društvom, ki so naročena na »Veslnik . Priloga sama stane letno 20 Din. Skupaj z >Vestnikom» pa 35 Din. Darovi Za torkov v Hrastniku daruje ga. M. Hvala 100 Din. V spomin blagopokojnemu učitelju g, Franu Galetu sta darovali kot edinemu bratu njegovi sestri ga. Roza Janda-Gale 300 Din in gdč. Marija Gale 100 Din za »Dom slepih -. Iskreno se zahvaljuje kuratorij za ponovni dar tema dobrotnicama. Obenem pa prosi dobre ljudi, posnemajte la zgled na položnici 14672 ter pomagajte, da slepci dobe čimprej svoj dom. Mesto venca 11» rakev blagopokojnega g. Kr. Fabiana je podaril g. A. Potokar, trgovec, v Ljubljani, 200 Din Vincencijevi družbi za prostovoljno oskrbovanje siromakov iu za varstvo mladine v Ljubljani. Bog plačaj! Prireditve in društvene vesti Filatelistično predavanje. I. maja predava ob 8 in pol zvečer v filatelistionem klubu pri Činkoletu g. višji državni pravdnik dr. Mirko Graselli o rabljenih in nerabljenih znamkah. Spored koncerta pevskega zbora Glasbene Matice, ki se bo vršil v petek, dne 3. maja ob 20 v Unionski dvorani. 1. Lajovic Anton: 41. in 42. Psalm za tenor-solo, mešani zbor in veliki orkester. 2. Baranovič Krešimir: Tri pesmi za bariton s spremijevanjem orkeslra: a) Pozdravljenje; b) Me. daš; c) Kuni Martin. 3. Golovac, Jakov: Dubravka. Pastirska suila za orkester in mešan /.bor v osmih stavkih. Koncert dirigira operni ravnatelj Mirko Polič, sodelujejo Svetoear Banovec (tenor), Pavel Grba (bariton), operni orkester pomnožen člani orkestralnega društva Glasbene Malico in gojenci drž. kodiservalorija. Predprodaja vstopnic v Ma-tični knjigarni. O priliki II. mednarodne razstave psov, ki se bo vršila o binkioštih, priredi klub ljubiteljev jamarjev tudi tekmo in vabi vse posestnike psov-jamarjev, da se njih psi tekme udeleža. Članom je klub ljubiteljev jamarjev razposlal 2e prijavnice, ki se dobe v poslovalnici razstave Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. Poizvedovanja Našel se je dolg starinski nož z nožnico. Dobi se na oddelku pismonoš, glavna pošta, pri pismo -noši Božič Leo^>. DIŠAVE SLON ŽID0VSTV0 MORE >AJTI SVOJ MIR SAMO V ,„,n^PKI CBRKVL ZagrebškQ()cionistično glasilo »Zidov« je v svoji 13. številki/itek. lela objavilo članek pod naslovom »Valiktiti in Palestina . Člankar dokazuje, rta je rimska fči-kev sovražna cionizmu v Palestini in da bi 'jo uspeh tega podjetja »strahovito demantirak, Nij-članek obširno odgovarja zadnji zagrebški ,Ka'ft))\čki lisi , k' dokazuje, kako prazne so nade Židov, da bi mogli kdaj obnovili svojo oblast v Palestini. Samo ena pot bi jih mogla dovesti do tega, piše člankar: »Ni dvoma, ako bi se Židje iskreno obrnili h katoliški cerkvi, ako bi spiejeli vero in duha, ki preveva 'rimsko cerkev, a to je duh svete manjšine v Stari zavezi, ki ni nikoli pripogibala kolen pred Bali in Astartami, duh svetih prerokov in božjih Asidejev, duh sv. apostolov ia tistega dela žiilovstva, ki je priznal »n sprejel svojega Adonaia, ko ga je v inkarnaciji obiskal, tako, kakor ga je nekoč sprejel naš oče jpo veri Abraham pod drevesom pred svojim šotorom, poleni, pravim, ni dvoma, da bi se našel način, da bi Židje, prvi sinovi rimske cerkve, Petrovega iu Pavlovega duha, pridobili nazaj sv. deželo, ki so jim jo pradedje s svojo zlostjo izgubili. —- Čemu tajna volja židostva, da »demaiitira' rimsko cerkev? Ali ne bi bilo bolje, da bi cionistično židovstvo odprlo oči za prečudno lepoto rimske cerkve, za njeno prekrasno bogoslužje, njeno dnevno in nočno molitev in petje sv. psalmov (katera druga cerkev ali verski Zbor na zemeljski obli dela to?), njeno divno daritev, ki jo vsak dan nvi-Jijonkrat prinaša l'El Elijonu v obliki kruha in vina po rokah svojih duhovnikov? Čemu jo sovražili, ko bi ona edina mogla na svoj način prav pomagati? Zbudi se, vstani, Jeruzalem! Vrni se, Izrael, h Gospodu svojemu Bogu, ker bo ena čreda in en pastir I« STOLETNICA KATOLIŠKEGA TISKA NA H0LANDSKEM. Holandski katoličani praznujejo letos stoletnico svojega prvega dnevnika. Leta 181.5. se je na Holandskem proglasila verska svoboda. Leta 1818. so začeli katoličani izdajati prvi majhen časnik: »De Godsdienstoriend« — »Prijatelj vere«, ki ga je vodil konvertil Le Sage ton Brock; list je pol stoletja uspešno delal za versko stvar na Holand-skem! Leta 1829. je začel izhajali prvi holandski kat. dnevnik: »De Noord-Brabander«, in sicer v Bois-le-Duc. Prav tu je začel lela 1845. izhajali drugi hol. kal. dnevnik »De Tydc, ki se je čez dve leti preselil v Amsterdam in je danes predvsem* glasilo kulturnih krogov. — Leta 1868. je ustanovil lajik Thompson v Rotterdanni tednik »De Maasbode«, ki se je lela 1885. izpremenil v dnevnik; danes je list eden najvplivnejših na llo-landskem in je razširjen predvsem v gospodarskih krogih. — Tretji hol. katoliški dnevnik je začel izhajati leta 1884. v Amsterdamu jhkI naslovom »Het Centrum«; list se je kasneje preselil v Utreolit ter ga vodi sedaj bivši minister za delo P. I. A. Aalberse; namenjen je širokim slojem. — Razen teh treh velikih dnevnikov imajo danes holandski katoličani še 30 drugih dnevnikov, 25 listov, ki izhajajo po večkrat na teden, 85 tednikov, 135 revij in 27 strokovnih listov. Vsega izhaja na Ilclandskem 305 katoliških časnikov, kar je ogromno, če pomislimo, da štejejo katoličani na Iloland-skem samo dva milijona duš. Redek je katoliški Holandec, ki bi bil naročen na kak nekatoliški list, a istotako treba naglasiti, da so katoliški listi na višku modernega časništva ter v marsičem najkri-ljujejo ostale liste. T. LECLERG O r BRK V ENOZGODOVINSK KM POMENU KATOLIŠKE AKCIJE. Znani francoski pater Leclerq, urednik belgijskega časopisa »Cilo ciireticnne-, prinaša v svojem »Essay sur 1'Aclion catholicjue« naslednje dalekosežne perspektive. V zgodovini krščanstva lahko razlikujemo štiri epohe. Prva stoletja je krščanstvo porabilo za razširjanje vere. Na tej nalogi {2 umorjen. Katarina jc vladala nato kot absolutna vladarica iu jc mnogo storila za trgovino iu znanost. m srce Zagrebško pismo Ondau smo imeli premiero v malem gledališču. Mislite, da nismo moderni? Evo, Pariz ima premiero svojega Ben Jonsona, sicer v predelavi g. Romaine Rolanda, čemu ne bi tudi Zagreb imel svojega »Volpona«, četudi v predelavi g. Zvveiga? Nismo mi kar tako. Ce smo že v Evropi, ne smemo zaostati za ostalo Evropo. Sicer pravijo, da je ta komad pridobil v Parizu simpatije. V Zagrebu je tudi pridobil simpatije, toda zdi se mi, samo s svojimi slabimi stranmi. V tej komediji je namreč zgoščeno vse objestno in malo skrupulozno življenje renesančnih ljudi, s tipičnim skopuhom, pri katerem je vse podrejeno samo pridobivanju denarja. In vse to je pri njem »originalno«.Ce je to resnično tako, pa naj bo tedaj tudi ta komedija originalna. Pardon, je zelo veliko resnično drastičnih seksualnih »vicev« in kretenj; če je to umetnost, tedaj je ludi ta večer uspel. Zagrebška kritika je sicer razen g. Ljube Ma-rakoviča to delo pohvalila. Interesantno je, da je pri tem šel z upravo z roko v roki tudi oni tisk, ki sicer nikoli (menda načelno?) ne podpira dela zagrebške gledališke uprave. Sicer pa je bilo nekaj nenavadnega! Maske so namreč bile izborne. igrali so dobro, razen patetične Igre g. Tita Strozzija, ki pa, revež, ni kriv, da je imel nemogočo vlogo. Škoda, da je svoj renome močnega igralca spojil z vlogo Mosca v »Volponu«. Seveda se bodo te vrstice proglasile za uazr.dniaške, toda naj bo! Dišky. Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu V nedelio, dne 21, t. m. se je vršil v palači Borze drugi redni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva Tajnik g. Makso Pitamic je podal izčrpno poročilo o proslavi petdesetletnice Otona Župančiča in o poslavi desetletnice smrti Ivana Cankarja, ki so zelo uspele, dalje o proslavi šestde-setletnice svetovnega učenjaka Slovenca Regna, ki se je vršila v Pučkem vseučilišču s predavanjem g dr iBorisa Zamika, dalje o predavanju itniv. proif. -dti I Leontda Pitamicn o pravnih osnovah zašite |: manjšin ter o prirejenih društvenih zabavah. Tainik g Pitamic poda občnemu zboru poročilo o nadaljnem delovanju društva, predvsem o proslavi S«stdesetletnice mojstra Rihnrda Jakopiča, ki se tli© vršila v mesecu juniju. Dne 7, junija priredi .(trivjfvo v Narodnem gledališču na Trgu Kralja Aleksandra na čast slavliencu svečano predstavb Cankarjevega »Pohujšanja«, dne 8. junija otvoritfeV razstave Jakopičevih del v Umetniškem paviljonu na Zrinievcu. Po poročilu blagajnika in revizorjev je občni zbor izvolil sledeči odbor: Predsednik g. Ivan Okretič, predsednik Stola sedmorice podpredsednik g. dr. Boris Zarnik, univ. profesor tajnik g. Makso Pitamic, uradnik Prve Hrvatske Štedlonice tajnik II. g. dr. Robert Zalokar, referent direkcije drž. žel. blagajnik g. A. Kofol, svetnik mestne kontrole. — Odborniki: ga. Vera Šenoa soproga univ. profesorja, ga. Eleono-ra Šverljuga, soproga fin. ministra, g. dr A. Arse-lin, načelnik Sred. ureda za osig. radnika, g. V. Bizjak, tvorničar, g. dr. Ivan Čeme, zdravnik, g. prof. Josip Klemene, kustos arh. muzeja, g. Hnko Nučič, režiser Nar. kazališta, g. Ivo Sever, knji- ževnik, g. Mirko Vavpotič, kontrolor dir. drž. železnic. — Namestniki: g. nisgr. dr. Janko Barle, ravnatelj nadškof, pisarne, g. Josip Černe, kontrolor železn. dir., g. Nikola Dominico, namestnik drž. odvetnika Stola sedmorice, g. Ivan Šerjak, kontrolor dir. drž. železnic. — Revizorji: g, Jože Miklavžič, ravnatelj pom, uradov Stola sedmorice, g. dr. A. Primožič, dvor. svetnik v p. — V odbor se nadalje volijo kot odborniki predsednik ali namestnik sledečih društev: 1. Akad. društvo »Danica«, 2. Akad. društvo »Triglav«, 3. Društvo slušateljev Višje pedagoške šole, 4. Društvo jugoslovanske omladine iz zasedenega ozemlja. Halo Svevo: Zeno Co sini Še danes, leto dni po njegovi tragični smrti — bil je žrtev avtomobilske nezgode — črtamo neprestano nove razprave in ocene, polemike in stavospeve o I t a 1 u S v e v u. Zlasti francoski literarni krogi mu posvečajo veliko pozornosti, kajti pole;; i i. tega nenavadnega in neopredeljivega moža sodobnega slovstva, ki je Anglež James Joyce, a\ tov »Ulysses-a«, kateri je zbudil prav tolikšno polemiko kakor Svevov <>Zeno Cosini«, sta »odkrila* Sveva francoska pisatelj.) Valer\ Larbaud in Benjamin Cremieux. Svevo je bil Tržačan, industrijalec, ki se je-vse do izbruha svetovne vojne ukvarjal dokaj brezuspešno in brezpomembno z leposlovjem. Dotedanja njegova dela — »Una vita«, »Senilita« in nekaj novel — niso našla v italijanskem slovstvenem svetu nobenega odmeva, in to prav po pravici, kajti pisana so brez velike umetnije. L. 1923 pa je izšel — na pisateljeve stroške — v č:>• svetovne vojne nastali roman »Zeno Cosini«, ki ; po sodbi odličnih poznavalcev poleg Joycejeveg-»Ulyssesa najpomembnejše delo povojnega svetovnega slovstva. »Zeno Cosini« je psihoanalitičen roman. Dasi piavi Svevo nekje v tej grozotni knjigi razkrajanja in razčlenjenja: »Bolečin in ljubezni, z eno besedo življenja vendar ne smemo smatrali za bolezen, ker boli .. .,« je in ostane psihoanaliza bolj demonstracija duševnih bolezni, kot njih terapija, kajti sodobni raziskovalci duš«; ne iščejo v nji več zdravja, temveč le njenih bolezni, katerih je legijon. Prav gotovo je, da je pot sodobnega romanopisca, ki vodi z nujnostjo na to polje — Mauriac jo imenuje Proustovo pot — ena najnevarnejših poti. Ampak ne smemo zapirati oči in slepiti se gledaje s predsodki na svet: brezbož-nost je znamenje in pečat naše dobe in to je edini pašnik, na katerem se more romanopisec še napasti. Toda najbolj brezbožni pisatelj jc — vedno bolj to vidimo — najbolj uspešno orodje v božjih rokah. Italo Svevo spada med brezbožne pisatelje, toda nobeden brezbožništva ni opisal tako grozno in tako strašno kakor on in v našem časti bi človek res verjel, da bo tak spis prej odvrnil človeka od brezbožnosti, kot pa spisi svetnikov. Prej kol opis rajskih lepot spreobrne človeka ledeni pot, ki ga oblije, če ugleda strahote pekla: lega pekla, Iti se izprehaja dan na dan pred našimi očmi, ki nas neprestano obkroža in ki ga prepadeni odkrivamo v nas samih. Italija še vedno ni popolnoma priznala Itala Sveva, zato pa ga tem boli ceni Francija in zadnji čas tudi Nemčija, kjer je pravkar izšel prevod njegovega dela pod naslovom »Zeno Zenobi (Rhein-Verlag). — s. š. Verski preporod v Franciji Pariška sEcole des Hautos Etudes Soclalest je priredila vrsto predavanj odličnih francoskih kulturnih deluvcev; ki so skušali odgovoriti nu vprašanje, v koliko moremo govoriti o obnovi verskega življenjn v sedanji Franciji. Predavanja so nato izšla pri Alcanu v Parizu pod naslovom >La Renaissanee religiousu« in se nanašajo tudi na protestante in judovstvo. Nas zanima katolicizem, o katerem se je izrazilo več odličnih katoliških osebnosti. Y. do hi B r i e r e , profesor na »Institut Catholique< v Parizu, navaja celo vrsto dejstev, ki dokazujejo renesunso katolicizma v današnji Franciji. število francoskih misijonarjev stalno narašča, organizacija poljedelskih sindikatov se je uspešno razmahnila, cerkev z veliko energijo zopet pridobiva na intelektualnem, pedagoškem, političnem in socialnem področju. Pater de la Briere govori o velikih slovarjih, biblijskih, teoloških, apologetskih, liturgičnih, historičnih repertorjjih ter o številnih znanstvenih delih o početku krščanstva, dogemski zgodovini, primerjalni zgodovini verstev, o tomistični filozofiji, filozofiji pri-rode, filozofiji mednarodnega prava itd. Katolicizem, ki je bil potisnjen v ozadje, stalno pridobiva in se je uspešno usidral v sedanji francoski kulturi. 