Leto xuv.
= " " "„ Inserati: --.-—== Enostolpna potil vrtita (72 m:u široka in 3 ram visoka ali njo
prostor) za enkrat . . . . po 31 v za dva- ia večkrat . .25,, pri večjih naročilih primeren popust no donovoru.
■ -, Poslano:
Enostolpna pstitvrstapo 60 vin.
Izhaja vsak dan isv einši nedelje In praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red
03* Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
■ v
za slovenski mm
Opravništvo je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račun ; oštne Uranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrsko "6.511, bosu.-lierc. st. 7563. — Upravnlškega telelona št 1C8.
Posamezna številka 10 vinarjev.
M85.	v LlMA v sredo. 26.aprila 1918.
~= Velja po pošti: =
"a calo leto naprej . . K 26'— xa en meseo „ . . „ 2*20 za Kcinčijo celoletno . „ 29'—
?;a ostalo inozoirstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
2a oelo lelo naprej . . K 24-— za on nteseo „ . . „ 2'—
V	upravi preieman mesečno „ 1*80
~ Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K
za Nemčijo ueloletno . „ 9'— ?a ostalo inozemstvo. „ !2'—
Srbija si jo v svoji valesrbski pože-ljivosti zaželela avstrijskih jugoslovanskih dežel. Italija pa v svoji »sveti sebičnosti« tudi. Kaj čuda. da dve sosedi, obe ene iu iste zemlje lačni, vkljub zavezništvu no"moreta biti prijateljici od srca. Srbski prestolonaslednik in Pasič sla bila v Parizu, sedaj sta v Londonu. Desetletni otrok bi uganil, pa bi Italijani ne, da hočeta Angleško in Francijo pridobiti za velesrbske načrte. Za vclesrbske načrte, ko pa niti Srbije ni več, ker so jo do zadnjega koščka vzeli avstrijski vojaki. Srbi si morajo pred »velike: Srbijo osvojiti vnovič »staro« Srbija in to "<fo tudi Vasic, da pri tem težkem delu nobenega pomočnika, če tudi hi dela kakor Italija kot prisilje-nec v prisilni delavnici, ne sme s kopitom suvati v obraz. Nikola Pasič zato v angleških >»Times« tolaži Italijo, »da srbske aspiracije nikogar ne ogrožajo; mi popolnoma razumemo laško zahtevo, da dobe Italijani nadvlado v Adriji in to zahtevo sprejmemo in vemo, da se mora upoštevati pravične interese velikih pomorskih sil Anglije in Francijo.« Pasič je nadalje izjavil, da hoče in mora pri svojem obisku v Londonu angleški vladi čisto odkrito odkriti srbsko aspiracije in interese ter dokazati, da se popolnoma krijejo z interesi entente. Pokazati hoče tndi, v koliko je ustanovitev zjedinjene jugoslovanske države neobhodno potrebna za triumf in blagor entente. Pasič je nadaljeval: »Mi Jugoslovani stojimo vsi v enakem položaju: ali zmagamo ali propademo.« Pasič govori o »naši armadi, ki bo tudi imela delež pri osvoboditvi Srbije.« »Prepričani smo,« tako se oglaša Pasič, »da bodo naše čete, v skupni operaciji z angleško francoskimi četami in posredno, če že ne naravnost podprte od vojnih sil Italije, pripravljene začeti ofenzivo, položaj na Balkanu naglo iz-premenile in sovražnikov pritisk na vzhodno in zahodno fronto znatno zmanjšale.« Pasič obljublja tedaj en-Ienti nič manj kakor odrešenje iz Balkana.
Kaj pa potem? Pasič pravi: »Seveda bo bodoča Srbija ali boljo rečeno zeclinjeno jugoslovansko ljudstvo od sedanje Srbijo znatno različna država.
JL .5» & I JC II.
V svojih mejah bo štela 5 milijonov katoličanov in zato bo morala biti tolerantna država, ki spoštuje versko in politično svobodo.«
Ti načrti se vendar krijejo z načrti entente, pa so zopet vendar Italijane spravili po koncu. Nekaj sumijo. Glede vprašanj Jadranskega morja jo v itali-ji vodilen list »Gazetta di Venezia« in ta pozdravlja Pasičeve besede, češ, da jo Italija končno vendarle izvedela iz najbolj poklicanih ust z vso natančnostjo razloženo, kakšne so srbske aspiracije.
italijanski list pa nato prav natanko išče, ikjc naj bi se dobilo tistih 5 milijonov katoličanov v bodoči Srbiji in napravi to odkritje, da sc pride do 5 milijonov le tedaj, če so vzame vsa ona ozemlja, do katerih ima edinole Italija izključno pravico, namreč Dalmacijo, Istro itd. »Kaj pa ostane še na enostranski obali Adrije, če se ustanovi država s 5 milijoni katoličanov?« »Gazetta di Venezia« pravi, da je odgovor mogoče najti samo v duhu Pasičovih besed in ta duh najde italijanski list v besedah, »da bodo naše čete v skupni operaciji z angleško francoskimi četami in posredno, če že ne naravnost, podprte od vojnih sil Italije, pripravljene začeti ofenzivo ...« List sedaj vpraša: »Ali je pridržek glede italijanskih čet samo posledica gotove želje? Če je prvo, pravi list zbadljivo, potem to stoji v nasprotju z preteklostjo. Kdo je rešil srbsko armado? Vendarle Italija! Ali se gre za željo? Ali si smemo misliti, da nas gospod Pasič želi izključiti od direktne akcijo? In če to žoli... zakaj neki?« List je silno nervozen, ker sc Pasič pogaja s francosko in angleško vlado. Boji se, da pride do dogovora na stroške »svetih, upravičenih aspiracij Italije« in zato priporoča največjo pazljivost in previdnost.
Tudi pariška lista »Bonnet Bouge« in »Le Ratppel« sta dobila iz Italije neugodna poročila o bodoči poravnavi med Italijo in Jugoslovani. Stvar je neskončno težka navzlic optimizmu srbskega ministra Rističa. Srbi namreč zahtevajo, da so mora Italija nasproti Srbom ravnati prav po istih načelih, na katerih sloni zedinjenje Italijo. To so pravi: obe stranki vstrajati trdovratno pri svojih prvotnih zahtevah.
V svojem znamenitem govoru je nemški kancler rekel: »Nemčija in Avstrija nista hoteli razviti poljskega vprašanja. Po tej vojni pa status quo ante ni več mogoč.« Če bi govoril avstrijski zunanji minister, bi gotovo lahko rekel: »Avstroogrska ni hotela razviti jugoslovanskega vprašanja.« Med velesilami jc vladal nek tih dogovor, da poljskega vprašanja ni in vendar je živo rezalo Ar evropsko zgodovino žc od časa francoske revolucije. Jugoslovansko vprašanje .se je rodilo in postalo akutno prav v tistem času, ko je v av-striji zavladala naša presvitla habsburška dinastija in je dobila južne slovensko dežele ob morju in hrvatsko zemljo. Pred tedanjo turško nevarnostjo je vsa zemlja med Adrijo, Savo in Donavo silila proti Avstriji; hrvatski seljalc in bosanska raja je iskala pribežališča in pomoči mod slovenskim narodom v Avstriji. Pri teh narodih v avstrijski in zunaj avstrijske mejo se jo tedaj rodilo spoznanje in zahteva po zgodovinski nalogi Avstrije na Balkanu. Ideje ne umrjejo. Miroljubna monarhija nikdar ni silila z mečem v soseda. Tako je tudi jugoslovansko vprašanje razvila ententa. Nemški kancler jo rekel: osrednji velesili bosta rešili poljsko vprašanje in kancler je tudi povedal načela, po katerih bosta to vprašanje rešili: Poljska nc pride nikdar več pod ruskega carja. Balti, Leti, Esti, vsi bodo dobili svoje narodno pravice in. neoviran narodni razvoj. Tudi belgijsko Flamce bo Nemčija varovala precl potujčevanjem.
Kancler ni omenil niti Ukrajincev niti Jugoslovanov. Bolgarski. »Mir« pi-še»Kancler Balkana ni omenil, to kaže, da Nemčija smatra položaj, kot, ga jo ustvarila vojna, za končno veljaven in na drugi strani prepušča besedo tam doli Avstriji.« Umljivo jo, da kot dale-koviden politik upošteva zgodovinska dejstva in ideje:
Prvi državnik Nemčije sodi prav: Avstrija sama jc poklicana rešiti ti dvo vprašanji.
Maiefe li i i Sv. LiirJle on Ml
Tinta na mizi stoji, puro pa zraven leži. Jaz vzamem pero v svojo desno roko in pišem cn par besedi.«
(U. i. S. št. 3-4. 1916.)
ubc očesi slep konj me je privlekel rta Lonto. Cesta je bila, hvala Bogu, dosti široka in po mnogem tipanju in tapanju je priiapal k Sv. Luciji. Prvi človek, ki ga srečam, jc Kovačev Roman. »No, Roman-ček, kako je?« — »Kuš.« — »Romanček, znaš ogerski?« — > Nem tudom.« Premeril mc je z malimi očmi, se nasmehni! i1 se zgubil za vogalom. Mal Ogerček.
XXX
Vas sem našel odeto v zelenje, v razpoloženju vstajenja. Skrita bol po rajnem gospodu se zrcali v smehu clobrih sosedov, vendar so pri dobri volji. Doma so še vsi, ki v začetku niso zapustili domov. — Vso mojo pozornost je obrnila nase takozvana »Hundeartiljerie«. Psi vlečejo kanone po
cesti; marširajo kakor so videli marširati stare v vojni osivele konje. Tupatam se dva spričkata, skočila si v pasje lase, izpulita si par dlak, pa hajdi zopet službeno
1 naprej. Njihovi kanončki so majhni, kakor | tiče tak • majhnim kanonirjem. Zadnjič so ' imeli vizito. Stali so v vrsti »habl acht« in s povzdignjenimi ušesi so poslušali » Be-; fehl«. Mislil bi, da ta pasji rod razume, kaj berejo, a ko je prišlo najzanimiveje, so se pograbili in patrulja je imela čez glavo dela, d- Jih je spravila v reci. 1 " r '"'ne pes!
XXX
••*'-.TtO sedimo popoldne v s i: lelo sc mi je, da ni več vojne. Najt.::: ega šuma ni bilo čuti. Lahi dremljejo — smo rekli. Naenkrat žbumfi! in vsi smo sedeli meter višje. Udarila je prav pod nas — pod pod in nas s podom vred vzdignila v zrak. Tako je bilo naše vstajenje na veliko soboto. Pogledali smo drug drugega. Eni smo bili rmeni kakor velikonočna sveča, drugi rdeči kakor piruhi. Čisto velikonočno.
XXX
Pridem k staremu prijatelju . r-1 jevemu Cirilu. Ljudje božji, kje sem ga
X
X X
, .. » , u 4, Srednja Evropa bo morala zbrati in napeti vso silo, zalo mora naj-prvo pri vsaki posamezni sili zbrati njo-
našel! V kuhinji pri ognjišču je sedel in je pod dežnikom obiral kravjo kost. Skozi streho je curljalo nanj, on pa je pod dežnikom vse svoje misli in želje koncentriral na kravjo kost. »Ciril, kako ti je?« — »Ne baš dobro, prijatelj. Kmalu bi bi! zgorel. Sedel sem ob ognjišču in užgala se mi je obleka na hrbtu. Ves zmešan sem vrgel škaf vode nase, a vrgel sem čez. Bil sem v skrajnih silah. Povaljal sem se po tleh in z veliko težavo sem pogasi! ogenj. Sedaj sem vojni invalid brez penzije.« — »Ubogi Ciril, potroštaj se, koža se vsakih sedem let prelevi in tako boš tudi ti imel hišno.«
—	»Glej, pa vendar imam »hec«. Zadnjič je spal pri meni naš urar. Poznaš ga. Sredi noči eksplodirata dva šrapnela na moji strehi. >Bog me čuvaj,. pravim in se obrnem na drugo stran. A on? Skoči po-koncu, lasje so se mu pretvorili v ščetine
—	mislil sem, cla mu je pamet mrknila. Glej tam, vsa vrata mi je spraskal. Nekaterim bi bilo treba obleči prisilni jopič, ko pridejo na fronto,«
ne silice — organizirati male narodne celote.
Vojna je vnovič odkrila ljudstvo na jugu in morju in njegov pomen za monarhijo. Danes je samo časopis naš glasnik in tako rečemo: Mi glodamo z zaupanjem k prestolu habsburške dinastije. Pod njegovimi pradedi se je rodilo in pod njimi se bo po zgodovinskih zakonih in namenih Avstrije rešilo jugoslovansko vprašanje.
Spor mefl Milo In Ameriko
Posveti o ameriški noti,
Berlin. (K. u.) Ko se je vrnil kancler v Berlin, sc je pričel pogajati s prizadetimi ministrstvi. Pogajanja se še niso zaključila.
Razmere med Ameriko in Nemčijo.
Berlin, »Berliner Tageblatt« izvaja: Danes se more le reči, da sc nadaljujejo posveti, kako zabraniti odkrit spor. Lahko se reče, da nemška vlada ne zavzema nobenega načelnega odklanjajočega stališča in da sc iščejo sredstva, kako odstraniti napetost. Ni potrebno opustiti upanja, a kaj napovedovati jc drzno, ker jc zelo težavno sproti sc poučiti o mnenju v Was-hingtonu. Kancler ali državni tajni!: zunanjih stvari se 25. t. m. clo popoldanskih ur še ni iznova razgovarjal z ameriškim veleposlanikom.
V Berlinu se popolnoma 7avr«Jajo reci»nsH položaja.
