GrosuPlJe (centrala) sP 908 GROSUPELJSKI ODM.g 2001 352(497.4 Grosuplje) 120010144,819 NAUTICA CYCLE$SKERIJ Pod gozdom c. IV/2 o Tel: 01/7861 875, 01/7871 482 GSM 041/068 788 FANCE - TOP d.0.0. okrepčevalnica, trgovina in storitve Pance 21,1293 ŠMARJE-SAP tel. 01/ 786-80-53 Nudimo Vam: - prostor za razna praznovanja za 50 in za 25 oseb - brana po naročilu - organiziran prevoz za zaključene družbe ZOPET SO SE ODPRLA ŠOLSKA VRATA Ob začetku novega šolskega leta 2001/2002 smo tudi v občini Grosuplje na veliko odprli šolska vrata vsem osnovnošolkam in osnovnošolcem. Vsem učenkam, učencem, pedagoškemu kadru, ostalim delavcem in vod­ stvu šol pa želim, da bi to šolsko leto potekalo v sproščenem, a delovnem vzdušju. Želim, da bi bili učenci in učenke delovni in ustvarjalni, da bi v razredih prevladovala delovna disciplina. K vsemu temu bodo prav gotovo pripomogli tudi skrbni starši, ki bodo spremljali delo svojih otrok, jih motivirali za sprotno učenje in redno pisanje domačih nalog. Skrbni starši se bodo redno udeleževali govorilnih ur in roditeljskih sestankov, saj bodo le tako na tekočem z delom šole in uspehom svojega otroka. Odgovornosti za to, da imajo naši učenci, učenke in pedagoški delavci primerne pogoje za kvalitetno učnovzgojno delo, pa se zavedamo tudi člani Odbora za družbene dejavnosti v občini Grosuplje. In prav zato bomo 18. sep­ tembra 2001 imeli 3. izredno sejo Odbora za družbene dejavnosti, na kateri bomo celostno obravnavali problematiko osnovnega šolstva v občini Grosuplje. Na to sejo bomo poleg članov odbora vabili tudi vodstva centralnih in podružničnih šol, predsednike krajevnih skupnosti, župana občine in strokovne službe občine Grosuplje. Odbor za družbene dejavnosti se zaveda, da moramo v občini Grosuplje nujno zagotoviti ustrezne pogoje vsem učenkam in učencem za 9-letno osnovno šolo, ki je že pred vrati. V šolskem letu 2001/2002 želim vsem učenkam in učencem, še posebej pa tistim, ki so prvič prestopili prag "ta velike šole", to so učenci in učenke vseh prvih razredov, da bi bilo to šolsko leto varno, mirno, uspešno, da bi bilo mnogo otroškega smeha, zadovoljstva in medsebojnega razumevanja. Angelca Likovlč Predsednica Odbora za družbene dejavnosti v občini Grosuplje Zavod za/ Lzćbmžeimvjes odraslih/ COMTtNUA - DOMŽALE vpifuje< vprojraMO/PTI: STROJNI TEHNIK (itVomz/dak), EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK (v Vomiaiak uv v Ljubljani). Prvovrstna učiteljrlav sestavtv, dobro počutje-, zitaMje* uv £ahu> zavest, mesečno jda£eMUtjeel.7-12,15-20fi So6.7-13fi Vtjudno vabtieni PDfICI PRVIČ V SOLI 43 nadebudnih prvošolčkov je v ponedeljek, 3. septembra, prvič prestopilo prag hiše učenosti v OŠ Brinje, 18 pa na podružnični šoli Polica. Kot se za takšno priložnost spodobi, saj je to dan, ki ostane nepozaben, so starejši učenci pod vodstvom mentoric novopečenim šolarjem pripravili prijeten kulturni program. Tudi za sladko pogostitev je bilo poskrbljeno, tako da so bile pregnane tudi vse tiste težke misli, ki se komu še prikradejo ob tako pomem­ bnem trenutku, kot je prvi šolski dan. Čakalo pa jih je tudi drobno presenečenje, saj so jih z uporabnimi darilci obdarili donatorji. Prvi šolski dan je že mimo, minile so že tudi prve težave in učenci si že pišejo prve črke in nabirajo novih spoznanj. Srečno, naši prvošolčkl, naj bo srečen vsak dan, ki ga preživljate med nami! OŠ Brinje Grosuplje VARSTVO OTROK V PROMETU Začelo se je novo šolsko leto in mnogi starši so svoje otroke prvič pospremili na poti v šolo. Ponavadi je prvi september tudi priložnost za pristojne organe, da nas spomnijo na strpno in pazlji­ vo obnašanje v prometu, še zlasti do najmlajših udeležencev v prometu. Kot sodni izvedenec za raziskave vzrokov prometnih nezgod sem se v svoji desetletni praksi žal premnogokrat soočal s prometnimi nezgodami, v katerih so se smrtno ponesrečili mladi ljudje. Ob takih primerih, ki zahtevajo vso osebno strokovno presojo in distanco, pa me je zelo pretreslo, ko sem se moral soočiti s primerom pijanega voznika, ki je na prehodu za pešce s preveliko hitrostjo zapeljal v mater, ki je v eni roki pred seboj potiskala otroški voziček, v drugi pa vodila svojega sedemletnega otroka, ki je zaradi te nezgode postal hud invalid za vse življenje. Da ne bi prihajalo do podobnih nezgod, smo nedvomno odgovorni vsi udeleženci v prometu. Vendar pa iz dosedanje prakse vemo, da smo v naši državi glede stopnje kulture obnašanja v prometu še precej nizko, zato je poleg stalnega opozarjanja in ozaveščanja voznikov potrebno sprejeti tudi druge ukrepe, ki pred­ vsem varujejo najbolj šibko skupino udeležencev v prometu - otroke. Zakon o varnosti v cestnem prometu nalaga lokalnim skupnostim, da zaradi nemotenega in varnega prometa na občinskih cestah odredi dodatne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vrtcev, šol, zdravstvenih zavodov, igrišč in stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci pojavljajo v večjem številu. Za zagotavljanje varnega odvi­ janja prometa pa lahko organ lokalne skupnosti predlaga upravljalcu državne ceste posebno prometno ureditev na državni cesti v naselju. Po tem Zakonu je fizične ovire za umirjanje prometa dovoljeno postaviti le na regionalnih in občinskih cestah v naselju. Pred šolami, vrtci in drugimi objekti, ob katerih je zaradi varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu dodatno zmanjšana največja dovoljena hitrost v naselju, je postavitev fizičnih naprav obvezna. S sprejetjem novega Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah pa smo dobili tudi ustrezna navodila za pravilno postavitev fizičnih ovir - grbin na cesti. Občinski svet občine Grosuplje je že pred dvema letoma sprejel nov Odlok o ureditvi cestnega prometa v Občini Grosuplje, v katerem sta bili vpeljani dve dopolnitvi Odloka, po katerem je eden izmed pristojnih teles za obravnavo prometne ureditve v občini tudi Odbor za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo. Druga dopolnitev pa se je nanašala na uveljavitev nove prometne ure­ ditve v občini, ki bi morala biti sprejeta že do konca marca letošnjega leta. Na nedavnem srečanju župana s krajani Šmarja - Sapa (tudi sam namreč živim v tej krajevni skupnosti) so krajani, pa tudi vodja osnovne šole naslovili na župana in odgovorne strokovne službe vprašanja glede postavitve grbin ali pa semaforja za pešce na glavni cesti mimo osnovne šole v Šmarju, vendar je bilo stališče odgovornih, da upravljalec državne cesti ni naklonjen takšnim rešitvam ter da za postavitev grbin ni ustreznih zakonskih podlag. To me je dodatno vzpodbudilo, da se v okviru Odbora za prostor glede na sprejeti Odlok čimprej opredelimo do celovite prometne ureditve v občini ter jo predla­ gamo občinskemu svetu v potrditev, hkrati pa naložimo občini prednostno reševanje postavitve fi­ zičnih naprav pred vrtci in šolami, do katerih smo obvezani že po Zakonu. Mag. Peter Verllč, občinski svetnik SDS, predsednik Odbora za prostor, komunalno Infrastrukturo In ekologijo Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Letnik XXXVI številka 8 - 9 avgust - september 2001 KMJkNICJ ZLATI HLEBCI IZ GROSUPELJSKE PEKARNE Pekarna Grosuplje sije na ocenjevanju kakovosti kruha, ki ga je letos prvič pripravila Žitna skupnost Slovenije v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, prislužila najvišje ocene, zlate medalje za vse tri ocenjene kruhe. DOLENC SOSEDOV KRUH MALNARJEV HLEBEC NAJPOMEMBNEJŠA STA VONJ IN OKUS Žitna skupnost je letos prvič pripravila ocenjevanje kruhov slovenskih pekarn, nadzor kakovosti slovenskega kruha pa nameravajo redno opravljati vsako leto. Namen ocenjevanja je spodbujanje pekarn k doseganju čim višje kakovosti. Ocenjevanje je nastalo po nemškem vzoru, pri pripravi pravilnika zanj pa so sodelovale vse pekarne članice Žitne skupnosti. Pravila in merila ocenjevalne komisije obravnavajo prav vse lastnosti kruha. Hlebce in štruce so najprej sodili po videzu in obliki ter lastnostih skorje. Najpomembnejša za dobro oceno sta bila vonj in okus, zaokrožili pa so jo izgled, struktura in prožnost sredice. V letošnjem prvem ocenjevalnem letuje vsaka pekarna lahko prijavila na tekmovanje največ tri vrste kruha, komisija pa je ocenjevala skupaj štirideset vrst. Iz Pekarne Grosuplje so bili ocenjeni in z zlatimi odličji nagrajeni kruh Dolenc ter Malnarjev hlebec in Sosedov kruh. S tremi nagradami si grosupeljčani delijo prvo mesto po številu zbranih odličij. V KAKOVOSTNI VRH Z DOLGIMI, TRADICIONALNIMI POSTOPKI V Pekarni Grosuplje so z doseženimi uvrstitvami nadvse zadovoljni. Barbara Štiglic, direktorica sektorja razvoja in kakovosti: »Menim, da Slovenci jemo dober kruh, kar nam potrjujejo tudi tuji poznavalci. Osvojena odličja dokazujejo, da uspešno nadaljujemo in bogatimo domačo pekarsko tradicijo ter stare postopke združujemo z najsodobnejšo tehnologijo. Kakovost nagrajenih kruhov pa mora ostati nespremenjena, saj lahko Žitna skupnost v nasprotnem primeru odličja tudi odvzame«. In kakšni so grosupeljski nagrajenci? »Dolenc je hlebec, izdelan po tradicionalnem dolgotrajnem postopku z dodajanjem kislega testa, brez aditivov in z zelo malo kvasa. Je nizek in širok, kar je njegova posebnost. Odlikuje se po svežini, sredica ima značilno luknjičavost, primerno shranjen pa ostane svež več dni. Tekarna ^rosuplje Tudi Malnarjev hlebec in Sosedov kruh sta pripravljena po tradicionalni, dolgi metodi priprave kruha, od koder prihaja njuna svežina, in brez dodanih aditivov. Malnarjev hlebec je namenjen ljubiteljem belega kruha, Sosedov kruh pa je zelo zaželjen med ljubitelji polnovrednega kruha iz raznovrstnih mok in obogatenega s semeni« Strokovnjaki, ki razvijajo nove okuse in bedijo nad kakovostjo vseh postopkov in izdelkov ter seveda pekovski mojstri, pa v Pekarni Grosuplje nenehno skrbijo, da so lastnosti grosupeljskih kruhov vedno »zlate«. Redna izobraževanja doma in v tujini nudijo potrebna znanja, ki so za pekarstvo ključnega pomena. Z dolgoletnimi izkušnjami se prilagajajo željam kupcev, saj v Grosupljem še vedno velja, da je zadovoljen kupec najpomembnejše merilo kakovosti. 'Pol stoletja z V a m i avgust • september 2001 Globalizacija v b-molu Po poletnem oddihu bi bilo prav, da bi začel z novimi optimističnimi temami, a bodo naslednje besede spet zazvenele nekam otožno. Temu seveda ni krivo jesensko razpoloženje, temveč dogodki v zadnjih nekaj mesecih. Sicer bi lahko začel drugače, a bi se slej ali prej ujel v past neiskrenosti. Kar precej vprašanj se pojavlja ob glo- balizaciji, evropeizaciji in priključevanju Slovenije severnoatlantski vojaški zvezi. Pri tem vedno bolj izstopajo vprašanja sode­ lovanja lokalnih sredin in ljudi kot posameznikov v teh procesih. Še posebej so se ta vprašanja množično začela pojav­ ljati po zadnjih srečanjih razvitih v Salzburgu in Genovi, ki so se pokazala popolnoma v drugačni luči, kot naj bi bila usmerjena sama prizadevanja človeštva, da si ustvari prijazen svet, eno skupno vas. Na eni strani presenečajo izključujoča prizadevanja načrtovalcev teh tokov, ki se vse bolj usmerjajo v iskanje materiali­ stičnih rešitev in golega dobičkarstva za eno petino bolj enakopravnih v demograf­ sko hirajoči zahodni civilizaciji, na drugi strani pa zastrašujoče migracije, nasilne demonstracije in marsikje upravičeni upori, ki se zajedajo celo v notranjost te iste civilizacije. Ker smo o teh rečeh v Odmevih že precej pisali [Kultura duha in kultura srca - 1-2/2000, lnter(net)kultura - 3/2000, Kentaver "made in Slovenija" - 4/2000, Evropeizacija in globalizacija - 5/2000, Živela Slovenija! - 6/2000, Je čas obljub in je čas dejanj - 11/2000, So nore samo krave? - 1-2/2001, Gradnja mest za (samo)uničenje - 1-2/2001, Živ­ ljenje na razprodaji, Viharjev jeznih mrzle domačije, Quo vadiš, Slovenija? - 6/2001], ne bom ponavljal nekaterih že znanih in izrečenih stališč in trditev. Tri ideologije preteklega stoletja, katerih ostanki še vedno močno rovarijo po svetu, povrhu pa še rasizem, sionizem, ostanki starih in zametki novih kolonializmov ter razni drugi -izmi in diskriminiranja, imajo še vedno toliko naboja v sebi, da lahko zakurijo nove balkansko-barbarske vojne kjerkoli v Evropi in po svetu tudi po sim­ boličnem padcu berlinskega zidu in končanju hladne vojne. Demokracija se marsikje razvija v smeri, ki si jo mnogi ne želimo in ki jo je za svojo deželo že pred skoraj desetimi leti zaslutil ruski pisatelj Solženicin: "Sistem, ki nam vlada, je povezava starih nomenklatur, finančnih hijen, lažnih demokratov in KGB. Ne morem ga imenovati demokracija. To je odvraten hibrid, ki v zgodovini nima primere in o katerem se ne ve, v katero smer se bo razvijal." Precej teh elementov prepoznamo lahko tudi pri nas, zato pripetljaj med imperia I istično-kapita I isti- čnimi laburisti in posredniki tretje poti marksoliberalnega nihilizma ni posebno presenečenje. 0 kredibilnosti angleške, francoske in ameriške politike v zadnjem stoletju pa morda kdaj drugič! Pomanjkljivosti in celo zavoženosti novodobnih oblik se še posebej pri nas kažejo na duhovnem in kulturnem področju ter so pravi duhovni zmazek, brez jasnosti in čistosti o osnovnih vprašanjih - kot jih je na letošnji Dragi ugotavljal dr. Ivo Urbančič. Prav tu pa se lahko ustavimo ob izrečeni izjavi nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta ob letošnjem Marijinem vnebovzetju na Brezjah, ko je govoril o dekadenci, katero so slovenska trobila spet tako silovito napadala. Nekateri so šli celo tako daleč, da so spet našli vir vsega zla v Cerkvi. Tega pisanja ne morejo preprečiti niti tisti, ki so zastavili svoje pero v znamenitem slogu ZAUSTAVITE pro- ticerkveno gonjo (Matevž Krivic v Dnevniku), saj pozabljajo, kako goreče so se šli vsevedne in edino zveličavne slovenske razsodnike. Spomnimo naj jih, da so sporazum s Svetim sedežem že spravili v slepo ulico, v prihodnje pa se bo pokazalo nedvomno še marsikaj. Ker so se popolnoma enaka vprašanja pojavljala v zadnjih letih v mnogih evrop­ skih državah (Berlusconi je dejal, da ne bo dovolil nobenega globalističnega srečanja več! - Le zakaj, saj je sam eden od največjih finančnih mogotcev? Se je ustrašil za svoje imetje in položaj? Se bo postavil na stran represivnih sil? Je do vojne potem še daleč?) in drugod po svetu, se lahko vprašamo, ali so naša pričako­ vanja od teh povezav res optimalna. Preteklo stoletje je na eni strani zares prineslo velik tehnološki razvoj, a hkrati največ milijonov mrtvih v vsej človeški zgodovini. Zaradi precejšnjih razlik tako materialne kot kulturne in duhovne blagin­ je bo še posebej na preizkušnji tolerant­ nost in pripravljenost prisluhniti ljudem iz drugačnih okolij. Nekaj podobnega je dejal naš zunanji minister dr. Dimitrij Rupel v Alpachu na političnem simpoziju evropskega foruma. Poudaril je pomen spoštovanja različnosti v EU in načela sub- sidiarnosti, ki bi predstavljal učinkovito sredstvo za izogibanje nepotrebnim sporom. Razprave o klasičnem federaliz­ mu ali suverenih državah v Evropi so ponovno na začetni točki, kot so bila leta 1906. Vemo tudi, da je že vrsto let v EU napačno in pretirano subvencionirano pridelovanje hrane in drugih dejavnosti bolj cokla v razvoju Evrope in voda na mlin dobičkarstvu lokalnih mafij. Zato bi pričakovali, da se bodo iskalci rešitev usmerili k ljudem, pravičnosti in etiki ter k reševanju ekoloških vprašanj in ne le k zadovoljevanju peščice že dovolj (in preveč!) bogatih. Podobno seje tak odnos pri nas pokazal na državni ravni, npr.: pri reševanju "bolezni norih krav" in kovanju dobičkov posameznikov na ta račun, neiz­ plačanih odškodnin kmetom za lansko sušo in vedno večji segregaciji, socialnem razslojevanju in odmikanju od sonaravne- ga kmetijstva, pa pri celi vrsti nerešenih okoljskih in ekoloških problemov ter neres­ nih in nestrokovnih izjavah resornih mi­ nistrov in državnih sekretarjev ob tako pomembnih vprašanjih, kot so državna (šengenska) meja, regionalni razvoj in ust­ varjanje vedno večjih centrov moči, ali pa pri poročanju o porabljenih denarjih za ref­ erendum, pa pri poudarjanju "šparovnos- ti" države in posledični ustavitvi mnogih prepotrebnih programov, neizdelanemu konceptu varnostne in obrambne politike, ali pa v odnosu države do samo 60 odstot­ no rešene denacionalizacije in kredibilnos­ ti nasproti sogovornikom, itd. "Visoki izlet­ niki" so sicer prihajali k nam ter hvalili lep­ ote Slovenije in uspehe malih Slovencev, a njihova dejanja kažejo, da bi se morali nad njihovimi izjavami resno zamisliti. Precej neugodnih ugotovitev za Slovenijo je bilo ponovno navedenih tudi v letošnjem poročilu State Departmenta. Poleg materialnih vprašanj, ki so sicer pomembna in se bodo nedvomno lahko razvijala na globalni tehnološki ravni, pa bi morali veliko več storiti na ohranjanju iden­ titete in ljudem prijaznem razvoju - tako na državni ravni, še bolj pa na lokalnih ravneh, saj na slednji ljudje najbolj začutijo državo. Zadovoljen občan, ki mu je poleg temeljnega demokratičnega odločanja prek volitev omogočeno tudi sodelovanje, soustvarjanje, soupravljanje in soodločan­ je na vseh področjih kjer živi in dela, bo tudi porok za napredek skupnosti (ali bolje rečeno - občestva) na drugih ravneh. Gre pa tudi za vprašanja razumevanja svo­ bode, saj načelo, da lahko vsak počne vse, kar se mu zljubi, ustvarja le veliko zmedo. Da razvojni programi na podlagi prepoz­ navnosti Grosupljega praktično ne poteka­ jo, oziroma že začeti pred leti samo životar­ ijo ali celo propadajo, ni treba posebej poudarjati. Lansko leto smo za povrh izvedeli še, da je Grosuplje postalo "boga­ ta občina" in da nam ne pripada sofinan­ ciranje raznih projektov. Na ta način smo se lahko tudi od blizu srečali z odnosom države do nedokončane regionalizacije Slovenije in nedorečenega dodeljevanja regionalnih vzpodbud, še bolj pa do odri­ vanja občine in s tem posameznih že zdavnaj načrtovanih programov (šole, vrtci, zdravstveni dom...). Ker pa v Sloveniji kljub temu še vedno več kot dve tretjini občin ni sposobnih preživetja, se lahko vprašamo, kam se zares steka denar od uspešne države. Če se nekoliko pomudimo ob "grosu­peljskih vednozelenih temah", menim, da bi bila potrebna dobra analiza, po kakšnih kriterijih je bila naša občina uvrščena med bogate občine. Precej podrobno smo o gospodarskih, kulturnih, socialnih, pros- torsko-ekoloških in drugih pomembnih temah v Odmevih že pisali. Naštejmo nekaj naslovov: Grosupeljski mrk evropski kulturi - 9/1999, Kako drago vodo pijemo Grosupeljčani - 12/1999, Ni vseeno, po kakšnih ceveh priteče pitna voda, Bo Grosuplje z Adamičevim centrom dobilo nov zagon? -1-2/2000, Grosuplje iz spal­ nega naselja prerašča v poslovno obrtni center, Grosuplje bi moralo dajati večjo težo tudi telekomunikacijam - 3/2000, Post - čas za premislek, Grosuplje zaosta­ ja za Ivančno Gorico - 4/2000, Veselje z grenčico, Dve plati... - 7-8/2000, Ekološka revolucija - 11/2000, Sožitje mesta s podeželjem in naravo - 3/2001, Azbestno-cementne vodovodne cevi in zdravje, Neurejeno lastništvo slabi delo­ vanje KS, Načrtovanje in razvojna razpotja - 5/2001, Stare napake in nove vizije gro­ supeljskih urbanistov, Radensko polje zaščiteno, na ljudi pa je država pozabila - 6/2001 ter še več drugih člankov različnih avtorjev o šolstvu in odrinjenosti podružničnih šol, problemih otroškega varstva, premajhnih kapacitetah in nepripravljenosti za sprejemanje dru­ gačnih programov, necelovitem reševanju romske problematike in pasivni politiki države do tega vprašanja, zavlačevanja z gradnjo vodnih zadrževalnikov in še cela vrsta drugih tem. Na marsikaterem področju smo ugotavljali precej drugačno stanje, kot bi ga nam rada prikazala država ali pa posamezniki iz zainteresiranih poli­ tičnih sredin in funkcij. Ne želimo si pripen­ jati nikakršnih medalj, če opozarjamo tudi na nekoliko nekonvencionalne kriterije (recimo, da državne kriterije štejemo za konvencionalne!), ki pa so po našem prepričanju sestavni del celovitega napred­ ka. Ugotavljamo le, da so nekatere načete teme poleg lokalnega značaja še kako za­ nimive tudi za širši slovenski prostor. Vprašanja globalizacijskih tokov sta v zadnjem času na precej drugačen način načela tudi dva priznana avtorja, ki sta bila objavljena v dveh člankih v verskem ted­ niku Družina, št. 35. 