Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 1
V petek (-13/-2 °C), soboto (-11/1 °C) in nedeljo (-10/0 °C) bo sončno in mrzlo.
Četrtek, 19. januarja 2017
številka 3 | leto 64
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
iu-l ■in
50
■u-t i 1*1 :o
TAKO mislim
Tudi v dolini snežno zadovoljstvo in skrbi
Zima nas je končno razveselila s snežno odejo tudi v dolini. Brežine v mestu so takoj zaživele, otroci so jih napolnili z velikim veseljem in radostjo. Zaradi njih si želimo, da bi zima dolgo trajala. Veselo je
bilo tudi na gričku pod vilo Herberstein. Manj veseli pa so bili v teh dneh občani Velenja, saj so kar težko hodili po pomr-znjenih poteh. Nezadovoljstvo nad kon-cesionarjem je izrazil tudi župan Mestne
občine Velenje Bojan Kontič, saj je bilo Velenje še v ponedeljek, dva dni po napovedanih snežnih padavinah, tudi v središču mesta prekrito z ledom. Več na 24 strani.	a
Gorenje z dobičkom
Za Gorenje se je izteklo uspešno poslovno leto. Uresničili so v zahtevnem strateškem načrtu zastavljene cilje. Zmanjšali so stroške na vseh področjih, z optimizacijo proizvodnih lokacij pa prav tako dosegli večjo učinkovitost. Veliko so vlagali v razvoj. Prav izdelki višjih cenovnih razredov in premijskih blagovnih znamk z višjo dodano vrednostjo ugodno vplivajo na rezultate. Osvajali so nove trge, ti pa so se otoplili tudi v Rusiji, Ukrajini in vzhodni Evropi, kjer so v preteklosti že dosegali visoke tržne deleže, v zadnjih letih pa je bila prodaja tam zaradi znanih težav, močno okrnjena.
Zelo razveseljivo je, da dobre trende proizvodnje in prodaje prenašajo tudi v letošnje leto. Dobičkonosnost nameravajo še povečati s še večjim deležem višjecenovnih aparatov, prihodki pa naj bi jim zrasli kar za 4,6 odstotka. Več na strani 5.
Je tudi župan ravnal narobe?
Sodišče je v upravnem sporu, ki ga je sprožila Civilna iniciativa (CI) proti migrantskemu centru v Beli krajini, odločilo, da županja Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič ni ravnala prav, ko je pobudo za referendum zavrnila »ne kot neutemeljeno, ampak kot nedopustno, in to zgolj z obvestilom«.
Po prepričanju upravnega sodišča bi morala županja Mojca Čemas Stjepanovič vlogo predstavnice CI Maje Kocjan, svetnice SDS, obravnavati skladno z 48. členom zakona o lokalni samoupra-
vi (ZLS) kot ljudsko iniciativo, o kateri bi moral odločati občinski svet. Županja namreč ni pristojna, da pobudo za naknadni referendum kot neutemeljeno zavrne.
Župan mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je prav tako, vendar pravno nekoliko drugače, zavrnil zahtevo za referendum, in kjer je civilna iniciativa zaradi tega prav tako vložila tožbo, meni, da sodba ne prejudicira odločitve sodišča v tem primeru.
Dobrodelni koncert dijakov Gimnazije
M
»Povej mi v faco«!
Tatjana Podgoršek
Živimo v času, ko nas tehnologija in tehnika spremljata na vsakem koraku, in moderni človek si vsakdana brez pametnega telefona in tablice ne more več predstavljati. A vsaka še tako sodobna stvar ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Ni dolgo nazaj, ko sem opazovala najstnici, kako si pošiljata SMS sporočila, čeprav sta sedeli praktično ena poleg druge. Ko je ena poslala sporočilo drugi, je dvignila glavo in jo pogledala. Enako je nato storila druga. »Ni šlo za igro, takšen je, žal, danes način komuniciranja med mladimi,« me je poučila na mi-moidočem pogovoru profesorica slovenskega jezika na srednji šoli in mi ob tem še potarnala, koliko ima v razredih, v katerih uči materin jezik, polpismenih dijakov Slovencev. Ne da ne znajo uporabljati vejice in drugih ločil, preprostih stavkov ne znajo tvoriti, uporabiti primernih besed. Psihologinja in šolska sveto-valka, ki sta se nama pridružili pri pogovoru o prednostih, predvsem pa slabostih sodobnih naprav, sta dodali: »Mladi se med sabo ne znajo pogovarjati, vse bolj so odtujeni, držijo se vsak zase. So depresivni, osamljeni, čeprav se znajo pohvaliti, koliko prijateljev imajo na Facebooku.«
Po mnenju strokovnjakov izgubljaj(m)o kar nekaj ur na dan s tem, ko zrem(j)o v zaslone takrat, ko to ni nujno. Hočemo biti na tekočem, kar ni nič presenetljivega glede na to, da živimo v času digitalizacije. A vendarle se ob tem kdaj vprašamo, kdo in kaj gre vse mimo, koga vse preslišimo, ko zremo v telefon ali ta-blico?Kako namesto hoje v življenju vse bolj deskamo. Spletni valovi nas odnašajo od informacije do informacije - lažne ali resnične, od podobe do podobe - pristne in popravljene, od ene do druge utvare. Modrovanje ob takšni in drugačni informaciji, dejanju nam dviguje tlak, nas spravlja v slabo voljo, ki jo prenašamo na druge, ti naprej..., in vse bolj se odmikamo od sebe in svojih bližnjih, namesto da bi se vadili v harmoniji, pristnih in pravih dotikih, pogovorih, pogledih in nasmehih, v ustvarjalnosti, trenutkih zase in za druge, v srečanjih z drugimi . V razmislek morda drobna, a ne zanemarljiva izkušnja, ki jo imajo v zvezi z uporabo mobilnika na osnovi šoli Šalek Velenje. Tu so prejšnje šolsko leto začeli projekt 'Povej mi v faco'. Zanj se je vodstvo šole skupaj z učenci in njihovimi starši odločilo zato, »ker med odmori ni bilo živ-žava, igric, kot smo jih bili vajeni.« Precej so omejili uporabo 'mobijev' in po dobrem letu ugotavljajo, da se učenci med sabo več pogovarjajo, manj je nasilja, večje sodelovanja... Skratka, vrača se življenje, ob tem pa tudi sami učenci ugotavljajo, da naprav ne pogrešajo. Pravi deskarji pravijo, da se valov ne bojijo, ker pri deskanju uporabijo svojo moč, uživajo na morju in pri tem izzivajo še sebe. Znajo torej izkoristiti trenutek, pri tem uživajo, prisluhnejo svojemu okolju, napredujejo in se prilagajajo nepredvidljivemu. Zato v razmislek vprašanje novinarske kolegice: za kaj vse se prikrajšamo, ko nas po nepotrebnem obsede in odnese zaslon?
»Ne čakaj, postani darovalec«
Velenje, 16. januarja - Tudi Mestna občina Velenje je podprla kampanjo »Ne čakaj, postani darovalec«, ki jo skupaj z Zavodom Slovenija - transplant (Zavod Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv) organizira AV studio. Namen akcije je ozaveščanje o pomembnosti darovanja, saj se lahko vsakdo med nami znajde v situaciji, ko mu le darovan organ ali tkivo reši življenje. Akcija traja še danes, več informacij pa je na www.daruj.s.
Slovenci smo tudi zaradi slabše informiranosti podpovprečno opredeljeni pri darovanju organov. Število bolnih, ki čakajo na presaditev, pa vztrajno narašča, saj je darovalcev po smrti ali za časa življenja premalo. Na začetku letošnjega leta je bilo na čakalnem spisku za presaditev organov registriranih 181 bolnikov.
a mz
a mz
a
■
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

19. januarja 2017
(r.
LOKALNE novice
Župan sprejel predstavnike verskih skupnosti
Vsaka intervencija stane
Velenje - Kakšnih posebnih težav s parkiranjem v garažnih hišah na območju mestne občine Velenje ni. Morda malenkost izstopa garažna hiša na Kardeljevem trgu, kjer garažna mesta uporabljajo stanovalci na osnovi najemnih pogodb. Dogaja se, da kdo ne zapre vrat in pride do blokade avtomatskega sistema, zaradi česar je potrebno posredovanje intervencijske službe. Ker vsaka intervencija stane, prosijo uporabnike, da so na to pozorni.
a mkp
V	kratkem razpis za Kajuhovo obeležje
Šoštanj - Občina Šoštanj je v letošnji proračun, čeprav je ta okrnjen, uvrstila kar nekaj naložb. Med njimi postavitev Kajuhovega spominskega obeležja pri Žlebniku v Zavodnjah. To je eden tistih projektov, ki je bil načrtovan že lani, pa je zaradi odsotnosti odškodninskih sredstev TEŠ iz financiranja izpadel. Kot pravi podžupan Občine Šoštanj Viki Drev, bodo razpis objavili najpozneje februarja, gradbeno dovoljenje, ki ga potrebujejo za postavitev, pa že imajo.
a mkp
Odbor za mednarodno sodelovanje
Šmartno ob Paki - V Občini Šmartno ob Paki načrtujejo oblikovanje odbora za mednarodno sodelovanje. K temu jih je med drugim spodbudil mednarodni projekt, ki so ga uspešno izvedli v lokalni skupnosti lani v okviru občinskega praznika. Odbor bo deloval kot posvetovalno telo županu.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Občine Šmartno ob Paki je že zbirala predloge za člane novega odbora. Na razpis so prispeli štirje, in sicer za Roberta Crnjaca, Marjana Kneza, Tomaža Potočnika in Anjo Molnar. Župan Janko Kopu-šar za zdaj odbora še ni imenoval.
a tp
Plačevanje položnic brez provizije
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki so se odločili, da bodo tudi v letih 2017 in 2018 nadaljevali projekt plačevanja položnic brez provizije za svoje občanke in občane.
Tako kot doslej jih bodo lahko ti plačevali pri velenjski podružnici Delavske hranilnice s sedežem na Šaleški cesti 20. Položnice brez provizije lahko plačujejo vsak delovni dan za naslednje dobavitelje storitev: ECE Celje, Komunalno podjetje Velenje, Center za vzgojo in izobraževanje Velenje, velenjsko glasbeno šolo, za Ljudsko univerzo Velenje, podjetje Linea, šmarško osnovno šolo, Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje, Naš čas, Pup - Saubermacher Velenje, Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem, velenjski Šolski center ter podjetje Vesta dom Velenje.
a tp
Petrin - novi direktor
Nazarje - V vodstvu BSH Hišni aparati Nazarje je prišlo do spremembe. Matija Petrin je od tega meseca dalje novi direktor, odgovoren za tehnično področje. Pred tem je bil direktor tovarne v Nazarjah.
V	vodstvu nazarske družbe je zamenjal Petra Eisermanna, ki se po petih letih v Sloveniji vrača v centralo BSH v München. Petrin (v BSH Nazarje je zaposlen že več kot 22 let) se v vodstvu družbe pridružuje Wolframu von Ohainu in Boštjanu Gorjupu.
a tp
V Velenju veseli umestitve ceste
Velenje - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je v ponedeljek, 16. januarja, na predsednika vlade Republike Slovenije dr. Mira Cerarja in ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen naslovil dopisa, v katerem izraža navdušenje, da je vlada izpolnila predvolilno obljubo, da je po naših večletnih prizadevanjih trasa končno umeščena prostor in da Mestna občina Velenje še naprej nudi projektu vso podporo.
Sodelujte pri pripravi občinskih aktov
Velenje - Vodstvo Mestne občine Velenje želi v pripravo aktov vključiti kar najširši krog občanov. Trenutno to velja za pripravo Kodeksa za trajnostno naravnane lokalne turistične vodnike Velenja; Strategijo razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje za obdobje 2017-2021 in Celostno prometno strategijo Mestne občine Velenje. Več o tem lahko preberete na občinski spletni strani, o tem pa bodo na naslednji seji sveta, ki bo 24. januarja govorili tudi občinski svetniki.
Na srečanju so poudarili spoštovanje človeških vrednot in strpnost
Velenje, 16. januar - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je ob svetovnem dnevu religij na ponovoletnem srečanju v mestni hiši sprejel predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na območju Šaleške doline.
Zahvalil se jim je za prizadevnost v dobrodelnosti ter zato, ker pri vernikih spodbujajo pozitivno razmišljanje, sodelovanje, spoštovanje osnovnih človeških vrednot ter strpnost med različnimi skupinami v naši lokalni skupnosti. Gostom je predstavil nekatere največje uspešno izvedene projekte za preteklo leto. Kot enega izmed večjih projektov je izpostavil smučarsko skakalni center, za katerega so konec leta pridobili uporabno dovoljenje, in povedal, da jih čaka nekaj pomembnejših naložb tudi letos. Med najpomembnejšimi bo razširitev Poslovne cone Stara vas, obnova Starega Velenja in tudi izgradnja prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru.
Župan se je dotaknil tudi problematike begunske krize in predstavnike verskih skupnosti prosil, da naj širijo pozitivno mišljenje in spodbujajo vernike k
Predstavniki verskih skupnosti, ki delujejo v Šaleški dolini, z županom Bojanom Kontičem in njegovimi
sodelavci
strpnosti do ljudi, ki so se znašli v hudi stiski.
Sprejema se je udeležil tudi celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, ki se je županu zahvalil za prijazen sprejem in pohvalil delovanje Mestne občine Velenje, ki jo je označil za dober
zgled drugim občinam, saj ljudje tukaj živijo v sožitju ne glede na kulturne, verske in druge razlike. Prav tako je pohvalil prizadevanja župana in celotne uprave, ki si z različnimi ukrepi prizadeva zagotavljati občankam in občanom čim boljše pogoje za biva-
nje. Z županom se je strinjal, da je treba vsakemu človeku v stiski pomagati in da je potrebno med ljudmi širiti pozitivno ozračje tudi takrat, ko govorimo o beguncih in je ljudi strah sprememb.
Priložnosti Savinjsko-šaleškega kmetijstva
Poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič bo skupaj s tukajšnjim odborom SLS pripravil jutri, 20. januarja ob 16.30 v dvorani Centra Nova pogovor na temo Priložnosti šaleško-savinjskega kmetijstva v krožnem gospodarstvu. Govorci na pogovoru, ki ga bo vodila Mateja Maja Ažman, organizacijska tajnica Slovenske ljudske stranke in občinska svetnica Občine Šmartno ob Paki, bodo: mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in inte-
gratorka platforme Circular Change, mag. Marko Zidanšek, predsednik Slovenske ljudske stranke in direktor podjetja Simbio, Eva Štraser, prokuristka podjetja Bokri, Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, Marjan Jakob, predsednik Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Šoštanj in direktor Mlekarne Celeia, in Dani Gradišnik, predsednik Mestnega odbora Slovenske ljudske stranke Velenje in sadjar.
a mz
Savinjsko-šaleška naveza
Kmetijska zemljišča »poganjajo« razvoj
Od cest do tovarn - Ksevt nekje v zraku - V Podčetrtku pogled navzgor - Tudi kraljica v boj za teran
Ne, ni le sneg razgibal življenja pri nas in naokoli! Večje bilo dogodkov, ki so celo zasenčili prometne zastoje in nizke temperature. Nekateri pri nas so ugibali, kdo od Slovencev bo odpotoval v Združene države, kjer bo naše gore vejica končno postala prva gospa ZDA. Malo nas je razveselil tudi britanski zunanji minister Boris Johnson, ki je skoraj tako nabrit kot njegov slovenski kolega. Seveda mu v dobro štejemo predvsem to, da je med obiskom znal dobro hvaliti našo deželico.
Ampak pri nas je bil bolj od zunanjega, čeprav je znova malo razjezil južne sosede, v ospredju kmetijski minister. Pravimo sicer, da predvsem zdaj pod snežno odejo zemljica počiva, vendar so bila naša kmetijska zemljišča znova na posebnem udaru. In Dejan Ži-dan izgublja na dveh frontah. Izgublja najboljša kmetijska zemljišča zaradi načrtovanja gradnje hitre ceste čez braslovška polja, še več najboljših kmetijskih zemljišč izgublja zaradi načrtovane gradnje »avtomobilske«tovarne pri Hočah. Saj veste: kmetijska zemljišča, ki naj bi jih pozidali, so seveda najboljša. Le na takih lahko hitro vzklijejo razni objekti - od cest do tovarn. In res je zadnje dni padel pomemben državni žegen za začetek gradnje nove ceste med avtocesto in Velenjem. Braslovčani in nekateri sosedje sicer vztrajajo, da še ni konca. Še veliko je poti, na katere bodo stopili v bran zemljiščem in objektom, ki naj bi padli. Vse tja do najvišjih instanc. Zemlja izgubljena - ne vrne se nobena! Brez posega v kmetijska zemljišča pa naj bi zrasla gospodarska cona v Rogatcu. Čeprav so jo pripravili v občini Rogatec, naj bi po pomenu bila celo meddržavna. Snovalci namreč pričakujejo zanimanje raznih družb zanjo z obeh strani meje. Ta kraj je že zdaj svojevrsten po tem, da so v njem tudi poslovni prostori družbe s hrvaške strani. Atraktivnosti naj ne bi nekaj več kot štiri hektare veliki poslovni coni zmanjševala niti dokaj slaba prometna, vsaj cestna, povezava tako z notranjostjo Slovenije kot Hrvaške. Res pa je, da
je avtocestna povezava bliže proti Hrvaški kot Sloveniji. Cona leži med železniško progo Grobelno - državna meja ter reko Sotlo. To cono so že predstavili na nedavni poslovni konferenci, ki se je je udeležil tudi »bližnji sosed« minister Zdravko Počivalšek. Vitanjčani, ki so želeli poleteti visoko v nebo, v vesolje, pa so pristali na trdnih tleh. Vsaj tako pravijo mnogi, ki poslušajo zgodbe o težavah Vitanjčanov z njihovim vesoljskim centrom. Seveda je tudi res, da za vse še zdaleč niso krivi sami, saj tudi vse zamisli niso zrasle pri njih. Že ime Ksevt, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, je nekako »v zraku«, čeprav ima sedež na vasi (Na vasi 18, Vitanje), razpet pa je med občino Vitanje in državo, močno naj bi bilo vpeto tudi v Evropo. Načrti so bili veliki, podpore malo, precej pa tudi razprtij. A težave zdaj »ostajajo« najbolj v domačem kraju. Zaradi razmer, kakršne so, je zdaj kot vršilec dolžnosti direktorja odstopil domačin Izidor Fijavž, kije tako in tako stopil na to mesto nekako po sili razmer. Kakšno bo zdaj reševanje in rešitev, še ni videti, a občina sama tega bremena zagotovo ne bo zmogla. Veliko jih je bilo, ki so ob snovanju »segali v nebo«, po trdem pristanku jih je ostalo malo. V Podčetrtku pa še kar zrejo navzgor. Dobesedno in v prenesenem pomenu besede. Zrejo proti gradu nad krajem in sprašujejo, ali se mu res obetajo boljši časi. Ga bo Britanec indijskega porekla res odkupil in uredil v prestižni objekt. Podobnih obljub je bilo že več, a grad še vedno žalostno propada. Navzgor pa se ozirajo tudi v Termah Olimia. Prav resno! Že marca bodo začeli graditi Thermalio II, to naložbo naj bi končali še letos, saj naj bi bila otvoritev konec oktobra. Za tem se bodo lotili še obnove sedanjega objekta Ther-malie in ga končali do poletja naslednjega leta. Celotna naložba bo veljala sedem milijonov evrov.
Pa še to: v dneh, ko naj bi za prvo damo ZDA »okronali« našo bližnjo sokrajanko Melanijo, smo na drugi strani krono izgubili. Študentki Sari Stadler iz Bistrice ob Sotli je »potekel mandat« vinske kraljice. Za njeno naslednico so imenovali diplomantko turizma Matejo Žibert iz Šentruperta na Dolenjskem. Čeprav prisega na cvička, je ministru Židanu obljubila pomoč za zaščito terana. Morda bo kronana glava kaj več veljala!
a k
■
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 19. 1. 2017, barve: CM K, stran 15
19. januarja 2017

AKTUALNO
""^Jis	3
Prestopno, pestro, a tudi uspešno
Majhnost je lahko prednost, a v današnjih časih bolj ovira, pravijo v občini Šmartno ob Paki - Dela veliko, načrti pripravljeni
Tatjana Podgoršek
V občini Šmartno ob Paki si, pravijo, še niso povsem oddahnili od leta 2016, ko je pred njimi prav tako zahtevno 2017. »Prejšnjega si bomo zapomnili po tem, da je bilo prestopno, pestro, prežeto z bolj ali manj prijetnimi dogodki, a tudi uspešno,« pravi Janko Kopušar, šmarški župan, ki je na vprašanja takole odgovoril: Je šlo lani, čeprav je izpadlo 180 tisoč evrov iz odškodnine Teša, kar predstavlja za občino velik prihodek, vse ostalo po načrtih?
»Že pri načrtovanju vsako leto vemo, kaj moramo narediti po zakonodaji in kaj želimo še uresničiti. Na izpad prihodka iz postavke »odškodnina Teš« smo bili opozorjeni na začetku leta in smo se temu, ker smo mala občina, lahko hitro prilagodili. Vlaganj je bilo tako manj, ostalo pa smo uresničili vse, kar smo se dogovorili.« Kaj štejete za največjo lansko pridobitev za razvoj lokalnega okolja?
»Poleg pridobitev v komunalni infrastrukturi smo dobro opravili prehod iz bogatega in naložbenega obdobja v težji čas z manj naložbami. Z izvedbo mednarodnega projekta ob občinskem prazniku smo naredili velik korak tudi pri sprejemanju drugačnosti. Projekt je lepo uspel in tudi po njem si bomo zapomnili leto 2016.« Vse sosednje občine so večje od šmar-ške, Velenje in Šoštanj še posebej odstopata. Je majhnost težava samo pri virih prihodkov?
»Majhnost je težava, a je lahko tudi prednost. V današnjih časih pa je žal bolj ovira. Podeželje gravitira k centrom in mi čutimo pomanjkanje. Tudi aktivnosti na državni ravni niso v korist podeželju. Na vseh področjih opažamo centralizacijo države, s tem pa na podeželju izgubljamo določene funkcije, ki so za nas prav tako pomembne. Če se primerjamo z občinama Šoštanj in Velenje, lahko sicer rečemo, da kraju zagotavljamo precej dobrin po njunih merilih, vendar pa je res, da to naredi-
Janko Kopušar: »Na vseh področjih opažamo centralizacijo države, s tem pa na podeželju izgubljamo določene funkcije, ki so za nas prav
tako pomembne.«
mo vsak dan težje. Toda trudimo se in verjamem, da bomo uspešni. Prav tako ugotavljamo, da imamo v primerjavi z drugimi okolji kar precej nadstan-| dardnih stvari, ki pa jih bomo morali prilagoditi možnostim.« Ugotavljate, da bo leto 2017 zelo zahtevno. Državni razpisi občinam, kot je šmarška, niso pisani na kožo, občane jezijo težave z zdravstveno postajo, država je sprejela državni prostorski načrt o trasi hitre ceste 3. razvojne osi, za katero na območju občine niste dali pozitivnega soglasja...
»Na zahtevno leto 2017 smo pripravljeni. Drži, da se ponekod težave kopičijo, smo jih pa na drugi strani kar precej že rešili. Upamo, da bomo tudi trenutno najbolj akutne. Zavedamo se težav v zdravstveni postaji. Skupaj z vodstvom Zdravstvenega doma
Velenje zato zavzeto iščemo rešitve in verjamem, da jih bomo v doglednem času našli, da bo postaja še naprej uspešno delovala v dobro občanov. Država je umestila traso hitre ceste na območju lokalne skupnosti brez našega soglasja, kar pomeni, da smo se dobro leto pogovarjali z njo le toliko, da je minil čas. Še vedno pričakujemo, da bodo pristojni uvideli, da za sogovornika potrebujejo lokalna okolja, in bodo upoštevali naše potrebe in zahteve. Sicer pa pripravljamo projekte, dokumentacijo, s katerimi se bomo prijavljali na razpise. Če teh ne bo, bomo poskušali na druge načine narediti to, kar smo si zastavili. Sem optimist. Če ne bi bil, danes ne bi bil več župan, kar sem nekako pokazal s ponujenim odstopom. Naša pričakovanja so realna, dela imamo veliko, načrti so pripravljeni in trdno odločeni smo jih uresničiti. Če se nam bo morebiti ponudila še kakšna priložnost za pridobitev denarja, se bomo lotili izvedbe projektov, ki v skladu z dogovorom na to čakajo.«
Letošnji prednostni cilji?
»Ostajajo isti: nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Gavcah in komunalne infrastrukture v Šmartnem ob Paki, kar nekaj nalog smo si določili na cestno-prometnem področju.«
■
V Velenju razrešili 124 stanovanjskih vprašanj
Še vedno na stanovanja čaka 200 prosilcev - Stotim naj bi stanovanjsko vprašanje rešili letos
Mestna občina Velenje je zadnji razpis za dodelitev nepro-fitnih stanovanj v najem, na osnovi katerega je bila oblikovana veljavna prednostna lista, objavila oktobra leta 2015, potem ko so pridobili 132 neprofitnih stanovanj in 198 pokritih parkirnih mest v novem poslovno-sta-novanjskem objektu na Gorici.
Skupno so lani razrešili 124 stanovanjskih vprašanj občank in občanov. 88 stanovanj so dali v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine in so jih uvrstili v tako imenovano A listo. 14 prosilcem so v najem dali nepro-fitna stanovanja, za katera so zavezani plačati lastno udeležbo (B lista), 22 občanom pa so stanovanjsko vprašanje rešili z dode-
litvijo bivalnih enot, službenih stanovanj ali prenosom stanovanjske pravice na družinskega člana.
Na veljavni prednostni listi za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem imajo kljub tako uspešnemu razreševanju stanovanjskih vprašanj v preteklem letu še vedno 200 prosilcev. Nov razpis bodo objavili, ko bo veljavna prednostna lista izčrpana, predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta.
Mestna občina Velenje beleži pozitivno demografsko sliko oziroma naravni prirast. Prav zaradi tega bodo tudi v prihodnje poskušali občanom zagotoviti dovolj stanovanjskih enot. Predvidevajo, da bodo letos rešili še okoli 100 stanovanjskih vprašanj.
Pogodba za azilni dom ni podpisana
Civilna iniciativa proti azilnemu domu v Velenju nas je seznanila z informacijo, da naj bi bila pogodba z lastnikom objekta v Stari vasi, kjer naj bi bil azilni dom v Velenju, že v preverjanju in tik pred podpisom. V njej pa naj bi bilo dogovorjeno, da bi sprejeli 150 azilantov. Najemnina naj bi po njihovih informacijah znašala 9.000 evrov za prazen in 15 tisoč evrov za naseljen objekt z azilanti.
Informacijo smo preverili na Ministrstvu za notranje zadeve. Vodja službe za stike z javnostjo Irena Likar nam je odgovorila, da navedbe ne držijo in da pogodba z zasebnikom v Velenju ni podpisana. Zagotovila pa je tudi, da bodo o morebitni odločitvi o podpisu najemne pogodbe predhodno obvestili Mestno občino Velenje.
Tudi velenjski župan Bojan Kontič, na katerega je Civilna iniciativa prav tako naslovila to informacijo, je to preveril, in sicer pri državnem sekretarju Boštjanu Šeficu, ki mu je dejal, da se niso še nič dogovorili in da bodo pred morebitnim podpisom obvestili Mestno občino Velenje.
V Kavarni hotela Paka vas pričakujemo v še prijetnejšem interjerju ter z obogateno in razširjeno ponudbo odličnih slaščic, narejenih po vrhunskih hišnih receptih. Poleg znanih vas bodo mamili novi okusi dnevno svežih in ročno izdelanih slaščic iz naravnih sestavin.
Za vas smo razširili ponudbo in izbor tort in drugih slaščic, na novo pa tudi ročno izdelanih piškotov v darilni embalaži. Poskrbeli smo, da bo vaše dobro počutje v kavarni, še bolj udobno in prijetno.
Vi*'.
vr
-di
' T		fl 1 J • 1 I W 1 ^^ ^^J	la ,
^^ - - \	VSia		mLrnM
■ mz
■
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 4
4
INTERVJU

