Stev. 272
V Trstu, v petak dnt SO« oktobra 1914a
Letnik XXXIX
leluja mk	tati ob nedeljah M praznikih«
ob 9 zjutraj, d» ponedeljkih ob 8 dopoldne.
L*wtaSNr>: "JUm S*. Mtta Aaiflu«a «tL ofidstr. — Vrf pfia tuj m	llrt.«.	pisnu m m
•^ijim>» In rokopisi m nt vrtfaja uda;«ttll is rffovoral undafk JMaa Oodiaa. Uslsik kouord) Usu .edinosti". — TWc Oakame .Edinosti\ vpisane zsdnife a o^rtimtei potokom v Tnlu, ultea Sv. PrtnČiSks Asiliccft R. 90L T«!efoa uttdniftva 1« upsrte itev. 11-57.
Mirotiln inalr. Za nte Wo.......K 24—
a pal ld».........................IJ-
ta M flMMCt («>■•••.••••*.*•> ■ Za nedeljsko iadajo a za pol Ms.....
Posamezne Številke .Edinosti" sa prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Slrokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vio.
Oglasi v teksta lista do pet vrst.........K 5 —
vsaka nadaljna vrsta.............2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le
npcevt .Edinosti". — plača ia toH sa v Trsta. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulkl Sv. FrančUka AsUfcaga St 201 — PoStnohranUmčni račun SL 841.852.
S francoskega bolBča naznanjalo Nemci manjše uspehe
Ha Rusko-Poljskem položaj neizpremenlea. - Ruski napadi proti Turki odbiti.
Z avitrtjsko-rusIteM MIH«.
DUNAJ 29. (Kor.) Uradno se objavlja: 29. oktobra opoldne.
Na severovzhodnem bojišču se včeraj niso vršili nobeni večji boji.
V zadnjih dneh so bili ruski poizkusi, da bi prodrli pio:i Turki uspešno Odbiti. (Turka je 20 km severno od Užoš-kega prelaza. Op.)
Namestnik šefa generalnega štaba, generalni major pl. Hofer.
No meli Vzhodne Prasne.
BERLIN 29. (Kor.) Veliki glavni stan. 29. oktobra dopoldne.
Na severovzhodnem bojišču napreduje ofenziva naših čet. Tekom zadnjih treh tednov je bilo vjetih tu 13.000 Rusov in uplenjenih 30 topov in 39 strojnih pušk.
Na rusko-poljskem bojišču.
BERLIN 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. oktobra dopoldne.
Na jugovzhodnem bojišču se razmere od včeraj niso izpremenile.
Z nšMmskesa bojišča.
BERLIN 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. oktobra dopoldne. Poročilo vrhovnega armadnega poveljstva.
Naš napad južno od Nieuporta počasi napreduje. Pri Ypresu je položaj neizpre-
raenjen. Zapadno od Lilla so dosegle na-1 rej 60 milj od otoka Torry še čete dobre uspehe. Zavzeli smo več uti jenih pozicij sovražnika in vjeli 16
nogreznil, povzroča tu veliko začudenje in premišljevanje, kako je bilo Nemcem mogoče, da so svoje mine položili tako daleč. Misli se, da je nemška kupčijska ladja pod tujo zastavo položila mine, ker se zdi nemogoče, da bi bil kak nemški podmorski čoln prišel tako daleč neopažen.
Nemški 42 cm oblegovalni oožiaiji.
BERLIN 29. (Kor.) dede nemških 42 cm oblegovalnih možnarjev se nepretržno razširjajo vse mogoče govorice. Medtem ko se od ene strani zatrja, da takih možnarjev sploh ni, se od druge strani razširjajo njih popisi, podajejo različne številke, se isti slikajo. Oboje je napačno. Ker je veliki generalni stan obelodanil njihov učinek pri obleganju Liitticha potom fotografičnih slik, je njih obstanek izven vsacega dvoma. Njih slike ali kaki drugi podatki se sploh niso obelodanili. Vse, kar je v tem pogledu prišlo med svet, je samo domnevanje, ki nima nobene podlage in je zato napačno.
Nemški odgovor na preganjanja Nemcev
v Angliji.
BERLIN 29. (Kor.) Kakor poroča »Lo-kalanzeiger«, pripravlja zvezna vlada protiodredbe proti sovražni tujini kot odgovor na preganjanje nemških podanikov in konfisciranje njihovega imetja. Tozadevna predloga bo v kratkem predložena zveznemu svetu.
Žrtve min.
LONDON 29. (Kor.) Reuterjev urad poroča, da je parnik »Manchester«, 5363 ton, zadel v bližini severnega obrežja Irske na neko mino in se potopil. Kapitan in 13 mož je utonilo, 30 se jih je pa rešilo. Liverpoolske pomorske oblasti so opozorile ladje, ki plujejo mimo severne Irske, da bile v imenovanih vodah položene nemške mine. Ladje naj vozijo to-
:irjev in nad 3G0 vojakov in;
tocove.
ki in francoski
J
bili povsod odbiti.
UoIna v kolonijah.
Položaj v m\2M južni Afriki
AMSTERDAM 28. (Kor.) »Telegraaf«
iz
ed katedralo v Reimsu prlpe- poroča iz Londona: Zadnja poročila
. , .. „ '	« iužne Afrike so zelo neugodna. Zdi se, da
cosko baterijo z artiljenjAimi L generaI De XVeet na*proten Both? v
na sto.pu katedrale, smo mo-j Londonu so glede stališča raznih drugih ievatL	| vplivnih članov stranke generala Her-
skem lesu je bi! sovražnik i tzoga v velikih skrbeh. Kakor se zatrjuje,
seč strelnih iarkov in je bilo h® burski vstaši vjeli več različnih viso-
- . -	(kih nemških oficirjev.
>ec crojmn pu	LONDON 29. (Kor.) Iz Kapstadta se po-
Naša prijatelja, zelo uplivna japonska državnika, grof Aoki in knez Katsura, sta pred kratkim umrla, torej ima vlada prosto roko.
Roparski napad proti Tsingtaou je samo prvi korak. Da bi ta napad upravičili, kličejo že na pol pozabljeno zadevo v spomin, ko smo se mi udeležili intervencije v Tochimonosegi in porabljajo to v časnikarsko, 7. avgusta pričeto gonjo proti Nemčiji, kot stari podedovani sovražnici. S tem skušajo veljati tudi pri zaveznikih kot izborni v Čustvovanju, vredni zaupanja in ne sumljivi glede dalekosežnih političnih stremljenj.
Posebno japonski vojaški krogi vidijo v Rusih svoje neizogibne sovražnike, ali postopanje v tem pogledu bi pomenilo toliko, kot odreči Angležem.