26. 8. 2001: 1. Dr. Lojze Gosar v članku Pravičnost kot temelj sožitja govori med drugim o vlogi majhnih narodov pri uveljavljanju moralnih načel, kako posega globalizacija v notranje probleme države. Naj pojasni­ mo, da je dr. Gosar predavatelj demografi­ je na interdisciplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in eden od začetnikov razmiš­ ljanj o regionalizaciji Slovenije ter deluje v okviru Zavoda za razvoj podeželja Naš laz kot strokovni vodja, mentor in svetovalec za zadeve regionalnega razvoja. Delovna skupina zavoda Naš laz pravkar zaključuje I. in II. fazo Skupnega razvojnega progra­ ma za občine Brezovica, Dobrepolje, Ig Ivančna Gorica, Logatec, Škofljica, Velike Lašče in Vrhnika, v demografski študiji pa sta obravnavani še občini Borovnica in Horjul. Izdelali so tudi že več drugih raz­ vojnih programov za različne občine v Sloveniji ter spodbujajo razvoj kooperativ na različnih področjih, ki naj bi v bodoče spremenile tudi odnos države do takšnih povezovanj. Zdi se mi škoda, da se v to sodelovanje ni vključila tudi občina Grosuplje z neka­ terimi nosilci programov, čeprav vem, daje bila povabljena. Znano je tudi, da se je v Grosupljem pojavilo v zadnjem desetletju že nekaj bolj ali manj dobrih iniciativ, a so dokaj neslavno propadle predvsem zaradi pomanjkljivega razumevanja ostalih, kaj napredek oziroma samoobnavljajoč (avto- propulziven) razvoj sploh je. Zaradi naše lokalne zaprtosti in nezaupanja drug do drugega in do skupnega sodelovanja ter povezovanja bo v evropskem mozaiku v bodoče to predstavljalo za grosupeljski prostor kar nekaj manjkajočih kamnov na različnih področjih. 2. V drugem članku o globalizaciji v istem slovenskem tedniku govori tudi dr. Ivan Štuhec z naslovom Ponudba globa- liziranemu človeku in zaključuje: "Globaliziran človek bo iskal neokrnjeno in kultivirano naravo. Zanimal se bo za ljudi, ki bodo pokazali srčen odnos do okolja. Ki bodo svojo zemljo negovali in iz nje pride­ lovali dobrote, ki bodo dišale po ognju iz drv. Užival bo v hrani, ki je pripravljena z ljubeznijo, in okušal pijačo, ki mu bo pre­ bujala vse čute. Prisluhnil bo domačemu melosu in se vrtel v izvirnih ritmih še nez­ nanega plesa. Spoznaval bo kulturno dediščino in verske običaje. Spraševal se bo po tukajšnjem smislu in razlogih za bivanje. Iskal bo hišo, domačijo, kjer se mu bo lahko odpočilo ne samo telo, ampak duh in duša. 0 lepih umetnostih bo spraševal in zajemal iz čaše dediščine, ki mu jo bodo ponudili. Globaliziran človek bo iskal v Evropi srce. Kakšna priložnost." Globalizacija in vsi ostali široki povezo­ valni tokovi bodo po mojem prepričanju uspešni le takrat, kadar se bo čim več ljudi prepoznalo v njih. Ker so že več kot stolet­ je zastareli pretežno k materializmu usmerjeni scenariji pustili mnoge ljudi pre­ več otožne in razočarane, pa tudi zadnji neljubi dogodki kažejo tako, bo treba o teh rečeh razmišljati še nekoliko drugače. Zato sem prepričan, da bomo na te tokove v pri­ hodnje gledali s popravljenimi oziroma dopolnjenimi merili in da se bodo marsi­ kje na ta način našle še boljše rešitve. Od občinskih in ostalih javnih institucij pa bo vse to zahtevalo precej usklajenega in usklajevalnega dela. JožeMikllč Kaj je zares dejal nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ob Marijinem vnebovzetju na Brezjah, ko je vodil slovesno somaševanje ob obletnici posvetitve slovenskega naro­ da Mariji? V pridigi je poleg opozorila o dekadenci (propadanju) evropske družbe, ki je vse bolj očitna tudi pri nas, pokazal tudi na nekatera zna­ menja, ki kažejo, da nekatere stvari pri nas niso v redu - nezaupanje do politike, rastoči kriminal, bolj ali manj prikrita korupcija, brezobzirno bogatenje enih na račun drugih, kriza šole in družine, utrujenost javnosti pred pritiski medijev in nesposobnost odzivanja na spretno prikrojeno pred­ stavljanje dogajanja. K temu sodi tudi ozračje sovražnosti do Cerkve in do kristjanov, ki ga nekateri vztrajno vzdržujejo. Poudaril je tudi, da krist­ jani javno delovanje postavljajo v okvir laične države, ki jo brez pridržkov sprejemajo. "Kajti moderna država ne more biti konfesionalna v nobenem smislu. Ne more biti krščan­ ska v smislu, da je krščanstvo državna religija, in ne more biti liber- alno-laicistična v smislu državnega svetovnega nazora, ki zanika tran­ scendentne vrednote in jih potiska v zasebno sfero. V takšni laični državi brez diskriminacij in brez privilegijev si moramo kristjani najti svoj prostor in svoje možnosti delovanja. Naša prvenstvena skrb mora biti zavzeman­ je za odprto, ideološko neobremen­ jeno šolo," je med drugim dejal Rode. "Treba je vložiti vse svoje napore v utr­ jevanje in razcvet slovenske družine, ki naj v zvestobi in veselju sprejema življenje in ga podaja naprej, družine, ki otroke vzgaja v veri in krščanskih vrednotah. Vse to v sproščenem sode­ lovanju z vsemi ljudmi plemenitih namenov, za večji blagor naroda in države. - Pogoj za naše neovirano delovanje je pravna država in resnič­ na svoboda. Ta nam bo zagotovljena, če bo država zares laična, se pravi, brez lastne ideologije, država, ki ne bo vsiljevala nobene določene kulture ali subkulture ter se ne bo istovetila z nobeno stranko. V tem okviru hočemo delovati slovenski kristjani z vsemi ljudmi dobre volje, odprti za vse pristne vrednote nase družbe." Iz nagovora nadškofa In metropolita dr. Franca Rodeta romarjem ob Marijinem vnebovzetju GROSUPEUSKI ODMEVI Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-982-233 e-mail: jozem@slol.net Uredniški odbor: Jakob Muller, Barbara Pance, Janez Pintar, mag. Tatjana Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj Naslov uredništva: Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN:1 580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.o. Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje Po potrdilu o vpisu v evidenco javnih glasil št. 5/4-03-754/95-42 z dne 8. maja 1995 je interni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan pri Uradu Vlade za informiranje pod zaporedno številko 1255. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračuna­ va davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.120 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA ČASOPIS V OKTOBRU JE TREBA ODDATI DO PONEDELJKA, 1. OKTOBRA 2001. Nenaročenih besedil, fotografij in drugih gradiv za objavo ne vračamo. Nepodpisanih in oddanih prispevkov po datumu za oddajo ne objavljamo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o javnih glasilih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom, za pravne osebe pa mora biti dodan še žig. V skladu s pro­ gramsko zasnovo in uredniško poli­ tiko si pridržujemo pravico do kraj­ šanja besedil. Oglasno trženje: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po računu Cene oglasov so bile potrjene na občinskem svetu in objavljene v Grosupeljskih odmevih št 11 / 1999. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 19%. Vse oglase, ki bodo izdelani v digitalni obliki in so dogovorjene velikosti, je treba oddati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/palec- za barvne v CMYK razslojitvi) na domači naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dneve po roku za oddajo ostalega gradiva. Manjše digitalno izdelane oglase lahko pošljete tudi na elektronski naslov amset@mrak.si, vendar je potrebno vašo odločitev potrditi z naročilnico, ki jo pošljete na naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dni po roku za oddajo gradi­ va. Za oglase, predstavitvene članke in zah­ vale je poleg polnega naslova potrebno navesti tudi davčno številko naročnika. Zahvale, ki ne bodo imele polnega naslova naročnika, ne bodo objavljene. Seja Občinskega sveta Za minimalno povišanje cene vode glasovali le SDS in SLS+SKD Injekcije kmetijstvu. Od volilnega glasu 30 tolarjev na mesec. Kersnikova s Taborsko ali Tovarniško? Prestavitev kmetije. Zavajanje javnosti s papirjem. OGLED BREZ NOVINARJEV. Ker avgusta zaradi političnih počit­ nic ni bilo seje, je občinski svet na začetku julija imel kar dve. Pred drugo (11. 7.) so si župan ter člani in članice Sveta ogledali bivanjske pogoje, ki jih je Za Smrekcem občina omogočila Romom. Grosupeljski odmevi o ogledu niso bili obveščeni. 12,5 % PODRAŽITEV PITNE VODE. Direktor Javnega komunalnega podjetja J. Skarlovnik je na svetu razlagal, da bi cena vode glede na izračunane stroške oz. izgubo morala biti za 42,37 % višja od cene, ki jo po sistemu gospodinjstvo - gospodarst­ vo plačujemo od avgusta 1997. Če bi uvedli sistem normalna - čezmerna poraba, bi se cena do 12 m3 porabljene vode na števec morala povečati za dobrih 59 %, cena vode, porabljene nad to količino, pa kar za 91 %. Če pa bi sprejeli sistem izenačevanja gospodinjstva z gospo­ darstvom, bi se cena vode za gospodinjstvo morala povišati za 61,42 %, cena vode za gospodarstvo pa bi ostala nespremenjena. Podražitve je zagovarjal J. Intihar (LDS), češ da je potrebno ceno za gospodinjstvo in gospodarstvo čim prej izenačiti, da podražitev glede na inflacijo že tako zelo zamuja, izraču­ nal pa tudi, da so plače v Javnem komunalnem podjetju nizke: v struk­ turi dohodkov da so znašale 18 %, zdaj pa le še 11 %. P. Štrubelj (SLS+SKD) in B. Predalič (SDS) sta predlagala, da se čim prej sprejmeta odlok in pravilnik o oskrbi s pitno vodo, s čimer bo določen cenovni sistem, dotlej pa naj se voda tako za gospodinjstvo kot za gospodarstvo poviša samo za uradno stopnjo letne inflacije, t. j. za 12,5 %. Ker od junija letos vlada republike znova kontrolira cene vode, odpadne vode in odpadkov, bi bil za dvig cen, višjih od rasti življenjskih stroškov, potreben pristanek vlade, vendar sta SDS in SLS+SKD tak predlog zavrnili in izglasovali mini­ malno povišanje. FINANČNE INTERVENCIJE V KMETIJSTVU. Občina Grosuplje je za letos name­ nila 8 milijonov SIT (0,4 % proračuna) za pomoč kmetijstvu. Do zdaj je porabljeno 5,5 milijona. Občina sofi­ nancira zatiranje mastitisa v višini 50 % cene, prvo umetno osemenitev govejih plemenic v višini 1000 SIT, seme boljših bikov, in sicer 50 % cene nad 1000 SIT, zavarovanje ple­ menskih krav in telic v višini 3000 SIT, kobil in žrebcev v višini 5000 SIT ter drobnice v višini 1000 SIT za žival. Premij za mlado pitano govedo in za promet z mlekom po zakonu o kmetijstvu občina več ne sme izplačevati. Mlekarna zaračunava kmetom 1,19 SIT/I mleka za prevoz od zbi­ ralnice do mlekarne. Prevoz opravlja Kmetijska zadruga Grosuplje. Ker se v naši občini odkupi letno 4,4 mili­ jona litrov mleka, na razpolago pa je le še 2 milijona SIT, je župan J. Lesjak zagovarjal nadomestilo za prevoz v višini 0,70 SIT/I mleka, ven­ dar je večina v svetu glasovala za 1,19 SIT. 30 TOLARJEV ZA VOLILNI GLAS. Po zakonu je občina obvezana plačevati političnim strankam za vsak dobljeni volilni glas iz proračuna največ 30 tolarjev na mesec. Letno bo ta obveznost znesla 2,2 milijona. Poleg 4 uspešnih strank: SDS, LDS, SLS+SKD in ZLSD bo volilni tolar dobila tudi Zelena alternativa, ki se sicer ni uvrstila v svet, zbrala pa je več kot 50 % glasov, potrebnih za 1 sedež v občinskem svetu. B. Predalič (SDS) je opozoril, da velja sprememba zakona o političnih strankah za leto 2001, dotlej pa da je treba izplačati strankam po starem zakonu, kar da znaša nekaj več. Ker v zvezi z razumevanjem zakona upravni spor med občino in večino v občinskem svetu še ni rešen, večinski del sveta predlagane­ ga financiranja ni sprejel. POVEZAVA KERSNIKOVE S TABORSKO ALI TOVARNIŠKO? V zvezi z načrtovano gradnjo novih blokov ob podaljšku Kersnikove še ni določena nova prometna ureditev. Po mnenju strokovnih svetovalcev bi bila najugodnejša rešitev podaljšan­ je Kersnikove do Taborske, pri čemer bi s pravokotnim ovinkom in grbina­ mi omejili hitrost. Lastnik g. Goršič je zemljišče za nova bloka pripravljen prodati, ker pa bi mu cesta na Taborsko razpolovila oz. razvrednotila ostala zemljišča in hišo, s tako prometno ureditvijo ne soglaša. S. Fatur, vodja oddelka za prostor, je opozorila, da ima občina pravico lastnika razlasti­ ti, saj naj bi se gradila socialna in neprofitna stanovanja. Župan J. Lesjak je dvoumno izjavil, da je javni interes pred zasebnim, da pa nihče ne sme biti oškodovan. B. Predalič (SDS) je predlagal svetu skupni ogled zemljišča, skupaj z M. Trontljem (SLS+SKD) pa sta poudarila, naj se problem reši spo­ razumno s prizadetim lastnikom. PRESTAVITEV KMETIJE LIZNIK. Zaradi suhega zadrževalnika Veliki potok, ki naj bi preprečeval 100- in 1000-letne poplave Grosupljega in Radenskega polja, bo prestavljena višje tudi kmetija Liznik, katere last­ nik je M. Črtalič. Na novo bojo zgra­ jeni stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in vkopana klet, prestavlje­ na pa skedenj in kozolec, preurejen v pavilijon. NOVO KRIŽIŠČE PRI KOVINASTROJU. Zaradi rekonstrukcije križišča Adamičeve in Ceste na Krko, ki jo bo sofinancirala tudi država, bo občina odkupila okoli 1720 m2 bližnjih zemljišč. Kdaj bosta zgrajena še en krak mostu ter cesta ob levem bregu potoka proti cesti Ob Grosupeljščici, ni znano. ZAKUUČNI RAČUN 2000. Župan J. Lesjak je občinski svet obvestil, da je bila opravljena reviz­ ija zaključnega računa občine, ker nadzorni odbor že tretje leto ni dal mnenja, pri čemer je pripomnil, da je nadzorni odbor politično telo. V. Likovič, novi član nadzornega odbo­ ra, je zavrnil županovo trditev: nad­ zorni odbor je strokovno nadzorno telo, nima pa še novega predsedni­ ka, ker odbora nihče ne skliče. Po besedah župana bi ga moral skli­ cati g. Kralj kot namestnik predsed­ nika. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOŽENE. Zaradi spremenjenega zakona o lokalni samoupravi (način glasovan­ ja, pristojnosti nadzornega odbora) in zakona o javnih financah (spreje­ manje občinskega proračuna) bi bilo do konca aprila potrebno spremeniti tudi oba temeljna občinska akta: statut občine in poslovnik občinskega sveta. Za spremembe, ki morajo biti sprejete z dvotretjinsko večino, seje zavzemal zlasti predsed­ nik pristojne komisije M. Trontelj (SLS+SKD), vendar je bila LDS proti. Najprej sta iz sejne dvorane odšla B. Gabrijel in J. Intihar (oba LDS), da sta povzročila krajšo nesklepčnost, nato je A. Smolič (LDS) zavrnila nekaj predlaganih sprememb: da bi svet - po zgledu državnega zbora - del svo­ jih pristojnosti prenesel na svoja delovna telesa oz. da bi se odpravilo poimensko glasovanje. Po krajši razpravi je bila nato točka zaradi ponovne nesklepčnosti umaknjena z dnevnega reda. ZAVAJANJE JAVNOSTI. Odvažanje papirja iz posebnih zabojnikov na deponijo v Špaji doli­ ni je A. Likovič (SDS) označila kot zavajanje javnosti, hkrati pa je opo­ zorila na potrebo urediti javno razsvetljavo na grosupeljskem pokopališču in asfaltirati bližnjo cesto. M. Trontelj (SLS+SKD) pa je opozoril, da se vodovod na Novo Goro gradi prepočasi, čeprav je v pro­ računu zanj določenih 23 milijonov SIT. Po županovem odgovoru za Ilovo Goro zdaj (še) ni denarja. J. Muller Občina Grosuplje objavlja na podla­ gi odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2001 (Ur. list RS, št. 27/01), sklepa o dodelitvi sredstev podpore naložbam za prestrukturiran­ je kmetij na območju občine Grosuplje uvajanje integriranega in ekološkega kmetovanja št. 310- 1/2001-1 z dne 06.09.2001 in v skladu z določili pravilnika o izvrše­ vanju proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 66/01), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev podpore naložbam za prestrukturiranje kmetij na območju občine Grosuplje za leto 2001 - uvajanje integriranega in ekološkega kmetovanja 1. Uporabnik proračunskih sred­ stev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev podpore naložbam za prestrukturiranje kmetij in sicer za sofinanciranje stroškov integrirane in ekološke pridelave na kmetijskih gospodarstvih, ki se izvajata pod natančno določenimi pogoji. Sredstva podpore se dodeljujejo za sofinan­ ciranje: - priprave razvojnih in investicijskih programov v okviru integriranega ali ekološkega kmetovanja, investicij in tehnoloških posodobitev v okviru integriranega ali ekološkega kmetovanja, - izobraževanja in svetovanja s področja integriranega ali ekološkega kmetovanja. V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje priprave razvojnih in investicijskih programov, ki se nanašajo na integrirano ali ekološko kmetovanje, mora vlogi poleg dokazil o nastalih stroških priložiti kopijo razvojnega ali investicijskega progra­ ma. V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje investicij ali tehnološ­ kih posodobitev v okviru integriranega ali ekološkega kmetovanja in če gre za vzdrževalna dela ali spremembe oz. posege, ki v skladu z odlokom o določitvi pomožnih objektov (Ur. list RS, št. 64/96, 6/97, 17/97 in 7/99) pomenijo poseg v prostor, mora prosilec sredstev k vlogi poleg dokazil o nastalih stroških predložiti tudi odločbo upravnega organa o prigla­ sitvi del (Upravna enota Grosuplje). V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje investicij ali tehnološ­ kih posodobitev v okviru integriranega ali ekološkega kmetovanja in če gre za posege, ki v skladu z določili zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ( Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) spreminjajo prostor, mora prosilec sredstev k vlogi poleg dokazil o nastalih stroških predložiti tudi grad­ beno dovoljenje (Upravna enota Grosuplje). V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje izobraževanja in sveto­ vanja s področja integriranega ali ekološkega kmetovanja, mora v vlogi natančno obrazložiti tematiko izo­ braževalne ali svetovalne dejavnosti ter priložiti dokazila o nastalih stroš­ kih. 3. Okvirna vrednost razpisanih sred­ stev je 1.000.000,00 tolarjev. 