19. januarja 2017
Tekoče poslovanje Skupine PV pozitivno
Trije ključni projekti in dosledno spoštovanje dogovora, podpisanega s socialnimi partnerji, že kažejo učinke
Milena Krstič - Planine
Velenje, 16. januarja - Poslanstvo Premogovnika Velenje bo še naprej dolgoročno in konkurenčno pridobivanje premoga za potrebe proizvodnje električne energije v Šaleški dolini v skladu z načeli trajnostnega razvoja, hkrati pa tudi ohranjanje, razvoj in trženje znanja na podzemnih pridobivalnih delih in opremi.
Z dolgoročno naravnanim poslovanjem ter sodobnim proizvodnim procesom bo ob hkratnem zagotavljanju varnosti in humanosti skupaj s Termoelektrarno Šoštanj tudi v prihodnje skrbel za smotrno izrabo edinega strateškega slovenskega energetskega vira - lignita. Pri tem bo optimizacija procesa proizvodnje premoga stalnica. Velik poudarek bo še naprej dajal družbeno odgovornemu ravnanju. V okviru možnosti in ekonomske vzdržnosti pa bodo iskali tudi alternativne možnosti ustvarjanja novih delovnih mest.
O vsem tem in o dogajanju v lanskem letu smo se pogovarjali s predsednikom uprave PV mag. Ludvikom Golobom in članico uprave mag. Mojco Letnik.
Načrt presegli
Leto 2016 je bilo s proizvodnega vidika za Premogovnik uspešno leto, presegli so osnovni plan in nakopali še dodatne količine premoga, da so lahko v Termoelektrarni Šoštanj izpolnjevali potrebe po električni energiji. Skupina je ob koncu leta dosegla pozitivni rezultat iz tekočega poslovanja.
Zaradi zahtevnih geomehanskih razmer pa so se spopadali s kar nekaj težavami pri pripravi novih odkopov, a so razmere dobro obvladovali. Letni načrt so presegli tako v tonah kot energiji. Okopali so 3.348.889 ton premoga (osnovni plan je znašal 3.312.609 ton) in pri letni kalorični vrednosti 11,762 GJ/t proizvedli 39.390 terajoulov ener-
gije. »Tudi zato je lahko Termoelektrarna Šoštanj dosegla rekordne proizvodne učinke in zadostila potrebam v Sloveniji v času, ko je bilo električne energije, pridobljene iz vodnih virov, manj, kot je bilo pričakovano,« se je v lansko leto najprej ozrl predsednik uprave mag. Ludvik Golob.
Pretesarbe so jih jezile
Pri pripravi in izdelavi jamskih prog, pri katerih beležijo tudi največje odmike, pa so imeli kar nekaj težav. Zaradi
tudi veliko stane. »Če stane meter novo-izdelane proge okoli 3.000 evrov, stane meter pretesarjenje proge dva- do trikrat več. Delo pri teh postopkih je bolj nevarno, napredki so slabši in vse to se odrazi v denarju.«
Sledili načrtu prestrukturiranja
V Skupini so nadaljevali aktivnosti, zapisane v Načrtu finančnega in poslovnega prestrukturiranja (NFPP), tako na področju finančnega kot po-
Leto se je dobro izšlo, a za to so trdo delali in se držali načrtov, pravita predsednik uprave mag. Ludvik Golob in članica uprave mag. Mojca Letnik.
Najpomembnejši cilji letos
•	proizvodnja premoga v višini 37.107 TJ;
•	izdelava prog (etažne proge, prete-sarbe in sanacije): skupaj 6.568 m;
•	zagotoviti pozitivno poslovanje in denarni tok vseh družb SPV;
•	zniževanje stroškovne cene;
•	nadaljevanje prodaje poslovno nepotrebnega premoženja in dolgoročnih finančnih naložb (poslovnih deležev);
•	nadaljevanje ključnih projektov: optimizacija procesov nabave in upravljanja z dobavitelji, sistemizacija delovnih mest in reorganizacija, revizija osnovnega procesa pridobivanja premoga;
•	izboljšanje komercialnih pogojev z dobavitelji;
•	nadaljevanje z aktivnostmi po-slovno-finančnega prestrukturiranja.
lahko ustrezno obvladovali tudi stroške dela,« dodaja predsednik uprave. Dogovor je bil v celoti spoštovan in dosežen.
Rezultat vsega naštetega ter višje proizvodnje od načrtovane je ocena, da je Skupina PV ob koncu lanskega leta dosegla pozitivni rezultat iz tekočega poslovanja ter nižjo stroškovno ceno premoga od načrtovane. Tudi družbe Skupine so leto zaključile pozitivno
>
Skupino PV bodo po prestrukturiranju sestavljale družbe PV, HTZ in PV Invest.
>
»višje sile« (stebrnih udarov) so morali pre-tesariti precej metrov prog več, kot so načrtovali. To pa se je odrazilo tudi pri poslovanju.
Načrtovali so 6.300 metrov novo izdelanih prog in 960 metrov pre-tesarb, dosegli pa nekaj več kot 5.030 metrov prvih in 1.625 metrov drugih. »Pretesarbe so tiste proge, ki jih je treba popraviti, ko ne zadostijo več pogojem za normalno odkopavanje. Takih prog pa smo imeli lani skoraj dvakrat več, kot smo načrtovali,« pojasni. To pa
Lani so dosegli rekordno kalorično vrednost premoga v svoji zgodovini. V poprečju je znašala 11,762 GJ/t, novembra pa celo 12,619 GJ/t.
slovnega, stroškovne racionalizacije in dezinvestiranja poslovno nepotrebnega premoženja.
»Določene kratkoročne kredite smo uspeli refinancirati v dolgoročne in poplačati kredite pri bankah, vezane na prodane nepremičnine,« pravi članicauprave Mojca Letnik.
Spomnila je, da so lani opustili izvajanje gostinske dejavnosti, ki jo je skupaj z zaposlenimi prevzelo Gorenje Gos-
Sistemizacija delovnih mest
Cilj projekta prenove organiziranosti z optimizacijo delovnih procesov, sistemizacije delovnih mest in sistema plač je oblikovati fleksibilno organiziranost z manj vodstvenimi nivoji ter optimiziranim številom organizacijskih enot in delovnih mest, ki podpirajo učinkovitost delovnega procesa. Namen oblikovanja učinkovitega plačnega sistema pa je zagotoviti plačo zaposlenim glede na
Na prvem mestu varstvo in zdravje pri delu
Rudarska dela v podzemlju povsod po svetu spremljajo različni nevarni pojavi in Premogovnik Velenje pri tem ni nobena izjema. Vzroki za nastanek so različni.
V Velenju tveganje za njihovo pojavnost zmanjšujejo na najnižjo možno raven z zagotavljanjem čim višjih standardov varnosti in zdravja pri delu, kar je tudi eden ključnih strateških ciljev. Od skupno 1.250 zaposlenih jih 1.150 dela v jami in preprečevanju nezgod posvečajo veliko pozornosti.
»Število nezgod pri delu se vztrajno zmanjšuje in je že več let pod sto na letni ravni. V preteklosti jih je bilo preko tisoč letno. Pred dvajsetimi leti je imel nezgodo z odsotnostjo z dela v povprečju vsak sedmi zaposleni (14 odstotkov števila zaposlenih), v zadnjih petih le-
tih pride vsaka taka nezgoda v povprečju na vsakega petnajstega delavca (6 odstotkov nezgod števila zaposlenih),« razlaga mag. Golob.
Lani so zabeležili 89 nezgod, kar je 9 odstotkov manj kot leto poprej. »Zelo pomembno pa je, da so nezgode zadnjih let predvsem lažjega značaja in v glavnem ne povzročajo invalidnosti, kar se je pogosto pojavljalo v preteklosti.«
Premogovnik Velenje ima poleg usposobljene Službe za varnost in zdravje pri delu, stalnega nadzora pogojev dela pod zemljo preko varnostno-tehnološke-ga informacijskega sistema na površini visoko strokovno, tehnično in fizično usposobljeno Jamsko reševalno četo, ki je v vsakem trenutku pripravljena na morebitno posredovanje pri reševanju ljudi in premoženja.	a
Varnost je v Premogovniku vrednota.
Komunikacija s socialnimi partnerji
Ta poteka redno. Uprava se z vodstvi sindikatov in svetov delavcev sestaja enkrat tedensko, udeležuje se tudi sej njihovih izvršilnih odborov. V tem času začenjajo dogovore za obvladovanje stroška dela in ostalo problematiko, ki se tiče zaposlenih v letu 2017 s pogledom tudi na leti 2018 in 2019.
tinstvo, družbo Gost pa so s preostalimi nepremičninami pripojili k družbi PV Invest. Prodali so hotela Barbara in Oleander ter Center starejših Zimzelen, načrtovano število stanovanj in poslovni prostor v Šmartnem ob Paki.
Pozitivni učinki že vidni
»Lani smo začeli izvajati tri ključne projekte, ki že kažejo pozitivne učinke, optimizacijo procesov nabave in upravljanja z dobavitelji, sistemizacijo delovnih mest in reorganizacijo ter revizijo osnovnega procesa pridobivanja premoga. Skladno z dogovorom, ki smo ga podpisali s socialnimi partnerji, pa smo
delovne rezultate in delovne dosežke. Preverjen in preglede sistem plač pa bo, tako ocenjujejo, povečal učinkovitost in motiviranost zaposlenih.
Proces poteka postopoma. V hčerinskem podjetju PV Invest se je že zaključil, trenutno najbolj intenzivno poteka v hčerinskem podjetju HTZ. Sočasno pa se reorganizacija začenja tudi v Premogovniku.
Sistemi bodo v vseh podjetjih postavljeni na istih izhodiščih, kar bo po mnenju sogovornikov olajšalo delo.
»Vsaka reorganizacija in sistematizacija seveda prinese nov veter v podjetje, potrebne bodo premestitve in prilagodi-
tve. Ali so te spremembe velike ali majhne, pa je vprašanje, na katerega je težko odgovoriti, saj na to gleda vsak posameznik drugače. Z vidika vodstva podjetja bodo spremembe pomenile poenotenje pravil za oblikovanje novih delovnih mest in postavitve enotnih kriterijev za vrednotenje delovnih mest. Večje spremembe bodo v številu delovnih mest, saj se bo njihovo število precej zmanjšalo, kar pa ne pomeni nujno, da se s tem zmanjša število zaposlenih. Ponekod da, spet drugod pa pomeni okrepitev dejavnosti, ki so nam pomembne oziroma na katerih načrtujemo rast,« pravi Letniko-va. V vse faze projekta so vključeni tudi socialni partnerji.
Poklic rudarja ima prihodnost
Zelo si prizadevajo za več zanimanja za rudarske poklice. Kadrovski trendi namreč kažejo, da jih bodo v prihodnosti še zelo potrebovali, nujna v prihodnjih desetletjih bosta zlasti poklica geostrojnik rudar in geotehnik. Za aktualno šolsko leto so podelili 19 štipendij. Usposobljene in kvalificirane kadre pa si zagotavljajo v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje. Poleg vseh ugodnosti - praktični pouk poteka pod budnim očesom pedagoško usposobljenih učiteljev praktičnega pouka, finančni del, ki je odvisen od uspešnosti pri teoretičnem in praktičnem pouku ter drugo - je najpomembnejše to, da vsi, ki končajo šolanje in so dobro ocenjeni, razmeroma hitro dobijo zaposlitev. Lani so zaposlili 50 mladih.
Dijaki celoten praktični pouk izvedejo pri njih, v realnem delovnem okolju. Med šolanjem pridobijo toliko izkušenj, da lahko ob nastopu delovnega razmerja razmeroma hitro samostojno opravljajo več rudarskih opravil, njihova polna vključitev v delovni proces pa poteka pod mentorstvom izkušenih in usposobljenih delavcev.
Hčere stabilne
Družbe v Skupini so čez leto poslovale stabilno in pozitivno, tudi Golte večino časa. Družbo Gost so, kot že omenjeno, prestrukturirali. V prvi fazi s prenosom dejavnosti in vseh zaposlenih na strateškega partnerja Gorenje Gostinstvo, v drugi fazi pa so družbo uspešno dokapitalizirali in pripojili k družbi PV Invest.
Izboljšalo se je tudi poslovanje družbe RGP, ki je v zadnjih dveh letih predvsem zaradi pomanjkanja gradbenih projektov v lokalnem in širšem območju Slovenije poslovala negativno. S prvim dnem letošnjega leta so s PV Investa na Premogovnik prenesli dejavnosti, povezane s pridobivanjem premoga, skupaj z zaposlenimi. Družba ostaja znotraj Skupine, njena dejavnost pa ostaja gospodarjenje z nepremičninami (stanovanja, garaže, zemljišča, poslovni prostori).
Načrt za povezane družbe ostaja enak, kot je bil, odprodaja družb, ki niso povezane s procesom pridobivanja premoga, in prodaja poslovnih deležev v pridruženih družbah ter drugih dolgoročnih finančnih naložbah. Skupino PV po prestrukturiranju bodo tako sestavljale družba PV, HTZ in PV Invest.
■
Naš čas, 19. 1. 2017, barve: CM K, stran 15
19. januarja 2017
""^Jis
GOSPODARSTVO
5
Gorenje lansko leto zaključilo z dobičkom
Lansko poslovno leto se je za Gorenje dobro izteklo, načrtovane kazalce so presegli - Lani 8 milijonov, letos 13 milijonov evrov dobička - Februarja nova organiziranost
Mira Zakošek
Velenje, 12. januarja - Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je že v pogovoru za naš časnik pred novoletnimi prazniki napovedal, da bodo lansko poslovno leto uspešno sklenili in celo presegli optimistično zastavljene cilje v novem strateškem načrtu. Zdaj so rezultati že znani in prejšnji četrtek jih je vodstvo tudi že predstavilo nadzornemu svetu.
Presegli večino zastavljenih ciljev
Že zadnje četrtletje leta 2015 je bilo za Gorenje uspešno, rezultate pa so ves čas izboljševali tudi v lanskem letu. Ustvarili so 1,257 milijarde prihodkov od prodaje (2,6 odstotka več kot v 2015), 38,7 milijona evrov dobička iz poslovanja in 8 milijonov evrov čistega dobička. Na takšne rezultate je imela največji vpliv njihova osnovna dejavnost - aparati za dom. Izboljšali so tako prodajno strukturo kot geografsko prisotnost. Na poslovnem področju Dom so ustvarili za več kot milijardo 91 milijonov evrov prihodkov, kar je 3,3 odstotka več kot leta 2015. Skladno z lani sprejeto strategijo, ki pomembno spreminja njihovo poslovanje, so okrepili prodajo premijskih in inovativnih blagovnih znamk gospodinjskih aparatov. Uspešno prodajajo tudi male gospodinjske aparate. Izboljšali so tudi finančno upravljanje in tako znižali relativno zadolženost.
Inovativni in premijski aparati predstavljajo že več kot četrtino
V strateškem načrtu zelo poudarjajo izboljšanje izdelčne in geografske strukture prodaje, saj ji ti aparati prinašajo višjo dodano vrednost. Na tem področju so bili zelo uspešni in v strukturi prodaje velikih gospodinjskih aparatov zajemajo takšni izdelki že 27,4-odstotni delež. Največ so prodali takšnih kuhalnih aparatov. Kar za 20 odstotkov se jim je povečala prodaja pomivalnih strojev, prihodke od prodaje malih gospodinjskih aparatov pa so povečali celo za 33 odstotkov.
>
Prodaja aparatov višjih cenovnih razredov, s katerimi zaslužijo največ, bo še naprej hitrejša.
Znova zelo pomembni trgi Rusije, Ukrajine in vzhodne Evrope
V lanskem letu so znova okrepili položaje in prodajo na trgih Rusije, Ukrajine in vzhodne Evrope, Beneluksa ter Avstralije, ZDA in Azije ter povečali prodajo aparatov premijskih blagovnih znamk Asko in Atag. Za dosego teh ciljev so povečali vlaganja v marketing in razvoj. Za razvoj so namenili dobrih 32 milijonov evrov ali 2,6 odstotka celotnih prihodkov Skupine Gorenje.
>
Leto stroškovne učinkovitosti in prihrankov
S ponovnimi pogajanji z dobavitelji in z vnaprejšnjimi ugodnimi za-
Februarja
uvajajo novo
organiziranost,
ocenjujejo, da
bodo s tem
še uspešneje
nadaljevali
uresničevanje
zahtevnega
strateškega
načrta.
Osredotočajo se na temeljno dejavnost
V skladu s strategijo osredotočanja na te-
meljno dejavnost so lani prodali deleža v družbah Publicus in Ecogor iz nete-meljne dejavnosti Ekologije.
Letos še večja dobičkonosnost
Za letos v Skupini Gorenje načrtujejo nadaljnjo rast prihodkov od prodaje za 4,6 odstotka.
spodinjskih aparatov. Neto zadolženost bodo še zmanjšali na indeks 3,5 odstotka, dobiček (pred amortizacijo) pa naj bi bil v primerjavi z lanskim višji za 11 odstotkov. Računajo, da bodo dosegli za 13 milijonov evrov čistega dobička.
Nova organiziranost Skupine Gorenje
Uprava je seznanila nadzorni svet tudi s predvidenimi spremembami v organiziranosti Skupine
>
Predsednik uprave Franjo Bobinac: »Zadovoljni smo, saj smo uresničili cilje, zastavljene v naši strategiji. Povečali smo prihodke, dosegli dobiček in pomembno zmanjšali zadolženost. Zato gledamo v leto 2017 optimistično in ambiciozno z željo, da še naprej rastemo hitreje kot konkurenca.«
Na področju Dom predvidevajo petod-stotno rast prihodkov od prodaje. Še bodo povečali prodajo proizvodov premijskih blagovnih znamk Asko in Atag ter rast prodaje v državah Rusije, Ukrajine in vzhodne Evrope ter na
trgih Beneluksa, v Nemčiji in Skandinaviji, na Bližnjem in Srednjem vzhodu, v Aziji, Ameriki in Avstraliji. Ob izboljševanju prodajne strukture načrtujemo za 4 odstotke višje povprečne prodajne cene pri prodaji velikih go-
Gorenje. Prehajajo iz klasične funkcijske organiziranosti v poslovno-pro-duktno organiziranost, ki v ospredje postavlja blagovne znamke in izdelčne programe. S tem bo še več prostora za podjetniški pristop in osredotočenost na nadaljnje povečevanje uspešnosti poslovanja. Podrobnosti bomo objavili na začetku februarja ob uvedbi nove organiziranosti.
Na dobre poslovne rezultate so ugodno vplivali vsi prevzemi in selitve proizvodnje. Mora Moravia, Atag in Asco so danes uspešna podjetja, integrirana v Skupino Gorenje.
kupi nekaterih strateških surovin, kot sta pločevina in plastika, ter optimizi-ranjem porabe materiala v neposredni proizvodnji so v lanskem letu učinkovito obvladovali stroške materiala in surovin. Optimizirali so tudi logistične poti in razvijali nove logistične modele in s tem kljub rasti proizvodnje in prihodkov znižali stroške logistike. Z ugodno prodajno strukturo ter dobrim obvladovanjem stroškov so pomembno izboljšali EBIT-DA (dobiček iz poslovanja pred amortizacijo) Skupine Gorenje. Ocenjujejo, da bo EBITDA znašal 87 milijonov evrov, kar je 8,6 odstotka več kot v letu 2015. Nižajo tudi zadolženost, tako so razmerje med čistim finančnim dolgom in EBITDA znižali iz 4,1 v letu 2015 na 3,9 v lanskem letu.

Bližajo se roki za oddajo davčnih napovedi in vlog
Milena Krstič - Planine
Začetek leta je čas, ko morajo davčni zavezanci Finančni upravi Republike Slovenije predložiti številne vloge oziroma napovedi. Na katere datume morajo biti pozorni?
Rokovnik pomembnejših datumov so sestavili na Finančnem uradu Velenje.
31. januar - obračun pavšalnega nadomestila
To je datum, do katerega so zavezanci, ki jim je bilo za leto 2016 izdano dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila DDV (kmetijski zavezanci), oddati obračun. Obračun je treba oddati tudi v primeru, da lani pavšalno nadomestilo ni bilo uveljavljeno (ni bilo prodaje kmetijskih izdelkov ali storitev). Obračun je potrebno oddati v
elektronski obliki preko sistema e-Davki.
6. februar - olajšava za vzdrževane družinske člane
Do tega datuma morajo zavezanci, ki želijo, da se jim pri sestavi informativnega izračuna dohodnine oziroma pri odmeri dohodnine prizna posebna olajšava za vzdrževane družinske člane, vložiti posebno vlogo.
Če pa je zavezanec vzdrževane družinske člane uveljavljal že med letom in tega ne bo spreminjal, mu ni treba storiti ničesar, saj bo podatke posredoval njegov izplačevalec.
Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane morajo oziroma lahko oddajo tisti zavezanci, ki so upravičeni do posebne olajšave in jo želijo uveljavljati, pa tega niso
uveljavljali že med letom ali pa želijo to spremeniti oziroma želijo, da se medletno uveljavljanje ne upošteva pri sestavi informativnega izračuna dohodnine za leto 2016.
Zavezanci lahko obrazce vlog za uveljavljanje olajšav za vzdrževane družinske člane dobijo na Finančnem uradu Velenje v poslovnem času vsak delovni dan ali v pisarni v Mozirju ob ponedeljkih in sredah. Lahko pa si jih stiskajo tudi s spletne strani FURS.
Zavezancem, ki imajo ustrezno digitalno potrdilo, pa predlagajo, da vloge oddajo preko e-Davkov, saj se bodo tako izognili nepotrebni izgubi časa in gneči.
Rok za oddajo vlog je 5. februar. Ker pa je letos ta dan nedelja, se rok prestavi na prvi naslednji delovni dan.
28. februar - dohodki iz oddaje premoženja v najem
S spremembo Zakona o davčnem postopku, objavljeno konec leta 2015, je bil rok, do katerega morajo zavezanci, ki dosegajo dohodke iz oddajanja premoženja v najem, vložiti napoved, podaljšan iz 15. januarja na 28. februar, kar se prvič uporabi v letu 2017 za napovedi dohodkov, prejetih v letu 2016.
Rok je sedaj enak, kot velja za letne napovedi nekaterih drugih dohodkov fizičnih oseb, ki se ne vključujejo v letno odmero dohodnine.
28. februar - dohodki iz kapitala
Do 28. februarja morajo oddati napovedi tudi zavezanci za odmero dohodnine, ki so v letu 2016 dosegli dohodke iz kapi-
tala: obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter v drugih državah članicah EU, dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, dividend, dobička od od-svojitve izvedenih finančnih instrumentov.
Obrazci za te napovedi so dostopni na FU Velenje oziroma na spletni strani FURS. Zavezancem predlagajo elektronsko oddajo napovedi preko e-Davkov.
31. marec - akontacija dohodnine od dohodka dejavnosti
Za zavezance davka od dohodkov iz dejavnosti in davka od dohodkov pravnih oseb je pomemben datum 31. marec. Do tega dne je treba oddati obračun akontacije dohodnine od dohod-
ka iz dejavnosti (tako zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, kot tudi tisti, ki davčno osnovo ugotavljajo na osnovi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov). Do istega datuma morajo oddati obračun tudi zavezanci davka od dohodka pravnih oseb. Za vse navedene obračune velja obvezna elektronska oddaja obračunov.
31. marec - prva tranša informativnih izračunov
Finančna uprava Republike Slovenije bo tudi letos zavezancem za odmero dohodnine, tako kot pretekla leta, prve informativne izračune dohodnine odpre-mila 31. marca, naslednjo tranšo pa 31. maja.
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

19. januarja 2017
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Sreda, 11. januarja
Pri nas sta se srečala domači in britanski zunanji minister. Tako Erjavec kot Johnson sta se strinjala, da imata Slovenija in Velika Britanija dobre odnose, ki jih želita krepiti tudi po brexitu.
Na obisku v Sloveniji je bil zunanji minister Velike Britanije.
Poslanec Andrej Čuš je vložil predlog posvetovalnega referenduma o omejevanju priseljevanja in zavrnitvi kvotnega sistema za razporejanje prebežnikov po EU.
Zaradi predloga zakona o tujcih, po katerem bi nezakonite prebežnike vračali v države, od koder so prišli, je premier Cerar prejel zaskrbljeno pismo generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjorna Jaglanda.
Ameriški predsednik Barack Obama je imel v Chicagu svoj zadnji predsedniški govor, v katerem je povzel glavne dosežke svojih dveh mandatov in se zahvalili sodelavcem in družini.
In medtem ko se je eden poslavljal, je drugi že načrtoval - predsednik Donald Trump je na svoji prvi novinarski konferenci odločno zanikal nepotrjene informacije o tem, da ima Rusija o njem kočljive informacije.
Četrtek, 12. januarja
Predsednik republike Borut Pahor je končal prvi krog uradnih pogovorov s poslanskimi skupinami o štirih novih ustavnih sodnikih.
Razmišljal je tudi o odnosih z južno sosedo. Dejal je, da bo po odločitvi arbitražnega sodišča nastal težak položaj, »vendar se je Hrvaška ob vstopu v EU zavezala, da bo spoštovala mednarodne pogodbe.«
V Ženevi je tekla mednarodna konferenca o ciprskem vprašanju, katere cilj je oblikovanje federalne države na od leta 1974 razdeljenem otoku.
Iz Nemčije so sporočili, da bodo sredi marca začeli vračati prosilce za azil v Grčijo, s čimer bo konec petletne ustavitve tovrstnih vračanj, ki je bila v veljavi zaradi slabih razmer v tej člani-
ci na južni meji Evropske unije.
Nemški statistični urad Desta-tis je objavil podatek o lanski 1,9-odstotni gospodarski rasti, pri čemer se je javna poraba države višala tudi zaradi prihoda prebežnikov.
Petek, 13. januarja
Vlada je na dopisni seji sprejela predlog zakona o vajeništvu, ki bo, če bo sprejet, začel veljati v šolskem letu 2017/2018.
Vlada se je strinjala tudi s predlogom Zveze društev upokojencev in potrdila popravke zakonodaje, s katerimi bi tistim z najnižjimi pokojninami in s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa mesečno pokojnino z zdajšnjih 440 evrov zvišali na 500.
Vlada je sprejela še državni prostorski načrt za hitro cesto od Šentruperta do Velenja in projekt uvrstila v načrt razvojnih programov. To je marsikoga razveselilo, najbolj pa razburilo civilne iniciative.
Bil je težek dan za promet na
Žabja perspektiva
Vlak, kije peljal na Kosovo, tja ni pripeljal.
pred mejo s Kosovom, in se je od tam vrnil v Beograd.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je pripravljen sodelovati z Rusijo in Kitajsko, če bosta kooperativni.
Številne evropske države so se še naprej spopadale s težavami zaradi zimskega vremena.
Nedelja, 15. januarja
Minilo je 25 let, odkar je takratna Evropska skupnost, predhodnica Evropske unije, priznala Slovenijo. V Parizu so na med-
Zimske razmere so povzročile kaos na cestah.
cestah. Sneženje in nizke temperature so bili vzrok za mnoge zdrse in nesreče.
Madžarska televizijska sne-malka Petra Laszlo, ki so jo leta 2015 posneli pri brcanju in spo-tikanju beguncev, je bila obsojena na triletno pogojno zaporno kazen.
Sobota, 14. januarja
Medije je polnila vest, da so se po velikih težavah na anesteziji UKC Maribor kritične razmere zdaj preselile na oddelek uro-logije, saj so od tam odšli štirje urologi, ki predstavljajo jedro stroke.
Iz Beograda je prvič po 18 letih odpeljal vlak proti Kosovski Mi-trovici, kjer živi pretežno srbsko prebivalstvo. A ker je prišlo do nestrpnosti, je bil vlak po ukazu srbskega premierja Aleksandra Vučica ustavljen v Raški, tik
Kot kaže, bo Bruselj glede terana pritrdil Hrvaški.
narodni konferenci o izraelsko--palestinskem sporu predstavniki okoli 70 držav v zaključnem sporočilu znova poudarili, da je edina rešitev za končanje konflikta med Izraelci in Palestinci v obliki dveh držav.
Papež Frančišek je v poslanici ob svetovnem dnevu migrantov in beguncev, ki ga je zaznamovala Katoliška cerkev, posebej opozoril na skrb za otroke migrante.
Potem ko srbskemu vlaku dan pred tem ni uspelo priti na Kosovo, se je sešel srbski svet za nacionalno varnost. Padlo je precej težkih besed na račun Kosova.
Turško tovorno letalo je na severu, ob glavnem mestu Kirgizi-je, strmoglavilo na vas blizu letališča. Umrlo je najmanj 37 ljudi, večina pa so krajani, na katerih domove so padli deli letala.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je nemška kanclerka Angela Merkel, sicer po njegovih besedah daleč najpomembnejša evropska voditeljica, s tem, ko je sprejela več kot milijon pre-bežnikov, naredila katastrofalno napako.
V spopadu tolp v enem od brazilskih zaporov je umrlo vsaj 26 ljudi, kar je trikrat več, kot so poročali sprva.
Torek, 17. januarja
Ob predlagani noveli zakona o tujcih so se pritiski na vlado nadaljevali - tako iz domačega kot iz mednarodnega okolja. Iz koalicije so sporočili, da bodo novelo uskladili z mednarodnimi določili ter da bodo počakali na mnenje zakonodajno-pravne službe.
Nemčija bo sredi marca začela vračati prosilce za azil v Grčijo.
Potonil je še en vlak s prebežniki.
V vodah Sredozemskega morja ob Libiji je potonil čoln s prebežniki, okoli 100 jih je bilo pogrešanih.
Ponedeljek, 16. januarja
Evropska komisija je sporočila, da kljub pomislekom Slovenije ne vidi razloga, da Hrvaški ne bi dodelila izjeme pri uporabi imena teran.
Nova predsednica Zdravniške zbornice je postala Zdenka Čebašek Travnik.
Sindikati - točneje, sedem sindikalnih central - je predlagalo, da se minimalna plača januarja skozi redno uskladitev zviša za pet odstotkov na 830 evrov bruto oziroma 630 evrov neto.
Po dobrih dveh tednih po novoletnem napadu v Carigradu je turški policiji vendarle uspelo prijeti domnevnega napadalca v prestižnem klubu Reina. Krivdo je menda priznal.
Ruski zunanji minister Lavrov je na letni novinarski konferenci opozoril na povečanje napetosti na Balkanu in dodal, da se ne sme dopustiti, da izbruhne oborožen konflikt.
Evropski parlament tudi v tretjem krogu volitev ni dobil novega predsednika.
56 tisoč otrok
Špela Kožar
Toliko jih je revnih v Sloveniji. Glede na statistiko. A, ko govorimo o revščini, je statistika nezanesljiv, zavajajoč podatek. Jeseni 1990 smo se odločili za plebiscit in pozimi s kar 95 odstotki podprli našo suverenost. Prav zanimivo bi bilo izvedeti, kateri državljani predstavljajo preostalih 5 % ...
»Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan,« se je slišalo s podija, postavljenega pred parlamentom - in jutri smo se zbudili v kapitalizmu. Že prvo slovensko vlado je zagrabila sla po kapitalu. A ta pravzaprav ni težava, težava je, kako denar razdeliš med različne vladne politike.
Za socialo dajemo manj kot večina zahodnoevropskih držav! Če bi bila sama, se ne bi borila, pravi upokojenka, in že v naslednji sapi poudari, da je njena generacija ustvarila, kar je bilo potem/zdaj pokradeno. Od denacionalizacije do divjih faz privatizacije, od ukinitve SDK-ja do menedžerskih odkupov, od spremembe socialne politike do zloglasnega zujfa - zakonodajna in izvršilna veja oblasti se že vseh 25 let trudita, da ustrežeta le enemu segmentu državljanov. Kako je možno, da niso prioriteta otroci in mladi, nova generacija?No, zato, ker imamo kratkovidnepo-litike, seveda.
Unicefovo poročilo iz leta 2014, ki vključuje 41 najbolj razvitih držav, je pokazalo, da so otroci najbolj prizadeta ranljiva skupina s strani recesije, pa vendar je recimo revščino otrok uspela v času krize zmanjšati celo Slovaška (v tem primeru bi bila zamenjava držav več kot dobrodošla!). Kako?Da niso posegli v socialne transferje, še več - Islandija se je na primer odločila za progresivno davčno reformo in dodatne prihodke namenila zgolj socialni blaginji.
In kar se tiče mladih - po prvi zaposlitvi mladih, ki je atipična, torej brez vsakršne socialne varnosti, smo v evropskem vrhu. Tako naša politika skrbi za novo generacijo. In več fleksibilizaci-je na trgu dela pomeni manj denarja za šolstvo, zdravstvo, pokojninski sistem.
Revščina je izvorno politično vprašanje! Končala sem filozofsko fakulteto, tako kot veliko mojih kolegic, ki še vedno nimajo služb. Pa pišejo prošnje na zavod za zaposlovanje, želijo delati tudi kaj drugega od tistega, za kar so se šolale. Pa nič že desetletje in več.
Vzpostavili smo tak sistem, da je na robu preživetja vedno več akademsko izobraženih ljudi, revščina v Sloveniji ni stvar zgolj ene družbene skupine. Vzpostavili smo tak sistem, da pojem -kultura revščine, ko se torej ta »prenese« z matere na otroka, ni več tujka. Vzpostavili smo tak sistem, da nekatere matere raje storijo samomor. Po taki državi lahko ima domotožje le predsednik, o taki državi kot razvojno naravnani deželi lahko govori le premier.
In kaj je najhuje? Da bomo kratkovidnost naših politikov plačali prav vsi - eno od poročil kaže, da smo v času recesije »izgubili« štiri leta. In kmalu lahko izgubimo celotno novo generacijo. Da, v teh razmerah je res nujen zakon o tujcih - menda se nekateri počutijo ogrožene celo v Velenju?! Če bi ti posamezniki znali pomisliti z lastno glavo, bi se počutili ogrožene s strani slovenskih politikov, ki jih prepričujejo, da bodo slovenskim državljanom begunci, migrantje, skratka tujci speljali celo službe! Tiste za podpovprečno plačo, ki jih dobiva že dve tretjini zaposlenih? Ko delaš, pa si kljub temu reven?
Račun za zgrešene politične odločitve bo izstavljen vsem! In zanje je kriva naša apatija. Pojdimo se leve in desne, medtem ko politične stranke postanejo eno, ko se zasliši cvenk cvenk. Kapital jih je vedno in jih bo vedno združil, povezal. Bo tudi nas državljane?
Magna prihaja v Slovenijo
Hoče - V kanadsko-avstrijski Magni so očitno zadovoljni s tem, kar je doslej za pridobitev njihove naložbe naredila slovenska vlada, saj so zdaj uradno potrdili prihod v Slovenijo. To sta potrdila tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar in gospodarski minister Zdravko Poči-valšek. Kanadsko-avstrijski avtomobilski gigant Magna International oziroma njena graška družba Magna Steyr bo tako del proizvodnje selila na območje bodoče proizvodne cone Hoče-Slivnica. Delo naj bi dobilo okoli 400 ljudi.
Revoz potrebuje 300 delavcev
Novo mesto - V Revozu serijsko proizvodnjo novega clia 4 načrtujejo konec marca, ker morajo pred tem pripraviti vse za njen uspešni zagon, pa bodo dodatno nočno izmeno začeli konec februarja. Zanjo bodo najprej potrebovali 300 dodatnih agencijskih delavcev in v nadaljevanju predvidoma še 200. Prvih 300 nameravajo zaposliti do konca tega meseca.
■
■
Naš čas, 19. 1. 2017, barve: CM K, stran 15
19. januarja 2017
""^Jis
AKTUALNO
7
Več članov, več testov
Pogovor z urednico spletne strani Zveze potrošnikov Slovenije Uršo Šmid Božičevič
>
Milena Krstič - Planine
Velenje, Ljubljana - Zveza potrošnikov Slovenije je neodvisna, neprofitna in mednarodno priznana nevladna organizacija, v kateri potrošnike informirajo, jim svetujejo, zanje testirajo in jih zastopajo.
Skoraj dvajset let v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) srečujemo Velenjčanko Uršo Šmid Božičevič, urednico spletne strani. Prejšnji teden smo jo pred odhodom na delo v Ljubljano povabili, da se za kratek čas ustavi pri nas.
Zakaj je dobro biti član Zveze
potrošnikov Slovenije?
»Zato, ker imajo člani dostop do številnih koristnih informacij in pravne pomoči, kadar so v zagati.«
Kako se financirate?
»ZPS je nevladna organizacija. Zanjo veljajo enaka pravila kot za potrošniške organizacije v razvitih državah. Financirati se mora izključno iz neodvisnih virov. To pomeni, da pretežni del našega financiranja predstavlja članarina.«
Včlanite se lahko preko spletne strani ali tako, da pokličete na ZPS.
Koliko članov imate?
»Iz leta v leto več, vseeno pa smo še daleč od tistih razvitih držav, s katerimi se pogosto radi primerjamo. V zahodni Evropi, kjer se potrošniki zavedajo pomena neodvisnih informacij in pomoči, imajo organizacije, kot so belgijska, italijanska ali portugalska, okoli milijon članov, češka blizu 60.000, mi pa smo nekje pri številki 10.000.« Se s potrošniškimi organizacijami na tujem povezujete? »Seveda. Naše delo je zelo vpeto v mednarodne povezave. Večina zakonodaje, ki se nanaša na potrošnike, se sprejema na ravni Evropske skupnosti. Sodelujemo v številnih mednarodnih projektih in odborih, smo pa tudi člani ICRT, mednarodne nepro-fitne organizacije za izvajanje potrošniških testiranj. Zelo močno smo vpeti v evropsko potrošni-
ško organizacijo BEUC, v kateri lobiramo za sprejem take zakonodaje, ki bo prijazna do potrošnikov. Po podatkih Transparency International je bila BEUC lani na prvem mestu med vsemi nevladnimi organizacijami po obsegu lobiranj pri Evropski komisiji (na drugem in tretjem mestu sta nevladni organizaciji WWF in Greenpeace).«
Primerjalno te-
Sstiranje. To nas posebej zanima.
»Večina testov je opravljenih na evropski ravni. Mnogi ne vedo, da veliko testov evropske potrošniške organizacije opravijo tudi v Sloveniji, kjer imamo veliko zna-
>
nja. Zelo rade pridejo na slovenske inštitute in univerze, kjer naredimo okoli deset testov na leto. Na evropski ravni se jih letno opravi približno sto. Mi jih v reviji ZPStest oziroma na spletni strani objavimo polovico. Testi so poglobljeni. Izdelke dobro pregledamo. Testi pogosto prinesejo tudi kakšno veliko presenečenje. Pokaže se, da najdražji izdelek ni tudi najboljši, da se najcenejši po kakovosti lahko mirno kosa z najdražjim. Zato velikokrat komu rečem, da se včasih članarina v ZPS povrne že z enim testom, če poznaš rezultate.« Kako testirate?
»Obstajajo zelo stroga pravila. Vse izdelke, ki gredo na test, kupimo tako kot potrošniki, v trgovinah. Včasih jih kupimo tudi deset. Odvisno od / tega, kakšna bo metodologija testiranja. Proizvajalci ne vedo, da bo njihov izdelek
Urša Šmid Božičevič: »Testi so objavljeni v medijih, v katerih ne sme biti reklam.«
>
testiran. Absolutno pa vsa testiranja opravimo v akreditiranih laboratorijih in tudi objava testov mora biti vedno v medijih, v katerih ne objavljamo reklam.« Kako pa izbirate izdelke oziroma skupine izdelkov? »Vedno stremimo k temu, da bi testirali potrošnikom čim bolj zanimive izdelke. Ena takih skupin so tehnični izdelki, kot so sesalniki, televizorji, likalniki. Ti testi so kontinuiteta. Zanje imamo sklenjene pogodbe z določenimi laboratoriji v Evropski skupnosti. Testiranja potekajo vsak mesec, da lahko potrošnikom predstavimo sveže rezultate. Potem pa so testi -vsako leto jih opravimo nekaj, ko izberemo pralne praške, kreme, lešnikove namaze ... Velikokrat potrošnike vprašamo, kaj jih zanima, odzivamo se na dogajanja na trgu, na nova spoznanja, tudi na to, če se odkrije, da so kakšne kemikalije lahko potencialno nevarne ali neželene.« Zadnji testi, ki ste jih opravili in objavili?
»Januarja smo objavili test vla-žilnih krem. Rezultati so spet presenetljivi. Posebej za tiste, ki pri kozmetiki prisegajo na bolj prestižne blagovne znamke. Veliko testov opravimo pri opremi
»Rezultati testov se lahko potrošniku, ki jih pozna, zelo hitro povrnejo.«
Pravna pisarna ZPS je lani svetovala skoraj 6.000 potrošnikom.
za otroke, tokrat so bili to visoki stolčki. Decembra smo za obiskovalce spletne strani pripravili čisto sveže rezultate testiranj otroških vozičkov, napovedujemo že omenjeno skupino standardnih testov (sesalniki, televizorji, mobilni telefoni, pomivalni stroji), v bližnjih mesecih pa bomo preizkusili prehranske dodatke z omega 3 maščobami.« Potrošniki pa se s svojimi tegobami tudi neposredno obračajo na vas?
»Zelo pogostokrat. Naša pravna pisarna je lani svetovala skoraj šest tisoč potrošnikom, približno polovica jih je bila naših članov. Pomoč namreč nudimo tudi tistim, ki morda še ne želijo postati naši člani. Telefon zvoni praktično vsak dan, odgovarjamo tudi po elektronski pošti. Med najbolj pogostimi vprašanji so še vedno garancija in stvarna napaka, pa tudi nepoštena poslovna praksa.« In zastopate jih, ko je to potrebno?
»Pravna pisarna jih je zastopala, in to uspešno, že večkrat. Trenutno imamo na sodišču nekaj tožb, povezanih z oderuškimi krediti. Bili pa smo aktivni tudi pri turističnih agencijah, SMS klubih, pri katerih smo bili tisti, ki smo orali ledino in postavili pravno prakso za potrošnike.«