Berlin. Dne 25. aprila sc je nahajal kancler šc v Berlinu. Posvete glede na ameriško noto nadaljujejo. Me ve se, kdaj se vrne kancler v glavni stan. Mogoč je sporazum, toda popolnem?, sc zavedajo "esnosti položaja.
Od!očrr. nemški glasovi.
Berlin, 24. aprila. Lokah>.nvcV.-r ■ k nemško-ameriškemu vprašanju: P ?so-janje celokupne vojne slike mora biti tudi v bodoče odločilno za sklepe i . ' o i.;a!eko-sežnega pomena, kakor jc sedanje vprašanje. V sedanji borbi, v kateri stoiimo že dvajset mesecev, smo znatno pr. hi ii naše nasprotnike kljub njihovi premoči; ta ore-hitek, ki smo si ga priborili, nam mora ostati ohranjen. S hladnim preic 1 tanjem vseh učinkov, ki jih mora imeli vstop Amerike v vojno na strani naših nasprotnikov, bomo prišli clo odgovora Združenim državam.
Zbrali smo se pri poticah v naši gorenji izbi. Ne bom pravil, kdo smo bili skupaj, da se komu nehote nc zamerim.
Ko smo ravno imeli polna r: la. jih pride šest, sedem in počijo dvajset korakov od nas. Eden skoči izza omizja in se izz mize in stole zgubi v klet. Tam sem ga našel v pogovoru z mojim očetom. •ČujU-. jaz vidim vse zeleno,•< pravi, čudno, jaz 1 'dim vse rmeno,< odgovori moj oče. študiram, odkod to, da vidi vsak svojo barvo. Ko sem pogledal na kolena, ki so sc nevarno klecala, sc mi jc zdelo to povsem naravno. Iz nadaljnega razgovora sem ume!, da eden vidi cirkus pred očmi, drugi pa celo kinematograf. Nekaj napravi vino, ccugo gra nate.
ni o
M.-im v izbi na r tar žakelj, vrge
uzi. rognv nase par
n cez-ukenj in :)i me
cla b
takoj zgubi! zavest. Nc daj Bog, kaj potrofilo. Na mizi, kjer spim, bi i'nel mrtvaški oder. Prepiičan sem, cla bi mc nikdo ne preložil. Sicer pa, ali ležim tu ali tam, pri nas je prva reč čista ves i figa ti — laška granata.
rZdaj pa tinta mi zmanjkuje, meni roka omahuje, pero pa noče več pisat, lorai se bom rpal pndaf.«
(D. i. S. št. 3-4. 1916.)
»Vossische Zeitung« piše: Predvpra-šanje je, da-li imajo na ameriški strani sploh še dobro voljo za sporazum z Nemčijo ali pa so v Beli hiši odločeni, da brezpogojno tirajo k prelomu. Posvetovanja na državni vladi se vrše v polni zavednosti težke odgovornosti, toda popolnoma brez skrbi za izid vojne,
»Tagliche Rundschau« piše: Nade na sporazum so čisto neznatne. Predsednik Wilson je sklenil zadnji udarec proti Nemčiji. Komaj utegne biti zadržan, da ga izpelje. S tem danim dejstvom se moramo sprijazniti. Na kaj se opirajo upi naših nasprotnikov, da zmagajo, je slejkoprej nejasno. Do danes je zmaga naša. Tudi osmi sovražnik, ako se pridruži drugim, nam je ne bo iztrgal.
Položaj v Berlinu,
Berlin. O vsebini ameriške note so bili poučeni v Berlinu že nekaj dni prej, predno se je izročila, poučeni po angleških in po poročilih nevtralnih listov. Presenetila zato ni. Narod je sprejel noto mirno, dasi pozna resnost položaja. Razburjenja ni opaziti. Mirno se razpravljajo posledicah spora z Ameriko. Ameriški'.veleposlanik se je razgovarjal v nedeljo nadšieno uro s kanclerjem. Velikonočni prazniki niso prekinili posvetov. Zgodilo' se ;bo vse, kar je združljivo s častjo državj^iiii z. vojaško potrebo, da se prepreči sptat.i
Državni kancler potuje ,Še ^enkrat v glavni stan.
Berlin, 25. aprila. ~>Lokalanzeiger« poroča: Verjetno je, da še . poda državni kancler še enkrat k cesarju, da mu predloži končnoveljavne predlo'ge glede ameriške note.
Ameriški poslanik pri državnem kanclerju.
Ber!in: 25. aprila. »Lokalanzeiger« poroča, da se je posvetoval včeraj ameriški poslanik 1 uro in 3 minute z državnim kanclerjem; govorilo se je o sedanjem položaju. Končnoveljavnega odgovora na noto Gerard še ni prejel. Poslanik je uspeh tega posvetovanja takoj naznanil v Washington.
Kriza se zboljšava.
Berlin. Ameriški veleposlanik še ni dobil končnega odgovora na ameriško noto. Brzojavil je takoj v Washington o važnih uspehih posveta, Sodijo, da obsega njegovo poročilo važno obvestilo W°ilsonu. Njegov brzojav pride v Washington najbrže prej ko se zbere 26. t. m. kongres.
,So<ifaa nemškega veleposlanika v Wasbing-b t)-	tonu o položaju.
ž Rotterdam. Iz Londona se ooroča: Nemški veleposlanik Bernstorff je izjavil, da položaj še ni brezupen. Odgovora nemške "^lade ni pričakovati pred torkom ali ! /Sredo.
■t i»Daily News« poročajo da se ameriške 'barifoe branijo sprejemati menice na Nem-.«ij<Rm Mornariški urad v Washingtonu je -okazal, naj pospešijo oborožitev mornari--fce ki- naj se natančno stražijo pristanišča.
Newyorško vseučilišče berPnškemu. ; ; [Berlin, (K. u.) Rektor berlinskega vseučilišča je dobil iz New Yorka sledečo br-(^oj^ko: Mi državljani ameriških Združenih cjržav in predsednik vseučilišča German želimo izrazji Vaši magnificenci našo živahno željo, naj bi se ohranil mir med Ameriko in Nemčijo. Ker dobro poznamo obe deželi, se bojimo da bi Nemčija lahko smatrala poslanstvo našega predsednika !<ot izzivanje, kar se gotovo ne namerava. Nasprotno, prepričani smo, da želi večina ameriškega naroda vzdržati prijateljske razmere, ki so vedno obstajale med vami in našo deželo. Da odvrnemo zlo napačnega nazora, prosimo, naznanite naš nazor nemškemu narodu. Slede podpisi več profesorjev.
Wilson ne razpolaga s kongresom,
Rotterdam, Morningpost « poroča iz Washingtona: Ne more se trditi, da nadvlada Wilson kongresu. Velik del demokratov je nevoljen, ker dela Wilson za vojsko a ne vejo, kako bi se dobil izhod. Re-publičani divjajo, ker čutijo, da so politično razoroženi. Obe stranki pa priznavata, da bi bilo nevarno, če nastopita proti lastni vladi kot zaščitnici Nemčije. Dežela ne želi vojske, a nahaja se po Wilsonovem nastopu v položaju, da se mora vsak državljan odločiti, če hoče biti Američan ali Nemec.
Zaupnice Wilsonu.
Rotterdam, Londonski listi poročajo, da je dobil predsednik Wilson nebroj brzojavk in pisem, ki odobravajo njegov nastop. Nemcem prijazne osebe in miroljubi mu pa zopet pošiljajo prošnje, naj vzdrži mir za vsako ceno. Bryan je hitel v Washington, da nastopi s svojim vplivom v kongresu, a njegov vpliv je zelo oslabljen po nedavnem Bryanovem porazu v lastni državi Nebraska. Nemci v Ameriki so zelo razljučeni. V Washingtonu strogo stražijo javne in zasebne brzojavne postaje, dalje ladjedelnice in municijska skladišča, — »Daily News« sodijo, da če pride do spora, prevzame zastopstvo nemikih koristi švedski ali španski veleposlanik v Washim'-tonu.
Bryan proti Wilsonu.
Haag, 25. aprila. Ko je dospel Bryan v četrtek v "VVashington, jc sklical v kongresu svoje pristaše, da zavzamejo stališče proti Wilsonu. Wilson ima sicer izključno pravico za odločevanje v diplomatičnih zadevah kakor tudi za prekinjenje diplomatičnih odnošajev, toda o vojni odloča kongres in ako ljudsko zastopstvo vzkrati kredite ali ne potrdi Wilsonovih sklepov, potom je predsednik brez moči in četudi Bernstorff gre, še nikakor ni trobil, da bi bila neposredna posledica vojna.
Roosevelt proti Wi!sonu.
Berlin, 25. aprila. Roosevelt je razposlal celokupnemu ameriškemu časopisju javno izjavo, v kateri pravi med drugim: Če je govoril Wilson v svojem nedavnem govoru o ponižanju, ki ga je doživel v vprašanju varstva ameriške meje proti bandi-tom, ima le preveč prav. Ameriško ljudstvo je bilo več nego ponižano vsled strašne nesposobnosti naše vlade v zadnjih treh letih. — Če vlada velikega in bogatega stomilijonskega ameriškega ljudstva že pri obrambi proti banditskemu vpadu tako popolnoma propade, potem si moremo predstavljati, v kako strašen položaj bi nas spravila ta vlada, ako bi bili kdaj ogroženi po resnem sovražniku.
štirisporazum ne pričakuje od nastopa Amerike nobene koristi.
Curih, 25. aprila. »Temps« izraža svoje pomisleke o tem, če more prinesti pristop Amerike štirisporazumu kako korist, saj je jasno, da bo morala Unija, kakor hitro bo sama potrebovala vojni material, ustaviti svoje dobave štirisporazumu. List precej osorno pripominja. da na skupno vojaško delovanje Amerike s štirisporazumom ni misliti in cla more biti obojestranska simpatija edina skupna točka.
Vojska z iiali.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 25. aprila. Uradno se poroča: Na jugozahodnem robu Doberdobske visoke planote je nastalo precej mirno, ko smo odbili italijanske napade. Naši oddelki so vdrli severnozahodno od Sv, Mar-,in.a„.y soyražno postojanko, razstreljevali, pničili težke metalce min in se vrnili po izvršitvi te naloge po načrtu zopet v svoje jarke. Živahno streljanje v odseku Zagora, Vrh Col di Lana so od časa do časa obi streljevali naši težki možnarji.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Dne 22. t. m. so Italijani, močni eno divizijo, proti južnozahodnem robu Doberdobske planote. Središče boja je bilo ozemlje med Selci in Tržičem. Dne 23. je sovražnik poslal v boj elitne čete. Pa prehitro je grof Cadorna poročal, da je vzel 358 metrov dolg jarek. Prišlo je večkrat do boja moža z možem, ki je bil posebno drugi dan zelo hud, pa sovražnik ni dosegel kake posebne izpremembe naše postojanke. Naša fronta je popolnoma nedotaknjena, sovražnik pa odbit. Včeraj v tem odseku ni bilo napadov.
Dosedaj se Italijani niso mogli razveseliti nemotene posesti vrha Col di Lana. Dne 22. so cesarski strelci zopet zasedli greben severnozahodno od vrha in so naslednjega dne odbili pel napadov. Od včeraj zjutraj padajo na vrh te gore, ki je v tako vročem boju, naše 30'5 cm granate kot resen odgovor na svoječasno razstrelbo naših ta-mošnjih jarkov.
Laško uradno noročilo, Rim, 22. aprila, V tonalskem odseku v Lederski dolini in roveretskem frontnem odseku do gorenje Calamentske doline ar-tiljerijko delovanje. V Suganski dolini je 21. t. m, sovražnik naskočil naše črte zapadno potoka Lagarze a smo ga najprej ustavili s svojim ognjem in ga nato vrgli nazaj s protinapadom. Pustil je veliko mrtvecev na bojišču. Ponovno se javlja da sovražna pehota uporablja eksplozivne krogle. V gornji Cordevoiski dolini so naše čete prodrle dalje preko hriba Cima Lana, pri čemer so zajele kakih 40 sovražnikov in eno strojno puško. Ob Soči in na kraški planoti nekoliko artiljerijskega delovanja, intenzivnejše v plavskem odseku. Naša artiljerija je razdejala sovražne obrambne postojanke na oni strani Zagorc in obstreljevala od tam pregnane posadke.
Rim, 23. aprila. V tonalskem odseku je sovražnik trikrat zaporedoma poizkusil napasti obrambne naprave na prelazu, a smo ga vselej odbili z izgubami. Artilerijsko delovanje in premikanje sovražnih čet v frontnem odseku med Lagarinsko in Su-gansko dolino. V gornji Cordevoiski dolini so sovražne baterije vseh kalibrov silovito koncentrično obstreljevale greben Col di Lana ne da bi omajale trdni odpor naših. Ob gorenji in srednji Soči je siaho vreme preprečevalo artiljerijsko delovanje. S kraške planote se javlja nov, sijajen uspeh
našega orožja. V odseku vzhodno Selc je naša pehota včeraj popoldne ob običajni, uspešni artiljerijski podpori po premaganju trdovratnega sovražnikovega odpora vzela močno utrjen, 358 m dolg strelski jarek. Ko je dobil ojačenja, je sovražnik ponoči izvršil dva protinapada. Ko se mu jc pri drugem napadu posrečilo, da je vdrl v del jarka, smo ga po besnem boju moža proti možu, ki mu je zaclal zelo težke izgube, zopet vrgiiiz njega. Tekom vse akcije smo ujeli 133 mož, med njimi šest častnikov, in smo zajeli dve strojni puški, 200 pušk, plamenovke ter številno municijo in zaboje bomb.
Pot v Trident.
Curih, 24. aprila. »Tagesanzeiger« piše: Ves italijanski dobiček proti Avstrijcem znaša v najbolj ugodnem slučaju 5 km, od katerih pa so Italijani po Cadornovem priznanju izgubili že 500 m. Po sedanjih italijanskih uspehih in času soditi, Italijani pač nikdar ne pridejo v Trident.