4. Upravičenci do sredstev so občani občine Grosuplje, ki se v skladu z veljavnimi smernicami ukvar­ jajo z integriranim ali ekološkim nači­ nom kmetovanja. 5. Upravičenci lahko pridobijo sred­ stva podpore največ do višine 70 % stroškov, kar dokazujejo z računi, oz. sorazmerno glede na število vlog in razpoložljiva proračunska sredstva. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za namen podpore za prestrukturiran­ je kmetij le enkrat, zato v istem letu ne morejo kandidirati za pridobitev dodatnih sredstev za isti namen tudi na drugih proračunskih postavkah. 6. Sredstva na podlagi tega javnega razpisa pridobijo upravičenci na pod­ lagi pisne vloge (razpisnega obrazca), ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija: - opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmer­ itve in obsega integrirane ali ekološke pridelave, ki ga pripravi sam upra­ vičenec, uradno potrdilo nadzorne strokovne institucije, da je kmetijsko gospodarstvo vključeno v integrirano ali ekološko kmetovanje, - mnenje lokalne kmetijske sveto­ valne službe, - dokazilo o članstvu v društvu ali združenju, ki združuje integrirane ali ekološke kmetovalce, - računi in druga dokazila o nastalih stroških, povezanih z integrirano ali ekološko pridelavo, - v primeru, če zaproša za sofinan­ ciranje izdelave razvojnih ali investici­ jskih programov, fotokopija programa, - v primeru, če zaproša za sofinan­ ciranje investicij in tehnoloških posodobitev v smislu posegov v pros­ tor, odločbo o priglasitvi del ali grad­ beno dovoljenje. - v primeru, če zaproša za sofinan­ ciranje izobraževanja in svetovanja, vlogi priloži obrazložitev tematike izo­ braževanja ali svetovanja. 7. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga. 8. Rok za oddajo vlog poteče 9.10.2001 ob 12.00 uri. Prosilci od­ dajo vloge za dodelitev sredstev na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije in dvi­ gnejo razpisni obrazec pri ge. Martini Cingerle. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z "NE ODPIRAJ - VLOGA ZA DODELITEV SREDSTEV ZA PRE­ STRUKTURIRANJE KMETIJ". 9. Odpiranje vlog bo 10.10.2001 ob 9.30 uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. 10. Župan občine bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev podpore za pre­ strukturiranje kmetij najkasneje v 15 dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posre­ dovan v osmih dneh po sprejemu. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki pro­ računskih sredstev se bodo uredila s pisno pogodbo. Številka: 310-1/2001-1 Datum: 06.09.2001 Občina Grosupje, župan Janez Lesjak NIKO MIHIĆINAC K.D. PREMIČNINE 'SKA 3, mOGROSUi 7S6 56 60, FAX: 01-786 56 041-405 25S 405^SS@UN^M0BITE\L.l NIKO@MIHICINAC-NEPREMim URL: WWW.MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI PRODAMO: - zazidljive parcele v Grosupljem in bližnji okolici, v okolici Šentvida pri Stični, Ivančni Gorici, Viru pri Stični, Predstrugah, Rakitni; - stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov (Grosuplje z okolico, Ivančna Gorica z okolico, Dobrepolje); - kmetijo s spremljajočimi objekti, primerno za kmečki turizem (18 ha zemljišča, večji del v enem kosu); - manjšo kmetijo z lepo stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji na 5000 m2 ter 2,6 ha kmetijskih zemljišč, vse na izredno lepi lokaciji; - večjo stanovanjsko hišo, staro 15 let za 17.000.000 SIT, funkcionalno povsem opremljena, ves čas naseljena, oddaljena 5 km od Grosuplja (brez gradbene dokumentacije); ODDAMO V NAJEM: - več samskih enoposteljnih in dvoposteljnih sob po ugodnih cenah; - garsonjere za mlade družine; - starejše stanovanjske enote; - več poslovnih prostorov za različne namene. DRUGE STORITVE: - sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo (dogovori lahko tudi po telefonu!) - pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb in urejanje dokumentacije, vse do notarske overitve; - pri prodaji kmetijskega zemljišča vam uredimo vse - od ponudbe za prodajo do vpisa v zemljiško knjigo. SVETOVANJE: - če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti... ali nepremičnino pridobiti na kakršenkoli način, vam priporočamo, da so prej o tem POSVETUJETE PRI NASI Občina Grosuplje objavlja na podlagi odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2001 (Ur. list RS, št. 27/01), pravilnika o dodelitvi enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva (Ur. list RS, št. 62/94) in v skladu z določili pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 66/01), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, VII. JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva 1. Vsebina in pogoji razpisa: 2. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 3. Predmet javnega naročila je dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijst­ va. 4. Skupni znesek razpisanih sred­ stev je 500.000,00 SIT. 5. Maksimalna višina dodeljene denarne pomoči je za dijake 130.000,00 SIT, za študente pa 180.000,00 SIT. V primeru večjega števila prosilcev so vrednosti sorazmerno manjše. 5. Za dodelitev enkratne denarne pomoči lahko zaprosijo učenci srednje­ ga izobraževanja in študenti dodiplomskega študija v kmetijskih programih, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. 6. Za sredstva štipendije lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo stalno bivališče na območju občine Grosuplje, - da so predvideni prevzemniki kmetije, kar se v postopku ugotovi na podlagi pisne izjave staršev ali samega upravičenca ter potrdi z mnenjem kmetijska svetovalna služba, - da že dodeljena štipendija iz kakršnegakoli drugega naslova ne pre­sega 10.000,00 SIT mesečno, pri čemer niso všteti potni stroški. 7. K vlogi za dodelitev enkratne občinske pomoči mora biti priložena naslednja dokumentacija: - potrdilo o vpisu v kmetijski izo­ braževalni program, - posestni listi kmetije staršev oz. upravičenca, - pisna izjava staršev ali samega upravičenca o predvidenem prevzemu kmetije, - mnenje kmetijske svetovalne službe, - zadnje šolsko spričevalo. 8. Rok za vložitev prošnje za dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijst­ va je 9.10.2001 do 12.00 ure. Prosilci vložijo prošnje za dodelitev sredstev denarne pomoči na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije in dvignejo razpisni obrazec pri ge. Martini Cingerle. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z "NE ODPIRAJ - VLOGA ZA DODELITEV ENKRATNE DENARNE POMOČI". 9. Odpiranje vlog bo 10.10.2001 ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. 10. Župan občine Grosuplje bo spre­ jel sklep o dodelitvi enkratne denarne pomoči najkasneje v 15 dneh od pote­ ka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v osmih dneh po sprejemu. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki pro­ računskih sredstev se bodo uredila s pisno pogodbo. Številka: 640-3/2001 Datum: 05.09.2001 OBČINA GROSUPLJE, ŽUPAN Janez Lesjak REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPUE Služba načelnice Kolodvorska 2, 1290 GROSUPUE Tel.: 01 864-311 / Fax: 01 7862-285 Datum: 24.8.2001 NAVODILO 0 OBVEZNEM NAROČANJU STRANK Upravna enota Grosuplje obvešča stranke, da se je v skladu s 3. členom Uredbe o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami (Uradni list RS, št. 22/01) potrebno za razgovor pri uradni osebi, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku do izda­ je odločbe ali za odločanje v upravni stvari, potrebno predhodno naročiti. Za naročilo pokličete tel. številko Upravne enote Grosuplje 7864 311. Razgovori bodo potekali v času uradnih ur in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Stranke prosimo, da upoštevajo gornje obvestilo in s tem zagotovijo nemoteno delo referentom. Načelnica Upravne enote Grosuplje, Nevenka Dolgan Republika Slovenija Ministrstvo za Finance Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad Ljubljana Izpostava Grosuplje Tel/fax 786-44-52 OBVESTILO Obveščamo vas, da bo Davčni urad Ljubljana, Izpostava Grosuplje s 1. 9. 2001 začela poslovati z novim delovnim časom. S tem se bodo spremenile tudi URADNE URE, namenjene poslovanju s strankami, ter uradne ure po telefonu in elektronskih medijih, ki bodo eno uro krajše. URADNE URE: ponedeljek od 8.00 od 11.30 in od 12.00 do 15.00 ure sreda od 8.00 od 11.30 in od 12.00 do 16.30 ure petek od 8.00 od 11.30 in od 12.00 do 14.00 ure Davčni urad Ljubljana, Izpostava Grosuplje Na podlagi Odloka o spremembi odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2001 (Uradni list RS, št. 67/2001), na podlagi Odloka o pro­ računu Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 27/2001), na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 3/01), Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo objavljajo VIII. JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševan­ je razvoja malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. I. PREDMET RAZPISA Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica s pooblaščeno finančno organizacijo razpisujejo poso­ jilo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skup­ nem znesku 100.000.000,00 tolarjev. Namen posojil: - odpiranje novih delovnih mest, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih pros­ torov, - nakup, graditev ali adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove opreme ali njena obnova. II. MERILA IN POGOJI Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo: -samostojni podjetniki posamezniki, - podjetja v zasebni in mešani lasti. Sedež in dejavnost samostojnega podjetnika ali podjetja mora biti na območju sodelujočih občin. Posojila se prednostno dodeljujejo dejavnostim: - ki zagotavljajo delovna mesta, - ki so izvozno usmerjene, - ki omogočajo razvoj turizma, - ki dopolnjujejo proizvodne pro­ grame ostalega gospodarstva, - z visoko stopnjo inovativnosti, - ki uvajajo sodobne tehnologije. Posojila se daje: - za dobo do 5 let, - obrestna mera TOM + 1 %, - stroški odobritve 0,5 % - (enkratno), - stroški spremljave 0,15 % (izraču­ nava se od neodplačane glavnice in sicer enkrat letno od drugega leta naprej). III. VSEBINA VLOGE Gospodarske družbe morajo vlogi priložiti: - obrazec banke (dosegljiv na sedežu Občine Ivančna Gorica), - splošni podatki o podjetju (opis podjetja, dejavnost, št. zaposlenih, poslovni partnerji - dobavitelji, kupci), - fotokopija sklepa sodišča o regis­ traciji podjetja in fotokopija vseh spre­ memb, - karton deponiranih podpisov, - obvestilo Zavoda RS za statistiko o indentifikaciji razvrstitvi po dejavnos­ tih, - bilančne podatke za zadnji dve leti, potrjene s strani Agencije RS za plačil­ ni promet, - podatke o tekočem poslovanju, - BON - 2 obrazec ali BON - 3 obrazec, ki ne sme biti starejši od tedna dni, ali podatke o stanju na računu in blokacijah, izdane s strani banke, pri kateri je odprt transakcijski račun, - poslovni načrt oz. investicijski pro­ gram za dobo kreditiranja, - dokazilo o namenu porabe sred­ stev; pri nakupu poslovnega prostora: - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo; pri gradnji poslovnih prostorov: - gradbeno dovoljenje, - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazila o lastništvu, - predračunsko vrednost investi­ cijskih del z gradbeno dokumentacijo; pri adaptaciji poslovnih prostorov: - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo, - predračunsko vrednost adapta­ cijskih del, - pogodbo o najemu in soglasje last­ nika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik; pri nakupu osnovnih sredstev: - predračun oz. račun osnovnega sredstva, - zavarovanje kredita (zemljiško knjižni izpisek in cenitev nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku - enaki kot za kredi­ tojemalca), - druga dokumentacija po dogovoru. Samostojni podjetniki posamezniki morajo vlogi priložiti: - obrazec banke (dosegljiv na sedežu Občine Ivančna Gorica), - obrtno dovoljenje oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti, - priglasitveni list samostojnega pod­ jetnika, - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, - potrdilo o prometu na žiro računu, - podatke o tekočem poslovanju, - davčna napoved z bilanco stanja in izkazom uspeha za zadnji dve leti, potrjena s strani Davčne uprave, - potrdilo o (ne) blokadi žiro računa, - poslovni načrt oz. investicijski pro­ gram za dobo kreditiranja, - dokazilo o namenu porabe sred­ stev, pri nakupu poslovnega prostora; - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo, pri gradnji poslovnih prostorov: - gradbeno dovoljenje, - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu, - predračunsko vrednost investi­ cijskih del z gradbeno dokumentacijo; pri adaptaciji poslovnih prostorov: - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti za prosilca za posojilo, - predračunsko vrednost adapta cijskih del, - pogodbo o najemu in soglasje last­ nika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik; pri nakupu osnovnih sredstev: - predračun oz. račun osnovnega sredstva, - zavarovanje kredita (zemljiško knjižni izpisek in cenitev nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku), - druga dokumentacija po dogovoru. IV. ROK ZA PRIJAVO Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8,1295 Ivančna Gorica. Rok za prijave je do 31.10.2001 oz. do porabe namenskih sredstev. Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se zavrne. Medobčinski odbor za razvoj male­ ga gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica bo najpozneje v 30 dneh po roku za prija­ vo odločal o dodelitvi posojil. Vse potrebne informacije dobite na sedežu Občine Ivančna Gorica pri ge. Božič na tel.: 7878-384, 7878-385. OBČINA DOBREPOLJE Župan Anton Jakopič l.r. OBČINA GROSUPUE Župan Janez Lesjak l.r. OBČINA IVANČNA GORICA Župan Jernej Lampret l.r. SLS •• SKD Slovenska ljudska stranka| VABILO SLS SKD Slovenska ljudska stranka Občinski odbor Grosuplje, vljudno vabi svoje člane in občane občine na 2. TRADICIONALNI TABOR SLS SKD Slovenske ljudske stranke, M bo 20. oktobra 2001 v Celju v prostorih Celjskega sejma. Bogat kulturni program, možnost ogleda zanimivosti mesta, razna tekmovanja in drugo. Občinski odbor stranke organizira brezplačni avtobu­ sni prevoz. Prijave in podrobnejša navodila so na raz­ polago na telefonski številki 031/216-886. VABLJENI NA ENKRATNO DRUŽINSKO SREČANJE SDS 00 SDS Grosuplje Klub svetnikov 00 SDS Grosuplje PISARNA KLUBA SVETNIKOV 00 SDS GROSUPUE Obveščamo vse občanke in občane, da je pričela delovati pisarna kluba svetnikov 00 SDS Grosuplje. Z vašimi vprašanji, pobudami, mnenji, problemi in predlogi, ki bi jih želeli nasloviti na naše svetnice in svetnike. Pričakujemo vas vsak prvi torek v mesecu, v prostorih 00 SDS Grosuplje, Ljubljanska c. 66 (pri bencinski črpalki) med 17. in 19. uro. Lahko nas pokličete tudi po telefonu 7863- 642 ali pošljete fax na isto številko. Vabljeni! Mag. Peter Veri vodja kluba svetnikov 00 SOS Grosuplje &WiJIZN »CA GROSUPL f : ^- VROČE POLETJE v IMENU "JAVNIHINTERES0V" Poletje se počasi končuje in s tem se bodo končali tudi vroči dnevi. Seveda pa vročina ni zaznamovala le vremena. Vroče je bilo tudi na politični sceni. Najprej naj izpostavimo nespošto- vanje zakonov, pogodb (da bo ironija še večja, te zakone so napisali celo sami). Potem pa še minister Kopač, ki seje državljanom na vzhodnem koncu Slovenije ter raznim civilnim iniciati­ vam tako zameril, da zahtevajo njegov odstop. Vzrok je v odločitvi, da bo sedež holdinga slovenskih elektrarn v Ljubljani in ne v Mariboru. V Mariboru so bili presenečeni nad izjavo Kopača, saj imajo in ustrezno infrastrukturo in tudi kadre za delovanje holdinga, poleg tega bi s tem zmanjšali brez­ poselnost, ki je na štajerskem koncu med najvišjimi. Očitali so mu tudi, da s tako odločitvijo vzpodbuja centralizaci­ jo države. Ne pozabimo tudi, kaj pravi koalicijska pogodba, s katero so se člani vladnih strank zavezali - in sicer v 10. točki poglavitnega cilja koalici­ jskega sporazuma o sodelovanju v vladi, kjer so se stranke zavezale k enakomernem ragionalnem razvoju in izenačevanju življenjskih priložnosti državljank in državljanov. Tudi letošnje poletje je bilo sušno, kar je spet spravilo v slabo voljo kmete, saj jim je suša uničila skoraj vse pridelke (če tega niso že prej storili toča, pozeba in znižanje cen). Še bolj pa so se jezili, saj od vlade niso prejeli odškodnin za posledice lanske suše. Lansko leto je bil sprejet interventni zakon, ki naj bi poplačal škodo kme­ tom. Vendar vlada ni upoštevala inter­ ventnega zakona, ki je bil sprejet že leta 2000 in so ministrstva (okolje, finance, kmetijstvo) raje otročje prela­ gala odgovornosti drug na drugega, hkrati pa izjavljala, da letos za ta namen nimajo sredstev (takoj so pa našli denar za nakup vladnega letala) in obljubljali pomoč v naslednjih letih (tako kot še vsako leto). Za nameček pa je minister Kopač izjavil, da se nekaterih zakonov ni treba držati. Predsednik vlade, pa je dejal, da je minister Kopač kar priden in da ni vzroka, da bi odstopil (?!). Vlada je želela zaradi velikega finančnega primanjkljaja obremeniti tudi študente in jim s tem znižati socialne pravice - predvsem z uvajan­ jem obveznih šolnin in obdavčenjem študentskega dela... To pa je nedo­ pustno, saj si marsikateri študent s študentskim delom plačuje študijsko literaturo in prebivališče ter si drugače ne more privoščiti študija. Taka vladna poteza je razvnela študente, ki so v juniju svojo jezo pokazali s protestom pred parlamentom. Seveda pa tudi ne moremo mimo nevzdržnega odnosa medijev, še pose­ bej do slovenskega nadškofa in metro­ polita dr. Rodeta. Kot prejšnja leta je tudi letos opozoril na družbeno prob­ lematiko: o prisvajanju družbenega premoženja, porastu korupcije, nemorali, bogatenju na račun množic, ki so vsak dan bolj revne in nekatere že na robu preživetja. Novinarji v vodil­ nih dnevnikih pa so se nad Rodetovo pridigo zgražali in mu očitali, da raz­ dvaja in hujska narod. Nekateri so šli celo tako daleč in dejali, da nima pra­ vice izraziti javnega mnenja o dogajan­ ju v družbi, ker da ni poklican, da pridi­ ga v imenu ideologije. Kako žalostno, da nas mora metropolit opozarjati na pereče probleme, za odkrivanje le teh pa so poklicani no-vinarji. Novinarji pa nas hujskajo in s tem odvračajo pozornost od pravih problemov. Sami ustvarjajo neko ksenofobično in sovražno vzdušje do Cerkve, do vernih in do samih ljudi. S tem zares kršijo ustavno pravico do svobode veroizpovedi. Še večja groza pa je, da je tudi sam varuh človekovih pravic Hanžek okrcal Rodeta in kritiziral nje­ govo pridigo ter katoliško Cerkev ime­ noval obrobno skupino. Vročega poletja je konec. Kaj pa jesen? Ali bomo še naprej ravnodušni ob vsem tem aroganten početju oblasti? Nova Slovenija, Andreja Rajh MOC RESNICE Ena glavnih razlik med resnico in lažjo je ta, da je prva skladna sama s seboj, laž pa je celo sama s seboj v nenehnem konfliktu. Resnico lahko odkrijemo ali jo najdemo z opazovanjem. Prepustimo se ji, da prodre v naš um. To dosežemo z vztrajnim in spoštljivim delovanjem. Vztrajno