List » Tečaj LIX \ I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 80 vin. — po Za prinašanje na dom v Ljab-Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic**. Ljubljani 11. januvarja 1901 t v I I 4 Nar O čnikom! Vse one naročnike „Novic", » ker se za njegovega ki so voljen dr. Žitnik samo vsled tega nasprotnika ni razvila zadostna agitacija. Kandidat je bil bolan, somišljeniki pa prav na Vipavskem sam in v naročnino še zaostali, prosimo nujno, da jo čim preje dopošljejo 9 da je mogoče Petru niso ničesar storili, zanašajoč se na zavednost disciplino volilcev. V mokronoško-kočevskem okraju upraynistvu pri razpošiljanju lista Tzdr žati red. in pa je bil izvoljen Povše sotnib-4500-.kočp skih vsled tega J ker je bilo od vo^e cev. Kočevci i kar % A jih Upravništvo „Novic". bili zanj tudi vsi odsotni ostalo doma, so glasovali za Zupančiča, a glasovali je bi tako da propadel, akp, bi se bile volitve vršile o^drugem Politični oddelek. ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^ ^ ^ • ^^^ ^ * ^ * * ^ * * * ^ ^ ^ • * ^ ' ^ * ^ ^ # ^ ^ M » ^ • ■ ^ ^ # ^ ^ ^ < ^ ^ ^ M « ^ M ^ « ^ » M. ^ , A M ^ ^ ^ • * < > ^ ^ • ^ M ^ ■ * « ^ ^ > » ^ času. VjEae^h in-trgit^^ . kat^^ Volitve v mestih. U^čmiala jaa pridobitev dveh mandatov m m ' -L. ' m ^ ^ m « ^m* ' 'm jk m ** • ^ volitvijo v mestih in trgih na Kranjskem se je časopisja je bilo ražvideti renjßko-notxanjski in v dojenj ski noma goto^. Rači^ala J da bila v go zaključil letošnji volilni boj v naši deželi da se ozremo na uspeh teh volitev. > in zdaj čas > in vladni krogi ali zmage popol- odločili Nemci računi so se izjalovili. Niti nemška slovenskih»-strank se pri mi niti vladna pomoč ni toliko zalegla, kakor je računala katoliško-narodna stranka, da si sta ona sama kakor nolih volitvah nijzpremiönilo. V peti kuriji in v kmetskih tudi nemška stranka spravili zadnjega svojega moža na občinah so bili izvoljeni kandidatje katoliško-narodne ves vladni aparat stranke, v mestih in trgih pa kandidatje napredno-na redne stranke. Nobena. stranka ni ničesar izgujbila janski tudi ni nobena » k der volišče, in dasi jej je bil zlasti v na razpolaganje. Niti toliko ni mogla doseči, da bi spra vila napredna narodna kandidata za Ljubljano in za go večjemu namesto dvornega renjsko-notranjska mesta v ožjo volitev. Mandati kranjske dežele so torej predna narodna stranka svetnika Šukljeja, ki je bil ves čas, dokler je stal v po- prav tako razdeljeni, kakor so bili po prej teh volitvah Katoliško-na litičaem življenju, sam zase stranka, bil izvoljen notar rodna stranka ima zopet šest mandatov, napredno na rodna stranka tri, nemška pa oba veleposestniška man Plantan. Letos se je v kmetskih občinah in v peti data tem oziru torej minoli volilni boj m ničesar volilo prvi6 direktno in tajno da ima Izid katoliško-narodna stranka •• v volitev je pokazal t izpremenil. Ali brez posledic ta volilni boj vendar ne bo v gorenjskih in v ljubljansko ribniških kmetskih občinah ogromno večino narodno in napredno-narodno stranko še ppostril. Vsled volilnega boja se je nasprotje me^katoliško- Boj mej strankama volilcev na svoji strani, v krško-novomeškem okraju pa t lepo večino volilcev za sabo. Nasprotno pa se je tudi boj na nož, boj na življenje in" smrt. bil že doslej ljut » S postane pokazalo, da gineva vpliv stranke na Notranjskem in olit^o bilo"' mogoče, da so napredno-narodni in katoliško v mokronoško-kočevskem volilnem okraju teh dveh narodni poslanci sedeli na Dunaju ^ skupnem klubu 1 volilnih okrajih je stranka sicer tudi letos zmagala, ali sedaj je pa to naravnost nemogoče, in se zanese kranjskr ta uspeh je samo slučajen Na Notranjskem je bil iz- strankarski boj tudi v državno zbornico. •T i ^ Nadalje se vsled volilnega boja dnevni red raznä politična vprašanja. Posrečilo pa se jim ni, ker je bila veöina zmernih posestnikov, ki hočejo na yolilno^DÖrbo v tem oziru opozarjali na besede posißdiße l^a^se^ je liško-narodno stranko steno elo v borbi kato nostjo Nenoci f \ strpn^ je doslej z vso cdloč- , vsako paktiranje z stfagtjp ^pobijali to vrhunec politične nemoralnosti če vsak način preuredbo kmetijstva in njega napredek in oprostitev od židovskih pijavk. Sprejelo se je več važnih resolucij. Ruski car Nikolaj II. — Ruaki car Nikolaj IL je že popolnoma ozdravel ter zopet opravlja svoje državne posle. Poroča se, da se poda za kakih 14 dni v Carskoje selo in izostane vsako potovanje v diuge kraje. Car je svojima dvema zdra^vnikoma podelil visoke nagrade m sicer dr. Popovemu 8e združi slovenska stranka z Nemci in zoper drugo 100.000 rubljev in ga je ob enem imenoval svojim osebnim slovensko stranko. Sedaj pa se katoliško-narodna zdravnikom, a dr. Tihanovu pa 50.000 rubljev in naslov #-^ranka izneverila svojemu lastnemu načelu, sedaj je Jtorila sama to isto, kar je prej obsojala kot nemoralnost ^edaj se je sama združila z Nemci in r^rugo narodno slovensko stranko. ruskega dvornega zdravnika. Rusija in Turkestan Angležki liet „Sunday Spe- z vlado zoper cial" je zvedel, da je odšlo 3000 mož ruske vojske iz Ba- • • SVOJI Q sti grd madež, ki ga nikdar zadobila na tuma na afgani»^tansko mejo A to le le nekaka predstraža, izbriše .r 'v Položaj. Ijeni državni zbor k delo Politični pregled- par tednov in vlada skliče novo izvo-i^anju. Po dosedaj dovršenih volitvah v vzhodni Turkestan pa odpoSIje Rusija 26 000 mož in 7000 konjenikov. Angleži so radi tega gibanja ruske vojske zelo vznemirjeni. Drugi viri pa še poročajo, da so se na indijsko afganistanski meji pojavili veliki nemiri, ter da so vstaši pobili tamošnje angležko vojaštvo. Prebivalstvo onih krajev je t » odbilo angležke ponudbe. Vojna v južni Afriki. Buri napredujejo v kapski soditi njih pridej sicer nekatere nove moči v državni zbor sposobnosti za normalno delovanje v istem nahaj ali o a se koloniji. Udrlo jih je že okoli 5000 in za njimi Angleži. Za prvo namen Burov, maščevati se nad Angleži za porušena da.nes malo upanja, ker program, na katerega so bile voljene, je bil radikalen program. Socialni demokratje so zgubili v jim domovja s tem, da pokončujejo od kraja angleško imetje v Kapu ter napravljajo velikanske škode. Drugi namen Burov V kuriji ki je po njih mnenju njih domena, skoro polovico pa je ta, zvabiti za seboj Angleže v Kap ter tako izprazniti mandatov, a pridobili jih niso mirnejši elementi, marveč so angleškega vojaštva Transvaal, kateri hočejo Buri potem na jih pridobili še mnogo burnejši, namreč radikalni Nemci terim zapoveduje znani nemirnež dr. Wolf Res da kašo v prvem začetku demokratj pešno podpirali nemško obstrukcijo, ali v zadnjem času postali so največji neprijatelji vsake obstrukcije, doČim Wolta vedno pripravljeni so radikalni Nemci pod vodstvom vseh krajih zasesti. Lord Kitschener nujno zahteva novih- čet iz Anglije Na mnogih krajih Buri nenadoma napadajo angležke oddelke, kateri so navadno poraženi Glavno mesto Oranje-države, Bloemfontain so Buri popolnoma razdejali Angleški listi zahtevajo, da se v Kapu takoj razglasi nagla sodba. nejšo obstrukcij ako na najsrditejši boj, na najbrezobzir hotela vlada biti kaki nenemški narodnosti, posebno pa Slovanom količkaj pravična Šte"'- ^ ...............' ^ ' teh ljudij sicer ni veliko jih terorizem vpliva tako močno na ostale liberalne nemške stranke, da se mu skoro ne mo rejo odtegniti Ker pa pride tudi s Češkega nekaj več čeških radikalcev v državni zbor in bi tudi sploh Mladočehi ne mogh brez vsakfga zadoščenj za storjena jim žalj početi mirnega delovanja v novem parlamentu, je skoraj gotovo, da pride že v prvih sejah zbora do spopada mej Nemci in čehi, in vse ostale stranke odstraniti iz zbornice burnih viha novoizvoljenega državnega i, in da ne bodo zamogle iev ter nadomestiti jih z mirnim delovanjem Lepe so res želje, ka tere je izreklo češko veleposestvo v svojem manifestu in tudi Poljaki in druge stranke te so dni že izdanem Štedljivost in dobrotljivost „Štedljivost je sebičnost, in štedljivi gospodarji nimajo srca za ljudsko revščino in bedo", trdijo nekateri in imenujejo pridigovanje štedljivosti škodljiv in nečloveški nauk. Ta prepogosti in nepremišljeni ugovor vzpodbuja nas, da na kratkoma razjasnimo, ali je razumna site teh štedljivost, kakor se tu trdi 1 res nasprotnica one pre neplodonosnih prepirov so na velikansko-škodo cele države ali bojimo se, da ostanejo še naprej kakor doslej vedno sebe! prazne Želj da v Avstrij tarizmom veČ dalie, ako se ne nov državnozborski poslovni red sploh upelj ne pojde s parlamen- po izvanrednem potu vzvišene zapovedi: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega " in torej sovražnica dobrotljivosti. k • t Naravnost moramo priznati, da smo odločni nasprot-nepremišljene dobrotljivosti, ki nikdar ne doseže niki Volitve v državni zbor Na Dolenjem ■ Av tistega namena, katerega ima prava dobrotljivost strijskem so krščanski socialci izgubili pet mandatov To poleg tega da 80 Schöneren znamenite uspehe najvažnejši volilni pojav. Baron Dipauli le dosegli končno vender b dobil mandat Izvolj Bolgarija da se mora otresti izvestnih Prvo \ kmetskih občinah Bolcan-Meran Bolgarski narod je prišel do spoznanja premisleka deliti denar med uboge prosilce je največja nespamet. Premnog obdarovanec daru ne uporabi v svoj prid, ampak na čim lažji način si ga je pridobil, tembolj navaja lenobe in zapravljanja. Časopisi so prinesli kot se tujih pijavk ako hoče obstati dokaz te resnice zanimivo novico iz Pariza. Dobrotljivi prašanje, ki ga ima zdaj rešiti, je kmetijsko vprašanje, ruski car podaril je namreč ob svojem odhodu iz Pariza V ta namen se je vršil minuli teden v Sredcu, glavnemu ^.jg^j glatih rubljev mestu Bolga kmetijski shod, na katerega je prišlo (rubelj je krone 60 vinarjev vse Bolgarije nad 400 zastopnikov kmetijstva. Med njimi je bilo tudi nekaj po tujcih socijalistično pohujšanih elementov bi radi shod razpršili s tem, da so skušali spravljati na našega denarja) da se razdele med največje reveže pariške. Toda kako so reveži uporabili ta velikodušni dar? Izka-zalo se je ob. pobiranju teh zlatih rubljev, da so jih nad V' (—1 I. I I ^ 1 i . »t ^ I* i V e < r r f > v < r /1 e « tri četrtine našli v mestnih obdarovanci zapili. žganjarijah, kjer so jih ljudje v resnici največji dobrotniki človeške družbe in največji dobrotniki svojega, naroda. Vekoslav Kukovec. Razumna štedljivost, katero mnogi pp pravici ime- > < nujejo modrost življenja, mora se odločno upreti takemu brezplodnemu načinu dobrotljivosti nasproti bližnjiku. Pripomoči revežu k rednemu zaslužku in pokazati mu sredstvo, in šele tam, kjer samopomoč ne doseže pravega uspeha, pomagati z denarjem in sicer na kar najkoristnejši način, to je načelo dobrotljivosti, katerega naj Kolekovanje legalizacijske klavzule pod- se zvesto držali vsi štedljivi gospodarji! Izkušnja uči, da oni, ki s^ čez mero radodarni in , da s svojo dobrotljivostjo pisov na vlogah za registrovanje pridobitnih in gospodarskih zadrug. m Visoko C. kr. finančno ministrstvo je vsled nekega vprašanja z razglasom od dne 8. novembra leta 1900 . 55.100 odredilo, da tvorijo podpisi na prošnjah za ne nepremišljeno dobrotljivi, nikomur v resnici ne koristijo, ampak da uničujejo svoje in često svojih bližnjikov blagostanje. Pripoveduje se o nekem slovitem pisatelju > ki je umrl v velikih dolgovih, 9 trgovsko sodiščno registrovanje pridobitnih in gospodarskih zadrug in drugih registrovanju podvrženih združenj brez razločka, če imajo podpisani še lastnost proponentov, ali je pod- če so že udje načelstva, kolektivni podpis m kako si je mnogokrat izposodil seveda za vedno vržena torej legalizacija teh podpisov pristojbini v pri prijatelju cekin ) da si oskibel živeža in drugih znesku dveh kron, odnosno jedne krone po tarifni potrebščin 1 da pa brez obotavljanja ta cekin često brez 66 I lit. a. zakona od dne 13. decembra 1862. točki drž. premisleka podaril kar prvemu beraču, ki ga je ob vratih prosil milošfine. Nahajajo se ljudje, ki tiče sami v velikih zak. št. 89. Ta razsodba je načelne važnosti zaradi tega 1 ker denarnih zadregah, ki pa so tako nespametno dobroti ji- so dosedaj zgoraj navedeno točko pristojbinskega zakona vega srca, da niti najdvomljivejšim prošnjikom ne morejo razna trgovska sodišča različno tolmačila 1 in nam odkloniti prošnje za denarno posojilo ali za poroštvo pri znano, da so morali v nekaterih slučajih plačati ustanov- njih dolgovih. Ti vzgledi nam prav jasno kažejo kako niki oziroma prvi udje načelstva za poveritev svojega dobrotljivost lahkomiselnega zapravljivca, in podpisa na prošnji smerna kako resnične so be ampak previdno štedljivi itd. se in se še bavi s to boleznijo; pa vse zaman % 4 Tudi zgodovina slovenskega narodnega razvoja lahko ponosno priča o velikodušnih činih mnogih skrbnih go zatreti se ne more. Kakor znano Jista med vsemi domačimi živali ravno špodarjev, ki so štedili s svojimi sredstvi z blagim na » mej katero se tuü§riüilim-.liajltolj širi menotr, da bi še mnogo let potem, ko bodo že v grobu malo znana počivali, koristili svojemu narodu. , naših krajih je ta bolezen hvala gu t 1 »J 1 za^ tuber kolozo Koliko slovenskih mladeničev » ki so kot ubogi žena tu in tam se dobi kako živinče, ki hira e še trdna, še ni omehku- se iz Nemčije kakor so nekatera čista plemena dečki zapustili revni dom svojih kmetskih starišev, izš6- importirajo • « Statistika kaže. da se i-avno nä Nemškem lalo se je in se še bode za učene stanove po srednjih in slučaji tuberkoloze jako množe. Tako je na pr. v več visokih šolah s pomočjo ustanov blagih dobrotnikov: mestih od zaklane živine 20 do 30 tuberkulozne Na Cvetka, Kostanjevca, Rapoca, Knaflja, Goriupa in mnogo Nižjem Avstrijskem so našli v enem letu do 1500 goveje drugih! Ta imena, ki so z zlatimi črkami zapisana v živine tuberkolozne. Leta 1895. se je vpeljalo iz Danske srcih mnogih vrednih sinov majke Slovenije, so najglas- 133.118 glav goveje živine na Nemško. Kakor se neje govoreči dokazi, da štedljivost ni umazana sebičnost 1 zneje konstatovalo 9 bila skoraj polovica te po- živine kakor trde njeni nasprotniki, ampak da j90 baš štedljivi tuberkolozna. I Že iz teb malih podatkov se lahko posname, kjilg) Ijenko in sanjal o bodoči sreči na njeni strani. Ljubil močno mora biti ta^kuga.p^JfemSkem sem goreče, in dozdevalo se mi je, da me ona istotako Nemškim pasmam, mej katerimi vlada