Leto xuv. = " " "„ Inserati: --.-—== Enostolpna potil vrtita (72 m:u široka in 3 ram visoka ali njo prostor) za enkrat . . . . po 31 v za dva- ia večkrat . .25,, pri večjih naročilih primeren popust no donovoru. ■ -, Poslano: Enostolpna pstitvrstapo 60 vin. Izhaja vsak dan isv einši nedelje In praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni red 03* Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = ■ v za slovenski mm Opravništvo je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račun ; oštne Uranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrsko "6.511, bosu.-lierc. st. 7563. — Upravnlškega telelona št 1C8. Posamezna številka 10 vinarjev. M85. v LlMA v sredo. 26.aprila 1918. ~= Velja po pošti: = "a calo leto naprej . . K 26'— xa en meseo „ . . „ 2*20 za Kcinčijo celoletno . „ 29'— ?;a ostalo inozoirstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: 2a oelo lelo naprej . . K 24-— za on nteseo „ . . „ 2'— V upravi preieman mesečno „ 1*80 ~ Sobotna izdaja: = za oelo leto......K za Nemčijo ueloletno . „ 9'— ?a ostalo inozemstvo. „ !2'— Srbija si jo v svoji valesrbski pože-ljivosti zaželela avstrijskih jugoslovanskih dežel. Italija pa v svoji »sveti sebičnosti« tudi. Kaj čuda. da dve sosedi, obe ene iu iste zemlje lačni, vkljub zavezništvu no"moreta biti prijateljici od srca. Srbski prestolonaslednik in Pasič sla bila v Parizu, sedaj sta v Londonu. Desetletni otrok bi uganil, pa bi Italijani ne, da hočeta Angleško in Francijo pridobiti za velesrbske načrte. Za vclesrbske načrte, ko pa niti Srbije ni več, ker so jo do zadnjega koščka vzeli avstrijski vojaki. Srbi si morajo pred »velike: Srbijo osvojiti vnovič »staro« Srbija in to "»Times« tolaži Italijo, »da srbske aspiracije nikogar ne ogrožajo; mi popolnoma razumemo laško zahtevo, da dobe Italijani nadvlado v Adriji in to zahtevo sprejmemo in vemo, da se mora upoštevati pravične interese velikih pomorskih sil Anglije in Francijo.« Pasič je nadalje izjavil, da hoče in mora pri svojem obisku v Londonu angleški vladi čisto odkrito odkriti srbsko aspiracije in interese ter dokazati, da se popolnoma krijejo z interesi entente. Pokazati hoče tndi, v koliko je ustanovitev zjedinjene jugoslovanske države neobhodno potrebna za triumf in blagor entente. Pasič je nadaljeval: »Mi Jugoslovani stojimo vsi v enakem položaju: ali zmagamo ali propademo.« Pasič govori o »naši armadi, ki bo tudi imela delež pri osvoboditvi Srbije.« »Prepričani smo,« tako se oglaša Pasič, »da bodo naše čete, v skupni operaciji z angleško francoskimi četami in posredno, če že ne naravnost podprte od vojnih sil Italije, pripravljene začeti ofenzivo, položaj na Balkanu naglo iz-premenile in sovražnikov pritisk na vzhodno in zahodno fronto znatno zmanjšale.« Pasič obljublja tedaj en-Ienti nič manj kakor odrešenje iz Balkana. Kaj pa potem? Pasič pravi: »Seveda bo bodoča Srbija ali boljo rečeno zeclinjeno jugoslovansko ljudstvo od sedanje Srbijo znatno različna država. JL .5» & I JC II. V svojih mejah bo štela 5 milijonov katoličanov in zato bo morala biti tolerantna država, ki spoštuje versko in politično svobodo.« Ti načrti se vendar krijejo z načrti entente, pa so zopet vendar Italijane spravili po koncu. Nekaj sumijo. Glede vprašanj Jadranskega morja jo v itali-ji vodilen list »Gazetta di Venezia« in ta pozdravlja Pasičeve besede, češ, da jo Italija končno vendarle izvedela iz najbolj poklicanih ust z vso natančnostjo razloženo, kakšne so srbske aspiracije. italijanski list pa nato prav natanko išče, ikjc naj bi se dobilo tistih 5 milijonov katoličanov v bodoči Srbiji in napravi to odkritje, da sc pride do 5 milijonov le tedaj, če so vzame vsa ona ozemlja, do katerih ima edinole Italija izključno pravico, namreč Dalmacijo, Istro itd. »Kaj pa ostane še na enostranski obali Adrije, če se ustanovi država s 5 milijoni katoličanov?« »Gazetta di Venezia« pravi, da je odgovor mogoče najti samo v duhu Pasičovih besed in ta duh najde italijanski list v besedah, »da bodo naše čete v skupni operaciji z angleško francoskimi četami in posredno, če že ne naravnost, podprte od vojnih sil Italije, pripravljene začeti ofenzivo ...« List sedaj vpraša: »Ali je pridržek glede italijanskih čet samo posledica gotove želje? Če je prvo, pravi list zbadljivo, potem to stoji v nasprotju z preteklostjo. Kdo je rešil srbsko armado? Vendarle Italija! Ali se gre za željo? Ali si smemo misliti, da nas gospod Pasič želi izključiti od direktne akcijo? In če to žoli... zakaj neki?« List je silno nervozen, ker sc Pasič pogaja s francosko in angleško vlado. Boji se, da pride do dogovora na stroške »svetih, upravičenih aspiracij Italije« in zato priporoča največjo pazljivost in previdnost. Tudi pariška lista »Bonnet Bouge« in »Le Ratppel« sta dobila iz Italije neugodna poročila o bodoči poravnavi med Italijo in Jugoslovani. Stvar je neskončno težka navzlic optimizmu srbskega ministra Rističa. Srbi namreč zahtevajo, da so mora Italija nasproti Srbom ravnati prav po istih načelih, na katerih sloni zedinjenje Italijo. To so pravi: obe stranki vstrajati trdovratno pri svojih prvotnih zahtevah. V svojem znamenitem govoru je nemški kancler rekel: »Nemčija in Avstrija nista hoteli razviti poljskega vprašanja. Po tej vojni pa status quo ante ni več mogoč.« Če bi govoril avstrijski zunanji minister, bi gotovo lahko rekel: »Avstroogrska ni hotela razviti jugoslovanskega vprašanja.« Med velesilami jc vladal nek tih dogovor, da poljskega vprašanja ni in vendar je živo rezalo Ar evropsko zgodovino žc od časa francoske revolucije. Jugoslovansko vprašanje .se je rodilo in postalo akutno prav v tistem času, ko je v av-striji zavladala naša presvitla habsburška dinastija in je dobila južne slovensko dežele ob morju in hrvatsko zemljo. Pred tedanjo turško nevarnostjo je vsa zemlja med Adrijo, Savo in Donavo silila proti Avstriji; hrvatski seljalc in bosanska raja je iskala pribežališča in pomoči mod slovenskim narodom v Avstriji. Pri teh narodih v avstrijski in zunaj avstrijske mejo se jo tedaj rodilo spoznanje in zahteva po zgodovinski nalogi Avstrije na Balkanu. Ideje ne umrjejo. Miroljubna monarhija nikdar ni silila z mečem v soseda. Tako je tudi jugoslovansko vprašanje razvila ententa. Nemški kancler jo rekel: osrednji velesili bosta rešili poljsko vprašanje in kancler je tudi povedal načela, po katerih bosta to vprašanje rešili: Poljska nc pride nikdar več pod ruskega carja. Balti, Leti, Esti, vsi bodo dobili svoje narodno pravice in. neoviran narodni razvoj. Tudi belgijsko Flamce bo Nemčija varovala precl potujčevanjem. Kancler ni omenil niti Ukrajincev niti Jugoslovanov. Bolgarski. »Mir« pi-še»Kancler Balkana ni omenil, to kaže, da Nemčija smatra položaj, kot, ga jo ustvarila vojna, za končno veljaven in na drugi strani prepušča besedo tam doli Avstriji.« Umljivo jo, da kot dale-koviden politik upošteva zgodovinska dejstva in ideje: Prvi državnik Nemčije sodi prav: Avstrija sama jc poklicana rešiti ti dvo vprašanji. Maiefe li i i Sv. LiirJle on Ml Tinta na mizi stoji, puro pa zraven leži. Jaz vzamem pero v svojo desno roko in pišem cn par besedi.