Neplačevanje prispevkov
Kljub mnogim aktivnostim finančne uprave in izvajanju zakonsko določenih ukrepov izvršbe je pojav še vedno pogosto prisoten.
Ljudska univerza uspela s Planetom generacij
V projekt večgeneracijskega centra bodo trije partnerji vključili okoli 1.000 različnih uporabnikov letno - Namenjen je preprečevanju zdrsa v socialno izključenost
Milena Krstič - Planine
Velenje - Neplačevanje prispev-
Milena Krstič - Planine
Velenje, 11. januarja - Ljudska univerza Velenje je bila s partnerjema Ljudsko univerzo Žalec in Hišo sadeži družbe Žalec uspešna na javnem razpisu za sofinanciranje projektov večgenera-cijskih centrov, ki se bodo izvajali kot petletni preventivni programi, namenjeni socialnemu vključevanju ranljivih družbenih skupin in preprečevanju zdrsa v socialno izključenost.
»Večgeneracijski center smo poimenovali Planet generacij. Za nas ni ras, ni ver, ni spolov, ni družbenih razredov, ampak smo samo vsi ljudje. Vsi se borimo za razvoj človeka in razvoj človeštva,« pravi Brigita Kropušek Ranzinger, direktorica Andra-' goškega zavoda Ljudska univerza Velenje. »V Planetu generacij bomo to počeli s podporo enajstih občin in šestnajstih različnih socialnih in izobraževalnih " organizacij z območja upravnih enot Velenje, Žalec in Mozirje.« ■ Partnerji bodo v aktivnosti vključili okoli tisoč uporabnikov
letno. »Z raznolikimi aktivnostmi bomo vključili različne ranljive ciljne skupine ter jih celovito in trajnostno povezali,« pravi. Dvig kakovosti življenja ciljnih skupin bodo zagotavljali z izvajanjem številnih specifičnih vsebin v enajstih občinah in na štirinajstih dislokacijah, v Velenju pa vzpostavili močan večgene-racijski center, ki bo predstavljal osrednji prostor informiranja, zbiranja, srečevanja, socialnega vključevanja. »Hkrati bo namenjen različnim oblikam druženja, širjenju socialne mreže, medgeneracijski izmenjavi izkušenj in znanja ter obveščanju o razpoložljivih storitvah s področja preprečevanja, obvladovanja in odpravljanja socialnih stisk in težav.«
Za začetek bo center dobil prostore na Ljudski univerzi, v enem letu pa mu jih bodo ob podpo-
ri Mestne občine, ki ima za ta center velik posluh, razumevanje in ga močno podpira, uredili na Kidričevi v prostorih »upoko-jenškega«, kot so mu prebivalci nekdaj rekli in kjer je danes gostinski lokal. »Zelo se bomo potrudili, da bodo prostori urejeni tako, da bodo v ponos mestu. Pri tem nam bodo pomagali številni. Predstavnica generacije X, znana velenjska ilustra-torka Urška Stropnik, nam je pomoč ponudila kot darilo in tega smo resnično zelo veseli,« pravi Kropušek Ranzingerjeva.
Sredstva za financiranje projekta večgeneracijski center Planet generacij so zagotovljena. Delno bodo krita s sredstvi Slovenije, delno Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada. Skupna razpoložljiva višina iz teh dveh naslovov za obdobje od letos do leta 2021 znaša 575.000 evrov. Računajo pa tudi na podporo enajstih občin z dodatnimi 200.000 evri. S Planetom generacij pa prihajajo tudi nova delovna mesta, štiri za obdobje šestih let.
kov je v Sloveniji še vedno pereč problem, in to navkljub mnogim aktivnostim, stalnemu in poostrenemu nadzoru. Direktorica Finančnega urada Velenje Da-rija Vidmar, s katero smo se pogovarjali o tem, pravi, da se zelo trudijo, da bi čim bolj tekoče terjali davčni dolg, dokler je ta še obvladljiv.
»Vse postopke davčne izvršbe na vsa dolžnikova sredstva, ki so dovoljena in niso izvzeta iz izvršbe, vodimo ažurno. Pri nekaterih zavezancih pa iz različnih razlogov, ki niso na naši strani, davčnih obveznosti ni mogoče v celoti izterjati,« pravi.
Razlogi? »Nekateri zavezanci izgubijo poslovne partnerje in s tem tudi prihodke ali zaidejo v težave zaradi neplačil upnikov, ki so insolventni in nimajo več rubljivih sredstev. Drugi so se prezadolžili, terjatve kompenzirajo, še preden bi jih bilo mogoče zarubiti, ne razpolagajo z ru-bljivimi premičninami, njihove nepremičnine pa so obremenjene s hipotekami. V takih primerih praviloma finančna uprava, če pride do prodaje nepremičnine, ne dobi poplačila, ker je pred njo veliko upnikov. Največkrat so na podlagi predhodno odobrenih kreditov prvi upniki banke.«
So pa še drugi razlogi. Tako pri
Darija Vidmar: »Žal je res možno, da prispevki in davki za delavce ostanejo neporavnani.«
zavezancih s storitvenimi dejavnostmi, pri katerih plačila potekajo v gotovini, ki je zavezanci ne polagajo na račun, ni mogoče učinkovito zaseči teh sredstev. Velikokrat ti zavezanci nimajo odprtih terjatev oziroma rublji-vih premičnin ali nepremičnin, iz katerih bi se lahko dolg poplačal. »Posebno skupino dolžnikov predstavljajo zavezanci, ki imajo odprte račune samo v tujini, kar je sicer zakonito, z mednarodno izvršbo pa na te račune ni možno poseči za prispevke za socialno varnost. Nekateri zavezanci se preprosto izogibajo plačilu davščin in na gospodarskih
družbah puščajo dolgove, dejavnost pa selijo na nove pravne osebe. Kjer imamo dovolj dokazov, da gre za nadaljevanje dejavnosti oziroma prenos dejavnosti na povezane osebe, uporabijo postopke davčne izvršbe zoper
Če delavec posumi v neplačevanje prispevkov, naj to preveri preko razkritja podatkov pri Finančni upravi RS (21. člen ZDavP-2). Če z razkritjem ugotovi, da prispevki dejansko niso plačani, lahko vloži kazensko ovadbo zoper delodajalca. S tem bo možnost, da se neplačani prispevki učinkovito poplačajo, večja.
poroke po določbah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) glede poroštva. Velikokrat pa ni dovolj dokazil, s katerimi bi lahko takšnim novim pravnim osebam zarubili davčne dolgove zavezanca, ki je prenehal opravljati dejavnost in sam nima več rublji-vih sredstev.«
»Kjer je le mogoče, poizkušamo zarubiti denarna sredstva, odprte terjatve, prodati zaru-bljene premičnine oziroma kako drugače izterjati davčni dolg, a žal kljub našemu trudu to ni vedno uspešno.«
Ciljne skupine
Ciljne skupine: otroci in mladi, ki tvegajo socialno izključenost, starejši, zlasti tisti iz socialno ogroženih okolij, otroci in mladi s posebnimi potrebami, invalidi, migrantski in begunski posamezniki in družine, zlasti pa otroci ter mladi iz teh družin.
>Gre za nadaljevanje medgeneracijskega centra, ki ga je v treh letih v več kot 300 delavnicah obiskalo 6.300 Velenjčanov.
> Neplačevanje prispevkov je kaznivo dejanje.
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 8
8	ZDRAVSTVO, SOCIALA	^AS	19. januarja 2017
Zdravstveni postaji Šoštanj in Šmartno ob Paki pesti pomanjkanje zdravnikov
V Šmartnem ob Paki bodo zadrego skušali rešiti s podelitvijo koncesije - Upe polagajo tudi v specializante
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, Šmartno ob Paki - Vodstvi občin, tako v Šoštanju kot v Šmartnem ob Paki, znova opozarjata na kadrovske težave, ki pestijo tamkajšnji zdravstveni postaji. Zaradi njih so v Šmartnem ob Paki na sejo sveta povabili direktorja Zdravstvenega doma Velenje mag. Janka Šteharnika, v Šoštanju, kjer bi tudi želeli vedeti, kako z zadrego naprej, ga še bodo.
Pomanjkanje zdravnikov v manjših zdravstvenih postajah pesti številne kraje po Sloveniji. Ti dve občini imata morda to prednost, da sta sestavni del večjega sistema, Zdravstvenega doma Velenje. »Pomagati bomo skušali s prerazporeditvami zdravnikov, v Šmartnem ob Paki pa tudi s podelitvijo koncesije. O tem smo se v Šmartnem ob Paki tudi
že pogovarjali, občina pa bo v kratkem razpisala koncesijo. Upamo na dober odziv,« pravi Šteharnik.
Na daljši rok se obema nakazujejo trajnejše rešitve. »Zdravstveni dom Velenje ima kar nekaj specializantov s področja splošne medicine in nekaj jih je leto ali dve pred zaključkom. Upamo, da bodo kariero tukaj tudi nadaljevali. Tako bi v dveh ali treh letih dopolnili področje splošne medicine in zadrege, ki so danes prisotne, rešili.«
Ob tem je spomnil na dejstvo, da so v takih primerih občine nemočne, čeprav se ministrstvo izgovarja, da so na lokalni ravni tiste, ki so za to odgovorne. »Občine so tiste, ki poskrbijo za pogoje,
združenje zdravstvenih domov, zdravniška zbornica in ministrstvo pa so tisti, ki poskrbijo za strokovni del. Na tem področju je bilo v preteklosti očitno storjenih nekaj napak, ki jih bo treba rešiti, vendar je za to potreben čas. Prosimo pa za nekaj potrpljenja.«
Prebivalci Šoštanja in Šmartnega ob Paki si svojega zdravnika lahko izberejo tudi v Velenju. Razumljivo pa je, da si želijo izbranega zdravnika imeti čim bliže kraju, v katerem živijo. »Zato upamo in si želimo, da se bodo naši speci-alizanti, ki jih ljudje že poznajo in jih tudi zelo pozitivno ocenjujejo, odločili za nadaljevanje kariere v Šoštanju ali Šmartnem ob Paki.«
Govorice o ukinitvi dezinformacija
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki - Poročali smo, da je zdravstveno postajo v Šmartnem ob Paki konec lanskega decembra zapustila edina zdravnica splošne medicine, ki je opravljala dejavnost v njej vsak delovni dan poln delovni čas. Zapisali smo tudi,
da v javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje, pod okrilje katerega sodi zdravstvena postaja, za nastale težave iščejo primerne rešitve.
Na vprašanje, kakšne, je odgovorila Tanja Kontič, pomočnica direktorja javnega zavoda: »Že celo desetletje se srečujemo s pomanjkanjem zdravnikov, tako v Zdravstvenem domu kot v obeh zdravstvenih postajah. V letih od 2013 do 2016 smo petkrat objavili potrebe po specialistih družinske medicine, v letu 2016 celo dvakrat. Nihče se ni prijavil. Razlogov za to ne poznamo. Dejstvo je, da kvoto specialistov splošne oziroma družinske medicine, ki naj bi pokrivali področje splošnega zdravstva, določa zdravstvena zavarovalnica, država in sistem specializacij pa ne zagotavljata zadostnega števila zdravnikov na trgu, da bi jih lahko zaposlili.«
Po besedah Kontičeve je zdravnica Marta Strašek - Brunšek z velikim entu-ziazmom prevzela delo v šmarški zdravstveni postaji, »vendar je splet okoliščin privedel do tega, da bo delo predala, sama pa bo znova delala v Zdravstvenem domu v Velenju.«
Sogovornica je znova zagotovila, da se vodstvo Zdravstvenega doma Velenje trudi in se bo tudi v prihodnje, da bo delo na zdravstveni postaji Šmartno
ob Paki potekalo nemoteno. To bodo za zdaj poskušali zagotavljati le z zdravniki, ki bodo delali v podaljšanem delovnem času, saj je v tem trenutku taka rešitev edina možna. Si pa zelo prizadevajo, da bi zadevo čim prej rešili z zaposlitvijo stalnega zdravnika. Po njenih besedah vodstvo lokalne skupnosti razmišlja o razpisu koncesije, kar je na zadnji seji šmarškega občinskega sveta svetnikom in vodstvu občine namignil tudi direktor javnega zavoda. Šmarški župan Janko Kopušar nam je potrdil, da so zaprosili pristojne, naj preverijo, ali je razpis koncesije možen in pod kakšnimi pogoji.
Tanjo Kontič je močno presenetila še informacija, ki jo je bilo ob izražanju nezadovoljstva občanov v zvezi s težavami na zdravstveni postaji slišati, in sicer, da naj bi na zavodu dolgoročno razmišljali o ukinitvi te zdravstvene postaje. »Ne vem, od kod ljudem takšna informacija. Je pa čista dezinformacija. Če bi res razmišljali o njeni ukinitvi, se z lokalno skupnostjo zagotovo ne bi dogovarjali o vlaganjih, o njeni posodobitvi in ureditvi pediatrične ambulante,« je še dejala Tanja Kontič.
Porodi bodo prijaznejši
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec končno porodnice v novih prostorih - Še več sodobnih tehnik lajšanja bolečin
na poporodnem oddelku, v katerih lahko mamice in novorojenčki kakšen dan preživijo z očeti. V starem dotrajanem objektu je bilo 45 postelj, v novem prizidku jih je malo manj, »... ker se je tudi delo v ginekologiji v teh letih spremenilo. Hospitalizacije so precej krajše, veliko stvari se opravi v ambulantah, zato potreb po večjem številu postelj ni.«
Več sodobnih tehnik lajšanja bolečin
V novih porodnih sobah (v nov prizidek jih bodo preselili čez slaba dva meseca in bodo fizično ločene ena od druge, kar v stari zgradbi niso bile) bodo bodočim mamicam omogočili več sodobnih tehnik lajšanja bolečin.
Tatjana Podgoršek
V minulih dneh se je oddelek za ginekologijo in porodništvo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec selil iz dotrajane in stare zgradbe v prostore novega prizidka. V sobah v prvem nadstropju so namestili prve pacientke, predvidoma konec prihodnjega meseca bodo v drugem nadstropju bolnišničnega prizidka, kjer bo operativni blok s prebu-jevalnico, odprli še porodni blok. Tega so načrtovali prej, a jim je to preprečila poplava v kleti, zato niso uredili še prostorov sterilizacije.
Nekaj manj postelj
»Veliko let smo čakali na novogradnjo, končno imamo nove prostore. To je ogromna sprememba. Prostori so svetli, veliki in sodobno opremljeni, kar pomeni bistveno boljše pogoje za zaposlene, največ pa so pridobile pacientke. Šele po selitvi se zavedamo, v kakšnih pogojih smo delovali prej,« je povedala Katja Juvan, predstojnica oddelka za ginekologijo in porodništvo omenjene bolnišnice. Pojasnila je, da ima vsaka soba svoje sanitarije in tuš, na oddelku je še skupna kopalnica. Prej si je 25 žensk delilo dve stranišči in eno skupno kopalnico. Sobo so si prej delile tudi po štiri pacientke, zdaj največ tri. Največ je dvoposteljnih sob. Premorejo tudi tri nadstandardne sobe, od tega dve na ginekologiji in eno
Lani se je v bolnišnici rodilo 871 otrok (od tega 445 deklic), leto prej 889. Poleg Korošic so bile med porodnicami tudi ženske iz regije Saša. Ena petina ali slabih 20 odstotkov porodnic se je odločilo za epiduralno analgezijo. Zabeležili pa so rast števila porodov, pri katerih so bili prisotni očetje ali drug spremljevalec. Pri približno 60 odstotkih porodov so prihod novega družinskega člana na svet spremljali partnerji porodnic, njihove prijateljice, sestre, mame.
Poleg epiduralne analgezije, ki je brezplačna in je porodnicam na voljo že več let vse dni v tednu, se bodo lahko te odločile za porod v vodi. Če se zanj ne bodo odločile, se bodo v porodni kadi lahko sproščale do poroda. »Uvajamo pa še ultivo. To je vrsta obporo-dne analgezije, pri kateri si porodnica sama vbrizga bolečinsko sredstvo ob vsakem popadku.« Na vprašanje, ali so se za sodobne tehnike lajšanja bolečin odločili na željo porodnic ali na osnovi trendov, je Juvanova odgovorila: »Vedno se prilagajamo željam porodnic, ki želijo imeti velik nabor možnosti.«
Novi prostori jim omogočajo še uvajanje drugih novosti. Kot prvi v Sloveniji so postelje na poporodnem oddelku in intenzivi opremili s tako imenovanimi gnezdi za dojenčke. »To je polkro-žna posteljica, pritrjena na stranico bolnišnične postelje. Mamicam omogoča, da imajo po carskem rezu ali po težjem porodu otroka ob sebi in ji za to ni treba vstajati iz postelje.« Juva-nova je med pomembne pridobitve uvrstila še center za nedonošenčke, ki je na začetku poporodnega oddelka (prej je bil v drugi stavbi) ter uvedbo perinatalnega dnevnega centra, v katerem obravnavajo nosečnice s težavami in nosečnice ob terminu poroda.
Nič več zaznamb na nepremičninah
Denarne socialne pomoči in varstveni dodatek od 1. februarja po novem - Omejitev v zvezi z dedovanjem ostaja
Tatjana Podgoršek
Od 1. februarja se spreminjajo pravila o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku.
Po pojasnilu Darinke Špacapan z velenjskega Centra za socialno delo velikih novosti sprememba Zakona o socialnovar-stvenih prejemkih ne prinaša. Poglavitna je ta, da bosta za vse prejemnike denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ki živijo v nepremičninah, vrednih manj kot 120 tisoč evrov, to postala socialna
>
Denarna pomoč znaša od lanskega avgusta 292,56 evra, kar je toliko, kot znaša minimalni dohodek.
transferja, zaradi katerih v času njihovega življenja centri ne bodo naredili zaznambe prepovedi obremenitve ali odtujitve premoženja. Prav tako bodo ukinjene vse zaznambe na nepremičninah dosedanjih prejemnikov omenjenih vrst pomoči.
Glavni vzrok za to, da se po letu 2012 spreminja ureditev glede omenjenih pomoči, je navezanost ljudi na nepremičnine in njihove navade. Kljub zelo skromnim dohodkom so se raje odpovedali varstvenemu dodatku, kot da bi imeli plombo na stanovanju ali hiši.
Nova zakonodaja bo veljala za nove prejemnike denarnih socialnih pomoči in varstvenega dodatka. Dolgovi za nazaj ostajajo, prav tako omejitve po Zakonu o dedovanju. Če bodo upravičenci po smrti zapustili določeno premoženje, bodo njihovi dediči,
če bodo želeli dedovati to premoženje, morali vrniti 2/3 zneska prejetih pomoči oziroma bo zapuščina omejena za ta znesek. Kot poudarja sogovornica, še vedno velja, da so polnoletni otroci dolžni po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti za preživetje nimajo dovolj lastnih sredstev.
Na vprašanje, za koliko upravičencev denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka na območju Šaleške doline bo novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih ugodna, je Darinka Špacapan odgovorila: »To bomo vedeli konec leta, ko bomo videli, koliko jih bo uveljavljalo omenjeni pravici. Če pa primerjamo števi-
Do varstvenega dodatka so upravičeni trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ter ženske, starejše od 63 let, in moški, starejši od 65 let, ki imajo manj kot 467 evrov dohodkov.
Višina varstvenega dodatka znaša za posameznika nekaj manj kot 477 evrov, če sta upravičenca oba zakonca, pa dobrih 734 evrov. Če je do pomoči upravičen le en zakonec, je ta slabih 559 evrov.
lo prejemnikov varstvenega dodatka pred uvedbo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v letu 2012 in decembra lani, lahko rečemo, da je pred petimi leti (po sicer neuradnih podatkih ZPIZ-a) tega prejemalo blizu 828 upravičencev, konec lanskega leta pa 291.«


Naš čas, 19. 1. 2017, barve: CM K, stran 13
19. januarja 2017
»«WAS
KULTURA
9
Od zime proti pomladi ponovno z jazzom
Max klub jazz festival bo tudi letos vodil domačin in mednarodno uveljavljeni saksofonist Jure Pukl
Tina Felicijan
Jazz koncerti imajo v Velenju že dolgo tradicijo, ki sega v prelom tisočletja. Za tem, ko je festival, ki ga je vodil preminuli hrvaški vibrafonist Boško Petrovič, zamrl, je jazz potihnil do leta Evropske prestolnice kulture, ko so mu ponovno prisluhnili v Max klubu v sodelovanju s partnerji in svetovno priznanim saksofonistom Juretom Puklom iz Velenja. Po desetletni odsotnosti igranja jazza pri nas se ta zahtevnejša glasbena zvrst z Max klub jazz festivalom, ki letos poteka šesto leto zapored, in spremljajočo Kreativno jazz kliniko ponovno uveljavlja.
Max klub je del slovenske jazzovske scene
Kot vsako leto je rdeča nit festivala predstavitev aktivnih slovenskih džezistov, ki izdajajo plošče in nastopajo, je pojasnil programski vodja Jure Pukl in dodal, da festival ni usmerjen v posebnosti, novosti, ne zanima ga spektakel ali ekskluziva, saj je slovenska scena premajhna. »Ponujamo jazzovsko glasbo, ki je kot glasba prisotna v urbanih mestih in ni muha enodnevnica, ampak močan del glasbene scene. Vodilni v zasedbi mora biti Slovenec, saj mladi slovenski jazzovski glasbeniki nimajo kje nastopati. V Sloveniji namreč ni veliko klubov, na ljubljanskem jazz festivalu pa tudi ne moreš nastopiti vsako leto. Max klub jazz festival pa glasbenikom to omogoča in s tem daje pomen
Tudi 6. Max klub jazz festival bo začel Big band orkester RTV Slovenije. Lani so takole predstavili projekt kitarista Janija Modra, nocoj ob 20.30pa bo v središču izvrstni slovenski bobnar Gašper Bertoncelj z gostom na kontrabasu, dolgoletnim sodelavcem Wojciechom Pulcynom iz Poljske.
slovenski klubski sceni, ki je tako primanjkuje,« pravi.
Ker se jazzovska glasba v zadnjih tridesetih letih spogleduje z vsemi glasbenimi žanri, bo tudi na festivalnih koncertih mogoče slišati njihove številne vplive. Ker torej Max klub daje prostor mladim slovenskim džezistom, ki se kot aktivni ustvarjalci na slovenski sceni, katere del sta
Letošnji Max klub jazz festival bo postregel s sedmimi koncerti, ki se bodo zvrstili od 19. januarja do 20. aprila. Program je objavljen na spletni strani ve-lenje-jazz.si, kjer so tudi informacije o Kreativni jazz kliniki. Letos bo potekala med 21. in 26. februarjem.
klub in festival, vračajo v Velenje, bo nekaj starih znancev festivala, ki so v pretekih letih nastopali v različnih zasedbah. »Novi obrazi za velenjsko občinstvo so tolkalec Žan Tetičkovič, ki živi v New Yorku in še ni nastopil pri nas, pa vokalistka iz Maribora Ana Bezjak. Trobentač Timotej Kotnik iz Slovenj Gradca, ki živi v Španiji, bo predstavil violino kot jazzovski instrument, ki ga bo igral Yarub Smarait, Igor Lumpert bo znova pripeljal mednarodno zasedbo,« je Pukl, ki je skupaj z domačinom, kontrabasistom Robertom Jukičem »produkt stare Boškove klinike,« najavil letošnji Max klub jazz festival. Upa, da se bodo v prihodnjih letih na njem predstavili tudi študenti sedanje klinike, ki se še kalijo.
Mladi so za strpnost
Slovenska delegacija se je z mladinske izmenjave na temo strpnosti vrnila z mešanimi občutki
Tina Felicijan
Konec leta se je sedem mladih iz Velenja in Kopra skupaj z vrstniki iz Francije in Nemčije udeležilo mladinske izmenjave v nemškem Oldenburgu. Ta je potekala na temo človekovih pravic. Skozi aktivnosti so izluščili, da je ena temeljnih vrednot, ki jih moramo ljudje krepiti, da bi spoštovali pravice drugih in opravljali svoje dolžnosti, strpnost. Tako so izmenjavo naslovili Mladi za strpnost in v desetih dneh na temo tolerance ustvarili gledališko predstavo, ča-
od tega, da so šli iz svojega udobnega mehurčka vsakdanjika in za nekaj dni živeli z ljudmi drugih narodnosti, drugačnih družbenih navad, različnih kulturnih ozadij, je povedal Luka Štefulj. »Že to je veliko pripomoglo h krepitvi naše tolerantnosti in sproščenosti.« Rebeka Plaznik je spoznala, da so imeli udeleženci o strpnosti in človekovih pravicah nasploh različna mnenja, a vsa so bila legitimna. Vsak je imel po svoji vesti izoblikovan svoj 'prav in narobe' sistem. »Tako odkrivaš pomanjkljivosti svo-
Produkte mladinske izmenjave - Luka Štefulj, Rebeka Plaznik in
na temo človekovih pravic so trije udeleženci Maruša Skornišek - predstavili v klubu eMCe
plac.
sopis, v katerem so med drugim objavili rezultate spletne javno-mnenjske poizvedbe, ulični performance, o svojem delu pa poročali tudi medijem in drugi javnosti. Česa so se naučili o lastni strpnosti in strpnosti drugih?
Produktom izmenjave navkljub so udeleženci veliko odnesli že
jih stališč in spoznaš, da mnenje ali stališče nikoli ni izpopolnjeno in ga lahko vedno nadgradiš.« A so pri teh razpravah nastajali tudi tihi konflikti. Nekateri udeleženci delavnic so se namreč strinjali z večino, pri razpravah v prostem času zunaj njihovih aktivnosti pa se je pokazalo, da
niso tako strpni, kot so prej kazali. »Ugotovili smo, da nekateri prilagajajo svoje mnenje položaju oziroma družbi in potegnejo z mnenjem večine, ker morda poznajo vrednote, ki poudarjajo človekove pravice, in vedo, da so temeljne za demokratično družbo, v resnici pa ne verjamejo denimo v enakopravnost. So lažno strpni oziroma prikrito nestrpni,« je še povedala Rebeka, Maruša Skornišek pa je dodala, da so nekateri kaj kmalu prekoračili mejo med predstavljanjem svojih narodnih ali verskih navad in pretiranim poudarjanjem, tudi vsiljevanjem svoje kulture.
Kljub temu neprijetnemu spoznanju pa so jih razveselili rezultati manjše spletne ankete, s katero so poizvedovali, kako strpni so anketiranci do istospolno usmerjenih ter ljudi različnih ras in ver. Skoraj vsi so se opredelili za strpne do homoseksualcev, čeprav bi 23 odstotkov vprašanih težko sprejelo, da je njihov otrok istospolno usmerjen. Izkazalo se je, da lažje sprejemajo ljudi druge rase kot druge veroizpovedi. 23 odstotkov jih meni, da je islam bolj nasilen od krščanstva in 16 odstotkov jih ne bi izbralo partnerja druge veroizpovedi. Sklenili so, da so anketiranci sicer precej strpni, a le dokler so ljudje, ki se od njih razlikujejo, primerno oddaljeni.
■
■
V iskanju piva
62 dni je potopisna knjiga Nuše Fužir o tem, kako je šla v Mehiko na pivo, ki je ni prevzelo, doživela pa svobodo, ki jo je zaznamovala
Tina Felicijan
i
Mozirčanko Nušo Fužir je ljubezen pred devetimi leti pripeljala v Velenje in jo tu udomačila. Diplomantka vizualnih komunikacij uživa v grafičnem oblikovanju in delu na literarnem področju, za kar je dobila priložnost pri Ustanovi Velenjska knjižna fundacija. Je knjigofil, ljubiteljska fotografinja, težko miruje in vedno razmišlja, kaj bi še lahko počela. Navdihujejo Camusov citat »Ustvaijati pomeni dvakrat živeti.« Zato je tudi ustvarila svojo prvo potopisno knjigo, ki jo je po 62 dneh bohemskega potovanja po Mehiki oblikovala bolj za svoje veselje, s tem pa razveselila marsikaterega znanca, avanturista ali ljubitelja piva. Piše tudi norčavi blog Lačna Nuša in zbirka teh zapisov bo morda njena naslednja žepnica. Odvečno energijo - ja, še vedno ji je kaj ostane - pa sprošča na motorističnih izletih.
Misija opravljena
»Kot študentka sem delala za šankom,« je Nuša začela zgodbo o tem, kako se je na lepem odločila, da si oprta nahrbtnik in odpotuje. »To je pač solidno plačano delo.
Obstajata dve vrsti ljudi... Tisti, ki gredo v Portorož na kavo, in tisti, ki gredo v Mehiko na pir. Tako je Nuša Fužir, ki sodi med slednje, podnaslovila knjigo 62 dni. Foto: Ana Marija Kolar
Ne bom pa rekla, da sem pri tem ne vem kako uživala, pa še kava mi smrdi. Iz prejšnje službe v fotografskem studiu sem imela prijatelja, s katerim sva nek petkov večer pila pivo in dobila idejo, da bi nekam šla. Vseeno kam. In izbrala sva Mehiko.« Začela je delati dve izmeni, prodajala fotografije in čeprav je obljubljala unikate, jih je podvajala, kolikor jih je pač lahko prodala. »Ni lepo od mene, je pa zabavno in v mojem stilu,« je v smehu skomignila. Naposled sta z Re-nejem šla na misijo: prispeti v Mehiko, poiskati prvo gostilno in naročiti »dva piva«. Ko sta jo uspešno opravila, sta ugotovila, da pravzaprav nimata niti zemljevida, še manj pa idejo, kaj bosta sedaj počela. »Takrat se je nekdo obrnil za sosednjo mizo in rekel: A jaz slišim slovenščino? In tako sva spoznala Andreja iz Ajdovščine, ki je pravkar zaključil potovanje. Ker ga je mučila potovalna diareja, jaz pa sem imela tablete proti tej nadlogi, sem jih zamenjala za njegovo popotniško knjigo.«
Podobnih srečnih naključij na njuni poti se je nabralo za celo knjigo. In tako je Nuša lahko izpolnila svoj osnovnošolski cilj, da bo v življenju napisala vsaj eno knjigo. V obliki pisanega in duhovitega kolaža fotografij, ilustracij in humornih zapisov iz popotni-škega dnevnika opisuje njune pripetljaje in dogodivščine, svoje občutke ter življenje v popolni svobodi, kakršno je imela tistih 62 dni. »Mislim, da bi to moral vsak enkrat doživeti - to resnično popolno svobodo, ko ti v ponedeljek ni treba v službo, ko slediš sebi in živiš zase,« je še povedala Nuša Fužir, ki ima kljub temu raje domače kot mehiško pivo.
Januarski dobrodelni koncert dijakov Gimnazije Velenje
Od nekdaj so lepa - če ne kar najlepša - dijaška leta. Ob tem dejstvu pa se dijaki velenjske gimnazije zavedajo, da so nekateri njihovi sošolci in sošolke iz socialno šibkejših družin. Pomagati po svojih močeh je še vrednota! V želji, da bi bili skupaj deležni gimnazijskih strokovnih ekskurzij, naravoslovnih, športnih in kulturnih dnevov, tekmovanj, nepozabne maturantske ekskurzije pa šole v naravi in drugih (ob)šolskih dejavnosti, organizirajo s člani šolskega sklada Gimnazije Velenje v sredo, 25. januarja, ob 19. uri v kulturnem domu četrti dobrodelni koncert Darujmo ... Osrečimo. V kulturnem programu bodo v prvem delu nastopili dijaki umetniške gimnazije glasbene smeri kot člani trobilnega ansambla, trobilne-
ga kvarteta pod vodstvom profesorja Mirana Šumečnika in člani tolkalne skupine Rhythm Factory. V drugem delu pa bomo slišali pevce Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Velenje, glasbeno skupino The beat of Domination in soliste iz vrst gimnazijcev velenjske gimnazije.
Z dobrodelnim koncertom zbrana sredstva od prodanih vstopnic (cena je 5 evrov) bodo razdeljena dijakom velenjske gimnazije v tem šolskem letu.
Spoštovani obiskovalci, s svojo prisotnostjo na 4. dobrodelnem koncertu Darujmo ... osrečimo velenjskih gimnazijcev boste izkazali svojo solidarnost in pomoč tistim, ki so pomoči potrebni.
a Člani šolskega sklada Gimnazije Velenje
■
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