Napad na Tsingtao je prvi korak za razširjenje japonske moči v Kini. Kam bode vojna sicer še privedla Japonce, se sedaj ne more še izračunati. Vsekakor pa se isti ne bodejo ozirali na želje in interese svojih zaveznikov.
DOfOdH V ADNinUL
RIM 29. (Kor.) »Giornale d'Italia« piše: V London kakor tudi v Rim je došla vest, da vlada v okraju Argyrokastro popolna anarhija. Ker gre za problem, da se omogoči beguncem iz Argyrokastra, ki so se podali v Valono, povratek vt domovino, se je obrnila Anglija v Atene in Rim, da ukreneti obe vladi sporazumno potrebne odredbe.
Italija je že odposlala sanitetno in pomožno misijo v Valono. Grška se pripravlja na vzpostavitev miru in reda v ozemlju okoli Argyrokastra in Premetija s tem, da odpošlje tjakaj svoje regularne čete, pri čemer je v posebni noti izjavila velesilam londonske pogodbe, da so te njene odredbe le provizoričnega značaja in da se bo Grška držala londonskih sklepov.
ATENE 29. (Kor.) »Agence d' Athenes« poroča: Pohod grških čet v severni Epir se je izvršil v občudovanja vrednem redu in med velikanskim navdušenjem prebivalstva.
DUNAJ 29. (Kor.) Kakor poroča »Poli-, tisehe Korrespondenz«, je grška vlada vjhajalo 800 ranjencev, več zdravnikov in zadnjih dneh vsem velesilam, ki so se u-\20 sester, ki so bile vjete proti določilom Jeležile londonske veleposlaniške konfe- ženevske pogodbe. Zdravniki so ranjen-rence, naznanila svoj namen, da name- ce zelo zanemarjali, ki tudi niso dobivali rava v očigled znanemu stanju v južni i dovolj hrane. Vsak dan jih je več umrlo.
operacije težko prizadeti deželi posveča posebna skrb. Hitra, izdatna državna operacija je nujno potrebna, da dežela, ki tvori trdnjavsko postojanko monarhije, kakor je želja dobrotnega in pravičnega cesarja, kmalu zaceli rane svojega gospodarskega življenja in zadobi trdno podlago za gospodarski in kulturelni pro-cvit.
KRAKOV 29. (Kor.) Vsi tukajšnji časopisi povdarjajo v uvodnikih hvaležnost dežele in prebivalstva za dobrotljive besede Najvišjega zahvalnega pisma.
Avstro-ogrski konzul v Abeslnijl odpotoval v Atene.
RIM, 29. (Kor.) Iz Adis Abebe se poroča, da je avstrijsko ogrski konzul v Abesiniji, Schwimmer, s francoskim in angleškim spremnim pismom preko Dschibuti odpotoval v Atene.
Prošnja na gospe Avstrije.
DUNAJ 29. (Kor.) Poklicani krogi prosijo vse avstrijske gospe, naj napravljajo toplo spodnjo obleko za v vojni se nahajajoče vojake.
Doživljaji nekega nemškega višjega zdravnika.
BERLIN 29. (Kor.) »Lokalanzeigerju« poroča o doživljajih nekega nemškega višjega zdravnika, ki je prišel s svojimi bolniki v francosko vjetništvo, sledeče:
Ko je višji zdravnik s 500 težko ranjenci, med njimi 250 Francozi, sledil proti Aisni korakajoči nemški armadi, je bil njegov oddelek obstreljevan, pri čemer je bilo ubitih 50 težko ranjenih Francozov. Ker je postajal ogenj sovražnika vedno hujši, je zgrabil višji zdravnik zastavo z rdečim križem in hitel Francozom nasproti s klicem: »Croix rouge!« Neki francoski podporočnik ga je vjel. Med tem je pridrvela neka stotnija francoske pehote, se vrgla na nemške ranjence in jim vzela vse, kar so imeli pri sebi. Na prevozu v notranjost dežele je prebivalstvo ranjence onečaščevalo na zverinski način.
V vojnem taboru so morali vsi ležati v neki bivši vojašnici na kamenitih tleh, na popolnoma gnili slami. Tu se je že na-
nl Verduna emo odbili
icnai
roea: Polkovnik Maritz je dal razglasiti
ancoskih napadov. Pri;naslednji, dne IG. septembra v Winds-d\eh protinapadih so prodrle naše čete huku od cesarskega guvernerja nemške notri do sovražne glavne pozicije in jo i iužno-zapadne Afrike, dr. Seitza izdani
zasedle. Francozi so imeli težke izgube.!0^0 med holandskimi južnimi Afrikanci:
Ker so zavzele angleške čete Roman-Tudi vzhodno od Požele so biie vse j striit, s tem kršile nemško mejo in zanesle francoske akcije, ki so bile same na sebi I vojno iz Evrope v Afriko, izjavljam iz-brezpomembne, odbite.	j rečno, da se Nemci ne bojujejo proti ho-
j landskim južnim Afrikancem. Obratno pa uporabimo vsa sredstva, da odbijemo na
Poiugoiske vojne pripravi
LONDON 28. (Kor.) »Times« poročajo iz Lizbone z dne 26. t m.: Včeraj so bili s posebnim dekretom vpoklicani razredi mornariške rezerve. Pomorska brigada 600 mož bo začetkom novembra odposlana v Angolo v Afriko, da ojačl tamkajšnji ekspedicijski zbor.
ifit z« lovljenje krogeiL
BERLIN 29. (Kor.) »Vossische Zeitung« poroča iz ženeve: Glasom francoskih poročil se poslužuje francoska pehota v Ar-gonskem lesu nekega ščita za lovljenje krogelj. Tudi v ruski armadi se poslužujejo tega obrambnega sredstva.
Angleži iz Nemčije lordu Robertsu.
FRANKFURT ob Meni 29. (Kor.) Tukajšnja angleška kolonija je v imenu mnogoštevilnih, v Frankfurtu in okolici se nahajajočih angleških državljanov, v posebni brzojavki na lorda Robertsa protestirala proti krutemu, nepravičnemu postopanju z Nemci na Angleškem.
Amerikanski časnikarji proti angleški cenzuri.
LONDON, 28. (Kor.) V nekem dopisu na list .Times" so bile priobčene izjave amerikanskih časnikarjev, iz katerih sledi, da je angleška vlada zatrla od nemške strani za Ameriko namenjena poročila, čeravno so bila ista že objavljena v angleških listih.
Mine ob irskem obrežju Je, kakor mislijo Angleži, položila kaka nemška kupčijska ladja pod tujo zastavo.