« (U. i. S. št. 3-4. 1916.) ubc očesi slep konj me je privlekel rta Lonto. Cesta je bila, hvala Bogu, dosti široka in po mnogem tipanju in tapanju je priiapal k Sv. Luciji. Prvi človek, ki ga srečam, jc Kovačev Roman. »No, Roman-ček, kako je?« — »Kuš.« — »Romanček, znaš ogerski?« — > Nem tudom.« Premeril mc je z malimi očmi, se nasmehni! i1 se zgubil za vogalom. Mal Ogerček. XXX Vas sem našel odeto v zelenje, v razpoloženju vstajenja. Skrita bol po rajnem gospodu se zrcali v smehu clobrih sosedov, vendar so pri dobri volji. Doma so še vsi, ki v začetku niso zapustili domov. — Vso mojo pozornost je obrnila nase takozvana »Hundeartiljerie«. Psi vlečejo kanone po cesti; marširajo kakor so videli marširati stare v vojni osivele konje. Tupatam se dva spričkata, skočila si v pasje lase, izpulita si par dlak, pa hajdi zopet službeno 1 naprej. Njihovi kanončki so majhni, kakor | tiče tak • majhnim kanonirjem. Zadnjič so ' imeli vizito. Stali so v vrsti »habl acht« in s povzdignjenimi ušesi so poslušali » Be-; fehl«. Mislil bi, da ta pasji rod razume, kaj berejo, a ko je prišlo najzanimiveje, so se pograbili in patrulja je imela čez glavo dela, d- Jih je spravila v reci. 1 " r '"'ne pes! XXX ••*'-.TtO sedimo popoldne v s i: lelo sc mi je, da ni več vojne. Najt.::: ega šuma ni bilo čuti. Lahi dremljejo — smo rekli. Naenkrat žbumfi! in vsi smo sedeli meter višje. Udarila je prav pod nas — pod pod in nas s podom vred vzdignila v zrak. Tako je bilo naše vstajenje na veliko soboto. Pogledali smo drug drugega. Eni smo bili rmeni kakor velikonočna sveča, drugi rdeči kakor piruhi. Čisto velikonočno. XXX Pridem k staremu prijatelju . r-1 jevemu Cirilu. Ljudje božji, kje sem ga X X X , .. » , u 4, Srednja Evropa bo morala zbrati in napeti vso silo, zalo mora naj-prvo pri vsaki posamezni sili zbrati njo- našel! V kuhinji pri ognjišču je sedel in je pod dežnikom obiral kravjo kost. Skozi streho je curljalo nanj, on pa je pod dežnikom vse svoje misli in želje koncentriral na kravjo kost. »Ciril, kako ti je?« — »Ne baš dobro, prijatelj. Kmalu bi bi! zgorel. Sedel sem ob ognjišču in užgala se mi je obleka na hrbtu. Ves zmešan sem vrgel škaf vode nase, a vrgel sem čez. Bil sem v skrajnih silah. Povaljal sem se po tleh in z veliko težavo sem pogasi! ogenj. Sedaj sem vojni invalid brez penzije.« — »Ubogi Ciril, potroštaj se, koža se vsakih sedem let prelevi in tako boš tudi ti imel hišno.« — »Glej, pa vendar imam »hec«. Zadnjič je spal pri meni naš urar. Poznaš ga. Sredi noči eksplodirata dva šrapnela na moji strehi. >Bog me čuvaj,. pravim in se obrnem na drugo stran. A on? Skoči po-koncu, lasje so se mu pretvorili v ščetine — mislil sem, cla mu je pamet mrknila. Glej tam, vsa vrata mi je spraskal. Nekaterim bi bilo treba obleči prisilni jopič, ko pridejo na fronto,« ne silice — organizirati male narodne celote. Vojna je vnovič odkrila ljudstvo na jugu in morju in njegov pomen za monarhijo. Danes je samo časopis naš glasnik in tako rečemo: Mi glodamo z zaupanjem k prestolu habsburške dinastije. Pod njegovimi pradedi se je rodilo in pod njimi se bo po zgodovinskih zakonih in namenih Avstrije rešilo jugoslovansko vprašanje. Spor mefl Milo In Ameriko Posveti o ameriški noti, Berlin. (K. u.) Ko se je vrnil kancler v Berlin, sc je pričel pogajati s prizadetimi ministrstvi. Pogajanja se še niso zaključila. Razmere med Ameriko in Nemčijo. Berlin, »Berliner Tageblatt« izvaja: Danes se more le reči, da sc nadaljujejo posveti, kako zabraniti odkrit spor. Lahko se reče, da nemška vlada ne zavzema nobenega načelnega odklanjajočega stališča in da sc iščejo sredstva, kako odstraniti napetost. Ni potrebno opustiti upanja, a kaj napovedovati jc drzno, ker jc zelo težavno sproti sc poučiti o mnenju v Was-hingtonu. Kancler ali državni tajni!: zunanjih stvari se 25. t. m. clo popoldanskih ur še ni iznova razgovarjal z ameriškim veleposlanikom. V Berlinu se popolnoma 7avr«Jajo reci»nsH položaja. Berlin. Dne 25. aprila sc je nahajal kancler šc v Berlinu. Posvete glede na ameriško noto nadaljujejo. Me ve se, kdaj se vrne kancler v glavni stan. Mogoč je sporazum, toda popolnem?, sc zavedajo "esnosti položaja. Od!očrr. nemški glasovi. Berlin, 24. aprila. Lokah>.nvcV.-r ■ k nemško-ameriškemu vprašanju: P ?so-janje celokupne vojne slike mora biti tudi v bodoče odločilno za sklepe i . ' o i.;a!eko-sežnega pomena, kakor jc sedanje vprašanje. V sedanji borbi, v kateri stoiimo že dvajset mesecev, smo znatno pr. hi ii naše nasprotnike kljub njihovi premoči; ta ore-hitek, ki smo si ga priborili, nam mora ostati ohranjen. S hladnim preic 1 tanjem vseh učinkov, ki jih mora imeli vstop Amerike v vojno na strani naših nasprotnikov, bomo prišli clo odgovora Združenim državam. Zbrali smo se pri poticah v naši gorenji izbi. Ne bom pravil, kdo smo bili skupaj, da se komu nehote nc zamerim. Ko smo ravno imeli polna r: la. jih pride šest, sedem in počijo dvajset korakov od nas. Eden skoči izza omizja in se izz mize in stole zgubi v klet. Tam sem ga našel v pogovoru z mojim očetom. •ČujU-. jaz vidim vse zeleno,•< pravi, čudno, jaz 1 'dim vse rmeno,< odgovori moj oče. študiram, odkod to, da vidi vsak svojo barvo. Ko sem pogledal na kolena, ki so sc nevarno klecala, sc mi jc zdelo to povsem naravno. Iz nadaljnega razgovora sem ume!, da eden vidi cirkus pred očmi, drugi pa celo kinematograf. Nekaj napravi vino, ccugo gra nate. ni o M.-im v izbi na r tar žakelj, vrge uzi. rognv nase par n cez-ukenj in :)i me cla b takoj zgubi! zavest. Nc daj Bog, kaj potrofilo. Na mizi, kjer spim, bi i'nel mrtvaški oder. Prepiičan sem, cla bi mc nikdo ne preložil. Sicer pa, ali ležim tu ali tam, pri nas je prva reč čista ves i figa ti — laška granata. rZdaj pa tinta mi zmanjkuje, meni roka omahuje, pero pa noče več pisat, lorai se bom rpal pndaf.« (D. i. S. št. 3-4. 1916.) »Vossische Zeitung« piše: Predvpra-šanje je, da-li imajo na ameriški strani sploh še dobro voljo za sporazum z Nemčijo ali pa so v Beli hiši odločeni, da brezpogojno tirajo k prelomu. Posvetovanja na državni vladi se vrše v polni zavednosti težke odgovornosti, toda popolnoma brez skrbi za izid vojne, »Tagliche Rundschau« piše: Nade na sporazum so čisto neznatne. Predsednik Wilson je sklenil zadnji udarec proti Nemčiji. Komaj utegne biti zadržan, da ga izpelje. S tem danim dejstvom se moramo sprijazniti. Na kaj se opirajo upi naših nasprotnikov, da zmagajo, je slejkoprej nejasno. Do danes je zmaga naša. Tudi osmi sovražnik, ako se pridruži drugim, nam je ne bo iztrgal. Položaj v Berlinu, Berlin. O vsebini ameriške note so bili poučeni v Berlinu že nekaj dni prej, predno se je izročila, poučeni po angleških in po poročilih nevtralnih listov. Presenetila zato ni. Narod je sprejel noto mirno, dasi pozna resnost položaja. Razburjenja ni opaziti. Mirno se razpravljajo posledicah spora z Ameriko. Ameriški'.veleposlanik se je razgovarjal v nedeljo nadšieno uro s kanclerjem. Velikonočni prazniki niso prekinili posvetov. Zgodilo' se ;bo vse, kar je združljivo s častjo državj^iiii z. vojaško potrebo, da se prepreči sptat.i Državni kancler potuje ,Še ^enkrat v glavni stan. Berlin, 25. aprila. ~>Lokalanzeiger« poroča: Verjetno je, da še . poda državni kancler še enkrat k cesarju, da mu predloži končnoveljavne predlo'ge glede ameriške note. Ameriški poslanik pri državnem kanclerju. Ber!in: 25. aprila. »Lokalanzeiger« poroča, da se je posvetoval včeraj ameriški poslanik 1 uro in 3 minute z državnim kanclerjem; govorilo se je o sedanjem položaju. Končnoveljavnega odgovora na noto Gerard še ni prejel. Poslanik je uspeh tega posvetovanja takoj naznanil v Washington. Kriza se zboljšava. Berlin. Ameriški veleposlanik še ni dobil končnega odgovora na ameriško noto. Brzojavil je takoj v Washington o važnih uspehih posveta, Sodijo, da obsega njegovo poročilo važno obvestilo W°ilsonu. Njegov brzojav pride v Washington najbrže prej ko se zbere 26. t. m. kongres. ,Soc, i -f- 25 letnica oddelka za očesne bolezni v deželni -bolnici. Primarij dr. Bock je izdal poročilo o petindvajsetletnici oddelka za očesne bolezni v deželni bdlnidi v Ljubljani. Iz tega poročila posnemamo, da je bilo 1. 1890., ko sc je ustanovil ta oddelek na Kranjskem, pri 500.000 prebivalcih 400 slepcev, torej 8 na tisoč prel^val-stva. L. 1915, pa je prišlo na 510.00Cf prebivalcev le 250 slepcev, torej le 5 na" tisoč. To je gotovo lep uspeh, ki jasno kaže, kaj premore medicinska veda, V tej 25 letni dobi se je na oddelku izvršilo 10.946 operacij, bolnikov pa je bilo v oskrbi 28.933, Ozdravljenih je bilo 84'35fč, zboljšanih 4'62f/c, neozdravljivih 1'99%, premeščenih 3'31 %, umrlih 0 29%, ostalih 4'87c/o. Primarij dr. Bock popisuje v svojem poročilu težave pri ustanovitvi in zadržke razvoja ter nadaljuje; »S tem večjim in hvaležnim veseljem se spominjam na tem mestu razumnosti in dobrohotnosti, ki jo izkazuje sedanji visoki deželni odbor oddelku za očesne bolezni. Samo njemu se imamo zahvaliti, da se je že pred leti kot nujno potrebno spoznano razširjenje oddelka slednjič vendar izvršilo po novi zgradbi, katera, 29. avgusta 1912 slovesno otvorjena, je z enim mahom odpravila pomanjkanje prostora in še marsikatero drugo zlo.« — Sedaj ima oddelek prostora za 118 bolnikov in 22 strežnic. Oddelek služi vsem stanovom, revnim in bogatim, kateri spoznavajo, da nobena, tudi najbolje urejena domača oskrba nc more podati tega, kar zdravljenje v bolnišnici. Zato se zatekajo k temu oddelku nc samo prebivalci iz Kranjske, ampak tudi iz sosednih dežela, -f Slovenske žrtve za domovino. Padel je na Doberdobski planoti Franc Dvor-šak, doma z Noričkega vrha pri Radgoni, — V Peči v Črni gori je umrl vsled bolezni in zmrzlin dne 8. januarja 1916 Josip Ku-kovič, doma iz Št. Lovrenca na Dravskem polju. — Iz Cirkovec pri Pragerskem sc poroča, da je padel na bojišču vrl mož Blaž Pernat. — Na italijanskem bojišču je padel junaške smrti Karol Rebernak, doma na Bregu pri Konjicah, star 23 let. — Alojzij in Franc Rušnik, Franc Kotnik, Janez Založnik, Anion Zbičajnik in Franc Golčar, doma iz Zreč, so položili svoje življenje na oltar domovine. — Franc Trabos, Karol Lorenc, Filomen Marko in Andrej Wei-land, vsi od Sv. Jurija ob Pcsnici, vsi padli na raznih bojiščih. — Izredno odlikovanje ogrskih Slovencev. Prekmurske »Novine« poročajo: »Ko so Rusi meseca januarja pri Toporov-cu v Bukovini pričeli napadati naše čete, je posebno mnogo trpel naš zalavski 20. domobranski pešpolk. Dva dni in dve noči so bili naši neprestano v strašnem ognju. Čez dva dni nato pa so naši prodirajoče Ruse v osmih vrstah odbili in pobili. Samo pred eno našo stotnijo je ležalo 600 mrtvih Rusov. Za to junaštvo je cela stotnija do zadnjega moža bila odlikovana začenši od srebrne svetinje II. razreda do zlate.« •— Živeli junaški ogrski Slovenci! Slovenci povsod junaki. + Nekdanji praški žnpan dr. Henrik Šol 5 jo umrl 25. t. m. zjutraj na svojem posestvu v Zlužanu v 75 letu starosti. -!- Poljaki složni. Iz Krakova poročajo, da se zborovanje vseh poljskih državnih in deželnih poslancev vrši dne 29. t. m. v Krakovu. Ker tudi poljski centrum vstopi v vrhovni narodni odbor, je sloga vseh poljskih strank dejansko dosežena. Glasilo čeških agrarcev o zahtevah nemških narodnih svetov. Praški dnevnik >• Union« priobčuje: Sedaj je povedalo svoje tudi glasilo češke agrarne stranke »Ven-kov« o zahtevah Nemcev v Avstriji: Res se moramo čuditi, da imajo danes, v času \elike vojske, nekateri ljudje dovolj časa, da izdelujejo programe, kateri ne odgovarjajo samo razmeram, ampak pri kate-tih se pogreša vsaka resnost in so, kakor se zdi, namenoma le zato napravljeni, da izzivajo hrupne senzacije. Noben politik vendar ne more smatrati za resno, kar navaja nedeljski »Prager Tagblatt« kot podrobnosti iz nemškega programa, katerega so baje izdelali nemški narodni sveti in nemški klub na Dunaju v sporazumu z vodilnimi nemškimi poslanci. Ne čudimo se prav nič, da se je celo Steinvvender ustrašil takega načrta in pred katerega pretira-nostjo jih je svaril. Danes vendar ni časa za zabave, ki so poceni!« + Razdor v nemški socialni demokraciji. Na nekem strankarskem zborovanju v Karlsruhe je znani socialno demokratični poslanec krizo v nemški socialni demo-ciji označil kot krizo nemške politike. Če se bo sedaj zgodila nova orientacija v tem smislu, da se politična moč premakne od desnice proti levici, zavisi to popolnoma od načina rešitve krize v socialni demokraciji. Nauki vojne so revolucionarno romantiko in iz nje izvirajočo taktiko spravili »ad absurdum«. Nikakor ni več mogoče misliti na razpad meščanske družbe in ravno tako tudi ne na socialno revolucijo, ki vodi do diktature proletariata. Iz tega dejstva mora socialna demokracija izvajati posledice za svojo politiko in taktiko. Vzrok spora v stranki ni dovoljenje vojnih kreditov ampak vedno večje na-sprotstvo med teorijo in politično prakso. Čim prej in čim bolj odločno se reši ta problem, tem manjša je nevarnost, da pride do razdora v stranki. Bližnja in najvažnejša zgodovinska in politična naloga socialne demokracije je ta, da v višji meri dobi v svoje oke orodje presnavljanja. Za to pa je brezpogojno potrebna dosledna reformna politika, k i ne vlači več s seboj okov načelnega zanikavanja. Vsekakor značilne besede za »marxiste«. -f Poklonilni gO"Or dalmatinskega deželnega glavarja dr. Ivčeviča in kraljev odgovor je bil v 10.000 primerih natiskan po odredbi deželnega namestnika Dalmacije in odposlan na fronto, da ga razdele med vojake. ^ -f Dr, Weiskirchner dunajski častni meščan, V dunajskem občinskem svetu je vložen predlog, naj se župana dr. Weis-kirehnerja zaradi njegovih zaslug izvoli za častnega meščana. + Mladinski urad na Dunaju, Dunajski župan je za vso skrb mladine ustanovil poseben mladinski urad po vzoru nemških mest. Novi urad bo upravljal: poklicno va-ruštvo, nadomestno vzgojo in vso mladinsko varstvo in skrb, posebno skrb za do-jence in za male otroke, in javne vrtove in igrišča za otroke. Maja dobimo tudi državni zakon o mladinski skrbi. Občine in dežele bodo morale