Italijani postajajo otročji.
Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Kako bedastih in smešnih sredstev se poslužuje italijansko vojno vodstvo, da bi odpomogli doslej nenaklonjeni jim vojni sreči, dokazuje povelje italijanskega vrhovnega poveljstva, ki smo ga nedavno dobili v roke. Povelje, ki mu je pridejana obširna tabelarična sestava, daje navodila, kako naj se na najpripravnejši način pozivajo hvt stro-ogrski vojaki, da se udajo. Tabela vsebuje razne primerne klice v to svrho v italijanskem, nemškem, mažarskem, slovenskem in srbskohrvaškem jeziku, kakor na primer: »Udajte se!« »Roke kvišku!« »Orožje dol!« »Pridite k nam, kruh je pri nas dober, lepo bomo ravnali z vami!« Povelje naroča poveljstvom naj se čim večje število podrejenega vojaštva dobro nauči teh stavkov, ki naj jih pogosto uporablja, in sicer v onem jeziku, ki ga govore na dotičnem mestu nasproti stoječe sovražne čete. — To je pač naravnost otročja odredba italijanskega vojnega vodstva in ni edina svoje vrste. Misel, da bodo čete, ki se s takim neprimerljivim junaštvom in železno neomajnostjo upirajo strašnim italijanskim napadom — podlegle vabljivim klicem sovražnikov, je pač več nego naivna.
Bali na zaiisi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 25. aprila. Veliki glavni stan:
Topništvo in letalci so na obeh straneh živahno delovali. Boji z ročnimi granatami so se razvili ponoči zahodno od Moze, severovzhodno od Avocourta. V več navalih proti našim jarkom vzhodno od višine Morthomme izveden napad se je izjalovil v ognju pehote. Naši letalci so metali učinkujoče bombe na številna sovražna bivališča in eiapske kraje. Obrambni ogenj jc sestrelil in uničil pri Tahoure sovražno letalo, neko drugo pa vzhodno od Moze, ki je prevrnjeno padlo.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 22. aprila ob 3. popoldne: V Belgiji je artiljerija živahno obstreljevala odsek vzhodno od reke Ypern — Pilken med bojem, v katerega so bile na tem mestu zapletene angleške čete. Zapadno od Moze je napadel sovražnik po ljuti artiljerijski pripravi tekom noči postojanke na severnih pobočjih »Mrtvega moža«. Nemce, katerim se je bilo posrečilo ustaliti se v naši prvi črti, smo s protinapadom kmalu vrgli zopet ven ter pridobili nazaj vse ozemlje, katero smo bili preje izgubili. Neki drug napad, ki se je izvršil z uporabo gorečih tekočin na jarke severno od gozda Caurettes, je bil popolnoma odbit. Vzhodno od Moze so zasedli Nemci proti koncu dneva po ljutem obstreljevanju naših čet od Moze do forta Vaux svoje jarke pred fronto med bajerjem in fortom Vaux s četami, Protipriprava naše artiljerije, ki se je takoj začela, je izjalovila njihove priprave in jim prizadela resne izgube. V Duhovniškem gozdu ponoči nekaj spopadov med patruljami. Na ostali fronti mir.
Ob li. zvečer: V Argonih precej živahen boj z minami pri Vauquois in La Fille Morte. Obstreljevali smo železnice in zvezne poti za sovražno fronto. Zapadno od Moze so izvedli Nemci po ljutem obstreljevanju dva zaporedna napada na naše postojanke med »Mrtvim možem« in potokom Bethincourth. Obakrat je prisilil naš ogenj iz pušk in strojnih pušk sovražnika, da se jc z znatnimi izgubami vrnil v svoje jarke. Vzhodno od Moze precej živahno obstreljevanje naših prvih in drugih črt. Na \Voevre \z bil dan razmeroma miren. Eden naših dalekonosnih topov je obstreljeval kolodvor Vigneullas, severnovzhodno Sv. Mihaela. Na nekem poslopju poleg kolodvora se je videlo, da je nastal požar. Železniška zveza je bila prekinjena. Z ostale fronte ni ničesar poročati. — Eno naših bojnih brodovij jc vrglo na sovražni tabor pri Azannesu in Villei s-les-Mangicn-nesu, severnovzhodno od Verduna, 20 bomb.
24. aprila ob 8,u r i zvečer, Severno od Aisne smo odbili z izgubami nek nemški poizvedovalni oddelek, ki je poizkušal vdreti v naše črte na planoti Paissy. Zahodno od Moze smo razkropili ponoči več sovražnih poizvedovalnih oddelkov južnovzhodno od Haucourt in severnovzhodno od gozda Caurette, Z ročnimi granatami smo vdrli v sovražne zvezne jarke, kjer smo ujeli 30 sovražnikov med njimi 1 častnika. Sovražnik je obstreljeval precej ljuto pokrajino Mort homme. Vzhodno od Moze in na Woevre je bila noč primeroma mirna. Pri Eparges razstreljena nemška mina ni povzročila nobene škode. V gozdu Apremont je delovalo topništvo in uspešno obstreljevalo sovražne bojne naprave v strelskih jarkih. V Vogezih smo vzeli malo nemško postojanko pri Bonne homme.
Pariz, 24. aprila ob 11. ponoči. V Beb giji delovanje naše artiljerije v odsekih Westende—Sdienstraate, V Argonih smo naperili ljut ogenj na ozemlje pri Malan-courtu. Zapadno od Moze je sovražnik tekom popoldneva ljuto obstreljeval naše postojanke v ozemlju »Mrtvega moža«. Vzhodno od Moze in v ozemlju Woevre artiljerijsko delovanje z odmori. Z ostalih front ni ničesar poročati. — Ponoči na 24. t. m. so vrgla naša brodovja 21 granat in 8 zažigalnih granat na kolodvor Lon-guyou, 5 granat na kolodvor Stenay, 12 na vojaški tabor vzhodno od Duna, 32 na vojaški tabor pri Monfauconu in na kolodvor pri Nantilloi.
General Arrivari padel pri Verdunu.
Ženeva, 25. aprila. Lyonski listi poročajo, da je francoski general Arrivart padel pri Verdunu.
Novi Rusi d«š!i v Marseille.
Mnrseille, 26. aprila. (K. u.) »Agence Havas«: Nek poštni parnik je pripeljal včeraj dopoldne nov ruski oddelek.;
Zračna nesreča nad St. Masrfminom.
Bern, 26. aprila. (K. u.) Nad St. Ma-ximinom je padlo na tla neko francosko vojaško letalo na tla. Opazovalec jc bil takoj mrtev. Vodilni podčastnik se bori s smrtjo.
Kje so Angleži?
Genf. Clemenceau izvaja: Ker so prihiteli zdaj Rusi Francozom na pomoč, je že čas, da odpokliče vojni minister takoj 171etne iz bojne črte, da se na; ogrozi bodočnost Francije. Svoj članek konča: Kje ostanejo Angleži.
Angleška bojna črta na Francoskem podaljšana.
Genf. Angleška bojna črta na Francoskem se je podaljšala še za, dva kilo-* metra.
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. aprila. Uradno se poroča:
Neizpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 25, aprila. Veliki glavni stan:
Ruski napad jugovzhodno od Garbu-nevke se je zopet zrušil z velikimi izgubami. Nemško letalno brodovje je napadlo z opazovanim dobrim uspehom kolodvorske in strojne naprave v Holodečnu.
Vrhovno vojno vodstvo,
RUSKI f!AR IN ANGLEŠKI KRALJ.
Lomlon. (K. u.) Reuter: Kralj Jurij
iu car Nikolaj sta menjala povodom vclikenoči brzojavke. Kralj je brzojavil: Velikanoč, 1916. Danes, ko po srečnem slučaju praznujeta oba naroda veliko^ noč in se spominjata dneva sv. Jurija, si ne morem kaj, da ne bi pošiljal Vašemu Veličanstvu čestitke in zopet izraziti zaupanje v zmago naših zveznih armacl. Z veseljem zasledujem nedavna zmagovita dejanja.Vaše hrabre armade. Car je odgovoril: Najtoplejše se zahvaljujem na velikonočnih pozdravih in dobrih željah. Popolnoma delim Vaše zaupanje v končno zmago naših združenih naporov.
lopi! na Balkan.
Ruska zaprti;a rumunske meje.
Bukarešt, 25. aprila. Ruske oblasti so popolnoma ustavile obmejni promet z Rumunijo. Iz Rusije ne more v Rumunijo nihče; tudi ruskih listov ni že nekaj dni.
Rumunski uvoz pod nadzorstvom štiri' sporazuma.
Rotf.erdam, 25. aprila. Anglija je za vse blago namenjeno v Rumunijo podvzcla strogo kontrolo. Na ta način hočejo preprečiti, da bi osrednji velesili ne dobivali potrebnega blaga preko Rumunije.
Peter Carp potuje.
Bukarešti 25. aprila, Feter Carp odpotuje v kratkem v Sofijo in najbrže tudi v Carigrad.
Ugoden razvoj rumunsko-bolgarskih pogajanj.
Bukarešt, 25. aprila. »Actionea« poroča, da. potekajo pogajanja med Rumunijo in Bolgarijo glede podobnega dogovora, kakor sc je sklenil z Nemčijo, zelo ugodno ter se bližajo zaključku. List meni, da je Bratianu glede usode in politike Rumunije že odločil.
XXX
Grško prebivalstvo protestira proti ententi.
Berlin. 25. aprila. »Lokalanzeiger« javlja iz Aten: V Larisi, Trikoli, Karbiki, Far-salu, Domoku in Tirnovu v Tesaliji so se vršila velika ljudska protestna zborovanja proti ententinemu načrtu za prevoz srbskih vojakov skozi grško ozemlje. Kralju in vladi so brzojavno poslali ognjevit ugovor proti pritisku in napadom entente tudi po vseh drugih mestih in celi deželi prirede taka protestna zborovanja.
Oblegovalno s Janje v Atenah,
Atene, 25. aprila. »Ethnos«'javlja: Na željo notranjega ministra Gunarisa se je ministrski svet pečal tudi z vprašanjem, ah naj sc v Atenah proglasi oblegovalno stanje. Vsi ministri so rekli, da smatrajo to za potrebno. Skuludis je šel takoj poročat kralju, ki je ta korak odobril, nakar je ministrski svet sklenil proglasiti oblegovalno stanje z ozirom na napovedano agitacijo ententarskih Venizelosovih pristašev.
Grške iinanes.
Atene. 25. prila. »Akropolis« javlja, da bo Grška iz posojila ameriške German-banke mesečno dobivala 5 milijonov dolarjev-	~
Pariz, 24. aprila. (K. u.) »Temps« javila iz Aten: Mednarodna finančna kontrolna komisija, katero je grška vlada naprosila za pooblastilo za izdajo novih bankovcev, se je soglasno izrekla proti temu načrtu, ker bi večje število bankovcev resno škodilo grškim financam.
Skuludis odstopi.
Atene, 25. aprila. Dvorno glasilo
»Proini« poroča, da bo Skuludis po velikonočnih počitnicah kralju ponudil d emisij o grške vlade. Za ta slučaj sodijo, da sestavo nove vlade poverijo bivšemu ministrskemu predsedniku Zai-misu.
Italijanska zahrbtnost nasproti grški častniški patrulji.
Wolffov urad poroča iz Aten 20, t. m.: Na severni epirotski meji v okraju Tepe-leni so Italijani na najljubeznjivejši način povabili grško častniško patruljo, naj prekorači mejo, da se bodo pogovorili o vojaških vprašanjih. Ko je grška patrulja sledila povabilu, so jo Italijani aretirali. Ne-viteško postopanje Italijanov vzbuja tu najgloblje ogorčenje, Grška vlada je v Rimu protestirala radi tega škandaloznega postopanja.
V V V
/ N A
Srbske-tfrSka pogajanja za prehod srbskih čet v Sslun.
Atene, 25. aprila. Poročevalec »V oso. Zeitung« izve iz grških vladnih krogov, da se je moral štirisporazum spričo odločnega stališča grško vlade odločiti, da prepusti zadevo o" transportu srbskih čet po kopnem v Solun izključno le prijateljskemu pogajanju med srbsko in grško vlado.
Srbska armada oborožena s francoskim orožjem.
London. (K. u.) »Morning Post« poroča 24. t. m. iz Pariza: Po dopisu »Petit Journala« s Krfa je zdaj srbska armad popoJnoroa opremljena s francoskimi uniformami in puškami. Armada šteje 130.000 mož. Njeno stanje jc •izvrstno.
Srbski kralj Peter in ententa.
Soiija, 25. aprila. Uradno glasilo bolgarsko vlade »Narodni prava« izve da j c srbski kralj in srbska vlada pri angleški in francoski vladi oficielno protestirala, da bi se srbske čete uporabljalo na francoski fronti. Srbi, ki so za skupne interese več storili kakor vsak drugi zaveznik, pričakujejo izpolnitev obljub, cla se jim omogoči vrnitev v domovino.
Na morja.
POROČILO NEMŠKE MORNARICE.
Berlin, 25, aprila. (Kor. urad.) Včeraj zjutraj se je pripeljalo pred flandersko obrežje veliko angleških pomorskih bojnih sil; monitorji, torpedni rušilci, manjši in večji parniki, ki so, kakor se zdi, iskali mine in boje za označbo obstreljevalnih postojank.
Tri naše torpedovke, ki se nahajajo na Flandernskem, so prodrle večkrat proti monitorjem, rušilcem in pomožnim ladjam, potisnile so Jih nazaj in jih ovirale, da niso mogle nadaljevati svojega dela. Kljub Iju-temu protiučinkovanju so ostale naše torpedovke nepoškodovane. Angleške pomorska vojne sile so zopet zapustile ilandern-sko obrežje, Načelnik admiralnega štaba mornarice.