zato, ker se resničnost ne preda zlahka, predvsem zato, ker ima nešteto videzov ali oblik, ki se nam prepustijo le, če jih iščemo vztrajno. Spoštljivo pa zato, ker, kdor išče resnico, čuti do nje občudovanje, njena bogatost ga prevzame, posebno še njena skrivnostnost, in vse to deluje nanj, da se ne drzne potvarjati jo. Zato mislim, da bi bil dober simbol resnice pramen luči svetilnika, ki osvetljuje obzorje in kaže pot mornarjem. Laž je nasprotno potvorba resničnosti, Je njeno sistematično pačenje, težnja dodati ji, kar nima, ali jI odsekati bistvene dele. V naj­ slabšem primeru je laž nadomeščanje resnice z neko popolnoma drugo stvarjo. RESNICA JE ENAKA LE SAMA SEBI. Ta njena skladnost (koherenca) daje resnici trdnost. Kdor ostane njej zvest, ga ni strah, da bi ga resnica zanikala, zatajila, ali mu ne bi dala prav. Resnica se mu ne bo postavila kot nasprotnik in ga tudi ne bo prepustila brez obrambe. Že Parmenid je videl v resnici nekaj nedeljivega in trdnega. Ta "solid- nost" resnice doseže stanje, ki ga je nemogoče napasti ali ovreči. Laž pa je obratno v svojem bistvu strahopetna, ker se v njej nahaja cela vrsta nevarnosti - neskladje, protislovnost, nepovezljivost, nasprotnost med njenimi lastnimi trditvami, predvsem pa laž boleha na nesposobnosti opravičevanja ali zagovora. V ČEM JE MOČ RESNICE? Resnica ni napadalna, zato si lahko privošči, da se razgaljena predstavi ter nastopi zaneslijivo in v osnovi ovrže vsako protidokazovan- je. V tem najdemo razlog, zakaj proti resnici tako pogostokrat nastopa nasilje (mučenje ali celo uboji). Nasilje proti resnici je edini "dokaz". Resnica povzroča med nasprotniki razburjenje in jezo, ki sta neizogibna izraza strahopetst- va. V intelektualnem življenju opazi­ mo razdraženost, katero povzročajo resnicoljubni avtorji, ki nočejo biti žaljivi ali napadalni, ker jim to ni potrebno in jim zadošča, da povedo, kar vidijo. Polemiki, predvsem "kriti­ ki", katerih glavno in izključno delo temelji na "nasprotovanju", razode­ vajo veliko mero negotovosti. Zato nikoli ne iščejo resnice, saj nimajo zaupanja vanjo, ker so nesposobni naseliti se vanjo ter se ji prepustiti, da bi jih prepojila s svojo vsebino. Po drugi strani pa je polemično in nespoštljivo delovanje do resnične­ ga sicer zelo lahko, kajti ne samo narava, kot je mislil Heraklit, ampak vsa realnost "se rada skriva", zato je potreben velik napor, da se resni­ ca odkrije, razodene in preda. ZGODOVINSKA RESNICA IN RAZLAGA ZGODOVINE Poleg tega je resnico treba preizkušati dan za dnem, iz pogleda v pogled in primerjati vsak njen vidik z ostalimi usklajenimi pretekli­ mi vedenji in izkušnjami. Iz te per­ spektive bi lahko ustvarili zgodovino mišljenja - celo vsega človeškega. In kaj bi se izkazalo? Skladnost je pogoj za trdnost. V nekaterih jezikih sta oba pojma celo identična. V človeški zgodovini se pojavijo dobe, v katerih prevladuje resnica, ki se jasno izrazi ter na miren način preko neizmernega napora ustvar­ jalnih duhov. So pa tudi druge dobe, ko ji ljudje ne izkazujejo nobenega spoštovanja, ko ljudje govorijo, kar jim prija ali koristi ali kar jim lahko prinese nekatere trenutne egois­ tične prednosti in predvsem zmate- rializirano oblast. Če za nazornejši prikaz primerjamo 17. in 18. stolet­ je, nam postanejo gornje trditve veliko bolj razumljive. V 17. stoletju je bilo veliko avtorjev, ki so grešili proti resnici, v 18. pa je treba s spoštovanjem pokazati na redke, ki so resnico ljubili in so ji sledili. Razlaga zgodovine je področje, v katerem prevladujejo laži inje njena zamenjava namesto resnice na­ ravnost zastrašujoča. To se nam lahko zdi na prvi pogled nepomem­ bna stvar. Menim pa, da je prav to najhujše, kar se nam dogaja, saj nekateri vedno bolj, za ohranjanje ali celo povečevanje svojih privilegi­ jev, vztrajno ponavljajo s pomočjo različnih medijev, da je važna le pri­ hodnost. Preprosto pa je treba ugo­ toviti, da je človek zgodovinsko bitje, zato potvorba zgodovinske resnice pomeni potvorbo tega, kar človek v resnici je. Še posebej je treba pri tem izpostaviti, da so se vsi totalitarizmi brez izjeme posluževali laži, celo svoj obstoj so gradili na laži. In ne vem, zakaj uporabljam pri tem pretekli čas? DANAŠNJI ČAS V današnjem času zelo trpi resni­ ca. Mnoge politike v svetu nenehno delujejo tako, da pripovedujejo in učijo, kar se v resnici ni zgodilo in prikrivajo resnico. Namerno delajo goste oblake hotenih in zavestnih zmot in neresnic. Laži pokrivajo dobršen del zemeljske oble. Obstajajo sile in še posebej tehnike, ki vse to omogočajo do takšne mere, kot se doslej še nikoli ni dogajalo. Tako lahko ugotavljamo, da ima spopad med resnico in lažjo najvid­ nejše, neposredne ter odločilne posledice v politiki. Menim pa, da je že nastopil čas, ko se mora razreši­ ti strahotna problematika oblasti. V NORMALNIH RAZMERAH IMA RESNICA NEZLOMUIVO MOČ, kajti njena istovetnost s samo seboj, njena lastna trdnost ji omogoča, da se lahko vedno in vsakokrat zoperstavlja laži. Pri tem ne gre za nobeno mehanično počet­ je in avtomatizacijo, temveč za oseben odnos vsakega posamezni­ ka, ki se mora neobhodno izkazati tudi v javnem življenju. Čas je že, da spoznano, da je vse človeško "osebnostno", navzlic temu, da se poskuša že dve stoletji na to pozabiti in to uničiti, pri čemer gre za najhujši in najvažnejši primer potvarjanja resnice v laž. In prav zaradi tega dejstva je rešitev prob­ lemov možna le na temelju resnice, ki je človeški osebi najbolj lasten - torej tisti, v katerem človek edino lahko v polnosti diha. Ju(/an Mar/as, Poslovenil Branko Rebozov PRIMER GORŠIČ Po občinskem zazidalnem načrtu Mrzle njive II naj bi se na Grosupljem v podaljšku Kersnikove (blizu šole Louisa Adamiča) zgradila še dva stanovanjska bloka. Po mnenju načrtovalcev, šefinje občinskega oddelka za prostor in grosu­ peljskega župana naj bi bilo najbolje, da bi se zato promet uredil tako, da bi se Kersnikova čez Goršičevo dvorišče in ob zidu njegove hiše podaljšala do Taborske ceste. Možnosti pa so tudi druge: povezava ali s Tovarniško ali z Jakhlovo ali pa - tako, kot je zdaj - samo s Partizansko. Jože Goršič, lastnik dela potrebnih gradbenih zemljišč in hiše o Taborski, na "najboljšo" varianto ne more pristati, ker bi mu nova cesta presekala dvorišče in funkcinalno preveč okrnila komaj vr­ njeno hišo. Pred dobrimi 50 leti so jim jo občinski organi "v interesu javnosti" namreč odvzeli, njegovo babico pa iz hiše izgnali. Ded Jože Goršič se je iz Ponove vasi priženil na Grosuplje na kmetijo Omahnovih pri večjem mostu čez Grosupeljščico. Zdaj stojijo tam stavbe Inštalacij. Poleg kmetijstva seje ukvarjal tudi z lesno trgovino in ker je bil sposoben in delaven, si je kupil tudi zemljišče pod sedanjo glavno cesto Pod gozdom in zemljišče nad železniškim nadvozom ob sedanji Taborski cesti. Tu je leta 1938 zgradil lepo, veliko hišo, v pritličju katere je odprl trgovino in gostilno. Njegov sin Jože je ob začetku vojne služil vojaški rok, nato je bil interniran v Italiji, po vojni pa je znova odšel v vojsko, tako da se je domov na Grosuplje vrnil šele po 6 letih. Ampak nasilje "v imenu javnih interesov" se je tedaj šele prav začelo. 2. avg. 1947 so namreč Goršiči dobili odločbo, da se mora babica v 48 urah izseliti iz hiše nad železnico, ker da je hiša nujno potrebna "za namestitev nekaterih uradov, zlasti Javnega tožil­ stva in Vojnega odseka"! Pritožba je bila že 11. avg. "zaradi nujnih javnih interesov, to je potrebe občinskega ljudskega odbora" zavrnjena. Poleti 1949 je Jože Goršič kot obvezno oddajo zapeljal v občinski mlin 1670 kg pšenice ter dobil ustrezno potrdilo, organ občine pa je naknadno ugotovil, daje bilo 8 vreč pšenice preveč vlažnih in pomešanih s smetmi. Posledica je bila zaplemba Goršičeve kmetije ob Grosupeljščici skupaj s 40 ha zemlje, družina pa se je morala izseliti v Ponovo vas. Leta 1958 je občina Goršiču nacionalizirala zemljišče s stavbo Pod gozdom, ker je bila v njej občinska mizarska delavnica, leta 1963 pa so jim - za potrebe družbenega agrokombina- ta - arondirali še zadnjih 7 ha zemlje v Ponovi vasi. Tako so Goršiči v štirih krepkih "obrokih" zaradi "javnih interesov" izgubili domala vse svoje nepremičnine. Od česa in kako so živeli, ni naslednjih 30 let zanimalo ne občine ne nobene druge "javnosti". Po polomu socialističnega režima je bil za miklavža 1991 sprejet zakon o denacionalizaciji: krivično odvzeto premoženje se lastnikom vrne v naravi, za prodano ali pozidano pa naj bi v naslednjih 25 letih dobili odškodnino v obliki obveznic. Da ne bi bilo novih kri­ vic, prizadetim ne pripada odškodnina za 45-letni odvzem oz. uporabo premoženja "za javne interese". Tako je pokojni ded Jože Goršič dobil nazaj tudi svojo hišo ob Taborski, pode­ dovali pa sojo njegovi trije otroci. Koje bila v interesu občine hiša odvzeta, je bila "stara" 9 let, ko pa je bila vrnjena, jih je imela 45 in v njej je bilo naseljenih 8 družin. Lastnik hiše je sedaj vnuk Jože Goršič: tretjino mu je dal oče, dve tretjini pa je odkupil. Kot zastopnik tretjega rodu se želi vrniti na Grosuplje, da znova poskusi. Sposoben in podjeten je. Zato je 8 let urejal stanovanjske probleme naseljencev v vrnjeni hiši. Zadnji družini - 10 Romom - je kupil manjšo, starejšo hišo v Ribnici in jim jo temeljito obnovil. Letos pa so prišli z Občine in mu začeli mahati s papirji: čez vaše dvorišče in tik ob hišnem zidu bomo speljali novo cesto! Jože želi v hiši odpreti poslovne in stanovanjske prostore, zato potrebuje pomožne prostore in funkcionalno zemljišče. Za gradnjo blokov je priprav­ ljen prodati del svojih zemljišč. Tudi za cesto Ponova vas - Brezje je "za javne potrebe" že prodal večji kos zemljišč, na cesto čez dvorišče pa ne more pristati. In prav ta trasa tudi nujna ni. Na zadnji seji občinskega sveta je vodja občinskega urada za prostor ome­ nila tudi možnost prisilne razlastitve Goršiča, grosupeljski župan pa je pojas­ nil, da so "javni interesi pred zasebni­ mi". Se za Goršiča vračajo stari, "nepo­ zabni" časi javnih interesov? In so interesi novih lastnikov oziroma nasel­ jencev v načrtovanih blokih res javni ? J. Muller Obvestilo Društvo za ureditev zamolčanih grobov Ljubljana-Grosuplje obvešča vse sorodnike, znance in druge obiskovalce Kočevskega Roga, da so maše od 26. avgusta 2001 vsako nedeljo ob 15.00 uri do konca oktobra pri spomeniku pobitih v Kočevskem Rogu - Pod Krenom. Društvo za ureditev zamolčanih grobov In Župnija Kočevska Reka NAČETI TEMELJI DEMOKRACIJE Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (DNS) je ob spreminjanju poslovni­ ka Državnega zbora v izjavi za javnost opozoril, da onemogočanje dostopa javnosti do informacij o postopkih, načinih in vsebini odločanja oblasti načenja temelje demokratične ureditve. Z novim zakonom o medijih so po mnenju DNS zmanjšane obveze državne administracije in institucij, da omogočijo dostop do temeljnih informacij, kar skuša parlarmentarna večina doseči z novim poslovnikom parlamenta. Povzeto iz novic Slovenske tiskovne agencije Pekama Grosuplje prepričljivo prva po rasti prodaje Grosuplje, 6. avgust 2001 - Pekarna Grosuplje, d.d., je v prvih šestih mese­ cih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 44 odstotkov povečala prihodke iz prodaje in za 11 odstotkov presegla načr­ tovani polletni rezultat. Na prodajnih mestih spečejo že četrtino proiz­ vodnje. Pravkar so zaključili najpomembnejšo letošnjo investicijo in začeli peči kruh in pekovsko pecivo v tehnološko najsodobnejši 5 etažni pretoč­ ni peči, ki je med redkimi v Evropi. Nova petetažna peč na termo olje je edina te vrste v Sloveniji in omogoča peko več različnih vrst izdelkov hkrati. Fizični obseg prodaje je bil v Pekarni Grosuplje v prvem polletju kar za petino, večji kot v enakem lanskem obdobju in za 12 odstotkov nad načrtovanim, odraža pa se v visokem vzponu prihodkov od pro­ daje. Ti so v prvih šestih mesecih dosegli vrednost 1,4 milijarde tolar­ jev, kar je za 40 odstotkov več kot v istem lanskoletnem obdobju in za 11 odstotkov nad načrti. Med pomembnimi vzroki za ugoden poslovni rezultat so prestrukturiran­ je proizvodnje in specializacija ter povečevanje sodelovanja z drugimi pekarnami in peki, ki jih je zdaj skupno že dvanajst. V grosupeljski pekarni beležijo visoko rast pri prodaji pečenega kruha ter kruha in peciva za peko ali dopeko na prodajnem mestu, kar je rezultat obsežnih vlaganj v izboljšanje tehnologije in povečanje kakovosti izdelkov. Povečuje se tudi prodaja peciva za peko na prodajnih mestih. V prvih šestih mesecih seje 80-im trgovinam, ki pečejo kruh in pecivo in jih oskrbuje Pekarna Grosuplje, pridružilo še 12 novih, pet med njimi je tudi opremila s pečmi in ostalo opremo. S četrtino proizvodnje ali prek tisoč tonami kruha in peciva se tako utrjuje na prvem mestu po peki na prodajnem mestu pri nas. Navzgor so obrnjeni tudi njeni kazalniki produktivnosti na zaposlenega. Dodana vrednost na zaposlenega je na polletni ravni za 17 odstotkov višja v primerjavi z letom prej in znaša 3.035.000,00 tolarjev, medtem ko se je prodaja na zaposlenega povečala za 30 odstotkov in dosega 6.820.000,00 tolarjev, kar je nad povprečjem v panogi. Investicije v osnovna sredstva so v prvem polletju znašale 214 mili­ jonov tolarjev, do konca leta pa naj bi presegle 400 milijonov tolarjev. Osrednja med njimi je zamenjava tunelske peči z najsodobnejšo 5- etažno avtomatizirano pečjo na termo olje, v kateri so začeli peči prav te dni. Nova peč bo povečala zmogljivosti pekarne in pripomogla k še višji kakovosti izdelkov. S posebno tehnologijo združuje možnosti sočasne peke več vrst kruha in pekovskega peciva in je prva taka peč pri nas. Postopki peke so nadzorovani, računalniško krmil­ jeni in robotizirani, kljub visoki tehnologiji pa še poglablja tradi­ cionalne odlike grosupeljskega kruha, saj ohranja vse lastnosti zidane peči. Osrednjo investicijo so nadgradili s hladilnim sistemom za ohlajanje izdelkov po peki in klimatizacijo proizvodnih prostorov, s čimer so zagotovili tudi boljše delovne pogo­ je. Pekarna Grosuplje, d.d. je med vsemi proizvajalci kruha in peciva v Sloveniji dosega najvišjo rast proda­ je, ohranja pa tudi vodilno mesto po tehnološki opremljenosti in obsegu proizvodnje na enem mestu. V letošnjem letu so predvideli prihod­ ke od prodaje v višini 2,6 milijarde tolarjev, direktor družbe Štefan Plankar pa ocenjuje, da bodo ob koncu leta načrtovani rezultati v celoti doseženi ali celo preseženi. Pekama Grosuplje, d. d. 3. MEDNARODNA KONFERENCA 0 OBNOVLJIVIH VIRIH ENERGIJE 3. in 4. septembra je v ljubljanskem hotelu Lev potekala 3. mednarodna konferenca z naslovom: "Biomasa in drugi obnovljivi viri energije za 21. stoletje". Konference so se udeležili številni domači in tuji strokovnjaki s tega področja, pa tudi visoki predstavniki ministrstev sosednjih držav. Celoten ton dvodnevne konference je bil izred­ no ekološko in okoljsko naravnan ter je poudarjal potrebo po večji ekološki osveščenosti in odgovornosti do okol­ ja. S tem v zvezi je bil poudarjen nujen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije, ki bistveno manj obre­ menjujejo okolje. Prvi dan konference je bil naravnan bolj politično. Domači in tuji ministri ter visoki predstavniki vlad so spregovorili o lokalnem in globalnem onesnaževanju okolja in katastrofalnih vplivih tople grede kot posledice nekontrolirane rabe fosilnih goriv. Poudarjena je bila nujnost spoštovanja določil kiotskega sporazuma in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Prav vsi ministri, vključno s sloven­ skim ministrom za kmetijstvo Francem Butom in ministrom za okolje in prostor Janezom Kopačem, so nam zagotovili, da se vlade dobro zavedajo problematike in da bodo vložile tako znanje kot sredstva, da bi izboljšali stanje. Človek nehote pomisli, kako dobro je, da smo Slovenci toliko osveščeni, da smo pred časom z referendumom preprečili gradnjo TET III, ki jo je vlada želela zgraditi kot "pomoč" Zasavju, ka­ tera bi močno povečala emisije CO2 in drugih toplogrednih plinov v ozračje, kar zagotovo ne bi bilo v duhu kiotskega spo­ razuma. Drugega dne konference pa so strokovnjaki predstavljali različne projek­ te izrabe alternativnih virov energije. Za nas so zanimive predvsem avstrijske izkušnje pri uporabi biomase ter izkušnje pri proizvodnji ter uporabi biodizla. Dejstvo, da se področje Slovenije nezadržno zarašča (trenutno gozd pokri­ va že 60 % ozemlja) ter da se za pripravo lesnih sekancev in lesnih pelatov uporabljajo predvsem lesni odpadki in les slabše kvalitete, kar samo po sebi govori v prid ogrevanja z biomaso. Hkrati so bile predstavljene tudi nove tehnologi- NAUK AZBESTA Zgodba o azbestu je le ena v dolgi vrsti zgodb o relativnosti in varljivosti znanstvenih in tehničnih dosežkov našega časa. Pred desetletji je velja­ lo, da so salonitke, ponekod je pokri­ tih celo do 70 odstotkov stavb - poceni, danes pa so na seznamu nevarnih, prepovedanih, še prav je kurjenja z omenjenimi energenti, ki zagotavljajo praktično isto udobje kot ga nudi kurilno olje. Predstavljeni so bili tudi sistemi skupinskega ogrevanja več hiš ali pa manjših vasi z lesno biomaso. Dejavnost takšnega ogrevanja se izvaja predvsem v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ali pa s.p. Večina slovenskih vasi je gosto strnjenih (ugodno zaradi cene izgradnje sistema), kar samo po sebi kliče in čaka na podjetnega vaščana, ki bi se po avstrijskem vzoru lotil takega projekta. Seveda v Avstriji država take projekte spodbuja in subven­ cionira izgradnjo sistema. Zavedati se moramo, da takšen način ogrevanja poleg tega, da je prijaznejši okolju, ust­ varja tudi delavna mesta, hkrati pa porablja lesne odpadke in manj uporaben les, ki bi drugače propadal in dodatno onesnaževal okolje. Zelo zanimiva je bila tudi predstavitev proizvodnje biodizla, ki ga namenjajo predvsem za pogon motorjev z notranjim izgorevanjem. Biodizel je v primerjavi z klasičnim D2 izredno ekološki, kajti pro­ dukti izgorevanja so 99,6 % razgradljivi v samo treh tednih. Pri njegovi proizvodnji se lahko uporablja tudi odpadno jedilno olje (velik problem gostinskih obratov) in živalske maščobe. Glavna surovina za proizvodnjo biodizla pa je oljna repica. Slovenija ima dobre pogoje za pridela­ vo oljne repice, ta ni zahtevna za pridela­ vo, hkrati pa dodatno obogati zemljišče. Za proizvodnjo biodizla bi lahko uporabili rafinerijo v Lendavi. Tako bi lahko z mini­ malnimi stroški pričeli proizvajati ekološko pogonsko sredstvo. Na ta način posebno zahrbtnih izdelkov. Njihovo odstranjevanje ne bo niti preprosto niti poceni. Ministrstvo za okolje in prostor napoveduje, da bo kmalu objavilo poseben pravilnik. Ta bo, povsem v skladu s svetovnimi in evropskimi predpisi, določal, da se z odstranjevanjem odpadkov, ki vsebu­ jejo azbest, lahko ukvarjajo le pooblaščeni izvajalci. Po domače povedano: specialisti v skafandrih. Z bi lahko ohranili in pridobili delavna mesta, povečali kmetijsko proizvodnjo in se hkrati rešili spornih živalskih maščob