dajati gotove prispevke 7.a mladinsko skrb in varstvo, ( S pošte. Postna praktikanta Anton Crisman in Janko Lenarčič sta imenovana za poštna asistenta, in sicer prvi v Trstu, poslednji pa v Novem mestu. Andrej Do-Ijak, naddesetnik brzojavnega polka, je imenovan za poštnega asistenta v področju ravnateljstva pri c, in kr. vojaškem poštnem in brzojavnem uradu v Bosni-Herce-govini. Poštni konceptni praktikant dr. Frančišek Rapotec, je imenovan za poštnega koncipista pri poštnem ravnateljstvu v Trstu. Poštni adjunkt Karel Boghessich je imenovan za poštarja v Labinu v Istri. — Poštnemu oficiantu Kari u Kosu je podeljeno mesto poštnega ekspedienta v Vrb-niku; poštni aspirantki Betki Puppis pa enp'-.o mesto v Dolenji Košani. — Poštni or Rudolf Štok je premeščen iz Go- Trst, poštni oficiant Henrik Kuk- a lz Tržiča na Gorenjskem v Nabre- — Trajno umirovljeni sta Katica Or-sšč, poštna ekspedientka v Vrbniku ter Jožica Laurenčič, poštna oficiantka v Trstu. — Poštna ekspedientka v Dolenji Košani Dela Dolgan je odpovedala poštno službovanje. — Umrl je J. Hrast, nadpoštar pri porinem uradu Nsbrežina 2. — Razpisano jc mesto poštnega ekspedienta v Renčah pri Gorici (III/l) in enako mesto na Brezovici (111,3). Prošnji je vložiti za Renče v treh za Brezovico v teku štirih tednov. — Iz ljudskošolske službe. Obolela je učiteljica Marija Zakrajšek v Metliki, nadomešča jo bivša učiteljica v Su-liorju Emilija Rozina-Kamenšek. K vojakom je odšel učitelj Jožef Ivosar v Oneku, nadomešča ga nadučitelj Jožef "VVindisch. Obolela je učiteljica Marija Babnik-Rajer v Št. Vidu nad Ljubljano, nadomešča jo poizkusna kandidatinja Ivanka Mihelič. —r Osebne izpremembe na južni železnici. Prestavljeni so: Asistent Franc Škof iz Divače v Zidani most; namestni načelnik kurilnice Jožef Felber iz Ljubljane v Beljak, na njegovo mesto v Ljubljano pa pride strojni adjunkt Adolf Scherrl iz Maribora; uradniški aspirant Franc Pavlič je prestavljen iz Maribora v Linec, V pokoj je šel Kari Milanovig, revident v Nabre-žini. — Novi poletni čas. Doslej smo šteli ure po srednjeevropskem času. Ko je sol lično središče zadelo ob meridijan, ki je 15 stopinj vzhodno ocl Greenvvicha in ki gre na Kranjskem skozi Zagorje, je bilo po vsej Avstriji poldne. Seveda se je bilo pri tem treba ozirati tudi na časovno enačbo in prišteti ali odšteti določeno število minut. Od 1. maja dalje se pa ne bomo ravnali po 15 stopin-skem meridijanu, ampak po istem, ki je oddaljen 30 stopinj ocl Greenvvich-skega meridijana. Ta meridijan gre skozi Aleksandrijo v Egiptu, skozi Malo Azijo, vzhodno od Rumunije skozi Črno morje, po Rusiji, med Petrogradom in Kronstadtom. V Černovicah bo novi čas samo 16 minut pred krajevnim časom, v Ljubljani 1 uro in 2 minuti, v Bregen-zu ob Bodenskem jezeru pa 1 uro 21 minut. V Ljubljani bo po poletnem času 15. maja solnce vzhajalo ob 5.28 in zahajalo 8.25; dne 21. junija vzliod ob 5.08, zahod ob 8.53. Ker je poleti večerna zarja zelo dolga, bo ob 10. uri zvečer skoro še svetlo. Sodbe o novem času so različne. Vsaka človeška naredba ima svojo solnčno in senčno stran. Gotovo bo splošno novi čas mnogo koristil, drugače bi ga vlada ne bila zapovedala. Nekateri, ki že ob zgodnji uri začenjajo svoj posel, tožijo, da jim je novi čas vzel eno uro počitka. Drugi ugibajo, kako bi po novem času uredili svoj dnevni red. Mnogi se vesele daljših prostih^ večerov. Mislim, da novi čas ne bo pri-,, nesel nobene nesreče. Kakor dosedaj, tako se bomo tudi od 1. maja naprej j ravnali po uri. Vstajali bomo ob navadni uri; ko ho zvonilo poldne, se bomo vsedli k obedu, in ko se nam oči ne bodo hotele več odpirati, bomo šli spat. — Vpoklic 18!etnih. Mladeniči letnika 1898., ki so pri zadnjih naborih bili spoznani za sposobne, morajo, kakor se nam poroča, oditi v vojaško službo že dne 11. maja, na Ogrskem pa 29. maja. — Smrtna kosa. Umrl je dne 26. marca 1916. na Bregu pri Kranju posestnik Mihael Porenta, star 54 let. Rajni je bil krščanski mož, večletni občinski odbornik, marljiv gospodar, in vnet čebelar, dober in skrben oče svojim otrokom. Bil je tudi zvest naročnik in bralec »Slovenca« in »Domoljuba«. Zapušča ženo in šest otrok. Žalujoči rodbini Femanovi naše iskreno sožalje, blagemu pokojniku pa večni mir in pokoj. — Umrl je v Prvačini vpokojeni nadučitelj g. Josip Kragelj, star 68 let. — Neznani umrli vojaki. Osma številka tabel s fotografijami neznanih umrlih vojakov in v spremstvu armade se nahajajočih civilnih oseb se je razposlala na vsa c. kr. okraj, glavarstva na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani, kjer je vsem prizadetim na vpogled. — Za čebelarje. C. in kr. vojno ministrstvo je na predlog c. kr. poljedelskega ministrstva odredilo, da naj se podele tistim čebelarjem, ki ne dobe že v svoji lastnosti kot kmetovalci poljedelske dopuste, na podoben način v interesu čebelarstva dopusti do največ 14 dni. — Draginjske doklade za cestarje. Ministrstvo za javna dela je določilo, da dobe državni cestarji in drugi nižji uslužbenci državnih cest in vodnih naprav, kot stražniki rek itd., draginjske doklade v znesku od 120 do 240 K na leto. — Trgovcem! V zmislu razpisa c. kr. dežeinc vlade za Kranjsko z dne 10. aprila 1916, št. 12,304, opozarja gremij svoje člane, da morajo glasom odredbe c. in kr. vojnega ministrstva sporazumno s c. kr. trgovinskim ministrstvom počenši od 1. maja 1916 vse vojaške čete, vojaški zavodi, vojaške bolnice, bolnice »Rdečega križa« itd. brez vsake izjeme obračati se radi dobave sladkorja neposredno na pristojno vojaško oskrbovališče in je vsaka prodaja sladkorja na sladkorne prejemnice tem formacijam po 1, maju 1916 prepovedana, Dosedaj izdane sladkorne prejemnice omenjenim vojaškim formacijam v za-ledju, tudi če bi se raztezale na dobo čez 1. maj 1916, so veljavne Ie do tega dne in izgubijo s tem dnem vsako veljavo. Prodaja sladkorja vsakovrstnim posameznim vojaškim osebam, ki so v posesti sladkornih kart, je pa seveda tako, kakor sedaj, popolnoma brezhibna in dopustna, — Razpošiljanje vojnopoštnih blagovnih vzorce. 