19. januarja 2017
V podhodu nastaja fotografsko-filmska galerija
Vezni člen med Starim Velenjem in modernim centrom bo prostor za fotografske razstave, filmske projekcije, potopisna predavanja in druge panoge, vezane na lečo objektiva
Tina Felicijan
Ko je na glavni prometni vpadnici s celjske smeri nastalo krožno križišče, Velenje ni dobilo le krogotoka, ki je zmedel marsikaterega voznika, ampak pod njim tudi podhod k vili Bian-ci. Tam pa prostor, ki je bil
nekaj let zapečaten, dokler niso intervenirali mladi s Festivala mladih kultur Kunigunda in ga začasno spremenili v prvi coffee shop v Sloveniji - prostorsko instalacijo Kunigudra. Tako je prostor postal priložnostno razstavišče in pritegnil tudi velenjskega ustvarjalca v likovni, fotografski, glasbeni in najbrž še kakšni umetnosti Črta Valenčaka, ki je leta 2015 tam izvedel nekakšno eno-
Črt Valenčak je vse fizične moči usmeril v svoj projekt fotografsko-filmske galerije, a v glavi se nenehno porajajo in zorijo tudi druge ideje.
dnevno fotografsko akcijo - razstavo. Takrat je začutil, da je prostor ravno na nekakšnem povezovalnem območju med starim in novim mestnim jedrom. Nekoliko kasneje je Mestni občini Velenje predstavil svojo zamisel, da bi prostor uredil v fotografsko in filmsko galerijo, ter se projekta lotil jeseni lani. Predstavil ga bo 3. februarja, ko bo galerija odprla svoja vrata.
>
Za fotografske razstave in filmske projekcije
Velenjski fotografi že dolgo opozarjajo, da pogrešajo prostor, kakršen je bil pred leti Galerija Mesnica na Cankarjevi ulici, kjer bi lahko razstavljali svoja dela. Kino je sicer zaživel in poleg komercialnih vrti tudi art filme. A Valenčakova ideja je bila, da bi umetnostnim in drugim panogam modernega časa, ki jih
druži leča objektiva, dal svoj prostor. Z njim pa, glede na njegovo lokacijo, povezal Staro Velenje, ki se razvija v umetniško-muzej-sko-rokodelsko četrt, in novi del mesta, v katerem je večina kulturnih hramov. »Namen prostora je, da mednarodno stopimo v stik z ostalim svetom in organiziramo razstave vrhunske kakovosti,« je povedal in pojasnil, da je v želji, da bi ustvaril tak prostor in se nekako arhitekturno dokazal, projekt predstavil Mestni občini Velenje, ki ga je podprla.
Pripravil je pano za izobešanje fotografij, steno za projekcije, namestil razsvetljavo, prostor pa bo imel tudi čajni kotiček za pogostitev obiskovalcev.
Eden od izzivov pri urejanju prostora in opreme je bila restavracija retrogardistič-nih reflektorjev, starejših od 45 let, ki jih je Va-lenčak rešil z odpada. Čakajo ga le še zaključna dela in izobešanje svojih fotografij. Da bi preizkusil, kako prostor deluje, se je namreč odločil, da bo najprej razstavil svoja dela. Kakšen bo nato program galerije, še ne ve, želi pa si čim več razstav, projekcij, razmišlja pa tudi o kakovostnih potopisnih predavanjih z močno foto ali tudi video podlago.
ALTERNATOR
Otvoritev na novo urejenega razstavišča v podhodu pri vili Bianci bo 3. februarja.
V kopalnici med zabavo
Gledališče Mozirsko bo s svojo tretjo predstavo Kopalniški rock & roll gostovalo tudi v Velenju
Tina Felicijan
V Mozirju se lahko kljub nekaj prekinitvam pohvalijo z več kot stoletno tradicijo uprizarjanja gledaliških iger. Zadnje desetletno zatišje je pred tremi leti prekinila dvajsetčlanska ljubiteljska gledališka sekcija pod okriljem Kulturnega društva Mozirje -Gledališče Mozirsko. V tem času so na oder postavili komedijo Vaja zbora, kriminalko Mišolov-ka, za katero so dobili kar nekaj priznanj in jih je JSKD uvrstil v višji regijski izbor, aktualna predstava pa je komedija Kopalniški
rock & roll. Režira jih Aleš Po-drižnik, ki dramska besedila izbira po razpoložljivosti igralcev - teh je od 10 do 15, upošteva pa tudi žanrsko raznolikost, da ni
dolg čas niti gledališčnikom niti občinstvu. Tako je za naslednjo sezono izbral Tolstojevo dramo Moč teme.
Vzdušje v Gledališču Mozir-
skem je predvsem zelo delovno, pravi režiser. »Vsi v naši skupini so zelo zagnani in željni gledališkega ustvarjanja. V teh letih smo se dobro uglasili tako na odru kot zunaj gledališke dvorane, saj se ne srečujemo več le na vajah, ampak smo se tudi spoprijateljili,« je povedal in dodal, da tako zapolnijo svoj prosti čas in hkrati naredijo nekaj dobrega za širšo skupnost. Občinstvo njihove predstave dobro sprejme in vedno napolni dvorane. Kot gledališče v razvoju pa si želijo, da bi z vsako predstavo več gostovali tudi drugje. »Mislim, da bi morali predstavo ponoviti vsaj dvajsetkrat, da bi bil trud cele ekipe - tako igralcev kot scenskih tehnikov, šepetalcev, pro-motorjev - poplačan in bi lahko popestrili dogajanje tudi drugje, ne le v domačem kraju.«
Ker je Aleš Podrižnik za četrto sezono Gledališča Mozirskega izbral nekoliko težjo predstavo, so si tudi časa za študijo vzeli več. Premiero napoveduje za konec pomladi.
11. mednarodni festival BUMfest
Žalec - STOP - Slovenski tolkalni projekt in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec bosta v sodelovanju z Občino Žalec pripravila od 20. do 22. januarja že enajsti mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Po zagotovilih organizatorjev bodo na odru Doma II. slovenskega tabora Žalec nastopile skupine in posamezniki iz šestih držav, poleg Slovenije še iz Avstrije, Belgije, Danske, Hrvaške in Nemčije. Predstavili se bodo na dveh večernih koncertih.
»Dobesedno svetovno bo,« pravi vodja festivala Dejan Tamše. Na eni strani bo danska skupina HabenGoods obiskovalce ponesla
v svet »doma narejenih« instrumentov, na katere se da odigrati skorajda vse. Belgijski BAM bo z dodatki elektronike in saksofona pričaral prijetno ritmično-melodično vzdušje za vsako priložnost. Omeniti velja inova-tiven hrvaški dvojec Filip Merčep in Nicolas Sinkovic, ki imata posebej za BUMfest pripravljen program. Mladi virtuoz Niki Wal-tersdorfer jih bo navdušil s svojo izvirnostjo, Claus Hessler pa pokazal, kako lahko komplet bobnov zveni zelo enostavno, čeprav je tehnično izredno zapleteno.
Poleg koncertov bodo pripravili (v soboto, 21. januarja) več glasbenih delavnic. V
programu festivala je še tekmovanje v hitrostnem igranju, ki ga pripravljajo v sodelovanju s podjetjem Lastra iz Mengša.
V sklop aktivnosti 11. mednarodnega BUMfesta sodi tudi razstava z naslovom Zveneče skulpture. Odprli jo bodo drevi (v četrtek) ob 18. uri v Likovnem salonu v Žalcu. Gre za 19 kiparskih umetnih iz kamna in gline, ki so pravzaprav tolkala.
Na otvoritvenem koncertu bosta tolkalca Matevž Bajde in Franci Krevh izvedla skladbo Kamen in voda, ki jo je skladatelj Pavel Mihelčič napisal prav za razstavljene zveneče skulpture.	a tp
PRVA
Ona Čepaityte Gams
Pred vami je prva kolumna nove članice Alternatorja. Velenj-čanka sem šele 12 let, ne poznamo se tako dobro, zato - dovolite, da se vam predstavim.
Velenje sem prvič obiskala med prvomajskimi počitnicami leta 2002. Od tega kratkega obiska se mi je v spomin najbolj vtisnil velenjski grad in kiosk Mladost pri takratni avtobusni postaji. Zelo prijazno osebje je kljub pozabljeni denarnici ob poznove-černem obisku lačnima mladeničema prodalo burek z odlogom plačila. Takšne zaupnosti nisem bila vajena - prihajam namreč iz večjega mesta, kjer je tovrsten osebni pristop bolj redkost.
Vilnius (slovensko Vilna) - prestolnico Republike Litve - sem leta 2004 zamenjala za Velenje. VLN za VLN. Po pravilih litovskega knjižnega jezika se toponim Velenje v litovščini tran-skribira kot Velene. Dva široka ter en ozek e. Zanimivo, kajne. Kakorkoli že, poznala ga nisem, še o Sloveniji nisem vedela kaj dosti. Kasneje sem že poučila kakšnega sogovornika, da v Litvi dobro poznano in cenjeno podjetje Gorenje ni doma v Franciji (e naglašujejo na koncu besede), ampak prav v mojem novem domu Velenju. Bila sem pa zelo prijetno presenečena, ko sem prav tu srečala ljudi, ki so Litvo zelo dobro poznali in imeli z njo dolgoletne osebne prijateljske vezi. Tukaj sem našla tudi prave prijatelje. Čudovito družino mojega moža. Zaradi njih se tu zares počutim doma. Tukaj odraščajo tudi najine tri hčerke, ki v Velenju čakajo na poletja v Litvi, od tam pa se rade vračajo domov.
Moje ime. Tudi to je zgodba zase. Živeti v Sloveniji z imenom Ona, torej osebnim zaimkom, je prav zabavno. Resnica je pa zelo enostavna - ime Ona je litovska različica slovenske Ane. Moja slovenščina je prav tako litovskega izvora - naučila sem se je na lektoratu slovenskega jezika na Univerzi v Vilniusu. A kaj kmalu sem dobila tisti pravi velenjski naglas, ki ga v Ljubljani opredelijo za »koroški konec«, tu v Velenju pa pravijo, da vlečem na Primorsko ali kakšno obmejno območje s Hrvaško. Torej, brali boste litovsko slovenščino, samo lektorirano in nikoli prevedeno. Že od samega začetka sem v slovenščini pisala sama. Po prevodu namreč besedilo ni več čisto tvoje. Tudi poklicna pot me je zanesla v prevajalske vode, s prevajanjem v slovenščino in litovščino se ukvarjam že deset let.
Vendar po izobrazbi nisem jezikoslovka. V Litvi sem diplomirala in magistrirala iz kulturne zgodovine, z diplomo in magistrsko nalogo s področja socialne zgodovine glasbe. Delala sem tudi v muzeju na srednjeveškem gradu Trakai, glavni turistični znamenitosti v državi. Tam sem tudi srečala svojega bodočega moža Velenjčana, ki ga je zmeraj in še vedno najbolj zanima(l) svet vzhodno od Slovenije. Zgodovinsko okolje starejšega datuma je v moji krvi, odraščala sem v starem mestnem jedru čudovitega bisera baročne arhitekture in to v vsakdanu mojega velenjskega življenja res malce pogrešam. Nisem pa tista »prava« zgodovinarka, ki bi jo zanimalo predvsem »kaj se je zgodilo v preteklosti«. Svoje raziskovanje posvečam temu, kako le-ta živi danes, njenim družbenim pomenom, zanima me sam pojav kulturne/zgodovinske dediščine, sem mnenja, da je izredno pomembno izobraževanje mladih o teh temah. V Sloveniji sem naredila tudi formalni korak v družboslovno smer - magistri-rala sem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na programu Sociologije kulture z nalogo iz vprašanja avtentičnosti pri rekonstrukcijah zgodovinskih arhitekturnih objektov. Čeprav sem se izobraževala na področjih, ki so med najslabše zaposlji-vimi, še vedno menim, da sem ravnala prav. Mlad človek mora študirati to, kar ga veseli, ker tako avtentično raste kot osebnost. V življenju pa se vedno najde pot.
Tako tudi v mojih kolumnah lahko pričakujete sociološko-an-tropološko-zgodovinsko obarvana razmišljanja, medkulturne, izobraževalne teme, tudi estetska vprašanja so mi pomembna, umetnosti pa se lahko lotim le kot potrošnik, še najbolj doma se počutim v glasbi. Predvsem pa upam, da bom dodala branja vreden košček v mozaik iskrivih misli Alternatorja.
Se pišemo in beremo!
■
■
■
Izšla je nova knjiga Vlada Vrbiča
Naročila:
Knjižnica Velenje S 03 898 25 50
Nas cas, 12.1.2017, barve: CM K, stran 15
12. januarja 2017

107,8 MHz
AS	11
Radijski in časopisni MOZAIK
Kulturnica po duši in srcu
Kulturno sceno v oddajah Radia Velenje in občasno tudi v tedniku Naš čas bogati naša zunanja sodelavka Milojka Bačovnik Komprej iz Skornega pri Šoštanju. Izbira področja sodelovanja z našo medijsko hišo ne preseneča.
»Sem kulturnica po srcu in duši, čeprav me zanimajo še druga področja. Vedno in povsod so mi izziv ljudje. Vsak nosi v sebi bogastvo, o čemer sem se prepričala v pogovorih z njimi. Vsi, ki sem jih povabila pred mikrofon, so bili pripravljena deliti zgodbe z mano in s tem tudi z javnostjo. Rada raziskujem, poudarim tisto, po čemer se nekdo razlikuje od ostalih, ga dela drugačnega. Mislim, da me doslej še nihče ni zavrnil tudi zato, ker vedo, da ne bom iz njih izvabljala tistega, o čemer ne želijo govoriti.«
Z odgovorno urednico Radia Velenje Miro Zakošek sta se, pravi Milojka, že pogovarjali tudi o morebitni nadgradnji sodelovanja. Zelo jo namreč zanima radijska
tehnika, montaža prispevkov in podobno.
Sicer pa sogovornica še pravi, da je bila z letom 2016 zadovoljna. Med 500 udeleženci na enem od natečajev seje njena pesem uvrstila med 30, ki so si zaslužile objavo v mednarodnem zborniku, prav tako prozno besedilo. Eno pesem pa je
Milojka Bačovnik Komprej: »Zelo me zanima tudi delo v radijskem studiu.«
uglasbila rokerska skupina Baby Blue Gun. Tudi sicer so njena literarna dela objavljali
različni zborniki. »Še vedno pa čakam na izid svoje knjige inter-
V
L J
A *
vjujev, ki sem jih opravila v letih 1998-2016. Blizu 130 jih je.« Letošnje leto, zagotavlja, bo raziskovalno glede kariere, možnosti in ciljev. Ozira se za priložnostmi v javnem sektorju - na področju kulture, kakopak. Veseli se novih izzivov, ki jih prinaša vnuk, ter seveda nadaljnjega sodelovanja z našo medijsko hišo in poslušalci Radia Velenje ter bralci Našega časa.
• Tp
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	JELENA ROZGA - Moderna žena
2.	ANJA ISTENIČ - Ti si ta
3.	UP N' DOWNS - Ljubeči Jack
Pet let po izidu njenega zadnjega albuma je hrvaška pevka Jelena Rozga konec minulega leta svoje oboževalce razveselila s tretjim albumom z naslovom Moderna žena. Album je napovedala z balado Pismo glava, v
decembru pa predstavlja tudi naslovno skladbo Moderna žena, za katero je posnela zanimiv videospot.
LESTVICA domače glasbe
GLASBENE novice
2Cellos predelala temo iz Igre prestolov
Člana dueta 2Cellos bosta marca izdala nov album, na katerem bosta objavila priredbe znanih skladb iz filmskih uspešnic. Naslov albuma bo Score, na njem pa bo štirinajst priredb uspešnih filmskih skladb. Tokrat
sta priredbe posnela v sodelovanju z londonskim simfoničnim orkestrom, ki ga je vodil dirigent in aranžer Robert Smith. Še pred izidom albuma sta Luka in Stje-pan v Dubrovniku posnela tudi videospot za skladbo iz priljubljene serije Igra prestolov, ki bo prav tako našla mesto na albumu. Poleg te tematike bodo na albumu še skladbe kot so My Heart Will Go On iz Titanika, For the Love of a Princess iz filma Hrabro srce, May It Be iz trilogije Gospodar prstanov, Now We Are Free iz uspešnice Gladiator in Moon River iz klasike Zajtrk pri Tiffanyju.
Fleetwod Mac obljubljajo nov album
Legendarna zasedba Fleetwood Mac naj bi letos izdala nov studijski album. Člani skupine so potrdili, da imajo posnetih že sedem pesmi. Posneli so jih sicer že pred dvema letoma, a so jih zaradi odhoda na turnejo pospravili v predal. Jeseni nameravajo skladbe dokončati in dodati nove ter še letos izdati nov album. Nova plošča bo njihova osemnajsta po vrsti. Sicer so
Fleetwood Mac zadnje albume izdali v nepopolni zasedbi. Na prejšnjem albumu Say You Will, ki je izšel leta 2003, ni sodelovala pevka Christine McVie, na albumu Time (1995) ni bilo njene kolegice Stevie Nicks, na plošči Behind The Mask (1990) pa je manjkal Lindsay Buckingham. Zadnji album, ki so ga posneli v popolni postavi (Lindsay Buckingham, Stevie Nicks, Christine McVie, John McVie in Mick Fleetwood), je bil Tango In The Night leta 1987.
Nov album Eda Sheerana marca
Tretji album britanskega glasbenika Eda Sheerana z naslovom Divide bo izšel 3. marca. Nov studijski izdelek bo sledil
uspešnemu albumu X iz leta 2014 in prvencu +. Tudi album Divide označuje zgolj znak za deljenje /. Z novima singloma Shape of You in Castle on the Hill je Sheeran že zabeležil re-
kordni delež pretokov glasbe s spleta, saj so zabeležili več kot 13 milijonov pretokov v 24 urah. Pred tem je kantavtor velik uspeh dosegel tako s prvencem + (Plus) iz leta 2011 kot z drugim albumom X. Sheeran je tudi prvi glasbenik, ki je brez spremljevalnega ansambla trikrat zapored razprodal sloviti stadion Wembley. Za svoje delo je med drugim prejel tudi štiri nagrade britt in dva grammyja.
Arhiv Brucea Springsteena
Na Univerzi Monmouth v New Jerseyju bodo odprli arhiv, posvečen ameriškemu glasbeniku Bruceu Springsteenu. V arhivu, ki bo zaživel v bližini mesta Fre-
puščino izvajali tudi poglobljene študije drugih ikon ameriške glasbe, kot sta bila Frank Sinatra in Woody Guthrie. 67-letni Springsteen se zadnja leta veliko posveča svoji zapuščini. Lani je izdal avtobiografijo Born to Run, v kateri je spregovoril o vzponu v svetu glasbe, pa tudi o tem, da se spopada z depresijo.
Lavender z novo pevko
Zasedba Lavender se po skoraj dveletnem premoru vrača na slovensko glasbeno sceno z novo pevko Petro Meglič Hazi-mali in novim singlom z naslovom Iščem te. Petro glasba spremlja že od malih nog, saj izhaja iz glasbene družine. Pri petnajstih se je najprej pridružila očetovemu rock-blues bandu, v katerem je prevzela vlogo glavne in spremljevalne vokalistke, v naslednjih letih pa je kot voka-listka sodelovala še s skupinami Fireflies, Down 2 music in Joe Cocker tribute band. Petra se je zasedbi Lavender pridružila lani poleti in kmalu so se začele priprave na snemanje nove skladbe. Pesem Iščem te lahko opišemo kot ritmično pop-funky skladbo.
ehold, v katerem je glasbenik odraščal, bodo hranili zapise del, fotografije in druge z glasbenikom povezane dokumente. Arhiv bo predstavljal razširitev posebne zbirke, posvečene Spring-steenu, ki so jo na univerzi ustanovili leta 2011 z namenom zbiranja člankov o glasbeniku. V arhivu bodo poleg zbiranja in bdenja nad Springsteenovo za-
Tudi tokrat so pri snemanju sodelovali odlični glasbeniki. Hammond je odigral Erik Marenče, na basu je bil Jernej Kržič in na bobnih Borut Rampih. Solo na saksofonu je prispeval Miha Ha-wlina. Za produkcijo in aranžma skladbe je poskrbel Vlado Lešnjak, posnel pa je tudi električne kitare. Mastering je delo mojstra Gregorja Zemljiča.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Braneta Klavžarja - Drobna prevara
2.	Ansambel Jureta Zajca - Očetov dom
3.	Ansambel Štumperger - Na sončni strani alp
4.	Vera & Originali - Rad imam tvoj nasmeh
5.	Ansambel Nasvet - Nič ne vem
6.	Ansambel Nemir - Glej jo glej
7.	Ansambel Okej - Milijon razlogov
8.	Ansambel Petra Finka - Ozri se še enkrat
9.	Ansambel Poet - Novo leto
10.	Ansambel Urok - Do konca
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
SANK ROCK
V novo leto 2017 so Šank Rock vstopili z novo skladbo z naslovom Nekaj več, ki so jo premierno predstavili na prireditvi ob slovesu Tine Maze v Mariboru. Nova skladba napoveduje tudi istoimenski nov album, ki bo izšel konec meseca. Izidu bo sledila še turneja, ki se bo pričela maja s koncertom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
MAX
KLUB JAZZ FESTIVAL
Z nastopom Big banda RTV Slovenija s solistoma Wojciechom Pulcynom na kontrabasu in Gašperjem Bertoncljem na bobnih se danes v velenjskem klubu Max pričenja letošnji Max klub jazz festival. Sestavlja ga sedem koncertov, ki se bodo zvrstili od januarja do aprila, v času od 21. do 26. februarja pa bo potekala tudi Kreativna jazz klinika pod umetniškim vodstvom Jureta Pukla.
NEISHA
Bliža se datum izida Neishi-nega novega albuma Vrhovi. Ta bo izšel 14. februarja, ko se bo zgodil tudi poseben
promocijski dogodek - Kavč za zaljubljene, koncert v Ne-ishini dnevni sobi, ki si ga bo širša javnost lahko ogledala tudi preko spletnega prenosa na portalu MMC.
LOS
VENTILOS
Los Ventilos pišejo novo poglavje svojega 15-letnega delovanja. Tokrat z novim, že četrtim pevcem in četrtim albumom. Novi pevec je Urban Sever, skupini pa se je pridružil tudi nov basist Nace Jordan. Nov album z nenavadnim naslovom #aveš bodo promocijsko predstavili 20. januarja v ljubljanski dvorani Španski borci.
SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2017
Objavljen je javni razpis za sodelovanje na 22. festivalu Slovenska polka in valček. Nanj se lahko prijavijo vsi avtorji in izvajalci, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Upoštevane bodo vse popolne prijave z vsemi zahtevanimi prilogami, ki bodo naložene prek spletnega obrazca do vključno 19. februarja 2017 do polnoči. Letošnji že 22. festival bo 7. aprila v Podčetrtku.
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 12
12
k k Vodja Urada za družbene dejavnosti Dra-rr go Martinšek in direktor VTV Studia Rajko Djordjevič dobro vesta, da je včasih treba pogledati na stvari iz drugega zornega kota. Včasih pa nam stvari same zamaknejo perspektivo. Za kaj je šlo pri tem umetniškem delu, Čvek ni ugotovil, je pa moralo biti res posebno, da je občudovalca takole obračalo okrog sebe.
Šmarški podžupan Janko Avberšek (prvi z leve) in
Brane Napotnik na zadnjem snidenju nista govorila o strategiji Fan cluba Ane Drev iz Šmartnega ob Paki in Športno-rekreativnega društva Gavce - Veliki Vrh, katerega člana sta, niti o upokojenski politiki. Priložnost sta očitno izkoristila za nekaj bolj prijetnega. Menda je Napotnik Avberšku izvabil nasmeh na obraz z naslednjo ugotovitvijo: »No, danes pa lahko tudi pred njo (žena Irena v sredini) držiš kozarec vsaj v roki. Priložnost je pač taka, da se to sme.«
ii^AS
ZANIMIVOSTI

Trumpov viski dobro prodan
Ob odprtju Trumpovega mednarodnega igrišča za golf v Aberdeenshire leta 2012 so napolnili steklenico 26 let starega eno-sladnega viskija GlenBDronach. Steklenico, ki jo je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump tudi podpisal, so zdaj ponudili na dražbi redkih viskijev.
Za omenjeno steklenico je kanadski kupec odštel 6000 funtov oziroma 6868 evrov (ocenjena vrednost viskija je sicer za polovico nižja). Poznavalec viskijev pri draž-beni hiši je povedal, da je bilo za Trumpov viski veliko zanimanja ter da jih je končna cena presenetila. »GlenDronach je že sam po sebi izjemen viski, vendar je povezava s Trumpom tokratni steklenici dodala predsedniško spodbudo,« je dejal.
Medvedek
razveseljuje
Berlinčane
V berlinskem živalskem vrtu se je novembra skotil mladiček polarnega medveda. Direktor živalskega vrta Andreas Knieriem je zdaj poskrbel za navdušenje, ko je na družbenih omrežjih objavil nekaj fotografij simpatičnega mladiča in sporočil, da gre
za samčka. Knieriem je dejal še, da je polarni medvedek med veterinarskim pregledom običajno zelo radoveden in živahen. Trenutno je težak 4,6 kilograma, od smrčka do repa pa meri 67 centimetrov. Obiskovalci živalskega vrta si ga bodo lahko prvič v živo ogledali predvidoma marca ali aprila, ko bo lahko začel raziskovati ogrado polarnih medvedov.
Rekordno najnižje temperature
Nizke temperature, v katerih se je znašla tudi Slovenija, mnogih ne razveseljuje in zlahka se nam zdi, da smo sredi izrednih razmer. Nekateri pa se še spomnijo veliko nižjih temperatur, ki so bile še pred nedavnim nekaj povsem običajnega. Najbolj mrzlo je bilo v Sloveniji februarja 1956 in januarja 1968, ko so v Bab-nem Polju namerili -34,5 stopinje Celzija. Drugod po svetu pa znajo biti temperature še veliko ostrejše: neuradno je najhladnej-
ši kraj na svetu na norveškem delu Antarktike, Dome Fuji, kjer so s pomočjo satelitskih merilcev temperature pred tremi leti namerili -91 °C. A takšne meritve in izračuni uradno ne veljajo, zato je pravilno reči, da je bila najnižja temperatura, -89,2 °C, izmerjena 21. julija 1983 na sovjetski raziskovalni postaji Vostok.
Švica aktivistki za pravice živali zavrnila prošnjo za državljanstvo
Nancy Holten je danes 42-le-tnica, ki se je iz rodne Nizozemske v Švico preselila pri osmih letih. Tekoče govori nemško, njeni otroci pa so švicarski državljani. A dejstvom navkljub so ji pristoj-
valcev istega okrožja kot prosilec, Holtenova pa je precej nepriljubljena med vaščani Gipf-Ober-fricka, se zavrnitev državljanstva ne zdi več tako nenavadna.
Našli 18-letnico, ugrabljeno kmalu po rojstvu
V ameriški zvezni državi Južna Karolina so minuli teden našli danes 18-letno dekle, ki je bilo ugrabljeno kmalu po rojstvu v porodnišnici v Jacksonvillu na Floridi. Policija se je s primerom ukvarjala ves čas, a ves čas tavala v slepi ulici. Namig so dobili šele pred kratkim. Resničnost so preverili z DNA analizo. Izgubljena
ne oblasti pred kratkim že drugič zavrnile prošnjo za švicarski potni list. Razlog je v aktivizmu Holtenove, ki ostro nasprotuje kravjim zvoncem (češ da nošnja težkih kovinskih zvoncev okrog vratu švicarskim kravam povzroča hude fizične in psihične bolečine). Ne bori pa se le proti kravjim zvoncem; v zadnjih letih je organizirala kar nekaj kampanj, uperjenih proti priljubljenim švicarskim konjičkom, kot sta lov in dirka prašičkov, živcirajo pa jo tudi cerkveni zvonovi.
Ker v Švici o odobritvi državljanstva delno odločajo stano-valski sveti, sestavljeni iz prebi-
deklica je ta čas normalno živela; da ni pri pravih starših, se ji ni niti sanjalo. Ni še znano, ali se bo po razkritju resnice vrnila k pravi družini. 51-letnico, ki jo je pod pretvezo, da je medicinska sestra, pred 18 leti ukradla materi, so policisti aretirali in priprli.
19. januarja 2017
frkanje
» Levo & desno «
Ni se jim izšlo
Šoštanjčani vse bolj spoznavajo, kako naivno so verjeli, kaj vse bodo imeli od izgradnje bloka 6. Zdaj spoznavajo, da vse bolj izgubljajo; v spomin na lepe stare čase jim ostaja vsaj vonj po premogu.
Zelena podjetja
Končno bo tudi Slovenija dobila svojo pravo greenfield podjetje oziroma naložbo. Dobesedno - tovarno na pravih kakovostnih zelenih kmetijskih poljih. Takih cest je že veliko.
V posteljah
Veliko Slovencev in Slovenk je ta čas v posteljah. A zaradi tega ne bo nič več otrok. V postelje jih ni spravila ljubezen, ampak bolezen - gripa.
Spet na delo
Tako, pa se brezposelnost tudi pri nas kar močno zmanjšuje. Delo menda kar trka na vrata. Zaradi tega so nekateri resno zaskrbljeni. Konec bo izgovorov, treba bo poprijeti za delo. Ali ga vsaj sprejeti.
Manj udarnih
Tudi Velenjčani sami priznavajo, da je vse manj udarnih cest in ulic. Ne, ni tako zaradi spreminjanja njihovih imen. Le zadnji čas jih pridno obnavljajo.
Dobra država
Naša ljuba državica se je pokazala prijazna vsaj do nekaterih bolj kot ne »svojih« državljanov. Javnim uslužbencem je dvignila plače. Račun pa dejansko izstavila občinam.
Mraz
Pa smo pri nas le dočakali zimo z mrazom. Oboje bo malo odpočilo naravo. In izmučilo ljudi.
Spremembe
Kako se časi spreminjajo. Nekoč so nas strokovnjaki močno zaskrbljeni opozarjali zaradi visoke inflacije. Zdaj nas prav tako strokovnjaki prepričujejo, kako dobro nam gre, ker inflacija spet vsaj malo raste.
Med seboj
Kdo bo močnejši: dolina ali občina. Mislimo seveda na spor med KZ Šaleška dolina in občino Velenje glede Zlatega griča. Ve se pa, da bodo končne žrtve jablane.
Naš čas, 19. 1. 2017, barve: CM K, stran 13
19. januarja 2017
»«WAS
REPORTAŽA
13
Projekt gradnje ceste Velenje-Šentrupert se lahko začne
Projekt je vreden 300 milijonov evrov, pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja so izpolnjeni - V Šaleški in Zgornji Savinjski dolini ter na Koroškem odločitev vlade pozdravljajo - Nezadovoljni so v Šmartnem ob Paki, Polzeli in Braslovčah - Civilna iniciativa napoveduje tožbo
Mira Zakošek
Ljubljana, 12. januarja - Vlada je za mnoge končno, za druge žal manj razveseljivo sprejela sklep, da se 300 milijonov evrov vreden projekt gradnje hitre cestne povezave med Šentrupertom in Velenjem, katerega investitor bo Dars, uvrsti v načrt razvojnih programov 2017-2020. Ministrica Irena Majcen je spomnila, da se je postopek priprave študije variant za to cesto začel že leta 2004, aprila 2006 pa je takratna vlada sprejela program priprave državnega prostorskega načrta. DPN so po njenih besedah pripravili po postopkih, predvidenih z zakonom, prav tako potrjen DPN izpolnjuje pogoje strategije prostorskega razvoja Slovenije. Sprejetju uredbe je po pričakovanjih nasprotoval kmetijski minister mag. Dejan Židan.
Ministrica Majcnova je pojasnila, da so se na ministrstvu za okolje v postopkih optimizacije poteka trase skušali kmetijskim zemljiščem čim bolj izogniti. Deloma je to uspelo, ne pa povsod. Prav tako so se skušali v čim večji meri izogniti tudi stanovanjskim objektom, je pa po zdajšnjih načrtih za rušenje predvidenih nekaj čez 40 enot (različnih objektov).
Glede na znano nasprotovanje Civilne iniciative Braslovče pa je ministrica Majcnova dejala, da se sama zaveda težavnosti umeščanja DPN v Sloveniji. Saj je ni trase, na kateri se s to težavo ne bi srečevali. Povedala je še, da bo treba pred izdajo gradbenega dovoljenja za kmetije, ki bodo bolj prizadete, pripraviti programe prestrukturiranja.
Edina sprejemljiva trasa
V Velenju so odločitve veseli. Župan Bojan Kontič ocenjuje, da je ta odločitev edina sprejemljiva, predvsem pa je tudi najhitrejša pot do cilja (izgradnje te povezave). Upa, da bodo načrtovane aktivnosti potekale tako, da bo DARS, ki ima zagotovljena sredstva za pridobitev potrebne dokumentacije, gradbeno dovoljenje dobil prihodnje leto in da bo takrat gradnja, ki zamuja kar 13 let, tudi stekla.
Cesta pomeni hitrejši razvoj
Zadovoljni so tudi v Šoštanju, na hitro cesto bodo imeli dva priključka, oba blizu, enega v Gaberkah in drugega pri Hartlu v Pesju. Župan Darko Menih je prepričan, da pomeni to hitrejši razvoj gospodarstva, predvsem pa turizma.
Na Koroškem upajo na hitro reagiranje
Na Koroškem po besedah slovenjgra-škega župana Andrej Časa ocenjujejo, da je sprejeta uredba korak naprej k realizaciji celotnega projekta, in upajo, da bodo aktivnosti zdaj hitreje stekle. Opozarjajo pa, da je bil odsek ceste od Velenja do Slovenj Gradca umeščen že leta 2014, pa se doslej ni zgodilo nič. Upa, da bo tokrat drugače, čeprav je projekt obremenjen s številnimi, ki mu nasprotujejo, med drugim tudi Ministrstvo RS za kmetijstvo.
Ta trasa je za Zgornjesavinjčane edina sprejemljiva
V Zgornji Savinjski dolini so po besedah župana Občine Mozirje Ivana Suho-veršnika veseli, da bodo aktivnosti na tej trasi vendarle stekle. Zaveda pa se stisk, ki jih bo ta gradnja prinesla s sabo, zato upa, da bo investitor poskrbel za dostojne odškodnine.
Upa, da bodo nadaljnje aktivnosti stekle čim hitreje, da bodo začeli odkupovati zemljišča in izvajati druge potrebne aktivnosti. Med njimi so seveda tudi dogovori za pravične odškodnine. Pravi, da se je pogovarjal s številnimi prebivalci, ki jih bo ta gradnja prizadela, in razume, da tisti, ki jim bodo porušili hiše, ne morejo biti veseli, a v tem primeru mora biti skupni interes pred zasebnim, prepričan pa je, da bomo imeli v končni fazi vsi od tega korist.
Velika rana za občino Gospodarstvo si je Šmartno ob Paki	oddahnilo
V Občini Šmartno ob Paki z razpletom niso zadovoljni. Župan Janko Ko-
V Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici so veseli, da je vlada držala besedo
pušar pravi, da so to pričakovali, saj je	in z manjšim časovnim zamikom spreje-
ministrica to napovedala. Ne razumejo,	la uredbo o državnem prostorskem na-
zakaj niso dobili odgovorov na številna	črtu za cesto Velenje-Šentrupert. Po be-
odprta vprašanja, ki jo jih postavili oni	sedah direktorja mag. Francija Kotnika
in v sosednjih občinah Braslovče in Pol-	pričakujejo, da bo gradnja stekla že pri-
zela. Civilna iniciativa se bo zato tudi	hodnje leto. Tukajšnji gospodarstveniki
pritožila na ustavno sodišče. Kopušar dodaja, da bo predviden poseg pomenil za njihovo občino veliko rano, velike spremembe, na katere tudi ves čas opozarja, a se od julija, ko so podali pripombe, ni spremenilo prav nič. Zato so na predlog podali tudi negativno mnenje.
Javni interes mora biti pred zasebnim
Med tistimi, ki odločitev vlade pozdravlja, je tudi poslanec Jan Škoberne (SD), ki pravi, da je bila stranka o tem poenotena, mu je pa razumljivo, da minister Židan ščiti interese kmetijstva.
gospodarstvu je na tem območju 30.500 delovnih mest, ki posledično zagotavljajo še dodatna delovna mesta tako v regiji kot tudi širše.
Tako po obsegu prihodkov kot po številu zaposlenih so v tem gospodarskem prostoru s skoraj dvema tretjinama daleč na prvem mestu predelovalne dejavnosti. Omenjene družbe so tudi nosilec izvoza, ki sicer predstavlja 51 odstotkov prihodkov gospodarstva savinjsko-šaleške regije in 54 odstotkov prihodkov koroškega gospodarstva. Na tem območju imamo drugega največjega slovenskega izvoznika - Gorenje, in številne druge izrazito izvozno usmerjene družbe, kot so BSH Hišni aparati Nazarje, TAB, SIJ Metal Ravne, KLS Ljubno, Plastika Skaza itd., ki so hkrati tudi največji zaposlovalci.
Gorenje ima velike logistične težave
V Gorenju so odločitev vlade pozdravili, saj predsednik uprave Franjo Bobi-nac ocenjuje, da je to pomemben korak k uresničitvi tega projekta, ki še zdaleč ni zaključen, a začelo se je vendarle, kar
4 > fv m v <ri . K" * J
.- * $ iVr^j
, T	* ii'4'

