C. K. pošti! *'e«lostavljene številke je poslati administraciji .,Eisei»t>almer‘S Dunaj Zcntaga*se 5. štev. II. V Trstu, v torek I. junija 1909. Leto II. PROSTA POT K NAPREDKU ZEIEZHKBR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJENCEV Uredništvo sc nahaja v Trstu ulica Boschetto, o - Telefon 1570. UpravnifitTO Dunaj V. Zentagassc 5. Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ji a ročni h a za celo leto 9.40 K. za pol leta 4.70 K. Pozamezna štev. 18 vin. nekdaj sedaj \ Faznemu zasledovalcu zadnjega gibanja privatnih železničarjev, se je moralo izcimiti začuden je nad izrednim radikalizmom železniških uradnikov, ki so se prvič ojunačili od ponižnih prošenj do pogumnih zahtev. Pa ne samo, da so kazali izreden radikalizem pri sestavi lastnih zahtev, temveč so se tudi vtikali v sestavo zahtev ostalih vslužbencev. Zaupniki so imeli mnogo posla s tem, da so odvračali prizadete od stavljenja nedosegljivih postulatov, za katere so jih vnemali železniški uradniki. Eden izmed največjih hujskačev je bil vsem dobro znani dr. Weifner. Krošnjaril je okoli železničarjev s svojim radikalizmom, sumničil zaupnike železničarske organizacije, češ da so strahopetnoži. In le on je tisti en fant terrible, ki hoče z enim samim udarcem rešiti polstolel.ja usužnjene železničarje, ob teh'prilikah, je pa tudi vedno razkrival, svoje nemško srce. S tem si je pa nakopal nezaupanje med zavednimi sodrugi. Na. Dunaju se je vstanovila koalicija stanovskih organizacij. Pa tudi po vseh večjih postajah so železničarji vstanovili slično zvezo. Tukaj se je pokazal v celi nagoti radikalizem uradnikov, naščuvanih od Dra. Weifnerja. Ali v boju osiveli sodrugi so kmalu spoznali zgrešeno pot, po kateri so jih hoteli voditi njih novi zavezniki. Z vso silo so se upirali okuženju zdrave delavske politike. Zapisniki raznih takih sej so neizbrisen dokument burnih prizorov, ki so se vršili, med vslužbenskimi in uradniškimi zastopniki. Najradikalnejši so bili juž. železniški uradniki — kar je povsem umevno, če pomislimo, da je bil oče tega škodljivega radikalizma, juž. železniški uradnik. Dr. Weifner. Seveda je bilo tudi dosti treznejših gospodov, med njimi tržaški juž. žel. uradniki, ki so neprestano svarili njih tovariše pred nepremišljenim hujskačem. Prišel je HO. september 1. 1907. — dan odločitve, .lužna železnica se je pogajala s personalnimi komisijami in z delavskimi zastopniki. In rezultat teh pogajanj je bil znaten brezbojni rspeh. Vsak trezno misleč železničar je bil trdo prepričan, da je le složno postapanje vseli prizadetih pripomoglo, do vspeha. Oe se tudi niso izpolnile vse želje organiziranih železničarjev, je vendar to meždno gibanje izposlovalo velik i del stavljenih zahtev. Dočim seje velik del vslužbencev, s svežim pogumom lotil spopolnitve železniške organizacije, je bil ravno oni radikalni del isti, ki je popustil skupno organizacijo ter pričel zasledovati ravno isto pot, katero je hodil pred gibanjem. Intrige, ki jih je uganjal v uradniškem društvu na Dunaju Dr. Weifner, so bile posledica njegovega izobčenja. In sedaj je prišel trenotek osebnega maščevanja. Vstanovil je s pomočjo nekaterih, njemu slepo pokorščino obljubljajočih ožjih prijateljev društvo ( Reichsverband«) »državna zveza« za avstrijske železničarje. Njih glasilo, »Der Stldbahner , je mrgolelo osebnih insultov na osebe, ki delujejo v uradniškem in pravo-varstvenem društvu. Mala peščica poduradni-kov južne železnice, ki še trpe na posledicah manije za opasanim britkini mečem, pa nekaj mladih uradnikov, ki so se o vsakih volitvah pokazali mor e ti j e umirajoče liberalne stranke. Dr. Weifner pa je v tem času obletal vse stranke. In danes počiva v naročju vse zveličavne matere rimskega, klerikalizma. Kaj, porečejo k temu, njegovi zavezniki ? — Nič ! — saj za odgovor je potreba možganov. .lužno železniški uradniki so, s častnimi izjemami, organizaciji, potom katere so se pridobili znatnih vspehov, obrnili hrbet. Da, naravnost simptomatično znamenje, je dejstvo, da so ravno najradikalnejši elementi bili prvi, ki so vrgli puško v koruzo! Ali" ne samo, da so pobegnili od svojih polkov, katere so tolikokrat preje navduševali za eventuelne boje, temveč so tudi z nekakim satanskim veseljem ostanavljali delavskemu gibanju nasprotna društva in s tem podirali tisto vzajemno solidarnost,' kateri so še pred kratkem pletli lavorike. V Ljubljani so razpustili krajno skupino društva žel. uradnikov — premoženje so pa testirali Dr. VVeifneju, če je ta sklep bil tudi v nasprotju z obstoječimi pravili. S studom, so se obrnili pošteno misleči uradniki od teli nevarnih sebičnežev. Vstanav-Ijajo se arimatejska društva in sili se vsluž-bence delati ti gospodi stafažo. Dočim Nemci vstanavljajo nemško nacionalne protidelavske zveze, propagirajo slovenski južno-železniški uradniki v Ljubljani in nekateri državno-želez-niški uradniki v Trstu N. D. O., krumirsko, stavkolomno organizacijo. Neki gospod Vinko Škof, ki je še kričal pri zadnjem gibanjem, državnih železničarjev v Trstu, o tesni medsebojni zvezi, z besedami, Kine Gemeinschaft, ein Sinn , je postal načelnik krajne skupine krumirske organizacije v Trstu. Danes sta politična harlekiua, Klofač in Buržival — njujen ideal. Tempora mutantur! Ali železničarji, ki niso bili tako srečni, da so si nainah, pridobili toliko priboljškov, marveč so sc morali leta in leta. vstrajno boriti, so ostali zvesti svoji stanovski organizaciji. Zaman sc jih vabi v žolte organizacije, katerih glavni smoter je obrekovanje; s ponovljenim pogumom razširjajo stanovsko zc-vednost. 71.000 hrabrih boriteljev za človeške pravice železniških vslužbencev koraka pogumno v boj, ne zmene se za lajanje pisanih brezzobnih psičkov, ki poskušajo ustavljati proti svojem cilju korakajočo četo. Da, da, mi vstajamo in vas je strah* 0. kr. generalna inšpekcija avstrijskih železnic, kje $i?! S tem vprašanjem se z vso resnostjo bavi osobje državne železnice v Ljubljani. In kaj bi se ne! Saj se nam je vendar vedno pripovedovalo, da je bila ta institucija, ki stane državo precej 'teškega denarja, vstanovJjena zato, da nadzoruje početje avstrijskih železnic v vsakem oziru, toraj tudi glede varnostnih predpisov, kateri sicer že sami ne vsebujejo posebnega socijalnega duha. Kakor pa kaže službeni red za poletno dobo, si človek o tej instituciji pač ne more druzega misliti nego da je razven na papirju sploh ni, ali pa, da ni kos svoji namenjeni nalogi. Leta in leta se že bore uslužbenci za skrajšanje službenega časa, in to ne morda iz lenobe, temveč izključno le iz varnostnih ozirov, kar potrja cela vrsta sodnijskih odlokov in izpovedi največjih učenjakov, ki so konse-kventno dokazovali, da je 90% vseh železniških nesreč edino le produkt prenaporne in predolge službe in da človek, ki uže dolgo stoji v službi, ne more biti več odgovoren za svoje početje. Cela vrsta oprostitev je sledila pri posameznih sodiščih edino le, ker se je dokazalo, da je bil dotični obtoženec predolgo v službi, toraj duševno nezmožen, preprečiti eno ali drugo nezgodo. Vse to je moralo ko-nečno uvaževati tudi železniško ministerstvo in stari htrOfcFJttf;- ki -imajo tam svojo domeno?