ter odpadnega jedilnega olja. Seveda pa je prva na potezi vlada, ki bi morala takšno gorivo oprostiti trošarin ali pa jih določiti tako, da bi bil biodizel konkurenčen fosilnemu dizlu. Prepričan sem, da bi se ob posluhu vlade hitro našel investitor za zagon proizvodnje. Predstavljeni so bili tudi načini izko­ riščanja solarne energije, geotermalne energije, energije vetra in malih hidroelektrarn. Prav za izkoriščanje vseh teh virov energij ima Slovenija poten­ cialne možnosti. Vsekakor je bila konferenca izredno zanimiva in je predstavila mnogo načinov proizvodnje in rabe alternativnih ener- gentov. Verjetno je skrajni čas, da se vsi, tako "navadni" ljudje kot vlada zavemo resnosti ogroženosti okolja in namesto besed pričnemo tudi delovati v smislu zmanjševanja onesnaževanja in revita­ lizacije življenjskega okolja. Zavedati se moramo, da je naša dolžnost, da svojim potomcem zapustimo zdravo okolje in da lahko prav vsak od nas doprinese k temu tudi z rabo alternativnih virov energije, vlada pa s posluhom in podporo takšnim projektom. V občini Grosuplje se ravno sedaj pripravlja celovita energetska študija in verjetno je sedaj tisti odločilni trenutek, ko lahko tudi mi s pravilno izbiro ener- genta prispevamo k prijaznejšem in čis­ tejšem okolju za nas in za naše potomce. Božo Predallč njimi se bomo morda sprijaznili. Veliko teže pa s finančnimi posledica­ mi. Marljivi domači mojstri, ki so, nič hudega sluteč, pred desetletji pogos­ to kar v lastni režiji pribijali salonitke na strehe, bodo namreč morali zdaj čakati križem rok. Smeli bodo le še plačevati - in se jeziti. Povzeto iz Primorskih novic (8.8.) Po Mehiki in Gvatemali KARIBSKO MORJE - ZA KAKŠNO CENO? S klimatizacijo prostorov so se pogoji dela v Pekarni Grosuplje izboljšali, saj se je tem­ peratura v proizvodnih prostorih optimalno znižala. Samo dva dni v letu se priplazi na piramido kača, ki je poznana po vsem svetu ter vzbuja občudovanje. Ne gre za katero koli kačo. Govorimo o kači, ki pride na piramido v Chichen Itzi v Mehiki, in sicer ob enakonočju, marca in septem­ bra. Pa ne živa, pokaže se kot igra svet­ lobe. V sedanjem času z vso opremo, ki nam je na voljo, bi bilo to nekaj lažjega, Maji pa so piramido zgradili že pred letom 1000. Terase piramide so obrnjene tako, da sonce ob vzhodu in zahodu meče cik- cakasto senco na ograjo ob stopnicah. Ograja se konča s kačjo glavo, zato se zdi, da se tam plazi kača. Znotraj piramide pa je še ena piramida, kjer so našli jaguarja, sveto žival, iz rdečega kamna, okrašene­ ga z žadom in školjkami. Vendar je bolje, da ne greš notri, če te motijo ozki hodniki, slab zrak, vrsta, ki ti ne dovoli drugačne­ ga premikanja. Za ogled čakajo ljudje tudi več kot pol ure na noro žgočem soncu. Največ turistov pride sem iz Cancuna, svetovno znanega letoviškega mesta ob Karibskem morju. Tudi naju z Urško je zamikala barva morja, o kateri pravijo, da je zelo lepa... Ampak na prospektih je gotovo fotomontaža, sva bili prepričani. Z avtobusne postaje sva pešačili po vročini in asfaltu in pojavila se je pred nama. Ostali sva brez besed in to ne samo prvič. Kadar koli sva pogledali to barvo morja, sva utihnili. Barva neskončnosti, globine, še lepša kot na slikah. In res si zaželiš, da bi ob njej imel svojo palmo, košček bele­ ga peska in ležal, se občasno vrgel v morje in spet gledal. Tega je na pretek v okolici Cancuna, za večji užitek pa je bolje ne iti v Cancun, kjer ti samo mastno zaračunajo. Za hotel plačaš čez 60 ame­ riških dolarjev, v okolici pa okrog 8. Okoliški kraji so manjši, cenejši in lepši. V Cancunu naju je zajel dež in taksiji so klicali svoje cene: 30,20,15. To se nama je zdelo precej sprejemljivo, zato sva tak­ sista vprašali, če naju pelje za 10. Strinjal se je. In ko je zahteval plačilo, mu dava 10 mehiških pesosov (240 SIT). "Kaj se pa gresta, vožnja stane 100 pesosov!" Izkazalo seje, da tukaj govorijo v dolarjih in ne v pesosih. Precej prepričljivo sva se izgovorili, da je tukaj Mehika, ki ima za valuto pesos. Če želi dolarje, naj to izrec­ no pove, česar pa nama ni rekel. Taksist je hotel za pričo, ki bi potrdila njegovo ceno, varnostnika, ki je stal v bližini, ven­ dar se je on strinjal z nama. Taksist je samo še jezno odpeljal. Povsod se kaže želja po ZDA, ne zavedajo pa se nevarnos­ ti nadvlade, ki s tem prihaja. Iz množice turistov sva si želeli čim prej pobegniti, zato sva bili tam samo dva dni. Sicer pa sva lenobno poležavanje ob morju načrtovali ob koncu poti. Da se ne bi prehitro pomehkužili. Na avtobusni postaji, še najbolj podobni jamastemu makadamskemu parkirišču, v Plavi del Carmen sva v večerni vročini peli, in odkrili žensko, ki je uživala v svojem delu - prodajala je toaletni papir pred javnim straniščem. Lepo se imaš lahko ne glede na delo, odločitev je tvoja. In tu sva našli še ogromno banano. Dvakrat je večja od običajne, najina pa je zrasla tako, da sta bili dve skupaj. Ime ji je "banana mačo". Preden sva odšli v Gvatemalo, sva se želeli srečati še z mestom Palenque. Sedanje mesto leži malo stran od ruševin nekdanjega mesta. Majevsko mesto je tako dobro skrito sredi džungle, da so ga odkrili šele v 18. stoletju. Nekaj stavb so očistili džungelskega rastja, vendar je vlaga tako visoka, da rastline nenehno rastejo. Dežuje redno vsak dan. Eden od raziskovalcev je na vrhu piramide preživel 2 leti. Sedaj pa te, če želiš v gozd, ustavi vojak s puško: "V gozdu je nevarno, tam se skriva gverila. Se nadaljuje Alenka Oblak LIBERALIZEM - FILOZOFSKI NAUK IN NAČIN ŽIVLJENJA Liberalizem - to je filozofski nauk, pa tudi način življenja. Katere so bistvene značilnosti te ideologije ter kakšne so posledice uveljavljanja liberalistične miselnosti v vsakdanjem življenju v svetu in v Sloveniji v svoji knjigi z naslovom Liberalizem in vprašanje etike predstavlja dr. Anton Jamnik, direktor Zavoda sv. Stanislava. V vsakdanjem življenju velikokrat sliši­ mo besede kot so liberalnost liberalni starši, liberalna mladina, liberalna demokracija, svobodomiselni študent­ je... Vsak od nas ima verjetno določeno predstavo, kaj to pomeni. Tudi pri menije bilo tako. Vendar, ko sem prebrala zgoraj omenjeno knjigo dr. Antona Jamnika, sem spoznala, da ideologija liberalizma pomeni veliko več in da preko njenih zagovornikov vpliva na vsa področja našega življenja. Izkazalo se je tudi, da po prebiranju te knjige veliko lažje razumem dogajanja v slovenski družbi pa tudi širše. Pa na kratko najprej nekaj besed o avtorju knjige, dr. Antonu Jamniku, ki je naš soobčan. Na kratko lahko rečem: izobražen teolog in filozof, razgledan rav­ natelj in prijeten sogovornik. Doma je iz Male Ilove Gore. Leta 1987 je diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani. Do leta 1990 je kaplanoval v Kočevju, nato pa ga je nadškof dr. Alojzij Šuštar imenoval za svojega tajnika. Po končanem ma­ gistrskem študiju je leta 1994 na Škofijs­ ki klasični gimnaziji začel poučevati ve­ rouk in filozofijo. Pri doktorski disertaciji z naslovom Ravvlsov poskus etične utemeljitve liberalizma je bil mentor dr. Anton Stres. Od leta 1997 je docent za filozofijo na Teološki fakulteti v Ljubljani. Od ustanovitve (od 1993 do 1997) je bil tajnik Mešane krovne komisije Rimokatoliške Cerkve in Vlade republike Slovenije. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, odgovorni urednik revije Tretji dan in član Republiške kurikularne komisije za filozofijo. LIBERALIZEM - NEOMEJENA SVOBODA POSAMEZNIKA Dr. Jamnik pravi, da je definicijo libe­ ralizma v enem stavku težko podati in nadaljuje: "Liberalizem je življenjski nazor oziroma filozofski nauk, katerega korenine segajo v razsvetljenstvo. Sloni na antropocentričnosti, poudarja svobo­ do posameznika in individualnost." Tak pogled je nastal kot odgovor na antično grško in srednjeveško družbo, v katerih je bil posameznik nekoliko preveč zapos­ tavljen glede na skupnost. Potrebe skup­ nosti so bile pomembnejše od želja posameznikov. Teoretiki liberalizma človeka in njegovo svobodo (samovoljo!) postavljajo v središče sveta. Po njihovem mnenju se vse vrti okoli njega, od družbe do Boga. Strokovni izraz za tako stališče je antropocentrizem. Opozarja tudi, da pojma liberalizem ne smemo enačiti s pojmom liberalnost. Slednji namreč pomeni predvsem svo­ bodomiselnost. Tako je lahko liberalen učitelj, ki uvede novo učno metodo, ali mladina, ki se nenavadno oblači. LIBERALISTIČNI SVET -SVET BREZ VREDNOT V središču zanimanja teoretikov libe­ ralizma je razum. Vloga razuma je ome­ jena na konkretno, čutno raven. Ostala področja, kjer ne obstajajo objektivna merila (na primer etika, metafizika), zato ostajajo v liberalizmu nedefinirana. Liberalisti namreč trdijo, če recimo ne moremo izmeriti, kaj je dobro in kaj slabo, nima smisla, da se v to vtikamo. Še posebej ne, ker bi s tem neupra­ vičeno omejevali svobodo posameznika. "Recept, ki nam ga liberalistična teorija daje za vsakdanje življenje, je pravza­ prav zelo pragmatičen", pravi dr. Jamnik: "Kar mi trenutno najbolj ustreza in koristi, kar je zame najbolje, to bom izbral." In tako pridemo do tako imeno­ vane impulzivne oziroma naturalistične "etike". Zagovarjanje neomejene svobode posameznika ima še eno posledico. "To je individualizem. apatičnost in zaprtost vase", naprej razpreda svoje razmišljan- Don Pierino tudi v Škocjanu V petek, 31. avgusta 2001, je Don Pierino v popoldanskih urah obiskal Župni­ jo Škocjan. Pričakali so ga predstavniki Slovenske karitas, Skupnosti Srečanje, nekaj članov Župnijskega pastoralnega sveta in ŽLipnik Jože Razinger. Don Pierino med ogledom škocjanske okolice in zgradbe, ki naj bi bila namenjena huma­ nitarni dejavnosti. - foto Leopold Sever Don Pierino je ponovno obiskal Slovenijo. Po visokem državnem odlikovanju, ki mu ga je lansko leto podelil predsednik Milan Kučan, mu je letos priznanje podelila tudi Cerkev na Slovenskem. Priznanje mu je podelil nadškof dr. Rode. Don Pierino je sode­ loval tudi v televizijskem Polnočnem klubu na Televiziji Slovenija o pro­ blemih drog ter možnostih in uspehih zdravljenja, naslednji dan pa je obiskal še komuno Vreme pri Novi Gorici. Po kratki molitvi in izvrstnem prepe­ vanju Marka Bajuka, ki se je sam spremljal na cerkvenih orglah, si je don Pierino ogledal škocjansko okoli­ co, nad katero je bil zelo navdušen. Ogledal pa si je tudi zgradbo, ki naj bi bila namenjena stanovalcem bodoče komune. O nadaljnjih postopkih grad­nje in organizacije se bodo prilagodili zahtevam krajanov in upravnih organov. Pripomnil pa je, da je v neposredni soseščini veliko neobde­ lanih kmetijskih površin, zato se mu zdi prostor primernejši za skupnost fantov. Don Pierino je vedno poln optimiz­ ma, zato je dal tudi vsem prisotnim optimistične spodbude za nadaljnje delo. Problemi, ki se ponavadi pojavijo pri ustanavljanju novih komun ob začetnem nerazumevanju okoličanov tudi drugod po svetu, se pozneje dokaj hitro razblinijo. "Ob najmanjšem inci­ dentu ali nezadovoljstvu, ki bi zmotil okoliške ljudi," je dejal, "bomo zaprli komuno", a je prepričan, da tega ne bo potrebno. Jože M. je direktor. "Če je človek najprej posameznik in če odnose s soljudmi ust­ varja le takrat, ko od tega pričakuje koristi, vemo kam to pripelje (širjenje domov za starejše, zagovarjanje evtanazije)". Takšno obnašanje posameznikov ima lahko pogubne posledice za medčloveške odnose ter za življenje v skupnosti. Drago Jančar to imenuje "cinična distanca", ko so pravi in iskreni odnosi dejansko postavljeni pod vprašaj. "Osnova ravnanja srečnega človeka je po libearlističnem gledanju izrazito impulzivna. Če bi družba delovala zgolj po načelih liberalizma, bi človek človeku lahko postal volk." To nevarnost so opazili celo sami zagovorniki liberalis­ tične misli. Avtor Hobbes in za njim drugi so zato razvili teorijo o družbeni pogodbi. Predlagal je: kljub temu, da ne najdemo vrednot in objektivnih kriterijev glede obnašanja posameznikov, se je potreb­ no v družbi vendarle dogovoriti oziroma uskladiti glede osnovnih pravil obnašan­ ja. Tako govorimo v liberalizmu o "proce­ duralni etiki". Tu lahko tudi iščemo razla­ go za to, zakaj je v zahodnih demokraci­ jah tako pomembno, da so države pravne in imajo celo vrsto zakonov, saj poskušajo vse urejati predvsem s proce­ duro in ne vrednotami oziroma vsebin­ sko utemeljitvijo dejanj. Zanimalo me je tudi mnenje dr. Jamnika o tem ali lahko rečemo, da je liberalizem ideologija, ki danes obvladu­ je svet? Pravi, da je to ideologija, ki je trenutno močno prisotna, predvsem v Zahodni Evropi in v ZDA, ter hitro prodira tudi v druge dežele. IN KAKO JE Z LIBERALIZMOM V SLOVENUI? Ali tudi spremembe v Sloveniji v zad­ njih desetih letih na vseh področjih živ­ ljenja lahko pripišemo morebitnemu prodoru liberalistične teorije? Miselnost, ki se uveljavlja v slovenskem družbenem in političnem dogajanju, po besedah Jamnika, ni mogoče opredeliti kot libe­ ralizem v pravem pomenu besede. V Sloveniji je zelo opazen populističen odnos. Mladini se dopoveduje, da lahko dela kar hoče, da to le ni v nasprotju z zakonom. V taki situaciji, v kateri je mla­ dina prepuščena sama sebi, posamezni­ ki postanejo zaprti vase, pasivni, utru­ jeni, brez hrbtenice, nesposobni kritične­ ga razmišljanja. Dr. Jamnik pravi, da taki ljudje prav potrebujejo nekoga, da z njimi manipulira. To so zelo plodna tla za različne skupine in sekte, ki izkoriščajo posameznika. S takimi ljudmi se tako manipulira in se jih izrablja tudi v poli­ tične namene. To imenujemo mehki despotizem. Mlad človek mora po nje­ govem mnenju biti nasprotno, biti mora iskalec, biti mora kritičen in v dvomih. Slovenska družba seje v zadnjih letih močno razslojila in postala piramidalna. Imamo peščico zelo bogatih posameznikov ter sorazmerno veliko število socialno ogroženih ljudi. Srednji sloj, ki v zahodnih državah še vedno predstavlja večino, je številčno premalo zastopan. Leta 1996 je bil v Gradcu mednarodni simpozij na temo, kako so se marksisti lahko tako hitro prelevili v liberaliste. Ugotovili so, da obe ideologiji le nista tako različni, kot bi si človek mislil na prvi pogled. Obe pristajata na antropocentrično vlogo človeka, obe človekov nastanek in bivanje utemeljuje­ ta s človekom samim, ne z Bogom, obe ne priznavata moralnih vrednot. V SLOVENUI MANJKA, KAR JE V LIBERALIZMU NAJBOLJŠEGA: PRAVNA DRŽAVA IN SPOŠTOVANJE ZAKONOV TER PLURALNOST Dr. Jamnik poudari posebnost "slovenskega liberalizma". V vsakdan­ jem življenju pri nas opazimo precej idej zahodnega liberalizma (svobodomisel­ nost, želja po ugodju, ravnanje v smislu koristoljubja), še vedno pa se v medijih, šolstvu in politiki čutita vpliv in dediščina nekdanjega monopolističnega oziroma totalitarnega sistema. Manjka pa tisto, kar je po oceni mojega sogovornika v li­ beralizmu najboljše, to je pravna država in spoštovanje zakonov. NEGATIVNE POSLEDICE LIBERALISTIČNE IDEOLOGUE. Na številnih področjih pa se že kaže tudi nemoč liberalizma. Omeniti velja predvsem zelo vroče in aktualne razprave o kloniranju človeka. Nekateri ljudje so se negativnih posledic liberalis- tičnih odločitev (ekologija, genetika, gospodarska tekma) že zavedli in ugo­ tovili, da si bo človek vendarle moral postaviti neke meje. Skupno dobro ven­ darle mora obstajati in veljati. Je torej že na poti nova ideologija? Ko kandidati za prosta delovna mesta pride­ jo na razgovor, želijo delodajalci najprej izvedeti, kako znajo kandidati vzpostav­ ljati odnose z ljudmi ter ali znajo delati v skupini. Zanimanje za duhovna in metafizična vprašanja se močno povečuje. "Nova iskanja na duhovnem področju prinašajo nova upanja." opti­ mistično gleda na prihodnost dr. Jamnik in zaključi: "Zgodovina vendarle kaže, da zmaguje, kar je dobro." Mag. Tatjana Skubic MASA ZA DOMOVINO (Ob praznovanju Marijinega vnebovzetja na Magdalenski gori) Na začetku svete maše ob desetlet­ nici slovenske državnosti gre naša zah­ vala najprej Bogu. Ko se danes zah­ valjujemo Bogu za ta dokaz dobrotljivosti, se moramo vprašati, v kaj seje spremenil naš tisočletni sen. S tem mislim na vprašanje medsebojne enotnosti, gradnje države na zastav­ ljenih vrednotah. Gotovo smo dosegli napredek na različnih področjih znotraj države in mednarodnih odnosih. Toda izziv utrditve že postavljenih temeljev medsebojnega spoštovanja, strpnosti, pravičnosti, enakopravnosti pred zakonom, odprtosti do življenja, to nas še čaka. Naj nam bodo te slabosti v spodbudo pri trudu in graditvi Slovenije za novo tisočletje! Letos praznujemo deseto obletnico ustanovitve samostojne države Slovenije. Veseli smemo biti vseh uspe­ hov doma in v mednarodnem svetu. Seveda nas uspehi ne smejo uspavati. Vedno bolj si moramo prizadevati za čim boljši in večji razvoj na vseh področjih, posebno tudi na mednarod­ nem. To je naloga politikov, ki smo jim hvaležni za njihovo prizadevanje, in naloga političnih strank, pa tudi dolžnost nas vseh. Hvaležni moramo biti za vse, kar se je posrečilo, in si čim bolj prizadevati, da bi premagali in odstranili težave, zlasti needinost in spore na političnem področju. Tako smemo upati, da smo na poti v lepšo prihodnost za ves slovenski narod, posebno tudi za naše družine, saj tako zelo upada število rojstev in je toliko splavov. Zelo nujne so tudi spremembe v šolstvu in vzgoji ter moralna prenova slovenskega naroda, na katero sta nas opozarjala papež Janez Pavel II. ob svo­ jem obisku v Sloveniji in slovenska sin­ oda. Če bo naše skupno prizadevanje iskreno, smemo z zaupanjem gledati v prihodnost. Prepričan sem, da bo pri­ hodnost vedno lepša, če bomo sami storili, kar je mogoče in zaupali v božjo pomoč in Marijino priprošnjo. Ko človek premišljuje o svetovni zgodovini, mora priznati, da je osamosvojitev Slovenije leta 1991 pravi čudež. Tisti, ki verjamejo v Boga, bi dodali tudi dar in milost. Že samo dejstvo, da je po številu majhen narod živel in preživel vse viharje zgodovine, je nekaj posebnega. Slovenci smo si torej upali in smo zaupali. Verjeli smo, da bo Republika Slovenija postala država, kjer se pošteno, marljivo in ustvarjalno delo izplača, je spodbujano in nagrajevano. Je dejstvo, da imamo lastno državo, vrednost, ki pa ji moramo sami dati podobo in vsebino - nihče ne bo tega storil namesto nas, ne Evropska zveza ne Nato. Slovenija in slovenstvo sta vrednoti, in to večji od najnovejšega mobitela, interneta ali avtomobila. Imam občutek, da se tega dejstva veliko bolj zavedajo naši rojaki v zame­ jstvu in izseljenstvu. Slovenija bo takš­ na, kakršno bomo želeli sami obliko­ vati. Tudi leta 1991 so bile odločitve naše. Pred desetimi leti je takratno celotno slovensko politično vodstvo vedelo, da lahko računa na brezpo­ gojno moralno podporo katoliške Cerkve in njenih posameznih članov. Obdobje pred desetimi leti je bil čas, ko je bil slovenski narod verjetno prvič v zgodovini popolnoma enoten in o katerem ima velikanska večina držav­ ljanov države Slovenije pozitivno mnen­ je. Ne glede na to, da marsikatere priložnosti tudi niso bile izkoriščene, da mnoge krivice še niso bile popravljene, da marsičesa, kar