Gospodarske stvari. Na#lo nnpcnjanjc govoje živine. II. Notrajno zdravilo sc moia šo na dru1.: način dajati. Alo inorcbiti nimaš cncga ali drugega pri rokab, tako vzami apnone vodo, (od vgašenega apna za 4 do 6 žlic na liter studenene vode stopi, iu to čisto odlij) za '/; litra, noter prideui za eno žlico kaumovcga olja (oleun petri rubr.) Tako zmes daj vsakib 10 minut noter, dokler napenjanje ne preneha; ali vzami nevga.šeuega apna za dobro žlico, deni ga v pol litra frišuo sladkega mleka in daj vsakib 10 mimit noter; ali vzami: kamno olje i.;0 gramov (2 lota), deui v 16 žlic vinskega žganja, iu to zmešaj na blizo '/2 litra stndenčue vode, to dajej kakor zgoraj ; alivzemi: samo kamno oljo za cno žlico na '/, litra fiišno vode, ali vzemi: za eno žlico trepetiiiovoga olja na Va litra frišne vode in daj vselej v 10 minntah noter. dokler ne prenelia napenjauje. Vsi ti rccppti so prav dobri in skušeiii pomočki zoper napetje govejc živine, ktere sem skoz 25 let med kmeti z dobrim izidom rabil. Potrebno jo si od teli več priskrbeti, in jih pri rokab imeti, da če sila pride, se koj lebko na pomoč liiti ; najpripravnejši je vendar prvi recept, kor so v lekarui kupi pod imenoni spirit. ammoni. canst. 150.00, kar se v dobro zatakneni steklenici pripravljeno sbrani, in en pol Jitra žganja si tudi lehko lastnik h redu priskrbi. Opomniti moram in posebuo še priporoeim pri Hvanji in noter dajanji previdno ravnati, da živina lehko proti požira in ji ne zaleti v dibalnik. Drugi način naglo iz vampa pri napetji živine hndi vogelui kislik odstraniti je, da v požiravnik vpeljemo cev, skoz ktero se zamore naglo po naravnem potu ta kislik izpnstiti. V ta namen je nalašč orodje (instrument) namreč gibčna 1 '/• metra dolga cev, ktera se z oljem ali mastjo dobro namaže, in skoz gobec v požirak in vamp porine, da sapa skoz to cev na vzgor vun šumi; trcba je zraven dveli pomagai-ev, da glavo živali kviškn držita in blizu AO cm. velike lesene kolice, ktera ima sredi primerno luknjo da zamore cev skoz in se živini v gobec dene in drži, da se cev ne zgrize ali stisne; ako se cev na konci v želodci od hrane pri luknji zabaše, more se s zraven prirejeno ,,zoudo'* po cevni lukuji poravnati. Ta oporacija je zelo lchka, vcndar za ncvcdncga ima vselej ncvavuosti, kei* zamore poškodovanjc požiravnika itd. pouzročiti. (Koncc prili.) Opravila koujercjccva mescca avgnsta. Proti koncn tega mcseca začncjo navaduo odstavljati žrcbeta. Ni pa glcclati toliko na todcn in dan, lnarvoč na starost žrobeta, ua njegovo rast pa na kobilo. Žrebeta bi naj 4 — 5 inesecev ostajala pri materali. Dalje jili piiščati pri teh, to uže ne kažo, kcr so čedalje bolj sitna in nadležua kobilam, za mleko nže menje ruarajo, kcr druge krmo dobivajo. Kobilc so pa v tein ča.su pojrosto zopet broje. Jmajo torej dva mladiča oskrbovati, kar jo vsakako provpč. Naposled je pomisliti, da lnorajo takšne kobilc čiisili prav težko voziti, orati. Tcm bolj smo jim dolžjii dobro polagati. Dalje ko 5 mesecev sezati pusti se le bolelinim s!abo razvitim žrebetom in čo jo kobila dobro icjena