,. ' > ■	¡D
t . U "."fi'FT+fž f
Ä a

različnih ravneh opozarjala na potrebo po tej cesti, ki pomeni razvoj in odprta vrata v svet. V njihovem podjetju so verjeli v ta projekt in se zato tudi odločili, da ostane sedež podjetja v Velenju. Na Selu so odkupili prostore nekdanjega Vegrada in tam tudi zastavili svoj razvoj. Prepričana je, da bo nova cestna povezava pomenila za njih znižanje stroškov transporta, s tem pa večjo konkurenčnost in nova delovna mesta. Prav tako se veseli pridobitev, ki jih bo imelo zaradi tega Velenja, ki bo še bolj zanimivo za investitorje in turizem.
Civilna iniciativa bo vložila tožbo
Civilna iniciativa Braslovče bo zaradi hitre ceste Velenje-Šentrupert na ustavno sodišče vložila tožbo. Trdijo namreč, da je bila po njihovih navedbah ta trasa izbrana na osnovi študije variant, ki je dokazano temeljila na prirejenih in celo napačnih podatkih. Po besedah predstavnika Civilne iniciative Braslov-če Urbana Jerihe se z izgradnjo omenjene ceste prometna učinkovitost med
\ £ : ■ S'-j®: ¿MitO/ft * '■ .
• ' £.1 v i '7

Na tej grafiki trase F2-2 se vidi, zakaj je boljša od trase F6, ki jo je zadnje leto intenzivno zagovarjala Braslovška civilna iniciativa. Ob relativno ravnem povezovalnem poteku trase iz Slovenj Gradca do avtoceste A1 so zanjo vsaj še štirje tehtni razlogi: iz točke pri Hartlu (Gorenje...) do Šentruperta je pot iz Koroške proti Ljubljani za 18 km krajša od povezave preko Arje vasi. Ta trasa ne prereže mesta Velenje na dvoje, ne generira prometnih zastojev koroškemu in šaleškemu gospodarstvu med gradnjo, ki so lahko zelo problematični, zagotavlja pa tudi izredno pomembno sekundarno povezavo Koroške in Šaleške doline z
avtocesto A1 v primeru naravnih nesreč.
so s številnimi argumenti vplivali na to odločitev in so veseli, da je ta vlada, za razliko od prejšnjih, to tudi razumela.
Tukajšnje gospodarstvo ima velike težave zaradi slabe cestne povezave in na to opozarjajo že od leta 2002. Samo v Gorenju dnevno pretovorijo 600 pošiljk, katerih distribucija se v veliki večini (90 odstotkov) zaradi potreb in zahtev kupcev izvaja s kamionskimi prevozi, kar pomeni 600 kamionov na dan samo iz omenjene družbe. Če bi prišteli še promet ostalih podjetij iz predelovalnih dejavnosti, da drugih dejavnosti niti ne omenjamo, bi bila številka, ki kaže izjemno intenzivnost logističnih procesov v teh regijah, še nekajkrat višja. V
pomeni, da se ne razpravlja več o različnih alternativah, ampak se bo začelo pripravljati na gradnjo. Zahvaljuje se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri tej odločitvi. V zadnjem času so se po njegovih besedah dobro organizirali tako gospodarstveniki in politiki in na vseh ravneh na tukajšnjo težavo opozarjali odgovorne na ministrstvih, pa tudi predsednika vlade Mira Cerarja. Ta jim je na srečanju decembra tudi zagotovil, da bodo sredi januarja na vladi to sprejeli, in Bobinac je vesel, da je držal besedo.
Cesta pomeni razvoj
Tanja Skaza, direktorica Skaze, ni skrivala navdušenja nad sprejeto odločitvijo vlade, sicer pa je tudi sama na
Velenjem in Celjem ne bi izboljšala, zaradi rušitev ob trasi bi morali preseliti 43 družin. Prav tako trdi, da je ta trasa za 188 milijonov evrov dražja od trase Velenje-Arja vas.
Kompromisi so nujni
Zelo velika večina prebivalcev Koroške, Zgornje Savinjske in Šaleške doline je zadovoljna z odločitvijo vlade in si želi razvoja, ki ga sodobne cestne povezave dokazano prinašajo. Seveda pa so ob gradnji tako velikih projektov, kot so ceste, v tako gosto naseljeni Sloveniji potrebni kompromisi. Kjerkoli bi cesto zarisali, bi se oglašale civilne iniciative.
■
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
"^AS
19. januarja 2017
Je bolje varčevati ali se zadolževati?
Nekateri svetniki v Občini Luče menijo, da se iz lanskega v letošnji proračun prenaša preveč denarja
Tatjana Podgoršek
Je lahko prenašanje večje vsote denarja iz enega v drug občinski proračun težava? Za nekatere svetnike v Občini Luče je. Pri sprejemanju letošnjega so namreč menili, da ostaja na računu preveč denarja. Zbodel jih je znesek, v okviru katerega lokalna skupnost načrtuje financiranje izgradnje športnega centra. Po njihovem mnenju omenjena naložba še ni dogovorjena tako, kot bi morala biti, v občini pa med drugim čakata na izvedbo projekta prenova čistilne naprave ter občinski prostorski načrt. Tudi pobuda o potrebni obnovi 40 let stare telovadnice, ki je sedaj premajhna za vse potrebe v okolju, je vredna razmisleka in ukrepanja.
»Aktivnosti glede športnega centra v Lučah, za katerega smo se odločili na začetku tega mandata, potekajo,« zagotavlja lučki župan Ciril Rosc. Pojasnil je, da so v letošnjem občinskem proračunu rezervirali za izgradnjo športnega centra 800 tisoč evrov, ki so jih namensko privarčevali v tem mandatu, v skladu s sklepom občinskega sveta. Zavedajo se, da je lahko izvedba in finančno pokritje tako velike naložbe za majhno občino, kot je njihova, le rezultat večletnega načrtnega varčevanja. Še posebej ob dejstvu, da primernih razpisov ni in jih v bližnji prihodnosti tudi ni na obzorju. Zato se bodo morali zanesti predvsem na lastne finance.
»Je pa razprava pokazala, da so lahko privarčevana občinska
sredstva neizčrpen vir novih »idej« na različnih ravneh v okolju, od tega, kako se da pametno zapraviti »prišparan« denar za najrazličnejše namene, do pomislekov, kako se ne splača varčevati in se je bolje zadolževati, ko je to potrebno.«
Po besedah Cirila Rosca si bo vodstvo občine skupaj z občinskimi svetniki v teh dneh ogledalo primerljiv objekt v Mirni Peči, kjer so se pred gradnjo soočali s podobnimi pomisleki kot v Lu-čah. Njihove izkušnje jim bodo več kot dobrodošle in bodo morebiti odpravile dvome, o katerih sicer nameravajo lučki svetniki razpravljati na seji občinskega sveta še ta mesec.
Zbori krajanov vaških skupnosti
Šmartno ob Paki - Prihodnji teden od ponedeljka dalje se bodo v občini Šmartno ob Paki zvrstili zbori krajanov 10 vaških skupnosti. Zbori bodo v dvorani šmarškega kulturnega doma, večinoma se bodo začeli ob 18. uri.
Na občinski upravi so povedali, da bodo zbore krajanov na takšen način pripravili prvič. Občasno so jih doslej organizirali v
tistih okoljih, v katerih so za to pokazali zanimanje. »Na polovici tega mandata pa je čas, da se eni in drugi bolje informiramo o stanju v občini, v vaških skupnostih se seznanimo s predvidenimi aktivnostmi za nadaljnji razvoj območja, prisluhnemo predlogom, pobudam občanov o najbolj perečih odprtih vprašanjih in kako jih reševati,« so po-
vedali na občinski upravi.
Zbori krajanov bodo potekali za dve vaški skupnosti hkrati, razen za vaški skupnosti Gorenje in Gavce - Veliki Vrh. Krajani slednjih se bodo kot zadnji (v ponedeljek, 30. januarja) na njih sešli ločeno.
• Tp
Nevarnost ptičje gripe ostaja
Nacionalni veterinarski inštitut je Upravo RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin je v torek javnost obvestil o novih primerih ptičje gripe pri dveh labodih grbcih. Enega od labodov so našli mrtvega na Pragerskem, drugega pa ob Ptujskem jezeru v občini Markovci. Doslej so
prisotnost aviarne influence H5N8 ugotovili pri sedmih labodih.
Imetniki perutnine in ptic v ujetništvu morajo tudi na našem območju zato še naprej te rediti v zaprtih prostorih ali na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami.	a
Petič po Skornski poti
Športna sekcija Turističnega društva Skorno je letos prve dni januarja organizirala že peti tradicionalni pohod po Skornski poti. Pohoda se je udeležilo več kot trideset pohodnikov, ki so ob triurnem pohodu preživeli lep nedeljski popoldan. Športna sekcija vsakemu pohodniku, ki se udeleži pohoda, v poseben
kartonček dodeli žig. Tiste najbolj pridne, ki so letos zbrali peti žig zapovrstjo, je sekcija nagradila še z majhno pozornostjo. Ob poti so si pohodniki lahko ogledali tudi čudovite jaslice, ki sta jih na svojem domu ustvarila Jožica in Matjaž Lesnik. Prav tako je Športna sekcija poskrbela tudi za toplo okrepčilo, ki je po-
hodnike čakalo na športnem igrišču v Skornem. Turistično društvo vabi, da se tudi vi sprehodite po poti, ki je skrbno urejena in primerna za vsakega pohodnika, in tako kot njihovi člani naredite nekaj koristnega in dobrega zase in svoje zdravje.
a Jasmina Stropnik
V novo leto z novim vodstvom
Franca Špegla je na čelu Turistične zveze Velenje nadomestila Nataša Dolejši
Tina Felicijan
Velenje, 12. januarja - Po desetih letih predsednikovanja Turistični zvezi Velenje se je Franc Špegel umaknil s čela ene glavnih organizacij v turizmu Šaleške doline, ki ima že več kot tridesetletno tradicijo. »Teh deset let je bilo čudovitih. Lepe spomine imam predvsem na čas, ko sem prevzel to delo in smo si na zvezi zadali nove cilje in smernice ter zasnovali nove prireditve, ki smo jih v teh letih izvajali. Je pa prišel čas, da vodenje prepustimo mlajšim z novimi idejami,« je povedal in pristavil, da se njegovo delo v turizmu še zdaleč ni končalo. Ostal bo podpredsednik zveze in nudil podporo novi predsednici Nataši Dolejši, večino njegove pozornosti pa bo dobila lani ustanovljena Regijska turistična zveza SAŠKA. Najbolj ponosen je na prireditve, ki jih je TZV uvedla med njegovim vodenjem, to sta pustovanje za mladino in Turistični teden. Pa tudi na promocijske aktivnosti, kot je sodelovanje na sejmu Turizem in prosti čas, naslov najlepšega mesta, ki ga je Velenje v tem času nekajkrat dobilo, vključevanje v projekte Turistične zveze Slovenije, nagrade. »Če je Velenje nekdaj bilo mesto, prepoznavno le po industriji, lahko rečemo, da je danes prepoznavno tudi po turizmu,« meni Špegel, ki je izpostavil tudi dobro finančno stanje zveze, ki je pred desetletjem iz občinskega proračuna prek razpisa pridobila 1500 evrov in vsa društva skupaj okrog sedem tisočakov. Danes pa zveza od občine dobi 17 tisoč evrov in se prijavlja tu-
di na druge razpise, društva pa jih lahko prek razpisov pridobijo 20 tisoč.
Prilagajanje okoliščinam in krepitev vrednot
Nataša Dolejši, po izobrazbi doktorica agronomije in avtorica katastra, drevja in grmovnic v mestni občini Velenje, je že vr-
Nataša Dolejši
sto let članica TD Velenje, zadnji dve leti podpredsednica, sicer pa pod okriljem društva vodi komisijo Velenje - mesto cvetja, v sklopu katere si vsako leto ogleda lokacije, ki kandidirajo,
in razglasi najlepše tri. Ponosna je na lanskoletni projekt Cvetje v čevljih, na katerega so se z veseljem odzvale osnovne šole in vrtci. Velik potencial za Velenje in dolino vidi v zelenem turizmu, s TDV pa razmišljajo o projektu, vezanem na drevesa, s katerim bi opozorili, katere drevesne vrste bistveno pomagajo pri čiščenju zraka v urbanih okoljih.
Načrt aktivnosti zveze za tekoče leto je podoben tistim iz bližnje preteklosti, vsekakor pa se bo zveza prilagajala aktualnim situacijam in nanje ustrezno reagirala, kot je to dobro znala v preteklosti, je povedala nova predsednica. »Pomembno je predvsem zavedanje, da vsa društva delujejo prostovoljno, zato je treba to dobro klimo v društvih in zvezi vzdrževati, kajti le tako bo naše delovanje in sodelovanje dobro in plodno ter vabljivo za podmladek na področju dela v turizmu,« je dejala in dodala, da si bo prizadevala za krepitev prijateljskih vezi, sodelovanje in mreženje. Atribut za prave rezultate pa je po njenem prepričanju srčnost, ki je pri delu šaleških turističnih društev ne manjka.
REKLI SO ) Franc Špegel: »Kdor je po nekem vzponu dosegel vrh, je prav, da štafetno palico preda drugemu, preden se začne spuščati, saj so vzponi in padci del vsakega dela. Mislim, da se mi je uspelo posloviti v času vzpona, ob tem pa imam zelo dobre občutke in sem prepričan, da bo zveza v prihodnosti delovala še bolje.«
Nataša Dolejši: »Nova funkcija je izziv, a računam na pomoč vseh članov zveze in verjamem, da bomo skupaj uspešno pluli.«
Zadeli 'terno'
Prvo Čarobno božično bajko Slovenije si je v Mozirskem gaju ogledalo več kot 11 tisoč obiskovalcev
Tatjana Podgoršek
Od lanskega decembra do letošnjega 7. januarja je park cvetja v Mozirju prvič v njegovi 40-le-tni zgodovini krasilo več kot pol milijona lučk, ki so naredile gaj privlačen in zanimiv za obisk tudi v zimskem času. Darko Bele, predsednik Etnološko-hortikul-turnega društva, ki upravlja Mo-zirski gaj, meni, da so s prvo Čarobno bajko Slovenije zadeli ter-no. Upali so na pet do šest tisoč obiskovalcev, s čimer bi si pokrili stroške, zabeležili pa so jih še en-
krat toliko. »Tako kot obisk nas je presenetil tudi njihov pozitivni odziv. To nas je navdalo s takim optimizmom, da smo se že odločili bajko pripraviti tudi letos, prireditev pa nadgraditi oziroma obogatiti na osnovi želja obiskovalcev.« Bele je pritrdil mnenju, da so k tako dobremu obisku svoje prispevale tudi ugodne vremenske razmere.
Toda zgodba gre dalje, saj je očitno uspešna. Letos bodo z lučkami okrasili celoten park (prvič so ga samo dobro polovico), o tem, s čim bodo nadgra-
dili oziroma obogatili dogajanje v parku, pa se bodo odločili na osnovi priporočil, pobud obiskovalcev. Te so namreč po Face-booku pozvali, naj jim »prišepnejo«, kaj bi radi v parku poleg lučk še videli. Med pobudami so bile jaslice, kmečka tržnica, tiho ozvočenje za ta čas s primerno glasbo ... »Zagotovo bomo izdelali tudi koledar prireditev, tako da bodo lahko ljudje vedeli, kdaj bo kakšna prireditev za otroke, odrasle in še koga,« je še dejal Darko Bele.
03 898 17 50 | press@nascas.si
Za naročnike do 8 številk zastonj!
■
■
■
Naš čas, 19. 1. 2017, barve: CM K, stran 15
19. januarja 2017
""^Jis
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15
*
BISERI
maturantskega plesa
Lepe v vseh barvah mavrice
Danes začenjamo z nasveti naših modnih kreatork za vse maturante in maturantke, ki še ne vedo, kakšni bi bili na »svojem« verjetno najpomembnejšem plesu doslej. Prve so na vrsti maturantke, ki si, vsaj po navadi, vzamejo več časa za razmislek in izbiro garderobe in celotnega videza na maturantskem plesu, saj bo pomembna tudi izbira čevljev, frizure in ličenja.
Leto 2017, nova generacija, novi trendi in stare težave. Kaj obleči, kje kupiti? Kaj je v modi, koliko stane, mi bodo starši dovolili ...? Seveda ni potrebno, da slepo sledite novostim, ki na modnih revijah že mejijo na blaznost nekaterih modnih oblikovalcev. Na trenutke so modeli oziroma manekenke bizarni, oblačila na njih pa groteskna. Kakorkoli, nekaj trendov vam bomo vseeno predstavili.
Cvetlični vzorci se nikakor nočejo posloviti. Na tkaninah je polno vrtnic, vijolic, marjetic, magnolij, kamelij .
Vzorci so drobni ali pa predimenzionirani, izvezeni ali prišiti ter so ženstveni in sveži. Rokavi na oblačilih so volu-mensko poudarjeni. Volančki so prisotni na krilih, rokavih, ovratnikih in dajejo pridih nežnosti in miline. Obleke so narejene v plasteh in plasteh šifona in tila, v empir stilu. Zračnost, prozornost in nesimetričnost teh oblačil ter gola ramena in globoki izrezi bodo privlačili poglede. Ogromno je plisiranih kril, ovratnikov in rokavov.
Cvetovi so absolutni »musthave« letošnje pomladi. Niste ljubiteljice cvetja in romantike? Ni panike. Poredne, divje punce so letos »in«. Usnje, zakovice, metalik barve, prozorni, mrežasti materiali in kratke hlače ter mlad, svoboden duh bosta naredila svoje. Ni razloga, da se ne oblečete po svoje in predvsem zase. Saj veste: pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod. Tudi črte in karo v vseh barvah mavrice še vedno vztrajajo. Črte so močne,
teksturirane, različnih širin in delujejo energično.
Vračajo se oglata ramena, zato ni odveč povprašati mame, babice in tete, kam so pospravile svoja disko oblačila. Lahko pa si predimenzionirana ramena, bogate pričeske in bleščeče materiale ogledate v priljubljeni TV seriji 80.
metalni odtenki, neonske barve ter močne in izrazite barve. Seveda pa sta tu večni bela in črna barva.
Upam, da boste v poplavi trendov našle kaj zase. Zapomnite si, to je vaš večer in ve se morate v oblačilih počutiti lepe. Bodite vsaj kanček samosvoje in kreativne, ter navdih za obleko najdite v sebi.
■ Jelena Stevančevič in Petra Meh
let Dinastiji. Vendar ne pozabite: slike in posnetki z maturantskega plesa bodo ostali, zato naj bo izbira skrbna. Prostor v modnih zapovedih so zopet našli tudi kratki topi, pri katerih pa ni odveč previdnost in kritičen pogled v ogledalo. Letos najbolj modne barve? Rumena, rožnata, vsi odtenki modre,
Pri razvitosti nad slovenskim povprečjem, po prirastu in bolniški pod njim
Po seštevku 35 kazalnikov zdravja mestna občina Velenje v slovenskem povprečju - Kazalnike bodo preverjali vsako leto
Tatjana Podgoršek
Poročali smo že, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje izdelal projekt Zdravje v občini, ki na osnovi 35 izbranih kazalnikov prikazuje zdravje v 212 slovenskih občinah. »Podatki o zdravju so namenjeni predvsem odločevalcem na lokalni ravni, da bi z njihovo pomočjo ti prepoznali pomen okolja pri vplivu na zdravje občanov, področja za izboljšave zdravja in se v prizadevanjih za čim več tega še bolj povezali in sodelovali z različnimi udeleženimi,« pravi Nuša Konec Juričič, dr. med, specialistka javnega zdravja s celjske območne enote omenjenega inštituta.
Po besedah sogovornice so kazalnike izdelali na osnovi podatkov iz baz, ki jih imajo na voljo.
To je prvič, dodaja, da imajo določene podatke na ravni občin. In kakšna je zdravstvena izkaznica mestne občine Velenje (MOV)?
Boljša v razvitosti, dostopu do pitne vode ...
Konec Juričičeva je povedala, da se po seštevku vseh kazalnikov MOV uvršča v čisto slovensko povprečje. Podrobnejši pogled pa kaže, da nekje sega navzgor, drugje pa je pod slovenskim povprečjem.
Statistično boljša od slovenskega povprečja je po razvitosti (pri tem so upoštevali bruto dodano vrednosti na zaposlenega, dohodnino na prebivalca, število delovnih mest, stopnjo brezposelnosti, staranje prebival-
stva, komunalno in kulturno infrastrukturo ...), pri odzivnosti v programu Svit, glede presejano-sti žensk v programu zgodnjega odkrivanja raka na materničnem vratu. Krepko nad povprečjem je tudi v dostopu občanov do pitne vode, ki je dobre mikrobiološke kakovosti.
Negativen prirast prebivalstva, višja bolniška odsotnost .
Med kazalniki, ki so statistično značilno slabši od slovenskega povprečja, pa je MOV v prirastu prebivalstva (izračunali so jo na osnovi števila rojstev, smrti, doseljenih in odseljenih prebivalcev), več je prebivalcev s končano osnovno šolo ali še manj. »Ta podatek je načeloma pomemben za zdravje, saj pov-
prečje kaže, da so ljudje z višjo izobrazbo boljšega zdravja.« Višji od povprečja je delež oseb, ki so v anketi poročale o tveganem opijanju z alkoholom, več je bolniške odsotnosti na zaposlenega. Kljub dobremu odzivu v preventivnem programu Svit je več raka na debelem črevesju. »V zdravstveni izkaznici so še podatki, ki bi jih težko ovrednotili, ali so boljši ali slabši od slovenskega povprečja. V MOV je več prebivalcev, ki prejemajo zdravila zaradi sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka in tudi zdravil za strjevanje krvi. To
lahko po eni strani pomeni, da je delež občanov s temi obolenji večji, po drugi pa, da so dobro ozaveščeni in je zato njihovo odkrivanje boljše.«
Ukrepi?
Nuša Konec Juričič je pohvalila MOV za številne aktivnosti, ki jih izvaja na področju zdravja, njeno podporo programom, ki posredno ali neposredno vplivajo na zdravje občanov. »Lahko pa je ta še boljša, če na osnovi kazalnikov in še kakšnih drugih podatkov izdela strategijo na področju zdravja ter v pripravo in
izvajanje vključi različne udeležence s področja zdravstva, sociale, nevladnih organizacij. Kajti novodobna obolenja so zelo številna, dejavniki tveganja pa so izraz človekovih značilnosti ter okoljskih danosti.« Izkušnje, dodaja sogovornica, kažejo, da so lokalne skupnosti s sprejeto strategijo boljše, kar se odraža na zdravju občanov.
Po njenih zagotovilih bodo kazalnike v zdravstvenih izkaznicah posamezne občine preverjali od zdaj vsako leto, jim dodajali nove in jih v razmiku 5 ali več let spet primerjali.	a
Mnenja in odmevi
Civilna iniciativa proti azilnemu domu toži Občino
V članku župan očita CI Velenje, da gre v njihovem primeru za politično nabiranje točk.
Naj navedemo, da CI Velenje sestavljajo ljudje, občani mesta Velenje, kar je razvidno iz pobude za referendum z več kot 300 podpisi in še pred pobudo s preko 500 podpisi v KS Stara vas.
Komentar župana »kdo stoji za CI in kdo je podpisan pod tožbo« je glede na ta dejstva brezpredmeten in zlonameren.
Še enkrat poudarjamo, da je bila CI prisiljena vložiti tožbo kot posledico nelogičnosti sklepa župana oziroma občinske uprave, da ne dovoli referenduma. Nelogičnost se izraža v sklepu mestnega sveta, da lahko »nekdo« (v tem primeru svetniki SD, SMC in Desus) v imenu vseh prebivalcev Velenja odloča, kako bo z begunci, migranti, določi državi v njihovem imenu pogoje, prebivalci pa
morajo molčati in se nimajo pravice o odločitvah »njihovih predstavnikov« v mestnem svetu izjasniti na referendumu, ki je najvišja oblika demokracije.
Upravno sodišče je tožbi CI Črnomlju ugodilo in ugotovilo, da je sklep občine o prepovedi referenduma nezakonit. Podlaga za tožbo velenjske CI je bila podobna kot v Črnomlju.
a Civilna iniciativa Velenje proti Sklepom o vzpostavitvi Izpostave Azilnega doma Velenje
Kot na avtobusni postaji
Pred desetletji, ko še nisem bil bolan, mi je bilo vseeno, kateri zdravnik dela na zdravstveni postaji v Šmartnem ob Paki. Ko je bilo z zdravstveno reformo potrebno izbrati osebnega zdravnika, mi je bila izbira zelo lahka, saj je bil dr. Stupar zdravnik z veliko začetnico. Z njegovo nezgodo se je ob prihodu zdravnice Brunšek Straškove delovanje ordinacije stabiliziralo. Pacienti smo bili z njenim
delom v veliki večini zelo zadovoljni. Z nesrečnim slučajem, ki se je zgodil pretekli mesec, so se stvari spet spremenile in so postale za nas bolnike nevzdržne. Ko pridem v ambulanto, komaj izvem, kateri zdravnik dela oziroma te prijazne sestre obvestijo, da žal ta dan zdravnika ni, da pa pride pojutrišnjem, le da se še ne ve, kateri.
Ali je takšna usluga javnega zavoda normalna? Je bil to namen uvedbe družinskega zdravnika? Je normalno, da pacienti ne moremo obiskati izbrane zdravnice v ZD Velenje? Je normalno, da direktor javnega zavoda predlaga županu, naj razmišlja o pripravi razpisa za oddajo koncesije . ali so zato javne službe, da skrbijo samo za prestolnico in njene prebivalce? Je tudi podeželje del te naše države ali NI.
Pred kratkim smo v sodelovanju z ZD Velenje obnavljali zdravstveno postajo, prestavili in obnovili lekarno, organizirali smo dobrodelne prireditve, na katerih smo zbrali sredstva za dva de-fibrilatorja.
Res nismo velik kraj, vendar vemo, kaj je javno
zdravstvo, saj smo pred 40 leti takrat še krajani s krajevnim samoprispevkom zgradili to zdravstveno postajo.
Vem, da noben zdravnik vsem ne bo po godu, začutil pa sem, da je bila zdravnica Brunšek Stra-škova veliki večini pacientov na zdravstveni postaji zelo všeč, saj je delala s pacienti strokovno in spoštljivo, kar sem začutil tudi sam, in zato na pobudo več pacientov tudi pišem to pismo.
Ali smo res kot na avtobusni postaji, kjer čakamo na avtobus, kjer res ni važno, kateri avtobus in kateri šofer nas bo prepeljal na želeno mesto, samo da plačamo vozovnico, pa nas prepelje na cilj.
V tem trenutku to res ne sme biti več nerešljiv problem. Ali se o za bolnika zelo čustvenem, strokovnem, intimnem osebnem problemu pogovarjate slepi in gluhi? Če ste zaznali stisko ljudi, se v najkrajšem možnem času dogovorite, sestanite se z zdravnico Brunšek Straškovo in se dogovorite z njo za nadaljevanje dela na zdravstveni postaji Šmartno ob Paki.
a Janez Dvornik
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 16
19. januarja 2017
16
ŠPORT