1 .Pošiljatve blagovnih vzorcev so dovoljene samo do najvišje teže 350 gramov, 2, Take pošiljatve katerih vsebina se rada pokvari, kakor sveže klobase, slanina in podobno se ne sprejemajo in ne odpravljajo. Kakor za vojnopoštne zavitke, tako velja tudi za vojnopoštne blagovne vzorce določba, da jim ni smeti prilagati upaljivih in razstreljivih predmetov (užiga-lice, bencin, napolnjena bencinova užigala, petrolej, špirit itd. 3. Vse pošiljke, katerih omoti ne odgovarjajo zahtevam vojnopošt-nega prometa, se izločijo od opreme. Vse steklenice z neupaljivimi tekočinami se morajo djati v lesene škatljice, katere je treba zadelati z zadostno količino vpijajo-čih snovi, 4. Naslov je treba navesti točno in jasno. Razven tega je potrebno, da se na vsaki pošiljki napiše ime in naslov pošiljatelja. — Nov zdravnik v Celju. V Celju se namerava nastaniti dr. J. Brešar, zdravnik v Podčetrtku. — »Kolo katoliških Hrvatica« mislijo ustanoviti na Hrvatskem. To bo nova ženska katoliška organizacija, za katero že sedaj agitirajo, — Velik dar. Baroni dr. Vladimir, Davorin in Velimir Turkovič so darovali »Jugoslovanski akademiji« v Zagrebu 20 tisoč kron, »Matici Hrvatski« pa 10,000 K v spomin svojega pokojnega očeta Petra Dragana barona Turkoviča, — Zopet nesreča s pištolo, S flobert pištolo se je te dni igrala Antonija Škof, 12 let stara hči posestnika iz Vaš št. 11 obč. Medvode. S pištolo je tako neprevidno ravnala, da se je izprožila ter jo je projek-til zadel v prsi. Otroci, orožje ni za vas, stariši pa skrbite, da ga ne dobe v roke. — Povožen deček. Te dni so se v Mengšu neki ženski splašili konji, ker je prihajal nasproti avtomobil. Konji so planili čez cesto ob voglu neke hiše in potegnili pod voz 4letnega dečka, ki je stal ondi. Voz je šel čez otroka in ga težko poškodoval; počila mu je črepinja, zlomilo mu je več kosti in tudi drugih ran ima. Prepeljali so ga v rezervno bolnišnico v Kamniku. — Ogenj, V vasi Brezje, župnije Čem-šenik, je na velikonočno nedeljo popoldne pogorela Pirnatova hiša. Slamnata streha je bila naenkrat v plamenu. Nevarnost je bila velika, da se požar razširi čez vas. Toda tisočkrat hvala sv. Florijanu in ljubemu Bogu, da nesreča ni večja. Dež je lil izpod neba. Ljudje so delali na vso moč. Iz Trojan je prihitela požarna bramba in ogenj zadušila. Bog povrni! — Venček I. in II. zvezek »Slov, narodnih pesmi«, sestavil Al, Mihelčič, sta popolnoma pošla in izideta v kratkem v tretji izdaji. To v vednost gg. naročnikom. Primorske novice. Kako je v Štandrežu pri Gorici? Te dni je prišel starešina »Danice« P., sedaj praporščak, od besarabske meje na dopust na Goriško. Pri tej priliki je obiskal svojo rojstno vas Štandrež in je prenočil v svoji, od granate »ranjeni«rojstni hiši. In z velikim začudenjem mi je pripovedoval o Štandrežu samem in da živijo v Štandrežu še ljudje. Vas sama, ki leži neposredno v bojni črti, je skoraj popolnoma razvaiina. Tozadevno veliko hujša opustošenja, kakor v Gorici. Nekatere hiše so malodane izginile. Cerkev kaže gola rebra od laških granat in zvonik sam se je sorušil. Lahi streljajo neprestano, vendar so posamezne hiše ob Soči, ker ležijo preblizu, bojne črte, še skoraj nepoškodovane. Noč v velikem tednu, katero je omenjeni praporščak prebil v rojstni hiši, so uporabili Lahi za to, da so streljali proti Pavlinovi hiši, ki stoji ob Mirenski cesti. Toda streljali so previsoko. Hiše same to pot niso zadeli. Vendar je hiša že občutno poškodovana od laških granat in šrapnelov. Njivo poleg hiše je razrilo že okrog trideset laških granat. In vse-jedno stanuje še v hiši družina Pavlin, stariši goriškega okrajnega nadzornika dr. Pavlina1, oče, mati, sestra in nevesta. Stanujejo v hiši in ne v kleti, stari oče je trdno prepričan, da ga bo Bog tudi še naprej varoval. Istotako stanujejo tudi v drugih hišah ljudje. V neki hiši so imeli vojaki začasno kuhinjo v kleti, v kritju, družina sama pa je stanovala neženirano v gorenjih prostorih, čeravno so žvižgale mimo granate in tudi hišo samo že poškodovalo. Kakor pripoveduje štandrežki župan Lutman, ki je sedaj v Št. Petru pri Gorici, biva v Štandrežu samem sedaj še krog 60 ljudij. Naravnost neverjetno in človek še misli, da posluša pravljice iz tisoč in ena noč. In vendar je resnica. Skoraj leto vojske, prav tik bojne črte ob Soči, brez kritij vztrajati in ne samo vztrajati, ampak tudi obdelovati polje. Res »tihi junaki«! Iz baške doline. Z oblastvenimi maksimalnimi (najvišjimi) cenami je pač križ. Najvišja cena mleku je zdaj, ko je malo mleka, malo krme in tako rekoč nič močnih krmil, določena na 20 vin. Do zdaj so ljudje prodajali vojakom mleko stalno po 26 ali 28 vin. in vojaki so bili s tem zelo zadovoljni. Zdaj pa naenkrat toli znižana cena! Tudi so zdaj dobili vojaki ukaz, da nc smejo plačati za liter mleka nad 20 vin. In posledica? Ljudje ne bodo hoteli več mleka oddajati! Ubogi vojak je udarjen in vsakdo, ki nima molzne krave doma. Kaj pa druga živila? Določena je cena mesu na 2 K 80 vin. Mesarji so sc pritožili, da ne morejo dajati po tej ceni, ko je cena živini previsoka. Čuje se, da je glavarstvo mesarjem ugodilo. — Kaj pa vino, ki ni živilo? Določena je najvišja cena na 1 K 60 vin. Za to ceno sc pa menda nihče ne briga. Že pred novim odlokom o najnižjih cenah so ga nekateri prodajali po 2 K in čez, zdaj pa skoraj od kraja po 2 K 40 vin.! Pijo ga skoraj izključno vojaki. Okrajno glavarstvo naj blagovoli vsaj za mleko, ki je najpotrebnejše živilo, pravično in razmeram prikladno urediti ceno, in to še s posebnim ozirom na to, da je cena maslu 4 K do 4 K 60 vin. neprimerno višja in cena siru 4 K istotako! — Na cesti med Podmetcem in Fo- ljubinom je utrpel veliki četrtek težko poškodbo 9 let stari posestnikov sin Matija Kavčič. Ko so se pomikali trenski vozovi po sredi ceste, ob katere kraju je fantek šel, se je nenadoma splašila neka mula in zadela ob neki voz, da je tovor padel raz nje ter se zvrnil na dečka. Zlomilo mu ie desno nogo v stegnu. Najprvo se ie oskrboval nekaj časa v reki vojaški bolnišnici, sedaj pa ga je oče pripeljal v tukajšnjo deželno bolnico. In to naj bo vojska! Na planotskem pobočju, obrnjenem proti laški fronti med Avčami in Sv. Lucijo ležijo gorske vasice Zavrh, Hoje, Testoni, Mešnjak in Mcdrzeli, Na te mirne in nedolžne gorske vasice, obstoječe večinoma iz bornih bajt, so se spravili laški kanonirji z vso srditostjo. Obstreljujejo jih, kakor bi se šlo za zmago. Zlasti so vzeli na piko Zavrh, ki so ga* v teku štirinajstih dni obstreljevali že sedemkrat. In vendar nimajo za to niti najmanjšega povoda, ker v vseh teh vasicah ni nastanjen niti eden vojak. Na Hojeh je bila občutno ranjena neka 14letna deklica. Rušiti mirnim, ubožnim in nedolžnim civilnim prebivalcem njihove koče, streči jim po življenju, odganjati jih od obdelovanja njihovega polja, na katerem si z naporom služijo vsakdanji živež, v tem obstoji moderna vojska. Bog mora kaznovati tiste, ki tako vojsko vodijo in vzdržujejo! Prav bi bilo, da bi se samo ta slučaj ohranil v zgodovini, da bi poznejši rodovi videli, kako barbarstvo in zverinstvo je vladalo za časa svetovne vojske v 20. stoletju. Čiginjci srao razkropljeni na vse vetrove. Večina moških je pri vojakih, družine žive begunsko življenje, nekaj družin je v italijanskem ujetništvu. Bog ve, kako je danes v naši ljubi vasici pod Krnom, kjer smo lani še vsi srečni praznovali velikonočne praznike. Pa naj bo, kakorkoli — vse naše misli so obrnjene tjekaj, Bog daj, da bi vsaj drugo leto peli aleluio zopet doma pri Sv. Lenartu! V tem upanju pozdrav in vesele velikonočne praznike vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa vojakom iz Čiginja! — I. F. Slava Orlom. Slavno uredništvo! Iz Branice: Skoraj gotovo ga ni telovadnega odseka, ki je dal vse svoje telovadce v vojno službo, kot je braniški. Že pri prvi mobilizaciji odšli so s preč, g. okrožnim predsednikom, kuratom Šmidom, vsi starejši naravnost na bojno polje. Polagoma so šli za njimi še ostali. Zadnji štirje, stari sedaj po 18 let, so bili potrjeni dne 17. t, m. v Sežani, Tako