0 obnovi katolicizma na slovstvenem polju poroča Caetan B e r n o v i 11 e. Pisatelji, ki so danes najbolj priznani, hodijo po stopinjah l'eguyja, Bourgeta in Barresa. Verska prebuditev se pa ne javlja samo v eliti, temveč ludi v široki publiki. Največ koristi od tega je imelo življenjepisje I svetnikov. Paul Archnmbnult opozarja na inten-! zivno obnovitev in buditev katoliške misli. Zlasti j omenja katoliško pravno filozofijo Hanriuja, ne-j otomistično gibanje, študij katoliških svetnikov in mistikov. Navaja dela Blondela, Lnberlhonnieren. •I. Chevalierja in II. Bramonda. Jezuit J. de Tonquedee, J. Chevalier in J. I S,iili,iux obravnavajo lomisličuo filozofijo in raz-! iskujejo njen pomen za današnji čas. Žal revija ne obravnava krščanskega ž i v - 1 j a, da bi na njem spoznali in izmerili glo- verskega preporoda. FILHARMONIČNA DRUŽBA V LJUBLJANI razpisuje tem potoni nagrado v iznosu od 5000 Din, pet tisoč dinarjev, za najboljšo originalno, še ne izvajano instrumentalno skladbo pod sledečimi pogoji: t. skladba mora biti pisana za večji, najmani pa za godalni orkester; oblika poljubna; trajanje skladbe: od 15 do 20 minut; 2. pravico do udeležbe na tem razpisu imajo slovenski skladatelji; 3. s tujo roko in s črnilom pisane partiture brez navedbe autorja je oddati najkasneje do dne 1. novembra t. 1, tajniku podpisane družbe. Skupno s partituro je oddati tudi zapečateno kuverto, na kateri ima bil: napisan naslov vložene skladbe, v kuverto samo pa je vložiti list z navedbo imen,, skladbe ter polnega naslova skladatelja; 4. pravica prvega izvajanja je pridržana podpisani družbi V Ljubljani, dne 12. aprila 1929. Filharmonična družba v Ljubljani. Kraljestvo božje, štev. 5, maj — navdušuje po govoru kardinala Faulhaberja zlasti mladino, da naj /♦zida svoje cerkvc proti vzhodu, nasproti vzhajajočemu solncu. naj ima odprto okno na vzhod.« Šedivv l nadaljuje opis življenja Pavla Šamana, ki se čita na-i ravuost'hagiološko, dr. Jaklič pa končuje življenjepis i sv. Ljudmile, slovanske svetnice. Dopis iz Vilne nas ! seznanja z vzhodnim katoličanstvom in pravoslavjem na Poljskem. Razgled katoliškem svetu ne prinaša samo stvari, zanimivih z ozirom na vzhod, ampak j« postal splošen. Vidimo tudi, da se naša dijaška mladina začenja vedno bolj zanimati za vzhod iu za linijsko misel. •.v Mladika štev 5, maj, prinaša kot |x>sebno novost azčetek prevoda sloveče ruske komedije Urisojedova »Gorje od uma«. Prevod je a-d -O •1*5 S^T S i n j ► • SJiuis «»-S . gyQ ■8 cz E — N-r T. C. Bridges: Na pomoč! Roman. ti -c * Poberi se od tod!< zapove s logotnim glasom. :>Poberi se, ali pa te vržem ven sam, predrzni po-balinl« Jim pa se ne premakne, ampak ponosno obstane in gleda moža z mirno odločnostjo naravnost v oči in to je onega kar ustavilo. »Ž Bogom!« reče končno Jim. »Prav lepa vam hvala za vašo ljubeznjivost in uljudnost! Nato pa se zasuče in mirno odide ter vrata ?» seboj narahlo zapre. Pozneje čez dan je Robson dobil Jima na krovu v stolu, kjer je študiral špansko slovnico. Saj pravim, Selby,< reče Robson, kaj ste pa naredili Aplinu? ' »Aplinu?« ponovi Jim. Ali je to oni drugi radijski telegrafist?« »Da in strašno jc jezen na vas.« »Mislim, da bi moral jaz biti jezen!« odvrne Jim. »Povem vam, kaj se mi je pripetilo.« Robson posluša, nato pa prikima. »Prav imate, Selby. Aplin se je obnašal skrajno žaljivo in popolnoma zaslužil, kar ste mu rekli. Je pa človek razdražljivega značaja in črnogled, zato bi vam svetoval, da imate z njim čim manj mogoče opravili.« 27. Načrti se spremenijo. Zelo se je Jim začudi!, ko se js Aplin res prišel opravičevat. Robson pravi, da sle vi tudi kos strokovnjaka, Selby,« je začel Aplin. »Žal mi je, da som bil nasproti stanovskemu tovarišu robat, pa baš tedaj me je napadala mrzlica in se nisem imel popolnoma v oblasti. Upam, da mi boste zato oprostili.« »To se razume,« pravi Jim takoj pripravljen. »Prosim vas, nobene besedice več o tej stvari!« Vesel je bil, da se je mož opravičil, vendar pa mu ni bil všeč in je zato želel, da bi odšel. Aplin pa Sije vsedel ter začel govoriti in izpraševati. Jim ni nič govoril več kakor je moral, vendar pa se je moral premagovati, da je ostal vljuden in tako je končno dolgin spravil iz njega celo vrsto podatkov. Tu pride k njima Greg in Jim se je kar oddahnil, ko je Aplin odšel. »Čudne sorte liček tole. Jim,« pravi Greg, ko vidi, kako mahedra Aplin po krovu dol in Jim mu pritrdi. Nato pa pričneta govoriti o potovanju in tako Jim sitnega Aplina hitro pozabi. Ostali del vožnje je potekel še dosti prijetno, samo vreme je bilo izredno neugodno; južno od ekvatorja (ravnika) so pa še zavozili v močan jug, W je ladjo toliko zadrževal, da je mogla voziti samo šest vozlov14 na uro. Zato so prišli v Rio z dvodnevno zamudo. Luka v Riti je ena najlepših na svebi; nekega krasnega zgodnjega jutra je Jim stal na krovu in užival razgled na čudovite zelene gore, ki so vstajale iz temnortiodrega morja. Velika ladja pa je bila vedno bliže pristanišču in kmalu so se prislonili k dolgemu pomolu, kjer so se cele trume temnopoltih težakov pripravljale, da začno ladjo razkladati. Profesor Thorold pride k Jimu in ga vpraša: ,/Ali imaš vse potrebno pripravljeno?« »Da, gospod. Vse je v paketih.« »No, potem bomo pa lahko takoj, ko pridemo skozi carino, odšli v hotel Alcazar (Alkazar).« V carinami pa ni šlo vse gladko, kajti Mr. Thorold je imel seboj celo množino potrebščin za ekspe-dicijo in cariniki so ga hoteli obremeniti z visokimi pristojbinami. Zalo reče Mr. Thorold Jimu: Greg in jaz greva na britski konzulat po navodila. kaj mi je v tem slučaju storiti. Ti pa spravi osebno prtljago v hotel, naroči sobe in počakaj na naju!« Jim torej naroči taksi,1" ki bi ludi Regent Streetu'" ne delal sramote in se z vsemi manjšimi paketi odpelje v hotel. Bilo je zelo vroče in je bil prav vesel, da je prišel v Alcazar in je bila vožnja pri kraju. Najel je sobe, si jih ogledal, da je videl, ako je vse v redu. nato pa prišel dol. se v obednici vsedel in naročil ledeno oranžado." Pijača mu je silno dobro dela in baš jo je posrkal skozi slamico, ko se mu približa mlad hotelski sluga. »Ali je vaše ime. Selby, senjor? ga vpraša v kar dosti dobri angleščini in ko inu Jim pritrdi, mu fant pove, da ga nekdo klioe k telefonu. Ali je tam Mr. Selby?« vpraša clas, ki ga Jim ni poznal. Da, tu Selby,« odvrne Jim. n Voaol te ime za morsko miljo, ki meri 185'.' ni. 15 Taksi je avto, ki ga na.iames zn določeno takso. 