tuberkoloza ) iskreno ljubi. Toda moja lahkomiselnost me pahnila pasmo je prištevati tudi simentalsko vejšem času kaj rada uvaža v našo katera se v no- V nesrečo, v kateri bil nujno potreboval moralične deželo. Da v istini zaslombe in tolažila, tedsj pa je moja izvoljenka poka- preti od te pasme nevarnost za našo domačo goved » zala, da ima namesto srca kamen v prsih. Pahnila sledi že iz tega, da se pred kratkim v ljubljanski klavnici konstatirala pljučna tuberkuloza pri dveh simen-talskih bikih, katera sta se oba na Dolenjskem rabila za pleme. Pred par leti je dala kmetijska družba sama pobiti bika simentalske pasme, na katerem so se opazili sumljivi znaki. In res! me je od sebe, kakor se vrže izžeta citrona na smetišče. prvem obupu napravljal sem jedno neumnost za drugo, čestokrat se osmečil, da so me ljudje začeli pomilovati in konečno prezirati. To mi je bilo preveč, zapustil sem Bik bil tuberkolozen Neki neko noč natihoma kraj svoje nesreče in odšel po svetu z bolnim, se srdom do vsega ženstva napolnjenim srcem. Začel sem novo življenje, bil sem zelo podjeten in trgovec je lansko leto poslal od tod simentalskega vola na Tirolsko. Pri klanju so zasledili tuberkulozo in celo imel sem srečo. Pridobil sem si bil precejšnjo imetje 1 š živinče konfiscirali ozirom na to katero se je še vedno pomnoževalo. Čestokrat se mi je 1 da goveda te pasme velika da nudila prilika, da bi se bil oženil, toda izgubljena vera se dobro križa z domačim plemenom, da so krave dobre v ženstvo se mi ni hotela povrniti, in tudi prvotna rana se mi ni hotela nikdar popolnoma zaceliti. Ko sem imel mlekarice svetovali dokler še ni prepozno da merodajni krogi posebno pa c. kr. kmetijska družba ) vse store, aa se ako Ze OBtantimo pri tem plt;jLeiiu že obilo premoženja, nameraval sem večkrat zopet vrniti ue aumuv in stopiti pred stojo nekdanjo Izvoljenko. Toda je bolezen ne zanese med našo, dosedaj večinoma že zdravo je li še prosta? In če tudi bi bila in bi sedaj sprejela domačo govedo in, ako je že zanešena, da se omeji in mojo ponudbo, bi me li ne vzela samo denarja, ko me kolikor možno hitro zatre. v nesreči ni hotela poznati? vedi. Jedino sredstvo, spoznati to bolezen pri živi go- doslej cepljenje s tuberkulinom, kar najtopleje liko 1 Prodal sem svojo obsežno trgovino, imel sem da sem lahko brezskrbno živel, vrgel to sem se v priporočamo, da se uvede pri vsaki govedi simentalske vrtinec življenja potoval IZ mesta v mesto, iščeč povsod pasme 1 predno se izroči svojemu namenu. Tudi vso nove zabave, dokler se mi ni to življenje popolnoma drugo govedo simentalske pasme, ki se že nahaja v de- pristudilo. Popustil sem mesto m odšel sem v prosto želi 1 bilo umestno cepiti. Le tako mogoče, da se naša domača naravo, na gore, lazil od vrha do vrha in zabaval se z živina lovom. Zamrzli živci so se mi okrepili v čistem svežem ohrani zdrava in neokužena, kar ne ba samo v prid gorskem zraku, vrnila se mi je samozavest in nova živ-živinorejcem, temveč je tudi s splošnega zdravstvenega Ijenska moč navdahnila je zopet še onemogle moje ude stališča eminentne važnosti 1 kajti kolozni živini dobe tudi ljudje znano je, da pojg^r- Ljubiti sem jel svojo zdravnico, to krasno prirodo božjo, vedno globlje sem se utapljal v njene skrivnosti in večne tuberkolozo vživajo nel{uhano mleko od tako bolnih krav. pqs^np ako K resnice, postal sem bil nje oboževatelj popolnoma naravoslovskim študijam potoval skoraj in Kot tak posvetil se sem pre- vse dele naše zemlje zadnji čas sem bival v Indiji, od tam se mi želelo nazaj v ljubo domovino, zahrepenel sem po domačem kraju 1 kjer sem se namenil mirno preživeti zadnje Čez petdeset let Bajka. večna usoda še določila v življenje. — vstopil na parobrod; pardon! elektrobrod dneve, katere mi je Bombaju sem je bil na ki D Ljubljana, jažni kolodvor!" Zmanem si zaspane poti v Colan. Namesto parnega stroja je imel akumu oči in stopim iz voza na peron ljubljanskega kolodvora od koder sem bil pred petdesetimi leti odšel v svet. Pol stoletja! Trenotek v vesoljstvu in vender dolga latorje, katere je napolnjeval na posameznih postajah z električno bakterijo. Vozil je s hitrostjo 31 vozljev. Solun sem takoj sedel v brzovlak ekspresne proge Solun doba v kratkem življenju posameznega človeka. Ves ta London in vczil se s polževo hitrostjo 86 kilometrov čas sem preživel v tujini in prepotoval vseh pet delov skozi Skoplje, Mitrovico, Sarajevo, Banjaluko, Karlovec » sveta dokler se mi ni konečno stožilo po domovini, Metliko in Novo mesto v belo Ljubljano mi bode posloviti od tega revnega sveta in rad bi položil trudno svojo kajti zelo sem se že postaral, kmalu se glavo v domači zemlji k večnemu počitku. Pred petdesetimi leti sem bil zapustil Ljubljano kmalu po onem strašnem velikonočnem potresu spremenil belo Ljubljano v razvaline Od Karlovca sem se je bila storila noč in nisem imel sreče, da bi si bil naslanjal dušo o pogledu znanih domačih krajev. Utrujen od dolge neprestane vožnje sem dremal, Ljub- 1895. ko me iz lahnega sna zbudi glas sprevodnikov: n katei i sem bil mlad, vesel in lahkomiselen Tedaj Ljubil sena izvo Ijana, južni kolodvor!" Zmanem si oči in stopim iz voza na lepo razsvetljeni peron. Kolodvorsko poslopje mi je bilo neznano, novo, skoro se mi zdelo » da sem v gost v vaši hiši in z očetom vašim sva si bila prijatelja Zagrebu. Pred kolodvorom stala cela vrsta omnibusov in nekim Da spominjam: se, da je — Davidovičem 1 bila tedaj vaša sestra zaročena z bila ta zaroka se izvoščekov, nekoliko zadaj pa vlak električne mestne že-leznice. »Hotel pri slonu, hotel pri Maliču, hotel L!oyd hotel Triglav--- razdrla ? 9 » B Prijatelj ste bili mojega pokojnega očeta? Dovo ** kričali so hotelski služniki. lite mi, da vam stisnem roko De Torma, De » Hotel Triglav" ? ta mi je neznan. Eleganten voz Torma čudno 1 nenavadno ime, toda prav imate mlad se je odlikoval izmed vseh. Vstopim torej vanj, radoveden, dečko sem bil še tedaj in lahko sem vas izgrešil, saj je kam me popelje. Po kratki vožnji se vstavi. Hotel je stal obilo mladih mož tedaj zahajalo v našo hišo, seveda nasproti „Slonu® na prostem, kjer se je nekdaj nahajalo največ zaradi moje sestre a Davidoviča se še tako a tt poslopje vojaškega oskrbovališča. Vsled pota ves izmučen dobro spominjam, kakor da bi se bili vršili oni dogodki odšel sem v odkazano sobo, naročil si večerjo, po večerji še-le včeraj. In vi ste ga tudi poznali? pa precej zlezel v posteljo, kjer sem kmalu prav trdno ^Moj prijatelj je bil in poznal sem ga tako dobro » zaspal — desetih letih prvikrat zopet na rodnih tleh po dolgih pet- kakor niti brat brata poznati ne more. Zato vam bodem — Visoko je že stalo solnce na obzorju, zelo hvaležen, če mi poveste, kaj se je z njim zgodilo. « ko sem prišel drugo jutro v sdodnje prostore hotela, kajti jaz sem po končanih študijah odšel v svet, kamor t Poslopje je bilo trinadstropno, moderno ograjeno in pre- me je gnalo še od mladih let in od takrat nisem ničesar skrbljeno z vsem konfortom. Od spodaj je bila na jedni več čul o njem", pripomnim na videz malomarno. strani elegantna kavarna, na drugi pa prikupljivi restav racijski prostori z velikim