Rudar z novim trenerjem v pomlad
44-letni srbski trener Vanja Radinovic bo skušal uresničiti pričakovanja velenjskih ljubiteljev nogometa
Glavni trener Vanja Radinovic (vsredini) in pomočnika Nikola Jovanic (prviz leve) ter Antonio Oliveira
Prejšnji petek so se začeli pripravljati na drugi del prvenstva tudi nogometaši velenjskega Rudarja, ki so jesen končali na sedmem mestu.
Vodstvo kluba je v lanskem letu zaradi slabih iger moštva menjalo kar nekaj trenerjev. Dva kroga pred koncem jesenskega dela se je moral po pol leta z mesta glavnega trenerja posloviti tudi Slobodan Krčmarevic. Na zadnjih dveh tekmah ga je zamenjal njegov dotedanji pomočnik Branko Čačic, ki je še vedno v klubu. To pa je bila začasna rešitev, saj je novi vodja stroke postal Vanja Radinovic. Ta 44-letni Srb, sicer rojen v Splitu, je moral svojo nogometno pot kot igralec zaradi poškodbe prekiniti že pri 23 letih. Kot trener je nazadnje vodil grškega tretjeligaša z otoka Zakintos, med drugim je deloval tudi v Romuniji, kratek čas pa je kot pomočnik glavnemu trenerju izkušnje nabiral tudi v beograjskem Partizanu. Skratka, gre vsaj v Sloveniji za dokaj neznanega trenerja, ki doslej ni imel kakšnih vidnejših uspehov. Morda pa mu bo v Velenju uspelo uresničiti željo vodstva kluba, da bo Rudar pripeljal na mesto, ki bi mu po koncu sezone zagotovilo igranje v enem od tekmovanj evropske nogometne zveze. Z dobro igro pa naj bi vrnil tudi gledalce na tribuno, saj je bil na zadnjih decembrskih tekmah obisk zelo skromen.
Moštvo za zdaj ni doživelo sprememb. Edini, ki je odšel, je Mate Eterovic, pred leti najboljši strelec lige, ki mu je kot posojenemu igralcu iz Domžal pote-
Rokometaši Gorenja zmagali na turnirju v Dobovi
Med pripravami na drugi del tekmovalne sezone so se roko-metaši Gorenja v Dobovi udeležili prvega turnirja v spomin na tamkajšnjega podjetnika Franca Poloviča starejšega.
To družinsko podjetje je eno najuspešnejših v brežiški občini in vseskozi podpira tudi delovanje tamkajšnjega rokometnega kluba, ki je po prvem delu sedmi v prvi slovenski NLB ligi.
Velenjčani so postali prvi zmagovalci turnirja. Od gostiteljev so bili boljši s 26 : 22 (13 : 12). Trenutno vodilno moštvo hrvaškega prvenstva Dubravo pa so premagali kar s 34 : 22 (15 : 12). Do-bova in Dubrava sta se razšli z rezultatom 25 : 25 (12 : 13). Za najboljšega igralca so razglasili Janija Kevica Dubrava, najboljše vratarja Klemna Ferlina, Gorenje, Matjaž Brumen, prav tako član Gorenja, pa je bil s sedemnajstimi goli najboljši strelec Gorenja (drugi kapetan Niko Medved z enajstimi goli) ter obenem tudi
kla pogodba. Najbrž pa bo v zimskem prestopnem roku (začel se je 16. januarja) do 15. februarja v moštvu nastala še kakšna sprememba.
Novi trener je o prihodu v Velenje povedal: »Sem človek, ki rad spoznava ljudi in menja okolje, a se nanj tudi hitro navadim. Kakšno bo moštvo v drugem delu, je po nekaj dneh treningov še težko govoriti. Večino igralcev sicer poznam. V času, ko sem se pripravljal na prihod v Velenje, sem si ogledal posnetke nekaterih Rudarjevih tekem in analiziral njegovo igro. Verjamem, da lahko in moramo spomladi igrati še bolje. Kot trener sicer pričakujem, da bodo ostali vsi. Ali bo kdo prišel, pa bo odvisno tudi od odhodov igralcev. Mislim, da imamo dobre strelce, nekaj dobrih mladih igralcev, ki so vedno zanimivi za druge. Pričakujem, da določene spremembe bodo, ne bomo pa kopičili igralcev.«
Rudar je jesen končal na skromnem sedmem mestu?
»Vem, da se od vsakega novega trenerja veliko pričakuje. Ne bojim se izziva. Nasprotno, v takšnem klubu, kot je trenutno Rudar, me delo dodatno motivira. Imam izkušnje na različnih ravneh dela v nogometu. Tudi v preteklosti nisem prihajal v okolje, kjer bi bilo vse v redu, zadovoljstvo z rezultati. Če bi bilo tako, potem gotovo ne bi prihajalo do menjav. Zavedam se, da ima klub določene ambicije, imam jih tudi sam, zato sem tudi prišel v Velenje. Pričakujem, da se bom tudi tukaj srečeval z vsakodnevnimi profesionalnimi težavami. V ka-
Klemen Ferlin
tega spominskega turnirja. Po hudi poškodbi na tekmi lige Seha v Celju je spet zaigral Luka Mi-trovic, zaradi bolezni je turnir izpustil Rok Golčar, manjkal pa je tudi poškodovani Anže Ratajec.
Do konca meseca bodo velenjski rokometaši odigrali še tri tekme, vse v Rdeči dvorani. Začetek vseh bo ob 17.30, prav tako bo na vseh vstop prost. Jutri (v petek) bodo gostili po prvem delu v domači prvi ligi deseti Slovenj Gradec, v torek šesti Maribor, 27. januarja pa banjaluški Borac,
terem poslu pa jih ni? Od tega, ali jih bomo dobro presegali, bodo odvisni rezultati moštva, obenem pa tudi moja usoda.« Tukajšnji ljubitelji si želijo, da bi Rudar znova zaigral v enem od evropskih tekmovanj. Torej pričakujejo, da jih bodo nogometaši bolj navduševali kot jeseni.
»Vem, da je želja znova zaigrati v Evropi. Tudi sam si želim pripeljati moštvo na mesto, ki bi mu to omogočilo. Ko se zjutraj zbudim in se pripravljam na trening, je to moja prva in najpomembnejša misel. Uresničitev tako pomembnega cilja za klub, kot je Rudar, pa ni (ne bo) odvisna samo od trenerja in igralcev, ampak tudi od kluba v celoti, hkrati pa tudi od nasprotnikov. Igralce mora zajeti zmagovalna miselnost. Čim prej se bo to zgodilo, tem hitreje bomo, verjamem, prišli tudi do želenega rezultata.« Rudar je imel na zadnjih jesenskih tekmah zelo slab obisk. Med najslabšimi v ligi. »Zavedam se, da se nogomet igra tudi zaradi gledalcev in ne samo za igralce, trenerja, funkcionarje. Vsi vemo, da gledalci
trenutno drugo moštvo v prvi ligi BiH. To bo zadnji test moštva trenerja Boruta Plaskana pred 5. februarjem, ko bodo v 15. krogu regionalne lige Seha gostili skopski Vardar. Makedonci so po 15 odigranih tekmah z 38 točkami na vrhu lestvice. Drugi je z enakim številom odigranih tekem aktualni prvak te lige - madžarski Veszprem, Velenjčani pa so z dvanajstimi točkami, ki so si jih priigrali prav v tolikšnem številu tekem, sedmi. Skupaj s četrtimi Celjani (28 točk, 15 tekem) se bodo državnemu prvenstvu priključili v končnici.
Po turnirju v Dobovi je vratar Klemen Ferlin za klubsko spletno stran med drugim povedal: "Prvi teden priprav na drugi del sezone je bil kar naporen, a to nas ne bo odvrnilo od trdega dela v naslednjih dneh in tednih, saj bomo le tako svojo pripravljenost dvignili še na višjo raven. Izredno sem tudi vesel, da se sam po vrnitvi na igrišče vse bolje znajdem med vratnicama. S kolenom nimam nobenih težav, tudi strah je že odpravljen, zavedam pa se, da imam še precej prostora za napredek."
a vos
uživajo, ko je veliko lepih akcij, priložnosti, ko so goli ... Toda to, kar jih na koncu najbolj privlači, je zmaga. Skratka, rezultat, s katerim so zadovoljni. Verjamem, da nam bo to uspelo. Če ne bi verjel, sploh ne bi prišel v Velenje.«
Začeli ste v zimskih razmerah.
»Pričakoval sem, da razmere za treninge ne bodo poletne, da bo sneg in mraz. Tudi drugje je tako. Kljub temu imamo dobre
Zmaga Breclove, Vrhovnik četrti, Jelen do prvih točk
Nemški Schonach je v minulih dveh dneh gostil tekme alpskega pokala v smučarskih skokih za fante in dekleta in v nordijski kombinaciji. Skakalka Smučarsko skakalnega kluba Velenje Jerneja Brecl se je v soboto, 14. januarja, veselila tretje zmage v tem tekmovanju; nazadnje je bila najboljša pred mesecem dni v Rastbuchlu. 16-letna Jerneja je bila že v petek odlična sedma.
Dobro formo je na alpskem pokalu v Nemčiji potrdil nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik, ki je v nedeljo, 15. 1. 2017, končal tik pod odrom za zmagovalce. Po premierni zmagi v Seefeldu na tekmi alpskega pokala pred slabim mesecem dni, je Velenjčan Vid Vrhovnik tudi na naslednjih dveh postojankah prikazal dva dobra nastopa. V soboto, 14. januarja, je bil po 7. mestu po skokih in s slabšim tekom, imel je 33. čas, na koncu osemnajsti. Veliko bolje pa je bilo na nedeljski
razmere za vadbo, saj so klubski delavci očistili pomožno igrišče, na katerem vadimo zelo zavzeto. Ob tej priložnosti se jim zahvaljujem za njihov trud. Treniramo zalo zavzeto, trdo, takšen ritem bomo ohranili do začetka prvenstva, tudi med njim in upam, da bo trajal čim dlje.« Konec tedna odhajate za dober teden v hrvaški Medulin, kjer najbrž ne bo tako hladno kot tukaj?
preizkušnji, ko je bil Vrhovnik četrti po skokih, to mesto pa je z 19. časom teka tudi zadržal. V skupnem seštevku pokala je Vr-hovnik sedmi z 267 točkami.
Prve točke na tekmi za alpski pokal je na nedeljski preizkušnji v Schonachu za 25. mesto osvojil komaj 16-letni Rok Jelen, ki je na nedavnem državnem prvenstvu osvojil tudi 3. mesto v nordijski kombinaciji v kategoriji do 18. let. Z osvojitvijo prvih točk se je Rok Jelen uvrstil v slovensko mladinsko reprezentanco.
Naslednje tekme alpskega pokala v nordijski kombinaciji bodo potekale v Kranju, 25. in 26. februarja.
Osterc 34. v Wisli
Na 14. tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki je hkrati pomenila zaključek prve polovice sezone, je v nedeljo, 15. januarja, v poljski Wisli nastopilo 5 Slovencev. Kot prvi je od Slovencev je na tekmi skočil debitant Aljaž Osterc, še pred mesecem dni zmagovalec tekme za alpski
»Upam, da ne. Vendar treba se je navaditi trenirati in igrati tudi zimskih razmerah. Na pot bomo šli že zjutraj, saj načrtujem, da bomo že popoldne trenirali, naslednji dan pa odigrali že prvo prijateljsko tekmo na turnirju z enim od moštev, ki bodo tako kot mi tamkaj na pripravah. Imeli bomo štiri tekme. Na njih bodo priložnost dobili vsi igralci in verjamem, da bomo tako dobili najboljših enajst oziroma osemnajst igralcev za prvenstvo. Po vrnitvi bo sledil drugi del priprav. Ne vem še, ali jih bomo opravili v Velenju ali kje drugje ...« Potem pa v lov za čim večjo bero točk!?
»Vsekakor. Maribor, Olimpija in Domžale bodo gotovo tudi spomladi izstopali po kakovosti. Vseeno pa si želim, da se med temi pripravami čim bolj približamo njihovi kakovosti in v dvobojih z njimi izvlečemo čim več. Predvsem pa bomo osredotočeni na nasprotnike naše kakovosti. Skratka, storili bomo vse, da bodo ljubitelji spet radi prihajali ob tukajšnje igrišče.«
a Stane Vovk
pokal v Seefeldu. Velenjčan je skočil 119 metrov, dobil je tudi nekaj odbitka za veter (5 točk), zbral pa je 105,2 točk, kar je bilo na koncu dovolj za 34. mesto. Do prvih točk svetovnega pokala so mu zmanjkale dobre tri točke.
Jelenko tokrat brez točk
S severa Evrope, iz Lahtija, so se nordijski kombinatorci minuli vikend preselili v italijansko dolino Fiemme, kjer so lovili nove točke svetovnega pokala. Marjan Jelenko je bil na kvalifikacijah v petek, 13. januarja, med dvajse-terico. S skokom, dolgim 121 metrov je bil 17., zbral pa je 120 točk. Na drugi tekmi svetovnega pokala v nordijski kombinaciji v italijanskem Val di Fiemmeju je bil Marjan Jelenko, edini slovenski predstavnik, čisto blizu drugih letošnjih točk svetovnega pokala. Osvojil je nehvaležno 31. mesto, kjer je bil tudi po skakalnem delu preizkušnje. Tokrat je dobro tekel, imel 33. čas, za drugimi točkami v sezoni pa je zaostal za 14 sekund.	a Saša S.

Trgovina
KOŠARICA PESJE
,,, ¿fin ni da m..,
1	I/SE ZA OGREVANJE '				VSE ZA KOLIN	E
		¡II				
7
(03) 891 91 40
j	špeglova ulica 16
Dostavimo tudi na domt
1
1,7km
Velik izbor semen in semenskega krompirja
Do konca meseca tri tekme doma
Skoki, nordijska kombinacija
Naš čas, 19. 1. 2017, barve: CM K, stran 17
19. januarja 2017
«»SÜAS
ŠPORT
17
V aeroklubu so začeli šolati nove jadralne pilote
Letališče v Lajšah in letalska flota sta v dobrem stanju - Zima je ravno pravi čas za usvajanje teoretičnega znanja o letenju
Tina Felicijan
Šaleški navdušenci nad letalstvom so leta 1971 ustanovili aeroklub, današnji predsednik Zvo-nimir Mavri pa je v zrak šel le dve leti kasneje in je že skoraj štiri desetletja motorni pilot. Klub ima 40 članov, ki se ukvarjajo z motornim in jadralnim letenjem, vrata letališča v Lajšah pa so na široko odprli letalskim modelarjem za njihove dejavnosti in padalcem, ki poleti ob lepem vremenu skačejo vsako sredo. Med letečimi avioni pa je eno motorno in pet jadralnih. V preteklosti je bila flota bolj bogata, a zaradi finančnega bremena so jo morali oklestiti na vzdržen obseg. Klub se namreč financira sam, pretežno iz ur letenja, ki si jih plačajo člani. Sami brez težav ustrezno vzdržujejo letališko stezo in hangar. Tudi letala so ob
upoštevanju predpisanih pregledov in vzdrževanj ves čas v najboljšem stanju.
Mladih letenje ne zanima
Čeprav se v klubu zbira druščina, ki ima specifično zanimanje in znanje, se ni zaprla, ampak klub deluje širše, pravi predsednik. »Poleg tega, da letenje tistemu, ki leti, prinaša neko zadovoljstvo, je tudi tehnična znanost, ki pripomore k širjenju tehnične kulture. Recimo marsikdo ne ve, zakaj letalo sploh leti, večina v letenju vidi nevarnost. Mi pa skušamo ljudi izobraževati in informirati, zato na letališču gostimo otroke iz vrtcev in druge.« Ker je razmerje med veterani in novinci v klubu v korist veteranov, si zelo želijo pomladiti svoje vrste, zato skušajo obiskovalce letališča navdušiti za špor-
menske razmere že primerne za jadralno letenje. Izpit za licenco lahko opravljajo po kakih treh mesecih, nato pa samostojno letijo. »A to je šele začetek letenja,« je z nasmehom izkušenega pilota pristavil Zvonimir Mavri. Če bodo kandidati uspešni, bodo lahko leteli do poznih let svojega življenja, če bodo le ohranili osnovno zdravje.
Letenje zahteva celega človeka
Za pilotiranje letala je potrebnega veliko znanja o meteorologiji, geografiji in drugih discipli-
nah, poleg tega pa zahteva celega človeka - popolno zbranost v vsakem trenutku. »Pri letenju ni prostora za razmišljanje o drugih zadevah. Ena majhna napaka lahko povzroči niz naslednjih napak in pripelje do katastrofe,« poudarja Mavri. In disciplina. Pilot ne sme nad ničimer zamahniti z roko. »Priprava na zemlji mora biti tako temeljita, da v zraku nimaš vprašanj.«
Kljub strogim pravilom pa je leteti čudovito, je sklenil predsednik Šaleškega aerokluba Zvonimir Mavri.
Ko se je Zvonimir Mavri šele učil pilotiranja, na poletu iz Slovenj Gradca v Lajše ni lociral domačega letališča, ki je ob pristajanju z jadrilico videti takole. Ptičja perspektiva lahko človeka zmede, a ga
s čudovitim razgledom tudi očara.
tno letenje. »Pred dvema letoma smo med tehničnim tednom na srednje šole poslali letake z vabili, a odziva ni bilo. Interesa za ta šport med mladimi ni,« je zmajal Mavri, ki sklepa, da je za to najbolj kriva finančna kriza. Član kluba namreč za vsako uro
Naša bližnja potepanja
Po hribih
Pohodniki in planinci UNI 3 Velenje tudi v zimskem času ne mirujemo. Prav nasprotno - smo zelo dejavni in se pridno udeležujemo naših pohodov. Naj malo obudim spomine na naše zanimive poti, ki so vsaka svoj »biserček«.
S pohodniki smo zadnji teden v novembru krenili iz Lok v smeri Paškega Kozjaka, spotoma opazovali prve cvetove telo-
okrog vedno lepega Velenjskega jezera ravno pravšnja izbira.
Prvi januarski potep smo zaokrožili okoli Topolšice preko Loma, od koder smo pogledali skozi »Lomsko okno«. Dan nam je polepšalo sonce in prijetna druščina.
S planinci UNI 3 smo prvi decembrski dan krožili po celjskem mestnem parku in gozdu nad njim, katerega ogled pripo-
kjer nas je čisto slučajno pričakal Božiček s trobento. Nedvomno nas je z njo pozdravil duh legendarnega Mihe Valencija.
Januarja smo pravkar prehodili področje Šenbrica, Stropnice, obojih Cirkovc in se krožno preko Hrastovca vrnili do izhodišča pri Konjeniškem klubu.
Koliko lepega smo doživeli na teh poteh, in to v neposredni bližini našega doma, potrjuje dej-
ha in zadnje žareče macesne. Na razglednem Visokem s partizanskim obeležjem smo se predali počitku, vrh Špika so bili nekateri prvič in vihranje zastave v vetru je ponazarjalo zmagoslavje nad dosežkom.
Uspešen decembrski »zaključek leta« smo z njimi zaokrožili na relaciji Dolič-Mislinja. Spotoma smo si ogledali skakalnice in se sprehodili v smeri Mislinj-skega grabna mimo zelo lepega parka do Tisnikarjeve domačije. Tu smo izvedeli marsikaj zanimivega o slikarju. V»vagonu« istoimenskega lokala v Mislinji, do koder smo prispeli v sončnem dopoldnevu, smo se dobesedno stiskali in se predali veselemu druženju.
Za praznični čas je bil sprehod
ročam vsakomur. S pomočjo občine in gozdarjev ima veliko »dušo«, ki jo Celjani znajo ceniti.
Sledil je zaključek leta, za kar smo korak zastavili pod Jesen-kovim vrhom na Graški gori. Pri Arnežniku smo poklepetali s prijaznim gospodarjem, pri domačiji Rdečnik pod istoimenskim vrhom pa najprej z obsegom rok izmerili debelino njihove mogočne lipe. Že kar tu smo nazdravili s šampanjcem, saj je energija kar pokala po šivih. Druženje pri Pečolarju na Zg. Razborju je ob domačih dobrotah minilo, kot bi mignil.
Dan že čisto na koncu decembra smo izkoristili za prijeten sprehod po zimski idili bližnjega Kožlja. Razposajeni smo na koncu poti zavili v lokal Pri Jožici,
stvo, da je »doma najlepše«, le zavedati se moramo tega. Še veliko takšnih poti in druženj želim tudi vsem vam in seveda nam, saj so temelj za zdravje in dobro počutje!
SREČNO vsem in vsakomur v letu 2017!
a Marija Lesjak
»Planinsko društvo Velenje vabi na tradicionalni, tokrat že 41. planinski ples. Zavrteli se bomo v soboto, 28. januarja, z začetkom ob 19. uri, zabaval nas bo ansambel Slovenski zvoki. Informacije in rezervacije 040 128 081. Vabljeni!«
motornega letenja odštejejo več kot sto evrov, za uro jadralnega pa najmanj dvajset.
Šolajo se štirje kandidati
V Šaleškem aeroklubu so pilote šolali že v preteklosti, po zaostritvi predpisov pa so licenco za šolanje jadralnega letenja od slovenske agencije za civilno letalstvo pridobili pred dvema letoma. Na začetku meseca so prvič razpisali tečaj, na katerega sta se prijavila dva kandidata, dva pa sta se prijavila pri koroškem aeroklubu, zato so združili tečajnike. Teoretični del obsega 120 ur in kandidati ga bodo zaključili do aprila, ko bodo vre-
V Šaleškem aeroklubu izobražujejo pilote jadralnih letal, ne pa tudi motornih, saj je šolanje bistveno dražje. Kandidat do pridobitve licence porabi kakih deset tisoč evrov.
Za časa Jugoslavije sta pilotirala dva promila slovenskega prebivalstva, kar je bilo enkrat več kot takratno svetovno povprečje. Danes je za letenje bistveno manj zanimanja.
Šaleški jadralni piloti se na tekmovanjih uvrščajo na najvišja mesta, kar je za tako majhen klub velik dosežek. Zato si želijo vzgojiti še kakega tekmovalca.
Skupina planincev vrh vodnega stolpa na razglednem Miklavškem hribu nad Celjem.
OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV JULIJ-DECEMBER 2016 ZA INDIVIDUALNE HIŠE
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da je Komunalno podjetje Velenje izvedlo obračun komunalnih storitev za individualne hiše za obdobje julij--december 2016. Skupno je bilo izstavljenih 6.855 obračunov. 2.492 uporabnikov je prejelo obračun v dobro v skupni vrednosti 95.722,46 EUR, kar predstavlja 3,44 % prihodkov realizacije za individualne hiše v obdobju julij-december 2016; 4.363 uporabnikov je prejelo obračun v breme v skupni vrednosti 133.659,47 EUR, kar predstavlja 4,8 % realizacije za individualne hiše v obravnavanem obdobju. Znesek obračunov v dobro se uporabnikom upošteva pri naslednjih mesečnih akontacijah oz. računih.
Komunalno
podjetje
Velenje
Pregled obračunov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov:
Obračun v EUR	Število obračunov -dobro uporabnikov	Število obračunov -breme uporabnikov
0,00 - 50,00	1.962	3.595
50,00 - 100,00	282	477
100,00 - 150,00	110	175
150,00 - 200,00	63	52
200,00 - 350,00	60	42
350,00 - 500,00	12	16
nad 500,00	3	6
SKUPAJ	2.492	4.363
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. | Koroška cesta 37b | 3320 Velenje
■
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 18
18
Prekratka varnostna razdalja
Velenje, 11. januarja - V sredo je prišlo na Šaleški cesti pri tunelu do prometne nesreče, v kateri so bila udeležena tri vozila. Do nesreče je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje. K sreči se je izšlo brez poškodovanih.
Spet spletna
goljufija
Velenje, 12. januarja - V četrtek je Velenjčan policistom prijavil, da je nekdo z njegovo kreditno kartico na spletu opravil več transakcij. Oškodoval ga je za okoli 2.000 evrov. Policisti o tem zbirajo obvestila.
Požigalec v Podkraju
Velenje, 12. januarja - Neznanec je v četrtek v Podkraju zaž-gal tri zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Ogenj so pogasili gasilci, pogorišče pa so si ogledali tudi policisti, ki bodo svoje ugotovitve posredovali tožilstvu.
Rože prekrižale načrte
Velenje, 15. januarja - V nedeljo je v Kavčah prišlo do poskusa vloma v stanovanjsko hišo. Ko je vlomilec snemal okno s kleti, je prevrnil rože s police. Ropot, ki ga je s tem povzročil, ga je pregnal in je pobegnil. Policisti ga bodo skušali izslediti.
modroBEBA. kronika
Petek trinajstega upočasnil promet
Velenje, 13. januarja - Petek trinajstega velja za nesrečen dan. Januarski je bil, kar se prometnih nesreč tiče, res za marsikoga nesrečen. Velenjski policisti so na ta dan obravnavali osem prometnih nesreč z gmotno škodo in številne zdrse. Nesrečam je botrovalo močno sneženje in posledično razmere na cestah.
Veliko voznikov se je v take razmere podalo z vozili, ki za to niso bila primerno opremljena.
«»^AS
19. januarja 2017
Nastajali so večji zastoji. Posebej slabo je bilo na cesti Velenje-Slovenj Gradec v Mislinji, kjer je bil promet zaradi ustavitve več vozil močno oviran, občasno pa ni šlo nikamor. Od avtoceste proti Koroški so nastali zastoji zaradi zdrsov več tovornjakov, tudi dveh avtobusov, tovornjaki so obtičali na nekaterih klancih, med drugim na Mislinjskem klancu. Vse skupaj je za več ur zaprlo promet proti Koroški in povzročilo razburjenje med vozniki.
Kot je zatrdil vodja vzdrževanja pri podjetju VOC Celje Bogdan Kočevar, je bilo ravnanje njihovih služb, ki skrbijo za državne ceste na Koroškem in Celjskem, "pravočasno", bilo pa bi verjetno ustrezneje, če bi že v dežju še pred sneženjem posip delali z mešanico soli in peska.
Kot pravijo policisti, so klanci v takšnih razmerah, kot so bile v petek, ko je šlo še za tedensko konico, najbolj kritični. Sploh ob dejstvu, da ni dovolj primernih prostorov za samoizločanje tovornih vozil, izločanje na vozišče glavnih in ostalih cest pa je v takšnih razmerah izredno nevarno.
Poleg tega policija zaradi števila dogodkov ni mogla biti na vseh točkah hkrati, da bi poskrbela za njihovo pravočasno izločanje.
Mesto bo dalo prednost pešcem in kolesarjem
Ne samo na cestah, ki so vključene v koncesijsko pogodbo, ampak tudi na drugih javnih prometnih površinah
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - V občini Šoštanj bodo letos za obnovo in vzdrževanja cestne infrastrukture, ki ni vključena v koncesijsko pogodbo, namenili nekaj manj kot pol milijona evrov, največ za krajevne ceste in javne poti, ki jih upravljajo krajevne skupnosti same.
V	Pohrastniku bodo postavili novo avtobusno postajališče, pomembno pridobitev zlasti za otroke, ki se v šolo in iz nje vozijo z avtobusom, ter v neposredno bližino postavili tudi postajo za izposojo mestnih koles BICY.
V	mestu Šoštanj se obeta ne-
kaj dodatnih kolesarskih postaj. Z njimi se bodo že za kak korak približali tistemu, kar narekuje Celostna prometna strategija, ki jo oblikujejo za občino - zmanjšati motorni promet v mestnem jedru in dati prednost pešcu ter kolesarjem. Ena večjih naložb, ki jih kolesarjem in pešcem namenja strategija, bo nadaljevanje izgradnje kolesarske in peš poti na odseku Šoštanj-Topolšica vse do Term (od Zagerja v Lajšah naprej), ki bo oba kraja še bolj povezala.
Med načrti je tudi odprava pomanjkljivosti oziroma zaščita talnega kamna na Trgu svobode Šoštanj, kjer se odvija vse več prire-
ditev. S tem mu bodo podaljšali življenjsko dobo.
Nadaljevali bodo urejanje kanalizacije, med drugim v Florjanu. Za te obnove letos namenjajo nekaj več kot 200.000 evrov lastnih sredstev.
Med drugimi načrti, ki so jih sprejeli za letos, je dokončanje priprave dolgoročne strategije turizma, ki bo sestavni del strategije, ki jo snuje Zavod za turizem Šaleške doline, katerega soustanovitelji so. Od tega si precej obetajo, zlasti pri promociji in prodaji turističnih produktov.
Ne telefoniraj, ko voziš!
Do 29. januarja v Sloveniji poteka preventivna akcija z naslovom Vozimo pametno!
Addiko gotovinski krediti
Začela se je 16. januarja, potekala bo do 29. januarja. Koordinira jo Javna agencija RS za varnost v prometu, poteka pa s sloganom Vozimo pametno!
Akcija ima dva namena -zmanjšati stopnjo uporabe mobilnega telefona med vožnjo in povečati stopnjo zavedanja voznic in voznikov o nevarnosti uporabe mobilnega telefona med vožnjo. Zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo lah-
ko vozniki spregledajo drugega udeleženca ali pomembno prometno signalizacijo, na nastalo situacijo se ne odzovejo pravočasno, zaradi česar lahko pride do hude nesreče.
Slovenska zakonodaja telefoniranje med vožnjo sicer dovoljuje, a le, če je v vozilo vgrajena naprava za prostoročno telefoniranje. Kljub temu pa policisti svetujejo, da med vožnjo ne uporabljate mobilnega telefona, saj
je vožnja aktivnost, ki ji je treba posvetiti vso pozornost.
Lani so policisti zabeležili skoraj 14.300 kršitev zaradi uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje in s tem zmožnost obvladovanja vozila. Glavnina kršiteljev je bila med vozniki motornih vozil, 450 pa voznikov koles oziroma tistih, ki za vožnjo ne potrebujejo vozniškega izpita.
■ mkp
Težko žonglirate z različnimi obveznostmi?
Do 40.000 EUR,
do 12 let
hitro in enostavno.
>.
Poslovalnica Velenje
Šaleška cesta 19 T 03 425 73 58 addiko.si
Addiko Bonk
Kjer je 2+2=4
Obnovljena razsvetljava
Velenje, 10. januar - Konec minulega leta je bila sklenjena obnova razsvetljave na križišču na Prelogah in tako izboljšana vidljivost na tem križišču, ki je zelo prometno. Vrednost naložbe je bila 21.500 evrov (brez DDV).
Obnova je zajemala 13 novih LED luči in postavitev nove električne omarice na Špeglovi ulici. Z novo omarico bodo lahko razsvetljavo na tem območju še širili proti križišču v Pesju ali proti podvozu pri deponiji premoga.
Izvajalec del je bilo podjetje SCR, d. o. o.
Nevarna uporaba mobitelov
Javna agencija RS za varnost prometa tudi letos vodi in koordinira nacionalno akcijo, s katero opozarjajo na nevarnost uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Akcija bo potekala do 29. januarja. Policija in občinska redarstva izvajajo nadzor nad uporabo mobilnih telefonov.
Z uporabo mobilnega telefona med vožnjo se zmanjšuje zbranost voznika in njegova pozornost na dogajanje na cesti in njeni okolici. Agencija RS za varnost prometa je v letu 2016 izvedla raziskavo o uporabi mobilnih telefonov. Ugotovitve so pokazale, da v Sloveniji med vožnjo telefone uporablja kar 75 % voznikov. Skoraj vsi (74 %) med vožnjo telefonirajo, ena tretjina (30 %) pregleduje socialna omrežja, 7 % si zapisuje beležke, opomnike in podobno, 5 % jih brska po spletnih straneh, 3 % uporabljajo mobilne aplikacije, poleg tega pa skoraj desetina (9 %) telefon uporablja za poslušanje glasbe ali navigacijo. Agencija za varnost prometa je na pristojne institucije podala predlog, da se omogoči dostop do podatkov mobilnih operaterjev in se na ta način preveri ali je voznik v času prometne nesreče uporabljal telefon.
V času akcije policisti, kot tudi redarske službe, opravljajo poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo.
Iz POLICIJSKE beležke
Policisti telička ne bodo iskali
Velenje, 11. januarja - V sredo je lastnik policistom naznanil, da pogreša osemmesečnega telička, ki se je od decembra pasel v začasni zimski obori. Če kdo ve, kam je teliček izginil, ga policisti prosijo, da s tem seznani bodisi lastnika bodisi njih. Sami pa telička ne bodo iskali.
Kdo bo nesel smeti?
Velenje, 14. januarja - V soboto je policiste poklicala stanovalka Šaleške ceste. Skrbel jo je prepir pri sosedih. Policisti so šli na kraj in preverili, kaj se dogaja. Pa je šlo le za to, da se brat in sestra nista mogla dogovoriti, kdo bo poskrbel za smeti.
Zasegli avto
Velenje, 16. januarja - V ponedeljek so policisti vozniku, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, zasegli avto, voznika pa napotili k sodniku za prekrške.
Morda so preprečili najhujše
Velenje, 16. januarja - V ponedeljek ponoči se je uslužbenec iz ljubljanske psihiatrije po telefonu pogovarjal z moškim, ki je nujno potreboval pomoč. Grozil je, da bo storil samomor, da se bo vrgel pod prvi mimovozeči avto. Uslužbencu je uspelo izvedeti, kje je, zato se je nemudoma obrnil na policiste. Ti so se z moškim srečali v okolici Hude luknje in ga odpeljali na pregled v bolnišnico.
■
■
■
Naš čas, 19. 1. 2017, barve: CM K, stran 19
19. januarja 2017
«»SÜAS
UTRIP
19
S hranjenjem pticam ne delamo usluge
Sprejeti ukrepi, med katerimi je hranjenje prostoživečih ptic, so usmerjeni v to, da se virus aviarne influence ne bi prenesel v domače jate
HOROSKOP
Milena Krstič - Planine
Velenje - Zaradi preprečitve širjenja virusa aviarne influence oziroma ptičje gripe, bolezni, ki se pojavlja pri prostoživečih divjih pticah in predstavlja nevarnost prenosa na domače jate perutnine, je veterinarska uprava prepovedala hranjenje pro-stoživečih ptic, Mestna občina Velenje pa tudi svoje prebivalce (in druge) posebej pozvala, da ne hranijo ptic ob velenjskih jezerih.
»S tem bomo zmanjšali nepotrebno zgostitev ptic in virusov aviarne influence na posameznih mestih in s tem možnost prenosa na perutnino in ptice v
ujetništvu.« Ob tem pa so spomnili tudi, da veljavni odlok o splošnem redu tudi sicer prepoveduje odlaganje hrane ali hranjenje potepuških psov, mačk,
golobov in drugih prostoživečih živali na javnih površinah brez soglasja lastnika ali upravljalca zemljišča.
Mojca Kodrič, svetovalka za kmetijstvo na Mestni občini Velenje, pravi, da hranjenje prosto-
Virus lahko človek prenese z obutvijo in obleko.
živečih ptic ni priporočljivo tudi zaradi njih samih. »To so ptice, ki v naravi preživijo same. S tem, ko jih hranimo, pri čemer bi posebej izpostavila hranjenje s kruhom v zimskem času, jim ne de-
lamo usluge. Spomnimo se leta 2006, ko se je ptičja gripa prvič pojavila v Sloveniji. Na velenjskih jezerih so poginjali labodi. Pa ne zaradi ptičje gripe, ampak zaradi zamaščenosti jeter. To pomeni, da so bili labodi prehranjeni, kar so lahko povzročili tudi ljudje s tem, da so jih hranili.«
Tudi tistikrat so pogosto opominjali ljudi, naj tega ne počno. »Na lokacijah ob velenjskih jezerih, kjer je bilo tako hranjenje pogostejše, smo namestili opozorilne table. Te so tam še danes.«
Na hranjenje prostoživečih ptic bodo pozorni tudi inšpektorji. Za neupoštevanje prepovedi je predpisana globa v višini 200 evrov.	■
»Laboratorij otroške vedoželjnosti 2«
Celje - Ekipa Citycentra Celje je tokrat pripravila nadaljevanje lanskega uspešnega dogodka, ki je kot nalašč za nadobudne otroške glave "Laboratorij otroške vedoželjnosti 2"; ta poteka že od ponedeljka in bo trajal še do te nedelje, 22. januarja. Otroci se lahko na osrednjem prostoru udeležijo edinstvenih znanstvenih dogodivščin v družbi prof. Pipete. Raziskovali bodo vse omenjene dneve ob 10. uri po vnaprej rezerviranem terminu ter vsak dan popoldne, razen nedelje, ob 17. uri.
Spoznavali in sodelovali bodo pri raznovrstnih eksperimentih, ki jih bodo pripravili skupaj z različnimi strokovnjaki kemijskih in fizikalnih znanosti. Dogodek je namenjen vsem radovednim otrokom, tako mlajšim kot starejšim, ki so željni znanja in eksperimentov. Vse znanstvene aktivnosti so brezplačne, otroci pa bodo za spomin prejeli diplome in domov odnesli izdelke, ki jih bodo sami ustvarili. a mz
Danes skoki pred šolo Gorica
Velenje - Smučarsko skakalni klub Velenje v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije organizira v četrtek, 19. januarja, dan smučarskih skokov. Pred Osnovno šolo Gorica se bo od 8.30 do 12. ure odvilo tekmovanje SKOČI Z NAMI v smučarskih skokih z alpskimi smučmi. Na Mini Planici se bodo pomerili učenci OŠ Gorica od 1. do 4. razreda. Promocijski dogodek Mini Planica - Skoči z nami omogoča Smučarska zveza Slovenije v sodelovanju z Argeto Junior.
Smučarsko skakalni klub Velenje, ki je konec minulega leta obeležil 61. let delovanja, šteje 32 aktivnih tekmovalcev. Skakalni center ob velenjskem gradu, ki je nedavno pridobil tudi dve novi skakalnici K 55 in K 35, ima še štiri manjše skakalnice. Pridobitev dveh novih skakalnic je ogromna pridobitev za mlade velenjske skakalke in skakalce, saj je tudi zanimanja za smučarske skoke med otroki vedno več. Takšne promocije pa zanimanje še povečajo.	a
Zgodilo se je
od 20. 1. do 26. 1.
- delavci Zdravstvenega centra Velenje in Združenih lekarn Velenje so se 20. januarja leta 1983 na referendumu odločili za združitev v skupno delovno organizacijo, ki seveda že nekaj let ne obstaja več (Lekarna Velenje obstaja od leta 1993);
- 21. januarja 1917 se je v Pulju rodil pesnik, pripovednik, akademski kipar in slikar Aladin Lanc; ljudsko in meščansko šolo je končal v Šoštanju, kjer je nekaj časa živel tudi med drugo svetovno vojno in po njej;
v svojih novelah je v glavnem obujal spomine na svojo mladost v Šoštanju;
-	takoj po koncu druge svetovne vojne so v večini krajev Šaleške doline zopet oživili delo gledaliških odrov, že konec leta 1945 je igralska družina Ljudske pro-svete iz Velenja odigrala prvo igro z naslovom Svet brez sovraštva, v tem času pa je pripravila tudi Klinarjevo igro Plavž,
s katero so januarja 1946 med drugim gostovali v Braslovčah in v Mežici;
-	21. januarja 1996 je na FIS slalomu na Ravnah na Koroškem zmagal Velenjčan David De Costa;
-	22. januarja 1980 so v velenjskem premogovniku svečano proslavili začetek del pri izgradnji jaška Nove Preloge;
-	22. januarja 1996 je nekdanje velenjsko gradbeno podjetje Ve-
Spomenik v Starem Velenju, ki spominja na streljanje talcev (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
grad na travniku pri velenjski pošti začelo graditi novo nakupovalno središče;
- 24. januarja 1897 se je v Ška-lah pri Velenju rodil zdravnik in Maistrov borec Adolf Ram-šak, ki je leta 1926 kot prvi v Sloveniji opravil transfuzijo kr-
vi; leta 1927 je postal primarij v bolnišnici v Črni na Koroškem, kjer je do 1957 delal kot splošni zdravnik in kirurg;
-	25. januarja 1984 so krajani krajevne skupnosti Staro Velenje prvič praznovali svoj krajevni praznik v spomin na 15 talcev, ki jih je okupator 25. januarja leta 1944 ustrelil na starem sejmišču v Velenju;
-	prva številka časopisa Naš čas je izšla 26. januarja 1973; po Velenjskem rudarju, Rudarju in Šaleškem rudarju torej Naš čas ime, ki se je izoblikovalo v komisiji za informativno in politično propagando;
-	26. januarja 1993 pa je nekdanji velenjski župan Srečko Meh postal mandatar za sestavo takratnega velenjskega izvršnega sveta.
a Damijan Kljajič
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Če vam je letos v januarju kaj všeč, je to zima. Tako hude že dolgo ni bilo, vam pa to več kot ustreza. Tako ste več na toplem, med ljudmi, kar ste na prelomu leta precej pogrešali. Ne le, da si boste ob koncu tedna že želeli toplejših in prijetnejših dni, tisti, ki bodo imeli to možnost, bodo zagotovo že v teh dneh načrtovali obisk toplih krajev. Ali pa tja tudi odpotovali. Dovolj bo že kakšen dan oddiha, morda le celodnevni izlet, daleč od doma. Tudi zato, da zberete misli in občutja, ki so v teh dneh prava zmešnjava. Med realnimi možnostmi in vašimi željami zeva velika luknja
Bik od 22.4. do 20.5.
Le zakaj se trudite, da preslepite vse okoli sebe? Na zunaj še vedno kažete nasmejan obraz, vaša notranjost pa je precej razburkana. Sami nase boste še nekaj dni jezni tudi zato, ker ne znate in ne zmorete iz krize, ki jo sicer opazijo le vaši najbližji. Jasno vam je, da si želite v življenju veliko sprememb. Morda celo preveč naenkrat, saj sploh ne znate ustaviti konjev. Če jih ne boste sami, jih bodo drugi. Tokrat boste težko čakali na neki odgovor, ki ga pravzaprav sploh ne pričakujete. Želite pa si, da bi prišel. In da bi bil pozitiven. Držite pesti, kajti tokrat kaže, da bi se lahko tehtnica obrnila na vašo stran.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Uživali boste tako v delu kot trenutkih prostega časa, ki vam jih v teh dneh ne bo manjkalo. Januar je letos veliko bolj počasen kot prejšnja leta, to pa vam še kako godi. Če boste poskrbeli za nekaj dodatnih prostih dni, pa tudi ne bi bilo čisto nič narobe, saj vaša delovna vnema še ni na višku. Pa tudi energije vam še malo primanjkuje. Vzrok poznate, zato ne imejte slabe vesti zaradi tega. Včasih se zdi, da prav v delu iščete tolažbo in užitek, ker tako ubežite problemom doma. Tokrat bo obratno. Od dela in obveznosti boste bežali v varno zavetje doma, kjer vam bo najlepše. Novica, povezana z družino ali bližnjim sorodstvom, bo dobra.
Rak od 22.6. do 22.7.
Čeprav je večino že minilo, kar so si obljubili ob novem letu, vi še vztrajate. Odločitev, da boste svoj prosti čas bolj koristno izrabljali, bo vsekakor pametna. Po vašem pogostem lenarjenju in neaktivnosti v zadnjih tednih bi lahko rekli, da bi bila to tudi dobra naložba v zdravje in dobro počutje. A kaj lahko se zgodi, da bo ostalo le pri odločitvi, da pa je ne boste uspeli kaj dolgo izpolnjevati. Predvsem zato, ker vam bo manjkalo vztrajnosti, po svoje pa tudi poguma. Morda ste si izbrali tudi napačno motivacijo. Daleč najboljša je, če je povezana z ljubeznijo, kjer je trenutno pri vas precej mrtvo.