KOPENHAGEN, 29. (Kor.) List .National TMead?" javlja iz Londona: Potop parnika „.Manchestcr CommerciaJ\ ki je ob sever-petn irskem obrežju zadel ob mino in se
vseh točkah angleške napade. Bojevali se bodemo izključno in do zadnjega proti Angliji in Angležem.
KAPSTADT 28. (Kor.) General Botha je odšel iz Rustelburga in prišel še dopoldne s pripadniki Bayerja v dotiko, katere je pognal v beg. Zasledoval jih je potem ves dan in vjel 80 mož.
BERLIN 29. (Kor.) Razpravljajoč o bur-ski vstaji, naglašajo listi, kako velikega pomena je dejstvo, da se je vstaji priključil tudi de Weet, ki je bil v burski vojni strah Angležev.
Japoaci sovražijo Mokožc« ki v ff t danji volni ne zasledujejo interese svojih beJo-kožnih zaveznikov, temveč lastne.
BERLIN 28. (Kor.) Poslanik dr. Rohn-berg v Tokiju je listu »Lokalanzeiger« med drugim sporočil tudi sledeče:
Japonci ne ljubijo belokožcev, niti Nemcev, niti Angležev, niti Rusov, niti Ame-rikancev. Mislijo, da jih belokožci ne smatrajo kot istovetno pleme. • Razven tega se čutijo po beiokožcih ovirane na stremljenju po nadvladju v Aziji. Ze v začetku minolega stoletja so se Japonci držali izreka Azija Azijatom! Njih cilj je, postaviti Azijo pod japonsko nadvladje.
Tako porabljajo vojno narodov v Evropi v roparski pohod naperjen proti celokupnemu belokožnemu plemenu. Ker pa polagajo veliko na to, da njih postopanje izgleda moralno in upravičljivo, jim je zveza z Angleško in pa angleški poziv, da naj se udeleži vojne, zelo ljub in razven tega vse to njihovi brezmejni ošabnosti zelo prija.
Njih minister za zunanje zadeve se bali a, češ, da so oči celega sveta uprte v Japonsko.
Albaniji zasesti Argyrokastro in še nekatere druge točke. Ker je atenski kabinet naznanil te odredbe izrecno kot provizo-rične in vnovič naglasil priznanje londonskih sklepov, velevlasti niso protestirale proti njeni nameri.
Kolera v Avstriji.
DUNAJ 29. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča:
Dne 29. t. m. je bil po en slučaj azijat-ske kolere konstatiran na Dunaju in v Eitbergu na Koroškem, en slučaj v Plznu,
4	v Kraljevih Vinogradih, en slučaj v Brnu in Velikih Nemšicah, Lundenburgu, Tasovu in TobiČovu, dva slučaja v Modricah, 5 slučajev v Hudolinu, 9 v Opavi in
5	v Oderburgu v Galiciji.
Na Dunaju, Plznu, Kraljevih Vinogradih, Lundenburgu, v Hudolinu, Opavi in Oderburgu gre za vojake, došle s severnega bojišča. _
Zalivata gališkega deželnega odbora za cesarjevo lastnoročno pisno.
KRAKOV 29. (Kor.) Gališki deželni odbor je poslal ob priliki Najvišjega lastnoročnega pisma z dne 25. t. m. na ministrskega predsednika grofa Stiirgkha iz Zakopanih brzojavko, ki se glasi:
Deželni odbor kraljevine gališke in lo-domerske prosi skupno z veliko vojvodi-njo krakovsko Vašo ekscelenco, da blagovolite sporočiti na Najvišjem mestu izjavo neomajene zvestobe in globoke hvaležnosti za besede naslovljene na Galicijo v cesarskem lastnoročnem pismu z dne 25. t. m.
Srca prebivalstva te dežele so bila globoko ginjena po vsebini tega lastnoročnega pisma in posebno po besedah, v katerih Nj. Veličanstvo izreka svojo globoko Žalost in sočutje s tako težko iz-skušenim prebivalstvom. Prebivalci te dežele, ki žrtvujejo v interesu in za blagor avstro-ogrske monarhije svojo kri in svoje imetje s popolno pripravljenostjo in samozatajevanjem in ki hočejo storiti to tudi v naprej* vidijo v cesarskem lastnoročnem pisanju nov dokaz očetovske skrbi velikega vladarja.
Z veliko hvaležnostjo pozdravljamo vladi dan nalog, da naj se vsled volne
Višjega zdravnika so imeli vjetega pod pretvezo, da je aktivni oficir, četudi je nekemu težko ranjenemu francoskemu vojaku odrezal eno nogo. Končno je tudi višji zdravnik težko zbolel, nakar so ga v strahu, da bi jim ne bil umrl v vjetni-štvu, odposlali v Ženevo, kjer je bil izpuščen.
K temu pripominja »Lokalanzeiger«: In ti ljudje, ki grese na tak način proti Človeštvu, se še drznejo zmerjati nas s Huni.
Zaplenjeni italijanski parnik.
FRANKFURT 29. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Rima:
V Sredozemskem morju je bil sedaj za plenjen in odpeljan v Gibraltar že tretji italijanski parnik, last sicilijansko - ameriške paroplovne družbe. Ustavile so ga francosko-angleške vojne ladje. Parnik je vozil bal^r.
Princ Ivan Sapiecha pred policijskim sodnikom.
LONDON, 28. (Kor.) Princa Ivana Sapie-cho so pripeljali pred policijskega sodnika, ker kot avstrijski državljan ni naznanil, da poseduje nabit revolver in fotografski aparat. Zadeva pride pred poroto.
Nemški „Atheneum* v Londonu zatvorjen.
LONDON, 29. (Kor.) Nemški „Atheneum« so v nedeljo vsled sklepa klubovega predsednika zaprli.
Promet omnlbusov v Londonu za eno uro na dan skrčen.
LONDON, 28. (Kor.) Londonsko omnibu-fto društvo je sklenilo, da glede na'pomanjkljivo razsvetljavo in pa predčasno za-tvorjenje trgovin, ustavi svoj promet eno uro prej kot navadno.
Srebrna poroka grške kraljevske dvojice.
ATENE, 29. (Kor.) Ob priliki srebrne poroke kraljevske dvojice se je vršil včeraj Te deum, kateremu sta prisostvovala kralj in kraljica, vsi ministri in pa vojaške in civilne oblasti.
RomanJe egipčanskih muzelmanov v Meko letos Izostane.
glede predstoječih Kurban-Beiram slavnosti baje radi tega, ker ceste niso varne in so istočasno izposlovali od egipčanskega višjega muftija takozvani „Fetwa" (versko odobrenje), vsled katerega naj letos izostane sveta karavana z darili za Emirja In Šejhe v Meki.