salonom. Ospredje aiciia »»Oh ) nimam vam dosti povedati, a še to je zelo vam kako zelo praktična, ukusno zgrajena veranda, zadej za velikim dvoriščem je bil lep restavracijski vrt z večjimi in manj- ^siio imelo žalostno"", odgovori mi nekako z resnim sočutje »» Znano ga šimi lopami, na arhitektonično-umetnem pročelji pa so se bliščale velike pozlačene črke: „H6tel Triglav.". Kaj bil vedno vesel in zabaven, vse še-le moja sestra Marica, ki je bila sicer po navadi vedno mirna in resna, da smo se je bolj bali nego matere, kako se je vselej oveselila njegovega Napotim se v zajutrkovalnico. Na bilardih je ležalo prihoda. Ko ga ugledala ) zaifikrile so se ji njene lepe lepo število časopisov v raznih jezikih, seveda ogromna velike oči, vsedla se je njemu nasproti, prekrižala roki večina slovenskih, poleg njih pa so bili v prav znatni množini zastopani leposlovni in politični listi: ruski, coski in angleški, čemur sem se zelo čudil. Poiščem sta- Slovenski Narod", ki je izhajal v naročji zrla vanj. m nepremično poslušala ga m vsa srečna Nekega popoludne, ko sem ravno prišel iz rega svojega znanca » sedaj na velikanskem formatu in se pridružim postaranemu gospodu, ki je samoval pri stranski mizici. De-Forma zasebnik", predstavim Dovolite ? šole domov, dobim ju sama v veliki sobi. Stala sta si sredi « sobe nasproti in na sicer vedno bledem obrazu moje sestre zapazil sem grde rudeče-temne lise, pogled pa bil srep, prebodljiv. se mu. B » Čast mi je Malinovec, vpokojeni finančni » Sedaj sem vam povedala svoje mnenje 9 gospod svetnik." tt Nekaj me je zbodlo. „ Malinovec ?", ponavljam Davidovič, in naprej nimam ničesar več govoriti z vami in obrnila mu > / hrbet. počasi 1 B oprostite » je-li B 8 Marica a a 1 zaklical bolestno 8 Ni več rodbin tega imena tu v mestu?" 8 » Ne ? vsaj jaz ne poznam nikogar, ki bi poleg jednef besede več! Tam so vrata in ne prikažete se mi več pred oči". mene še nosil to ime tt a Odšel bil. B Vaš oče je bil vinski trgovec, kaj ne? u 8 „Da. Ste ga li morda poznali? Imeli ste še dva brata in tt a in dve sestri. Ali Drugi dan smo bili ravno poobedovali, ko se prikaže služkinja med na pol odprtimi vrati in naznani poset go spe da Davidoviča. še vsi žive?" vprašam dalje, ne da bi odgovoril na nje govo vprašanje. „Ne sprejemamo nikogar", zakliče ji moja sestra tako glasno, da so se morale besede prav razločno čuti 8 8 Vsi so še živi, razven jedne sestre, ki pa umrla pred tridesetimi leti tt tt 8 In katera ie umrla?" Le šiloma in z nekako hri pavim glasom sem spravil te besede iz grla tudi na hodniku, ne zmeneč se za grajalne poglede očeta in matere, na kar naglo odide v svojo sobo, zaklenivši vrata za seboj. Nekaj dni pozneje srečam Davidoviča na lilici. Zelo B B Märina, starejša sestra žalosten se mi je zdel. Stisnil mi Je — je — zapustila mnogo otrok?" Bobnal sem s prsti po mizi, pri tem pa zrl skozi okno tja na cesto. roko, s nesel drobno pisemce v po « umrla je samica. Ne ni se hotela omožiti naj je oddam svoji sestri. Ves vesel sem ga kajti rad sem imel Davidoviča, ona pa, ko spozna vrže na pisavo na zavitku odpre vratca pri peči in 8 Spominjam se, — poznal sem namreč dobro va-. žrjavico, ne da bi je prečitala, niti zavitka ni pretrgala.. šega očeta in in vso vašo rodbino; večkrat sem bil Bila trmasta do skrajnosti, ta moja sestra. f Minulo je zopet nekaj dni. Bilo je nekoliko gostov pri mizi in govorilo se je o Davidoviču. Udal se hil nekda pijači in cele noči prebdel po gostilnah in kavarnah. Postal Toda kaj je to? Kje je Ljubljanica? Moj prijatelj se zasmeje: n » Ljubljanica teče pač še tam, kakor prej 1 toda bil nestrpen, prepirljiv in zbadal je neki vsa obokana kogar 9 od nekdanjega šentjakobskega do nekdanjega 1 kedor mu je prišel v obližje kakor osa, tako da mesarskega mostu in na ta tako pridobljeni velikanski so se ga začeli že vsi ogibati prostor preselil se ves promet z glavnega in sta obedu Čez nekoliko dni potem pa nam je povedal oče pri rega trga."" Kako lep pogled je bil to. Ob straneh so bili hodniki za pešce, potem na vsaki strani jedna vrsta da Davidovič izginil. Nekaj večerov prej se bil v neki predmestni gostilni spri, prepiru je sledil lip, dalje, na vsaki strani jeden tir za kolesarje, katerih pretep. pri katerem so Davidoviča opraskali in konečno vse mrgolelo, v sredi pa dvojni tir električne želez posadili na ulico. Od tedaj pa ga ni nikdo več videl, nice in cesta za vozove. Domneva se, da se je najbrže sam končal. Moja sestra je pri tej novici naglo vstala od mize in odšla v svojo sobo. Pozneje sem večkrat opazil, da je imela objokane oči, toda o Davidoviču ni nikdar spregovorila lesedice. Snu-bače je odslavljala jednega za drugim, tako da so se Vse hiše so kazale lepa pročelja in na obeh straneh so je vrstile prodajalnica za prodajalnico. Doli nižje na prostornem trgu med nekdanjim frančiškanskim in me konečno naveličali prihajati v hišo in ostala samica Četudi mirna in resna in še malobesednejša nego prej. ni nikdar omenila svojega nekdanjega zaročenca, vender 4 sarskim mostom se je vzdigovala ravno v sredi nad obokom Ljubljanice impozantna, večinoma iz železa zgra- napravil menim, da ga ni nikoli popolnoma pozabila, temveč da vardih. jena prostorna mestna tržnica. Ves trg pa name velikansk utis, zdelo se mi je, kakor da se sprehajam po dunajskem ringu ali pa po parižkih boule- Čudil je bila ravno ta skrita bol vzrok prerane njene smrti, in da se vse njeno življenje ni iznebila očitanja, da je ona zakrivila njegov pogin."" Tako je končal moj dolgo časa sva molčala oba. sem se, da so konservativni Ljubljančanje znanec, in o » Kedaj ste bili zadnjikrat v domačem kraji? Po izgotovili ta velikanski projekt. Zanimal me je očividni napredek in olepšava ljubljanskega mesta, zato sem začel » svojega prijatelja o vseh podrobnosti natančneje ševati. Ta pa mi je pripovedoval: izpra govorici se vam pozna, da niste imeli mnogo prilike, po- služevati se rodnega jezika sosed. a a prične zopet zgovorni moj D n D Minulo je petdeset let, odkar sem zapustil svojo Morda se še spominjate, koliko časa se je vlekla zadeva osuševanje ljubljanskega barja. Konečno se je to vprašanje vender rešilo ugodno, in pričelo se bilo z delom pcčetkom sedanjega veka. Po onem projektu se je domovino in včeraj sem prvič po preteku tega časa stopil struga Ljubljanice skozi mesto znižala za šestdeset do zopet na domača tla a n „In vaša rodbina?"" Sam sem na svetu, niti sorodnikov stoindvajset centimetrov, obrežja pa so se razširila z nimam tt 1 od vrnem zamolklo. močnimi obrežnimi zidovi toliko, da se je širina struge zožila na dvaindvajset metrov. Ko je bilo to delo dovršeno, objavil je nekega dne mlad inženir domačin k'/ prijatelj je imel sočutno srce, poda mi roko projekt obokanja Ljubljanice. Na podlagi širine in nosi preko mize in mi prav zaupno reče » n Storite mi neko ljubav! tt a teljne moči izračunil oboka. n Prav rad 1 če slokost in debelino betovanega kateri bi dajal zadostni upor vsaki prometni teži v moji moči", odgovorim mu. „oBodite moj gost! Sorodnikov nimate, znanca bo-dete težko še katerega našli, midva pa si nisva več tuja. pritiskajoči na obok. Za vzor so mu služili