»Berklstroom« — »Parisiana«.
London. (K. u.) Reuter: »Daily Chro-nicle« 24. t. m. poroča: Nizozemski parnik »Berklstroom« sta potopila 25. t. m. zjutraj dva nemška podmorska čolna s streli iz topov. Poveljnik podmorskega čolna je ukazal ladji, da se mora ob 6. uri zjutraj ustaviti. Zahteval je popirje ladje. Moštvu je pustil 15 minut časa da zapusti ladjo. Mornarji so se odpeljali v dveh malih čolnih, nakar so pričeli Nemci streljati na ladjo.
London. (K. u.) »Lloyd« poroča: Potopil se je parnik »Parisiana«. Moštvo je rešeno. Ladja je obsegala 5395 ton.
Potopljen parnik.
London, 26. aprila. (K. u.) Potopil
so je parnik Ross, 11 mož je rešenih. Gre najbrže za glosgovvski 872 tonski parnik Rose.
Potopljen iaški parnik . Queenstown, 25. aprila. (K. u.) Podmorski čoln je potopil italijanski parnik »Joszef Agost Ioerherczeny«. Posadka je rešena.
Velika nesreča na morju. 970 mož utonilo.
Šangaj, 25. aprila. (K. u.) Kitajska križarka »Hai Yung« je zadela v parnik »Hsiny«, ki je vozil 1000 vojakov. Parnik »Hsiny« se je potopil, rešili so le 30 mož.
Ceirto avstrijsko vojno psojilo.
+ Prijave na četrto vojno posojilo.
Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani so podpisali: Kranjski deželni odbor, tu, 1 milijon kron; Ljudska posojilnica, tu, 500.000 kron; dr. Evgen Lampe, tu, 1000 kron ter za ustanovo 600 kron; Mihael Dimnik, Jarše pri Mostah, 1000 kron; Franc Grošelj, Jarše pri Savi, 1300 kron; Janez Grom, Tlake, 1000 kron; Ivana Koruza, Landol, 2100 kron; Nikolaj Stazinski, Primskovo, 200 kron.
Duhovščina in četrto vojno posojilo. Mariborski knezoškof dr. Mihael Na-potnik je na svojo duhovščino poslal poziv, da naj vneto zastavi za podpisavanje četrtega vojnega posojila, To novo posojilo naj bo pravo ljudsko posojilo. Ne samo bogataš ampak tudi priprosti meščan in kmetovalec naj pomagata z denarjem. Duhovščina naj započne intenzivno in obširno agitacijo za podpisovanje četrtega vojnega posojila potom poljudnih, ljudskih predavanj. V smislu razpisa ministra za nauk in bogočastje z dne 3. aprila 1916, št. 1167, naj se tudi cerkveno in ustanovno premoženje izdatno porabi za četrto vojno posojilo. Cerkve naj najamejo lombardna ali hipotekama posojila, katera naj bi se vrnila v času, ko se začne vračati četrto vojno posojilo. Ministrstvo priporoča tudi, da naj duhovščina ljudstvu razlaga pomen in pogoje četrtega vojnega posojila.
4- C. kr. priv. zavarovalna družba avstrijski »Feniks« je sklenila podpisati trinajst milijonov IV, vojnega posojila in sicer 10 milijonov avstrijskega in tri milijone ogrskega IV. vojnega posojila.
— IV. vojno posojilo. Železna in industrijska akcijska družba Greinitz je podpisala 300,000 kron vojnega posojila. — Tvrdka Anton Hengl v Furstenfeldu je podpisala 30.000 kron, gospa Marija Man-ček v Gradcu pa 40.000 kron.
Koj z uporniki — 12 oseb mrtvih, i-ondon, 26. aprila. (K. u.) Šef tajnik Irske Dirrel je naznanil v poslaui-ški zbornici, da so izbruhnili 24. t. m. v Dublinu težki nemiri. Poštno poslopje so zasedli uporniki s silo in odrezali brzojavne zveze. Tekom dne so došli vojaki, ki zdaj popolnoma obvladajo položaj. Sodijo, da je izgubilo življenje 12 oseb, med njimi ■'<■ ali 5 vojakov.
Krvavi upor v M oni.
Bukarešt. Iz Lizbone se poroča o krvavih nemirih. Uprlo in odpovedalo je pokorščino več polkov. Skupno z vojaki je vdrl mob v veliko trgovin in jih popolnoma oplenil.
*
ztg
Tičijo v vojski.
Pred padcem Kut-el-Amavs Milan, (Kor. ur.) »Corriere deila sera« poroča iz Londona: Neuspeh pri poizkusu, prodreti turške črte pri Kut-el-Amara, povzroči najbrže, da prisili lakota generala Townshcnda z njegovimi 10.000 ljudmi na predajo. Nekateri ministrski listi pripravljajo že angleško javnost, naj se vojaška važnost padca Kut-el-Amara za Anglijo ne sme pretiravati in opozarjajo na Ruse, ki bodo omejili turški uspeh pri Kut-el-Amari.
Nemški poslanci v Carigradu.
Carigrad, 21. aprila. (K. u.) Danes popoldne so prišli nemški poslanci.
m v Mši
Frankobrod, 25. aprila. »Frankfurter ,« javlja iz Petrograda: List »Djidji« poroča po vesteh »Nov/oe Vremja«, da se je med Rusijo in Japonsko sklenila pogodba ki daje Japonski prosto roko na Kitajskem. »Djidji« pristavlja da izjava angleške vlade, da se misli z Japonsko dogovoriti glede Kitajske, kaže, cla tako Rusiia kakor tudi Angleška priznavata prednost Japonske na Kitajskem,
»Ruskoe Slovo« izve od merodajne strani, da je Rusija Japonski prepustila oni del železnice Kung Tsendze-Harbin, ki prereže razširjeno japonsko interesno ozemlje in dovolila, da se japonski naseljenci in podjetja naseljujejo na severnem delu otoka Sahalina, v vzhodni Sibiriji in v upravnem ozemlju vzhodnokitajske železnice.
»Idea Nazionale« pravi- da jc Japonska pridno izrabila prostost na skrajnem vzhodu. Že pri zasedenju Kiaučava si je osvojila trgovskopolitično gospodstvo v južnih kitajskih provincah, ko je dosegla važne železniške koncesije in pa razorožitev ruskih obrežnih utrdb.
Nemčija pripravljena za freljo pozirasko vojsko.
Rotterdam. »Daily Mail« poizve z avtorativne strani, da jc zaključila Nemčija vse priprave za tretjo zimsko vojsko.
Konference avstrijske in nemške vlade.
Dunaj, 25. aprila. (K .u.) V sredo dne 26. aprila pridejo na Dunaj zastopniki nemške vlade, da se tukaj razgovore o raznih carinskih in gospodarsko političnih vpra-šaniih. Seie bodo v zunanjem ministrstvu.
Ivan Roječ, .škofijski komisar za begunce iz goriške in poreške škofije (Dunaj, Wicn VIL Kaiserstr. 7. Lazari-stenkloster) naznanja vsem slovenskim in hrvatskim beguncem na Niže in Gornje Avstrijskem naslednje: Ker ni bilo mogoče preskrbeti posebnih spovednikov za velikonočno spoved pred prazniki — preskrbljeno bo sedaj po praznikih. Spoved ovala bodeta po posameznih duhovnijah čč. gg. misijonarja Vinko Krivec in Janez Zdravlič iz mircn-skega grada — tudi oba begunca. — Kedaj, kje in za katere občine bode skupna spoved, se bo beguncem naznanilo prihodni teden v »Slovencu« in pismenim potom. Na Nižje-Avstrijskem v okraju Oberhollabiunn so slovensi in hrvatski begunci v naslednjih občinah: Alberndorf 9 oseb, Augental 7, Alten-markt 93, Asporsdorf 20, Braunsclorf 44, Breitemvaicla 100, Deizendorf 209, Eggendorf 41, Enzersdorf 334, Furth 3, Grunti 37, Gollersdorf 60, Goggendorf 29, Glaubendorf 33, Grofi Ronndorf 45, Grofi-Stelzendorf 30, Gross 21, Gain-dorf 47, Guntersdorf 40, liart 21, Ilad-res 55, Haugsdorf 41, Immendorf 41, Jetaelsdorf 14, Klein-Kaclolc 16, Klein-Kircliberg 10, Kalladorf 24, Kleinwctz-dorf 3, Kammersdorf 83, Kloinstettel-clorf 46, Limberg 29, Mittcr-Rotzbach 14, Mailberg 46, Magcrsdorf 25, Nieder-schleinz 59, Nappersdorf 19, Obernalb 55, Ober-Retzbach 13, Ober Markersdorf 27, Ober Stinkenbrunn 17, Obritz 57, Obergrabern 16, Oberfellabrunn 81, Platt 29, Pulkau 19, Pfaffendorf 16, Pernersdorf 19, Peigarten 7, Rohrcn-dorf 16, Raschala 114, Rctz 12, Radl-brunn 52, Schrattenthal 15, Sitzendorf 428, Schalladorf 12, Schongrabern 68, Suttenbrunn 75, Untor-Kalb 46, Unter-Durnbach 26. Vvailzendorf 26, Watzels-dorf 72, Zellerndorf 60, Ziersdorf 117 skupaj 3270 oseb. Ako so slovenski ali hrvatski begunci se v katerih drugih občinah naj se blagofvolc oglasiti. — Priliko za spoved bodo irneli tudi slovenski in hrvatski vojaki, ki so v teh krajih.
Beguncem na češkem! Slovenski begunci so naseljeni po Češkem v naslednjih političnih okrajih (češko: c. k. okresny heitmanstvol: Vysoke Myto (Hohenmauth) 215 oseb, Horice 25 oseb, Horovice 77, Kaden 43, Kamenice 36, Klatovo 111, Kolin 5, Kralovice 171, Kraiupc 316, Kutna hora 247, Laun 32 Slovencev, 41 Hrvatov, Mies 83, Miihlhausen (češko?) 50, Mnihovo Hradište 86, Novo Bydzowo 65, Neuhaus (češko?) 58. Pilgram i25, Plzen 183 Slovencev, 45 Hrvatov, Pisek 202, Prestice 100, Pfibram 106 Slovencev, 124 Hrvatov, Šlau 30, Smichov 200, Strakonice 8, skupaj blizu 2800 oseh. Vse le okraje oziroma občine bo podpisani ir.cseca maja obiskal. Ker pa gorenji podatki niso natančni, prosi podpisani, da mu begunci sami po dopisnici naznanijo: kraj, glavarstvo in število oseb in odkod so, — Kdaj in v kateri cer-
kvi, se bo spovedovalo, sc bo naznanilo v »Slovencu in pismenim potom beguncem. Priliko za sv. spoved bodo imeli tudi slovenski in hrvatski vojaki in invalidi, ki so v teh krajih. — Ivan Roječ, Dunaj (Wien VII., Kaiserstrasse 7), škof. komisar za begunce goriške in poreške škofije.
Goriški slovenski begunci, bivajoči v, Velikovcu na Koroškem, se prav prisrčno zahvaljujejo slavnemu odboru za slovenske begunce v Ljubljani za poslano darilo kakor tudi tukajšnji častiti duhovščini in si. posojilnici, posebno pa vlč. kanoniku gosp. Janku Žel za njegov plemenit trud.
Dnevne novice.
-f Komu je namenjen čisti donesek zbirk »Tedna rdečega križa«? Cisti donesek zbirk »Tedna rdečega križa«, ki ga priredita skupno »Avstrijska družba rdečega križa« in pa »Vojni pomožni uracl« v c. kr. ministrstvu za notranje stvari, se z dvema tretjinama nakloni »Rdečemu križu« v prid skrbi za ranjene in obolele vojake, ena tretjina pa skrbi za njih mladino, za ustanovitev domov, zavodov, v katerih se daje mladini opravek itd,, in se izroči vojno-po-možnemu uradu pri c. kr. deželni vladi.
-j- Sv. oče za naše vojne ujetnike v Florenci. Kakor poroča Osservatore Romano«, je florentinski nadškof kardinal Mistrangelo obiskal florentinsko trdnjavo Belvedere, v kateri so nastanjeni avstrijski vojni ujetniki. Kardinal je hodil od sobe do sobe in vsakega vprašal po njegovih željah in pritožbah in jim sporočil, da sv, oče želi izvedeti za želje vsakega posameznega ujetnika. Zazvonil je zvonec k obedu, kardinal je ujetnike spremil h kosilu in pokusil njihovo jed. Kardinal se je prepričal, da je hrana ujetnikov dobra in zadostna. Po slovesu je cerkveni knez našim ujetnikom naznanil, da se je taborski poveljnik zavezal vsem dati priliko, da prejmejo za Veliko noč sv. zakramente. Naši ujetniki so ob slovesu kardinalu in sv, očetu priredili burne in prisrčne ova-cije,
—	Djakovski škof dr. Krapac obhaja
letos 50 letnico, odkar je bi! posvečen za duhovnika.