«il
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Leto se je začelo tako, kot ste si želeli, to pa še kar traja. Zaposleni boste le toliko, kolikor boste sami želeli. Delo vam bo v teh dneh terapija, ki jo boste sprejemali z obema rokama. Nihče pa ne bo slutil, da se za nasmehom skriva bolečina. Pravi vzrok tega početja bo v tem, da boste bežali od partnerja. Zelo vas bo strah, da se soočita in si razkrijeta, kaj se dogaja z vama. S tem si ne delate usluge. Čeprav imate srečo, da zna biti partner zelo potrpežljiv, gredo sedaj stvari že predaleč. Zato se ne igrajte z ognjem, če niste pripravljeni vsega, kar trenutno imate, postaviti na kocko. Poskrbite vsaj za to, da se boste sprostili in iz sebe vrgli najhujše napetosti.
Devica od 24.8. do 23.9.
Čeprav ste po navadi zelo premišljeni, tokrat niste bili. Žal vam bo, ker ste nekomu, ki vam sicer sploh ni blizu, razlagali zelo osebne stvari. Na uho bodo namreč prišle povsem napačni osebi, ta pa jih ne bo zadržal le zase. Povedano bo preveč vroče, da bi, sploh, ker je osebno vpleten tudi sam. To vas bo močno prizadelo, a kar je, je. Kdor molči, še vedno številnim odgovori. Vi boste. Tokrat boste molčali predvsem zato, ker vam bo nerodno, da bi stvar vsaj poskušali razjasniti. Bolje bo, da stvari ne zaostrujete, ampak pustite času čas. Ne bodo hitro pozabili, a bodo. Predvsem pa bodo spoznali, da vse, kar so izvedeli, ni res. In to vam bo v tolažbo.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Januar se je prevesil v drugo polovico, vi pa še niste prišli do cilja, ki ste si ga zastavili že pred novim letom. Zadnje čase gre pri vas vse bolj počasi. Prezahtevno bi trenutno bilo tudi, če bi pričakovali, da se bo tisto, kar vas najbolj moti, spremenilo kar čez noč. Ob vsej svoji odločnosti ste za povrhu še precej počasni pri urejanju uradnih zadev. To sicer za vas ne velja, zato se še sami sprašujete, kaj se dogaja z vami. Čestitate pa si lahko, da še vedno vztrajate pri eni od novoletnih zaobljub. Ste na dobri poti do uspeha. Malo pomaga tudi to, da tudi tako varčujete, stroški v zadnjih tednih pa so presegli vsa vaša pričakovanja in zmožnosti.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Še vedno boste precej melanholični. Tudi prave volje do življenja in dela še nekaj dni ne boste imeli. Dobro veste, da ni kriva le mrzla in turobna zima. Tudi kratki dnevi naj vam ne bodo izgovor. Čeprav ne boste čisto nič krivi in toka dogodkov ne boste mogli spremeniti, boste ob koncu tega tedna še bolj nemirni. Skrbelo vas bo, kako se bo vse skupaj izšlo. Brez potrebe. Dovolj ste vložili, da se težko ponesreči. Na koncu bo izpadlo bolje, kot si lahko mislite. Finančno stanje vam še nekaj tednov ne bo dopuščalo, da bi se igrali z denarjem, čeprav vas bo močno mikalo, da čustveno praznino zapolnite s kakšnim pregrešnim nakupom. Pazite, da se ne prehlad ite.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Zadnje dni hitite počasi in uživate v vsaki mali zmagi posebej. To si lahko privoščite, saj ste lani delali dobro in veliko. Rezultati pa so vidni prav v teh dneh. Prijatelji vam bodo v dneh, ki prihajajo, v veliko pomoč. Dobro vedo, da ste zanesljiv človek, ki pomaga vedno, ko to potrebujejo. Zato vam bodo le vračali, kar ste jim vi že dali. Mnogi bodo menili, da ste zadnje čase strogi do sebe, do vseh okoli vas pa ste dobri kot kruh. A saj veste, da se vse dobro dvakrat povrne in vam se bo začelo vračati že v teh dneh. Zmeda na čustvenem področju pa še ne bo minila. Partner je že nekaj časa na drugem planetu. Pomagate mu lahko, da spet stopi iz oblakov na Zemljo.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Sprašujete se, pred kom bežite. Čisto preveč se spet zapirate v svoje stanovanje in čas preživljate sami ali v dvoje. To ni dobro za vašo dušo. Je pa dobro za vaše ljubezensko življenje, saj se partnerju posvečate več, kot ste se mu kdajkoli. Včasih bo celo podvomil, da je vaše početje iskreno. Zna biti, da bo celo pomislil, da nekaj skrivate. Prepričajte ga, da ni tako, da gre enostavno za iskrena čustva. A ne z besedami, tem ne verjame. Če se boste bolje počutili in boste bolj aktivni, bo šlo le še navzgor. Tudi pri delu, kjer bodo od vas pričakovali zelo veliko. Vi pa se boste tega zelo resno lotili. Zdravje bo trdno.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Želeli si boste ustaviti čas. Dnevi vam bodo namreč tudi v tem tednu vse prehitro minevali, sploh, ker so še vedno kratki. Kljub temu se vam bo zdelo, da ste premalo učinkoviti in da ste postali rahlo leni. To se vam sicer zgodi skoraj vsako zimo, saj se veliko manj kot sicer gibljete po svežem zraku. Če se leda, boste v naslednjih dneh najraje na toplem, brez fizičnih aktivnosti. To pa godi tudi partnerju. Da, veliko bosta skupaj. In res bosta uživala. Pri tem vam sploh ne bo mar, kako bo to sprejemala družina in kako prijatelji. Ti vas kar malo pogrešajo, a nočejo biti vsiljivi. Ob koncu tedna si vseeno vzemite čas zanje. Poskrbeli bodo za dobro voljo, tudi vašo!
Ribi od 20.2. do 20.3.
Prijatelj vam bo le nakazal, kaj se dogaja, pa boste že padli v paniko. Strah vas bo, ker niste bili iskreni do partnerja. Iskreni pa niste bili, ker vas je bilo strah. Začaran krog boste morali prekiniti sami. Če bo še tako težko, ni več časa za odlašanje. Enostavno boste morali reči bobubob.Če boste pogovor prelagali, bo le še slabše. Zato se potrudite, da čim prej najdete primeren trenutek in partnerju iskreno poveste, kaj se dogaja z vami. Vaše početje si namreč že narobe razlaga, kar je vzrok za njegovo umikanje iz vaše družbe. Bodite prizanesljivi do njega in do sebe. Oba si zaslužita boljše počutje. Čeprav se trudita, rezultati niso takšni, kot si želita. Čustva so premočna, zato ubijajo kreativnost.
r
Četrtek, 19. januarja
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 20
TV SPORED

19. januarja 2017
Petek, 20. januarja
Sobota, 21. januarja
Nedelja, 22. januarja
Ponedeljek, 23. januarja
Torek, 24. januarja
Sreda, 25. januarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.50	Turbulenca
12.30	Naš vsakdanji kruhek, 13/18
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Pod mostovi, dok. film
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Brez meja, tv Lendava
15.35	Iskalca, dok. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Ugriznimo znanost
17.55	Novice
18.00	Utrinek - zgodbe priseljencev,
svet. odd.
18.05	Knjiga o džungli, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Vesna, slovenski film
21.40	Utrinek: Zadruga Konopko
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Panoptikum
00.30	Ugriznimo znanost
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.15	Info-kanal
05.55	Kultura
06.00 Odmevi
07.00	Dobro jutro
08.00 Poročila
08.08 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Ugriznimo znanost
12.25	Naš vsakdanji kruhek, 14/18
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Status animarum, dokum. film
15.20	Mostovi Hidak
16.05	Duhovni utrip
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Alpe, Donava, Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.15	Piknik s torto, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme 20.00 Noč Modrijanov 2016, 2. del
21.30	Slovenska polka 2016 22.00 Odmevi, šport, vreme
23.05	Sullivanova potovanja, am. film
00.35	Profil, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.20	Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Tilka in prijatelji, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.45 Bacek Jon, ris. 07.50 Hrček Miha, ris. 07.55 Zgodbe iz školjke: Ob Blaguškem jezeru
08.15 Daisuke, igrani film 08.35 To bo moj poklic:
Elektroinštalater, 1. del 08.55 Slovenski vodni krog: Radulja 09.20 Turizem 365 - Kirgizija 09.45 Kino Fokus 10.15 Slovenski magazin 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.10 Biatlon, sp, posamična tekma
(Z), prenos 15.55 Posebna ponudba 16.45 Sir s sedmimi skorjami, izob. film 17.30 Zavod za zaposlovanje (II.), 2/6 18.00 Halo TV 19.00 Sara in Raček, ris. 19.05 Male sive celice 20.00 Avtomobilnost 20.35 Rokomet, sp, Španija : Slovenija, prenos
22.45 Osamljeni planet - 1000
fantastičnih doživetij 23.05 Bombna misija, am. film 01.15 Glasbeni spoti 02.15 Rokomet, sp, Španija : Slovenija, posn.
03.50 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti
POP
24ur, ponov. Chuggington, ris. Gospodična Zuža, ris. Turbo, ris.
Anubisova hiša, nan. Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Srčna kraljica, nan. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Vrtičkanje
Utripajoča srca, nan. Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Sestrske vezi, nan. Varuhi podeželja, nan. 24ur, vreme 24ur
Ljubezen ob strani, kanad. film 24urzvečer Princ podzemlja, nan. Kosti, nan. Razuzdanec, nan. Nočna izmena, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00 07.00 07.10 07.20 07.45 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.15 23.00 23.50 00.45 01.35 02.10
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Skrbimo za zdravje
11.05	PopCorn
12.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.40	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Videospot dneva
18.50	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Bonton, Rokovanje
21.50	Videospot dneva
21.55	Iz oddaje Dobro jutro
22.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.25	Videostrani, obvestila
06.30 Otroški kanal
07.00	Zajček Belko, ris.
07.05	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.10	Tilka in prijatelji, ris.
07.20	Knjiga o džungli, ris.
07.45	Bacek Jon, ris.
07.50	Hrček Miha, ris.
07.55	Zgodbe iz školjke
08.55	Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z), prenos
10.45	Bleščica, odd. o modi
11.25	Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos
12.45	Dobro jutro, ponov.
14.10	Biatlon, sp, posamična tekma
(M), prenos
15.45	O živalih in ljudeh
16.25	Na vrtu
17.05	Zavod za zaposlovanje (II.), 3/6
17.40	Rokomet, sp, Nemčija : Hrvaška,
prenos
19.45	Infodrom
20.05	Zeleno kolo, film
21.40	Derren Brown: Krivda 22.30 Polnočni klub: Manifest za
prihodnost
23.45	Glasbeni spoti
00.45	Rokomet, sp, Nemčija : Hrvaška, posn.
02.20	Alp. smuč., sp, SVSL (M), posn.
03.45	Zabavni kanal
05.10	Glasbeni spoti
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Gospodična Zuža, ris.
07.20	Turbo, ris.
07.45	Anubisova hiša, nan.
08.00 Dr. Oz, am. ser.
08.55	Tv prodaja
09.10	Srčna kraljica, nan.
10.10	Tv prodaja
10.40	Ostani z menoj, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Sestrske vezi, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Vrtičkanje
13.35	Utripajoča srca, nan.
14.35	Srčna kraljica, nan.
15.35	Ostani z menoj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Sestrske vezi, nan.
17.55	Varuhi podeželja, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00 Taksi, am. film
21.50	24ur zvečer
22.25	Princ podzemlja, nan.
23.10	Eurojackpot
23.15	Obredi prehoda, am. film
01.15	24ur zvečer, ponov.
01.50	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Naj viža
11.20	Videospot dneva
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Videospot dneva
18.50	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice, Kirgizija
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Nanga Parbat, avanturistični film
23.00	Videospot dneva
23.05	Iz oddaje Dobro jutro
00.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.35	Videostrani, obvestila
05.50 Kultura 06.00 Odmevi
07.00 Zgodbe iz školjke: Ali me poznaš:
Jaz sem lišaj 07.05 Smrkci, ris. nan. 07.30 Tabaluga, ris. nan. 07.55 Studio kriškraš: Lepotilni salon 08.20 Ribič Pepe 08.40 Mulčki, ris. 08.50 Firbcologi 09.15 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Infodrom 10.215 V svojem ritmu 10.50 Zgodbe iz školjke: Ups!, kratki
film 11.20 Tednik 12.40 NaGlas! 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.20 Osamljeni planet - 1000
fantastičnih doživetij 15.00 Deset največjih dosežkov Nase, 2/2
16.00 Od blizu, pogov. odd. z Vesno
Milek: Franc Planinšek 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Zavržene tačke, dok. film 17.45 Pogled na ... cerkev Sv. Martina
v Martjancih 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Starfighterji, osvajalci neba,
nem. film 22.05 Prevara (II.), 3/12 23.05 Poročila, šport, vreme 23.40 V imenu ...,poljski film 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov. 02.40 Info-kanal
TV SLO T
06.10 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 08.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z), prenos
10.30 Alp. smuč., sp, smuk (Z), prenos 11.20 Alp. smuč., sp, smuk (M) prenos 13.25 Biatlon, sp, skup. start (Z), prenos
14.35 Čarokuhinja pri atu: Bela krajina 15.10 Biatlon, sp, štafeta (M), prenos 16.00 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
ekipna tekma, prenos 18.05 Derren Brown 19.10 Infodrom 19.25 V svojem ritmu 20.00 Alpski magazin 20.25 Rokomet, sp (M), osmina finala,
prenos 22.30 Zvezdana 23.15 Popšop
23.45 DMP - 25 let s kitaro v roki, veliki
koncert iz Novega mesta 01.30 Bleščica, odd. o modi 02.00 Glasbeni spoti 03.00 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
ekipna tekma 04.50 Alp. smuč., sp, smuk (Z), posn. 05.45 Glasbeni spoti
pop
24ur, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prjjatelji, ris. Gospodična Zuža, ris. Radovednica Bibi, ris. Telebajski, ris. Gospodična Zuža, ris. More fun with Flupe, ris. Turbo, ris.
Trgovinica za živali, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Divja brata Kratt, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Dallas, nan. Dallas, nan. Tv prodaja Hope Springs, nan. Zvit in prebrisan, nan. Osamljena srca, am. film Nora Roberts: Modri dim, am. film
24ur vreme 24ur
Godzila, am. film Gran torino, am. film Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.15 07.25 07.55 08.10 08.15 08.25 08.50 09.15 09.40 10.05 10.30 10.55 11.10 12.00 12.50 13.05 14.05 15.05 17.05
18.55 18.58 20.00 22.25 01.40

08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Miš maš
09.40	Ustvarjalne iskrice (187)
09.50	Napovedujemo
09.55	Videospot dneva
10.00	Popotniške razglednice, Kirgizija
11.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.30	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo, Zaradi nogometa na
študij čez lužo
18.40	Videospot dneva
18.45	Napovedujemo
18.50	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2449. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Iz glasbenega arhiva VTV: Parni
valjak - 2.
21.40	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.40	Videostrani, obvestila
07.00	Živ žav
sledi	Ozi bu, ris.
07.05	Poldi, ris.
07.10	Minka, ris.
07.15	Krtek, ris.
07.20	Timi gre, ris.
07.35	Kioka, ris.
07.40	Liki, ris.
07.45	Fletni Gaji, ris.
07.55	Vipo, ris.
08.05	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
08.15	Medo in Mica, ris.
08.20	Peter Zajec, ris.
08.30	Tilka in prijatelji, ris.
08.40	Dinotačke, ris.
08.55	Pujsa Pepa, ris.
09.00	Kalimero, ris.
09.10	Knjiga o džungli, ris.
09.20	Smrkci, ris. nan.
09.45	Frančkov Fonzek, ris.
10.00	Bacek Jon, ris.
10.10	Danov Dinosvet, nan.
10.50	Sledi, dok. odd.
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Noč Modrijanov 2016, 2. del, ponov.
14.50	Tožilčeva priča, am. film
16.45	Kino Fokus
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Tilka in prijatelji, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Več po oglasih, 9/18
20.30	Vojna in mir, 4/8
21.20	Intervju
22.10	Poročila, šport, vreme
22.35	Dunajski filharmoniki v Tokiu
00.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.40	Dnevnik, ponov.
01.35	Info-kanal
TV SLO T
06.45 Duhovni utrip 07.00 Posebna ponudba 07.40 Novoletni koncert z Dunaja 10.25 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja 11.00 Biatlon, sp, skup. start (M), prenos
11.55 Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos 13.25 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos
14.40 Biatlon, sp, štafeta (Ž), prenos 15.50 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
prenos 18.00 Avtomobilnost 18.35 Z glasbo in s plesom, 2/2 19.25 Mladi virtuozi 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Marie Curie, ženska, ki je razsvetlila svet, dok. odd. 20.55 Inside - Offside, dok. odd. 21.20 Ujguri, ujetniki nesmisla, dok.
23.00	Revival, češki film
00.50	Vikend paket
02.05	Glasbeni spoti
03.05	Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn.
04.55	Zabavni kanal
05.25	Glasbeni spoti
pop
24ur, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris. Gospodična Žuža, ris. Viking Viki, ris. Telebajski, ris. Gospodična Žuža, ris. Maša in medved, ris. More fun with Flupe, ris. Trgovinica za živali, ris. Winx klub, ris. Lego Ninjago, ris. Slugterra, ris.
Kako izuriti svojega zmaja, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Dallas, nan. Dallas, nan. Tv prodaja Hope Springs, nan. Ameriška supervaruška, ser. Šola letenja, am. film Moja punca 2, am. film 24ur vreme 24ur
Ta nora ljubezen, am. film Brez dvoma, am. film Igra prestolov, nan. Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.15 07.25 07.50 08.05 08.10 08.15 08.25 08.50 09.15 09.40 10.05 10.30 10.55 11.10 12.00 12.50 13.05 14.10 15.05 17.05 18.55 18.58 20.00 22.15 00.15 01.15
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 2448. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Migaj raje z nami 10.35 2449. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Zupan z vami: Janko Kos, župan
Občine Zalec 12.00 Po Slakovi poti - koncert ans.
Spev, 2. del 13.10 Skrbimo za zdravje. Kdaj v
dežurno ambulanto? 14.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.00 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Pust,
širokih ust 18.40 Ustvarjalne iskrice (UI 186),
Kvačkan nakit 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans Stil, ponovitev 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Dadi Daz 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila
05.55	Utrip
06.10	Zrcalo tedna
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Sladko življenje z Rachel Allen
10.40	10 domačih
11.10	Vem!, kviz
11.55	NaGlas!
12.25	Naš vsakdanji kruhek, 15/18
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Panoptikum
14.25	Osmi dan
15.00	Dober dan, Koroška
15.30	Firbcologi
15.55	Z glasbo in s plesom
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	V svojem ritmu, 4/7
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.10	Ozi bu, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
20.55	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Umetnost igre
23.40	Glasbeni večer
00.20	Profil
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Dnevnik, ponov.
02.05	Info-kanal
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha: Mladoletni
migrant, brez glasu
12.30	Naš vsakdanji krukeh, 16/18
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city
14.40	eRTeVe
15.00	Kanape, tv Lendava
15.40	Studio kriškraš: Lepotilni salon
16.00	Ribič Pepe
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.55	Novice
18.05	Poldi, ris.
18.15	Pavle, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Oproščen, 2/10
20.50	Je res vse laž?, dok. odd.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci: Adolf Malovrh, dok. odd.
02.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.30	Dnevnik, ponov.
03.25	Info-kanal
02.05 Info-kanal
TVSLOr TVSLOT
C\(. 7C\ ntrnčl/i l/anal
06.30	Otroški kanal
07.00	Zajček Belko, ris.
07.05	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.10	Pavle, rdeči lisjaček, ris.
07.15	Tilka in prijatelji, ris.
07.25	Knjiga o džungli, ris.
07.40	Knjiga o džungli, ris.
07.50	Bacek Jon, ris.
07.55	Vetrnica, otr. odd.
08.00	Zgodbe iz školjke: O povodnem možu
08.40	To bo moj poklic:
Elektroinštalater, 2. del
09.05	Slovenski vodni krog: Mislinja, dok. nan.
09.25	To, česar burja ni odnesla, dok. film
10.35	Čez planke: Južnoafriška
republika
11.35	Dobro jutro
14.10	Polnočni klub: Manifest za
pirhodnost
15.40	Ljudje in zemlja, svet. odd.
16.45	Avtomobilnost
17.30	Zavod za zaposlovanje (II.), 4/6
18.00	Halo tv
19.00	Timi gre, ris.
19.10	Liki, ris.
19.15	Sara in Raček, ris.
19.25	Studio kriškraš: Lepotilni salon
20.00	Zadnji tango v Halifaxu (III.), 5/6
20.55	Zločini v Walesu (II.), 3/5
22.30	Odkrivamo Južno Ameriko -
pepelke iz revnih četrti, dok. ser.
23.25	Glasbeni spoti
00.30	Zabavni kanal
05.25	Glasbeni spoti
05.25	Glasbeni spoti
pop
06. 0	24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Gospodična Zuža, ris.
07.20	Turbo, ris.
07.45	Anubisova hiša, nan.
08.00	Dr. Oz, am. ser.
08.55	Tv prodaja
09.10	Sčrna kraljica, nan.
10.10	Tv prodaja
10.40	Ostani z menoj, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Sestrske vezi, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Vrtičkanje
13.35	Utripajoča srca, nan.
14.35	Varhi podeželja, nan.
15.35	Srčna kraljica, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Ostani z menoj, nan.
17.55	Sestrske vezi, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Smrtonosno orožje, nan.
22.00	24ur zvečer
22.35	Princ podzemlja, nan.
23.30	Kosti, nan.
00.25	Razuzdanec, nan.
01.20	Nočna izmena, nan.
02.10	24ur zvečer
02.45	Zvoki noči

08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2449. VTV magazin, regionalni
informativni program
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Videospot dneva
10.35	Iz glasbenega arhiva VTV: Parni valjak - 1
11.45	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.15	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Mura Raba TV, ponovitev
18.30	Regionalne novice 2
18.35	Bonton, Rokovanje
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Kaj prinaša Zakon o vajeniškem
sistemu?
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Po Slakovi poti, koncert ans.
Spev - 2
22.15	Iz oddaje dobro jutro
23.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videostrani, obvestila
06.30	Otroški kanal
07.00	Zajček Belko, ris.
07.05	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.10	Pavle, rdeči lisjaček, ris.
07.15	Tilka in prijatelji, ris.
07.25	Knjiga o džungli, ris.
07.50	Bacek Jon, ris.
07.55	Zgodbe iz školjke: Jaz sem lišaj
08.05	Zgodbe iz školjke: Dunaj
08.30	To bo moj poklic: Kamnosek, 1. del
08.55	Pogled na ... cerkev Sv. Martina
v Martjancih
09.25	Alp. smuč., sp, VSL (Z), 1. vožnja
10.55	Slovenski vodni krog: Polskava
11.20	Halo TV
12.25	Alp. smuč., sp, VSL (Z), 2. vožnja
13.50	Dobro jutro
15.30	Dober dan
16.30	Čarokuhinja pri atu: Posavje
17.00	Zavod za zaposlovanje (II.), 5/6
17.40	Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja
19.00	Timi gre, ris.
19.10	Robotki, ris.
19.20	Sara in Raček, ris.
19.30	Pepi vse ve o arhitekturi, nan.
20.00	Šport
20.40	Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja,
prenos
21.45	Prava ideja
22.20	Votla krona, 4/10
23.10	Osebnost Primorske 2016
00.45	Glasbeni spoti
01.45	Alp. smuč., sp, VSL (Z), 1. vožnja, posn.
02.50	Alp. smuč., sp, VSL (Z), 2. vožnja, posn.
04.00	Zabavni kanal
05.25	Glasbeni spoti
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Gospodična Zuža, ris.
07.20	Turbo, ris.
07.45	Anubisova hiša, nan.
08.00	Dr. Oz, am. ser.
08.55	Tv prodaja
09.10	Srčna kraljica, nan.
10.10	Tv prodaja
10.40	Ostani z menoj, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Sestrske vezi, nan.
12.45	TV prodaja
13.00	Vrtičkanje
13.35	Utripajoča srca, nan.
14.35	Varuhi podeželja, nan.
15.35	Srčna kraljica, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Ostani z menoj, nan.
17.55	Sestrske vezi, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Preverjeno
22.00	24ur zvečer
22.35	Princ podzemlja, nan.
23.25	Kosti, nan.
00.20	Razuzdanec, nan.
01.15	Nočna izmena, nan.
02.05	24ur zvečer, ponov.
02.40	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Kaj prinaša Zakon o vajeniškem sistemu?
11.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.35	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike! Gremo na zlet
18.35	Videospot dneva
18.40	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2450. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Dotiki gora: Ravenska Kočna
20.50	Ponarejevalec, črna komedija
22.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.50	Videostrani, obvestila
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Umetnost igre
12.25	Naš vsakdanji kruhek, 17/18
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Intervju
14.35	Duhovni utrip
15.00	Mostovi - Hidak
15.35	Male sive celice, kviz
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Novice
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Suskind, nizoz. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Volčji dvorec: Ljubljenec, 2/4
00.40	Turbulenca
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.40	Dnevnik, ponov.
02.35	Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Pavle, rdeči lisjaček, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.25 Knjiga o džungli, ris. 07.50 Bacek Jon, ris. 07.55 Zgodbe iz školjke 08.20 Kanape, tv Lendava 09.10 To bo moj poklic: Kamnosek, 2. del
09.35 Slovenski vodni krog: Voglajna
10.15 10 domačih
10.45 eRTeVe
11.00 Dobro jutro
13.35 Dober dan
14.15 Vikend paket
15.50 Osebnost Primorske 2016
17.20 Zavod za zaposlovanje (II.), 6/6
17.45 Prava ideja
18.25 Umet. drsanje, ep, kratki
program (Z), posn. 19.50 Zrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Dosjeji Čajkovski 21.00 Umet. drsanje, ep, športni pari, prenos
22.00 Bleščica, odd. o modi 22.35 Popšop
23.05 Dnevi slovenske zabavne glasbe
2016: Siddharta, ponov. 00.25 Glasbeni spoti 01.30 Umet. drsanje, ep, športni pari, kratki program, prenos iz Ostrave 02.35 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti
pop
24ur, ponov. Chuggington, ris. Gospodična Zuža, ris. Turbo, ris.
Anubisova hiša, nan. Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Srčna kraljica, nan. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Vrtičkanje Utripajoča srca, nan. Varuhi podeželja, nan. Srčna kraljica, nan. 24urpopoldne Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur vreme 24ur
Usodno vino, nan. Skrivnosti v Glenwoodu, kanad. film
24ur zvečer Princ podzemlja, nan. Kosti, nan. Razuzdanec, nan. Nočna izmena, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00 07.00 07.10 07.20 07.45 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00
22.40 23.15 00.10 01.00 01.50 02.35 03.10
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Napovedujemo
10.05	2450. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.20 Kultura, informativna oddaja
10.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
10.55	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (188) 18.20 Zogarija 11, Dobrovo 18.40 Regionalne novice 2
18.45	Videospot dneva 18.50 Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 Dober večer, gospod predsednik, ponovitev, generalmajor Ladislav Lipič, predsednik ZVVS
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn
22.05	Videospot dneva
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila
Naš čas, 19. 1. 2017, barve: CM K, stran 21
19. januarja 2017
»«WAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
AFRIKA 1931: Foitovi in Baumovi fotografski zapiski na steklu
Do - domoznanski oddelek / 7 -Umetnost. Zabava. Šport
Leta 1931 sta z avtomobilom afriški kontinent prečkala češki akademski kipar Fran-tišek Foit in biolog Jiri Baum. Prvega je na študijsko odpravo, katere cilj je bil izdelava antropoloških mask afriških plemen, poslala praška Karlova univerza, drugi pa je za praški Narodni muzej raziskoval in