načrti in računi takrat že izgotovljenega oboka Dunajščice in na dragi ste mi kot nekdanji prijatelj mojega očeta."" Uprl je svoje velike oči v me, v katerih se je za hip zaiskrilo kakor v očeh Maričinih, pričakujoč odgovora. Privolil sem. podlagi teh proračunil je, da bi stal kurentni meter dvaindvajset metrov širokega oboka pokrepljenega z močnimi troverzami s potrebnimi odri tisoč in šes^sto kron. Da Ijava znaša sedemstošestindvajstet metrov, tedaj vse On pa pristopi k telefonu in sporoči svoji soprogi, delo skupno proračunil na jeden milijon stojedeninšest- da pripelje gosta k obedu. n » Do obeda imava še tri ure časa, gotovo vas bode rilo o tem projektu, konečna sodba pa je bila ta deset tisoč in šeststo kron. Mnogo se je pisalo in go voda so zanimalo ogledati si mesto, katero se je za vaše odsot- imenovali načrt bedastočo, porojeno v možganih fanta nosti zelo preobrazilo, jaz pa hočem biti vaš cicerone", stičnega pustolovnika. Ta sodba je bila vzrok, da nadar-pristavi prijazno, prime me za pod pazduho in odkora- jeni mož ni mogel dobiti kruha v domovini, šel je v svet kala sva po Preširnovih ulicah proti Marijinem trgu. in nekaj let pozneje je njegovo ime zaslovelo po časo- Nekdanje jednostavne pritlične prodajalnice tik Proslavil se je kot ženijalni zgraditelj velike sa- harske železnice in Slovenci, ki so ga prej zasmehovali frančiškanskega vrta so se umaknile lepim trinadstropnim hišam. Enake hiše so stale tudi na desni strani ulic. i" ^^ «is^ privoščili košček kruha, so ga z velikim po Marijin trg je bil znatno povečan in olepšan, od Frischeve pa do Zetinovicheve hiše je bila jedna sama lepa ravna fronta. nosom reklamo vali za svojega rojaka. » Pozneje so prišle čile mlade moči v mestni zastop ne kazalo vender uresni in razpravljati se jelo •čiti ta projekt, ko vender regulacija nekaterih ulic, s niku FerjančiCu in 20 sokrivcem, ki so obtoženi hudodelstva katero se je primeroma le malo sveta pridobilo za javni j^^ne nasilnosti, kurat Ferjančič pa še hudodelstva goljufije, promet tako cgromne svote stane, tukaj pa bi se pridobil velik javni trg za približno ne previsoko s7oto Upošte valo se dalje, da ima mesto na razpolago tukaj velik storjene z zapeljevanjem h krivemu pričevanju. Pač žalostno znamenje Časa. Bohinjska železnica. Nekaj dnij se je širila po bohinjskih vaseh vest, da se bo v ponedeljek t in zelo pripraven prostor za nujno potrebno tržnico, pred slovesno blagoslovljenje predora skozi Bačo. Vse se m. vršilo vese- vsem odločilno pa bilo prosto, nezavirajoče prometno ^^^^ pomenljivega zgodovinskega dogodka. Ob 10. uri je gibanje iz obeh ulic med desnim in levim delom mesta bila v župni sv. maSa, na to pa se je vršilo blagoslovljenje Tudi iz zdravstvenega stališča je obokanje Ljubljanice predora. Blagoslovljenje opravil radovljiški dekan gosp velike važnosti, ker so se pokrili smradljivi kanali, ki Novak, kateremu je asistiralo 6 duhovnikov. Po blagoslovu se stekajo vanjo, po zimi v hudem mrazu pa tudi ni tiste občinstvu pomen slavnosti je imel gosp. dekan govor, v katerem je pojasnil zbranemu in važnost bohinjske železnice v goste megle izpuhtevala po sredi mesta iz Ljub- trgovskem-, gospodarskem in vojaškem oziru. Sledil je potem Ijanice. Načrt je bil po nekaterih spremembah sprejet in pred približno štiridesetimi leti so pričeli z delom, katero trajalo tri leta. u a (Dalje sledi). skupen obed. Ljudsko gibanje v Idriji 1. igoo. Rojenih je bilo 259, umrlo jih je bilo 149, poročilo pa se jih je parov lani enem letu Še ni Novice. poročenih, pa 1. 1894. 52 bilo nikdar toliko rojenih, kakor Državnozborske volitve na Slovenskem se končajo prihodnj nedelj Trstu je, kakor smo že poročali zmagal v V. kuriji laški kandidat Hortiš a z razmeroma jako majhno večino. Pri volitvah v kmetskih občinah na Štajerskem Osebne vesti Ravnatelj ljubljanske gimnazije gosp. so bili izvoljeni VSI trije slovenski kandidatje, vitez Berks Fran Hubad je pomaknjen v 6. činovni razred V či- novni razred so pomaknjeni profesorji RobiČ in Fr. Horak v Mariboru ter g. Ii a v ta r , Fr. S k et elovcu. Avskultantom pri okrožnem sodišču v Mariboru imenovan pravni praktikant gosp. Ambrož Petrovič. Okrajni komisar gosp. Rihard Benedikter je poklican na službovanje v ministrstvo notranjih del. Na njegovo mesto pri ljubljanskem glavarstvu pride okrajni komisar gospod Karol grof Künigl: Odlikovanja. Sveti oče Leon XIII je gosp Ivanu Mathianu tovarnarju v Ljubljani podelil komturni križec t vitežkemu redu sv. Silvestra. — Nadučitelj v St. Pavlu .pri Oelju gospod Fr. V i die je dobil zlato svetinjo za zvesto službovanje. Robič in dr. Ploj. Pri volitvi v kmetskih občinah na Goriškem bil izvoljen kandidat napredno-narodne stranke Oskar Ga-bršček proti kandidatu katoliško narodne stranke M Rutarju. pro- Značilno je, da tudi v furlanskih kmetskih občinah padel kandidat laške katoliške stranke župnik Zanetti in je bil izvoljen laški liberalec Antonelli. Zanetti je padel največ vsled tega, govi ker je pri volitvi iz pete kurije provzročil, da so nje- furlanski somišljeniki g za dr. Gregorčiča s to pomočjo tudi zmagal, dasi ni imel večine slovenskih glaso za seboj. Pri volitvi v kmetskih občinah istrskih pač zmagal dosedanj poslanec Spinčič, ali mandat je bil doslej v rokah dr. Lagi je prešel v roke Lahov in je bil 40letno Odlikovana slovenska umetnica. ZaJitvaškit^ufaet izvoljen puljski župan dr. Rizzi je zadela Slovence in Hrvate. dru2a . To « Včeraj je efektivna izguba ki le Slovence zadela še niško društvo so Henrike Šantel iz Gorice. PÄSkfi,,8lUtarice ^a izguba. Jedini slovenski mandat na Koroškem je prešel v nemške roke. Slovenski kandidat Grafenauer je propadel in izvoljen je bil nemški nacionalec Tscharre. Danes, dne 11. Ljubljanske ljudske šole, na katerih je bil skoro mesec dni ustavljen ves pouk in to radi kužnih boleznij, razširjenih med otroci, so se danes, 11. januvarja, zopet otvorile. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. • ^ Dne 12 t m. bode 50 let. kar je bila ustanovljena zaslužna trgovska in obrtniška zbornica. V dtsetletnice bo imela zbornica jutri, 12 dvorani ob treh popoludne slavnostno sejo. t. m ka. se bije boj za Celje. Slovenci kandidujejo tod dr Deč Ako pridejo VSI Slovenci prav do zadnjega na volišče ako gl vsi kakor jeden mož za našega kandidata ako ne omahne ne jeden, potem zmaga dr. Dečko, drugače pa ne. naša t. m proslavo te pet-, v magistratni Tudi v Mariboru je vencev tudi sociialni boj hud ker so poleg Nemcev in Slo demokratje postavili svojega kandidata Do 1897 je Mlekarska zadruga v Ljubljani. Ker je za apro-vizacijo Ljubljane zlasti z mlekom jako slabo preskrbljeno, se snuje v Ljubljani mlekarska zadruga. Nevarno je obolel predsednik odvetniške zbornice kranjske gosp. Alfonz M os che. Pasji kontumac imajo do 6. marca občina Krško, V Trstu bo v nedeljo volitev iz III kolegij imel ta mandat Nabergoj. Sedaj kandidira dr. Rybar. Upanja nä zmago sicer ni veliko, ali mogoče je vender, da prodere dr. Rvbaf stanuje Nečuveno. S^diii Jajnik gosp. Greb je rodom v Narodnem.. domu IZ mesta in je bil kot S imenovan za Celje v Celju Novega pri ljud:kem štetju zapi^l^k^ svoj občevalni jezik nemšč •v Raka in Bučka. Stekel pes ugriznil 151etno deklico iz Vzgleden rodoljub..Iz Trsa se poroča naslednj Smuš pri Leskovcu. Deklico so odpeljali na, Dunaj v Pa ganljivi dogodek: Na volišče v Škednju steurjev zavod. « « volitvi, spremljan po lastnem prišel pri tudi nad 80 let stari Josip veslamo? Z Vipavskega se poroča, da sta Mrlak. Storivšega svojo dolžnost ob tako grozni zimi in vra- dve odlični obitelji na Gočah prijavili svoj. izstop iz katoliške čajočega domov, zadela je starčka kap. Umrl je na rokah cerkve m prestopita v pravoslavje. Tema rodbinama hoče svojega sina. slediti še veČ drugih. uratar^,. »Rodoljub« se čuje, ima nad 5000 naročnikov. se nava|a po^pirnje^^ go- Denar iz Amerike. V preteklem letu so v Ame « riki bivajoči ojaki novim letom tednik. Kakor ^^^^te pa niso tiste svote, • C Umrli. Na Dunaju Žalostna obravnava bo pri deželnem sodišču v avskultant gosp. Franc Šuk poslali samo v Semič 207.816 so bile poslane po ljudeh 54 v. Ljubljani dne m februvarja. Vršila se bo proti duhov- nega svetnika Šuklj umrl za legarjem novomeški .sin bivšega poslanca, dvor- Brežicah v starosti 70 let umrla gospa Lujiza Eazlag, vdova ra]Dega prjVoboritelja in deželnega gl slovenskega leta 1892. pa 39 648, a. leta 1899. že .65 439. Bazlaga kranjskega dr. Kadoslava tako naraslo baje radi podržavljenja železnic. Od Število tega skup Fran Macoratt stavec gosp. Ivan M V tržaški bolnici je umrl zidarski polir gospod nega števila,je podrejenih finančnemu ministrstvu 15.409, V ljubljanski bolnici v m f umrl črko- železniškemu 14.491, trgovinskemu 11.439, pravosodnemu 11.003. ministrstvu za uk in bcgocastje 6650, za notranje nikom Deset Strupeni plini so se pojavili v rudniku pod Pečov- stvari 4736, za poljedelstvo 1022; v vseh ostalih državnih delavcev je padlo v omedlevico, vender so jih uradih je 589 uradnikov. Plača vseh teh uradnikov je bila za leto 1900 proračunjena na 169,138.281 kron, dočim je leta 1892./znašala le 90,618 160 kron. Toliko je pač jasno, se pravočasno spravili na dan Pobegniti sta hotela iz zapora okrožniBga so- dišča v Novem mesta cignn Hudorovac in glasoviti tat Petan, da bo v Avstriji kmetov kmalu manj, nego uradnikov! Ko sta ponoči od na t. m delala luknjo v strop svoje celice, ju je slišal neki muzikant in poklical jetničarj je Groza vsled mizeriji. V Frgebefalvi na Ogrskem je bil pred mesec dni iz dela odpuščen neki Josip Bayman, prostostiželjna lopova okoval v železje in tako dobro shranil, delavec v tovarni strojev. . Dela je pomanjkalo, in uprava toda iz lepa ne uideta Ogenj je uničil v Smrjah na gospodarjem vse, kar so si t tudi jedno tele in troje svinj. Notranjskem petim pripravili za zimo. Zgorelo je kos za varne je odslovila nekatere delavce, med temi tudi Bayoaana, je imel soprogo in četvero otrok. Sprva so prodajali pohištva in obleke, da so si s tem kateri kosom svojega < - Poskušen samomor. Te dni se je Ljubij preskrbeli hrano. Slednjič je Bayman videl, da dela ne bode po skusil ustreliti trgovski agent Eudolf Čebal, star 22 let in dobil, s soprogo pa 81 m upal v daljni svet, ker ni imel pristojen v Slovensko Bistrico Čebul potrebnega denarja za potovanje. Kaj napraviti v tej zadregi? težko ranjen, momor „poskusil" v pijanosti prepeljali v deželno bolnico, je dejal katerega so. ker je Da bi se iznebil mučnega položaja, si je izmislil grozen čin. da sa- Brez vednosti .soproge je prodal poročni prstan in si za denar kupil oglja. Zvečer, ko so otroci in soproga zaspali, je peč naložil z ogljem in zakuril; nato je okna in vrata zaprl ter Schönererjanstvu na avstrijskih srednjih otvore z prti in papirjem zadelal, da v sobo ni uhajal zrak. Nato se je še. sam vlegel. Zjutraj so sosedje razbili vrata in šolah priobčuje „Köln. Volkszeitung" izboren sestavek od kako se v svojega dunajskega sotrudnika. Dopisnik dokazuje, razširjajo med srednješolsko mladino Schönererievi državi in našli v sobi mrtvecev. protni nazori. Vse to se pa dogaj z vednostjo m pred očmi šolskih oblastev Mej Demetrij Papakosta umrl. Zloglasni tat Demetrij Papakosta, čegar specijaliteta je bila ulomljenje v blagajnice, avstrijskih škofov niso dovolj tem ko vkljub posredovanju in ki je proslul tudi v Trstu, je umrl v kaznilnici v Waitzenu Marij smejo društva b vsak kongregacij Mej nevarnosti širiti protiavstrijski klubi se in na Ogrskem. • % Poskušen umor. la Kojskega nam poročajo: Ko mladino se brez vsakega nasprotstva širijo naj- so^ šli judje na sveti večer od maše pdlnočnice, je neki malo- različnejše brošure, govori Bismarcka in Schönererja, listi ala pridnež, doma iz Snežatnega, nenadoma od tolovaj Scherer in Odin in t f nevarnemu toku Dunaj Javno nihče ga vodi se ne gane, da bi zastavil pot z vso močjo, kakor kak izbežbani zadaj treščil napadel in s kamnom geslo n obstoj sedaj že Proč od Eima, proč od ali pa s kakim železnim batom po glavi, mirno naprej ido- 26 takih srednješolskih čega mladenča Ninota Kumarja iz Cerovega, ki se je težko društev, mnogo večje pa je število klubov in zavez. Ze v ranjen zgrudil na tla. Brezvestni zločinec je nameraval s^oji 1898. smo bili v Avstriji tako daleč, da se je v Inomostu žrtvi preklati glavo in jo usmrtiti. Ne ve se pa, iz katerega pri božj službi koncem šolskega leta mesto prusaškd pesem „Djutschland über alles". arske pela vzroka. Po dovršenem napadu pa je hudobnež še prej I ko ga t Na Soprogo s kladivoin napadel 4 Trsta je bivala obitelj Vatovec in sicer mladi mesec dni poročeni in mati mlade Marije t Greti soprogi čergol oporočencema je vladala kar iz prvega dne nesloga poleg pred Mej On. je bilo moč spoznati, ubežal proti domačemu gnezdu, kjer se nahaja precejšnje število najprednih omikancev. Milan se ženi. Bivši srbski kralj Milan, se nastani stalno na Dunaju, namerava amerikansko milijonarko. se baje poročiti z neko le šele iz vojne mornarice prišel je bil ražbrzdanosti vajen, ona pa ni molčala, zato pa je bil večni nekam preveč živi, od^ katere^niti^ postavno šlo, ker mu ^ M še • > Bosniški izseljenci,'^'B^vijo na Srbskem so po prepir. Marija se je Čutila slabo, in je isto soprogu povedala, slali iz Belegagrada ruskemu carju sledečo brzojavko za god : mogla delati, ker je ležala. Njemu se je menda to napačno n Vaše Veličanstvo I Izseljenci iz Bosne in Hercegovine, zdeld zato je postal še hujši in je žlekel in po tleh natf^ Ženska Marij se ga je prestrašila kar iz postelj( in zbe živijo v Srbiji, in pričakujejo osvoboditve svoje domovine po milosti Vašega Veličanstva, smatrajo za svojo najsvetejšo žala iz hiše na vrt, on pa za njo, in ker je imel v rokah dolžnost in radost,. Vašemu Veličanstvu povodom, imendana Železno kladi jo je s tem orodjem začel udrihati po glavi častitati. Prosimo vsegamogočnega Boga, da ohrani in po rokah, koder jo je dosegel. Na krik ženske so prihiteli carsko Veličanstvo in Vašo hišo za velikost in razvoj sosedje, a ko vodnjaku. )e Vatovec videl, da prihaj Vaše Rusije, ljudj skočil v čast slovanstvu, v osvoboditev teptanega slovanstva" še vrgel Ljudje so tekli pomagati enemu in drugemu, žensko so začeli prati, napadalca pa so hitel rešiti iz vode ker IZ odnjaka v enomer upil možje rešite