1B Kegent Stroel (Ridžcnt Strit) ali Regentov« cesta je en« najmodernejših cest v Londonu. " O ran zada je pijača, ki ti io pripravijo iz soku oranže, vode, sladkorja in ledu. podobno kakor limonado; srkaš jo po slamici, ker bi se prehladi!, če bi ledenomn.lo pijačo kar lako pil. gospodarstvo Dr. Fran Windiseher: Slovenska trgovina IV. Socijalna preskrba delojemalcev in gospodarjev. Gospodarske prilike in odnošaji so bili pri nas svojčas nekaki domači, očakovski, rodbinsko skromni. Sotrudnik, pomočnik, delojemalec je bil skoro član rodbine in hiše. Družabno m društveno življenje je bilo manj razvito, varčnost velika, zahteve do živ-jjenja manjše, pa nameščenec s hišo tesno spojen ni čutil interesne edvojenosti kakor danes, dasi je bil delovni čas za današnje čase uprav neumljivo dolg in so bili ljudje v obrtovalnicali takorekoč živo vkovani. Doba učenja in službovanja je veljala za prehodno dobo. Krajevne potrebe so bile tako žive. da je že mlad človek v službi leta naprej gledal, kje se bo nastanil, čim sc usposobi in si naštedi nekaj denarja. Samostojnost je začenjala ob neverjetno malenkostnih lastnih sredstvih iu se je ob času, ko jc bilo lahko pregledati premoženjske razmere in otipati posameznika do obisti in vrance, zaupanje blaga tudi začetnikom neprimerno manj tvegano. Vprašanje preskrbe za slučaj bolezni onemoglosti in starosti ni prihajalo v tem očakovskem okolju še do jasne zavesti, pa tudi zgledi drugod niso vabili in vzbujali k premišljevanju in snovanju. Položaj se hipoma pre-vrže, ko je število malih in velikih trgovin naraslo in je tudi nacionalno politično v naši trgovini precej dokončan prerojcvalni postopek. Izgledi za samostojnost so majhni. Le mal del more misliti, da se postavi na svoje noge celo v poznejših letih, pa je velik de! tistih, ki služijo v trgovini, prisiljen računati s tem, da ostane v službi drugega vse do kraja. V takih prilikah mora naslajali prevrat v miselnosti, razpoloženju, nazorih in nagibnosti vseh tistih, ki so delojemalci v kupčijskih podjetjih. Pri tem je važna okolnost, da so osebito med vojsko in po vojski začele prodirati v vse večjem številu ženske v trgovski poklic. Je to pojav, ki ima stanovsko politično sojeno in tudi socialno tehtano velike praktične posledice za delovne in mezdne prilike v trgovini, ker je žena dokaj manj zahtevna. Cim zaposlenost v trgovini ni več samo prehodna, marveč se tudi pri nas nahajamo danes v razvoj o lega stanu na stopinji, da je to nameščenstvo vseh vrst poseben in to številen faktor, potem je jasno, da treba računati s čisto drugimi razmerami in potrebami. Izrazita postaja potreba po preskrbi za slučaj bolezni, onemoglosti, nesreče in tudi starosti. Vsaka zahteva, ki je nova in ki daleč seže, naleti na odpor, začetkoma celo v stanu samem, kajti v spominu bo, da so ob času, ko se je vodila borba za starostno preskrbo nameščencev, takozvani trgovski pomočniki v ožjem zmislu besede neprijazno gledali obveznost zavarovanja zaradi dolžnosti plačila in prispevanja, računajoč pri tem osobito v razboritejšem in gmotno boljše sloječem delu tega staleža s prehodnostjo svojega položaja. Razlaga te miselnosti je više podana, ali kakor so sedaj prilike, je vendar računati s tem, da starostna preskrba privatnih nameščencev v doglednem času zajame tudi prodajalce. Daleko-vidni gospodarji in zlasti taki, v katerih hišah je že gotova tradicija, vidijo, da ni umestno upirati se taki napravi, ker je vendar za gospodarja, ki ima srce, strašno, ako dolgoleten njegov uslužbenec one-more, ni več za delo, pa mora ipak živeti. Ob teme-ljitejšeni preudarku si bo rekel, da je ipak boljše, ako pristane mesec za mesecem na izvestna plačila, pa se ogne svojčas mučnemu očitku, da je bil nameščenec dober le, dokler je bil pri moči. Pri nas je brezdvomno še gospodarjev, ki se še niso ogreli za starostno preskrbo, ali duh časa je tak, da bodo obče prilike postale tako močne, da pride do razširjenja kroga zavarovancev pri našem Pokojninskem zavodu tudi na trgovske prodajalce. Dandanes jc že krepko gibanje tudi med samostojnimi podjetniki, med obrtnimi in trgovskimi gospodarji, da si po-skrbe v dobrih letih za naprave, ki pomagajo v nesreči in revi priti preko bolezni, starosti in njenih zlih posledic v gmotnem pogledu. Tudi pomislek, da starostna preskrba nima vrednosti za take, ki upravičeno mislijo na gospodarsko samostojnost, gubi in izgine, ker se je že večina gospodarjev po vsem svojem položaju danes nagnila k prepričanju, da treba misliti na čase potrebe in zadrege v všečnih prilikah. Navedene so više številke o stanju trgovcev v Sloveniji v letih 1925, 1926, 1927 in 1928, pa je v tej zvezi pač zanimivo čuti, da je znašalo število prijav v trgovini na Slovenskem leta 1927 — 1466 ter število odjav pri obrtnih oblastvih 1249. Prirastek v tem letu znaša torej 217 pa gre pri tem v prvem redu za male in srednje obrate. V letu 1928 je število prijav poskočilo na število 1575, hkratu pa se tudi število odjav v trgovinskih podjetjih dvignilo na 1603 tako, da je celotno stanje manjše koncem leta 1928 za 28, pa je celotno število trgovinskih obratov konec leta 1928 znašalo v Sloveniji 12.920. IV. Prilike v trgovini na debelo in drobno. Ko smo više gori culi podatke o skupnem številu trgovinskih obratov v Sloveniji v letih 1925 do 1928, je jasno, da je mreža trgovinskih obratov v naši deželi jako gosto razpredena, pa je v večjih gospodarskih središčih tudi v strokovni razčlenjenosti velik napredek. Ob veliki gostoti in številni zastopanosti trgovinskih obratov je jasno, da je tudi možnost zaslužiti padla, ker se število porabnikov in potrošnikov razdeli na veliko število prodajalcev, pa je na drugi strani zaslužek tudi zategadelj manjši, ker je konkurenca poostrena in si je v ljuti borbi težko rezati kruh na debelo. Dočim je še pred nekaj ieti bila za marsikatero blago trda in je šel človek za blagom, je sedaj baš obraten položaj, pa je treba mnogo prizadevanja, da razpečaš svojo zalogo in je resnica, da je prodajati težje nego izdelovati, prav očitna. Ostrina gospodarskega boja ir težavnost trveijavljenja v trgovski praksi se kaže ludi v tem, da danes velike trgovske tvrdke ne obiskujejo samo večjih nastanjenih trgovcev joo gospodarskih središčih, marveč gredo tudi do skromnih gospodarjev v odmaknjene kraje, pa tudi tvornice same intenzivno obdelujejo svoje odjemalce. Pri tem se vidi. da se ne drže niti več samo trgovcev, marveč gredo, kakor v oblačilni stroki, tudi do vsaj nekoliko večjih profesijonistov. Tako intenzivno delo, ki naj privede do čim večje prodaje, je v gotovem pogledu vodilo tudi do jako slabih posledic, ker so se mnogi dali zavesti, da so kupovali preko potrebe in preko svojih sredstev. Tako obletavanje in tako pretirano razpredeno agentiranje vodi v mnogem pogledu do slabih prilik. Slabe navade in običaje pospešuje ler pripomore le prerado h gospodarskim nesrečam in polomom. Kmalu se je pokazalo, da kopičenje naročil, forsirano na opisan način, vodi do težkih izgub. Kreditne razmere se kvarijo in slabšajo plačilni pogoji. V nekoliko letih smo pozabili, da ni še daieč od časov, ko jc bilo treba šteti za kupljeno blago takoj tudi gotov novec. Dejstvo je, da napake uče in da se opaža dandanes stremljenje po