so vsi Orli v službi za cesarja in domovino. To so fantje! Marija jih varuj in ohrani! Slovenska dekleta iz občine Opatje-selo, ki bivajo sedaj kot begunke v Visoki Miti na Češkem, pošiljajo vsem slovenskim fantom in možem na bojišču najlepše pozdrave ter jim žele srečne in vesele velikonočne praznike. — J. M,, E. M., M. P,( A, P. Iz Komna. Naša vas dobiva vedno lepše lice. Že pred vojsko se je stekalo več cest v Komen, ki pa so bile preozke. Sedaj so vse povečini razširjene in trdno sezidane. Na novo je zgrajena cesta od pre-serske poti do gostilne pri Labanci, Ob straneh ceste je zasajen lep drevored in za par let bomo imeli krasno šetališče v senci pod košatimi vejami divjih kostanjev. Namerava se postaviti na koncu nove ceste pred pošto velik vojni spomenik na čast Nj. c. in kr. visokosti nadvojvodu Jožefu. — V zimskem času smo imeli par mesecev električno razsvetljavo. Vojaštvo skrbi za snago po vasi in beli hiše ob glavnih poteh, Sovražni aeroplani nam niso dosedaj mnogo škodovali. Samo ena bomba je padla dne 14 .sept. 1915 na streho farovža in jo je nekoliko poškodovala. — Kakor je bilo v jeseni in pozimi polje močno poteptano in se je zdelo, da je ne bo mogoče obdelati, tako pridno se je sedaj skoro vse preoralo in obdelalo z vojaškimi konji in delavci. Domača živina, kar je je še ostalo, je to zimo tudi pri nas kakor drugod po Krasu občutila vojsko. Krmili so jo po večini s tisto suho travo, ki so jo mogli v zimskem času populiti in požeti med kamenjem po kraških hribih. Z upanjem gledamo v oze- lenelo naravo, da bomo mogli kmalu goniti kravice na pašo. A tudi strah nas navdaja, ko vidimo, da je z vojsko združenih toliko konjičev in kobilic. Na goriškem magistratu s slovenskim jezikom še vedno slabo opraviš. Vedno ti doni nasproti. »Cossa ti vuol?« in če poveš svojo željo slovensko, te odpravijo kratko, da pridi jutri ali pa nimajo nič. Tako se pritožujejo slovenski Goričaini. — Marica Komac, požrtvovalna sestra »Rdečega križa« je bila odlikovana z srebrnim zaslužnim križcem s krono na hrab-rostnem traku v plačilo za svoje nevstra-ieno samaritansko delovanje v bojni črti in zaledju. Osebno ji je pripel 13. t. m. odlikovanje fml. ekscelenca N. Imenovana je doma iz Bovca in jo je opisaval že »Ilustr. Glasnik« št. 22. — Čast, komur čast! Za goriške učitelje. Učiteljstvo več goriških okrajev se je obrnilo na deželni odbor s prošnjo, da bi podpiral njihovo akcijo za pomoč ljudskošolskemu učitelj-stvu, ki se nahaja v velikih gmotnih težavah. Goriški deželni odbor je takoj uvedel primerne korake, da se tako opravičena želja učiteljstva izpolni. Za žveplanje trt na Goriškem je c. kr. vlada določila 350 meterskih stotov žvepla. Ta množina niti od daleč ne zadošča, vsled česar se je deželni odbor goriški obrnil na c. kr. poljedelsko ministrstvo s prošnjo, da odkaže Goriški vsaj še 350 q modre galice. C. kr, ministrstvo pa je odgovorilo deželnemu odboru, da žal ni v stanu ugoditi od-borovi želji, ker se mu kljub vsemu trudu ni posrečilo dobiti letos toliko žvepla, da bi se vsaj približno krila potreba vinogradnikov. Deželni stavbni red za Goriško. »L' ecco de Litorale« poroča, da si goriški deželni odbor prizadeva, da dobi Goriška primeren deželni stavbni red. V to svrho so se že vršile konference v ministrstvu za javna dela, katerih sta se vdeležila ravnatelj deželnega stavbnega urada inž. Gles-sic in podtajnik Vidrig. — Drobna zmes. Piše se nam: V »Slovencu« tarna neki Tržačan, da prodajajo tarnošnji kavarnarji črno kavo po 30 h, kakor bi bilo to kaj izrednega. Omenjeni prijatelj naj pride k nam v Amstetten. Tu je ne dobi pod — 40 vin., pa kako! Temu treba se privadit'. Včasih nismo imeli denarja, pa smo šli v kavarno. Sedaj bomo pa doma ostajali. — Čitam, da ste dobili po Dolenjskem slano. No, pri nas pa je tri dni deževalo — in še danes v soboto se ni zjasnilo — vmes pa je padalo pšeno, tolkla je toča in snežinke so naletavale. Danes pa so hribi naokrog vsi beli. Pa sem pred dnevi razmotrival v krogu tovarišev vprašanje o folkloristiki in narodni filozofiji. Opiraje se na starodavni slovenski kmetski rek: božič na trati, 'velikanoč na peči, sem trdil, da bo velikanoč bela. Pa so rekli, da sem nor; bili so hudi name in na tako čuden narod. Pa bo menda vendar le po našem. — Par dni smo bili tu (v Amstettnu) brez mesa. Mesarji baje ne morejo izhajati, pa so malo »pasivno resi-stirali«. »Slovencu« in njegovemu dopisniku iz Trsta. Pod tem naslovom je prinesla tržaška »Edinost« članek, v katerem priznava veleresnične besede našega dopisnika in jih kot take z velikim zadovoljstvom zopet ponavlja. V isti sapi pa či-famo med vrstami, da ima nekdo od »Edinosti« osebna nasprotstva proti našemu dopisniku. Zlasti ko govori zoper njega o »koruzi in puški«, s katero naj bi se streljalo na tržaško kamoro. Enkrat za vselej naj bo zapisano: Urednik, ki hoče — kakor je že povsod drugje dokazal — operirati z nasilstvi, naj si zapomni, da ka-kavarniški incidenti ne spadajo v resno žurnalistično diskuzijo dnevnih vprašanj. 1. maj se v Trstu ne bo praznoval, Z ozirom na sklep osrednjega vodstva avstrijske socialne demokracije, da se delavstvo za letos prostovoljno odreče praznovanju dne 1. maja in običajnim demonstrativnim izprevodom, naznanja tržaško socialno demokratično strankino in strokovno vodstvo, da se, ima delavstvo v Trstu strogo držati gornjega sklepa. Iz posebnih krajevnih ozirov se v Trstu ne priredi niti sestanek na predvečer 1. maja. Zid se je porušil, 24. t. m, popoldne se jc nenadoma porušil velik kos srednjeveškega zidu na cesti Tor S. Lorenzo v Trstu. Človeških žrtev ni bilo. Skauti v Trstu. V cerkvi S. Maria Maggiore so minoli ponedeljek z veliko slovesnostjo blagoslovili zastavo novoustanovljenega zbora pomorskih skautov. Blagoslovil je zastavo sam škof dr. Karlin, Zastava je svilena, žoltočrna ter ima vvezeno zlato lilijo in sidro. Tudi trakova sta žoltočrna; eden nosi letnico ustanovitve skaut-skega zbora in blagoslovitve zastave ter geslo »Viribus Unitis«; na drugem traku je ime društva v starogotičnih črkah: »Trie-ster See-Pfadfinder«, 500 kron je podaril tržaški mestni komisar Krekich-Strassoldo v imenu občine revnim družinam škedenjskih žrtev. Denar i c bil izročen škedenjskemu župniku č. g. "acarolu, da ga razdeli. Obljubljena je "adaljna pomoč. Zvonovi so za velikonočne praznike v Trstu zopet enkrat zapeli. Sedaj zopet molče do — Bog v6 kdaj! Radi dežja se v Trstu velikonočne cerkvene slovesnosti niso mogle izvršiti popolnoma po načrtu. Ribji trg. Na veliki teden so imeli ribiči dokaj sreče. Rib je bilo mnogo na trgu, Sardele so stale 1 K 76 h kg, tonina pa 6 K kg. Zopet nov list v Trstu. V kratkem ima v Trstu iziti list »L' Orizonte«. V »paci« pa je še par drugih listov, ki hočejo poskusiti svojo srečo. »I Balkani«, laško pisani tednik je med tem že ugasnil. Vojašnica v Trstu, nasproti palači Balkana bi bila že izginila, da ni izbruhnila vojna. V času vojne — pa tudi že poprej — so se vojaški krogi že resno pečali z vprašanjem bodočega vojaškega nastajališča. Stara vojašnica že od prvega početka ni povsem odgovarjala vojaškim zahtevam. Saj je bila zgradba prvotno namenjena in tudi uporabljana za mestno bolnišnico. Notranje prostore so šele potem preuredili v toliko, da so odgovarjale vojaškemu namenu, Projekt demoliranja te vojašnice sedaj čaka mirnih časov in kakor se čuje, nameravajo po vojni zgraditi zunaj mesta (v Rocolu) novo orjaško poslopje, ki bo v vseh ozirih izpolnjevalo želje vojaških krogov. Vojaki za vdove in sirote. Puljski »Gazettino« poroča: Poveljstvo stražne stotnije I.