-so izdali leta 1899 naredbo, po kateri se ima v bodoče urejevati službeno razmerje. Toraj oficijelno je bilo pereče vprašanje rešeno in da se strogo izvrži, bi bila naloga c. kr. generalne inšpekcije, — onega skoraj nobenemu železničarju znanega zavoda. Prva leta so se sicer gospodje »turnusmaherji« nekoliko ozirali na izdano naredbo, ali so v teku časa začeli na vse pozabljati, kakor sploh na vse radi pozabijo, kar je za uslužbence koristnega. To dejstvo najbolj drastično dokazujejo letošnji službeni redi, iz katerih naj naši čita-telji spoznajo kakšne duševne velikane štejemo med svojim predpostavljenimi. Ker je neprestano naraščujoči promet na delenjskih železnicah gospode prisilil, da pre-urede to službo, so to storili na enostaven način, da so razširili službeni čas; pozabili so pa pri tem, da bi bilo potrebno povišati tudi število delavcev, kar bi seveda upravo stalo par kronic. O tem seveda merodajni gospodje ne slišijo radi, ergo se služba dosedanjim delavcem podaljša, in stvar je v redu. Predpisi sicer nekoliko drugače govore, določajo delavni čas, plačo za ta delavni čas i. t. d. ali kaj se briga gospod prometni kontrolor za take* malenkosti, on. kateremu je vse podjetje poverjeno na milost in nemilost, vzlic temu, da prevrača največje kozle po vseh njemu podrejenih progah. Mi smo bili že parkrat prisiljeni baviti se s tem gospodom, kar nam seveda ni prijetno. Ker pa pametna beseda pri tem človeku ne zaleže in ker hoče na vsak način spraviti podjetje v varnostnem oziru, na višino zloglasne južne železnice, si ne moremo kaj, da opozorimo merodajne instance ob 1 -• uri na preteče nevarnosti. Da ta duševni velikan neče upoštevati eno najvažnejših določb, glede dolžine vlakov, smo že poročali, toda, ker se stvar ne spremeni, hočemo poskrbeti, da minister v državni zbornici pojasni to početje, da na ta način zvč vsaj javnost, komu prepušča svojega rojstva kosti, če se usede na vlak dolenjskih -železnic. Še gorostastnejše odredbe pa ,je ta mož (?) odredil 1. maja. Te presegajo vse meje in človek se mora vprašati: Je li gospod Itutagelj še normalen? Določil je namreč, da na postajah Šmarje-Sap in škofelca, pri vlaku 2282, ki odhaja iz Grosupljega okolu ‘/j 11. ure in pride v Ljubljano j. k., ni potreba prememb razsvetljevati, kakor da ni treba službujočemu uradniku biti na prostoru ; dekretiral je toraj ta del proge pri imenovanem vlaku prosti progi. Takega slučaja do danes še ne poznamo in ga vzlic temeljitemu iskanju po veljavnih inštrukcijah ne najdemo. Ze dejstvo, da v tem času, toraj po noči, vozijo vlaki po tej progi je naravnost v nasprotju s temeljnim železniškim zakonom, »Kaiserliche Verordnung«, ki ima postavno moč in ki izrecno prepoveduje nočno službo na lokalnih železnicah, h katerim 'do danes prištevamo tudi še dolenjske železnice. Tudi s to stvarjo se bodo morali baviti odgovorni organi; za to hočemo poskrbeti. Služba na teh železnicah traja toraj od d h 15m. zjutraj; ko vlak 2271 odpelje iz južnega kolodvora, pa do lih 30m. po noči, ko vlak 2282 pride na južni kolodvor, toraj 20 ur. In vzlic temu se na celi dolenjski železnici ni sprejelo niti enega delavca, pač pa se je vsim podaljšal delavni čas, ki je preje znašal Ib ur in tudi več, za 2 do 3 ure in to brez vsake odškodnine in nadomestenga počitka. Upravičeno toraj vprašamo: ali določbe glede delavnega časa ne veljajo tudi za delavce dolenjskih železnic?! Je-li ravnateljstvo in gosp. dvorni svetnik Ruti' poučen o teh barbaričnih razmerah?! Mislimo da ne, in poskrbeli mu bodemo potrebne dokaze, da so naše trditve resnične, na kar upamo, da take nedostatke, kakor tudi popolnoma nezmožnega prometnega kontrolorja Batagelja odpravi. Pa tudi služba prometnega in voznega osobja je naravnost v nasprotju z danimi obljubami, jako poslabšala. O tem bodemo seveda morali še temeljiteje govoriti: za danes naj omenimo le naj-markantnejša dejstva. Vlakovno - spremno in strojno osobje se je pritoževalo radi predolge in prenaporne službe, ker je ista trajala 18 do do 111 ur z le 2-urnim počitkom. Ravnateljstvo je opravičenost pritožbe pripoznalo in je pre-menilo vožni red v toliko, da vozijo sedaj vlaki v Novo Mesto v dveh dneh. Gospod Batagelj pa in njegov vesten pomočnik, strojni inženir Trdina, sta v svoji brezmejni škodoželjnosti napravila tak vozni red, da sedaj le polovica prejšnje službe dosega 15 ur in to brez ene minute počitka. Ne vemo, kakšne obraze bi napravila ta dva nebodijihtreba, če bi se njima predpisala taka služba, brez vsa-cega odmora, da bi se jima toraj niti časa ne dalo za osebne potrebščine. Taka zlobnost je naravnost nesramna! Sploh ta dva gospoda smatrata vso službo za nekak šport, ki jima omogučuje šikaniranje podrejenega osobja. O službi kot taki imata približno toliko pojma, kakor tele o živinoreji. Poleg izredno dolge službe se pa na primer zahteva od ljudi še opravljanje poslov, ki jim prav nič mar ne gredo. Tako mora kurjač po naporni 15 urni službi še sam premog nakladati na stroj in si med vožnjo (!) istega kopati naprej, da ga lahko uporablja pri kurjavi. Ko se je na ta nodostatek opozorilo inženirja Trdino, je prav mogočno odgovoril: «Aber ioh bitte, lassen sie mich damit, das ist c.och eine Kleinigkeit “. Kurjač, ki je v znoju robotal celili 15 ur, mesto da bi šel k počitku mora torej še 4 do 5 ton premoga na stroj zmetati. Takim čutstvom, kakoršne kažete Vi, pravimo mi po domače : brezsrčnost. Capito ? ! Strojevodje' opozarjemo na njih dolžnost, to se pravi da zahtevajo od uprave spočitega in za službo zmožnega kurjača in bi morali v slučaju kake nesreče, brezobzirno trditi, da je tudi strojevodja, ki ne zahteva svojih pravic, sokrivec onih nesreč, ki so že zahtevale nešteto žrtev. Pa ne samo novomeški, temveč