—	Duhovniška vest. Č. g. Josip Lon-čarič, kaplan v Kapeli pri Radencih, je imenovan za provizorja pri Sv. Jederti nad Laškim. — Za kaplana h Kapeli pride č. g. Friderik Strnad, kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni.	>c, i
-f- 25 letnica oddelka za očesne bolezni v deželni -bolnici. Primarij dr. Bock je izdal poročilo o petindvajsetletnici oddelka za očesne bolezni v deželni bdlnidi v Ljubljani. Iz tega poročila posnemamo, da je bilo 1. 1890., ko sc je ustanovil ta oddelek na Kranjskem, pri 500.000 prebivalcih 400 slepcev, torej 8 na tisoč prel^val-stva. L. 1915, pa je prišlo na 510.00Cf prebivalcev le 250 slepcev, torej le 5 na" tisoč. To je gotovo lep uspeh, ki jasno kaže, kaj premore medicinska veda, V tej 25 letni dobi se je na oddelku izvršilo 10.946 operacij, bolnikov pa je bilo v oskrbi 28.933, Ozdravljenih je bilo 84'35fč, zboljšanih 4'62f/c, neozdravljivih 1'99%, premeščenih 3'31 %, umrlih 0 29%, ostalih 4'87c/o. Primarij dr. Bock popisuje v svojem poročilu težave pri ustanovitvi in zadržke razvoja ter nadaljuje; »S tem večjim in hvaležnim veseljem se spominjam na tem mestu razumnosti in dobrohotnosti, ki jo izkazuje sedanji visoki deželni odbor oddelku za očesne bolezni. Samo njemu se imamo zahvaliti, da se je že pred leti kot nujno potrebno spoznano razširjenje oddelka slednjič vendar izvršilo po novi zgradbi, katera, 29. avgusta 1912 slovesno otvorjena, je z enim mahom odpravila pomanjkanje prostora in še marsikatero drugo zlo.« — Sedaj ima oddelek prostora za 118 bolnikov in 22 strežnic. Oddelek služi vsem stanovom, revnim in bogatim, kateri spoznavajo, da nobena, tudi najbolje urejena domača oskrba nc more podati tega, kar zdravljenje v bolnišnici. Zato se zatekajo k temu oddelku nc samo prebivalci iz Kranjske, ampak tudi iz sosednih dežela,
-f Slovenske žrtve za domovino. Padel je na Doberdobski planoti Franc Dvor-šak, doma z Noričkega vrha pri Radgoni, — V Peči v Črni gori je umrl vsled bolezni in zmrzlin dne 8. januarja 1916 Josip Ku-kovič, doma iz Št. Lovrenca na Dravskem polju. — Iz Cirkovec pri Pragerskem sc poroča, da je padel na bojišču vrl mož Blaž Pernat. — Na italijanskem bojišču je padel junaške smrti Karol Rebernak, doma na Bregu pri Konjicah, star 23 let. — Alojzij in Franc Rušnik, Franc Kotnik, Janez Založnik, Anion Zbičajnik in Franc Golčar, doma iz Zreč, so položili svoje življenje na oltar domovine. — Franc Trabos, Karol Lorenc, Filomen Marko in Andrej Wei-land, vsi od Sv. Jurija ob Pcsnici, vsi padli na raznih bojiščih.
— Izredno odlikovanje ogrskih Slovencev. Prekmurske »Novine« poročajo: »Ko so Rusi meseca januarja pri Toporov-cu v Bukovini pričeli napadati naše čete, je posebno mnogo trpel naš zalavski 20.
domobranski pešpolk. Dva dni in dve noči so bili naši neprestano v strašnem ognju. Čez dva dni nato pa so naši prodirajoče Ruse v osmih vrstah odbili in pobili. Samo pred eno našo stotnijo je ležalo 600 mrtvih Rusov. Za to junaštvo je cela stotnija do zadnjega moža bila odlikovana začenši od srebrne svetinje II. razreda do zlate.« •— Živeli junaški ogrski Slovenci! Slovenci povsod junaki.
+ Nekdanji praški žnpan dr. Henrik Šol 5 jo umrl 25. t. m. zjutraj na svojem posestvu v Zlužanu v 75 letu starosti.
-!- Poljaki složni. Iz Krakova poročajo, da se zborovanje vseh poljskih državnih in deželnih poslancev vrši dne 29. t. m. v Krakovu. Ker tudi poljski centrum vstopi v vrhovni narodni odbor, je sloga vseh poljskih strank dejansko dosežena.
Glasilo čeških agrarcev o zahtevah nemških narodnih svetov. Praški dnevnik >• Union« priobčuje: Sedaj je povedalo svoje tudi glasilo češke agrarne stranke »Ven-kov« o zahtevah Nemcev v Avstriji: Res se moramo čuditi, da imajo danes, v času \elike vojske, nekateri ljudje dovolj časa, da izdelujejo programe, kateri ne odgovarjajo samo razmeram, ampak pri kate-tih se pogreša vsaka resnost in so, kakor se zdi, namenoma le zato napravljeni, da izzivajo hrupne senzacije. Noben politik vendar ne more smatrati za resno, kar navaja nedeljski »Prager Tagblatt« kot podrobnosti iz nemškega programa, katerega so baje izdelali nemški narodni sveti in nemški klub na Dunaju v sporazumu z vodilnimi nemškimi poslanci. Ne čudimo se prav nič, da se je celo Steinvvender ustrašil takega načrta in pred katerega pretira-nostjo jih je svaril. Danes vendar ni časa za zabave, ki so poceni!«
+ Razdor v nemški socialni demokraciji. Na nekem strankarskem zborovanju v Karlsruhe je znani socialno demokratični poslanec krizo v nemški socialni demo-ciji označil kot krizo nemške politike. Če se bo sedaj zgodila nova orientacija v tem smislu, da se politična moč premakne od desnice proti levici, zavisi to popolnoma od načina rešitve krize v socialni demokraciji. Nauki vojne so revolucionarno romantiko in iz nje izvirajočo taktiko spravili »ad absurdum«. Nikakor ni več mogoče misliti na razpad meščanske družbe in ravno tako tudi ne na socialno revolucijo, ki vodi do diktature proletariata. Iz tega dejstva mora socialna demokracija izvajati posledice za svojo politiko in taktiko. Vzrok spora v stranki ni dovoljenje vojnih kreditov ampak vedno večje na-sprotstvo med teorijo in politično prakso. Čim prej in čim bolj odločno se reši ta problem, tem manjša je nevarnost, da pride do razdora v stranki. Bližnja in najvažnejša zgodovinska in politična naloga socialne demokracije je ta, da v višji meri dobi v svoje oke orodje presnavljanja. Za to pa je brezpogojno potrebna dosledna reformna politika, k i ne vlači več s seboj okov načelnega zanikavanja. Vsekakor značilne besede za »marxiste«.
-f Poklonilni gO"Or dalmatinskega deželnega glavarja dr. Ivčeviča in kraljev odgovor je bil v 10.000 primerih natiskan po odredbi deželnega namestnika Dalmacije in odposlan na fronto, da ga razdele med vojake.
^ -f Dr, Weiskirchner dunajski častni
meščan, V dunajskem občinskem svetu je vložen predlog, naj se župana dr. Weis-kirehnerja zaradi njegovih zaslug izvoli za častnega meščana.
+ Mladinski urad na Dunaju, Dunajski župan je za vso skrb mladine ustanovil poseben mladinski urad po vzoru nemških mest. Novi urad bo upravljal: poklicno va-ruštvo, nadomestno vzgojo in vso mladinsko varstvo in skrb, posebno skrb za do-jence in za male otroke, in javne vrtove in igrišča za otroke. Maja dobimo tudi državni zakon o mladinski skrbi. Občine in dežele bodo morale dajati gotove prispevke 7.a mladinsko skrb in varstvo,
( S pošte. Postna praktikanta Anton Crisman in Janko Lenarčič sta imenovana za poštna asistenta, in sicer prvi v Trstu, poslednji pa v Novem mestu. Andrej Do-Ijak, naddesetnik brzojavnega polka, je imenovan za poštnega asistenta v področju ravnateljstva pri c, in kr. vojaškem poštnem in brzojavnem uradu v Bosni-Herce-govini. Poštni konceptni praktikant dr. Frančišek Rapotec, je imenovan za poštnega koncipista pri poštnem ravnateljstvu v Trstu. Poštni adjunkt Karel Boghessich je imenovan za poštarja v Labinu v Istri.
—	Poštnemu oficiantu Kari u Kosu je podeljeno mesto poštnega ekspedienta v Vrb-niku; poštni aspirantki Betki Puppis pa enp'-.o mesto v Dolenji Košani. — Poštni
or Rudolf Štok je premeščen iz Go-
Trst, poštni oficiant Henrik Kuk-
a lz Tržiča na Gorenjskem v Nabre-
— Trajno umirovljeni sta Katica Or-sšč, poštna ekspedientka v Vrbniku ter Jožica Laurenčič, poštna oficiantka v Trstu.
—	Poštna ekspedientka v Dolenji Košani Dela Dolgan je odpovedala poštno službovanje. — Umrl je J. Hrast, nadpoštar pri porinem uradu Nsbrežina 2. — Razpisano jc mesto poštnega ekspedienta v Renčah
pri Gorici (III/l) in enako mesto na Brezovici (111,3). Prošnji je vložiti za Renče v treh za Brezovico v teku štirih tednov.
—	Iz ljudskošolske službe. Obolela je učiteljica Marija Zakrajšek v Metliki, nadomešča jo bivša učiteljica v Su-liorju Emilija Rozina-Kamenšek. K vojakom je odšel učitelj Jožef Ivosar v Oneku, nadomešča ga nadučitelj Jožef "VVindisch. Obolela je učiteljica Marija Babnik-Rajer v Št. Vidu nad Ljubljano, nadomešča jo poizkusna kandidatinja Ivanka Mihelič.
—r Osebne izpremembe na južni železnici. Prestavljeni so: Asistent Franc Škof iz Divače v Zidani most; namestni načelnik kurilnice Jožef Felber iz Ljubljane v Beljak, na njegovo mesto v Ljubljano pa pride strojni adjunkt Adolf Scherrl iz Maribora; uradniški aspirant Franc Pavlič je prestavljen iz Maribora v Linec, V pokoj je šel Kari Milanovig, revident v Nabre-žini.
—	Novi poletni čas. Doslej smo šteli ure po srednjeevropskem času. Ko je sol lično središče zadelo ob meridijan, ki je 15 stopinj vzhodno ocl Greenvvicha in ki gre na Kranjskem skozi Zagorje, je bilo po vsej Avstriji poldne. Seveda se je bilo pri tem treba ozirati tudi na časovno enačbo in prišteti ali odšteti določeno število minut. Od 1. maja dalje se pa ne bomo ravnali po 15 stopin-skem meridijanu, ampak po istem, ki je oddaljen 30 stopinj ocl Greenvvich-skega meridijana. Ta meridijan gre skozi Aleksandrijo v Egiptu, skozi Malo Azijo, vzhodno od Rumunije skozi Črno morje, po Rusiji, med Petrogradom in Kronstadtom. V Černovicah bo novi čas samo 16 minut pred krajevnim časom, v Ljubljani 1 uro in 2 minuti, v Bregen-zu ob Bodenskem jezeru pa 1 uro 21 minut. V Ljubljani bo po poletnem času 15. maja solnce vzhajalo ob 5.28 in zahajalo 8.25; dne 21. junija vzliod ob 5.08, zahod ob 8.53. Ker je poleti večerna zarja zelo dolga, bo ob 10. uri zvečer skoro še svetlo. Sodbe o novem času so različne. Vsaka človeška naredba ima svojo solnčno in senčno stran. Gotovo bo splošno novi čas mnogo koristil, drugače bi ga vlada ne bila zapovedala. Nekateri, ki že ob zgodnji uri začenjajo svoj posel, tožijo, da jim je novi čas vzel eno uro počitka. Drugi ugibajo, kako bi po novem času uredili svoj dnevni red. Mnogi se vesele daljših prostih^ večerov. Mislim, da novi čas ne bo pri-,, nesel nobene nesreče. Kakor dosedaj, tako se bomo tudi od 1. maja naprej j ravnali po uri. Vstajali bomo ob navadni uri; ko ho zvonilo poldne, se bomo vsedli k obedu, in ko se nam oči ne bodo hotele več odpirati, bomo šli spat.
—	Vpoklic 18!etnih. Mladeniči letnika 1898., ki so pri zadnjih naborih bili spoznani za sposobne, morajo, kakor se nam poroča, oditi v vojaško službo že dne 11. maja, na Ogrskem pa 29. maja.
—	Smrtna kosa. Umrl je dne 26. marca 1916. na Bregu pri Kranju posestnik Mihael Porenta, star 54 let. Rajni je bil krščanski mož, večletni občinski odbornik, marljiv gospodar, in vnet čebelar, dober in skrben oče svojim otrokom. Bil je tudi zvest naročnik in bralec »Slovenca« in »Domoljuba«. Zapušča ženo in šest otrok. Žalujoči rodbini Femanovi naše iskreno sožalje, blagemu pokojniku pa večni mir in pokoj. — Umrl je v Prvačini vpokojeni nadučitelj g. Josip Kragelj, star 68 let.
—	Neznani umrli vojaki. Osma številka tabel s fotografijami neznanih umrlih vojakov in v spremstvu armade se nahajajočih civilnih oseb se je razposlala na vsa c. kr. okraj, glavarstva na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani, kjer je vsem prizadetim na vpogled.
—	Za čebelarje. C. in kr. vojno ministrstvo je na predlog c. kr. poljedelskega ministrstva odredilo, da naj se podele tistim čebelarjem, ki ne dobe že v svoji lastnosti kot kmetovalci poljedelske dopuste, na podoben način v interesu čebelarstva dopusti do največ 14 dni.
—	Draginjske doklade za cestarje. Ministrstvo za javna dela je določilo, da dobe državni cestarji in drugi nižji uslužbenci državnih cest in vodnih naprav, kot stražniki rek itd., draginjske doklade v znesku od 120 do 240 K na leto.