—III., vojna pošta 330, je izročilo vojnopomožnemu uradu 662 kron, da se razdele na dve revni vdovi ali siroti vojakov, ki so padli v vojni in so pripadali 97, pešpolku, 7. in 20. lovskemu bataljonu. Svota se razdeli v šest enakih delov po 110 K 34 vin. IManske novice. lj Ljubljanski Grad in kapelica sv. Jurija sta se že parkrat omenjala v »Slovencu« v sedanjem vojnem času. Gotovo bi bili radi pohiteli letos Ljubljančani in okoličani na Jurjevo k sv. Jurju na Grad, pa vojne razmere so to preprečile. A vendar je bila tudi letos na Jurjevo mala slovesnost v kapelici. Vč. g. m. župnik J, Barle je poročil v kapelici mlada zaročenca g. c. kr. narednika 27. dež. br. pešpolka Josipa Grahek z gdčno, Angelo Tominc. Pred in po poroki so zapeli na koru laški ujetniki par lepih pesmi. Mladima zaročencema obilo srečo in božjega blagoslova, — Naj bo nam dovoljeno ob tej priliki nekoliko spregovoriti o stanju kapelice sv, Jurja, kar bo gotovo Ljubljančane zanimalo in v srcu razveselilo. Notranjščina kapelice je vsa spremenjena. Kdor je preje obiskal kapelico ,je bil užaljen v srcu zaradi zanemarjenosti in zapuščenosti tega svetega kraja, Zdelo se je, da je poleg Grada tudi kapelica izročena — razpadu. In sedaj. Že vhod v kapelico je nekaj posebnega. Zdi se ti, da greš skozi najlepši park. Okrog tebe in nad teboj se vijejo simbolične cvetice — okraski na nekdaj zapuščenem hodniku, ki te vabijo v svetišče. Pri vstopu se divi naše oko nad lepoto — v resnici grajske kapelice. Vse tako ljubko, snažno, harmonično prenovljeno. V ozadju barvana okna v skladu s celoto. Preje je pihala skozi zamazano-pobita okna neprijetna sapa. Nad vse pa se razveseli verno srce, ko zagleda večno luč, ki mu govori,- da prebiva sedaj tu Najsvetejši — živi Bog — skrivnostno v presv. Zakramentu. Človeško primerno stanovanje mu je preskrbelo globoko verno srce plemenite gospe poveljnika Grada, visokorodne g. majorja viteza pl, Kern, Kar kapelica doslej ni imela, ima sedaj krasno monstranco, ciborij in dva lepa keliha. Tudi z mašno obleko in perilom je sedaj kapelica dobro preskrbljena. V pogovoru s plemenito gospo mi je rekla: »Najljubška mi je kapelica.« In najbolj grenka bi mi bila pri odhodu zavest, da bo postala zopet zapuščena in bi se moralo Najsvetejše odstraniti. Upam, da bo ljubljanska mestna občina kot gospodar Gradu skrbela za ta biser kranjske dežele. Kapelica ima sedaj tudi klopi iz orehovega lesa. Občudoval sem vsestranskega duha in skrb g. majorja. Na vse misli, za vse skrbi. Nobena malenkost ne uide njegovemu paznemu očesu. Zraven vse tako okusno, lepo odgovarjajoč umetniškim zahtevam in razmeram. Pa se tudi na Gradu vse giblje, vse dela, pri tem pa vse tako veselo, zadovoljno. Kdor ljubi red in delo, ima v g. majorju dobrega očeta; vsak čuti, da pod strogo vojaško zunanjostjo bije gorko očetovsko srce. Res bla-grovati moramo laške ujetnike, za katere je vse tako dobro preskrbljeno v dušnem in telesnem oziru. Bog ve, se li našim ujetnikom v tujini tudi godi tako dobro? — Častitati pa moramo tudi mestni občini, ki je v g. majorju vitezu pl. Kern v sedanjem času dobila svojega — smem reči — največjega dobrotnika. S čimur so si mestni očetje leta in leta ubijali glave in že ob-upavali nad prihodnjostjo ljubljanskega Gradu, je g. major rešil s svojo žilavo pridnostjo in prihranil mestu ogromne stroške, a ohranil tudi ljubljanski Grad z njegovim biserom — kapelico sv, Jurja, lj Padel je 22. t. m. na južnozahodni bojni črti v zvestem izvrševanju svoje dolžnosti podmaršal Hugo Kuczera, poveljnik neke pehotne divizije. Rajnik je služboval neposredno pred vojsko z Italijani v Ljubljani, kjer jc bil zelo priljubljen. lj Umrla je včeraj popoldne v deželni bolnici štiriletna Jelica, hčerka dež. nad-oficijala pri dež. odboru g, F r, K r i s t a n a. Iskreno sožalje! lj Glasbeno društvo »Ljubljana« naznanja svojim gg. članom in članicam, da ta teden izjemoma ne bo pevskih vaj, ker je g. pevovodja odsoten. Prihodnji teden so zopet redne pevske vaje. lj Poročil se je včeraj v frančiškanski cerkvi gospod dr. Franc Čcrne, tajnik Mestne hranilnice, s hčerko odvetnika dr. Jos. Furlana, gospodično K a t i n k o Furlanovo. lj Potrdil je trgovinski minister zopetno izvolitev za predsednika trgovske zbornice Ivana Kneza, za podpredsednika pa Kamilo Pammerja.. lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Logar, posestnica, 39 let. — Leopold Morwein, bivši mizar, 34 let. — Mira Medic, pošta-rica, 32 let. — Josip Molek, gostačev sin, 6 let, — Miroslava Čamer, hči tobačne delavke, 3 leta in pol. — Janez Nštar, posestnik, 54 let. — Mihael Mole, evidenčni nadoficial v pok. — Istvan Madarasz, poddesetnik. — Ivan Sršen, poddesetnik. — Oskar Metelka, kadetni aspirant. — Katarina Rothl, vdova poštnega sluge, 75 let. — Anton Ravnikar, posestnikov sin-hira-lec, 38 let. lj Pozor! Dognalo se je, da občinstvo pri vojaških transportih in posameznih vojakih dovolj ne upošteva naredbe glede prodajanja žganih pijač. Prizadeti se ponovno opozarjajo, da se glede tega že najmanjši prestopek kaznuje najmanj z globo 50 K ali pet dni zapora. lj Oddaja moke pri mestni aproviza-ciji. Za dobavo moke pri mestni aproviza-ciji naj se zglase: trgovci iz Ljubljane jutri, v četrtek, dne 27. t. m., peki in mokarji v petek, dne 28. t. m., okoliški trgovci pa v soboto, dne 29. t- m,, vselej ob 8. uri zjutraj na mestnem magistratu, prejšnja Gal-letova hiša, I. nadstropje, mestna posvetovalnica. lj Vincencijevi konferenci sv, Petra v Ljubljani je daroval g. Pavel Pollak, trgovec, sedaj načelnik oddelka za moko pri zavodu za promet z žitom v Ljubljani, znaten znesek 100 K. Bog plačaj! lj Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem. Kakor smo že poročali, vrši se letošnji redni občni zbor v četrtek, dne 27. t. m. ob 6. uri zvečer v biblijotečni dvorani c. kr deželne vlade. lj Redni občni zbor hranilnega in posojilnega konzorcija I. splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrske v Ljubljani, bo v soboto, dne 29. aprila 1916, točno ob 8. uri zvečer v vrtnem salonu restavracije g. Mrak-a »Pri Stanem Rimljanu« v Ljubljani, Rimska cesta. lj Prodaja terjatev. Jutri, dne 27. t. m. ob 11. uri dopoldne se vrši v sobi št. 16 c, kr. okrajnega sodišča v Ljubljani prostovoljna javna dražba neizterjanih terjatev iz konkurza zapuščine po pokojnem dr, Evgenu Gallatiji v Ljubljani, Nominalna vrednost terjatev znaša 1135 K 93 vin., izklicna cena 50 K. — Pojasnila v pisarni dr. Ivana Lovrenčiča, odvetnika v Ljubljani, nasproti