jrni gori. se Car daroval 5 milijonov. Iz glavnega mesta v da name- ponudil me, rešite, če tudi 20 let ječe dobim Nikolaj mu vrv, in si jo je obvil a ko rešite me. Vrgli sö so ga do vrha potegnili velikih se zidanje novih je, vrv odpustila, in so ga srečno izvlekli v Trst. in Vatovec je spet v vodo padel . ko V drugič koristim. vrsti velja to za kojima bo jedna peljala iz Cetinja v Danilov grad iu bo velike vojaške važnosti. Načrt iidela car stopil na trdo, je precej pobegnil in je v gori omenjene svrho že. določil 5 milijonov frankov. se je podal na redarstvo. in od tam v zapor. Ma rijo Vatovec tiežko poškodo Knez Črnogorski avstrijskemu cesarju so prinesli v bolnišnico.' Zdrav- čestitko. je nas , cesar poslal Na knezu Nikolaju povodom niki so ji na več krajih morali iz črepinje razbite kosti izre- vladarskega jubileja tega poslednjega, je odgovoril knez črno- zati ali vender se okreva nadejajo, da vzlic težkemu 4 1 Leta 1880. poškodovanju gorski: Premilostne častitke Vašega veličanstva povodom mojega vladarskega jubileja so nov dokaz visoke in dragocene Koliko je v Avstriji državnih uradnikov? dobrohotnosti Vašega veličanstva do moje osebe. Moje srce je bilo v Avstriji 32.660 državnih uradnikov, napolnjeno najgloblje hvaležnosti do Vašega Veličanstva Tekom ^je dolge uxJßiasy^g^jladarsljÄ.^^ sem si mogel nepre- tera je seboj odnesla, kar je le mogla odkiniti. Pokvarilo se častitätr "ti'a sosedstvu z državo, katere kultura in nam je kolo, s katerim se ravna krmilo parnika. Takoj smo tržno % napredek sta najsrečneje in najblagodejneje vplivala na deželo. Ta vpliv, kakor tuii mojo »ačeli popravljati kolo, jaz, prvi poročnik kapiten Nikoli?- in mornar Ericezon. Ali v istem času nas je napadel strašanski spoštovanega pünaiiia, čeg^v^g^ed^sem tolikokrat občudoval, val, kateri je vse tri podrl na krov parnika. Jaz sem padel in sta me vsikdar v izredni meri navdajala s pogumom" o izpol- vznak in nisem videl svojih sodrugov. Ko njevanju svoje naloge. Moja dežela, moja rodbina in jaz bomo zagledal Eričezona, ki se je držal za ograjo sem ustal, sem ob strani par- veČno hvaležni Vašemu veličanstu u Ruski konzulat v Pragi. Večina držav ima svoje nika bilo Prvi poročnik NikoliČ pa je bil odnesen v morje in ni nobenega sledu več o njem. njem sem izgubil naj- konzulate na ČeSkem, nekatere Se celo po dva. le ona država, boljSega prijatelja Jaz in Ericezon smo začeli popravljati kola imeli ki bi bila za naSo trgovino največje važnosti, ako bi sploh kaj smisla za gospodarsko in trgovsko gibanje, tudi sedaj v ozki trgovinski zvezi z našo državo, za naS izvoz in s pomočjo druzega moštva nam je to težko delo uspelo. )e jako ugoden teren, nima v industrijelno najrazvitejSem delu naše države nobenega zastopstva. Mnogo se je že pisalo o tem, toda naši vladi je zlezel tisti prazni strah pred pansla Vihar je bil nepopisno straSan; morje je odkinilo vse manjše Čolne in jednega ob druzega razbilo. V tem hudem času so kurilci (8 oseb) in sicer štiri Španci, dva Italijana, jeden Norvežan in jeden Nemec, ker jim je voda segala do kolena, zapustili delo, kar je značilo popolno pogubo parnika. V tem vizmom in ruskim „stricem" že v kosti, da je gluha in slepa skrajno kritičnem položaju je nastopil prvi mašinist Virgul za to, da noČe vpoStevati važnosti, katere bi bil ruski kon- Kozulič in se zagrozil upornikom, da bo vsacega, kdor se zulat v Pragi za avstrijsko trgovino. Sedaj se je počelo zopet pisati o tem. Zlasti ruski listi s« jako bavijo s to zadevo in delu odpove, ustrelil. Ta odločnost je kurilce spravila v strah ; oprijeli so se zopet svojega dela in oživeli so uže pogasneli pobijajo vse mogoče pomisleke Cehi jako oiločno zahtevajo ogenj, parni kotli so zopet začeli vreti in ladija je, četudi s naša se vlada, boji slovanskega ta konzulat. Tako težko bo kaj, kajti ne nemSkega, ne laSkega irredentizma, irredentizma, katerega ni nikjer 1 Ruski car in njegovi zdravniki. Ruski car se je že toliko opomogel, da hodi na izprehod, ter da opravlja tudi nekatere posle V Carsko selci se vrne v januvarju. Ministri pa se odpeljejo v Peterburg Se ta teden. Vsaka varnost je torej odpravljena. Zdravnika profesorja Popov in dr. Tihanov sta bila odlikovana in nagrajena Popov je ime- ne vidi težavo, srečno prebila divjajoče elemente in mi smo bili rešeni. Ogromen davek. Poznani baron Hirsch je zapustil ne- po smrti društvu židovskih kolonistov 7 milijonov funtov šter-lingov. Angležke fioančne oblasti so z^ht^vale od te zapuščine davek; toda društvo se je temu upiralo, češ, da je inozemsko druStvo. Prizivno sodišče pa ni U7aževalo tega ugovora, in je društvo pred kratkim plačalo ogromen davek v znesku 1,260 000 funtov Steilingov. novan prvim telesnim zdravnikom, ter le dobil 100 000 Povodnji na otoku velike Britanije zapadnih rubljev, Tihanov pa 50.000 rubljev. je dobil naslov telesnega zdravnika m Glavo je odtrgalo na božični dan kondukterju Klewentu na postaji Liesing. Ko je pregledoval Klewent va- delov Angležke iz Conventrij javljajo o veliki povodnji, katera « je v srednji in na zapadni strani otoka napravile velikansko promet 10 milijonov kron škode. škodo. Vse proge so od vode poSkodovane in je ves ustavljen. Dosedaj se računa na gone, je padel s strehe tako, da imel vrat na tiru, ter mu je kolo odtrgali glavo. Pokojnikova žena se je hotela usmrtiti. V bližini mesta Welington se je podil zid velikega skladišča vode. Predel okoli Onkengates je popolnoma poplavljen, in ljudstvo se je splazilo iz hiš, bežeč čez okna. Voda Nove puške. Neki Norvežan je i sumil novo puSko, razprostranila na prostoru kakih 50 kilometrov se je na okrog ki s svojo konstrukcijo nadkriljuje vse dosedanje puške, berolinski vojni šoli se je delalo s to puSko poskuse, V so sijajno uspeli. NemSki cesar je že ukazal, da se oboroži jeden hanovanski bataljon s to puSko. žg anjarje v Parizu. Pretresujoče je Število žga- Vasi so popolnoma obtoČene z vodo in oddeljene od ostalega sveta. Povodenj se Siri v okraje Nottingeben in Linkolnu. Morilec barona Kettelerja obglavljen. Dopisnik obglav- je za kitajskega berolinskega lista „Local Anseiger" opisule takole Ijenje mančurskega častnika Enhai, kateri njarcev, kateri se v parižkih 13 bolnicah v leti' shajajo. Takih se naSteje do 10.000 v enem letu Vsaka bolnica upora pred umoril nemškega poslanika barona Kettele; ja Nekaj sprejme povprečno 62 žganjepivcev na mesec in sicer po polovici možkih in po polovici ženskih. Torej v vseh 13 bolnicah 800 oseb na mesec, kar v enem letu iznese število 10 000. uro popoludne so po kitajski navadi prinesli obsojenca v železni kletki zaprtega. Kletko so odklenili in Enhaia vun izvlekli, ter mu odpustili železne okovi na nogah, v katere je bil uklenjen Dokler se je čakalo na genarala Loffela je moral Te osebe seveda potrebujejo jedi in postrežbe, kar iznaSa v obsojeni med tem, ko so se okoli njega postavili razni čast- letu okoli 980 000 frankov, in če se računa, da vsaka taka oseba ne zasluži ničesar v letu j niti toliko, kolikor niki besed proti okoli stojfčim častnikom. Enhai se je večkrat zasmejal in je konečno izrekel nekaj Neki pričujoči Kitajec se zanj v bolnici