Iztrebljenju slabih posledic preobilnega kreditiranja in prczaupljivega posojanja ter po izboljšanju položaja producenla in velikega trgovca s poostritvijo plačilnih jx>gojev in načinov. Opešana kupovalna sila srednjega stanu osobito javnih in zasebnih uradnikov je medtem položaj posebno poostrila. Nastanjeni trgovec mora vedno več prodajati na upanje. Pri tem pa je dejstvo, da se je splošna življenjska stopinja in tudi zahtevnost občinstva v marsičem povečala, pa zlasti mlajši svet ne obrača denarja s tisto previdnostjo, kakor je je bil včasih naš starejši rod vajen. Položaj nastanjenega trgovca na drobno je težaven, pa je razumljivo ,da je odpor proti naraščajočemu krošnjarstvu in agentiranju pri zasebnih strankah vedno močnejši. Preteklo lelo je opreznost pri prodajanju in kreditiranju na vsak način bila mnogo večja. Vidi se to iz dejstva, da pada število trgovskih tožb in da pada tudi število itonkurzov. Izgledi tetine Po lanskih elementarnih nezgodah, ki so kmetijstvu pri nas zadale močno občuten udarec, se vprašujemo kako bo izgledala letma v bodoče. Po uradni statistiki je jesenski posevek v ljubljanski oblasti v obče nekoliko nazadoval. Posevek krušnega oziminega zrnja je jeseni 1928 1. znašal. 45.332 ha napram onemu iz prejšnje jeseni v iznosu -15.057 ha. Nazadoval je torej približno za %%. Padel je tudi posevek ozimnega lanu od 758 ha na 738 ha. Dobra polovica jesenskega posevka odpade nn ozimno pšenico. Posevek posameznih ozimin se je prosto jesen gibal tako: posevek pšenice je nazadoval za 1-4%, ječmena za 1.8%, soržice okroglo za lanu za 2.0%, por:.stol pa je posevek ozimne rži za 2.9% in posevek ozimne pire za 42.4% napram prejšnjemu letu. Nazadovanje v posevku ozimin je splošno \ brežiškem, kamniškem, kranjskem in litijske i okraju; deloma naraste), deloma padel je posevi v ljubljanskem (okolica) in novomeškem okraju sicer tako, da končno rezultira minus; narastel . jo v črnomeljskem, kočevskem, krškem, lašl-:<~ ljubljanskem (v področju mestne občine) ter v I gaškem okraju dočim je površina z oziminami posejane i>ovršine v radovljiškem okraju oslala skoraj neizpremenjena. Na splošno je opažati nazadovanje ozimnega posevka posebno na Gorenjskem. Obsejana površina je znašala prošlo jesen v ljubljanski oblasti v jia: pri ozimni pšenici 26.730 ha, pri ozimnem ječmenu 8700 ha, pri ozimni rži 745(i ha. pri soržici 2240 ha, pri piri 190 ha. pri ozimnem lanu pa 740 ha. Kljub temu, da je bila zadnja zima silno stroga. moramo ugotoviti zadovoljivo dejstvo, da so ozimine na splošno prej prav dobro kot dobro pre-zimile in se krepko razvijajo. Le po Gorenjskem jim je deloma hodila na kvar snežna plesen (fusa-rium). Pričakovati je. da bo posevek jarin zaključil z večjim obsegom kot običajno. Deloma neki kraji v jeseni vsled neugodnega vremena niso mogii spraviti dovolj ozimine v zemljo in bodo to nadomestili s toliko večjim posevkom jarine. Bali se je, da se povsod ne bo moglo posaditi toliko krompirja kot običajno, kajti lanski domači pridelek je za seme le manj sposoben, vrhu tega je hudi mraz tudi po kleteh uničil velikanske količine. Sicer se je nekaj semenskega krompirja tudi uvozilo iz inozemstva (Gospodarska zveza in Kmetijska družba), vendar je končni, zadovoljivi efekt bodoče krompirjeve letine negotov in to celo še, ker Je naš stari Oneidovec že tako močno degeneriran. da moremo pričakovati eventualnih neprijetnih razočaranj, četudi bi bile podnebne in padavinske razmere normalne. Za fižol je biLo lansko leto katastrofalno. Pridelka zlasti po Dolenjskem in Notranjskem skoraj nič ni bilo. Niti za seme. Kar pa ga je bilo, je zasilno sezorel in je za seme manj vreden. Seveda ga kmetje za seme tudi dokupujejo. ali ker je denarna moč naših kmetij zaradi lanske slabe letine in močno vdarjene živinoreje omejena, predvidoma ni pričakovati, da bi se letos fižola za prodaj kaj prida pridelalo. Na sadju, odn. sadnem drevju stroga zima v ljubljanski oblasti ni napravila posebne škode, pač pa so posebno v nekaterih krajih kakor izgleda — vinogradi močno prizadeti. Končne sodbe o tem še ni mogoče izreči. Za to je treba počakati še 15—20 dni. Travniki kažejo dober razvoj. Pričakovati je, da se bo letos posejalo mnogo več ajde kot običajno, a tudi okopavine ne bodo zaostale, kvečjemu ponekod morda koruza. Zanimivo in razveseljivo je dejstvo, da kmetovalci uporabljajo mnogo več umetnih gnojil kot kdajkoli prej. Že lansko leto je konsum umetnih gnojil prav znatno narastel. letos pa je do danes dosegel nepričakovano višino. Uporabo le-tega kmetovalci tako cenijo, da si za nabavo denar ludi izposodijo, ker se jim tudi zadolžitev v tem pogledu vsekako rentira. Razumevanje za razumno in pravilno uporabo umetnih gnojil razveseljivo raste. Pastirski tečaii V nedeljo, 28. t. m. se je v občinski dvorani na Jesenicah vršil pastirski tečaj — tretji te vrste ki ga je priredil planinski odbor z.a okraj Radovljica s pomočjo oblastnega odbora ljublj. oblasti. Tečaj je otvoril ob 2 popoldne g. Cvenkel, načelnik odbora, pozdravil navzočega zastopnika obl. samouprave in komisarja zn agrarne operacije g. Pokorna, zastopnika kmet. družbe, vladnega svetnika g. V. Rohrmana in ostale, prav toplo pa došle pastirje in pastirice (90) in člane planinskih odborov oz. gospodarskih odsekov. V svojih nadaljnjih izvajanjih je nato lepo opisoval važnost pastirskega stanu v planinskem kmetijstvu, saj kmetovalec vendar zaupa pastirju lie-lc vso svojo živino in njen donos (mleko), ampak tudi celo planino. Zato je pa treba enkrat za vselej zavreči načelo, da je za pastirja zmožen vsakdo, brez ozira na njegovo izobrazbo, dati torej pastirjem priliko da se izobrazijo, za njih oroča »Deutsche Tageszei-tung«, je zaplenila zdravstvena policija v neki berlinski hladi niči črez 600 zabojev perutnine iz Jugoslavije. Ugotovilo se je, da ie bilo vsled vkladanja v mokrem stanju meso več ali manj močno plesnjivo ednosno preperelo, vsled česar se je moralo takoj 550 zabojev uničiti. Le 50 zabojev je bilo mogoče izvzeti in dovoliti vživanje tega mesa. Uničena perutnina je bila vredna 610.000 dinarjev. Radovedni smo, katera naša izvozničarska tvrdka je prizadeta in kdo je zakrivil, da se je meso pokvarilo. Bndimpeštanski mednarodni vzorčni sejem se letos vrši od 4. do 11. maja. Madjarska je v zadnjih petih letih zelo napredovala: vrednost in produkcija se je povečala od 1.5 na 2.75 miljarde pengov in bo v 200 skupinah razstavljeno vse blago, ki ga produc.ira Madjarska. Vizum je polovičen. Končana likvidacija Hrv. slav. gosp. društva. Kakor poročajo iz Zagreba, je končana likvidacija Hrv. slav. gosp. društva, osrednje zadruge v Zagrebu. Zadružni deleži (0.2) in rezerve (0.7 milj. Dfn) so izgubljeni. Nova delniška družba. Jugoslovanski Granit, d. d., Belgrad: kapital 0.5 miljonov Din. emisija 26. aprila, 1050 Din emis. tečja (nom. 1000 Din); občni zbor 28. aprila. Poljedelski stroji bodo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 30. ma.ia do 9. junija v veliki izbiri postavljeni na ogled. Večina strojev bo obratovala, da se vidi njih delovanje. Med stroji bo več novih izumov, ki bodo tu prvič razstavljeni. Virmanski promet z Francijo in Alžiront. — Poštna hranilnica uvede s 1. majem t. 1. mednarodni virmanski promet s Francijo in Alžirom. Za imetnike računa čekovnih zavodov Ajaccio, Alger, Bordeaux, Clermond-Ferrand, Dijon, Lille, Ligo-mes, Lyon, Marseille, Montpellier, Nantes, Orle-ans, Rennes, Rouen, Toulouse in Pariš, bo vršila nakazovanje Poštna hranilnica preko čekovnega zavoda v Parizu, za imetnike računa ček zavodov Slrasbourg in Nancv pa preko ček zavoda v Stras-bourgu; za vsa nakazila veljajo isti pogoji kot za ostale države. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačilnega in virmanskega prometa daje brezplačno podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani. Borza 30. aprila 1929. DENAR V današnjem prometu je znatno popustila deviza Dunaj, učvrstil pa se je zopet Berlin na podlagi mednarodnih tečajev: tako je marka v Curihu notirala 123.10 (včeraj 123.05), v Londonu 20.47 (20.47) in v Newyorku 23.715 (23.69). Devizni promet je bil srednji, največ je bilo zaključene devize London (za 1.15 milj. Din). Privatno blago je bilo zaključeno edino v devizi Dunaj, vse druge devize pa je dala Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 30. aprila 1920. povpraš oon. ■iredn i sr. 98.16 - 298.26 Zagreb. Amsterdam 2288 bi., Berlin 1340.17 do 1340.17. Budimpešta 990.07—993.67, Ne\vyork 56.70 56.90, Curih 1094.40 1097.40, Dunaj 798.68 do 801.08, London 275.75 276.55, Pariz 221.41 do 223.41, Praga 168.10—168.90, Trst 297.14—299.14. Belgrad. Amsterdam 2285—2292, Budimpešta 990.03- 993.63, Berlin 1849.25, Curih 1094.40 do 1097.40, Dunaj 799.68 802.08, London 275.75 do 276.55, Ne\vyork 56.70—56.90, Pariz 221.41—223.41, Praga 168.10—168.90, Trst 297.19—299.19. Cnrih. Belgrad 9.125, Berlin 123.10, Budim-pešta 90.45, Bukarešt 3.08. Dunaj 72.90. London 25.1975, Madrid 74.50, Newyork 519.20. Pariz 20.295, Praga 15.37, Sofija 3.75, Trst 27.20. Varšava 58.22. Dinar nolira: na Dunaju (deviza) 12.51, (valuta) 12.485, v Londonu, Ne\vyorku in Pragi ne-izpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIR|I Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kr. zav. 170 den., Vevče 120 den., Kranj. ind. 255 den., Ruše 250 do 260, Stavbna 50 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 417 do 419 (420, 417), kasa 417.50—419 (419), termini: 5. 422-423, (422), 12. 444.50—447 (445, 448, 446), 7 odst. inv. pos. 86.50—87 (87), agrari 54—55. — Bančni pap.: Union 206—208 (206, 208), Pol jo 16 do 17, Hrv. 50—55, Kred. 93 den., Jugo 84—85 (84, 85), Lj. Kr. 123 den., Medjun. 55 den., Nar. 7900 -8100, Prašted. 850—860 (850), Srpska 147 do 148 (147), Zem. 137 den., Obrtna 38 den., Etno 160 den., Kat. 29 den. — Ind. pap.: Guttmann 203 do 205 (203, 205), Slavonia 4.50—4.75 (4.50), Sla-veks 104, Nihag 10 bi, Danica 132.50—140, Drava 407.50 den., Šečerana 455—462.50, Osj. ljev. 175 do 185, Brod. vag. 240 1)1., Union 180—185, Isis 23 bi., Ragusea 550—560, Trbovlje 460—467.50 (462.50), Vevče 125—126, Nar. šum. 40 bl„ Piv. Sar. 230 bi., Oceania 180 den., Jadr. plov. 580 bi., Nar. mlin. 20 den. Belgrad. Narodna banka 8100, 7 odst. invest. pos. 85.75—87, agrari 54—55, vojna škoda 416.25 do 417.50, 5 420.50. Dunai. Don. sav. jadr. 81.10, Wiener Bank-verein 22.45, Bodencredit 100.40, Creditanstalt 54, Escoinpteges. 21.25, Živno 113, Aussiger Chemi-sche 275.50, Slavonia 21, Mundus 187.50, Alpine 42.40, Trboveljska 58.20, Prager Eisen 550, Ley-akm 7.03, Rima Murany 114.15. Les Lesni trg v Sloveniji je živahen. Zanimanje iz inozemstva je znatno in tudi povpraševanje. — Zaključki na ljubljanski borzi so znatni zlasti v drvili. V tramariji je položaj postal slabši. Prišlo .je precej blaga na trg, dočim se je pričakovala čvrsta tendenca, sedaj pa se je j>oložaj poslabšal. Nadalje prihaja k nam iz Italije mnogo povpraševanja za oglje, ki ga pa ne moremo kriti in zato sedaj Italija kujiuje oglje v Češkoslovaški, kjer je središče te trgovine Bratislava. Veliko zanimanje za naše blago je iz Holandije, ki povprašuje za smrekove deske (smezzole) v raznih dolžinah od 4.50—6.75 m 05-100, 65-130, 75-100, 75-130 in pa 75-150. Albanija se zanima za večje količine rezanega blaga vseh dimenzij, razne remeljne, grede, škorete (paral.) lepo izdelane. Grški trg postaja za Slovenijo vedno bolj važen. Solun kaže dosti interesa za naše blago in čaka na vzpostavitev luških tarif. Že sedaj se po-gajajo naši dobavitelji za dobavo v mesecih junij, julij ter avgust in zato je umestna zahteva po čimprejšnji vzpostavitvi luške tarife Ha Solun, ker drugače nam bo Romunija, ki se že pripravlja na to, vzela grški trg. Kakor smo že omenili, je veliko zanimanje za drva, ki jih išče Italija (polmeterska, 25 cm). Opaža se, da se že vršijo kritja za jesen, ker je pričakovati zvišanja tarif za izvozno sezijo. Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: en vagon drv in en vagon rezane jelovine, skupaj dva vagona. Tendenca čvrsta. Žito Danes radi pogreba vojvode Stepanoviča no-vosadska borza ni poslovala. V izvenborznem prometu je opažati tendenco k učvrstitvi položaja vsled ugodnejših notacij v Chicagi in Budimpešti, j pa tudi vsled živahnejšega zanimanja v naši dr-| žavi. Cene so ostale sicer neizpremenjene, vendar j ni izključeno, da bi se cena za pšenico lahno ne ! dvignila. Za koruzo je zanimanje nekoliko večje kot v zadnjem času, vendar se za ta predmet položaj ni izboljšal. V Ljubljani so notacije nespremenjene. Zaključen en vagon pšenice. — Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca zelo čvrsta Pšenica: maj 24.33—24.60, zaklj. 24.08 -24.69, oktober 25.85 do 26.38, zaklj. 26.38—26.39 Rž: maj 21.55—21.60, zaklj. 21.66—21.68, oktober 23.26-23.60, zaključek 23.59—23.01. Koruza: maj 26.97—27.20, zaklj. 27.19 do 27.20, julij 27.56-27.80, zaklj. 