tudi kočevski vlaki so se poslabšali tako, da je njih promet javna nevarnost za upravo in za uslužbence kakor tudi za splošnost. Brez da bi se za danes spuščali v detajle, zahtevamo da se j uprava pobriga za razmere in jih temeljito preuredi in to še prodno je osobje prisiljeno, poseči k samopomoči. Glavna naša zahteva, katero se bo moralo vpoštevafi pa je : proč s popolnoma nezmožnim prometnim kontrolor jem Batageljem in red v kurilnico: Otroci naj se uče potrebni abc, resne oddelke naj pa vodijo zreli in izkušeni možje* na kar gotovo osobje ne bo primorano zatekati se vedno v javnost in bode tudi svojo službo z veseljem opravljalo, česar v danih razmerah gotovo nikdo ne more zahtevati. PoroEilo o letošnjem obilnem zboru centrale. Kakor smo že objavili, se je dne 27. aprila ob 5. uri pop. vršil na Dunaju, v Delavskem domu Favoriten, letošnji redni občni zbor Splošnega pravovarstvega in strokovnega društva za Avstrijo. Pred občnim zborom so se je pa vršila tridnevna konferenca delegatov s sledečim dnevnim redom : 1. Poročila, in sicer: a) poročilo predsednikovo; b) poročilo centralnega tajnika: c) poročila provincijalnih tajnikov; d) poročilo o administraciji (blagajne): c) poročilo o strokovnem časopisju in /j poročilo kontrolne komisije. 2. Volitev centralnega vodstva in kontrolne komisije kakor tudi praškega upravnega komiteja in kontrole. 3. Zadnja gibanja na avstrijski) železnicah. Koncesije in njih realiziranje. Naše bodoče naloge. (Poročevalca: Državnozborski poslane Tomschik in sodr. Weigl.\ 4. Podržavljenje državno-železniške družbe, Avstrijske severno-zapadne železnice in Južno-severne nemške zvezne železnice. (Poroča državnozborski poslanec sodr. Tomschik.) 5. Socialno zavarovanje. (Stališče, ki ga imamo zavzeti naprarn zakonskemu načrtu. Poročal državnozborski poslanec sodi1. Mal/er . (5. Premenitev statutov. (Poroča sodrog Weigl). 7. Raznoterosti. Na konferenci delegatov je bilo zastopanih 144 krajevnih skupin po 18b delegatih. Centralni odbor se je vdeležil polnoštevilno. Prišli so tudi vsi provincialni tajniki, kakor tudi pravna konzulenta gg. Dr. Harpner in Dr. Kats. Sodr. Di'. Ellenbogen je zastopal predstojništvo socialnodemokratične stranke in pa zvezo socialno-demokratičnih državnozborskih poslancev: občinski svetnik Domcs je prišel za strokovno komisijo. Ako štejemo tudi goste, je bilo vseh vdeležencev 248. Konferenca je pričela 25. aprila ob '/AO. uii zjutraj. Otvoril jo je tajnik sodr. Grdil, ki je v svojem nagovoru pozdravil posebno Dra. Ellcnbogna, Domusa in oba odvetnika Dra. Harpnerja in Dra. Kalsa. Spomnil se je nato v prošlem letu preminulih prvoboriteljev sodr. Glaser-ja v Brnu in sodr. Dra. Frieda na Dunaju in opisal njih zasluge za organizacijo. V znamenje žalosti so vsi navzoči vstali s svojih sedežev. Prvi je dobil besedo sodr. Dr. Ellenbogen. Mej drugimi je rekel približno sledeče : Razvoj in naraščajoča moč strokovnih organizacij ter njih vspehi niso malo vznemirili meščanskih strank. Njih nevolja se je obrnila posebno proti železničarjem, ker so te kot nastavljonce državnih ali javnih obratov smatrali vedno za pripadnike meščanskega sloja! A brutalnem boju so se leta in leta zaletavali vTtas, ali nič jim ni hasnilo. Uvideli so, da z brutalnostjo ne opravijo ničesar več in gospoda seje odločila tingirati prijatelje delavstva, češ da edino oni sami morejo delavstvu koristiti in zastopati njihove interese. Začeli so snovati različne krščansko-socialne družbice in klube, kamor so proti dobri plače sprejeli sposobne priganjače, da opravljajo oziroma fungi-rajo službo.,,tudi delavskih" prijateljev. Toda ti krščansko-socialni in drugi meščanski „tudi delavski" prijatelji so se dali kmalu spoznati. O prvi priliki, ko je bilo treba zares nastopiti v interesu železničarjev, so njih državno-' zborski zastopniki pokazali, da je vsa tako-zvana delavska politika meščanskih strank, gola sleparija. Glasovali so proti dvajsctmili-jonskemu predlogu, na škodo železničarjev. Kdor do tedaj še ni bil prepričan o hinavstvu meščanske socialne politike, temu so se pač. morale otvoriti oči, ker zavratnosti njihovega delovanja ni mogla prikriti nobena stvar več. Govornik je na to orisal v kratkih potc-: zah dosedanjo vladino politiko, ki je popolnoma j zgrešena, in ki je posebno v reševanju balkanskega vprašanja donesla teških posledic na škodo naše industrije, da, tako teških, da sc ne bodo mogle nikdar popraviti. Koliko delavcev je vsled te napačne politike izgubilo delo in svoj svakdanji zaslužek ! Konečno je tudi pohvalil železničarje, da oni zavzemajo posebno častno stališče v socialno-demokratični stranki in to vsled velikega števila članov, s katerimi tvorijo del te stranke, kakor tudi vsled njihove moralne jakosti. Izrazil je željo, da bi železničarji točastno mesto v stranki tudi vedno obdržali. Govornikovim besedam je sledil buren aplavz. Občinski svetnik sodr. Dom e s je opozarjal na poteškoče, katere ima železniška organizacija premagovati v svojih bojihj Rekel je, da je njih boj proti kapitalizmu tem težavnejši in napornejši, ker ima proti sebi najmočnejšega zaveznika kapitalizma, to je državo samo. Govorniku se je živahno pretrjevalo. Na to se je definitivno določil dnevni red in se je na predlog sodi-. Da uta (Sehreeken-slein) izvolila komisija za proučevanje predlogov. V to komisijo je bil izvoljen za vsako kronovino en zastopnik. Na predlog sodi-. Ilro-dcckg-ja so bili nato oni predlogi, ki se tičejo poročil označenih v dnevnem redu, odkazani določenim referentom, ostali pa izročeni izvo-ljeiii komisiji za proučevanje predlogov. K dnevnem redu je govoril prvi predsednik sodr. Grdi/ o točki 1 a). Govoril je o predobitvah tekom zadnjih dveh let in se pri tem tudi skliceval že nato, kar bodo povedali še drugi centralni funkcijonarji. Napredek organizacije. Govornik je omenil, da je število članov do današnjega dne naraslo na (10.000 in to kljub temu, da so se doneski zvišali. Konstati-ral pa je da dejstvo, tla huktinacija članov oziroma na razmere, v katerih živimo danes ni bila tako velika kakor druga leta. pač pa se more reči, da je bila močnejša po številu. Opaziti je, da je največ članov izstopilo vselej po doseienom vspeha. Vseh krajnih skupin štejemo 22(5, vplačevalnie pa 108. Največja skupina je Gradec južni kolodvor s 1793 člani; njej slede Line s 1.215 in Pilzen s 1053 člani. Povedal je še nekaj numeričnih podatkov o izplačanih podporah, o stroških za