Seja generalnega sveta avstro-ogrske banke.
BUDIMPEŠTA, 29. (Kor.) Generalni svet avstro-ogrske banke je imel danes pod predsedstvom bančnega guvernerja, tajnega svetnika dr. Popovicsa sejo, v kateri se je določilo znižanje bančne obrestne mere za polovico procenta.
Nadalje je sklenil generalni svet, da bodo, ako se od strani obojestranskih finančnih uprav v svrho izvedbe v dotičnih mo-ratorljskih odredbah izrečenega namena pod-vzamejo posojilne operacije, v pospeševanje teh odred na Željo finančnih uprav fungirale banke kot mesta za podpisovanje in da prevzame titre novega posojila in tudi eventu-elno izdane interimne listine proti za pol procenta znižani obrestni meri, torej proti eskomptni meri, sicer pa pod v obče veljavnimi določili v lombard.
Bolgarsko sobranje otvorjeno.
SOFIJA, 28. (Kor.) Ministrski predsednik Radoslavov je odpri danes v imenu kralja sobranje s prestolnim nagovorom, ki se med drugim glasi:
lzšlt v minulem letu iz dolge in izcrpljive vojne, ki smo jo prenašali s samozatajevanjem, da mu ni para, sta bolgarski narod in moja vlada vnovič ves svoj trud obrnila v to, da bi zacelila rano najnovejše prošlosti, dvignila zopet nacijonalno moč in pripravila deželi novih virov blagostanja.
Naše skupno miroljubno delo je bilo pretrgano po največji in najbolj strašanski vojni, kar jih pozna zgodovina dosedaj. V očigled boja med velikimi evropejskimi narodi smatra moja vlada, da ji dolžnost nasproti tem narodom in pa njih usoda v bodočnosti nalagata, da proglasi nevtralnost Bolgarije in da se je drži natanko in lojalno, v soglasju z mednarodnimi zahtevami in pa interesi domovine.
Vsled tega svojega stališča obstojajo med vlado in vsemi velesilami dobri in prijateljski odnošaji in se je tudi posrečilo pridobiti večje zaupanje do takih odnošajev skoraj od strani vseh naših sosedov, kar je tako zelo potrebno v pogledu na krizo minulega leta in pa na dogodke, ki tlačijo danes vso Evropo.
Srbija — Bolgarska.
SOFIJA 28. (Kor.) »Agence telegra-phique Bulgare« poroča: Vsled vesti, ki so se razširile radi potovanja ruskega poslanika Savinskega v Niš, kamor je bil ta baje poklican, da se udeleži seje ministrskega sveta, ki naj bi razpravljal o kompenzacijah Bolgarski, je objavilo tukajšnje srbsko poslaništvo sledečo noto?
Srbsko poslaništvo je pooblaščeno izjaviti, da poslanik Savinski ni imel nobene misije pri srbski vladi in da je bilo njegovo zadnje potovanje v Niš zasebnega značaja. Skupščina je bila sklicana k posvetovanju, da reši nekatera vprašanja, kakor druge vojskujoče se države, ki so istotako v to svrho sklicale svoje zbornice.
Čudna razsodba policijskega sodnika.
LONDON 29. (Kgr.) Policijski sodnik v Deptfordu je.dne 27. t. m. nekega vojaka, ki se je v uniformi udeležil proti-nemških izgredov in je bil aretiran v spalnici nekega oropanega stanovanja z ukradenim prstanom in zlato uro v posest), pod pogojem, da se bo v prihodnjič bolje obnašal, izpustil.
»Daily Cronicle« ostro kritizira razsodb bo in piše, da je to skoro indirektno bo-drenje k zločinom. Vojaštvo da zna bolie ceniti Čast armade kakor policijski sodnik.
Razne politične vesti.
Nošenje hrvatskih znakov na Reki. Kakor znano, je prišlo nedavno na Reki do hudih spopadov, ker so hrvatski vojni vpoklicanci nosili hrvatske znake. 2e po prvih spopadih je napravil šef mestne policije, Ksaver vitez Derenčin, pri magistratu korake, naj se prepoved nošenja hrvatskih znakov odpravi. Gospod Derenčin je vedel, da bi v isti hip, ko bi bila ta prepoved odpravljena, prenehali ne le toli številni spopadi med Hrvati in italija-naši, ker bi se ti poslednji ne mogli več sklicevati na naredbo, ki jo je bil poprej izdal magistrat, ampak tudi spopadi med Hrvati in policijo. Splošno mnenje je bi-
CARIGRAD, 38. (Kor.) Kakor je posneti io, aa je rečena prepo iz do&ih poročil, so Angleži v Egiptu pre- tivno odpravljena. V tej stvari sta bil
lo, da je rečena prepoved sedaj deftni-
bila
povedali romanje v svete kraje Islama in to' te dni pri reškem guvernerju grofu Wl-
Stran II.
»EDINOST« St 272.
V Trstu, dne 30. oktobra 1914.
ckenburgu veliki župan dr. Vinko baron Zmajić in Sef reške policije Ksaver vitez Derenčin. Na vprašanje velikega župana, ali je prepoved nošenja hrvatskih znakov na Reki definitivno odpravljena, je odgovori' guverner: »Prepoved je odpravljena za sedaj. Nabornim in
Za brezposelno delavstvo so darovali NDO.: „Delavsko kons. društvo* pri Sv. Jakobu K 20. Nabrano med delavci v gostilni „Delavskega kons društva", priStran-cerju Fr. in Ivančiču |ak. K 32.18.
Streljanje v tarčo, ki se je začelo že v letošnjem poletju, dokonča se v nedeljo, dne
vojnim obvezancem je dovoljeno nositi: j. novembra. Pri tem pridejo k razdelitvi hrvatske znake. Samo radi njih je odprav- med strelce cesarski dobitek 20 dukatov, lfena prepoved!«	najmilostneje podarjenih od Njegovega Veli-
Do te suspenzije je prišlo vsled inter- čanstva našega cesarja, kakor tudi drugi
vencije hrvatskega bana barona Sker-
mnogoštevilm častni dobitki. Vojaško vete-
lecza pri grofu Tiszi. Pa tudi od strani j ransko društvo cesar Fran Josip I vabi dru-reškega magistrata so obvestili policijo, j Štvenike naj se udeleže v velikem številu te da je prepoved suspendirana le z a č a s-j sklepne strelske va;e, ki je edinole vojaškega
n o ter da se nanaša le na naborne in vojne obvezance, dočim je drugim še nadalje zabranjeno nositi hrvatske znake.