bi lahko storili, še nismo, je teh deset let samostojnosti slovenske države čas, za katerega se ne moremo izgovarjati, da so drugi odločali o nas. Pomemben je čas vstopa v Evropsko zvezo. Verodostojni smo lahko samo z demokracijo, v kateri veljajo ista pravila za vse. Pot, ki jo slovenski narod še mora prehoditi, je strma - strma zelo. Čaka nas najprej sveta naloga, da bo vsakdo, ki želi med nami živeti, lahko živel. Da bomo spoš­ tovali življenje vsakega človeškega bitja, ki se začenja v raju pod Triglavom. In zatem nas čaka še večja naloga, da se bo lahko vsakdo, ki se bo tukaj rodil, veselil svojega življenja, da mu to življenje ne bo nikoli postalo neznosno breme, saj bo živel kot svo­ boden božji otrok in se bo doživljal kot nosilec moralnega in duhovnega človeškega dostojanstva v pravični, svobodni in solidarni narodni in državni skupnosti. Deset let ni dolga doba, če jo primerjamo s tisočštiristoletnim obstojem slovenskega naroda na današnjih tleh. Okrogla obletnica pa je vendarle priložnost, da kot kristjani in Slovenci ovrednotimo čas, ki smo ga preživeli. Deset let slovenske državnos­ ti pa je tudi priložnost, da se spomnimo vstopa slovenskih kristjanov iz poli­ tičnih katakomb v javnost. V imenu Svete Trojice naj bo blagoslovljena Slovenija, moja dežela. Naj postane razkošni vrt kulture, upan­ ja in ljubezni, cvetoče slovensko drevo medsebojnega spoštovanja, odpuščan­ ja in sprave. Pred desetimi leti so zvonovi slovenskih cerkva, osvobojeni od polstoletnega zatišja, sproščeno v en glas zadoneli praznično, velikonočno, vstajenjsko in odre- šenjsko. O, da nikoli več ne bi otožno odmevali! Vseh se je dotaknil dar odrešenja; naj ga nikoli več nihče ne prežene - ne iz sebe, ne od drugih. Smo suvereni in svobodni ljudje - in dokler smo to, smo zdravje, blagoslov in jam­ stvo prihodnosti za Slovenijo, smo veseli nosilci duha, smo srce na krilih narodovega hrepenenja. V imenu Svete Trojice, naj bo Slovenija, moja država, prijazen dom za vse, ki v srcu dobro mislijo. župnik Jože Mrvar CI HI/ C M I A U CVETI Po£ovor s predsednikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu OLUVtNIJA V avti U g. Boštjanom Kocmurjem V vročih počitniških dneh se na obisk domovine Slovenije odpravijo številne Slovenke in Slovenci, ki živijo po vsem svetu. Počitniški čas je zagotovo najbolj primeren, saj je možno občudovati prav vse lepote slovenske zemlje, ki ji mnogi pravijo "raj pod Triglavom". Da se prav vsi slovenski izseljenci, ki so na obisku pri nas, kar se da dobro počutijo, skrbi med drugimi tudi Izseljensko društvo Slovenija v svetu (krajše SVS), ki je nastalo po odpravi monopola Slovenske izseljenske matice - do takrat edine, ki Ji je bilo zaupano delo s Slovenci po svetu. Vendar je sedaj to drugače urejeno. Ker Je tudi v grosupeljski občini bilo v teh dneh lepo število Slovencev, ki so prišli na obisk in celo nekateri, ki so se za stalno vrnili v domovino in tukaj začeli z novim življenjem, sem za pogovor zaprosil g. Boštjana Kocmurja, predsednika društva Slovenija v Svetu. G. Boštjan Kocmur, za začetek najinega pogovora bi Vas naprosil, da predstavite društvo Slovenija v svetu. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (SVS) je prostovoljno združenje Slovencev, ki se zanimajo za sloven­ sko izseljensko problematiko. Nastalo je po osamosvojitvi na pobudo potom­ cev katoliških izseljencev iz politične emigracije, ki so se preselili v Slovenijo, ter drugih pobudnikov iz domovine in izseljenstva kot nujna potreba po ustreznem sogovorniku v domovini. Izseljensko društvo Slovenija v svetu je pravna oseba s sedežem v Ljubljani in deluje na območju Republike Slovenije in v državah, kjer Slovenci bivajo, zato ima lahko tudi podružnice, organizirane po teritorialnem principu. Namen društva SVS je medsebojno povezovanje vrnje­ nih Slovencev, slovenskih izseljencev po svetu in Slovencev v matični domovini, ohranjanje vezi z izseljen­ skimi skupnostmi, iz katerih člani izhajajo, sodelovanje z drugimi izsel­ jenskimi skupnostmi po svetu, ki soglašajo z nameni društva in želijo ohraniti slovenske korenine tudi v pri­ hajajočih rodovih, ter svetovanje in pomoč pri konkretnih primerih. Naloge društva Slovenija v svetu so: društvo kot vezni člen med izseljenci in matično domovino obvešča sloven­ sko javnost in državne oblasti o izsel­ jencih, svetuje in pomaga pri reševan­ ju problemov, uveljavljanje pravic pri obiskih oziroma vrnitvi v domovino. Omenjene izseljenske skupnosti zastopa v domovini na državnih resor- jih in zagovarja njihove interese in potrebe, se zavzema za uveljavljanje pravic in dolžnosti izseljencev, zdom­ cev ter njihovih potomcev ob vrnitvi oziroma naselitvi v Sloveniji, nudi pravno pomoč svojim članom, orga­ nizira in sodeluje pri kulturnih priredit­ vah, namenjenih Slovencem doma in po svetu. Društvo izdaja svoje glasilo Slovenija v svetu - kulturna in informa­ tivna vez Slovencev po svetu, kjer poroča o svojih programih in drugih koristnih informacijah za izseljence (pokojnine, zdravstvo...). Društvo zbira zgodovinsko gradivo o slovenskih izseljencih in zdomcih ter preučuje nji­ hovo problematiko. Sodeluje pa tudi s slovenskimi ustanovami, ki se tudi ukvarjajo s preučevanjem pro­ blematike slovenskega izseljenstva. Na kakšne težave ste naleteli ob ustanavljanju društva, kako je na vas gledala prva demokratično izvoljena vlada Republike Slovenije in kako je sedaj? Kot pri vsakem začetku stvari ne gredo gladko. Najprej registracijski postopek, nato soočenje z raznimi ministrstvi, vladnimi institucijami in sorodnimi organizacijami za Slovence po svetu. Najtežavnejša procedura je bila brez dvoma pridobitev statusa izvajalske organizacije s samostojno postavko oziroma pot do rednega financiranja. Prva demokratična vlada je poleg Izseljenske matice, kateri je krila obratovalne stroške, programe in sedemnajst zaposlenih, podprla novoustanovljeno Slovenijo v svetu s tem, da je sofinancirala nekatere kul­ turne programe. Šele leta 1998 je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu začel kriti obratovalne stroške društva in dva zaposlena. Delovanje društva opazujem pred­ vsem v počitniškem času, ko se začne­ jo obiski Slovenije junija s tradicional­ nim taborom Slovencev po svetu v Škofovih zavodih v LJubljani. Nato sledijo obiski spominskih komemo- racij. Zagotovo je ena odmevnejših prireditev v organizaciji društva prav tradicionalni tabor Slovencev po svetu. Na tem taboru se vsako leto zbere močan intelektualni katoliški potencial Slovenstva po svetu, ki delu­ je tako na političnem kot na gospo­ darskem področju. Kaj je pravzaprav sporočilo tabora Slovencev po svetu? Osrednja prireditev društva je vsakoletni tabor Slovencev po svetu, kjer predstavniki slovenskih organi­ zacij po svetu, predstavniki vlade in predstavniki civilnih družb v Sloveniji obravnavajo aktualne teme izseljenst­ va. Namen teh taborov je soočiti vse Slovence s to problematiko, jo ana­ lizirati in skušati najti ustrezne rešitve za del našega slovenskega naroda, ki živi zunaj slovenskih meja. Na 1. taboru (1994) je bila tema o prob­ lemih in potrebah Slovencev po svetu, na 2. taboru (1995) - 50 letnica izsel­ jenstva, na 3. taboru (1996) - razlogi, zaradi katerih se Slovenci po svetu in njihovi potomci ne odločajo za vrnitev v domovino, na 4. taboru (1997) - predlogi za splošni zakon za Slovence po svetu, na 5. taboru (1998) - smer­ nice za ohranjanje slovenske kulture in šolstva med Slovenci po svetu, na 6. taboru (1999) - sistemi in možnosti učenja slovenščine doma in po svetu, na 7. taboru (2000) - Republika Slovenija - mati ali mačeha. Letos smo se zbrali na 8. taboru Slovencev po svetu s posebnim namenom, da se pridružimo vseslovenskemu prazno­ vanju 10. obletnice samostojne Slovenije in da obnovimo vse tisto, kar nas druži. Program delovanja društva za leto 2001 je izjemno "bogato" zastavljen. Kateri projekti so se v tem letu že izva­ jali in se še bodo. Samoumevno se pri tem postavlja vprašanje, ali vam pri tem pomagajo Urad za Slovence po svetu, ki je pod okriljem zunanjega ministrstva, Svetovni slovenski kon­ gres in druge ustanove? Letošnji program je res zelo bogat in moram reči, da imamo vsako leto obširnejši program. Letos smo prvič organizirali razstavo pirhov, ki so jih krasili slovenski izseljenci - slike si lahko ogledate na naši spletni strani www.drustvo-svs.si in razstavo izsel­ jenske slikarke Adriane Omahen. Sodelovali smo pri jubilejni 50. oblet­ nici Slovenskega planinskega društva Bariloče, pri praznovanju slovenskega kulturnega praznika - Prešernove proslave po raznih slovenskih centrih Katoliške misije v Evropi in pri prazno­ vanju praznika binkošti tudi v teh cen­ trih. Organizirali smo zelo odmevno pevsko turnejo Bariloških vrabčkov, 8. tabor Slovencev po svetu, obisk domovine prednikov 30. generacije slovenskih maturantov iz Argentine, srečanje mladih družin, seminar za režiserje v Argentini. Seveda nismo zanemarili vsakoletne dejavnosti: opremljanje slovenskih knjižnic, skrb za slovenski tisk in medijsko obveščanje ter reševanje izseljenskih problemov, kot so pokojnine, nostri­ fikacije diplom, državljanstvo, zdravstveno zavarovanje, selitev v Slovenijo in drugo. Sofinancerja kul­turnih programov sta Ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zame­ jstvu in po svetu. Včasih moramo poprositi izredne sponzorje, da nam priskočijo na pomoč in to so Župnija v Dobu pri Domžalah, občina Škofja Loka, Radio Ognjišče, tednik Družina, Krščanska kulturna zveza v Celovcu, časopis Delo, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Katoliška presve­ ta v Trstu, politične stranke in drugi. Vsekakor pa največje breme in zado­ voljstvo sloni na ramenih izseljencev, kulturnih ustvarjalcev, izseljenskih duhovnikov in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Tako Svetovni slovenski kongres kot Slovenska izsel­ jenska matica sta sorodni organizaciji in si med sabo finančno ne poma­ gamo. Vsaka organizacija izvaja svoj program. V letu 2001 Slovenija praznuje 10- letnico samostojnosti. Vsakodnevno ste v stiku s številnimi, ki so na obisku v Sloveniji ali pa so se v Slovenijo vrnili za stalno. Kako ocenjujejo teh 10 let slovenske samostojnosti? Pred desetimi leti je bila narodna zavest skupni imenovalec vseh Slovencev v domovini in izseljenstvu. Vsak si je iz ponosnega slovenstva prizadeval za samostojno Slovenijo bodisi s svojim glasom na referendu­ mu, s svojo navzočnostjo med osamosvojitvijo ali s predstavljanjem Slovenije v svetu in prizadevanjem za svetovno priznanje Slovenije. Takrat je vsak mislil le na skupni interes. Ko smo dosegli najvišji cilj, slovensko samostojnost, so Slovenci po svetu izrazili več želja in pričakovanj. Mnoge izmed njih je država uresničila, druge le delno. Nepopolna narodna sprava, osebni interesi nekaterih in neenakost pred zakonom (državljan­ stvo, volitve) večkrat potiska Slovence po svetu na rob dogajanj. Upamo, da v nadaljnjih desetih letih bo Slovenija pripravljena, da brez zadržkov odpre svoja vrata vsem Slovencem. Kar veliko je slovenskih rojakov, ki bi se bili pripravljeni za stalno vrniti domov v Slovenijo v teh spremenjenih razmerah. Kaj so poglavitni razlogi, da se vendarle ne vračajo tako množično kot na primer v sosednjo Hrvaško? Razloge predvsem lahko najdemo v tem, da do zdaj ni nobenega meha- BRIGA ME ZATE IN ZA VSO SLOVENIJO! 600 skavtov (16-21 let) se je v Novem mestu na Marofu zbralo med 9. in 12.8.2001, da povzamejo skupaj delo celega leta. Okoli 1200 mladih je po celi Sloveniji izvajalo projekte, s katerimi so želeli izboljšati Slovenijo. V Grosuplju smo se skavti ukvarjali s služenjem vojaškega roka in s postopanjem mladih po ulicah ter drogami, v okviru tega pa izvedli Žogažur. Po postavitvi tabora (za zgradbe smo porabili več kot 1.000 m vrvi) smo srečanje odprli skupaj z Matjažem Hanžkom, varuhom človekovih pravic, novomeškim županom Antonom Starcem in novomeškim proštom Jožetom Lapom. Spoznali smo se z delovanjem države v peturni igri, kjer je vsak imel svojo vlogo - od delavca do prodajalca in predsednika. V praznovanju slovenskosti smo spletli mrežo velikosti 20x30m, vsak iz svoje­ ga kosa vrvi. Položili smo jo k barki, ki je imela na svojem jamboru zastave, na koncu pa je viselo na njej še jadro, na katerem smo napisali cilje, ki si jih je zastavil vsak sam - torej jadro, ki nas bo poneslo naprej. Po vseh projek­ tih, ki smo jih predstavili, to ne bo težko. Gostje na predstavitvi projektov so se precej zabavali (lahko so te postrigli, kot so čez leto strigli ovce, stopil si v svet viteštva, se podal na mini ekološko pot, se prepustil masaži s suho robo...). Za zabavo (in umazanijo) je poskr­ bela pot preživetja (blato, tobogan, kolesa, ki ne delajo, vrvi čez previse...), za razmišljanje in učenje pa čez 30 delavnic (Metka Klevišar o evtanaziji, Mojca Pirnat o nataliteti, Lojze Petrle o rojstvu države Slovenije, narodni plesi, kleklanje, plezanje in še in še). Na finalnih tekmah v malem nogometu, košarki in odbojki so slavili Primorci, grosupeljski skavti smo osvojili drugo mesto in tako žal nismo mogli dobiti pokala - krave, ki jo je izdelal naš skavt, Klemen Bančič. Opravljene pro­ jekte in služenje smo praznovali z Matkurjo - Slovenijo, sestavili ogrom­ no piramido in pojedli vse torte. V nedeljo smo si zastavili cilje za naprej in končali s spodbudnimi besedamo g. Rodeta pri maši ter pesmijo: Briga me, kaj se z mladimi godi, kako se s penzijo živi, kaj Cerkev danes nas uči, kako pravica se deli, ali družine srečne so, kaj šole mladim dajejo, če imajo krave BSE, če je pra­ vica res za vse! Ja, ja, naj nas briga! Alenka Oblak nizma, ki bi omogočal neko minimal­ no osnovo za prihod. Stvari se zataknejo že v najbolj enostavnih stvareh. Ugotovitve državljanstva, začasno oz. stalno bivališče in možnost zaposlitve oziroma investi­ ranja. To so bistveni razlogi. K temu lahko dodamo še uradno nenaklon­ jenost za tovrstne prihode v domovi­ no. V najinem pogovoru sva se do sedaj dotaknila le rojakov po svetu, ki priha­ jajo v Slovenijo, vendar je delovanje društva usmerjeno tudi v organizacijo obiskov slovenskih skupin k sloven­ skim rojakom po svetu. Lahko nekaj več spregovorite o tem? Vsak posameznik ali skupina, ki izpolnjuje pogoje za kvaliteten nastop med Slovenci po svetu ali izvedbo nekega programa, skratka vsak, ki bi lahko kvalitetno prinesel našim izsel­ jencem košček Slovenije, mu ne bi smela biti izvzeta možnost obiska Slovencev po svetu. Ni več mogoče govoriti o povezovanju, če ti tokovi ne bi bili možni v obe smeri. Pri tem obstaja edini pogoj za tovrstna poto­ vanja in ta je, da vsaj ena organizacija po svetu prevzame tamkajšnjo organi­ zacijo gostovanja. Iz občine Grosuplje je po svetu kar lepo število rojakov in mnogi so v tuji­ ni uspeli s svojim znanjem in marljivim delom. Je mogoče dobiti vsaj približen podatek, koliko je teh Slovenk in Slovencev, ki izvirajo iz gro­ supeljske občine in živijo v tujini, oziroma so se že vrnili domov? Težko bi povedal, koliko rojakov iz Grosupljega je v tujini, ker žal ni nihče izpeljal tovrstne ankete, se pa vseskozi srečujemo s temi rojaki, kar pomeni, da jih ni malo. G. Kocmur hvala lepa za pogovor in še naprej uspešno delo. Pogovarjal se je MATJAŽ TRONTEU VODNI DOTIKI Ljubeče, nežno, se prelivajo vodni dotiki preko dlani... Pomirjajo... Nevsiljivo božajo... Ostajajo nevtralni, prozorni.. Neopazno polzijo vame... Blago božajo suho zemljo; napajajo drobne, žejne koreninice. Olajšano vzdihnejo poljane v njihovem objemu... Prebujajo novo pomlad... Počasi zaplavajo nad vasjo... Božajo ptice v letu... Pustijo se nam vdihniti... V jutranjem hladu ljubeče ogrinjajo zemljo z odejo meglic... Veselo se zbirajo v družbi oblakov... Na večer včasih odločno ohladijo vročično zemljo... Poredno skrivajo zvezde, se zlivajo z nebesi in se zvesto vračajo... Mojca Kas Carnica razvila svoj prapor oktober. Kaj je novega v GROS-u? Letošnji četrti avgust je bil za člane Društva čebelarjev Carnica iz Grosupljega res nekaj posebnega in nepozabnega: uspeli smo razviti svoj društveni prapor. Ideja za to je nastala že kmalu po ustanovitvi društva, pred približno letom in pol. Vsi člani se nam­ reč zavedamo, da je prapor simbol, ki obvezuje, obenem pa povezuje, združuje in dviga ponos ter čut pripad­ nosti. Naše društvo je eno najmlajših v občini Grosuplje in šteje štiriindvajset članov. Vsi, ki delujete v podobnih združenjih, prav gotovo veste, koliko truda in prizadevanj terja priprava takega dogodka. Vendar smo uspeli. Pridobili smo sponzorje, poiskali darovalce trakov in kar 61 darovalcev zlatih žebljičkov ter opravili mnogo prostovoljnega dela. Veseli smo, da je med nami članica, gospa Koželjeva, ki se ukvarja tudi z likovno umetnostjo. Ta je izdelala unikatni idejni osnutek prapora, naredili pa so ga v znani delavnici pri Ercigojevih v Ljubljani. Prireditev ob razvitju prapora smo pripravili v prijaznem kraju Št. Juriju pri Grosupljem. Kulturni program je pove­ zovala članica društva gospa Škufče- va, nastopil je Moški pevski zbor Samorastnik iz Žalne, članice krožka Mladih čebelarjev pa so pod vodstvom mentorice pripravile nekaj lepih recitacij. Najslavnejši del prireditve je bil, ko je župan občine Grosuplje gos­ pod Janez Lesjak razvil prapor, darovalci pa so nanj pripeli še sedem trakov. Čudovit je bil tudi obred blagoslovitve prapora, ki ga je opravil šentjurski župnik. Veseli smo, da so se slavja udeležili tudi predstavniki sosednjih čebe­ larskih društev. Praznovanje smo nadaljevali z veliko vrtno veselico, na kateri so nas zabavale Vesele Štajerke. Udeležilo se ga je veliko število zabave željnih obiskovalcev in prepričani smo, da so bili tako zadovoljni, kot smo mi. Upravni odbor Društva čebelarjev Carnica Grosuplje Ob razvitju prapora Društva čebelarjev Carnica ČEBELARSKI TABOR "ČEBELKO 2001" Nekega četrtka nam je naša men­ torica čebelarskega krožka pri Društvu čebelarjev Carnica iz Grosupljega, gospa Olga Tomažič, iz čebelarskega časopisa Slovenski čebelar prebrala, da se lahko udeležimo čebelarskega tabora v Prosenjakovcih v Prekmurju. Že med poslušanjem branega sem bila zelo navdušena. Samo starše sem morala še prepričati. To pa ni bilo težko, saj so se s taborom takoj strinjali. Pogovorila sem se še s sošolkami in sošolci in kar osem nas je izpolnilo prijavnice. Komaj smo čakali dan odhoda. V ponedeljek, 25. 6. 