referente o shodih, konferencah, sejali i. t. d. in se po tem zahvalil vsem zaupnikom in uradnikom organizacije za vestno sodelovanje. K točki 10. dnevnega reda je govoril generalni tajnik državnozborski poslanec sodr. Tomschik. Po razpustitvi strokovnih društev se je organizacija razvijala le po časi. Člani so pristopali prav polagoma. Še le veliko gibanje, leta 1905 je oživilo železničarje, organizacija je napredovala od tega časa vrlo hitro in šte vilo članov se je v kratkem podvojilo. Tudi v pretečenem letu 1908 imamo kljub stagnacije industrije beležiti precejšen napredek. Število članov ni ravno neznatno narasto. Žalibog, da ta hiter napredek ni pripisovati vselej spoznanju, daje organizacija zares potrebna, nego da veliko število železničarjev vodi le egoizem in pa vedno hrepenjenje, da dosežejo tudi v prihodnje se več momentannih uspehov v boju za izboljšanje svojega materialnega stanja. Ti sebičneži sc shodov navadno ne vdeležujejo, ako pa že pridejo na kak shod, tedaj storijo to le radi formalitete, da jih drugi vidijo, ne zanimajo Nadaljevanje v prilogi. se pa niti najmanje zn to, kar se tam govori. Mnogo takih se v slučaju gibanja združuje tudi s svojimi lastnimi nasprotniki. Govornik je omenil slične slučaje iz zadnjega gibanja v pasivnem odporu ter postopanje eksekutivnega izvrševalnega komiteja tekom zadnjih pogajanj. Vse kar se je sedaj pridobilo je vspeli edino le naše organizacije. A naši nasprotniki se ne sramujejo, naše uspehe pripisovati samim sebi, da, idejo v tej nesramnosti celo tako daleč in trdijo, da bi bili doseg/i še več, če ne bi ti presneti socialni demokratje motili njihove lak/ihe. Vrhunec takim neumnostim pa tvorijo oni, naši člani, da tudi kak zaupnik je med njimi, ki so za taka nesramna zavijanja celo pristopni. Iz tega se mora pač sklepati, da nekaj naših članov sploh ničesar ne misli in da ne čita niti svojega strokovnega glasila. Poročevalec je omenil nadalje, da je število izstoplih elanov radi tega videti tako visoko, ker se je vsakega člana, ki je z mesečnimi doneski zaostal tri mesece, črtalo, in potem, ko je plačal, zopet sprejelo v organizacijo. Vzrok še vedno veliki Huktuaciji članov tiči v mlačnosti marsikaterega člana. Vrhu tega je pa tudi treba omeniti, da marsikak rogovilež v organizaciji pokvari kakemu dobremu zaupniku oho Veselje za delo, ki ga je treba imeti in da ne deluje več tako intenzivno, kakor je deloval do sedaj. Tudi se ne sme pozabiti, da zaupniki tu pa tam naslikajo uspehe veliko večje in pomembnejše nego so v resnici, kar povzroča mej člani razočaranja, nezaupanje in ravno vsled tega kaj radi izstopajo iz organizacije. Nasprotno pa se uspehi cenijo tudi po l njihovo pravo vrednostjo ali pa se jim celo odreka vsak pomen, oziroma se jih smatra celo za ponesrečene poskuse. V splošnem se more reči, da je vspehe videti v visokih številkah. Toda tudi število železničarjev je veliko in vse, kar se izvojuje, kadar razdeljeno med velikansko število želez-ničnih uslužbencev, se vidi tem neznatneje čim nižji so kategorije mej katerim so izvoje-vanih vspehov deležne. Zraven tega pa vedno naraščujoča draginja, in pa zavlačevanje že-lezničnih uprav z realiziran,jem danih koncesij, vse, kar ne malo vpliva na vrednost -izvoje-vanih uspehov. Izdatno in trajno zboljšanje materijalnega in moralnega stanja železničarjev kakor tudi vsega delavstva je mogoče doseči le potom močnih političnih sredstev, potom zdrave in razumne trgovinske in agrarne politike, v zvezi s krepkimi in zavednimi organizacijami. Vsled vedriih bojev, ki'smo jih imeli za izboljšanje stanja železničarjev, jih nismo mogli s sistema tično-teoretičnim podukom izobraziti v može, ki bi res spoznali .pomen organizacije za bodočnost, napraviti iz njih zavedne sodruge, ki se zavedajo tudi svoje dolžnosti, da v organizaciji treba tudi delati. Treba bi bilo izvoje-vati stare zahteve in ni ravno priporočevati, da se prihaja z novimi, dokler ni še udovo-ljeno starim. Sedanje ugodno stanje za strokovna gibanja se more spremeniti kar nenadoma, če vlada prama strokovnim organizacijam zavzame sovražno stališče, kakor se je to že dogodilo. V taki težki situaciji je treba razsodnih in neustrašljivih sodrugov, vsled česar je treba započeti še danes z delom in s sistematičnim podukom pripravljati sodruge na eventualne teške čase. Govornik .je povdarjal nadalje potrebo konferenc in je opozarjal na naloge, ki jih bode imela organizacija v prihodnjosti z vršiti. Omenil je posebno uveljavljenje danih koncesij, uvrščenje uslužbencev ravno podržavljenih železnic ter eventualna nadaljna podržavljenja. Kritiziral je tudi nastopanje nam nasprotnih društev tekom zadnjih pogajanj in pogajanjih, opisal stališče .sedanje koalicije, nje težnje na pozameznih postajah, upor severno-železniških uradnikov. Ta provociram boj je organizacija | 1 morala odkloniti, ker bi bil brezuspešen. Vpra-i šanje glede društva železniških uradnikov, [ strojevodij in sprevodnikov oziroma koalicij se reši v najkrajšem času. Državnozborski poslanec sodr. Tonschikje na to govoril o novih delavskih odborih, ki se imajo v peljati pri c. kr. državnih železnicah, c. kr. severni železnici, pri državno-že-lezniški družbi in pri Avstrijski severno-zapadni železnici. Opozoril je, da bodo člani teh odborov že imeli priliko res kaj dobrega ukreniti, j ali le, če bode za njimi stala močna organizacija, ki hode morala z njinimi hrbti vplivati na železniško upravo. Pri volitvah bode tedaj treba paziti, da v te odbore pridejo samo zaupniki organizacije, in da se tako prepreči, da cela institucija ne postane le orodje železniške uprave. Vsem separatističnim stremljenjem se je, kakor pri vseh drugih inštitucijah, tako tudi tukaj treba najenergičneje upreti. Kam dovedejo separatistični boji nam piav po-dučljivo pokazuje Dr. IVnifner na južni železnici. Govornik je konečno še omenil, da je za \ severno-zapadno Cesko treba ustanoviti novo tajništvo, a je obžaloval, da do sedaj ni še bilo najti zato sposobne osebe. V postopanju taktike je priporočal sledečo taktiko : 5 po polnjenje m organizacije, naslavljanje zaupnikov za določene rajone v posameznih prorineijah. Jako toplo pa je priporočal, da se s sistematičnim podučavanjera poglobi v razumevanju pravega pomena organizacije, ker se jih /e tako more vzgojiti železničarje za hrabre in razredne sobojevnike. Poročilu je sledilo živahno pritrjevanje. Sodrug Brodecky, tajnik praški, je poročal za cesko