V tem smislu so dobili ukaze redarji.
značaja in naj blagovolijo privesti s seboj sorodnike, prijatelje itd. kot dobrodošle goste. Streljalo se bo od 9. do 12. in 1. do 4. ure, na Kar se po razdelitvi častnih dobitkov
Značilno je, kar poroča »Obzor« od strelcem zaključi letošnje tekmovalno stre-28. t. m.: Včeraj so preko Reke, oziroma: Ijanje.	Predsedništvo.
Sušaka odpotovali proti Karlovcu mlade- ^ .	„ „ r~ .	. .
niči iz Primorja, potrjeni v domobran- S parnikom „Metković- dosli ranjenci, stvo, danes pa so se imeli predstaviti v J Kakor smo včeraj obljubili, priobčujemo da-stari vojašnici na Reki tisti, ki so potrjeni imena onih ranjencev, dospelih včeraj v v skupno vojsko. Ves čas so prihajale na Trst, ki so bili spravljeni v razne pomožne Sušak gruče mladeničev iz poedinih pri- bolnišnice dočim smo ze včeraj priobčili
imena onih, ki so bili spravljeni v mestno bolnišnico, ker so težko ranjeni. — V pomožno bolnišnico v prostorih društva „Au-stria" so bili spravljeni Josip Demjan od 5. stot. 37. pešp., Nikolaj Glaszner od 4. stot 61 pešp., Josip P nter od 3. stot 46. pešp, Štefan Csik od 14. stot. 33. pešp., Mihael Cunja od 3. stot 46. pešp., Stetan Koren od 14. stot 24. pešp., Jurif Timarič od gorskega topništva, Najdo F. Porobocky od 14. Pred kratkim je v Parizu znani fran- 80 fMišp^ Fran Ebert od 3. stot 9
morskih občin in okrajev. Fante so spremljali in vodili skozi Reko domobranci 26. polka. Bili so odičeni s hrvatskimi trakovi in so vso pot prepevali hrvatske pesmi. Ni bilo incidentov. Italijanašev in policije ni bilo niti blizu. Novince so spremljali sorodniki in mnogo Hrvatov.
Koliko stane vojno.
coski narodnogospodarski strokovnjak Leroy - Beaulieu predaval o stroških se-
pešp., Vasilij Dudoš od 14. stot 37. pešp Karei Radowsky od 16. stot 80. pešp.. Vik-
Leroy - tfeaulieu predaval o strosKin se-	-j
danje svetovne vojne. Leroy - Beaulieu je j"«*™	^iL^J?^
računal na posameznega vojaka okrog 12 K dnevnih stroškov in je tako prišel do zaključka, da izdajajo za vojno Nemška, Avstro-Ogrska, Rusija, Francoska in Angleška vsega skupaj po 960 milijonov
kron na mesec. Vojna traja sedaj že tri	-	n,.^ mesece in bi dosedanji stroški znašali !stot 16. pešp Abi^am Bulita ----„ irmrn ™ Hr^m od 2. stot. 61. pešp., Ljudevit Kadar od 4.
Omovacs od 2. stot 61. pešp., Vincenc Ko-koria od 1. stot. 61. pešp., Mihael Olah od 3 stot. 46. pešp., Fran Vocher od 3 stot. 9. pešp., Milan Vladiszlav od 4. stot 46. pešp., Štefan Nagy od 4. stot 37. pešp., Oton Kunz od 15. stot. 9. pešp., Josip Her-
2880 milijonov kron za vsako državo, ali 14400 milijonov kron za vseh pet držav. Ce bi vojna trajala sedem mesecev, bi znašali vojni stroški vseh teh peterih drŽav velikansko svoto 33.600 milijonov kron. Vojne izdatke ostalih držav računa Leroy-Beaulieu na 72 do 96 milijonov, v prehodni dobi po vojni pa na 4800 milijonov, tako da bi skupna svota vojnih izdatkov znašala ogromno svoto 43.200 do 48.000 milijonov kron.
»Kolnische Zeitung* priobčuje poleg tega računa francoskega narodnogospodarskega strokovnjaka tudi izvleček iz
pešp., Ljudevit stot 37. pešp., Jurij Majmak od 4. stot. 37. p* šp., Ljudevit Kelemann od 9. st 30. pešp., Peter Torzsa od 2. stot. 4. bosansko hercegovskega peš polka, Aleksander Szabo od 14. stot 27. pešp., Fran Pitrov od 13. stot. 9. pešp., Anton Fischer od 3. stot 9. pešp., Vincenc Kudernatsch od 6. stot. 18. pešp,, Julij Ostatos od 9. stot 46. pešp., Josip Schmaubelt od 3. stot. 46. pešp., Albin Langhaus od 14. stot. 42. pešp., Fran For-jek od 8. stot. 18. pešp., Rudolf Achenbach od 2. stot. 61. pešp., Josip Plaky od 2. st. 37. pešp., Pavel Breuer od 16 stot. 37 pešp., Štefan Lacskaurics od 6. stot. 72
predavanja nemškega narodnega gospo- ^ vincenc Glaser in Josip Kopecky, oba darja profesorja Julija Wolfa o vojnih £1,5 stot. 9. pešp., Josip Prohaska od
stroških nemške države. Profesor Wolf računa stroške za posameznega vojaka na 7 mark (8.4 K) na dan, po Čemur bi znašali stroški vseh vojujočih se držav okrog 180 milijonov kron na dan, v treh mesecih 16.200 milijonov kron. Oba računa se potemtakem približno strinjata.
Profesor Wolf pripominja, da bo Nemčija izhajala s svojim vojnim posojilom polpete milijarde tja do novega leta, do-Cim da so razmere ostalih držav v tem pogledu mnogo slabše. Seveda pa je škoda. ki Jo zadaia vojna narodnemu gospodarstvu. Še mnogo večja, nego vojni izdatki sami, in znašajo v Nemčiji v treh mesecih ogromno svoto 7 milijard mark (8.4 milijarde kron). »Kdo bo plačal to Škodo?« — je vprašal profesor Wolf v svojem predavanju in odgovoril na vprašanje: »Vsekakor premaganec! In tako je rečenica »vae \ictis« gotovo tokrat mnogo upravičenejša, nego kedaj prej!«
Domače vest!.
Iz zapora na ljubljanskem gradu je bi)
dne 25. t. m. izpuščen g. dr. J. Jedlovvski. Preiskava, uvedena proti njemu vsled neke anonimne denuncijacije, je ustavljena.