—	Trgovcem! V zmislu razpisa c. kr. dežeinc vlade za Kranjsko z dne 10. aprila 1916, št. 12,304, opozarja gremij svoje člane, da morajo glasom odredbe c. in kr. vojnega ministrstva sporazumno s c. kr. trgovinskim ministrstvom počenši od 1. maja 1916 vse vojaške čete, vojaški zavodi, vojaške bolnice, bolnice »Rdečega križa« itd. brez vsake izjeme obračati se radi dobave sladkorja neposredno na pristojno vojaško oskrbovališče in je vsaka prodaja sladkorja na sladkorne prejemnice tem formacijam po 1, maju 1916 prepovedana, Dosedaj izdane sladkorne prejemnice omenjenim vojaškim formacijam v za-ledju, tudi če bi se raztezale na dobo čez 1. maj 1916, so veljavne Ie do tega dne in izgubijo s tem dnem vsako veljavo. Prodaja sladkorja vsakovrstnim posameznim
vojaškim osebam, ki so v posesti sladkornih kart, je pa seveda tako, kakor sedaj, popolnoma brezhibna in dopustna,
—	Razpošiljanje vojnopoštnih blagovnih vzorce. 1 .Pošiljatve blagovnih vzorcev so dovoljene samo do najvišje teže 350 gramov, 2, Take pošiljatve katerih vsebina se rada pokvari, kakor sveže klobase, slanina in podobno se ne sprejemajo in ne odpravljajo. Kakor za vojnopoštne zavitke, tako velja tudi za vojnopoštne blagovne vzorce določba, da jim ni smeti prilagati upaljivih in razstreljivih predmetov (užiga-lice, bencin, napolnjena bencinova užigala, petrolej, špirit itd. 3. Vse pošiljke, katerih omoti ne odgovarjajo zahtevam vojnopošt-nega prometa, se izločijo od opreme. Vse steklenice z neupaljivimi tekočinami se morajo djati v lesene škatljice, katere je treba zadelati z zadostno količino vpijajo-čih snovi, 4. Naslov je treba navesti točno in jasno. Razven tega je potrebno, da se na vsaki pošiljki napiše ime in naslov pošiljatelja.
—	Nov zdravnik v Celju. V Celju se namerava nastaniti dr. J. Brešar, zdravnik v Podčetrtku.
—	»Kolo katoliških Hrvatica« mislijo ustanoviti na Hrvatskem. To bo nova ženska katoliška organizacija, za katero že sedaj agitirajo,
—	Velik dar. Baroni dr. Vladimir, Davorin in Velimir Turkovič so darovali »Jugoslovanski akademiji« v Zagrebu 20 tisoč kron, »Matici Hrvatski« pa 10,000 K v spomin svojega pokojnega očeta Petra Dragana barona Turkoviča,
—	Zopet nesreča s pištolo, S flobert pištolo se je te dni igrala Antonija Škof, 12 let stara hči posestnika iz Vaš št. 11 obč. Medvode. S pištolo je tako neprevidno ravnala, da se je izprožila ter jo je projek-til zadel v prsi. Otroci, orožje ni za vas, stariši pa skrbite, da ga ne dobe v roke.
—	Povožen deček. Te dni so se v Mengšu neki ženski splašili konji, ker je prihajal nasproti avtomobil. Konji so planili čez cesto ob voglu neke hiše in potegnili pod voz 4letnega dečka, ki je stal ondi. Voz je šel čez otroka in ga težko poškodoval; počila mu je črepinja, zlomilo mu je več kosti in tudi drugih ran ima. Prepeljali so ga v rezervno bolnišnico v Kamniku.
—	Ogenj, V vasi Brezje, župnije Čem-šenik, je na velikonočno nedeljo popoldne pogorela Pirnatova hiša. Slamnata streha je bila naenkrat v plamenu. Nevarnost je bila velika, da se požar razširi čez vas. Toda tisočkrat hvala sv. Florijanu in ljubemu Bogu, da nesreča ni večja. Dež je lil izpod neba. Ljudje so delali na vso moč. Iz Trojan je prihitela požarna bramba in ogenj zadušila. Bog povrni!
—	Venček I. in II. zvezek »Slov, narodnih pesmi«, sestavil Al, Mihelčič, sta popolnoma pošla in izideta v kratkem v tretji izdaji. To v vednost gg. naročnikom.
Primorske novice.
Kako je v Štandrežu pri Gorici? Te
dni je prišel starešina »Danice« P., sedaj praporščak, od besarabske meje na dopust na Goriško. Pri tej priliki je obiskal svojo rojstno vas Štandrež in je prenočil v svoji, od granate »ranjeni«rojstni hiši. In z velikim začudenjem mi je pripovedoval o Štandrežu samem in da živijo v Štandrežu še ljudje. Vas sama, ki leži neposredno v bojni črti, je skoraj popolnoma razvaiina. Tozadevno veliko hujša opustošenja, kakor v Gorici. Nekatere hiše so malodane izginile. Cerkev kaže gola rebra od laških granat in zvonik sam se je sorušil. Lahi streljajo neprestano, vendar so posamezne hiše ob Soči, ker ležijo preblizu, bojne črte, še skoraj nepoškodovane. Noč v velikem tednu, katero je omenjeni praporščak prebil v rojstni hiši, so uporabili Lahi za to, da so streljali proti Pavlinovi hiši, ki stoji ob Mirenski cesti. Toda streljali so previsoko. Hiše same to pot niso zadeli. Vendar je hiša že občutno poškodovana od laških granat in šrapnelov. Njivo poleg hiše je razrilo že okrog trideset laških granat. In vse-jedno stanuje še v hiši družina Pavlin, stariši goriškega okrajnega nadzornika dr. Pavlina1, oče, mati, sestra in nevesta. Stanujejo v hiši in ne v kleti, stari oče je trdno prepričan, da ga bo Bog tudi še naprej varoval. Istotako stanujejo tudi v drugih hišah ljudje. V neki hiši so imeli vojaki začasno kuhinjo v kleti, v kritju, družina sama pa je stanovala neženirano v gorenjih prostorih, čeravno so žvižgale mimo granate in tudi hišo samo že poškodovalo. Kakor pripoveduje štandrežki župan Lutman, ki je sedaj v Št. Petru pri Gorici, biva v Štandrežu samem sedaj še krog 60 ljudij. Naravnost neverjetno in človek še misli, da posluša pravljice iz tisoč in ena noč. In vendar je resnica. Skoraj leto vojske, prav tik bojne črte ob Soči, brez kritij vztrajati in ne samo vztrajati, ampak tudi obdelovati polje. Res »tihi junaki«!
Iz baške doline. Z oblastvenimi maksimalnimi (najvišjimi) cenami je pač križ. Najvišja cena mleku je zdaj, ko je malo mleka, malo krme in tako rekoč nič močnih krmil, določena na 20 vin. Do zdaj so ljudje prodajali vojakom mleko stalno po
26 ali 28 vin. in vojaki so bili s tem zelo zadovoljni. Zdaj pa naenkrat toli znižana cena! Tudi so zdaj dobili vojaki ukaz, da nc smejo plačati za liter mleka nad 20 vin. In posledica? Ljudje ne bodo hoteli več mleka oddajati! Ubogi vojak je udarjen in vsakdo, ki nima molzne krave doma. Kaj pa druga živila? Določena je cena mesu na 2 K 80 vin. Mesarji so sc pritožili, da ne morejo dajati po tej ceni, ko je cena živini previsoka. Čuje se, da je glavarstvo mesarjem ugodilo. — Kaj pa vino, ki ni živilo? Določena je najvišja cena na 1 K 60 vin. Za to ceno sc pa menda nihče ne briga. Že pred novim odlokom o najnižjih cenah so ga nekateri prodajali po 2 K in čez, zdaj pa skoraj od kraja po 2 K 40 vin.! Pijo ga skoraj izključno vojaki. Okrajno glavarstvo naj blagovoli vsaj za mleko, ki je najpotrebnejše živilo, pravično in razmeram prikladno urediti ceno, in to še s posebnim ozirom na to, da je cena maslu 4 K do 4 K 60 vin. neprimerno višja in cena siru 4 K istotako!
— Na cesti med Podmetcem in Fo-
ljubinom je utrpel veliki četrtek težko poškodbo 9 let stari posestnikov sin Matija Kavčič. Ko so se pomikali trenski vozovi po sredi ceste, ob katere kraju je fantek šel, se je nenadoma splašila neka mula in zadela ob neki voz, da je tovor padel raz nje ter se zvrnil na dečka. Zlomilo mu ie desno nogo v stegnu. Najprvo se ie oskrboval nekaj časa v reki vojaški bolnišnici, sedaj pa ga je oče pripeljal v tukajšnjo deželno bolnico.
In to naj bo vojska! Na planotskem pobočju, obrnjenem proti laški fronti med Avčami in Sv. Lucijo ležijo gorske vasice Zavrh, Hoje, Testoni, Mešnjak in Mcdrzeli, Na te mirne in nedolžne gorske vasice, obstoječe večinoma iz bornih bajt, so se spravili laški kanonirji z vso srditostjo. Obstreljujejo jih, kakor bi se šlo za zmago. Zlasti so vzeli na piko Zavrh, ki so ga* v teku štirinajstih dni obstreljevali že sedemkrat. In vendar nimajo za to niti najmanjšega povoda, ker v vseh teh vasicah ni nastanjen niti eden vojak. Na Hojeh je bila občutno ranjena neka 14letna deklica. Rušiti mirnim, ubožnim in nedolžnim civilnim prebivalcem njihove koče, streči jim po življenju, odganjati jih od obdelovanja njihovega polja, na katerem si z naporom služijo vsakdanji živež, v tem obstoji moderna vojska. Bog mora kaznovati tiste, ki tako vojsko vodijo in vzdržujejo! Prav bi bilo, da bi se samo ta slučaj ohranil v zgodovini, da bi poznejši rodovi videli, kako barbarstvo in zverinstvo je vladalo za časa svetovne vojske v 20. stoletju.
Čiginjci srao razkropljeni na vse vetrove. Večina moških je pri vojakih, družine žive begunsko življenje, nekaj družin je v italijanskem ujetništvu. Bog ve, kako je danes v naši ljubi vasici pod Krnom, kjer smo lani še vsi srečni praznovali velikonočne praznike. Pa naj bo, kakorkoli — vse naše misli so obrnjene tjekaj, Bog daj, da bi vsaj drugo leto peli aleluio zopet doma pri Sv. Lenartu! V tem upanju pozdrav in vesele velikonočne praznike vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa vojakom iz Čiginja! — I. F.
Slava Orlom. Slavno uredništvo! Iz Branice: Skoraj gotovo ga ni telovadnega odseka, ki je dal vse svoje telovadce v vojno službo, kot je braniški. Že pri prvi mobilizaciji odšli so s preč, g. okrožnim predsednikom, kuratom Šmidom, vsi starejši naravnost na bojno polje. Polagoma so šli za njimi še ostali. Zadnji štirje, stari sedaj po 18 let, so bili potrjeni dne 17. t, m. v Sežani, Tako so vsi Orli v službi za cesarja in domovino. To so fantje! Marija jih varuj in ohrani!
Slovenska dekleta iz občine Opatje-selo, ki bivajo sedaj kot begunke v Visoki Miti na Češkem, pošiljajo vsem slovenskim fantom in možem na bojišču najlepše pozdrave ter jim žele srečne in vesele velikonočne praznike. — J. M,, E. M., M. P,( A, P.
Iz Komna. Naša vas dobiva vedno lepše lice. Že pred vojsko se je stekalo več cest v Komen, ki pa so bile preozke. Sedaj so vse povečini razširjene in trdno sezidane. Na novo je zgrajena cesta od pre-serske poti do gostilne pri Labanci, Ob straneh ceste je zasajen lep drevored in za par let bomo imeli krasno šetališče v senci pod košatimi vejami divjih kostanjev. Namerava se postaviti na koncu nove ceste pred pošto velik vojni spomenik na čast Nj. c. in kr. visokosti nadvojvodu Jožefu. — V zimskem času smo imeli par mesecev električno razsvetljavo. Vojaštvo skrbi za snago po vasi in beli hiše ob glavnih poteh, Sovražni aeroplani nam niso dosedaj mnogo škodovali. Samo ena bomba je padla dne 14 .sept. 1915 na streho farovža in jo je nekoliko poškodovala. — Kakor je bilo v jeseni in pozimi polje močno poteptano in se je zdelo, da je ne bo mogoče obdelati, tako pridno se je sedaj skoro vse preoralo in obdelalo z vojaškimi konji in delavci. Domača živina, kar je je še ostalo, je to zimo tudi pri nas kakor drugod po Krasu občutila vojsko. Krmili so jo po večini s tisto suho travo, ki so jo mogli v zimskem času populiti in požeti med kamenjem po kraških hribih. Z upanjem gledamo v oze-
lenelo naravo, da bomo mogli kmalu goniti kravice na pašo. A tudi strah nas navdaja, ko vidimo, da je z vojsko združenih toliko konjičev in kobilic.
Na goriškem magistratu s slovenskim jezikom še vedno slabo opraviš. Vedno ti doni nasproti. »Cossa ti vuol?« in če poveš svojo željo slovensko, te odpravijo kratko, da pridi jutri ali pa nimajo nič. Tako se pritožujejo slovenski Goričaini.
—	Marica Komac, požrtvovalna sestra »Rdečega križa« je bila odlikovana z srebrnim zaslužnim križcem s krono na hrab-rostnem traku v plačilo za svoje nevstra-ieno samaritansko delovanje v bojni črti in zaledju. Osebno ji je pripel 13. t. m. odlikovanje fml. ekscelenca N. Imenovana je doma iz Bovca in jo je opisaval že »Ilustr. Glasnik« št. 22. — Čast, komur čast!
Za goriške učitelje. Učiteljstvo več goriških okrajev se je obrnilo na deželni odbor s prošnjo, da bi podpiral njihovo akcijo za pomoč ljudskošolskemu učitelj-stvu, ki se nahaja v velikih gmotnih težavah. Goriški deželni odbor je takoj uvedel primerne korake, da se tako opravičena želja učiteljstva izpolni.