tajništvo. Govoril je o gibanju na Oeški severni in na buschtiradski železnici, kakor se je razvijalo leta 1907. Povedal je, da so v tem gibanju na Češki severni železnici nekateri zaupniki imeli grozno veselje štraj-kati. Kazal je ojst.ro to samovoljno postopanje in opozarjal na nevarnosti, ki so s takimi manijami v zvezi. Opisoval je nadalje postopanje pri pogajanjih in apeliral konečno na navzoče, da podpirajo praško tajništvo v njegovem delovanju. Izrazil je željo, da bi se manj kritiziralo in zabavljalo in več delalo v prospeh organizacije v vspodbudrio železničarjev, ker organizacija bode še-le takrat zares močna, kadar bode imela v sebi zavedne, probujene člane. Kaczanowsky tajnik loovskega tajništva se je pritoževal, da se za Galicijo preveč štedi in da je za obsežen tamošnji teren premalo močij na razpolago. Govornik je povedal, da so bile velike zapreke napredku organizacije, državnozborske volitve, o koji priliki so njega samega radi nekega političnega delikta zaprli. Število članov je vsled tega momentano znatno pato. Kljub rumenim organizacijam in kljub nestrpnemu šikaniziranju, ki ga morajo tamošnji uslužbenci pretrpiti od strani svojih predpostavljenih, je število članov zopet znatno poraslo. Govornik pravi, da se tudi za naprej nadeja še napredka in spopolnjenje v organizaciji. Govoru je sledilo odkritosrčno pritrjevanje. (Konec prihodnjič.) delavski odbori pri c. kr. dr* žaunih železnicah. Odlok železniškega ministerstva od 19. aprila 1909, štev. 8321, izdan na vse organe, glede uvedbe novih določb za delavske odbore v okrožju c. kr. avstrijskih državnih železnic. Dočim razveljevljam določbe odloka železniškega ministerstva od 2i}. marca 1907, štev. 17.018, obelodanjenega v XVIII. odst. uradnega lista štev. 29, ki urejujejo poslovanje delavskih odborov in delavskih centralnih odborov pri c. kr. avstrijskih državnih železnicah, smatram shodnim, uvesti na podlagi tu zdolaj priobčenih določb, pri c. kr. državnih železnicah, delavske odbore in en delavski centralni odbor, v svrho proučevanja splošnih delavskih personalnih zadev pod upravo c. kr. državnih železnic. Te določbe stopijo takoj v veljavo in z dnevom, ko bodo obelodanjene, so razpuščeni dosedanji delavski centralni odbor kakor tudi vsi delavski odbori. Ob jednem se nalaga prizadetim uradom, da nemudoma preskrbijo vse potrebno za hitro izvolitev novih odborov. Wrba, Doložhe za delavske odbore in za centralni de-liivski odbor pri e. kr. avstrijskih državnih železnicah. I. §• 1. Namen delavskih odborov je, izvoljenim zastopnikom delavstva, v smislu statutov nu-I dili priliko, da v splošnih, v prvi vrsti pa koristi delavstva v področju c. kr. državnoželez-niških ravnateljstev*) tičočih se zadevah, tako posebno v mezdnih vprašanjih, predlagajo želje in pritožbe ter oddajajo svoja mujenja. Razpravljanje o zadevah posameznih delavcev je iz delavskih odborov izključeno. Pri vsakem državno-železniškem ravnateljstvu se ob njega sedežu izvoli navadno po en delavski odbor; izjemoma pa se v onih ravnateljstvenih okrajih, kjer se ozirom na posebne razmere smatra za potrebno, z dovoljenjem želežniškega ministerstva, mesto jednega delavskega odbora morejo voliti tudi še posebni delavski odbori za delavce določenih okrožij v področju ravnateljstva. Za sestavlje-nje le teli posebnih delavskih odborov in za njihovo delovanje imajo slednje določbe veljati v polnem obsegu. Volitev odbora se izvede po glavnih službenih panogah v treh skupinah, in sicer tako-le: 1. V skupini progovzdrževalnih in pri gradnji vposlenih delavcev**). 2. V skupini delavcev vlakovno pospeševalne in delavniške službe. .‘J. V skupini delavcev pri prometu. Uvrstitev delavcev drugih službenih panog, kakor na primer delavcev v depozitu materijala, v elekrarni, v impregnacijskem zavodu, pri plovbeni inšpekciji in drugih, vjedno teh treh volilnih skupin, se prepušča odločitvi državno-železuiškega ravnateljstva. Vsaka volilna skupina voli iz svoje srede po štiri odbornike in ravnotoliko namestnikov; ravnateljstvo pa imenuje iz vsake volilne skupim' po jednega namestnika. Vsi v jedni volilni skupini izvoljeni oziroma imenovani odborniki tvorijo jedno sekcijo delavskega odbora. §. :i. Voliti in voljen biti morejo v vstiki volilni skupini vsi delavci, ki so dovršili 24. leto, so že jedno leto v službi državnoželezniške uprave*1'*) in so najmanj jedno leto uposleni v jedni onih službenih panog, ki pripadajo do-tični volilni skupini. Delavke ne morejo ne volili niti ne morejo biti izvoljene. §• 4. Za volitev samo pa veljajo sledeče določbe : Dan volitve določi vsako ravnateljstvo za svoje uradno področje in ga ima najmanj dva tedna pred volitvijo objaviti v svojem uradnem glasilu. Na onih službenih mestih, kjer je personalni status jako obsežen, je treba tudi ukreniti potrebno, da so o razpisu volitev tudi vsi delavci obveščeni. Glasovnice imajo biti po posameznih volilnih skupinah izdane v ireli različnih barvah in opremljene s suhim pečatom ravnateljstva. Glasovnice je smatrati za tiskovine, katere je treba natančno obračunati. Onim, ki imajo volilno pravico, morajo službeni predstojniki ali pa od njih v to svrho določeni or- *) Glede sledečih določb je c. kr. državnoželez-niškini ravnateljstvom smatrati je,dnakopravne tudi one neposredno železniškemu ministerstvu podrejene, urade, ki v svrho vodstva lokalne obratne službe na. železnicah v državnem obratu že obstojijo ali se pa še uvedejo. **) Zraven je tudi šteti svoje delavce vposlene pri novih gradlmh. ***) Službeni čas dovršen pri privatnih železnicam ki jih je država prevzela v svoj lastni obrat, je v teh, pogledu jednakoveljaven s službenim časom pri avstrijskih državnih železnicah. gani izročiti glasovnice osebno in skrbeti za to, da se vsi upravičenci volitve tudi vde-ležijo. Vsak volilec ima izpolnjeno glasovnico oddati svojemu službenemu predstojniku, ali pa organu, ki ga je predstojnik v to svrho do ločil osebno, in sicer pred pretekom termina, določenega kot dan volitve. Na uradne glasovnice sc smejo prilepiti tudi listki s tiskanimi ali pa napisanimi kandidati ; glasovnice je oddati v zalepljenih ko-vertah. Oddane glasovnice imajo uradni predstojniki odposlati nemudoma ravnateljstvu, ločene po pozameznih volilnih skupinah in zalepljene v zaprtih kovertah ter ob jednem poročati, zakaj in kje so zaostale glasovnice, ki manjkajo. Glasovnice oddane po razpisanem volilnem dnevu je zavrniti. Izdanje potančnejših določil o