V nedeljo v Skedenj. „Nar. del. organ.44 priporoča svojim čl2nom, da se udeleže veselice, ki jo prirede v n e d e I j?o Škedenjski Igralci in katere dobiček je namenjen brez- cene Fiedler od 9. pešpolka, * Teodor Szava
sanitetnega oddelka, Ivan Szruka od 3. stot-nije 6. pešpolka, Vincenc Lang od 14 stot-nije 9. pešpolka, Hugon SchOn od 5. stotnije IS. pešpolka, Jaroslav Tesarsch od 7.stotnije 9. pešpolka, Pavel Matais od 2. stotnije, 4. bosansko - hercegovskega pešpolka, Anton Schwarz od 7. stotnije 9. pešpolka, Kojos Vehov od 13. stotnije 30. pešpolkk, Teodor Prichmuk od 16. stot, 80. pešp., Milo Saj-kovič od trena, Fran Bauer od trdnjavskega topništva, Josip Hogedus od 10. stotnije 46. pešpolka in Andrej Weisz od 4. stotnije 37. pešpolka. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva „Ein-tracht" so bili spravljeni Jernej Gajla od 61. pešpolka, Vladimir Lucsan od 6. pešpolka, Josip Krebyk Fritz od 30. pešpolka; Szom-bathely Uto od železniških čet, Fran Teth od 37. pešpolka, črnovojnik Lajos Vido, Konštantin Ruszander od 21. pešpolka, Gabrijel Magyar od 37. pešpolka, Fran Mahacs od 56. pešpolka, Andrej Kram od gorskega topništva, Anton Vukasovič od 37. pešpolka, Volfang Krecsun od 24. pešpolka, Josip Matko od honveda, Mihael R. Nagy, Ivan Palinsyk in Jurij Kis, vsi trije od 37. pešpolka, Martin Lakatos od 61. pešpolka, Fran llyes od trdnjavskega topništva, Ljudevit Goli od 37. pešpolka, Hijeronim Strunk od 61. pešpolka, Teodor Viliga od 37. pešpolka, Josip Varga od 46. pešpolka, Josip Kavanyi, Artur Feld in Nikolaj Dudos, vsi trije od 37. pešpolka, Nikolaj Fodor od 64. pešpolka, Vin-
poselnemu slovenskemu delavstvu. Tudi o-stalemu občinstvu priporočamo to prireditev.
Gleda'.iška predstava v Skednju je vzbudila precejšnjo zanimanje med občinstvom In sicer z ozirom na to, da ni sedaj nikjer
od 37. pešpolka, Alfred Borgtr od 3«. pešpolka, Ivan Virag od 46. pešpolka, Andrej Lele od 61. pešpolka, Aleksander Kati od 37. pešpolka, Josip Rostos od 46. pešpolka, Josip Gobalčs od 30. pešpolka, Nikolaj Ha-
nikakršnih predstav in zabav. — Plemeniti mesz od 33. pešpolka, Janos Styube od 37. camen in primerna igra privabita gotovo ve-' pešpolka, Rudolf Mužik od 30. pešpolka, liko število občinstva na to predstavo, ki je 1 Ivan Valičt k od 37. pešpolk£ Simeon za ta čas ravno tako primerna, kakor igra Suzsko od 20. pešpolka, ter črnovojnik Ivan „Mlinar in njegova hči*.	Spiss in Andrej Turus od 46. pešpolka.
PODLISTEK
Vihar in tišina.
Prevel iz ialcine M. c.
O drugih ranjenih odnosno bolnih vojakih. — V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-amerikane* so bili včeraj sprejeti po železnici v Trst dospeli vojaki Josip Sever od 9., Josip MoženiC od 10. in Ecij Marti-nolich od 15. stotnije 97. pešpolka, Edvard Okroglič od 15. stotnfle 27. pešpolka, železničar Štefan Lušnjak, Italo Fiorentin od 1. bataljona tirolskih strelcev, EngelbertStipančič in Viktor Jurgič od 15. stotnije 87. pešpolka, Fran Pahor od kolesarske stotnije 20. lovskega bataljona, Jurij Dapretto od 3. havbi-škega polka, E^idij Sallustio, tudi od 3. hav-biškega polka, Štefan Fabijan od 4. polka trdnjavskega topništva, Alojzij Duplančič od 2. stotnije 22. pešpolka, Avgust Trajanšek in Fran Jcrše, oba od 9. stotnije 17. pešpolka in Fran KOssIer od 13. stotnije 3. pešpolka. — Petdnevno opazovalno dobo je v tej pomožni bolnišnici dopolnilo 15 vojakov. Za dopust do popolnega okrevanja jih je bilo predlaganih 18. — V mestno bolnišnico je bil poslan Jurij Meszaros od 3. stotnije 4. honvedskega pešpolka. Sprejeti so bili v mestno bolnišnico takoj, ko so dospeli z železnico v Trst Mihael Barbis od trdnjavskega topništva, in črnovojnika Matej Ga-šparin in Dominik Giussi.
Samomor. Včeraj zjutraj ob polsedmih si je 33-letni trgovski agent Marij Silvestri, ki je stanoval v hiši št 77 na Istrski cesti, na neki klopi na šetališču Sv. Andreja pognal krogljo iz revolverja v srce. Zdravnik z zdravniške postaje, U je na poziv prišel k njemu, ga je našel že mrtvega. Truplo samomorilca je bilo preneŠeno v mrtvašnico pri Sv. Justu. Vzroki, ki so gnali nesrečnega, še tako mladega Človeka v smrt, niso znani
Umrlo Je v bolnišnici ono dekletce imenom Čok, doma iz Lonjerja, o katerem smo pred nekaj dnevi poročali, da se je bilo o-parilo, zvrnivši nase lonec vrelega fižola.
Aretiran je bil včeraj 28-letni mizar Anton Kočevar, ki stanuje v ulici della Tesa št. 8. Aretiran je bil pa zato, ker so našli pri njem 12 nožev, 21 vilic in 36 žlic, kar le bilo predvčerajšnjim ukradeno v hotelu „Monce-nisio44. Kočevar te trdil, da ni teh stvari u-kradel, temveč, da mu jih ie izročil neki sobar parnika ,Tirol", z nalogom, naj jih nese v hišo št. 31 v ulici Commerciale. — Seveda so Hočevarja vzlic temu izgovoru pridržali v zaporu.