potrosi, je torej svoto v računu podvojiti, ker nezasluženo je tudi deficit. Zato st^ejo iijesto^Pariz 2 . milijftaa. tr^akav^n^l^to te besede Častnikom tolmačil, trdeč, da je zločinec izpovedal, da je bil plačan, da izvrSi umor. Potem se je obsojeni Enhai se lahko trdi, da žgapjepivci vnovič smejal, ter. rekel: vidite, jaz sem popolnoma miren. m moje srce se ne trese. Točno ob uri je prispel Božičnica slovanskim delavcem na Pruskem, mesto general Löffel, kateri kot predsednik sodiSča Vrhovni predsednik na Saksonskem je prepovedal bivanje vsem prebrati obsojencu razsodbo, in sicer v Kitajskem jeziku na dal Po češkim in polskim delavcem v celi provinciji ter so o Božiču pretečeni razsodbi so Enhaia odstopili kitajskim krvnikom, istirali na stotine slovanskih rodbin. Tako Človekoljubje, kjer so v večini. razumejo Nemci kateri so razsodbo v kratkem izvršili. enim samiiD udarcem, sablje je glava Enhaia odsekana in od trupla odletela. Upor na parniku Poveljnik parnika „Lodovica" so spravili v mali zabojček, a truplo pa v navadno Grlavo rakvo. kapitan Bratulič je ob svojem prihodu v Filadelfijo povedal vse skupaj so na vozu proč odpeljali. Tatinska kuhinja. Delavci, slerleče: Dne 17 septembra smo zapustili Dancig z 521.000 « vnčami sladkorja, katerega smo morali prepeljati v Filadel- razkopavanju ulice Richechouart so delajo v Parizu na naenkrat opazili, da iz fljo. Pluli smo srečno in bilo je vse v redu do dne de- enega kanala prihaja dim, ker ]ih je posebno iznenadilo. Nekaj cembra, ko nas je napadel hud vihar in veter iz severo-izhoda. delavcev se je precej zarilo v otvor, koder je prihajal dim, Po krovu parnika se prelivala velika množina mcrja, ka- drugi pa so tekli po ognjegasce. Delavci, kateri so Sil potem na otvor, so precej naleteli na družbo tatov, kateri so pri prejel na svojem evropskem potovanju, je zgubljenih. n Vera u- nekem prešičarju pokradli veß klobas in katere so si mirno v je bila izmed najstarejSih transkaspiškib parnikov. Pogreznila odprtem kanalu pekli, Seveda je čudna kuhinja to, ali ker se je 500 sežnjev globoko, ter je parižki tatovi svojih nimajo, na ulici se klobase peči ne sme, moglo rešiti naloženo blago. malo upanja, da bi se so izrabili odprti kanal m v njem hoteli pripraviti mastne 80 zaloge, kar pa so jim delavci pokvarili, ker na dan in izročili redarstvu. Nepričakovano darilo. lavca iz Tagniera nekega 0. so obvestili, da želi Dedščina jih izvlekli časom 360 umrl milijonov. V Ameriki je pred- svefovnoznani Vanderbilt, t* na 72 milijonov dolarjev ali je zapustil uradno 360 milijonov frankov cenjeno Pariza javljajo: De- premoženje. Eadi dedne pravice so nastale težkoče. so se- neki drugi delavec njim govoriti, aH v to s vrbo ga "vabi v Cambraj. C., kateri je delal na kolodvoru po vagonih, je delo pustil, in se je poročil pa sedaj odstranile, in dobi Alfred Vanderbilt, akoravno drugi ranjkega, 44,500.000 dolarjev, Kornelij, prvorojenec, ki sm ker ni imel denarja, si je sposodil toliko, da plačal proti očetovi volji 7,500.000 dolarjev; ravno voznino toliko je dobil vsak ostalih dveh bratov. Vdova po Vanderbiltu do Cambreja. Prišedši tja, je precej dobil svojega poznanega je dobila legat 2 milijonov in pa letni dohodek 250 000 do- sodruga, kateri ga je peljal k notarju. Notar ga je obvestil, larjev. Oporočni izvršitelji, domači uslužbenci in razni dobro- da je v Parizu umrla mark-grofinja B. in je v svojem zadnjem delni zavodi, so dobili 571.000 dolarjev. Dedna taksa znaša pismu zapustila obvezo, da se iz njenega premoženja plača 420.000 dolarjev. 100.000 frankov možu, kateri jo je o požaru gledališča „Teatre Comique" rešil življenje, ker hoče s tem darilom odlikovati pogum onega moža. V pismu pa je navedla njegovo popolno ime in stan. zato ga je dal poklicati, da ga obvesti o zadnji želji grofice. C. je bil ves iz sebe, ker je dobil toliko premoženje. Nov boj proti katoliški cerkvi na Francozkem. Francozka vlada je zbornici predložila načrt zakona, s katerim se zatro vsi redovi na Francozkem. samostanom, marveč katoliški cerkvi na Francozkem Boj sploh. Toda katoliška cerkev je prebila že druge viharje, preninga tudi tega. strašni že- 200 potnikov izgubilo življenje. lezniški katastrofi poročajo iz Hintona v Ameriki. Poročilo pravi, da je proti zahodu vozeči brzovlak skočil s tira jedno miljo vzhodno od Hintona in se zvrnil v Greenbrier reko. Na onem mestu je reka 15 črevljev globoka. Po grozovitem padcu ni ostalo nič na površju, kar bi spričevalo o velikanski nesreči, ampak voda je vse popolnoilia zakrila. V vlaku je bilo kakih 200 oseb. _ r Zrušil se je most v Differgingenu v Luksenburgu, ravno ko je šel vlak že ven. Strojevodja in kurjač rešila sta se še pravočasno s tem, da sta skočila iz vlaka, druge osebe pa so več ali manj ranjene, nekaj pa jih je že umrlo. Predrzna tatvina. Stolnem Belgradu (Stuhl- weisenburgu) drzno tatvino. na Ogrskem so Dne januvarja so udrli v vojašnico ulanov in ondi razbili železno blagajno, iz katere so odnesli za kakih 100 000 kron denarja in knjižico posojilnice, v kateri je bila ubeležena svota tisoč kron. Tatovom so bili dobro poznani prostori, ker so ulom m tatvino izvršili tako na tihem m sicer brez najmanjšega nemira, da ni o tem ničesar čula nobena straža v vojašnici. Tatovom ni najti sledu Iz Budimpešte so poslali posebno komisijo v stolni Belgrad, da preišče celo zadevo, in da o tem poroča vojnemu ministrstvu. Roparji v Maroku. Iz Madrida javljajo, da so marokanski roparji po noči udrli v obzidano mesto Aikazar, ter začeli ropati in ubijati. Prebivalci so se sprva prestrašeni skrivali in bežali po ulicah, potem pa so vender nastopili proti roparjem in je preganjali. Na strani meščanov več ubitih, med tem ko so bilo roparji vsi ušli in odnesli seboj lep plen. Zakladi perzijskega šaha potopljeni. Minoli mesec je došlo v Monakovo poročilo, da se je parnik n O velikem viharju v kaspiškem morju potopil. Parnik je imel na krovu vrednost mnogo ceni drugim prepeljati v Perzijo. kočij. osebnih lastnin perzijskega šaha. Veri" Parizu, katerih mnogo mark mnogo darov, Prihrani enL Ameriki. V amerikanskih nraMnreätriir^sMällf nebrojnih zavoiih nabrale so se ogromne svote denarja. V Času, ko objavljamo te vrstice v vsih ameriških denarnih zavodih 2390 milijonov dolarjev shranjenega, torej za štirimi l^ti. pomno Števil o hranili se je tekom oznanjenega o za 832 000; povprečni naraščaj vsake hranilnične pa ne velja samo bližno vloge znaša 29 dolarjev. Skupno število hranilcev znaša pri šest milijonov, na katerih vsacega spada povprečno 400 dolarjev shranjenega denarja. •4 t _ Loterijske srečke v Brnu dne Na Dunaji dne V Gradci dne januvarja t. 1. : 86, 28, 36, 38, 20. januvarja t. L: 58, 76, 46, 19, 12. januvarja t. 1.: 74, 44, 64, 45, 26. Tržne cene. v Ljubljani dne 11. januvarja 1901. Pšenica K 7.80 h. rž 6 80 h, ječmen K 6.— h, oves XV 6 20 ajda proso 7. turš^^ica leča fižol neznani tatovi izvršili jako K 10. Vse cene veljajo za 50 kilogramov. m>w priporoča Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube Vera" j zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. i Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.