hotela »Union«. lj V frančiškanski cerkvi je bil pozabljen dne 25. t. m. od 11. do V2I2. ure damski dežnik. Kdor ga je pomotoma odnesel, se vljudno prosi, naj ga odda v zakristiji frančiškanske cerkve. Razne novice. Varnostna znamenja na železniških prelazih. Da se preprečijo avtomo-bilne nesreče v temi pred nerazsvctlje-nimi železniškimi prelazi, je železniško ministrstvo napotilo vsa državnoželez-niška ravnateljstva kakor tudi večje zasebne železnice, da opremijo železniške zavore na državnih in drugih cestah, po katerih se vrši večji avtomo-bilni promet, z majhnimi takoimenova-nimi zvezdnimi reflektorji, ki imajo stekleno lečo. V teh reflektorjih se odbija svit bližajočega se avtomobila, tako da se na spuščeni zavori zasvetita dva rdeča varnostna signala, ki sta približno 80 cm vsaksebi. O laškem irredentističnem planinskem društvu na Tridentinskem pišejo nemški listi: Guido Larcher, Giovanni Pedrotti in Gino Marzani, ki so jim nedavno zaradi ve-leizdajstva oziroma vojaškega begunstva zaplenili premoženje, so bili vplivni člani »Societa degli Alpinisti Tridentini«, ki je bilo lani razpuščeno. Guido Larcher je deloval več let kot predsednik, Pedrotti je društvo bogato podpiral, Marzani si je pa pridobil kot podpredsednik posebnih zaslug v znanem procesu proti bremenski planinski podružnici in avstrijski državi (c. kr, finančni prokuraturi v Inomostu), v kate-I rem je priboril društvu kočo bremenske I podružnice v Brenti. ki io bila rrfr.ilt-no <; stroški 50.000 K, Cilji »Societa degli Alpinisti Tridentini« že davno niso bili nobena tajnost. Kdaj bo konec vojne? V treh mesecih; tako trdi »Figaro« temeljem znamenja, ki da je dal proroški zvon v Nayu. Stvar je taka: V Nayu, majhnem mestecu v Sp. Pi-renejah, je v cerkvenem zvoniku majhen zvon, ki je doslej že v mnogih vojnah naznanil bližajoči sc mir. Kadarkoli so se namreč ob raznih vojnah pokazali prvi znaki miru, je padel zvon na tla, ne da bi se kaj poškodoval. Tako se je zgodilo tri mesece pred koncem krimske vojne in tri mesece pred mirom 1. 1871. Sedaj je zvon zopet padel na tla--torej bo v treh mesecih vojne konec. — Umrl je v Hercegovini frančiškan o. Kazimir Bebek. — Smrt bolgarskega arheologa. Iz Sofije se poroča, da je umrl arheolog Atana-zij Čibingirov. — Spolne bolezni se širijo bolj in boli, »Pražsky Illust. Kuryr« piše: V noči od sobote na nedeljo se je izvršila v nekem predmestnem hotelu policijska preiskava, pri kateri je bilo aretiranih šest ženskih, od katerih so bile štiri kužno bolne, dve sta pa, imeli garje. Vse so odpravili policijT skim potom na češko kožno kliniko dvornega svetnika profesorja dr. Janovskega, kjer ostanejo v kliničnem oskrbovanju. Število na spolovilih bolnih raste v zadnjem času čim dalje bolj. — Taka in enaka poročila je čuti od vseh strani. O tem-pora, o moreš! — Proti nemoralnosti, V Spljitu takoj aretirajo žene in dekleta, ki ne žive moralno. Doslej so jih aretirali 25, da ne kvarijo uboge mladine. Na Dunaju so take dekline pobrali in jih poslali delat v muni-cijske tovarne. In pri nas v Ljubljani? — »Hrvatska Misao«, glasilo prava-škega poslanca dr. Ante Dulibiča, bo prenehala izhajati kot dnevnik ter bo odslei izhajala samo dvakrat na teden. — Okrajno sodišče v Budvi v Boki Kotorski je zopet otvorjeno. — Protestantska teološka fakulteta na Ogrskem. Iz Budimpešte se poroča, da se ustanovi na vseulišču v Požunu evangeljska fakulteta, v Debrecinu pa za reformirane. Izdelovanje municije Američanom dobro nese. Po nekaterih municijskih tvor-nicah zaslužijo delavci 60 do 80 K na dan. Pa naj še tako Američani podpirajo naše sovražnike — zmagali ne bodo! Šef bolgarskega generalnega štaba je te dni izjavi', da bo celemu svetu prej zmanjkalo municije, kakor pa državam, ki se bore združene z Avstrijo. Odstavljeni notarji. »Bote fur Tirol und Vorarlberg« poroča, da je disciplinarna komisija v Inomostu odstavila od službe naslednje notarje: dr. Em. Bortolotti v Arcu, Albin Bella v Condinu, dr. Marko Costantini v Rivi, Jakob Orsi v Roveretu, dr. Darij Taiti v Roveretu, Donat vitez pl. Salvadori v Tridentu, dr, Silvij Romanese v Levicu. Zaplemba premoženja. Deželno sodišče v Inomostu je izreklo zaplembo premoženja proti dr. Jos. de Bonetti, Nago-Torbole, Ginevri Marchetto vdovi Maksi-miljana, trgovca1 v Tridentu, baronu Titu Ciani-Bassetti, posestniku v Tridentu — proti vsem radi veleizdaje. Zaplenjena knjiga. Okraj, sodišče v Rovinju sedaj v Pazinu je zaplenilo knjigo garibaldinskih spominov Josipa Caesara-Abba in priročno knjigo italijanske književnosti od Franca Toraca. Drag dovtip. Londonski tednik »By-stander« je nedavno tega priobčil karikaturo angleškega vojakai v bojni opremi, sedečega utrujeno kraj zakopov in opirajočega se zadaj o debelo drevo. Njegova levica je stiskala steklenico z rumom k srcu. Pod podobo je bilo napisano: »Pogrešano«, Ta karikatura je nakopala listu kazen 500 funtov šterlingov, odgovornemu uredniku 250 funtov, ai avtorju rečene podobe, poročniku Bernhardu tudi 250 funtov šterlingov, vkup 24.000 K za dovtip, ki je po. leg vsega vse prej kakor duhovit. 80 letno mačeho umoril, 49 letni kmečki hlapec Ivan Mayer v Munstru v spodnji Inski dolini je te dni s sekiro ubil svojo 80 letno slepo mačeho. Zločinca so zaprli. Iz milionarja — berač. »Slov. Tyžd.« poroča: Po prvi balkanski vojski se je več premožnih Srbov preselilo iz Dolnje Bačke v Srbijo, med njimi je bil Tira Marcikič, veleposestnik in lastnik mlina v Novem Sadu. Kar je imel doma, je vse prodal in se naselil v Skoplju v Novi Srbiji. Ko se je vnela sedanja svetovna vojska, je ostal na svojem mestu, a nedavno tega, ko so'Bolgari zasedli Skoplje, je zbežal v Mitrovico, kamor je prišel raztrgan in je prosil naše vojake za kos kruha. ii loi (UIIIiB! Nepokvnrljivo fino pecivo nudi (rajno dober zn-služek. Karton ,'t(i kosov K -I-—, kateri so pa lahko na 72 ali 144 kosov delijo. Itazpošllja najmanj 3 kartono: 1020 Bran d t V Lfubliant, Pošta 7. Lesna tovarna v Medvodah sprejme takoj spretnega ftfmiff.., isl I j la 1j UviiikHijHi Predstavatelji, ali pismene ponudbe blagovolijo naj se na direkcijo vevških papirnih tovarn p. Devica Mariji v Polju, Kranjsko obrniti. cilj" za kuho brinjevice v poljubnih množinah po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačin v Ljubljani. 814 Išče se Klipim rabljen, dobro delujoč v • ■ • Ponudbe na upravo ,,Slovenca" pod šifro: Stroj 1037. Sprejme se 1038 mesarski vajenec Prijave je nasloviti na: Vnovčevalnico za živino v Ljubljani, Dunajska cesta 29. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiimiimiiiiiii Mirna stranka brez otrok Išče za majev termin obstoječo iz 2 ali 3 sob in kuhinje, najraje kje na škofijskih parcelah. Ponudbe na Ilirsko ulico 31, pritličje, desno. 1035 Revizija žrebanj pod jamstvom za vse srečke od njih početka kakor tudi za poznejšo zaznambo. Pristojbina K 1- pri banki S. FISCHER, Dunaj, IX. 286 Wahringerstr. 41. .. k trem otrokom, ki jo vajena tudi šivanja. Več se izve v gostilni »Pri raci« v Spodnji Siski. $ \ X S t* c 1 r I iS" 51111 i 1