Umrli so. Prijavljeni dne 29. t m. na mestnem fizikatu: Vidmar Kariira, 11 mesecev, Ćarbola zgornja št. 10; Sta idacher Karel, 46 let, ul. della Guardia št. 27; Mu-žina Petrica 6 let, ul. deli' Acquedotto št. 79; Paulin Fabij, 6 dni, ul. Galileo Galilei št. 5; Pregel Manlij, 4 mesece, ul. G. Car-ducci št. 39. — V mestni bolnišnici dne 26, t m.: Rossi Neron, 6 dni; Laković Enej, 29 let; Štok Josip, 62 let; Lucijan Moretti. 44 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 28. t m.: Bouchs Juri], 28 let
BflnvL
Za „Božićnico41 je darovala g.a Antonjeta Foerster 20 K mesto Šopka za god prijateljici M. gdč Katica Subotić K 5. g.a Biček nabrala K 15. (M- izk.) darovali: Štefan Prelc 2 K, Mesarič 1 K, Milan Nabergoj in Raz-bornik po 3 K. Candolini 6 K. Zahvaljevaje se, priporočamo se za naprej.
Izkc dmv
iz dne 28. oktobra 1914. Štefan Jug 80 vin. V počeščenje spomina pok. Jurija Bonchs tvrdke Alfred Escher in drug K 25. Mons. Buttignoni iz razprodaje svoje prošnje na „Žalostno devico Marijo v vojnem času K 150. Vokic Demetrij K 1. Peško Jurij K 1. Ivan Čuk, Trstenik K 2. Henrik bar. plem. Ritter Zahony K 50.
vensko Sirotišče*. Za ta blagi namen pletejo tudi čč. mm. uršulinke in njih gojenke ter čč. ss. „Notre Dame" s svojimi gojenkami. Enako delajo v ta blagi namen dekleta Marijine Družbe v Gorici. Veliko zahvalo smo dolžni posebno tržaški „Marijini družbi", ki je pc slala cel zaboj krasnih pletenin. — Pri tem nam niti ni mogoče omenjati številnih žena in deklet vseh stanov v mestu in na deželi, ki delajo, zbirajo in se žrtvujejo.
Od kupljenega in darovanega blaga se je poslalo v Gradec na III. kor za naše polke 5 zabojev zimskega perila, 1 zaboj suhega sadja in 2 zaboja cigar, cigaret i. t. d. — Sadje, grozdje, krompir in vino se je po večini poslalo v bolnišnico Rdečega križa v Gorici. Samo vina (in nekaj žganja) se je poslalo 157 steklenic. Dalje se je poskrbelo zimsko perilo nad 100 slovenskim vojakom, ki so odhajali ali sedaj v vojake ali pa gredo že na bojišče.
Mraz pritiska, vojaki naši rabijo naše pomoči. Pomagajte, zbirajte, izdelujte!
Darove v denarju in blagu sprejema:
Nabiralnica darov vojno oskrbovalnega urada v Gorici za slovenski del, Gosposka ulica štev. 6, II. nadstropje. IVANA FONOVA G1Z. KREMŽARJEVA načelnica.	odbornica.
Iz slovenskih občin naj se denar in blago za vojake na bojišču pošilja I e na ta naslov I
Slovenska Čitalnica v Gorici. Na rednem občnem zboru dne 25. oktobra 1914 novoizvoljeni odbor se je v svoji 1. odborov! seji sestavil sledeče: Predsednik: Er-nest Klavčar; podpredsednik: Fran Blažon; blagajnik: Rudolf Sigi; tajnik: Egidij Sigi; odborniki: Benedek Josip, Černetič Davorin, Debeljak Anton, Slokar Kari; odborniški namestniki: PovšiČ Fran, Zilih Josip, Mašera Fran; pregledovale! računov: dr. Dorčič Fran, Zupančič Jakob, Kariš Ferdo.
IZ Istre.
Koncert v korist rodbin padlih vojakov se vrši v Pazinu v soboto, dne 31. t. m. Nastopijo iz prijaznosti poleg nam znanih pazinskih moči gospa stotnikova Ba-buška, gospa nadporočnika Koschakova, gospod ing. poročnik Kopecky in gospod učitelj Pavličevič. Odbor pazinskih dam vabi na obilno udeležbo.
Vesti iz GorBbe.
Darovi za vojake. V Gorici se je osnovala oficijelno slovenska .Nabiralnica darov vojno-oskrbovalnega urada v Gorici za slovenski del". Svoje prostore ima v Gosposki u 1 i c i š t e v. 6. 11.
Namen te nabiralnice je, da nabira zimsko spodnjo obleko za naše vojake, ki so na bojišču ali pa gredo Šele v boj. Sprejemajo se v prvi vrsti denarni prispevki, s katerimi se kupuje volna in drugo blago. Iz tega se izdeluje topla zimska obleka. Sprejemajo pa se tudi drugi predmeti: obleka, perilo, sadje, pridelki i. t. d. Sadje in pridelki se oddajajo bolnišnicam, v kolikor jih morejo porabiti, sicer se prodajo po tržni ceni in za denar nakupi volne in blaga. Z veliko požrtvovalnostjo delajo slovenski šolski zavodi „ Šolskega Doma" po svojih gospodičnah učiteljicah in učenkah, dalje „Slo-
Ali, ko sem obupno šel nizdoli, žalosten in s trdnim sklepom, da preiščem vse do skrajnega, dokler te ne najdem — ali da umrem s teboj — tedaj me je izpremenjeni duh tvojega očeta sprovel v to kočo. Tu je med nama, čuje in vidi naju, Fulvia! Danes kakor tedaj te vprašam iz globine srca: .Hočcš-li postati moja soproga ? Ali hočeš zapustiti svojo domovino, in živeti samo zame? In biti moja ?" Pri tem radostnem, presenečer:;u se mi je tako dolgo stiskano srce j razvczalo in jokala sem kot najnesrečneja ženska na svetu. Ali bile so to blage solze radosti, ki so mi dobro dele. Nisem izpre-govorila nobene besede, da le nisem metila žalostnega pripovedovanja mojega lepega Welf?rda. Poslušala sem ga vzradoščena in srečna, ker sem tako ljubljena; globoko me je žalostilo, da sem ga tako krivo sodila in razumevala. Še-le pri njegovi zadnji prošnji,
sem vzkliknila ihteč: „O Welfard, nisem te vredna!" — „Ne govori tako, najdražja 1M je rekel v svoji veliki dobroti. „Sodi'a si me takega, kakor sem se kazal. Prav si imela, uboga Fulvia 1 Goreča si bila kakor solnce Italije in jaz sem bil nemški in mrzel kot svinčen vojak. Res je, jaz sem bil km',! Nisem znal prilagoditi se tvojemu značaju in živeti po tvojih nagnenjih — veruj mi, ljubil sem te vendar iz vse duše. Reci, da mi odpuščaš 1" Moje sopotnike so vodniki zbudili in pripravljali so se za veliko pot navzgor. Kaj mi je bil sedaj Mont Blanc in vsi ledeniki sveta 1 Led, ki je težil moje srce in ki me je delal nesrečno in krivo, mi je bil odvzet. Življenje se mi je smehljalo kot zaobljuba ljubezni. Srečna sem bila 1 Cesa mi je bilo še iskati na oni višini? Radostnim srcem sem šla po gori nizdoli, na katero sem bila priplezala v obupu. S kakim strahom sem celo sapo pridrževala na tistem nevarnem prehodu, ko so vodniki priporočali molk, ker bi tudi najrahleji dih zraku, povzročen po zvoku glasu, mogel odvezati kako ledeno maso, kakor plaz, in najina bodočnost, najina ljubezen, najina sreča bi bila pokopana.