evidenci, o zaračunanju in o predložitvi glasovnic na ravnateljstvo se prepušča le temu samemu. Skrutinij došlrh glasovnic se ima izvršiti pri ravnateljstvu po komisiji, ki jo ravnateljstvo v to svrho sestavi; tej komisiji je pa pridružiti tudi tri znane delavske zaupnike. Rezultat skrutinijaje zabeležiti v zapisnik, sestavljen ločeno po treh volilnih skupinah; ta zapisnik imajo podpisati člani komisije, V vsaki volilni skupini je smatrati za izvoljene one, ki so dobili relativno največ veljavnih glasov; v slučaju razpolovljenja gla sov odloči žreb. Izvoljeni imajo tekom osem dnij izjaviti, ako prevzamejo mesta. Listo izvoljenih in imenovanih odbornikov in njihovih namestnikov je predložiti železniškemu ministerstvu, priobčiti jo v uradnem listu železniškega ravnateljstva in jo razposlati na vsa ostala ravnateljstva. V listah je tudi navesti število oddanih veljavnih glasov, ki jih je dobil eden ali drugi izvoljenih članov. §• 5. Funkcijska doba izvoljenih kakor tudi imenovanih odbornikov in njihovih namestnikov znaša tri leta, računši od volilnega dne, oziroma od dne, ko jo bil dotičnik od ravnateljstva imenovan. Pred pretekom te dobe ugasne uradno poslovanje odbornikovo, oziroma namestnikovo: a) ako odloži mandat ; b) ako je bil obsojen na kazen zapora ali ječe. §. 0. Ako izvoljeni ali imenovani član ne prevzame mesta, ali, ako se odpove mandatu, ali se ga izključi iz odbora pred pretekom funkcijske dobe, tedaj stopi na mesto izvoljenega člana oni namestnik, ki je pri vo-litvi dobil relativno največ glasov, na mesto imenovanega člana pa stopi imenovani namestnik. §• ?. Odborove seje se vršijo redno vsako leto enkrat, vendar pa ravnateljstvo v slučaju, ako je to polrebno, tudi lahko skliče izvanredne seje. Navadno se izvoljene tri sekcije shajajo vsaka sama zase ; ravnateljstvo pa tuintam tudi lahko skliče vse tri sekcije k skupni seji. Kot predsednik posameznih odborovih sekcij, kakor tudi pri eventualni skupni seji dveh ali vseh treh sekcij, fungira državno železniški ravnatelj ali pa jeden njegovih dveh namestnikov; v slučaju ako so le-ti zadržani, lahko prevzame predsedništvo pri razpravljanju jedne sekcije, oddelčni predstojnik, ki je za to glavno službeno panogo pristojen. Dnevni red, ki ga ima sestaviti predsednik se ima priobčiti odbornikom najkasneje en teden pred sejo; odborniki pa imajo svoje predloge k razpravi prijaviti potom službenega predstojnika predsedniku; le-ta ima odločiti, ako predlogi po svoji vsebini morejo biti predmetom razprave v delavskem odboru (§ 1) in ako jih je postaviti na dnevni red za prihodnjo seje. Članom odbornikom se jamči za prosto izraženje svojih mislij, v kolikor ni to omejeno po obstoječih zakonih in po službenem redu in se ne more nobenega člana radi svojega glasovanja v sejah, pozvati službeno na odgovornost. Ako se kak član pri sejah ne obnaša dostojno, tedaj ga ima predsednik pravico izključiti iz jedne seje; v slučaju pa, da se nedostojni nastopi ponavljajo, tedaj predsednik tudi lahko predlaga ravnateljstvu, da se dotlčniku odvzame mandat. Sklepčnost delavskih odborov ali posameznih sekcij ni odvisna od nobenega določenega števila zastopnikov; v tem pogledu je prepuščeno samovolji predsednikovi, da odloči, jeli se v slučaju odsotnosti nekaterih odbornikov ima napravljati o jednem ali drugem predmetu, ali pa če se im razprava o istem preložiti na prihodnjo sejo. Odborovi člani so dolžni vdeleževati se sej; v slučaju da svoje odsotnosti ne bi mogli upravičiti, jim ravnateljstvo zamorc odvzeti mandat. Pri glasovanju odločuje absolutna večina od članov oddanih glasov; predsednik, nadalje uradnik, ki fungira kot zapisnikar, kakor tudi drugi uradniki, ki jih ravnateljstvo eventualno pošlje k seji, v svrho pojasnitev, nimajo pravice glasovati. Imena vseh vdeležencev, nadalje kratek popis razprave in pa rezultat glasovanja, ima zapisnikar zabeležiti v posebnem zapisniku, ki ga podpišejo on sam, predsednik in pa jeden odbornik, katerega izmed sebe izvolijo oni vdeleženei, ki imajo pravico glasovanja. Zapisnik shrani predsednik; vsakemu odborniku je pa izročiti en prejMs istega. Tekom osmih dnij po seji ima predsednik predložiti zapisnik železniškemu ravnateljstvu, ' da ukrene potrebno z ozirom na oddana mujenja. §. 8. Odborniki dobivajo tudi za čas svoje od sotnosti vsled vdeležbe pri odborovih sejah, svoje mezde. Razven tega pa dobijo oni člani, ki stanujejo v kraju, kjer se vrši odborova seja, za vsak dan, kadar se je vdeležijo, posebno odškodnino, v znesku 2 kron; odborniki pa, ki ne stanujejo v kraju, kjer se vrši seja, dobijo prosto vožnjo do tja in za vsak tudi samo začeti dan njihove odsotnosti od svojega bivališča, odškodnino za potne stroške v znesku dvakratne dnevne mezde, oziroma, če je ta mezda manjša nego 3 krone, znesek t> kron. §. 9. Železniško ministerstvo zarnore delavski odbor vsakočasno razpustiti. II. §. 10. Za posvetovanje takih vprašanjih, ki zadevajo vse delavstvo jedne službene panoge ali pa vse delavstvo c. kr. avstrijskih državnih železnic, in za katera železniško ministerstvo smatra potrebno skupno razpravljanje z delegati vseh delavskih odborov, se vstanovi en centralni delavski odbor na Dunaju. Da se pa'tudi v tem centralnem delavskem odboru omogoči strokovno zastopanje posebnih delavskih interesov vsake posamezne službene panoge, imajo izvoljeni člani jednakih sekcij vseh delavskih odborov skupaj, iz svoje srede izvoliti vsaka po štiri delegate in isto toliko namestnikov, dočim železniško ministerstvo imenuje izmed odbornikov, ki so bili imenovani za dotične sekcije vseh delavskih odborov, po jednega delegata in po jednega namestnika. Ta volitev delegatov se ima izvr-žiti pri prvem sestanku vsake sekcije posameznih delavskih odborov in je zato ob jednem z dnevnim redom, določenim za prvo sejo, od borni kom tudi poslati izkaz izvoljenih odbornikov dotičnih sekcij vseh delavskih odborov. Glasovnice oddajo izvoljeni odborniki zalepljene in ravnateljstva jih imajo tako zatvorjene in ločene po posameznih sekcijah, nemudoma poslati železniškemu ministerstvu, kjer se izvrši skrutinij. Za izvoljene se imajo smatrati oni, ki do bijo relativno največ veljavnih glasov; pri razpolovljenju glasov odloča žreb. Lista izvoljenih kakor tudi imenovanih delegatov centralnega odbora se obelodani v uradnem listu železniškega ministerstvu in v uradnih listih posameznih ravnateljstev. Železniško ministerstvo si pridržuje pravico, število delegatov oziroma njihovih namestnikov po potrebi zvišati in v svrho za to potrebnih nadomestnih volitev vse potrebno ukreniti. §. 