fötHlVIIN JMJMOVT FOTOGRAFSKI zapisi hastejou
zbiral insekte. Od zapuščine fotografskih posnetkov, ki so nastali na tej osemmesečni poti, je po nenavadnem spletu okoliščin 549 diapozitivov na steklu končalo v Muzeju Velenje. Gre za »eno od ključnih serij posnetkov o Afriki v slovenskih javnih zbirkah«, čemur je namenjen zbornik z naslovom Afrika 1931, ki ga je uredil kustos velenjskega muzeja Blaž Verbič, izdal pa Muzej Velenje. V tem muzeju so pred štirimi leti pripravili razstavo o Foi-tovih in Baumovih fotografskih zapisih na steklu. Vsebina zbornika je gradivo z razstave, vključno s fotografijami, podnapisi, predstavitvijo potovanja in diapozitivov na steklu ter življenja in dela Františeka Foita. V zborniku je predstavljena tudi stalna razstava Františka Foita, ki je bila prvič postavljena v Muzeju Velenje leta 1973, obnovljena pa leta 1998.
APLINC, MIRAN: Letalstvo v Šaleški dolini do konca druge svetovne vojne
Do - domoznanski oddelek / 62 -Tehnologija
Dobili smo prvo delo o začetkih letalstva v Šaleški dolini, doslej povsem neznani in neraziskani temi. Avtor, sicer kustos velenjskega Muzeja, Miran Aplinc, je kronološko obdelal ključne dogodke pred in med drugo svetovno vojno, ki so zaznamovali mikrozgodovino šaleškega letalstva. Začetek je postavil v leto 1927, ko so se prebivalci tukajšnjih krajev prvič nepo-
sredno srečali z letalom, tedaj je namreč v Metlečah zasilno pristalo italijansko letalo. Zgodba se je ponovila tri leta kasneje, le da takrat ni šlo za prisilni pristanek. Ni znano, koliko sta dogodka vplivala na navdušenje do letalstva, dejstvo pa je, da so leta 1938 v Šoštanju ustanovili jadralno letalsko skupino in se kmalu praktično iz nič tudi lotili izdelave jadralnega letala. Uspeh je bil polovičen, letalo je bolj poskakovalo kot letelo, zato so ga poimenovali bolha, morebitne večje letalske dosežke pa je prekinila vojna.
Od sedmih pilotov vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije, ki so izhajali iz Šaleške doline, se je v zgodovino vpisal Karel Šter-benk. Prvi dan vojne se je 6. aprila 1941 na nebu nad Beogradom junaško spopadel z nemškimi lovci in v boju s premočnim sovražnikom padel. V knjigi so obdelani tudi letalski medvojni dogodki, med drugim okoliščine strmoglavljenja zavezniških letal na območje Šaleške doline, zavezniška letalska bombardiranja ipd. Knjigo je izdal Muzej Velenje.
GRUBER, IGOR: 107 dni Alp: pohod po rdeči poti Via Alpina
Od - odrasli / 796.5 - Gorništvo. Taborjenje
Mreža planinskih poti Via Alpina se razprostira preko osem alpskih držav, povezuje jih rdeča pot, ki je speljana od Trsta do Monaka. Na glavo jo je postavil avtor knjige Igor Gruber, pot je namreč začel v Monaku, od koder je v 107 dneh prehodil 2.640 kilometrov. O vtisih in izkušnjah s te poti je spisal knjigo, ki je svojevrstni kolaž fotografij, praktičnih pohodniških nasvetov in fragmentarnih opisov poti. Bralec pa se lahko mimogrede seznani tudi z motivi, ki so bili v ozadju avtorjeve odločitve odpraviti se na to pot. 161 etap poti ustreza enakemu številu poglavij z utrinki s poti in odmevov njegovih najbližjih, ki so spremljali njegovo pot.
Vizualna kronika prehojene poti je še podkrepljena z zgoščenko, ki je priloga knjige. Rdeča nit knjige je avtorjeva ljubezen do gora, ki jo je čutiti v vsaki vrstici tega iskrenega navdušenja nad alpskim svetom in pohodništvom.
a Silvo Grmovšek
Plesna predstava »V sladkorni deželi«
Velenje, 24. januarja - V torek ob 18. uri bo velenjski Plesni studio N izvedel plesno predstavo »V sladkorni deželi«. Gre za polletno produkcijo, v predstavi pa sodelujejo vse skupine plesnega studia. Zgodba je tokrat sladka. Iz majhne slaščičarne neizmerno diši po piškotih, torticah, rogljičkih. Marljive slaščičarke vsako jutro hitijo, da imajo prebivalci mesta vedno sveže slaščice in druge sladke dobrote. Otroci pa so tisti, ki sem jim ob pogledih na majhne radosti v izložbi slaščičarne, vsakič znova zasvetijo oči. Vse bi bilo v najlepšem redu, če Sladkorne vile ne bi imele svojih želja, kako naj bi bile slaščice videti. S sladkornim prahom pobelijo slaščičarno in nihče več ne ve, kje je kaj. Prepirajo se o tem, katera je njihova najljubša slaščica in obenem čarajo. Svoje nožice pomočijo v čokolado in med plesom pustijo sledi po vsej slaščičarni. Ali bodo na koncu slaščice pravočasno pripravljene? Odgovor ostaja skrit v predstavi, ki so jo skupaj zamesile in spekle koreografinje predstave Lucija Boruta, Polona Boruta, Mateja Rožič in Nina Mavec Krenker.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 19. januar
9.00 Ljudska univerza Velenje
Dan poklicev, predstavitev poklica andragog ter pedagog 10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Biblioterapija ali prava knjiga ob pravem času, delavnica za knjižničarje 17.00 Galerija Velenje
Tiskanje, kreativna delavnica z Mihom Cojhtrom 17.00 Mestna četrt Levi breg Velenje zahod
Čakre, delavnica z Zalo Klančnik 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Alzheimer cafe: osebni pristop k družini z osebo z demenco, srečanje
19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Koncert godalcev Glasbene šole Velenje 20.30 Max klub Velenje
Koncert: Gašper Bertoncelj in Big Band RTV Slovenija, Max klub jazz festival 2017
Petek, 20. januar
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Viki Grošelj: 40 let mojih soočanj s Himalajo, predstavitev knjige 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Večno mladi, komedija SNG Maribor - razprodano 21.00 eMCe plac
Frankie + Kontra, hip hop koncert
Sobota, 21. januar
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 10.00 Studio Gorenje Velenje, razstavno-prodajni salon
Tematsko turistično vodenje za občane
18.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma ZRk Velenje : RK Zagorje 21.00 eMCe plac
Gledališka predstava: Kopalniški Rock&Roll, Gledališče Mozirsko
Nedelja, 22. januar
13.00 KAC, Efenkova 61 b
Vegetarijansko kosilo za ohranitev in spodbujanje zdravja
Ponedeljek, 23. januar
8.00 Šolski center Velenje in Ljudska univerza Velenje Predinformativni dan 2017, predstavitev institucij ter njihovih študijskih programov 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvor. Koncert trobilcev in tolkalcev Glasbene šole Velenje
Torek, 24. januar
8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana
18. Seja sveta Mestne občine Velenje
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Eins, zwei, drei! - po nemško zdaj!, zabavna nemščina za otroke 17.00 Vila Rožle
Torkova peta - Huda zima; nahranimo ptičke
18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
V sladkorni deželi, plesna predstava Plesnega studia N 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Pravljični večer za odrasle
Sreda, 25. januar
13.00 SAŠA inkubator
Pametno mesto Velenje -Industrija 4.0 "Digi dvojček" 17.00 Mestna občina Velenje, sejna soba Težave z uhajanjem urina -inkontinenca, predavanje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Pravljična joga 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Januarska Zeliščarna, sejem 18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Predstavitev uporabe VINS in RENS H, predavanje 18.00 Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61 Po Indiji, potopisno predavanje Barbare Koren 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvor. Dobrodelni koncert dijakov Gimnazije Velenje
ŠOŠTANJ
Četrtek, 19. januar
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic Sam Usher: Sneg pripoveduje Marjetka Blatnik Sobota, 21. januar
9.30 Osnovna šola KDK Šoštanj Kvalifikacije za 21. državno prvenstvo v twirlingu Slovenije 10.00 Športna dvorana Šoštanj
Kadetska tekma U17 Elektra : Calcit
Frenkie v eMCe placu
Velenje, 20. januarja - Jutri ob 21. uri se bo v klubu eMCe plac začel veliki hip hop koncert v počastitev 10-letnice projekta Radio Banga, ob tem pa bo nastopil eden najbolj uspešnih in vplivnih raperjev na Balkanu Frenkie v družbi Kontre in producenta Indiga. Oder bodo ogrevali domačini DJ Mrigo in skupina 3320.
Letošnji literarni razpisi UVKF
Velenje - Ustanova Velenjska knjižna fundacija je na svoji spletni strani uvkf.si objavila štiri literarne razpise, ki bodo odprti do 8. februarja 2017. Mednarodni književni festival Lirikonfest vabi k predlaganju kandidatov za 14. mednarodno Pretnarjevo nagrado 2017 - častni naslov »ambasador slovenske književnosti in jezika« - za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem književn(išk)em povezovanju, posredovanju oziroma uveljavljanju slovenske literature in jezika po svetu. Prav tako razpisuje mednarodno festivalno priznanje Lirikonov zl&t 2017 za vrhunske revi-jalne prevode poezije 21. stoletja za odrasle, v letu 2017 iz angleščine v slovenščino ali iz slovenščine v angleščino, ki bodo objavljeni v festivalni izdaji mednarodne revije Rp. Lirikon21. V sodelovanju s KUD Čitalnica Pri pesniški duši razpisuje častno literarno nagrado krilata želva 2017 za najboljši slovenski knjižni potopis preteklega leta, ki je izšel z letnico izida 2016 v slovenskem jeziku pri kateri
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
DEŽELA LA LA
La La Land, romantična glasbena drama, 126 minut (ZDA). Režija: Damien Chazelle Igrajo: Ryan Gosling, Emma Stone, J.K. Simmons, Finn Wittrock, Rosemarie DeWitt, Sonoya Mizuno, idr. Petek, 20. 1., ob 18.00
ČREDA
Stado, komedija, 98 minut (Srbija) Režija: Nikola Kojo. Igrajo: Nikola Kojo, Zoran Cvijanovic, Vesna Trivalic, Nataša Ninkovic, Nikola Duričko, Goran Šušljik, Srdan Timarov, Jernej Šugman idr. Sobota, 21. 1., ob 20.30 Nedelja, 22. 1., ob 18.00
POŠAST MOLI
Ted Sieger's Molly Monster, sinhronizira-na animirana družinska avantura za otro-
ke od 4. leta, 70 minut (Švica, Nemčija, Švedska). Režija: Matthias Bruhn, Michael Ekbladh. Slovenski glasovi: Maja Kunšič, Andrej Murenc, Vesna Pernarčič, Iztok Lužar, Gašper Malnar idr. Petek, 20. 1., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 21. 1., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 22. 1., ob 16.00 - otroška matineja
TRGOVSKI POTNIK
Forushande, triler, drama, 125 minut (Iran, Francija). Režija: Asghar Farhadi Igrajo: Shahab Hosseini, Taraneh Alidoo-sti, Babak Karimi, Mina Sadati, Farid Sa-jjadihosseini idr.
Petek, 20. 1., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 21. 1., ob 18.00 Nedelja, 22. 1., ob 19.00 - mala dvor.
THE BEATLES: OSEM DNI NA TEDEN
The Beatles: Eight Days a Week, glasbeni dokumentarec, 105 minut (VB, ZDA) Režija: Ron Howard. Igrajo: Paul McCartney, Ringo Starr, John Lennon, George Harrison, Larry Kane, Whoopi Goldberg, Elvis Costello, Eddie Izzard, Sigourney Weaver, Neil Aspinall, Richard Lester, Kitty Oliver idr.
Petek, 20. 1., ob 20.30
Sobota, 21. 1., ob 20.00 - mala dvor.
Nedelja, 22. 1., ob 16.30 - mala dvor.
PR' HOSTAR
Odtrgana komedija, 95 minut (Slovenija) Režija: Luka Marčetic. Igralci: Dejan Kru-pic, Goran Hrvacanin, Igor Kešina, Miha Brajnik, Mateja Terseglav, Aljoša Armuš,
Basket
10.00 Športna dvorana Šoštanj Dan Elektre
19.00 Športna dvorana Šoštanj Članska tekma Elektra : Ilirija
Nedelja, 22. januar
10.00 Športna dvorana Šoštanj
Tekma U15; Elektra : Hopsi Polzela
Ponedeljek, 23. januar
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 24. januar
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Literarni večer: Predstavitev pesniške zbirke Raznesenost Matjaža Šaleja
ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 21. januar,
9.00 Parkirišče pred supermarketom Mercator Kmečka tržnica
Ponedeljek, 23. januar,
18. 00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Zbor krajanov vaških skupnosti Šmartno ob Paki in Mali Vrh
Torek, 24. januar,
18. 00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Zbor krajanov vaških skupnosti Podgora in Rečica ob Paki
Sreda, 25. januar
18. 00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Zbor krajanov vaških skupnosti Veliki Vrh - Gavce
Lunine mene
koli založbi ali v samozaložbi v Republiki Sloveniji ali zamejstvu. Akademija Poetična Slovenija pa vabi k predlaganju kandidatov za častno literarno nagrado velenjica - čaša nesmrtnosti 2017 za vrhunski desetletni pesniški opus slovenskega književnika/ književnice, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo 21. stoletja.
Vabilo k objavi kratkih potopisov velenjskih popotnikov
Velenje - Ustanova Velenjska knjižna fundacija in KUD Čitalnica Pri pesniški duši vabita popotnice in popotnike iz Velenja in bližnje okolice k objavi svojih avtorskih potopisov v fundacijski žepni knjižni zbirki Velenjčani potujejo. Med prispelimi potopisi bo izbirala strokovna komisija in objavila sedem najboljših. Rok za oddajo potopisnega besedila, dolgega največ eno avtorsko polo, je 16. junij.
Srečanje Alzheimer cafe
Velenje - Danes, v četrtek, 19. januarja, bo ob 19.19 v mestni knjižnici v Velenju znova srečanje Alzheimer cafe, ki ga skupaj organizirata DEOS Center starejših Zimzelen in Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci. Vsebino tokrat namenjajo osebnemu pristopu k družini z osebo z demenco.
• tf
19. januarja, ob 23:13, zadnji krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek,19.1. Biotržnica
•	Petek, 20.1., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Sobota, 21.1. Meritev holesterola in krvnega sladkorja na stojnici pri DM
•	Nedelja, 20.1., od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Pismo za Matjaža
•	Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 29.1. lutkovna predstava - Zima je zaspala.
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
Haris Rakovic, Mario Culibrk, Luka Marčetic, Niko Zagode, Yuliya Molina, Miri Bol-te, Jože Robežnik idr. Ponedeljek, 23. 1., ob 18.00
MATURA
Bacalaureat, drama, 128 minut (Romunija). Režija: Cristian Mungiu. Igrajo: Adrian Titieni, Lia Bugnar, Maria-Victoria Dra-gus, Vlad Ivanov, Maria Manovici idr. Nedelja, 22. 1., ob 20.00
LOVING
Biografska romantična drama, 123 minut (VB, ZDA). Režija: Jeff Nichols. Igrajo: Joel Edgerton, Ruth Negga, Michael Shannon, Will Dalton, Marton Csokas, Nick Kroll, Terri Abney, Alano Miller, Jon Bass idr. Ponedeljek, 23. 1., ob 20.00
■
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC

19. januarja 2017
Nagradna križanka Akron
OKRASNI VRTNI KIPEC
ČLOVEK V PRVIH LETIH ŽIVLJENJA
}———o»
SNOV, KI POVZROČA LEPUI-VOST
VISOKA IGRALNA KARTA
ORGANSKO VEČANJE
NaS ČAS
SPREVOD, PARADA (REDKO)
KOŠARKAŠKO MOŠTVO IZ RIGE
SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA
SPAČENA PODOBA ČESA
OKENCE V BANKI (ŽARG-)
SIVA KRAVA
VOLUHAR (NAR.)
ŽIVO, ŽIVAHNO (GLASB.)
OZEK USNJEN TRAK
ODPRTO OGNJIŠČE V SOBI
GORA V BOLGARIJI
K
K
HUDO VZBURUIV ČLOVEK
-O-
—S—
O
ZAVRAČANJE
MORALNIH NAČEL
M
ODVEČNO MAŠČOBNO
TKIVO, TREBUŠNA MAST
KONJSKI TEK
VOJAŠKA OMARICA
KATICA ILEŠ
T1PAVTOMOB. ZNAMKE NISSAN
EVICA (UUBK.)
ERICK RAEDER
KORUZNI STOR2 (NAR.)
NOETOVA BARKA
CIVILIST, NEVOJAK
TALISOVA BREZALKOHOLNA PIJAČA
SLOVENSKA PEVKA (HORVAT)
AKRON
MOJE POHIŠTVO
FUNKCIONALNE REŠITVE ZA MAKSIMALNI IZKORISTEK PROSTORA
•	Dvižne in omarne postelje
•	Pogradi z dvižnim mehanizmom
•	Izvlečne police, predali, mize
•	Vgradne omare v mansardah, pod stopniščem
•	Drsna vrata kot pregradne stene
•	Garderobne sobe
po meri 1
|---
Celovita ponudba:
I • svetovanje
•	izris in izmera
| • izdelava v Sloveniji
•	dostava in montaža
| Pri vas doma že v 3-eh tednih
od naročila. L _ _ _ _ J
Salon Celje
Mariborska 103 a - nasproti Planeta Tuš
031/ 720 657 celje@akron.si • www.akron.si
Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 30. januarja 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Akron«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade (otroški stolček Jurček).
www.nascas.si • www.radiovelenje.com
Terme Zreče
Zdravnik svetuje ...
Sašo Puncer, dr. med., v	specialist ortoped
Življenje brez bolečin.
Bolečine so najpogosteje posledica mikroskopsko majhnih raztrganin (mikropoškodb) in posledičnega vnetja ahilove tetive in/ali njene ovojnice. Ko je ahilova tetiva poškodovana (ali boleča), jo smemo obremenjevati le do praga bolečine. Pri tendinitisu ahilove tetive je najboljša preventiva izogibanje dejavnikom tveganja za nastanek poškodbe. Športnik naj trening prilagodi fazi poškodbe. V akutni fazi tendinitisa so pomembni hlajenje z ledom, ultrazvočna
terapija in globoka frikcijska terapija v kombinaciji z raztezanjem. Pri tendinozi svetujemo injiciranje posebnih »koktajlov«, ki izboljšajo proliferacijo celic v poškodovanem tkivu, terapijo z udarnimi valovi in
injiciranje s trombociti bogate plazme. Tudi trn v peti je zelo pogost problem v stopalih, zaradi katerega trpi vedno več ljudi. Bolečino v peti in petni trn povzroča plantarni fascitis, ki je vnetje ligamenta na dnu stopala (plantarne fascije). Pri lajšanju bolečin zaradi plantarnega fascitisa so potrebni počitek, izogibanje dolgotrajni hoji, teku in preveč intenzivni športni dejavnosti, uporaba ledu na mestu vnetja, raztezne vaje za mečne mišice in plantarno fascijo, uporaba ustreznih vložkov za čevlje in nevromišični taping.
K bolečini v stopalih ali ahilovi tetivi je treba pristopiti resno in odgovorno, saj je zdravljenje pogosto dolgotrajno.
UDARNI RADIALNI VALOVI 3 + 1 GRATIS
Terapija z udarnimi radialnimi valovi je zelo učinkovita za razbijanje kalcija, za odpravljanje trnov v petah, pri bolečinah v Ahilovi tetivi, pri bolečinah v rami in v komolcu. Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 3 terapij z radialnimi udarnimi valovi, v času do 31. 03. 2017.
Informacije in naročanje:
T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 9. do 15. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Skalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 9. do 15. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
RADIO VELENJE

* " 0
Vgradne omare ^
in ostalo pohištvo po meri za vas že več kot 27 let
*é¡
Zdravniški nasveti: gost: primarij Bojan Vujkovac, dr. med. specialist internist - predstojnik Oddelka za dializo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: bolezni ledvic
ČETRTEK, 19. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 20. januarja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 21. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 22. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 23. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 24. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 25. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 9. januarja do 15. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštan2j in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 9. do 15. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 19. 1. 2017, barve: CM K, stran 23
19. januarja 2017
»»3CAS
OBVESCEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
PRIDELKI
KOCKE sena, okrogle bale in domače žganje, prodam. Gsm: 051 388 874 DOMAČE ocvirke prodam. Gsm: 031 861 865
mali OGLASI
SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
RAZNO
SOBNO peč - Gašper, prodam. Gsm: 031 389 780
MASIVNA miza, za udobno in neutru-jajoče delo z računalnikom. Širina 125 cm, globina in višina 75 cm. Črne barva, masivna smreka, z odprtinami za kable. Cena 40 €. Gsm: O41 692 995
ŽIVALI
PRAŠIČE, težke 50 kg, prodam. Cena: 2 evra za kg. Gsm: 031 447 283
TELICO, rj, limuzin, težko 150 kg, prodam. Gsm: 051 314 306 TELIČKO, mesne pasme, močne konstrukcije, težko okoli 220 kg, prodam. Cena je 470 evrov. Gsm: 070 776 162 TELIČKO, limuzin, težko 280 kg, prodam. Gsm: 031 640 369 BIKCA, sivorjave pasme, starega 4 tedne, prodam. Gsm: 031 499 232
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
Pravdič Franc, roj. 1936, Velenje, Kersnikova cesta 8; Povše Stanislav, roj. 1934, Velenje, Tomšičeva cesta 4; Konec Veronika, roj. 1933, Velenje, Lipje 33 a; Dobnik Franc, roj. 1942, Topolšica, Topolšica 104 c.
me narocni
»<>š£AS
Za naročnike do 8 številk zastoni!
Pokličite 03/ 898 17 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
habit
nepremičnine
Hablt, d.o.o., Koroiko 4«, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/665 223
Prodaja, hiša, dvojček: VELENJE, GORICA, 226,3 m2, adaptiran l. 2015, 732 m2 zemljišča, EI v izdelavi. Cena: 220.000 €
Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: GORENJE, ŠMARTNO OB PAKI, 81,6 m2, adaptirano l. 2009, 2/2 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a). Cena: 67.000 €
vec na
www.habit.si
Nagrajenci nagradne križanke Mestne občine Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, 5. januarja 2017 so:
•	Anica Bevc, Podgorje 20, 3320 Velenje
•	Ana Kotnik, Meškova 4, 3320 Velenje
•	Barbara Vouk, Tekačeva 14, 3325 Šoštanj
Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: Velenje - Slovenia green destination
rmlio VGLGNJG
88,9 Mhz 187,8 Mhz
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 21. in 22. 1. Andreja Kumer Prislan, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
Profesionalno In s plototo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Odšel si, a v naših srcih boš vedno ostal.
ZAHVALA
Po dolgoletni bolezni se je mirno poslovil ljubi mož, oče, dedi, tast in brat
FRANC DOBNIK
iz Topolšice 20. 9. 1942 - 12. 1. 2017
Iskreno se zahvaljujemo našim dobrim sosedom za vso pomoč, sorodnikom in prijateljem za darovane sveče, cvetje in druge darove. Prisrčna zahvala Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje za lepo opravljen pogreb, govorniku Kolarju za ganljive besede slovesa ter Premogovniku Velenje za lepo slovo od njega. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen pogreb in svete maše. Vsakemu posebej prisrčna hvala.
V globoki žalosti njegovi najdražji
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.
ZAHVALA
Odšla je naša draga mama in oma
ALOJZIJA CELCER
rojena ŠLUTEJ
Slovo od pokojne bo v soboto, 21. 1. 2017, ob 15. uri na pokopališču Podkraj
Iskrena zahvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, za nego in skrb v njenih zadnjih mesecih življenja.
Žalujoči vsi njeni
Naše življenje je eno samo poslavljanje; enkrat za daljši čas, večkrat za krajši čas, enkrat za vedno.
(E.M. Remarque)
ZAHVALA
STANISLAV POVŠE
25. 10. 1934 - 10. 1. 2017
Nenadoma in tiho nas je 10. januarja zapustil naš ati, dedi, brat, stric, prijatelj ... Stane s Tomšičeve ulice v Velenju.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali pri tkanju njegove življenjske
poti in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za srčno slovo se še posebej zahvaljujemo govorniku Dragu Semetu, pogrebni službi Usar, pevski skupini Flamingo in cvetličarni Primož.
Žalujoči vsi njegovi
Tiho čez polje tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce.
(O. Zupančič)
ZAHVALA
K večnemu počitku je odšel nas dragi mož, ate, dedi, tast, brat, stric in svak
FRANC ROTNIK
BODJANOV FRANC 22. 9. 1932 - 5. 1. 2017
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in našega ateja pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
v
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 24
Zlati grič za zdaj namenjen kmetijstvu
Obstoječi sadovnjak je izčrpan, obnova pa bi stala 300 tisoč evrov - Drevesa bodo posekali, travnik pa dali v namen kmetijstvu
Velenje, 16. januarja - Kot smo
že poročali, je Mestna občina Velenje decembra lani pridobila lastninsko pravico na devetih parcelah na Zlatem griču nad mestnim otroškim igriščem v Velenju. V preteklih dneh so 67.000 m2 veliko zemljišče ocenili strokovnjaki, ki so ugotovili, da je plantažni sadovnjak na tem ozemlju »izčrpan«. Sadovnjak, v katerem je po oceni dobrih 12 tisoč dreves, zadnjih 17 let ni bil obnovljen, življenjska doba sadovnjaka s podobno gostoto dreves na takšni površini pa je približno 20 let.
Z namenom vzdrževanja sadovnjaka in ohranitve pridelave jabolk so ga v najem za krajši čas ponudili lokalnim sadjarjem, v
razgovorih z njimi pa prišli do ugotovitve, da bi bila vlaganja v obnovo in kasneje intenzivno pridelavo jabolk previsoka. Za obnovo sadovnjaka bi bilo po ocenah lokalnih sadjarjev potrebnih vsaj 300.000 evrov (nova drevesa, opore, protitočna zaščita ...). Naložba bi bila upravičena, če bi se pridelava jabolk nadaljevala vsaj še 20 let. Obstoječi nasad pa bi ob opustitvi agrotehničnih ukrepov, kot so obrezovanje, škropljenje z ustreznimi fi-tofarmacevtskimi sredstvi, pa bi predstavljal veliko nevarnost širjenja bolezni in škodljivcev, kar bi posledično lahko ogrozilo pridelavo jabolk pri ostalih sadjarjih na tukajšnjem območju. Po
vseh ocenah se je tako za najbolj primerno pokazalo, da sadna drevesa odstranijo še pred začetkom rastne sezone. Zemljišče bi bilo nato treba še očistiti, preorati in zatraviti.
Območje Zlatega griča je skladno z veljavnim prostorskim načrtom opredeljeno kot stavbno zemljišče, za katerega je predvidena izdelava novega Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), katerega sprejetje na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag načrtujejo predvidoma do konca tega leta. Tako bodo določili podrobnejšo namensko rabo tega območja skupaj s potrebno infrastrukturo.
a mz
Do sprejetja prostorskega akta in konkretnega začetka izvajanja posegov v prostor bodo Zlati grič kot travno površino oddali v najem kmetijskim pridelovalcem ter tako zagotovili, da bo zemljišče
redno vzdrževano.
Petkova pot domov ali kam drugam zaradi snežne nevihte za marsikoga ni bila lahka. A tudi ponedeljkov odhod v šolo, službo ali po drugih opravkih v Velenju ni bil kaj bolj prijeten, saj nekatere, predvsem stranske ulice še vedno niso bile kopne, pločnike pa je prekrival zalede-nel steptan sneg. Nekaj ljudi v središču mesta smo vprašali, kako komentirajo očiščenost Velenja po prvem obilnem sneženju, in dobili mešana mnenja.
»Glede na to, da je snežilo v petek, je očiščeno zelo slabo. Živim v Šaleku, kjer je zelo kritično. Nevarno je tako za starejše kot za otroke. Moj sin je šel zjutraj v šolo in me poklical, da je na poti
padel. Upam, da se ni poškodoval. Tudi v centru mesta bi morali bolje poskrbeti za čiste in varne poti,« nam je povedala ena občanka, druga pa meni, da je mesto solidno očiščeno. »Nimam avtomobila, zato ne vem, kakšno je stanje na cestah. Ampak pred našim blokom je res čisto, ker se naši stanovalci takoj lotijo kidanja, pločniki se mi zdijo kar dobro očiščeni, nisem opazila, da bi bil kje led.« Starejši par z Gorice pa je bil ogorčen. »Premalo je po-soljeno. Posebno stranske ulice. Pa tudi v centru veliko poti ni po-soljenih. Starejši moramo biti zelo previdni, saj je zelo poledenelo,« je povedala gospa, gospod pa dodal, da so slabo očiščena tudi
avtobusna postajališča. »Z Lokal-ca sva stopila v sneg, ki mi je segal skoraj do kolen!« Tudi gospod na Titovem trgu je bil razočaran nad prehodi za pešce, potmi v šole. »Glede na to, da je bil sneg napovedan, je prav žalostno, kako slabo je mesto očiščeno. Kaže, da čakajo tople dni, da se bo sneg sam stopil.« Drugi sogovornik pa je bolj razumevajoč in meni, da je nemogoče povsod povsem očistiti poti. »Potem pa primi lopato v roke in kidaj, namesto da kritiziraš delavce, ki delajo v mrazu! Velenje je glede na razmere prav dobro očiščeno. Kar tako naprej, pa ne bo nezgod.« Da je očiščeno slabo, pa pravita srednješolca. »Ni spluženo, ni posipano, pločniki so poledeneli in nevarni.«
Ko smo povprašali koncesio-narja, je ocenil, da so dela opravili ustrezno, župan pa je bil drugačnega mnenja. Konec zgodbe pa je dober. Ko smo mnenja zavrteli na Radiu Velenje, je kon-cesionar takoj ukrepal. Delavci in plugi so zares solidno očistili večino poti.
a tf
Brezdomne osebe pri nas so večinoma na toplem
Vidnega brezdomstva v Velenju tako rekoč ni, znani podatki pa pričajo o relativno razširjenem prikritem brezdomstvu
Tina Felicijan
Prav na dan, ko je Šaleško dolino po več dneh temperatur pod lediščem prvič to zimo na debelo zametel sneg, smo obiskali Center Hiša in se pozanimali, kako razširjeno je brezdomstvo na območju mestne občine Velenje v primerjavi z drugimi mesti in kako je tu organizirana pomoč osebam v hudi stanovanjski stiski.
Temeljita podpora
V programu za namestitev in oskrbo brezdomnih oseb Center Hiša, ki od leta 2011 deluje pod okriljem Inštituta Integra, izvajajo tako nizko- kot visokopra-žni program. Tako imajo uporabniki poleg namestitve, prehrane in drugih osnovnih življenjskih
>
Inštitut Integra je pravkar gostil srečanje mreže izvajalcev na področju brezdomstva. Izvajalcev, ki imajo tudi namestitvene programe, je po Sloveniji 12. Samih organizacij, ki delujejo na področju brezdomstva, pa še veliko več.
pogojev zagotovljeno tudi psiho-socialno podporo. V namestitvenih centrih za brezdomne osebe po Sloveniji namreč že nekaj časa ugotavljajo, da streha nad glavo ni dovolj, saj ljudje, ki ostanejo brez nje, pogosto potrebujejo dodatno podporo predvsem pri
me (saj so tako rekoč brez vsega), informacije, nasvete, usmeritve, čeprav bi se lahko obrnili na druge institucije, a se tu počutijo domače.« Glede na dobro razviti delovnointegrativni del programa, v okviru katerega se morajo uporabniki na osnovi de-
Bela zima je radostna, dokler imamo toplo zavetje. Za devet oseb bo to zimo domače ognjišče v tej hiši.
tudi, da se ljudje ne bi bali njihovih uporabnikov, kadar ti sodelujejo pri kaki prireditvi ali delovni akciji.
Vidno - nevidno
Vidnega, uličnega brezdom-stva, ki ga najprej opazimo, v Velenju praktično ni. Po informacijah strokovnih delavcev pa v tem času še kdo prenočuje po kleteh stanovanjskih blokov, na hodnikih zdravstvenega doma in drugje. »Če se kdo kje pojavi, informacija dokaj hitro pride do institucij, ki se pove-
>
V Velenju osebam v hudi finančni stiski, bodisi stanovanjski bodisi drugačni, pomagajo s programom za brezdomne osebe, bivalnimi enotami, toplim obrokom v javni kuhinji, dobrodošle pa bi bile še stanovanjske skupine in druge oblike podpore socialno šibkejšim.
tovih namestitvah.
Nevidnega, prikritega brez-domstva pa je bistveno več. Ob koncu leta je imelo več kot 70 oseb stalno prebivališče prijavljeno pri velenjskem centru za socialno delo, kar pomeni, da nimajo svojega naslova, doma.
»To je veliko
Uporabniki Centra Hiša za celodnevni namestitveni program s tremi obroki odštejejo okrog 130 evrov od svoje mesečne socialne podpore.
razvijanju socialne mreže. »Navadno smo mi edini člen v njihovi socialni mreži,« je povedal strokovni sodelavec Matej Šižgo-rič, kolegica Brigita Šinigoj pa je dodala, da prav zato stremijo k namestitveni podpori in ne le k zavetišču. »Ko naši uporabniki dobijo drugo namestitev, se še vedno obračajo na nas, ker potrebujejo podporo pri selitvi in pridobivanju manjkajoče opre-
lovnega dogovora vključevati v aktivnosti, oba ocenjujeta, da velenjski center deluje kakovostno in učinkovito. »Pri nas dobro skrbimo za vzdrževanje njihovega psihofizičnega stanja ob upoštevanju oviranosti vsakega posameznika. Stremimo tudi k temu, da se čim več vključujejo v okolje,« meni Šižgorič in dodaja, da so prav zato obiskovalci centra dobrodošli, želijo pa si
žemo in osebi pomagamo razrešiti situacijo. Sodelovanje institucij je pri tem izredno pomembno in lahko rečem, da je v Velenju tudi dobro in učinkovito. Bi si pa želeli še več programov, ki bi se širše ukvarjali s to problematiko,« pravi Brigita Ši-nigoj in opozarja, da nikogar ne morejo prisiliti v namestitev in se najde tudi kdo, ki jo zavrne in ostane na ulici ali v drugih nego-
število,« opozarja Matej Šižgorič, Ši-nigojeva pa nadaljuje, da poznajo nekaj zgodb o negotovih namestitvah, bivanju v zelo neprimernih pogojih, zato je prikritega brezdomstva tudi pri nas najbrž še več. »Z brezdomstvom se zelo povezuje tudi revščina. V občinski javni kuhinji trenutno obeduje okoli 80 oseb, kar je po moji oceni visoka številka, a še vedno nepopolna, saj je najbrž še mnogo ljudi, ki životarijo
z nizkimi pokojninami in drugimi osebnimi dohodki, a si javne pomoči ne poiščejo.«
Proste še tri postelje
Na Inštitutu Integra so v lanskem letu našteli 15 različnih uporabnikov Centra Hiša. Štirim je uspelo poiskati druge oblike namestitve. Trenutno je nameščenih 9 oseb, sprejmejo pa jih lahko 12. Zaradi oblike namestitve (skupne spalnice, kopalnica) so to le moški, saj ženskam ne morejo zagotoviti ločene spalnice. Po drugi strani pa se nanje že nekaj časa ni obrnila nobena ženska. Delavci s področja brez-domstva tudi sicer ugotavljajo, da je v namestitvenih centrih žensk veliko manj kot moških, saj imajo nekatere druge možnosti, kot sta varna hiša ali materinski dom. Znajdejo se tudi drugače. »Ljudje pod svojo streho lažje sprejmejo žensko kot moškega,« je še povedala Brigita Šinigoj.	a
28. januarja ob 19. uri se bo v klubu eMCe plac začela dobrodelna dražba časa. Prostovoljci iz skupine Udarnik MC Velenje bodo namreč ponudili svoj čas za druženje, storitve in razne zabavne aktivnosti v zameno za denar, izkupiček pa bodo podarili Centru Hiša. Uporabnikom vedno pridejo prav tudi napenjalne rjuhe, nogavice, predvsem pa družba in sprejemanje.