2001, smo že zgodaj zjutraj s starši odšli na pot. Vozili smo se tri ure in pol, da smo prišli v kljun Slovenije. Prosenjakovci namreč ležijo tik ob madžarski meji. Ta tabor ni bil čisto pravi tabor, saj nismo stanovali v šotorih, ampak v učilnicah dvojezične osnovne šole Prosenjakovci. Ob prihodu so nas zelo lepo sprejeli, nam razkazali šolo in pripravili kulturno prireditev. Kot bi mignil, je padel mrak in starši so se morali posloviti, mi pa smo šli novim dogodivščinam naporoti. Že prvi večer so nam pripravili prijetno zaposlitev. Šli smo v bližnji gozd po dračje in na šolskem dvorišču zakurili ogenj. Kuharica je prinesla na koščke narezan kruh, mi pa smo ga nataknili na palice in ga nad ognjem opekli. Bil je neverjetno okusen. Domačini imenujejo tako pripravljen kruh pajani kruh. Naslednji dan smo poslušali predavanje o medovitih rastlinah, po kosilu pa je sledilo kopanje v Moravskih toplicah. V sredo smo šli na pohod na Madžarsko, kjer smo obiskali lončar­ ja in si ogledali izdelavo vaze. Zvečer smo imeli predavanje z naslovom Lepi z medom. Pomešali smo skuto in med in se z zmesjo namazali po obrazih. Res so nam sijali še lepše, kot doslej. Naslednji dan, po utrujeni sredi, smo točili med in izvedeli še mnogo o življenju čebel, zvečer pa smo pekli medenjake. V petek smo si v kraju Grad ogledali zanimivo grašči­ no. Le ta ima kar 365 sob. Pravijo, da v eni izmed njih počiva zmaj, ki se prikaže le v noči čarovnic. Vodička nam je povedala, da stoji ta kraj ravno v očesu slovenske kokoške. Petkovo popoldne je bilo zelo delavno, saj smo se pripravljali na sobotni zaključek tabora. Kljub temu, da smo bili tako zaposleni, smo našli čas za računalniške igrice, izdelovanje sveč iz voska, lovljenje po šoli in uganjanje norčij. Za soboto, ko so prišli starši po nas, smo pripravili prireditev. Naučili smo se nekaj recitacij, eno celo v madžarščini, zaplesali smo madžarski ples čardaš, spoz­ nali madžarsko kuhinjo in se naučili skuhati bograč. Nad vsem smo bili nav­ dušeni, saj je bil tabor zares imeniten. Še dolgo se bomo spominjali prijaznih učiteljev in domačinov ter prijateljev, s katerimi smo preživeli ta počit­ niški teden. Radi se bomo vrnili tudi naslednje leto. Lara Upnik O.Š. Louisa Adamiča Grosuplje MEDNARODNI DAN STAREJŠIH Bliža se 1. oktober, mednarodni dan starejših. Ta dan naj bi pomenil le večji poudarek in vrhunec sicer celoletnih in večletnih programov vseh pristojnih in zainteresiranih, vključno javnih zavodov in civilnih organizacij za večjo kakovost živl­ jenja starejših v vseh okoljih. Letošnje leto je OZN proglasila za mednarodno leto prostovoljstva. Za starejše so ustrezni programi pros­ tovoljstva še kako pomembni za omogočanje in zagotavljanje čimbolj samostojnega življenja. Društvo upokojencev Grosuplje je že v preteklih letih naravnalo svoj program in prizadevanja v smeri doseganja omenjenega cilja. Želeli bi spremeniti tudi v našem okolju prisotno tradicionalno gledanje, da gre predvsem za bolne in nege potrebne starejše ljudi. Menimo, da gre za življenje polnovrednih članov družbe, z upoštevanjem njihovih potreb. Skladno s tem smo in pričakuje­ mo ustrezen državni in strokovni odziv, zlasti na socialno varstvenem in zdravstvenem področju pa tudi drugih. V jesenskem obdobju, tudi v povezavi z mednarodnim letom starejših, bomo v pogovorih in ana­ lizah poizkušali oceniti dosedanje pozitivne izkušnje, morebitne pomanjkljivosti, predvsem pa se dogovoriti za nadaljnje konkretne naloge. Želimo in verjamemo, da je skup­ ni interes vseh, ki živimo tu in zdaj, strpno in humano sobivanje vseh generacij. Zveza društev upokojencev Slovenije bo pod pokroviteljstvom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve organizirala v okviru mednarodnega dneva stare­ jših, 1. in 2. oktobra 2001, v Cankarjevem domu v Ljubljani prireditev "Festival za tretje življen­ jsko obdobje". Predviden je bogat program s številnimi predavanji in okroglimi mizami, kot so: Kako ust­ variti boljše življenje starejših?, Sožitje in soodvisnost generacij, Prostovoljno delo starejših za sta­ rejše. Razstavljene bodo tudi slike, fotografije, glasila, zborniki in druga dela članov društev. Sodelovala bodo tudi zdravilišča, zdravstveni zavodi, socialne in izobraževalne institucije, založbe in drugi. Vabljeni so vsi člani društev upokojencev, vstop je prost. Začetek prireditve je 1.10.2001, ob 10. uri. Iz DU Grosuplje fr/jTTTrjTTsfna m C-ra-tfpffri, fi.nn. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA AU ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA wtrr riT/rJTrrrrrt Fra/ rsrTmi Počitnice so za člane Štu­ dentskega kluba GROŠ pomenile zanimivo izrabo prostega časa, saj so se tudi čez poletje dogajale mno­ govrstne aktivnosti. Naši člani so se sredi julija odpravili na Kolpo, kjer so v neokrnjeni naravi uživali v športnih in drugih aktrivnostih. Polno zaseden je bil tudi projekt Dugi otok, ki je postal projekt stalnica v našem klubu. Odzvali smo se vabilu Belokranjskih študentov in se množično udeležili festivala KOUPA 2001, obiskali smo Višnjo Goro, kjer smo na družabnem srečanju ob viš- njanjskem bazenu predstavil naš klub višnjanjskim študentom. Poletje je bilo pravi čas tudi za obnovo klub­ skih prostorov - prostovoljno, rekli bi udarniško smo prenovili tako notran­ jost in zunanjost kluba, ki so sedaj razpoznavne v značilnih GROŠ-evih barvah. Poglavitna dejavnost našega kluba, kateri dajemo velik poudarek, pa je zagotovo PONUDBA PESTREGA in KVALITETNEGA PROGRAMA, ki privablja grosupeljsko mladino. Ob koncu avgusta smo začeli z rednimi tedenskimi sestanki in osnovali pro­ gramske smernice za prihodnje akademsko leto. V prihodnje bomo ohranili jazz in ročk večere, filmske večere, potopisna predavanja, večere literature in javne tribune, kuharske, jezikovne tečaje in tečaj za voditelje čolnov, uvedli pa bomo tudi nekaj novosti. Ena izmed njih je KAVARNA - SPLE- TARNA: Prostori Študentskega kluba GROŠ na Taborski 15a v Grosupljem so ob dopoldnevih odprti za: • ljubitelje izvrstne kave in to po zares študentskih cenah, • surferje po svetovnem spletu (uporabljaš lahko računalnika z imeni PAK in MAK s kabelskim dostopom do interneta-zastonj), • resne bralce dnevnega časopisja in revij, ki pa jim kuhanje kave ne gre najbolje od rok, • vse tiste, ki niso uspeli dokončati svoje seminarske naloge (pa bi to želeli ob dobri glasbi in s pomočjo pri­ jateljev), • fotokopiranje po najnižji ceni, • casanove, ki bodo lepši spol lažje prepričali z govorjenjem, kot pa s ple­ som • in za vse ostale, ki si želijo jutranji čvek ob kavici. Od začetka septembra so vsem obiskovalcem na voljo naslednje pub­ likacije: DELO, MLADINA, AMPAK (zahtevnejše branje o politiki, kulturi, umetnosti in filozofiji), STRIPBURGER (edina prava slovenska stripovska revija), MUSKA (vse o glasbi - pri nas in po svetu), MASKA (revija o gleda­ lišču in drugih scenskih umetnostih), NATIONAL GEOGRAPHIC (svetovno znana poljudnoznanstvena revija), GRAPHIS (revija o oblikovanju in oglaševanju, že od leta 1944), MONI­ TOR (slovenska računalniška revija), EKIPA (športne novice) in druge pub­ likacije. VABLJENI! Z oktobrom bomo začeli z VEČERI S SLOVENSKIMI HUMANISTI, v sredini meseca pa bo izšla tudi prva številka internega ČASOPISA NAŠEGA KLUBA, ki je zaenkrat še brez imena. Priprave že tečejo, pri projektu pa sodelujejo člani kluba: srednješolci in študentje. To je izvrstna priložnost, da se izpopolniš v pisanju, dobiš vpogled v nastajanje časopisa (kar ti bo koristi­ lo, če se boš s tem ukvarjal kasneje, v svojem poklicnem življenju) in se obenem zabavaš s kolegicami in kolegi v GROŠevi pisarni, ki se bo vsak mesec spremenila v začasno uredništvo. Prvi sestanek bo že pre­ cej kmalu, zato nam pošlji kak mail (upravni@klub-gros.com) ali kliči na številko (031/ 309-626, Jože), da se zmenimo, lahko pa se zgolj dodatno pozanimaš. Vabljeni! VABILO: Študentski klub GROŠ vabi vse mlade na ročk koncert, ki bo v soboto, 22. septembra 2001, ob 19. uri pri Gasilskem domu v Grosuplju. Na koncertu, ki bo potekal pod naslovom KO SOSEDOVI OBMOLKNE­ JO, bodo nastopili: Off, D.D.V., Big Band Grosuplje, Tabu, JINX in Elvis Jackson. To bo zagotovo enkraten dogodek, zato si vstopnice priskrbite čimprej. Vstopnice so na voljo: v predprodaji po 700 SIT V PROS­ TORIH KLUBA (Taborska 15a, Grosuplje) ter v KNJIŽNICI Grosuplje, na dan koncerta pa jih bo moč kupiti po 1000 SIT tudi na koncert­ nem prostoru. Obvestilo: Na koncertu ne žganih pijač in cigaret. bo VABILO: Vabimo vse srednješolce in štu­ dente, ki še niste člani Študentskega kluba GROŠ, da se vanj včlanite. Oglasite se v prostorih kluba (Taborska 15a v Grosupljem), kjer boste izpolnili prijavnico, s seboj pa prinesite tudi veljavno potrdilo o vpisu za študijsko leto 2001/2001. V klubu se lahko oglasite vsak dan po 17. uri ali pa telefonirate na klubsko tel. št 031 388 031. ŠTUDENTSKI KLUB GROŠ, TABORSKA I 5A, 1 290 GROSUPLJE TEL. 03 1 3BBD3 1 , WWW.KLU0-t3ROS.COM r^trffiizfrt rrrjc- nt? frr p7fr?fr?Ti7f?Tr nr. rm za rrr «rfr m. rm ne M B E R četrtek, 20. september ob 21.00: JAZZBRE Zoran Škrinjar kvartet sobota, 22. september ob 18.00 pri Gasilskem domu, Grosuplje POP- ROČK KONCERT Jinx, Tabu, Elvis Jackson, ...Off, D.D.V., Big Band Grosuplje torek, 25. september ob 20.00: KINO Nebo nad Berlinom (Wenders) sreda, 26. september ob TEMATSKI VEČER Francoski večer petek, 28. september ob 22.00: MJUZIK RIČET DJ - 80'leta sobota, 29. september ob 22.00: MLADI UPI Zevs ( Petrovce): ska-rock in Senza (Velenje): ročk nedelja, 30. september ob 20,30: POTOPISNI VEČER Maroko, Potovanje skozi vroči afriški pekel (Matej Vrenk) VSAK DOPOLDAN KAVARNA SPLETARNA (INTERNET, KAVA, ČASOPISI, REVIJE). Šentjurski oktet na gostovanju tudi v Italiji Šentjurski oktet je v Italiji zastopal slovenske barve. 11. avgusta 2001 je Šentjurski oktet gostoval v Spilimbergu, majh­ nem starodavnem mestecu, ki leži med Pordenonom in Udinam v Severni Italiji. Pevski festival je organiziral domači moški zbor Spegenberg. Najprej so želeli v goste povabiti avstrijski zbor, na koncu pa so se obrnili na drugo sosedo - Slovenijo. Sklad za lju­ biteljske kulturne dejavnosti je povprašal nekatere morebitne kandi­ date in sredi počitnic našel Šentjurski oktet v polni formi. Oktet se je odprav­ il na "turnejo" in bil izjemo lepo spre­ jet. Člani zbora Spegenberg so nam razkazali zanimivo mesto, še posebej znamenito šolo mozaikov, po kateri je mesto znano po vsem svetu. V tej šoli sta se učila tudi arhitekt Jože Plečnik in pater Marko Ivan Rupnik, znameniti slovenski izdelovalec mozaika v papeževi kapeli v Rimu in dobitnik Prešernove nagrade. Na koncertu, ki se ga je udeležila samo italijanska publika, so "Šentjur- ci" izvedli drugi del koncerta. Navdušili so prepolno dvorano starega gradu in izvedli dva dodatka. Po koncertu je bila izjemna (dve uri trajajoča) večerja z izbranimi vini in jedrni. Vsekakor bo gostovanje v Italiji osta­ lo pevcem Šentjurskega okteta v lepem spominu - morda najlepšem med deset letnimi spomini. Umetniški vodja Jakob Ivan Na ogledu starodavnega mesteca Spllimberg. DOBRODELNE DEJAVNOSTI SLOVENSKE KARITAS Slovenska karitas je dobrodelna in humanitarna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1990 in je članica Caritas Europa. Naše temeljno vodilo je pomoč človeku, ki je v stiski, ne glede na njegovo nacionalno, versko ali kakršnokoli drugo pripadnost. Cilj naše pomoči je ohranjanje dostojanstva vsakega človeka in sicer tako, da mu pomagamo, da čim­ prej samostojno in polno zaživi. Za pomoč nas letno prosi prek 30.000 družin in posameznikov. Po svojih močeh, znanju in zmožnostih skupaj s strokovnimi delavci pomag­ amo v 350 krajih s 3500 rednimi in 1000 občasnimi prostovoljci. V obli­ ki hrane, plačila položnic, kurjave, šolskih potrebščin in druge nujne pomoči smo v lanskem letu na vseh nivojih razdelili in zbrali za 370 mio sit pomoči. Trudimo se, da bi bila naša pomoč čimbolj celostna. Kjer je možno, poleg materialne pomoči nudimo tudi svetovanje in spremljanje. S tremi materinskimi domovi pomagamo tudi materam in ženskam - žrtvam nasilja. Skozi sprejemni center in štiri komune gre mnogo fantov in deklet, ki so zašli v svet mamil. Mnogi izmed njih na novo zaživijo. V Ljubljani in Mariboru se izvajajo tudi programi pomoči brezdomcem. S svojimi ustanovami in dejavnostmi se vse bolj intenzivno vključuje­ mo v socialno mrežo nevladnih in vladnih organizacij. Na lokalnem nivo­ ju je v prihodnosti naša prednostna naloga organizirana pomoč stare­ jšim v različnih oblikah pomoči na domu. Na nacionalnem nivoju potekajo tudi druge dejavnosti. Spomladi organiziramo dobrodelno akcijo za pomoč tujini (letos smo pomagali Aleksincu), poleti letovanje socialno ogroženih otrok in družin, pred začetkom šole razdeljevanje šolskih potrebščin ter v jeseni vsesloven­ sko dobrodelno akcijo Dobrota opogumlja in v Tednu Karitas dobrodelni koncert Klic dobrote. /mre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas NA PRAGU Človek na pragu novega Je štetja sledi uzrl norega početja: Je obtežil planet z ostanki svojega "napredka". Obtežil Je njive - v strupih se dušijo, obtežil oblake - z boleznijo rosijo, obtežil gozdove - tiho, tiho rjavijo. Obtežil duhovni svoj Je svet, v laži, prevare, trdno Je ujet. Kot brez vode polje kmalu omrtvi, se v človeku brez ljubezni življenje izsuši... Mojca Kaste/te VEČERI PESMI IN POEZIJE Kam pa fantje drev v vas pojdemo noco)? Na vas, na vas, k svoji ljubci v vas! No, pa smo se zbrali in tokrat tudi zapeli - Moški pevski zbor Corona iz Grosupljega, nji­ hove gostje Ženski pevski zbor Šmarnice iz Šmarja in Brinjčani, seveda. Lokacija je bila ista kot ob otvoritvi napeljane javne razsvetljave in prenovljene ceste. Kulturno umetniško društvo Pesem iz Grosupljega, v okviru katerega deluje Moški pevski zbor z novim imenom Corona, sije za letošnjo jesen zamislilo ciklus "večerov na vasi". Včasih so se fantje zbrali sredi vasi, začeli prepevati, pridružili so se poslušalci in tudi zapeli, pa se je tak prijeten dogodek podaljšal pogosto v pozne večerne ure. Obuditi takšno življenje v današnjem hitenju je vse prej kot lahko, se zavedajo organi­ zatorji, kajti prostor in čas sta se spremenila in pričakovanja tudi. Brinje je eden najstarejših predelov Grosupljega, kjer ljudje še čutimo medsebojno povezanost, zato so nas počastili z enim prvih koncertov. Za ogrevanje so se ustavili pri Domu starejših občanov, ob 20. uri pa so se stisnili pod krošnje dreves v Brinju, kajti začelo je deževati. Kljub slabemu vremenu seje zbralo veliko gledalcev, da smo še dež pregnali. Ubrano petje obeh zborov se je menjavalo z domiselno ter občuteno izve­ denimi recitacijami gospodične Lucije Vozelj, ki je tudi vodila prireditev, in gospoda Boruta Usenika, ki je predsednik Kulturnega društva Pesem. Veselo razpoloženje se je prelilo še v prijetno druženje in kramljanje ob kozarčku in sladkih dobrotah Brinjčank, pa tudi skupna pesem je združila pevce in poslušalce. Obuditi takšno kulturno življenje je v današnjem času hitrega tempa vse prej kot lahko, toda če se najdeta dobri volji organizatorjev in poslušalcev, je končno zado voljstvo obojestransko. To pa je tisto, kar pravzaprav vsi potrebujemo. Obe skupini sta nastop ponovili še 5. septembra ob 20. uri na cesti Pod gozdom, zaključek teh prireditev pa bo 23. septembra ob 19. uri na ploščadi pri Železniški postaji Grosuplje. Vsi ljubitelji lepe slovenske pesmi ste prisrčno vabljeni! Marija Podržaj ODPIHNJEN LIST Veter odpihnil Je list skoraj z golega drevesa. Po zraku je letel še čist, a padel na zemljo mrčesa. Pohojen na tleh bo kot vse, kar pade in umre. Končal bo kot prah v smeteh in brez koristi v očeh. Karollna Zakrajšek KOLEDAR PRIREDITEV 22. 9. 2001 OB 17.00 22. 9. 2001 OB 18.00 22. 9. 2001 23. 9. 2001 24. 9. 2001 OB 19.00 25. 9. 2001 OB 18.00 29. 9. 2001 OB 19.00 sepetember september MULJAVA,Galerija Kresnička Odprtje fotografske razstave mladih: Stavbna dediščina podeželja. Na ogled so postavljeni tudi keramični izdelki Poletne keramične delavnice pod vodstvom Sandi Zalar. MULJAVA, Jurčičeva domačija Drugo območno srečanje literatov seniorjev iz občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. MULJAVA, Letno gledališče Srečanja pod kozolci - s tem projektom in vzporednim kulturnim programom želimo pomagati pri ohranitvi in predstavitvi "spomenika slovenske ljudske arhitekture - kozolca..." GROSUPLJE, Kolodvorska ulica Večer s pesmijo in izbrano ljubezensko poezijo v organizaciji KD Pesem. GROSUPUE, Motel Likovna razstava: Stavbna dediščina v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine. LOGATEC, dvorana Glasbene šole 2. medobmočna selekcionirana razstava: Arhitekturna dediščina v risbi. Na razstavi se bosta predstavila udeleženca JSKD 01 Ivančna Gorica: Sandi Zalar in Vlado Kovač. GROSUPUE, OŠ Louis Adamič GROSUPUE Zlata jesen - 8. tradicionalna prireditev. Srečanje kulturnih skupin društev upokojencev treh občin (Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica) ŠMARJE-SAP Prireditev: Tukaj smo doma "pooabtjcni ste na praznovanje... Titi oet o jabrcai, kaj podariti ob takšni ali brugasni prUojnasti! C^Cram cvepa in daril n^iinii CDftjf eurifieni aranžmaji pomeni sopfti ocnei aranžiranje barifa Aonmieroa 2 1290 fcrosupfjr 041/691 431 Za Oiu., Dttie na\btai\e in vaše prijatelje... Za D&afco priložnost, $a osafe pravnik ... Za Ljraj pokornosti in [jubrjni Županova jama Grosuplje In Krajevna skupnost Grosuplje VABITA na tradicionalno prireditev ZLATA JESEN In PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI GROSUPUE v soboto, 29. 9. 2001, ob 19. uri, Med bogatim kulturnim pro­ gramom bo KS podelila priznanja svojim zaslužnim članom in skupinam, TD pa priznanja najlepše jrejenim hišam in javnim zgradbam v okviru akcije Moja dežela - lepa, urejena in gostoljubna. Vljudno vabljeni! ZE SEDMIČ ZBRANI NA MAGDALENSKI GORI Petnajstega avgusta smo se ponovno zbrali na Magdalenski gori in skupaj proslavljali verski in državni praznik - Marijino vnebovzetje ali ljud­ sko veliki šmaren, velika maša, velika gospojnica. Na sam vrh Magdalenske gore so se gostje pripeljali v spremstvu kon­ jenikov Konjeniškega kluba Sostro. Obred sv. maše sta vodila g. župnik Mrvar in prvi slovenski vikar polkovnik dr. Jože Plut. Po končani maši je sledila prireditev, ki jo je organiziralo Turistično društvo Magdalenska gora. Moški pevski zbor Samorastnik iz Žalne je kot uvod v pro­ gram zapel Zdravljico. Za tem smo slišali nekaj o običajih na veliki šmaren in nekaj osnovne zgodovine Magdalenske gore. Sledil je pozdrav tajnika krajevne skupnosti Šmarje- Sap, g. Dušana Mazaja. V govoru je g. Dr. Jože Plut na kratko spregovoril o človekovih pravicah, ki se dotikajo predvsem pravice vernikov, biti veren v vsakdanjem, zasebnem, kot tudi družbenem življenju. Predsednik TD Magdalenska gora je na kratko pred­ stavil delovanje društva v lanskem letu in se zahvalil vsem sponzorjem ter vsem, ki so pripomogli k ustvarjanju prireditve. Na koncu pa je g. Mrvar spregovoril nekaj o uspehih, pa tudi o neuspehih, oziroma na katerih področjih bi morali Slovenci narediti več. Temelj za to pa bi morale biti nekatere temeljne vrednote, ki so se v slovenskemu narodu oblikovale v več- stoletnem bivanju skupaj z drugimi evropskimi narodi. Pogram so popestrili tudi Ravenčani iz Škofljice, ki so prikazali igranje ob "otiranju" (godovanju), ter Krjavelj s svojo zgodbo o sekanju hudiča na dva kosa, ki pa tokrat ni imel nesporazu­ mov s kozo, tako kot lani, ko mu je nes- rečnica celo pobegnila. Po končanem programu so se na odru zvrstili amaterski glasbeniki domače slovenske glasbe iz okoliških vasi. Tudi plesa ni manjkalo, saj je v objemu Magdalenske gore zaplesalo kar nekaj parov, drugi pa so uživali ob čudovitem razgledu, ki jih je ponujal prelep sončen dan. Ta kraj spoznava čedalje večja množica ljudi, zato je bilo obiskovalcev veliko več kot lani. Ni pa manjkalo tudi pijače in jedače, ki ju je pripravilo turistično društvo. Tisti najbolj zagreti so skupaj s Turističnim društvom Magdalenska gora doživeli prelep sončni zahod in hkrati konec prireditve ob velikem šmarnu na Magdalenski gori. Prispevke v rubriki "Poletje na Magdalenski gori" je napisala Lea Zupančič. KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER SPA Brinje c. 1/47, 1290 Grosuplje Tel./fax: 01/7862-132 Vzemite si čas in preživite v našem dnevnem SPA centru nekaj prijetnih uric. Uživali boste v svetu miru in tišine, medtem vam bomo negovali vaše telo in obraz. BLAGOSLOVITEV KIPOV SV. MAGDALENE, EVANGELISTA MARKA IN BLAŽENEGA SLOMŠKA Na Magdalenski gori so blagoslovili kipe Sv. Magdalene, evangelista Marka in blaženega Slomška. Že v petek popoldne 20. 