11. Mandat delegatov traja tri leta, računši od dneva volitve, konča pa tudi prod pretekom te dobe, takoj, ko izgubi svoje mesto kot član delavskega odbora. Za nadomeščenje delegata z njegovim namestnikom velja analogna določba v zadnjem odstavku §. 5. §. 12. Kadar se zadeva, ki jo je železniško ministerstvo določilo, da se o njej razpravlja, tiče vseh službenih panog, tedaj se skličejo vsi delegatje, sicer pa-le delegatje onih službenih panog, katerih zadeva na dnevnem redu interesira. Uradnika, ki ima poslovati za predsednika, imenuje železniško ministerstvo; predsednik določi tudi dnevni red, ki ga je delegatom naznaniti takoj ob njihovem sklicanju. Določbe {?. 6. v 5., (»., 7., 8., 9., 10. in 11. odstavku kakor tudi one $. 7. glede delavskih odborov, veljajo analogno tudi za delavski centralni odbor. nekaj železnifrie statistike za leto 1907. (Konec.) V istem letu se je na železnicah, o katerih ravno govorimo, zvozilo 151-94 miljonov ton blaga (mej tem na železnicah v državnem obratu 74-31 milijonov), to je na vsak kilometer obratne dolžine 6967 (v državnem obratu 49(52, v privatnem obratu 11.348) ton in prevozilo 14.684 milijonov tonelatnih kilometrov. Po vsakem kilometru obratno dolžine se je povprečno vozilo 672.544 (v državnem 'obratu 609.501, v privatnem obratu 811.116) tonelatnih kilometrov. Frama letu 1906 je množina prevoznega blaga narasla za 5-32 odstotkov (v državnem obratu 3-58 odstotkov, v privatnem obratu 7-05 odstotkov) in obratna dolžina na vsak kilometer za 3-02 odstot. (v državnem obratu 0*71, v privatnem obratu pa 5.96 odstotkov.) Število prevoženih tonskih kilometrov je poraslo za 10-22 odstotkov (v državnem obratu 11 -28 v privatnem obratu pa 8-52 odstotkov) in na vsak kilometer obratne dolžine za 7-69 odstotkov (v državnem prometu 8-11, v privatnem obratu 7-41 odstotkov). Svota vseh dohodkov iz obrata na glavnih in lokalnih progah znaša okroglo 848 mil. kron (=-38.812 kron na vsak kilometer obratne dolžine); od te svote spada 492 milijonov (= 32843 kron na kilometer) na državni obrat in 365 milijonov ( 51.824 kron na kilometer) na privatni obrat. Obratni izdatki znašajo skupaj (500 milijonov (v državnem obratu 368, v privatnem obratu 232 milijonov) kron. Primeroma obratnim dohodkom prejšnjega leta so isti porasli v letu 1907 za 7-71 odstotkov (v državnem obratu 8-90 odstotkov, v privatnem obratu 6-10 odstotkov): obratni izdatki pa so se zvišali za 14-75 odstotkov (v državnem obratu 1(5-15 odstot. v privatnem obratu pa 12-60 odstotkov.) Čisti dohodek iz obrata je znašal 248 (iz državnega obrata 124, iz privatnega 124) milijonov kron, to je na vsak kilometer obratne dolžine 11.332 kron (v državnem obratu 8260 kron, v privatnem obratu 18026 kron) napram čistemu do hodku v letu 1906, ki je znašal 264 milijonov kron (v državnem obratu 135, v privatnem 129 milijonov), oziroma 12.356 kron (v državnem obratu 9251, v privatnem 18.994 kron.) Vseh železniških nesreč na avstrijskih železnicah je bilo leta 1907 2905 (593 več nego leta 1906.) Pri teh nezgodah je ponesrečilo 452 potnikov (brez -krivde .300, vsled svoje lastne krivde 152), in sicer 11 smrtno. Na jeden milijon potnikov je spadalo po 2-02 (v državnem obratu 2-82, v privatnem 0-94) in na vsak milijon osebnih kilometrov po 0-07 (v državnem obratu 0-09, v privatnem 0-03) ponesrečenih oseb. Nastavljenem- (uradnikov, poduradnikov, uslužbenk in uslužbencev) jo bdo leta 1907 — 113.124 (odstotkov več nego v letu 1906). Delavcev z dnevno mezdo pa je bilo uslužbenih 129.656. Izdatki za plače, mezde in druge »lohodke so znašali vkupno 313-17 milijonov kron': od tega zneska spada 210-12 milijonov kron (ti-02 odstotkov več nego leta 1906) na nastavljene uslužbence. V letu 1907 je za osobjo obstojalo 27 penzij-skih zavodov, 22 bolniških in 25 drugih humanitarnih blagajn. Premoženje teh institutov je koncem imenovanega leta znašalo 163.98 milijonov kron (1-96 odstotkov več nego leta 1906.) Iz pokojninskih blagajn se je izplačalo 29.59 milijonov kron za penzije in provizije in iz bolniških blagajn 5-01 milijonov kron bolniških deležev za zdravila in za podpore. Izdatki drugih humanitarnih zavodov so znašali 1-42 milijonov. DOPISI. Laško. Dne 4. maja se je pri nas zgodila. teška železniška nesreča. Tovorni vlak štev. 946 je mej premikanjem vsled nepravilne pozicije ogibov zavozil na slepi tir, vsled česar st,;i se lokomotiva in pa tender podričnila po nasipu doli. Kurjač Fran Dolinar je zašel mej lokomotivo in tender ter ga je jako teško pomečkalo; strojevodja je bil le lahko poškodovan in se je kljub velikanskemu razburjenju prav pridno prizadeval ublažiti bolečine Dolinarju, ki je tičal stisnjen mej lokomotivo in tenderjem. Po poldrugournem napornem delu se je posrečilo ponesrečenega kurjača izvleči izpod razvalin ven. Po nekaterih časopisih se je obžalovalo, ■da se vlakovno osobje ni vdeležilo rešitvene akciie. Ta pa ni res! Vse vlakovno osobje, Josip Roschker, Anton Perušek, Ludvik Falser, ‘Ciril Kopfler, Ruprecht Mayer in Alojzij MUller so storili, kolikor so pač mogli. Momen-tanno se sploh ni moglo ničesar druzega ukreniti nego blažiti bolečine ubogemu Dolinarju. Rešilne priprave so dospele še-le s prihodnjim vlakom in je tedaj bilo treba čakati. Brez teh priprav pa Dolinarja sploh ne bi bilo mogoče dobiti Izpod razvalin. Ponesrečenca so pripeljali v bolnico v •Celju. Omenimo naj še, da se je kameralni voz strl popolnoma in sc je deloma razbilo tudi nekaj vagonov. Vaclav Griiger strojevodjevi namestnik. Že ime dokazuje pristnost germanskega poko-ljenja - je žalostni tovariš svojih kolegov, in se ne sramuje, padati istim v hrbet pri vsaki priliki, dočim sam krade in slepari tako podjetje kakor souslužbence na najpodlejši način. Znano je, da strojevodje dobe za prihranjeni premog nekako premijo ki jc bila velikokrat povod temeljitim debatam in večina osobja je prepričana, da bi se marsikak nedostatek odpravil, če Iti sc premijo sploh odpravilo. Tudi ta slučaj je zopet jasen dokaz, da take premije niso zdrave in če bi ne bilo premij bi tudi g. Vaclavu Groger-ju ne bilo treba dati varuha, ki mora zanj plačevati premog, ki ga on v službi rabi. Že pred meseci je prišlo kurilnično vodstvo do prepričanja, da poštenost ni glavna čednost gosp. Groger-ja in primorano je bilo dati mn ukor, ki pa ni imel druge