Za žveplanje trt na Goriškem je c. kr. vlada določila 350 meterskih stotov žvepla. Ta množina niti od daleč ne zadošča, vsled česar se je deželni odbor goriški obrnil na c. kr. poljedelsko ministrstvo s prošnjo, da odkaže Goriški vsaj še 350 q modre galice. C. kr, ministrstvo pa je odgovorilo deželnemu odboru, da žal ni v stanu ugoditi od-borovi želji, ker se mu kljub vsemu trudu ni posrečilo dobiti letos toliko žvepla, da bi se vsaj približno krila potreba vinogradnikov.
Deželni stavbni red za Goriško. »L'
ecco de Litorale« poroča, da si goriški deželni odbor prizadeva, da dobi Goriška primeren deželni stavbni red. V to svrho so se že vršile konference v ministrstvu za javna dela, katerih sta se vdeležila ravnatelj deželnega stavbnega urada inž. Gles-sic in podtajnik Vidrig.
—	Drobna zmes. Piše se nam: V »Slovencu« tarna neki Tržačan, da prodajajo tarnošnji kavarnarji črno kavo po 30 h, kakor bi bilo to kaj izrednega. Omenjeni prijatelj naj pride k nam v Amstetten. Tu je ne dobi pod — 40 vin., pa kako! Temu treba se privadit'. Včasih nismo imeli denarja, pa smo šli v kavarno. Sedaj bomo pa doma ostajali. — Čitam, da ste dobili po Dolenjskem slano. No, pri nas pa je tri dni deževalo — in še danes v soboto se ni zjasnilo — vmes pa je padalo pšeno, tolkla je toča in snežinke so naletavale. Danes pa so hribi naokrog vsi beli. Pa sem pred dnevi razmotrival v krogu tovarišev vprašanje o folkloristiki in narodni filozofiji. Opiraje se na starodavni slovenski kmetski rek: božič na trati, 'velikanoč na peči, sem trdil, da bo velikanoč bela. Pa so rekli, da sem nor; bili so hudi name in na tako čuden narod. Pa bo menda vendar le po našem. — Par dni smo bili tu (v Amstettnu) brez mesa. Mesarji baje ne morejo izhajati, pa so malo »pasivno resi-stirali«.
»Slovencu« in njegovemu dopisniku iz Trsta. Pod tem naslovom je prinesla tržaška »Edinost« članek, v katerem priznava veleresnične besede našega dopisnika in jih kot take z velikim zadovoljstvom zopet ponavlja. V isti sapi pa či-famo med vrstami, da ima nekdo od »Edinosti« osebna nasprotstva proti našemu dopisniku. Zlasti ko govori zoper njega o »koruzi in puški«, s katero naj bi se streljalo na tržaško kamoro. Enkrat za vselej naj bo zapisano: Urednik, ki hoče — kakor je že povsod drugje dokazal — operirati z nasilstvi, naj si zapomni, da ka-kavarniški incidenti ne spadajo v resno žurnalistično diskuzijo dnevnih vprašanj.
1. maj se v Trstu ne bo praznoval, Z ozirom na sklep osrednjega vodstva avstrijske socialne demokracije, da se delavstvo za letos prostovoljno odreče praznovanju dne 1. maja in običajnim demonstrativnim izprevodom, naznanja tržaško socialno demokratično strankino in strokovno vodstvo, da se, ima delavstvo v Trstu strogo držati gornjega sklepa. Iz posebnih krajevnih ozirov se v Trstu ne priredi niti sestanek na predvečer 1. maja.
Zid se je porušil, 24. t. m, popoldne se jc nenadoma porušil velik kos srednjeveškega zidu na cesti Tor S. Lorenzo v Trstu. Človeških žrtev ni bilo.
Skauti v Trstu. V cerkvi S. Maria Maggiore so minoli ponedeljek z veliko slovesnostjo blagoslovili zastavo novoustanovljenega zbora pomorskih skautov. Blagoslovil je zastavo sam škof dr. Karlin, Zastava je svilena, žoltočrna ter ima vvezeno zlato lilijo in sidro. Tudi trakova sta žoltočrna; eden nosi letnico ustanovitve skaut-skega zbora in blagoslovitve zastave ter geslo »Viribus Unitis«; na drugem traku je ime društva v starogotičnih črkah: »Trie-ster See-Pfadfinder«,
500 kron je podaril tržaški mestni komisar Krekich-Strassoldo v imenu občine revnim družinam škedenjskih žrtev. Denar i c bil izročen škedenjskemu župniku č. g. "acarolu, da ga razdeli. Obljubljena je "adaljna pomoč.
Zvonovi so za velikonočne praznike v Trstu zopet enkrat zapeli. Sedaj zopet molče do — Bog v6 kdaj!
Radi dežja se v Trstu velikonočne cerkvene slovesnosti niso mogle izvršiti popolnoma po načrtu.
Ribji trg. Na veliki teden so imeli ribiči dokaj sreče. Rib je bilo mnogo na trgu, Sardele so stale 1 K 76 h kg, tonina pa 6 K kg.
Zopet nov list v Trstu. V kratkem ima v Trstu iziti list »L' Orizonte«. V »paci« pa je še par drugih listov, ki hočejo poskusiti svojo srečo. »I Balkani«, laško pisani tednik je med tem že ugasnil.
Vojašnica v Trstu, nasproti palači Balkana bi bila že izginila, da ni izbruhnila vojna. V času vojne — pa tudi že poprej — so se vojaški krogi že resno pečali z vprašanjem bodočega vojaškega nastajališča. Stara vojašnica že od prvega početka ni povsem odgovarjala vojaškim zahtevam. Saj je bila zgradba prvotno namenjena in tudi uporabljana za mestno bolnišnico. Notranje prostore so šele potem preuredili v toliko, da so odgovarjale vojaškemu namenu, Projekt demoliranja te vojašnice sedaj čaka mirnih časov in kakor se čuje, nameravajo po vojni zgraditi zunaj mesta (v Rocolu) novo orjaško poslopje, ki bo v vseh ozirih izpolnjevalo želje vojaških krogov.
Vojaki za vdove in sirote. Puljski »Gazettino« poroča: Poveljstvo stražne stotnije I.—III., vojna pošta 330, je izročilo vojnopomožnemu uradu 662 kron, da se razdele na dve revni vdovi ali siroti vojakov, ki so padli v vojni in so pripadali 97, pešpolku, 7. in 20. lovskemu bataljonu. Svota se razdeli v šest enakih delov po 110 K 34 vin.
IManske novice.
lj Ljubljanski Grad in kapelica sv. Jurija sta se že parkrat omenjala v »Slovencu« v sedanjem vojnem času. Gotovo bi bili radi pohiteli letos Ljubljančani in okoličani na Jurjevo k sv. Jurju na Grad, pa vojne razmere so to preprečile. A vendar je bila tudi letos na Jurjevo mala slovesnost v kapelici. Vč. g. m. župnik J, Barle je poročil v kapelici mlada zaročenca g. c. kr. narednika 27. dež. br. pešpolka Josipa Grahek z gdčno, Angelo Tominc. Pred in po poroki so zapeli na koru laški ujetniki par lepih pesmi. Mladima zaročencema obilo srečo in božjega blagoslova,
—	Naj bo nam dovoljeno ob tej priliki nekoliko spregovoriti o stanju kapelice sv, Jurja, kar bo gotovo Ljubljančane zanimalo in v srcu razveselilo. Notranjščina kapelice je vsa spremenjena. Kdor je preje obiskal kapelico ,je bil užaljen v srcu zaradi zanemarjenosti in zapuščenosti tega svetega kraja, Zdelo se je, da je poleg Grada tudi kapelica izročena — razpadu. In sedaj. Že vhod v kapelico je nekaj posebnega. Zdi se ti, da greš skozi najlepši park. Okrog tebe in nad teboj se vijejo simbolične cvetice — okraski na nekdaj zapuščenem hodniku, ki te vabijo v svetišče. Pri vstopu se divi naše oko nad lepoto — v resnici grajske kapelice. Vse tako ljubko, snažno, harmonično prenovljeno. V ozadju barvana okna v skladu s celoto. Preje je pihala skozi zamazano-pobita okna neprijetna sapa. Nad vse pa se razveseli verno srce, ko zagleda večno luč, ki mu govori,- da prebiva sedaj tu Najsvetejši
—	živi Bog — skrivnostno v presv. Zakramentu. Človeško primerno stanovanje mu je preskrbelo globoko verno srce plemenite gospe poveljnika Grada, visokorodne g. majorja viteza pl, Kern, Kar kapelica doslej ni imela, ima sedaj krasno monstranco, ciborij in dva lepa keliha. Tudi z mašno obleko in perilom je sedaj kapelica dobro preskrbljena. V pogovoru s plemenito gospo mi je rekla: »Najljubška mi je kapelica.« In najbolj grenka bi mi bila pri odhodu zavest, da bo postala zopet zapuščena in bi se moralo Najsvetejše odstraniti. Upam, da bo ljubljanska mestna občina kot gospodar Gradu skrbela za ta biser kranjske dežele. Kapelica ima sedaj tudi klopi iz orehovega lesa. Občudoval sem vsestranskega duha in skrb g. majorja. Na vse misli, za vse skrbi. Nobena malenkost ne uide njegovemu paznemu očesu. Zraven vse tako okusno, lepo odgovarjajoč umetniškim zahtevam in razmeram. Pa se tudi na Gradu vse giblje, vse dela, pri tem pa vse tako veselo, zadovoljno. Kdor ljubi red in delo, ima v g. majorju dobrega očeta; vsak čuti, da pod strogo vojaško zunanjostjo bije gorko očetovsko srce. Res bla-grovati moramo laške ujetnike, za katere je vse tako dobro preskrbljeno v dušnem in telesnem oziru. Bog ve, se li našim ujetnikom v tujini tudi godi tako dobro? — Častitati pa moramo tudi mestni občini, ki je v g. majorju vitezu pl. Kern v sedanjem času dobila svojega — smem reči — največjega dobrotnika. S čimur so si mestni očetje leta in leta ubijali glave in že ob-upavali nad prihodnjostjo ljubljanskega Gradu, je g. major rešil s svojo žilavo pridnostjo in prihranil mestu ogromne stroške, a ohranil tudi ljubljanski Grad z njegovim biserom — kapelico sv, Jurja,
lj Padel je 22. t. m. na južnozahodni bojni črti v zvestem izvrševanju svoje dolžnosti podmaršal Hugo Kuczera, poveljnik neke pehotne divizije. Rajnik je služboval neposredno pred vojsko z Italijani v Ljubljani, kjer jc bil zelo priljubljen.
lj Umrla je včeraj popoldne v deželni bolnici štiriletna Jelica, hčerka dež. nad-oficijala pri dež. odboru g, F r, K r i s t a n a. Iskreno sožalje!
lj Glasbeno društvo »Ljubljana« naznanja svojim gg. članom in članicam, da ta teden izjemoma ne bo pevskih vaj, ker je g. pevovodja odsoten. Prihodnji teden so zopet redne pevske vaje.
lj Poročil se je včeraj v frančiškanski cerkvi gospod dr. Franc Čcrne, tajnik Mestne hranilnice, s hčerko odvetnika dr. Jos. Furlana, gospodično K a t i n k o Furlanovo.
lj Potrdil je trgovinski minister zopetno izvolitev za predsednika trgovske zbornice Ivana Kneza, za podpredsednika pa Kamilo Pammerja..
lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Logar, posestnica, 39 let. — Leopold Morwein, bivši mizar, 34 let. — Mira Medic, pošta-rica, 32 let. — Josip Molek, gostačev sin, 6 let, — Miroslava Čamer, hči tobačne delavke, 3 leta in pol. — Janez Nštar, posestnik, 54 let. — Mihael Mole, evidenčni nadoficial v pok. — Istvan Madarasz, poddesetnik. — Ivan Sršen, poddesetnik. — Oskar Metelka, kadetni aspirant. — Katarina Rothl, vdova poštnega sluge, 75 let. — Anton Ravnikar, posestnikov sin-hira-lec, 38 let.
lj Pozor! Dognalo se je, da občinstvo pri vojaških transportih in posameznih vojakih dovolj ne upošteva naredbe glede prodajanja žganih pijač. Prizadeti se ponovno opozarjajo, da se glede tega že najmanjši prestopek kaznuje najmanj z globo 50 K ali pet dni zapora.
lj Oddaja moke pri mestni aproviza-ciji. Za dobavo moke pri mestni aproviza-ciji naj se zglase: trgovci iz Ljubljane jutri, v četrtek, dne 27. t. m., peki in mokarji v petek, dne 28. t. m., okoliški trgovci pa v soboto, dne 29. t- m,, vselej ob 8. uri zjutraj na mestnem magistratu, prejšnja Gal-letova hiša, I. nadstropje, mestna posvetovalnica.
lj Vincencijevi konferenci sv, Petra v Ljubljani je daroval g. Pavel Pollak, trgovec, sedaj načelnik oddelka za moko pri zavodu za promet z žitom v Ljubljani, znaten znesek 100 K. Bog plačaj!
lj Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem. Kakor smo že poročali, vrši se letošnji redni občni zbor v četrtek, dne 27. t. m. ob 6. uri zvečer v biblijotečni dvorani c. kr deželne vlade.
lj Redni občni zbor hranilnega in posojilnega konzorcija I. splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrske v Ljubljani, bo v soboto, dne 29. aprila 1916, točno ob 8. uri zvečer v vrtnem salonu restavracije g. Mrak-a »Pri Stanem Rimljanu« v Ljubljani, Rimska cesta.
lj Prodaja terjatev. Jutri, dne 27. t. m.
ob 11. uri dopoldne se vrši v sobi št. 16 c, kr. okrajnega sodišča v Ljubljani prostovoljna javna dražba neizterjanih terjatev iz konkurza zapuščine po pokojnem dr, Evgenu Gallatiji v Ljubljani, Nominalna vrednost terjatev znaša 1135 K 93 vin., izklicna cena 50 K. — Pojasnila v pisarni dr. Ivana Lovrenčiča, odvetnika v Ljubljani, nasproti hotela »Union«.
lj V frančiškanski cerkvi je bil pozabljen dne 25. t. m. od 11. do V2I2. ure damski dežnik. Kdor ga je pomotoma odnesel, se vljudno prosi, naj ga odda v zakristiji frančiškanske cerkve.