27.80-27.81. Živina Sejem v Mariboru (30. aprila). Prignanih je bilo 16 konj, 16 bikov, 83 volov, 346 krav in 11 telet, skupaj 472 glav goveje živine. Notirali so: voli debeli 9—10, poldebeli 8.50—9 Din, pleni. Krave 7.75—8, biki za klanje 7.50—9.50 Din za kg žive teže. Cene mesa so v Mariboru sledeče: volovsko II. 10—18. telečje I. 15—22.50, svinjsko sveže 10 do 25 Din za kg. Ptuj. Na Jurjev letni sejem dne 23. t. m. je bilo prignanih 484 glav goveje živine, od tega 203 krav, 91 telic, 6 telet, 135 volov, 30 juncev, 19 bikov, 11 konj in 15 žrebet, ki so notirale: krave 3.50—7, telice 7—8.75, teleta 9—12, voli 8.50—11, junci 7.50—9 in biki 7—9 Din za kg žive teže. Konji 1500-7000, žrebeta 600—1800 Din za komad. Prodanih je bilo 235 glav goveje živine, 45 konj in 6 žrebet. — Na svinjski sejem dne 24. t. m. je bilo pripeljanih 389 svinj. Cena je bila 10 -13 Din za kg žive teže, praseta od 7—12 tednov starosti 100—250 Din za komad. Prodanih je bilo 93 glav. — Kramarski sejem je bil vsled slabega vremena slabo obiskan, tudi kupčija je bila zelo' slaba. — Prihodnji živinski sejem se vrši 7. maja. Dunajski prašičji sejem. — (Poročilo tvrdlce Eduard Saborsky in Co., Dunaj). Prignanih je bilo 9481 pršutarjev in 2838 špeharjev. Iz Jugoslavija 237 pršutarjev in 1412 špeharjev. Cene: špeharii: najboljši 2.55, I. 2.40-2.50, II. 2.30—2.35, kmetski 2.30—2.55. Pršutarji: 2.10—2.55. Tendenca: I. Spe-harji za pet grošev dražji, ostalo neizpremenjeno. V Milanu notirajo: voli I. 4.80—5.30', H. 4.20-4.70, UI. 3.50—4.10, krave I 4.50—5, II. 3.80 do 4.40, III. 2.60—3.70, biki I. 4.40—5, II. 3.80 do 4.30; prašiči 7.20 lir za kg žive teže; nadalje za-klana teleta jugoslovanske provenience 6—6.20 lir za kilogram. Slo-venca« pod št. 4680. Miipimo Pozor! Rabim za 800 komadov cepljenih trt laiki rizling la, in 600 šipona. - Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru. Malo meblov. sobo oddam solidni osebi. Pritlično, separiran vhod, z elektriko, 300 Din. Mirna hiša. Naslov pove uprava pod št. 4678. Na dosmrtno hrano se sprejme starejši gospod ali gospa, z lastno sebo, za 25--30.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Prijazni kraj«. Tihi družabnik (-ca) s 100.000 Din se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe upravi Slov. pod št. 4667. Anonimno ne odgovarjam. Dve sobi za pisarno se oddasta v Slomškovi ul. št. 1, pritličje, pripravno tudi za samsko stanovanje, in sicer takoj. Veliko posestvo i. vsem inventarjem — kupim. Naslov v upravi pod št. 4690. IZJAVA. Podpisani Jakob Lisnik p. d. Gaber-nik v Jamnici, obč. Sv. Danici pri Prevaljah, izjavljam, da nisem nikoli nikdar v nobenih zadevah plačnik za svojo ženo Marijo Lisnik, kar naj velja za vsakogar. -Jakob Lisnik, posestnik, Sv. Daniel - p. Prevalje. Tovarniško skladišče (tiŽM i h plas ie v MARTIN JANČIGAJ Ljubljana 7, priporoča krasno zalogo dežnih plaščev najnovejše lazone ala ireneheord itd., po najnižjih tvorn. cenah na veliko in malo. Blago zacarinjeno vsakemu takoj na razpolago. Oglejte si zalogo ali zahtevajte ponudbo. Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 150Din. Najmanjši znesek 5 Din. Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro 2pin.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Napismena vprašanja odqovarjiitno le,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 40.^9. Telefon štev.2328. Ravnokar smo prejeli sveže gumiSasfe trakove za cepljenje trt katere prodajamo po Din 120.— za kilogram v naši prodajalni na Mestnem trgu 25, zraven Krisperja. Splošna elektro - družba z o. z., Ljubljana. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon IiibSer, Ljubljana, Sv Petra cesta 25. Kupim hišo sred. velikosti, z vrtom, blizu cerkve in v okolici Ljubljane. Plačam takoj. Ponudbe na upravo pod »Praktična« št. 4658. Nadrobna razprodaja graščinske posesti Glede graščinske posesti na Fužinah pri Ljubljani se sprejemajo prijave interesentov, ki žele kupiti posamezne stavbne parcele, njive, travnike, gozde, in sicer najkasneje do 10. maja t. 1. — Natančneje se poizve v pisarni dr. Kuharja Andreja v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 3. Bencin motor Gnojnični voz Stiskalnico za seno Tovorni avto Diro na vzmeteh Pletilni stroj Železne blagajne Kopirne preše (Plinski avtomat) Slamo Vreče Razne steklenice Sidra (Anker) proda FRANC STUPICA, železnina v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1. V Mariboru je najugodnejši nabavni vir galanterije, drobnarij, pletenin, kravat, nogavic, otroč. čevliev in sandal, vrvi, motvoza, papirja itd. — na debelo in na drobno pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26. cvilh in druge potrebščine kupujte vedno samo pri strokovnjaku Rudolf Sever, tapetništvo Marijin trg 2 Vse vrste moko iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gameljne, p. Šent Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba. Hno moko In vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman BLAGO ZA Vrtne k?opf In rniae izdelujejo Strojne tovarne in livarne cl. d. V .T-.jis.tJI! j sini. Dunajska cesta 35 Oves in Koruzo kupite najceneje pri tvrdk a. tolh, «nmu\m KesIJeva resta 24. Veletrgovin« / .'.iiom Stara litino in drugo železo in stare kovine, kupuje po najvišjih cenah Franc Stupica železnina v Ljubljani — Gosposvetska cesta 1. !P za seme in prehrano dobite, dokler zaloga, pri Fran Pogačniku Dunajska cesta štev. 36. Valjčni mlin Gundullčeva 40 za gra ščino Kerestinec. Iščem vajenca za mizar, obrt, poštenih staršev. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru staršev. Tepina Vinko, mizar, Jezersko nad Kranjem. Kleparski pomočniki 2 do 3, dobri, samostojni, se sprejmejo za dalj časa. Nastop takoj. — Martin Kajtna, kleparstvo in napeljava vodovodov, Litija. Dva kroj. pomočnika sprejme takoj za boljše delo Iv. Arhar, Dorlarje, pošta Škofja Loka. Sobo na svežem zraku, samo v novi hiši ali vili, išče mlad gospod za takoj. Plačam dobro. — Ponudbe pod št. > 500« na upravo lista. Sobo meblirano ali prazno, oddam blizu Tabora. Ponudbe pod »60« na upr. Stanovanje 3 sob in vseh pritiklin — išče trgovec za avgust. Ponudbe na upravo pod »Avgust«. Stanovanje 2 ali 3 sobe, išče družina odraslih oseb za maj. Ponudbe pod »Maj« št. 4688 na upravo. I OBLEKE plašče i. t. d. najboljših vrst angleškega in češkega izvora PRI NOVAKU LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 \ izredno veliki izbiri — najceneje! Velika zaloga Schroll-ovih tkanin za perilo, r juhe i. t. d. Oglejte si zalogo! Prepričajte se! pošta Radomlje, nudi svoje priznano najboljše pšeničiu* izdelke ki so vsled njih kakovosti tudi najcenejši, po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte ccnikc in vzorce! Kupite .Bazler* kremo s patent odpiračem. Sestavite številke do '>4 zudenete različna darila. Darila se delijo vsakih 8 dni. Do-kažite 1000 praznih škatljic in številke do 25 zadenete Ford-auto. flutopromet Ljublpa-Vevče naznanja, da se izdajajo s 1. majem 1929 mesečni vozni listki samo uslužbencem ter tedenski vozni listki za delavce. Vozne listke izdaja sprevodnik automobila Udobna vožnja z najmodernejšim komfortnim autobusom svetovno znane znamke AUSTRO-FIAT. Nekaj dobrih zidarjev j se sprejme takoj v stalno delo pod streho za celo sezijo proti dobri plači. Prednost imajo zidarji, vajeni pri uzidavah parnih kotlov in dela s samotnim materijalom. Zglasijo naj se v obratni pisarni tovarne REMEC & CO„ DUPLICA PRI KAMNIKU Št. ad 35.273/28. ^Razglas Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih, krovskih, mizarskih in kleparskih del ter instalacijo vodovoda za mestno kopališče ob Savi pri Ježici. Tozadevne podatke jc dobiti v mestnem gradbenem uradu do 2. maja 1929. Ponudbe je vložiti do 3. maja 1929 ob 11 dopoldne. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 30. aprila 1929. Mestni pogrebni zavod. Brez posebnega obvestila. V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod FRANC TURK uradnik O.U.Z.D. in rezervni poručnlk dobrovoljec iz Solunske fronte dne 30. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s svetotajstvl za umirajoče, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrlek, dne 2. maja 1929 ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Idrija, dne 30. aprila 1929. Žalujoče rodbine: TURKOVE, JEREBOVA, MASTNAKOVA, MLAKARJEVA. MJajšega NOENTi) po možnosti samostojna moč za nemško, francosko in srbo-hrvatsko korespondenco, i z v e ž b a n v nemški ali francoski stenografiji, ter spreten in hiter strojepisec, išče eno glavno zastopstvo v Beogradu. — Obširne ponudbe z navedbo zahtevane plače je nasloviti na: E. K. BEOGRAD — Poštanski pretinac 412. VI. Osfeski velesejem In Gospodarska razstava od 4. do 12. mala 1929 Posetniki potujejo po železnici in parobro-dih po polovični ceni. Roba, namenjena za razstavo, uživa 50°/o popusta od normalne tarife. Legitimacije za potovanje za polovično ceno dobijo se v vseh, tudi malih krajih, pri denarnih zavodih, občinah, železniških postajah in trgovcih. BUDiKPEŠTANSKI MEDKRRCDKI SEJEM 4.—n. mala Splošna tnduslrtisha razstava. Številne posebne shuptne. 25-J0 7« znižana vožnia. Preslop me|e brc* vizuma. Pojasnilu in sejmske legitimacije se dobe: v DndttptStl: pri sejmskem upadli Messeamt V. Alkotman>-utca 8. v I ItlDIJOnl: pisarna »Putnikn«. v Beogradu kr. ogr. trgov, zastopstvo, palača Akademije, v Zagrebu: kr. ogr. konzulat, DrHŠkovičevn ul. IT. Vsem duhovnim sobratom, sorodnikom in znancem naznanjam, da je Vsemogočni nenadoma poklical k sebi častitega gospoda Daneza Dobnikar župnika na Jančem. Pokopali ga bomo na Jančem v četrtek dne 2. maja 1929 ob 10 dopoldne. — Priporočam ga vsem v molitevl Šmartno pri Litiji, dnr 30. aprila 1929. MATEJ RIHAR, dekan. Svojo izredno bogato zalogo vseh vrst svile, kakor tudi drugega najmodernejšega letnega blaga priporoča tvrdka Ustanovljeno 1835. X FRANC KSAV.SOUVAN Ljubljana, Mestni irg 24. S preselitev Brezhibna postrežba. \ / Naznanilo. \ Dovoljujeva si cenj. občinstvu kakor tudi vsem gg. potnikom vljudno javiti, da prevzameva s 1. majem t. 1. staroznani Hotel mesto „Trst" v Kočevju. Potrudila sc bova kar najboljše ustreči vsem željam cenj. občinstva kakor tudi gg. potnikov, bodisi glede kuhinje ali kleti. Za to jamčiva z večletno strokovno prakso. Za obilen obisk se priporočava v v Štefanija in Ivo Sulek, restavraterja. Za blrmOf Zahtevajte brezplačno franko CenIK! Jamstvo 5 le< kelnasta cilinderska ura AR*, s kameni kot slika Din "U Ista v gladkem okrovu, AR* Roskopf Din " V najcenejši kakovosti, J[A*_ Roskopf Din HI™ 5 letno jamstvo. Za neugajajoee se vrne denar A. Ifiifmann. Maribor št. Špecijalist za boljše ure. HOME TURBINE aut^in. regulator jo. zntvornice, opremo za žai?o in mline iz leluje in dobavlja G. F. SCHNEIIER ŠKOFiA LOKA podjetje za zgradbo vod. turbin Konkurenčne cene I Zahtev jt • ponudbo I — Prvovrstno reference 1 40 a Cenik brezplačno? Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj krojaški obrt iz Slomškove ul. 1 v Pražakovo ulico 10 — pritličje FRAN IGLIC modni krojač za dame in gospode, Ljubljana Ksilolitni tlak polaga „MATERIALU trg. d. z o. z. Ljubljana, Ounajska cesta 36. K raplnsHc toplice __— ,inn/Mjg.. dOrkopp minerva ||jg || Najboljši v raaterijalu, konstrukciji j in najlepši v opremi I najboljših svetovnih znamk v veliki' izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od pri prostega do naifinejšega in igračni vozički v zalogi Več znamk šivalnih strojev najnovejših modeiov. deli in pueumatika. Ceniki franko. Prodaja ua obroke. „TritJuna" 6'. B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. MM JI Velika zaloga : pneumatike za kolesa, igle za gramofone, olje za stroje tn vsi drugi v to stroko spadajoči deli. Oglejte si in prepričajte se v moji specnalni trgovini. - ločna m solidna postrežba! Prodaja tudi nn obroke! — belino le pri „TEHNIfiC" - JOSIP BANJAI» LJUBLJANA Pražakova ulica štev. 19 (LJUBLJANSKI BV©R> Ure zlate, srebrne, ni-kelaste. žepne in zape-stne, točno preizkušene z dvoletno garancijo, po znižanih cenah pri Mon Kajfež urar Ljubljana Miklošičeva c. 14 VBITE! ffiinhosfna fclcprodola 22 april 1. 6D0BELN1H 15. m® LJUBLJANA - MESTNI TRG 22 Vam nndt DOBRO BLAGO po sledečih cenali: Ifamgarn športni ševiot Convercoaf po Din po Din » 55 89 99 109 130 150 180 199 52 60 12 85 98 120 155 po Din 85 „ HO 135 150 * 180 „ 220 Angleški štoi natfiitelše Kvalitete o d Din 260 do 350 Damsko volno Svile Pralno blago 45 Umetne po Din 24 Molinos po Din 180 21 Belo blago 38 po Din 190 15 Tiskovine po Din 9' — Cefiri po Din 10' — Oxfordi „ „ 12- — 11' — Poplin po Din Kasha „ „ 15 Rožaste Modno „ „ 80 Tkane Ia plašče po Din 120 Foulard Rips „ „ 150 Couvercoat „ 160 Creppe de CMne ^ enobarvni in ro-žasti od Din 110 naprej Svilene rute od Din 48 do Din 105 zaslon Žepni robci Preproge Pred-posteljniki Razven tega pa popolnoma zostoni: pri nakupu volnenega blaga do 400 Din — 6 robcev „ 1000 Din — ostanek za otro- fl J5 " TJ 77 , ško obleko Pri večjem nakupu pa po dogovoru do 10°/° vrednosti. Oglejte $1! PreprlCallc se! B I n K o w s T N B U E L E P R 0 D B J B Zahvala m naznanilo preselitve Slaščičarna Novo!ny se iskreno zahvaljuje svojim cenjenim odjemalcem za naklonjenost, katero so mi skozi dolgih 34 let izkazali v dosedanjih prostorih na Dunajski c. 9, od koder sem primorana preseliti se začetkom maja na Gesposveisko cesto 2 (tik kavarne »Evropa") Tudi v novih prostorih bom storila vse, da bom kar najbolj zadovoljila občinstvo, katero vljudno prosim, da mi ostane naklonjeno tudi v bodoče. Z odličnim spoštovanjem t. mvoim ANA FABIAN naznanja v svojem imenu in v imenu otrok MARIJE poroč. dr. Fettichove, FRANJE, IVKOTA in ALME ter vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da nas jc naš prisrčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod FRAN FflBIflN trgovec in posestnik danes ob Vi4 zjutraj, po kratki, a mučni bolezni, previden s tolažili svete vere za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo dne 1. maja 1929 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Krekov trg 81. 7, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bo položilo truplo blagopokojnika v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi sv. Nikolaja dne 2, maja 1929 ob 8 zjutraj. Ljubljana, dne 30. aprila 1929. Brez posebnih oznanil. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.