posledice, nego da je gosp. Groger dobival dva meseca mesto po 70 kron samo 30 kron premije. Ko je mislil, da jc stvar pozabljena se je lotil zopet. dobičkonosne manipulacije, dokler mu gospodje zopet, niso prišli na sled. To se je zgodilo 19. t. in. Njegovi tovariši so pač vedeli, •kako si človek zasluži dvojni zaslužek pri isti službi, niso pa hoteli edino le radi gosp. načelnika stvari mešati. Sedaj ko je kurilnično vodstvo prišlo samo na sled nečednim manipulacijam gosp. Groger-ja pa upamo, da se stvar temeljito preišče in za bodoče čase onemogoči, da bi taki brezvestneži materijalno oškodovali upravo in svoje tovariše. Upamo da bo preiskava kakor tudi kazen nepristranska in da se vsaj v tem slučaju vpošteva geslo : »Gleiches Recht tur Alle«. Gospodu Paki pa priporočamo, naj se iz tega slučaja pouči, da so najslabši denunci-jantje in hinavci, ki mu prinesejo vsako malenkost na nos, dočim ga sami sleparijo in postavljajo pred javnostjo v zasmeh. V državno-železniški kurilnici v Ljubljani vladajo, kakor se čuje, jako čudne razmere, in to ni nenaravno, če se vpošteva, da je vodja kurilnice, gosp. Paka, uže precej prileten človek in toraj potreben počitka. Seveda tudi njega ne more zadeti krivda v stvareh, ki se gode in ki so izključno produkt nezadostne kontrole o škodo podjetju kakor tudi osobju. Mi bi sc za stvar gotovo ne brigali, ako ne bi bil v zadevi prizadet pristen Nemec in naj-strastnejši sovražnik naše organizacije in naših sodrugov. Solidarnost uradnikov se pri vsaki dani priliki kaže v lepši luči in to je za bodočnost ..jako dobro in podučljivo. Kakor znano, se po- birajo med uslužbenci vseh železnic podpisi za znano peticijo, ki se ima predložiti državnemu zboru. Da se je toraj tudi nekdanjim savezni-kom (?) uradnikom v skladišču drž. železnice v Ljubljani predložila tozadevna pola, je samo ob sebi umevno, neumevno pa je, iz kakšnih razlogov niti eden uradnikov pole ni podpisal. To si bo treba zapomniti in gospodje imajo biti uverjeni, da bodemo tudi mi v danem slučaju vedeli, koga nam je podpirati. Zaslužena brca jim ne izostane. Razne stvari. Narodna naprednost za koruzo. Marsikaj smo uže doživeli glede značajev v narodnem taboru in marsikoga poznamo, ki je na ta ali drug način spretno prijadral iz naprednega v klerikalen tabor. Da je pa mogoče priti tudi potom koruze do druzega prepričanja, nam je popolnoma novo, in to novo pot nam je poku zal znan narodnjak in postajenačelnik v Medvodah. V svoji nedosegljivi naprednosti je bil gosp. Pečar tako konsekventen, da znanega »Pomarančarj a« v Preski ni pogledati ni mogel. Ko pa je zvedel da dobe kmetje državno podporo v obliki ceneje koruze, je mož svoje obnašanje napram gospodu župniku hitro spremenil. To zna gosp. Pomarančar tudi ceniti in oddal je Pečarju od kozuze namenjene kmetom, 30 kg. po 10 vin. Vsekakor svotica kije vredna prijateljskega sbližanja med naprednim svobo-domiselcem in reakcijonarnim črnuhom. Le tako naprej gosp. Pečar! Če je dovoljeno Hribarjem, Tavčerjem in še drugimi takim značajem paktirati s Šušteršiči, Pegani in drugimi, potem bo to menda tudi raznim Pečarjem dovoljeno. Le tako naprej! Konečno bodo pa vsemu zlu vzrok edino le breznarodni socijalisti. O gospoda, tudi vašo hinavščino bo narod spoznal in vam dal že davno zasluženo brco. Rajši lakoto nego znižati colnino na žito. Tudi poljskim šlahčičem je letošnje leto zmanjkalo žita, dasiravno si moremo misliti, da ga pridelajo več, ko kak kranjski kajžar. Zato so pa v državnem zboru poljski poslanci stavili predlog, da naj vlada za čas od 21. maja do 21. avgusta odstrani colnino na uvozno žito. ,,Pesti Ilirlnp“, glasilo peštanskih preku-povalcev žita pa se temu predlogu predrzno upira in piše mej drugimi dostavno tudi to-le: Izjavljamo, da bi bili proti odprtju za prosti uvoz žita tudi tedaj, če bi razsajala lakota od liumburgado Kotova in od /iregenca do Černovic in bi trumoma grabila in odnašala svoje žrtve. Takega nismo vajeni čuti, tudi ne iz ust kapitalizma. Surovost, podivjanost in nečloveška brezsrčnost so družene v teh besedah. Agrarci se tako pokažejo v polni nagoti svoje živinske krutosti, ker svojemu mamonu bili bi pripravljeni darovati cele mase človeških bitij v svrho, da si polnijo še tako naprej svoje nikdar polne vreče nenasitljive lakomnosti. Studom mora vsak nastopiti proti takim ljudem, in cel svet bi moral protestirati proti takim nečloveškim izrazom. Toda, kaj hočete, sram jih je toliko, ko volka strah. Le moč proletarijata jim bo pokazala, kaj je človeško in kaj je žlvinjsko in nje sc bodo bali. Saj čas sc bliža, ko se to uresniči. Mi pa vedno tako naprej . . .! Novi davki. Naša država, kakor znatno, je postala večja. Dobili smo Bosno in Hercegovino, kar smo jih preje tudi že imeli, samo ne še na papirju. Sedaj imamo pa tudi na papirju zapisano, da so te dve deželi naši, avstrijski. Ogri pravijo tudi, da so ogerske. Zato, da se je napisalo tudi na papir, da je Bosna-Mercegovina nVša je pa vlada morala šteti milijone — Turčiji. Ker je Srbija od nekdaj reflektirala na te dve deželi in jo je aneksija istih iznenadila, je hotela po vsej sili našej monarhiji vojsko napovedati. Vse je bilo že pripravljeno; vojaki so morali v Bosno ob gia-niee in militarizem je požrl tudi tukaj ogromnega denarja. Skratka, Avstrija je potrošila, ves denar, kar ga je. imela, za slavo monarhije, za militarizem, ki naj bi to slavo vzdrževal. Prazna je državna blagajna in prazne so deželne blagajne. Toda moloh še ni sil. Gra- dilo se bode zopet ti bojne ladije, katerih vsaka ima stati 50 milijonov. Gospod finančni minister hoče zato denarja in. še denarja. No, ženijalnosti mu ne. manjka za take stvari, kakor po navadi nobememu finančnemu ministru. Recept, po katerem se pride do denarja je jednostaven in za vse jednak ; poseže se v ljudski žep. Tako hladnokrvno, kakor to namerava storiti sedanji finančni minister, niti njegov prosluli prednik Koryto\vski ni znal. Bilinski hoče zvišati ve samo davek na zijanje, nego tudi davek na pivo, in sicer davek na žganje za 50 vin. na liter, davek na piro pa od 3 kron 40 vin. na 7 kron od hektolitra pri navadnem 10 gradnem pivu ; pri boljšem pa se več, tako, da zvišanje moremo računati na okrogle 4 krone pri jednem hektolitru. Deželne doklade na pivo naj bi se odpravile, za kar bi država dala deželam vsakej po nekaj milijonov na leto ; večji kos bi seveda država vtaknila v žep. Seveda pa »ženijalnosti finančnega ministra im st‘