„Kjer sem poprej komaj našla možnost
smrti, sem se tresla sedaj ob vsakem koraku.
„Danes sva ostala v Chamounixu, da o-staneva skupaj ter si ponoviva zgodbo najinega trpljenja. Šla sva skoro pol poti do Argentieresa. Povedala sem V/elfardu, da sem Vam poslala svoje memoare, in sedaj, ko sedi poleg mene in kadi, sem Vam napisala srečni in nepričakovani konec svojega romana.
„Cez osem dni bova v Tunnu slavila svojo poroko, da odpotujeva potem takoj na Dunaj. Morda Vas ne bom videla nikdar več. Odpustite mi, da sem Vam se svojim zadnjim pismom provzročila boli morda tudi očitke vesti. Sedaj je minulo, kakor mine vse: kakor najina ljubezen, kakor mrzlota Welfarda in moj obup 1
„Živite srečno, Maks 1 Bodite srečni kakor sem jaz, in uživajte edino srečo, ki nikoli ne mineva, Id se upira času In dogodkom: srečo rodbinsko	Fulvia44.
Otrl sem si solze ter pohitel v sobo svoje soproge, Id sem jo obje! nežno.
.Kaj ti je?" |e vprašala. „Ali si ginjen...?
„Ljubim tel Kako srečen sem, da sem soprog in oče I Ali obiščeva jutri svojega otroka pil dojilki?tt	(Dalje.)
Dnevnik „Edinost" v Trstu
je izdal ia založil naslednje knjigo :
L »VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgienjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksaver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
Perhavec. — Cena K 2.50.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Fcrdo
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni listi.
: MALI OGLASE ::
□□
□d
□O
se računajo po 4 stot. besedo* Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Nai manjša : pristojbina zn&ša 40 sCotink. :
□□ □□
lfthftHrf* '0<* 5 naprej po 12 do 14 vin. kg JUllUmU razpošilja po povzetju A. OSET, pos. „Silva vrelca" pošta Guštanj, Koroško.	1143
d!*fl7hd ijp0p0 (moke) v dobrem stanu kupim riUtllt Vlwlw v vsaki množini. - Schleimer ulica Stadion žtv. 12.	1141
Noua prodajalna
ulica Nuova 49. Velika izbera perila za moško in ženske. Obleke za otroke, klobuki in kape kakor tudi potrebščine za novorojenčke. — Cene zmerne. Postrežba točna.	1126
FtllA HfftlAIlNnii nanovo urejeni, eno 5 sob, UVC SlUnUVUlIJI sobica in kopalna sobica; drugo 4 sobe, oddasti se takoj v ulici Chiozza štev. 41.	1131
flrffffl f A vpodnajem, zaradi premeSCenja veliko UUIIU AlS stanovanje v prvem nadstropju, v sredini mesta in proda se tudi vse pohištvo. Stanovanje ima 8 sob, sobico in kuhinjo; dve sobi s prostim uhodom, sta oddani za pisarno in 5 me-bliranih sob je oddanih stalnim najemnikom. Pogodba veljavna še dve leti. L>etna najemnina kron 2500. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod št- 4010
HffflP o&roči z odrezkom tega oglasa 10 slik za IMIir 3 krone v fotografičnem zavodu v ulici Acauedotto štv. 27. dobi zastonj povečano sliko.
1151
finfllAfl s premoženjem, želi znanja z gospo-UUjPUU dično ali udovo staro do 40 let. Ponudbe s sliko, katera se vrne, pod .LJUBEZEN14 na Jnseratni oddelek Edinosti.	1152
Oglase, poslana« osmrtnice In vsa naznanila le pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst ulica Sv. FrančiSka št 20:
Dr. PECNIK
Dr. PETSCHNIGG
TRST, UIA S. CATER1NA $TEU. 1.
Zdravnik za notranle (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: \\Vi—1 in 7—7Vs>
■ immiiM
Pinter & Lenart
trgovina z železnino, GORICA, RnštelJ 7-9.
Najprimernejši nagrobni spomenik za naše ranjke je Železen fino pozlaten križ, ki se dobiva pri nas za ceno od 10 do 30 K in vsakovrstne nagrobne sveti I j ke od 3 do 10 K. Za jesensko sezono priporočamo mesoreznice, obročje, cementne traverze Itd. za zimo peči, Štedilnike in druge potrebščine. — Ne zabite torej na domačo tvrdko:
PINTER & LEHARD, RdStelj it. 7-9.
Postrežba točna. — Konkurenčne cene.
Trgovina jestvin in delikates
MARCEL LAZAR
Trst - ulica Belvedere št 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine Iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej: Kave. olja in dr.
TRSTy CORSO ST- 17
Specijalist za koine in spolne bolezni Šibkost in nervoznost za bolezni v nogam in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. in 5 • 7 zvečer«
rt -	-■ ■-■'•aMf'V-
iSrJggBfigate^-reK
NARODNA POSOJILNICA fN HRANILNICA v TRSTU
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Nova ulica štv. 13.t II. nadstropje.	Nova ulica §tv. 13, II. nadstropje
Si S vloge na knjižica 4'|> - 43U - 5°|.
Daje posojila na menjice in vrednote na mesečna alf ted. odplačila.
Eskomptuje trgovske menjice.
Prodaja areCke na meseCne
obroke
Prodaja srečke na niMftne obroke
Anton Breščak
Gorica - Gosposka uL (6. Cardacd) 14, o lastni mi Prva in največja slovenska zaloga in tovarna
= pohištva na Primorskem. .
V zaloti Ima vedno nad 50 modemih Jedilnih In spalnih soft
Gene od 300 do 3000 K soba. i Edina slovenska delavnica tapetari j * s
Velika Izbera slik, stoik kakor tudi železnega poftlftuu.
Sprejema naroSlIa za opreme vil, hotelov >• t. d. SSffN