Razne novice.
Varnostna znamenja na železniških prelazih. Da se preprečijo avtomo-bilne nesreče v temi pred nerazsvctlje-nimi železniškimi prelazi, je železniško ministrstvo napotilo vsa državnoželez-niška ravnateljstva kakor tudi večje zasebne železnice, da opremijo železniške zavore na državnih in drugih cestah, po katerih se vrši večji avtomo-bilni promet, z majhnimi takoimenova-nimi zvezdnimi reflektorji, ki imajo stekleno lečo. V teh reflektorjih se odbija svit bližajočega se avtomobila, tako da se na spuščeni zavori zasvetita dva rdeča varnostna signala, ki sta približno 80 cm vsaksebi.
O laškem irredentističnem planinskem društvu na Tridentinskem pišejo nemški listi: Guido Larcher, Giovanni Pedrotti in Gino Marzani, ki so jim nedavno zaradi ve-leizdajstva oziroma vojaškega begunstva zaplenili premoženje, so bili vplivni člani »Societa degli Alpinisti Tridentini«, ki je bilo lani razpuščeno. Guido Larcher je deloval več let kot predsednik, Pedrotti je društvo bogato podpiral, Marzani si je pa pridobil kot podpredsednik posebnih zaslug v znanem procesu proti bremenski planinski podružnici in avstrijski državi (c. kr, finančni prokuraturi v Inomostu), v kate-I rem je priboril društvu kočo bremenske I podružnice v Brenti. ki io bila rrfr.ilt-no <;
stroški 50.000 K, Cilji »Societa degli Alpinisti Tridentini« že davno niso bili nobena tajnost.
Kdaj bo konec vojne? V treh mesecih; tako trdi »Figaro« temeljem znamenja, ki da je dal proroški zvon v Nayu. Stvar je taka: V Nayu, majhnem mestecu v Sp. Pi-renejah, je v cerkvenem zvoniku majhen zvon, ki je doslej že v mnogih vojnah naznanil bližajoči sc mir. Kadarkoli so se namreč ob raznih vojnah pokazali prvi znaki miru, je padel zvon na tla, ne da bi se kaj poškodoval. Tako se je zgodilo tri mesece pred koncem krimske vojne in tri mesece pred mirom 1. 1871. Sedaj je zvon
zopet padel na tla--torej bo v treh
mesecih vojne konec.
—	Umrl je v Hercegovini frančiškan o. Kazimir Bebek.
—	Smrt bolgarskega arheologa. Iz Sofije se poroča, da je umrl arheolog Atana-zij Čibingirov.
—	Spolne bolezni se širijo bolj in boli, »Pražsky Illust. Kuryr« piše: V noči od sobote na nedeljo se je izvršila v nekem predmestnem hotelu policijska preiskava, pri kateri je bilo aretiranih šest ženskih, od katerih so bile štiri kužno bolne, dve sta pa, imeli garje. Vse so odpravili policijT skim potom na češko kožno kliniko dvornega svetnika profesorja dr. Janovskega, kjer ostanejo v kliničnem oskrbovanju. Število na spolovilih bolnih raste v zadnjem času čim dalje bolj. — Taka in enaka poročila je čuti od vseh strani. O tem-pora, o moreš!
—	Proti nemoralnosti, V Spljitu takoj aretirajo žene in dekleta, ki ne žive moralno. Doslej so jih aretirali 25, da ne kvarijo uboge mladine. Na Dunaju so take dekline pobrali in jih poslali delat v muni-cijske tovarne. In pri nas v Ljubljani?
—	»Hrvatska Misao«, glasilo prava-škega poslanca dr. Ante Dulibiča, bo prenehala izhajati kot dnevnik ter bo odslei izhajala samo dvakrat na teden.
—	Okrajno sodišče v Budvi v Boki Kotorski je zopet otvorjeno.
—	Protestantska teološka fakulteta na Ogrskem. Iz Budimpešte se poroča, da se ustanovi na vseulišču v Požunu evangeljska fakulteta, v Debrecinu pa za reformirane.
Izdelovanje municije Američanom dobro nese. Po nekaterih municijskih tvor-nicah zaslužijo delavci 60 do 80 K na dan. Pa naj še tako Američani podpirajo naše sovražnike — zmagali ne bodo! Šef bolgarskega generalnega štaba je te dni izjavi', da bo celemu svetu prej zmanjkalo municije, kakor pa državam, ki se bore združene z Avstrijo.
Odstavljeni notarji. »Bote fur Tirol und Vorarlberg« poroča, da je disciplinarna komisija v Inomostu odstavila od službe naslednje notarje: dr. Em. Bortolotti v Arcu, Albin Bella v Condinu, dr. Marko Costantini v Rivi, Jakob Orsi v Roveretu, dr. Darij Taiti v Roveretu, Donat vitez pl. Salvadori v Tridentu, dr, Silvij Romanese v Levicu.
Zaplemba premoženja. Deželno sodišče v Inomostu je izreklo zaplembo premoženja proti dr. Jos. de Bonetti, Nago-Torbole, Ginevri Marchetto vdovi Maksi-miljana, trgovca1 v Tridentu, baronu Titu Ciani-Bassetti, posestniku v Tridentu — proti vsem radi veleizdaje.
Zaplenjena knjiga. Okraj, sodišče v Rovinju sedaj v Pazinu je zaplenilo knjigo garibaldinskih spominov Josipa Caesara-Abba in priročno knjigo italijanske književnosti od Franca Toraca.
Drag dovtip. Londonski tednik »By-stander« je nedavno tega priobčil karikaturo angleškega vojakai v bojni opremi, sedečega utrujeno kraj zakopov in opirajočega se zadaj o debelo drevo. Njegova levica je stiskala steklenico z rumom k srcu. Pod podobo je bilo napisano: »Pogrešano«, Ta karikatura je nakopala listu kazen 500 funtov šterlingov, odgovornemu uredniku 250 funtov, ai avtorju rečene podobe, poročniku Bernhardu tudi 250 funtov šterlingov, vkup 24.000 K za dovtip, ki je po. leg vsega vse prej kakor duhovit.
80 letno mačeho umoril, 49 letni kmečki hlapec Ivan Mayer v Munstru v spodnji Inski dolini je te dni s sekiro ubil svojo 80 letno slepo mačeho. Zločinca so zaprli.
Iz milionarja — berač. »Slov. Tyžd.« poroča: Po prvi balkanski vojski se je več premožnih Srbov preselilo iz Dolnje Bačke v Srbijo, med njimi je bil Tira Marcikič, veleposestnik in lastnik mlina v Novem Sadu. Kar je imel doma, je vse prodal in se naselil v Skoplju v Novi Srbiji. Ko se je vnela sedanja svetovna vojska, je ostal na svojem mestu, a nedavno tega, ko so'Bolgari zasedli Skoplje, je zbežal v Mitrovico, kamor je prišel raztrgan in je prosil naše vojake za kos kruha.
ii	loi
(UIIIiB!
Nepokvnrljivo fino pecivo nudi (rajno dober zn-služek. Karton ,'t(i kosov K -I-—, kateri so pa lahko na 72 ali 144 kosov delijo. Itazpošllja najmanj 3 kartono:	1020
Bran d t V Lfubliant, Pošta 7.
Lesna tovarna v Medvodah sprejme
takoj spretnega
ftfmiff..,
isl I j la 1j UviiikHijHi
Predstavatelji, ali pismene ponudbe blagovolijo naj se na direkcijo vevških papirnih tovarn p. Devica Mariji v Polju,
Kranjsko obrniti.
cilj" za kuho brinjevice v poljubnih množinah po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačin v Ljubljani. 814
Išče se
Klipim rabljen, dobro delujoč v • ■ •
Ponudbe na upravo ,,Slovenca" pod šifro: Stroj 1037.
Sprejme se	1038
mesarski vajenec
Prijave je nasloviti na:
Vnovčevalnico za živino v Ljubljani, Dunajska cesta 29.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiimiimiiiiiii
Mirna stranka brez otrok Išče za majev termin
obstoječo iz 2 ali 3 sob in kuhinje, najraje kje na škofijskih parcelah. Ponudbe na Ilirsko ulico 31, pritličje, desno.	1035

Revizija žrebanj
pod jamstvom za vse srečke od njih početka kakor tudi za poznejšo zaznambo. Pristojbina K 1- pri banki S. FISCHER, Dunaj, IX. 286	Wahringerstr. 41.
..
k trem otrokom, ki jo vajena tudi šivanja. Več se izve v gostilni »Pri raci« v Spodnji Siski.
$ \ X S t* c 1 r I iS" 51111 i 1<f
(davčni uradnik v pok.)
sedaj vojaščine popolnoma prost išče primerne službe. - - - Naslov pove uprava tega lista pod št. 1019.
naravno ima naprodaj v večji množini
»Goriško vinarsko društvo« sedaj v Prvačini in Kobdilju
po zmerno nizkih cenah.	756
..........................................umu.....i....................
Za 1. avgust išče lepo
Naprodaj sla ira
ra -v ®
ena s pekarijo, druga z vrtom in zemljiščem. Več se izve pri g. Ter. Serschen, v a i. Petra v Savinjski dolin!, na Staj.
s 4 sobami, kopalnico in vrtom stalna, boljša domača stranka. Več se izve v prodajalni Jos. Vidmar, Pred škofijo 19.
ima v zalogi sledeča krmila: sladkor v vrečah po ICO kg
surovi & K 48 —.
Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in
zmlete K 87 — za 100 kg brez vreč.
Sezamove tropine po K 84 — brez vreč.
Olupfce sladkorne pese v halah in vrečah po 50 k g ii, IC 53 — za 100 kg brez vreč.
Tudi sladkorno krvno klafo in rapsove tropine dobi v kratkem!
FOllSdElCt I Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, jee-nen, domačo in nemško detelje, grašico in druga travna semena.
Modro galico G. Z. bo radi enotnosti v poraz-deljevanju na vinogradnike v smislu medsebojnega tozadevnega dogovora oddajala Kmetijska družba.
Kmetovalci] Preskrbite si od Gospodarske zveze kafnita, kalijevo sol, 8% kalijev. 18—20% mineralni in kostni superiosiat, mešana gnojila, zlasti 14°/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10— d 100 kg z vrečo vred. Naročniki nai dostavljajo lastne vreče frank o naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah bla^a ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K t 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-ugodne šib cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve.
iitei iifiiii li
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Aegelo, Lftsblfžma.
Le pismene ponu ibe ss žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.	2426
Sprejme se v trgovino z mešanim blagom
trssiilil pomoč«
Dilojift in tudi krepak "V
11 g m
pred nakupom veliko zalogo izgotovljenili oblek za
iN
m s
I', nutPic je pošiljati na upravo ..Slovenca" pod "t. »K. L. GB0.'t	1032
Ev^i
KUPUJE!
ICO STA I
2371 Velika izbir
šoiiifo
gg: za dame in deklice, ^gg
(5 G
Vsem sorodnikom in znancem pretužnim srcem naztianiino, da je danes zjutraj ob pol 7. naša ljuba in dobra mati
MARIJA KROMAR
po dolgotrajni bolezni vsa boguvdana umrla.
Priporočimo jo v pobožno molitev in blagi spomin vsem ki so jo poznali. Počivaj mirno zlato srce!
V Starem trgu pri Ložu, dne 23. aprila 1916.
Janez Eromar soprog. Ivan župnik, Franc, Karol sinovi.
Julijana poročena Češarek, Margareta poročena Bregar hčerki.
Marija ličar
Ljubljana
Sv. Petra cesta 26 Šelenburgova ulica 1
nasproti kazine
Prva špecijalna trgovina
umetniških, vojnih
pokrajinskih in drugih
razglednic.
Priznano na/večja izbira na drobno in debelo.
Krasni albumi za umetniške razglednice pravkar došli.
375	______i
1
Ivan Gričar
še fen 6 uzaova ufi ca

t s
Saloga
/gofopljenil] obleH
ra g.oopoSe in dec&c.
zanesljiv in pošten, se sprejme takoj. Plača po dogovoru.	1026
loac Ogrin, Laoerca.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljai
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncent leta 1911	....................... i/o,4yu.ooo
Stanje garancijskih'fondov'koncem leta 191'4. . . ... • • ■ • • • • • • £
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K. 43l.Zalkb
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za BO^IIO iaBarOOan$K, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. - Prospekti "ston in '	poštnine prosto.
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12.

v vagonih oddaja za takoj do avgu-a- sta, dolgost 1 - 2 1 2 m. Obvezne po-nudbs za 100 kg z navedbo postaje m doposlati tvrdki: Vinko Valite, Za-
Pred Škofijo št. 3, Lingarjeva in Metlarska ulica.
I!
adruina zveza v Ljubljai
Dunajska cesla itev- $8
mi
III
sprejema
prilave za IV. avstrii-
o posojilo
r. sil©!- za b« n i 01 amortizacijsko državno
»j |2 j0 ... ---— «
p©s©!i5o P©	&
t. i„ za vsakih 100 K se p!a«a le 92-50 K
"i I o i državne zakone 1 /a lo liste po 95"-
, S, 32 vszHfit 100 K se plaža Se 9S-— IC.
Izdaia konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik* ložef Gostinčar. državni Doslaneu