tcr sc jej primerno tudi streže. Odstavljajo pa žrebeta na dvojui način, ali jili liipoma odstavijo, liakoi* bi pritrgal, ali jib le polagama odstavljajo. Naglo odstaviti je leliko jlclo pa ncvarno iu torej menje proporočati. Žrebe se namreč bipoma looi od ma tere. Oboje mot-no poželuje po drugpm, da vedno lžeta, nemiino siniotauio Ječeta in vec je.sti nečela. Nekaj dni trcba ojstro na njn paziti, sicer nideta, prcskoiita vao ograje, kakor bi slepa bila za vsako nevainost. Kobilam, ki so bile uže pri žrebci pa niso bile ubrejene, je to basnovito, da narcjajo menje mloka, kar zopet zabrani ali zmanjša vnetje vimena in drugc nevarne posledko. Zalo je trcba na vime takili kobil paziti in ue je mleka polno, izmolzti, malo krme polagati, to pa le trave, brez detelje, in daje se vsaki dcn enkrat soli lizati, dok].er ne premine nevaračina. Brejim kobilam naglo odstavljeuje žrebefmenje škoduje: nekaj zato, ker je narejanje mleka itak uže pojemati začelo in ker novi mladic v materneni telesi zmiraj več potrebuje. Menje srečno vrši se uaglo odstavljenje za žrebeta. Želje po materi, ponelianje jedljivosti stori, da močno shivjšajo. Navadno morajo daleč proč, v tivje kraje, neznane razniere ter dolgo potovati. Dobijo pogosto bolezui, posebno smoliko, ki je časih nevarna in pogubna. Zato bilo bi počasno odstavljanje nasvetovati, kar pa dela veliko sitnob : najprej je treba žrebe ocl kobile popolneni prcstaviti ali prezapreti, le 2—okrat na den sczat puščati, med tem pa polagati šrotanega ovsa, kratko rez^,nega sladkega sena dati, soli zalizanje, zatem se sezat pripušk-ajo eedalje bolj rcdko in kraiko, da se naposled popolnem ustavi. Tako starke polagoma vedno menje inleka doje in žrebe uanj čedalje bolj pozabi. Tako je obema pomagano, nobeno ne zboli radi odstavljenja. Toda tako odstavljeuje dostikrat nikakor mogoee ni, ker večina konjerejcev svoja žrebeta proda in naenkrat odpošjje. Izjema je tam mogoča. kder, kakor na Štajerskem po mnogih krajih, žrebeta preccj časa naprej kupijo proti tetnu, da ostanejo še več časa pri svojib raaterah. Vendar tudi tukaj ne gre vse gladko, ker lastniki kobil za pi*odano žrebe toliko ne marajo, kakor poprej. Največkrat vrši se torej naglo odstavljenje in naj konjerejci prav previdno ravnajo s kobilarai in žrebeti. — Razstava hmelja na Dunaji. Južnoštirsko hmeljarsko društvo naznani svojim udom, da se bode razstave limelja, koja je v zvezi z XII. mejnarodnim žituim in žetvenim ti'goin, vršujočim se 25. in 26. avgusta t. 1. v Rotumli v c. kr. Praterji na Dunaji udeležilo in da je v to svrho uže najelo mizo v prostorih razstave. Udi, koji se razstave udeležiti hoC-ejo, naj pošljejo svoje izglede (muštre) nemudoma južnoštirskemu bmeljarskemu društvu. V Žavci, dne 15. avgusta 1884. Društveni odbor. Sejnii. 26. avg. Ljubno, Obrež ptujski, 28. avg. Celje, sv. Trojica v Slov. goricab, Svičina, 29. avg. Muta, Orešje blizu Biežic, sv. Peter na Ottersbabu, sv. Filip v Bera^ah, PoHčaue, sv. Tomaž nad Veliko npdeljo, 80. avg. Hajdina, sv. Ilj pri Slov. Giadci, Planina, 31. avg. sv. Ilj v Slov. goi*icah.