7. 2001 so kipe pripeljali na Magdalensko goro ter jih postavili na glavni oltar. Dela je bilo veliko, ampak kakor so obljubili, tako imamo za žegnjanje kipe, ki spet očarajo naše poglede in bogatijo cerkev. Blagoslovil jih je g. nadškof Perko. Na Magdalensko goro sta se g. Mrvar in g. nadškof pripeljala z zapravljivčkom. Za "furmana" so poprosili g. Bregarja iz Zg. Slivnice. Pri maši je somaševal še p. Lojze Štrubelj. Po končanem obredu je g. Mrvar pogostil obiskovalce s pijačo, žene iz podružničnih vasi pa so napekle slastne dobrote. Z G. NADŠKOFOM PERK0M G. nadškof Perko je bil na Magdalenski gori prvič in bilje navdušen nad njeno okoli­ co. Njegova vesela narava že na zunaj kaže, da je preprost in iskren Dolenjec. Pred kosilom smo molili, vendar ne v običajnem, temveč v starem slovenskem jeziku. Miza je ponujala veliko jedi. Pri kosilu nam je razložil nekaj o mešanju cvička z drugimi pijačami. Skupaj smo prišli do zaključka, da ima cviček najboljši okus, če ga ne mešamo. Če pa ga že mešamo, ga mešamo z navadno vodo in ne s čim drugim. Sam zase pravi, da je prepotoval veliko, pa vendar še ni videl mešanja sladoleda z kruhom. Prav vsak se je lahko nasmejal njegovim šalam. Po kosilu je prižgal pipo, ven­ dar ne iz navadnega tobaka, temveč iz zdravilnih rastlin, katerim je primešan tudi tobak. In res ni bilo čistega vonja po tobaku, ampak se je mešal z vonjem po rožmar­ inu in še nekaterih drugih zdravilnih rastlinah. Vprašali smo ga tudi po letih in odgovor je bil prav zanimiv. "101 leto" je bil prvi odgovor, nato pa nam je razložil: "V rojstnem listu se moja leta štejejo enojno, se pravi sem star 72 let, vendar si sam zaradi svojega službovanja v Beogradu štejem za vsako preživeto leto tam tri leta." V sobi je nastala tišina, saj se je vsak od nas zamislil nad njegovo izjavo in nad nje­ govim težkim službovanjem v Beogradu. Na koncu, po molitvi, smo se poslovili in odšli vsak svojo pot. ČIGAVE SO ČUDEŽNE ROKE, KI SO PONOVNO VRNILE ČAST MAGDALENSKI GORI Prijazen možakar srednje postave in izrazitim nasmehom je lastnik rok, ki so ustvarjale nove kipe na glavnem oltarju v cerkvi sv. Magdalene. G. Janez Ahčin je rojen 4. 8. 1937 v župniji Zg. Tuhinj v občini Kamnik. Je samouk v kiparjenju. Za izdelavo kipov se je nekaj časa učil pri mojstru Maksu Bergantu v Kamniku. Njegov prvi izdelek so bile ilovnate jaslice, ki jih v Sloveniji v takratnem času še ni bilo. Sam svoje raz­ stave še ni imel, vendar ima veliko naročil, tako da sam zase v svojih petintridesetih letih kiparjenja ni izdelal niti enega kipa, njegovi izdelki pa krasijo lepo število cer­ kva širom Slovenije. Naštel nam jih je le nekaj: na Dolenjskem je v škocjanski fari izdelal daritveni oltar v podružnici Stopno, v Polhovem Gradcu prav tako daritveni oltar in ambon, v Tunjicah kip zavetnika sv. Lovrenca in daritveni oltar. Vsi njegovi izdelki so unikati, razen Slomškovega obraza. Kipi so izdelani iz lipovega lesa zaradi krčenja in raztezanja le tega ter zaradi posebnosti, saj lipov les nima grč. Za Magdalensko goro pravi, da je zelo pomirjujoča in prijetna ter da umetnik tukaj lahko najde svoj duševni mir in zagon za ustvarjanje. Pred začetkom izde­ lovanja kipa si ogleda prostor, v katerem bo kip ali skulptura postavljena, in potem začne z delom. "S čim se vaše delo oplaja, kaj vam pri­ naša nova spoznanja, kateri trenutki vaše­ ga zasebnega življenja bogatijo vašo umetniško ustvarjalnost?" Na to vprašan­ je nam je odgovoril: "Z osebnim zado voljstvom in občutkom, da je stvar lepa. Skušam pa vsakemu kipu narediti podobo, ki pomirjujoče vpliva na človeka in deluje prijazno." Ob koncu pa je g. Ahčin dodal, da so vendarle kipi na Magdalenski gori pred­ vsem po zaslugi naročnikov - domačinov. PO DOLGIH LETIH PONOVNO KRESOVANJE NA MAGDALENKI GORI Prepričajte se o uspešnosti programov nege obraza in telesa s profesionalno THALGO kozmetiko. Po zaslugi TD Magdalenska gora je po dolgem času vzplamtel kres v vsej svoji veličini tudi na Magdalenski gori. Člani so se prvo leto odločili za neko­ liko manjši kres, vendar je ta gorel vse tam do pete ure zjutraj, ko je pogorel do konca in je zadnji plamen usahnil ob spominu na prave odločitve Slovencev v tem času pred desetimi leti. Seveda pa ni bil samo kres v čast dnevu državnosti in desetemu rojstnemu dnevu naše mlade države, temveč je tokrat prvo leto svojega obstoja praznovalo TD Magdalenska gora, ki se je pred enim letom zavzelo za ta okraj in ga ureja ter okoliškim prebivalcem skoraj vsake dva meseca ponuja prireditev in sprostitev s svojimi prireditvami in dobro voljo. Predsednik TD Magdalenska gora je, kot sam pravi, zadovoljen z delom društva. "Dela je še veliko, ampak se trudimo in upamo, da nam bo uspelo pripraviti in izpeljati vedno boljše programe in prire­ ditve", je povedal predsednik TD Magdalenska gora Marko Janežič. Člani ob prvi obletnici med seboj še niso naz­ dravili, ker za to še ni bilo časa, vendar še bodo. ŠENTJURSKI (Toronto v Indijanskem jeziku pomerni 11 KRAJ SREČANJA) U V začetku tega leta je Šentjurski oktet praznoval 10. obletnico. Že konec lanskega leta smo izdali kaseto in zgoščenko, ter pripravili jubilejni kon­ cert. Z nastopi smo prekrižarili že vso Slovenijo. Ves čas obstoja smo kvalitet­ no napredovali, zlasti v zadnjem času, zato smo želeli naše petje predstaviti tudi v tujini. Priložnost za gostovanje v Kanadi se je ponudila letos spomladi. Na našo ponudbo za nastop na 42. slovenskem dnevu, ki ga že desetletja prireja Slovensko-kanadski svet, letos prvič kot Slovenska skupnost, smo od predsednice sveta, Eme Pogačar v marcu dobili pozitiven odgovor. Pripravljalni odbor nam je pripravil spored našega obiska. Naše gostovanje naj bi potekalo od 5.7. do 12.7.. Časa za pripravo in organizacijo gostovanja je bilo zelo malo. Z vso vnemo smo se pevsko pospešeno pripravljali. Imeli smo kar veliko dela z organizacijo poto­ vanja in nabiranjem sredstev. Četrtek, 5. julij je prišel zelo hitro. Z Brnika smo v večernih urah preko Londona poleteli v Toronto, kamor smo v petek, po 11-urni vožnji, prispeli v zgodnjih jutranjih urah po njihovem času. Gostitelji-rojaki so nas pričakali na letališču. Po zelo prijaznem sprejemu so nas odpeljali in nastanili po svojih domovih. Nastanjeni smo bili po dva in dva pri slovenskih družinah. Toronto je več kot dvomilijonsko mesto. Ulice so čiste in široke z veliko zelenja. Od enega konca mesta do drugega rabiš več ur vožnje po cestah, ki imajo 6 pasov v eno smer. V mestu je malo pešcev in veliko avtomobilov. Prebivalstvo je zelo razno­ liko - vidiš belce, črnce, Indijance, Japonce, Kitajce, Korejce in mešance. V petek popoldne nas je Andrej Pahulje, ki je že vodil različne zbore, z najetim kombijem pripeljal k slovenski fari pri Mariji Pomagaj, kjer smo peli pri slovenski maši, ki jo je daroval g. Tine Batič. Ko seje zaslišala naša pesem, so verniki obračali glave in pogledovali na kor. Po maši je sledilo prijetno srečanje z rojaki s sproščenin pogovorom in prepevanjem. Članice ženske lige pa so pripravile pogostitev. V skupini smo imeli tudi harmonikarja Dragota Zakrajška in njegovega sina trobentača Andreja, ki sta še povečala domačnost. Soboto smo izkoristili za ogled neka­ terih znamenitosti mesta, kot so: center mesta z mogočnimi stolpnicami in uradi, parlament province Ontario, sta­ dion z odmično streho in zanimivo zgradbo mestne hiše. Povzpeli smo se na čudoviti stolp CN tovver, eno najvišjih zgradb na svetu, od koder je veličasten razgled po mestu. Večerjali smo v restavraciji Linden (Lipa), last Slovenca gospoda Tomšiča, ki izhaja iz Dobrepolja. V nedeljo smo se odpeljali na sloven­ sko letovišče, kjer je potekal 42. sloven­ ski dan. Na ta dan se zbere največ Slovencev na enem mestu. Letovišče obsega 20 ha zemlje, ki je last Slovencev. Tu imajo na jasah med grmičevjem in gozdovi urejene počit­ niške hišice. Travnate površine pa so skrbno košene zelenice. Na osrednjem delu letovišča stojita kapela in dvorana. V bližini je tudi bazen. Dan se je začel z mašo, ki jo je daroval slovenski kardinal dr. Alojzij Ambrožič. Po kosilu je Šentjurski oktet kardinalu ob obletnici škofovstva tudi zapel. Popoldne je sledil kulturni program z govori in glasbo, katerega vrh je bil za nas, naš nastop. Dolg aplavz je potrdil, da je petje Šentjurskega okteta poslušalcem prijetno. Po končanem kul­ turnem programu smo se še nekaj časa družili in prepevali z našimi gostitelji. Seveda tudi frajtonarica ni manjkala. Nekateri med nami so prvič srečali svoje sorodnike. Proti večeru smo obiskali še lovsko ( MM avgust - september 2001 OKTET KANADI letovišče. V lovskem domu imajo, zlasti po zaslugi predsednika, trofeje iz celega sveta. Tudi lovsko letovišče je namen­ jeno druženju Slovencev. Ta dan smo imeli možnost videti tudi malo drugačnega dela Kanade, ne samo mesto, saj sta letovišči od mesta oddaljeni skoraj 100 km. Kanada je velika, v tem delu v glavnem ravninska počitnic. Po začetni napetosti je pesem lepo stekla, kar so začutili tudi poslušal­ ci, saj so nas nagradili z dolgimi aplavzi. Po zadnji pesmi pa aplavzu kar ni bilo konca, tako da so sledili dodatki. Pesem "Ribniška" je poslušalce spra­ vila na noge. Prav na koncu se nam je pridružil še svetovno znani baritonist gospod Marcos Fink, ki je te dni tam preživljal dopust. Skupaj smo zapeli pesem "Jaz bi rad rudečih rož". Zopet je sledilo druženje in prepevanje "po domače". Razšli smo se vsi zadovoljni in dobre volje. Organizatorji koncerta in gostitelji so nam povedali, da jim je tako kvalitetno zapeta narodna in umetna pesem do sedaj manjkala, saj so do sedaj gostujoče skupine prepevale država. Tam nekaj arov ne pomeni veliko, zato manjše parcele niso obde­ lane tako kot v Sloveniji. Posestva so velika in v enem kosu. Posamezna po­ sestva pridelujejo eno kulturo. Na tem delu Kanade smo videli velika polja soje, koruze in pšenice in celo dolino čebule in zelene. Okoli domov pa so vsepovsod lepo košene zelenice in veliko cvetja. Ponedeljek je bil za nas najpomemb­ nejši dan, saj nas je čakal samostojni koncert. Zbrali smo se že precej pred pričetkom koncerta in preizkusili dvora­ no. Kmalu pa je šlo zares, saj so gostje dvorano napolnili že pred uro, določeno za koncert. Obisk je bil presenetljiv, saj je bil koncert na delovni dan in v času moderne in tuje pesmi, ki pa niso tako pritegnile. Naslednji dan smo se dobili v slovenskem domu za ostarele v Domu Lipa. Stanovalce smo razveselili s pet­ jem narodnih pesmi, za kar so nas nagradili s kosilom. Nato smo se, preko vinorodnega območja, kjer smo poizkusili tudi kanadska vina, odpeljali do slapov reke Niagare. Biser Kanade nas je osupnil s svojo veličino, močjo in lepoto. Sreda je bil dan za obiske sorodnikov in nakupe spominkov. Zvečer pa smo se zbrali na domu Staneta Vovka, ki je bil tudi "glavni krivec", da smo sploh prišli v Kanado. Gospa Marija Vovk nas je pre-biro 5 Canon TABORSKA 4, GROSUPUE tel 01/ 78637 00, fax01/ 786 37 01, e-mail: blros@siol.net fotokopiranje (pri večjih količinah popust): A4 črnobela 10,90 sit, A4 ČB študentje in dijaki 32% popust 7,50 sit; A4 barvna kopija 195,00 sit; fotokopiranje do formata AO (načrti); vezava; piastiffciranje do formata A3; prodaja fotokopirnih strojev; prodaja biro opreme CANON in RICOH: telefaksi, printerji, kalkulatorji, fotoaparati, kartuše, tonerji itd. servis fotokopirnih strojev In ostale biro opreme. V MESECU SEPTEMBRU 10% POPUST NA PLAČILO Z GOTOVINO NA IZDELKE CANON (RAZEN NA ARTIKLE, KI SO ŽE ^|JLCIJI). . DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka: od 8,00 do 12,00 in od 13,00 d< sobota: od 9,00 do 11,30 ZAHVALJUJEMO SE VSEM SPONZORJEM, KI SO NAM OMOGOČILI GOSTOVANJE MED SLOVENSKIMI ROJAKI V TORONTU - SKLAD ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI IVANCNA GORICA OBČINA GROSUPUE KRAJEVNA SKUPNOST ŠT.JURIJ NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. TELEKOM SLOVENIJE D.D. TURISTIČNO DRUŠTVO ŽUPANOVA JAMA K0V1NASTR0J GASTRONOM, GROSUPUE AVTOTRANSPORTIKASTELEC ANTON ŠIPEU S.P., ŠTJURIJ MM SmiNG - MATEJA MU STAR MAX0 PUB - STANKO J ANEŽIČ INSTALATERSTVO BOJAN ŠERJAK, PECE MILAN KLAN ČAR S.P., P ON OVA VAS MPGE D.O.O., GROSUPUE TRGOUP D.O.O., VELIKE LAŠČE IN.COINVESTD.O.O., UUBUANA SVETINA IN LAZAR D.O.O., UUBUANA MARTIN PERME S.P., SP. SLIVNICA MATJAŽ SPREITZER S.P., ŠKOFUICA FINOLES D.O.O., GROSUPUE - CVETLIČARNA PREDALIČ. GROSUPUE KAMNOSEŠTVO FRANCI PRIMEC S.P. - ELEKTROINSTALATERSTVO MARTIN TOMAŽIN S.P., ROŽNIK - KMETIJSKA ZADRUGA GROSUPUE -GOTIS D.0.0., PONOVAVAS -GPG GROSUPUE - MIZARSTVO JOŽE JERŠIN S.P. PONOVAVAS -GOSTILNA KRAMAR SAMO PUNGARTNIK. PEROVO • BISTRO AMAZONKA LADO BUČAR. GROSUPUE -JANEZ ROG F U S.P. - NEPREMIČNINE NIKO MIHIČIN AC - PARTNER GRAF D.O.O., GROSUPUE - VULKANIZERSTVO MARJAN ŽVEGLA S.P. SIMON VIRANTS.P. KOMUNALNE GRADNJE GROSUPUE PONOVKAD00. VVZKEKEC GROSUPUE OGLAS NAROČIL IN PLAČAL ŠENTJURSKI OKTET senetila z zelo okusno "zadnjo večerjo". Mi smo se jima zahvalili s pesmijo, ki sta jo poslušala s solzami v očeh. Naslednji dan smo se počasi odprav­ ljali in se odpeljali na letališče. Ob slovesu smo si bili enotni, da je bilo gos­ tovanje Šentjurskega okteta zadetek v polno in da se, če bo le mogoče, še kdaj vidimo. Naši rojaki so zelo gostoljubni, lepo skrbijo za duhovno in kulturno živ­ ljenje, znajo se veseliti in zabavati, lepo pa skrbijo tudi za ostarele. Pridobili smo izkušnjo gostovati v tujini in spoznali, da je za take nastope potrebno več časa za organizacijo, saj le tako gostovanje poteka v zadovoljstvo poslušalcev in nastopajočih. Na koncu bi se zahvalili vsem, ki so kakorkoli prispevali k gostovanju Šen­ tjurskega okteta v Kanadi. Prisrčna hvala Slovensko-kanadskemu svetu, gospe Emi Pogačar, gospodu Andreju Pahuljetu, gospodični Tanji Kranjc in družinam Mokorel, Resnik, Šparovec in Vovk. Iskrena hvala pa tudi mnogim sponzorjem v Sloveniji. za Šentiurskl oktet Janez Gerl • •••••••• Foto - video - studio Barvno in črnobelo fotokopiranje TRAVNIK MARJAN VIŠNJA <;OKA Grintovec 41 Tel.: 01/7884-116 ADAMIČ CKNTKK Taborska 4c, Grosuplje GSM: 041/784-116 GROSUPLJE Kolodvorska 2 Tel.: 01/7863-358 |—-—•i •• i r*"—'~l I i r- t % p •* mm | i -•i m— -u I lim t mu I JMMMMMJ ••" '• J IMMM IMMMMMI |WM IMMMJI IMMHMMJI V SEPTEMBRU BOMO ODPRLI NOVI LOKAL V ADAMIČEVEM CENTRU, KJER VAS PRIJAZNO PRIČAKUJEMO Z VSEMI SVOJIMI STORITVAMI! Honcno prost LAHKO JE LIMUZINA.KOMBI ALI KARAVAN. MOJSTROVINA OBLIKOVANJA. VOZILO Z NEŠTETIMI MOŽNOSTMI. TO JE HYUNDAI MATRIX. TESTNE VOŽNJE VSAK DAN. NUDIMO NOVE IZREDNE KREDITNE POGOJE - PREVERITE ŠE DANES !! HYUnDRI Avtohifta CUBEJ d.o.o., Grosuplje SERVIS: 01*786 07 88 PRODAJA: 01*786 47 12 MATRIX Prešeren in njegovi na Kopanju (7) Portret starega strica Jožefa Slodnjaku je stric Jožef je v duhovnem smislu janzenist, torej človek razu­ ma, ne čustev. Ob prislovični janzenistični ozkosti pa je v resnici bil človeško širok, toleranten in odprt. Pesnikova sestra Lenka pravi o njem "Kaj en previden, posebno znajden in moder mož so bili ta stari stric. Tako so znali, da so vselej vsega dosti imeli, kakor naš brat Jurij, ki je tudi zmeraj (malo) imel." In nadalje pravi Lenka, da so bili stric zelo lepega zadržanja. Zato ni čudno, da mu je France nazdravljal z "gospod stric!" Bil pa je tudi dober do sorodstva. Že pred Francetom je denarno in s hrano podpiral Franca in Jakoba Prešerna, svoja nečaka, ko sta študirala za duhovnika. Podpiral je tudi oba Francetova brata - Jožeta in Jurija, ko sta se šolala. Pesniku pa je bil kot oče, njegov prvi učitelj, razumeva­ joči in zvesti podpornik in skrbnik. France sam je o starem stricu Jožefu rekel, da je bil njegov največji dobrotnik na zemlji. Sicer pa je tudi škof Wolf ob vi- zitaciji o kaplanu Jožefu napisal, da je častitljiv in zgleden duhovnik. Zaradi velike naklonjenosti pranečaku pa tudi kot krajevni duhovnik bi si Jožef Prešeren zaslužil spominsko ploščo na kopanjskem župnišču, rekel bi, da - kolikor se Kopanja tiče - celo bolj, kot tisti fantek, ki ploščo na Kopanju že ima. J. Miiller Grosupeljski spomin na drugo tisočletje Turki premagani, dežela na novo zadiha Skoraj tri stoletja divjanja turških hord čez naše kraje so v marsičem spre­ minjala tudi miselnost ljudi, ki so se končno strnila v uspešno obrambo proti turškemu nasilništvu. Zgodovinarji ocenjujejo, da so Turki od začetka svojih barbarskih vdorov na slovensko ozemlje pobili ali zajeli čez 200.000 ljudi, veči­ noma s s/ovenskega podeželja. Ko je turška nevarnost minila, so večino utrjenih taborov predelali za druge namene, nekaj pa so jih po ukazu zemljiške gospode celo podrli, da se kmetje ne bi preveč samostojno organizirali. Tabor na Cerovem je bil nekoliko bolj odmaknjen od naseljenih vasi in središč zemljiške gospode. 1683 - so Turki oblegali Dunaj. Naposled se je organizirani krščanski vojski vendarle uspelo zoperstaviti se jim. 12. septembra so jih avstrijske čete pod vodstvom poljskega kralja Jana Sobieskega močno porazile in Evropo rešile pred tujo kulturo in vero. Izrivali so osmansko cesarstvo iz osrčja Evrope globoko na Balkan. Srbi so nato začeli razmišljati o evropskih povezavah, zato so se začeli masovno seliti proti severu - celo do dežele Kranjske. Avstrijske čete so zasedle Beograd in so že v naslednjem letu nadaljevale pot proti jugu. Ko so Turki bežali, so se Srbi pognali za njimi v dir in jih porinili globoko v Makedonijo. 1693 - sta opat Gallenfels in grof Herbart Auersperg podpisala pogodbo o zamenjavi zemlje. Iz širšega seznama naj omenimo le Novo Goro (zu Lamberg), kjer je bilo 7 kmetij in domec Grosuplje (Gross Lupp), kjer je bil mlin in tretjina kmetije, in Stransko vas (zu Streindorff), za katero ni podatka o obsegu zemljiške zamenjave. 1697- 1. novembra je ob redovnih zaobljubah v Stični Nivard Barbo grof Waxenstein s Čušperka zapisal samostanu 200 goldinarjev. 1699 -je znana in premožna višnjegorska družina Florijančič posodila denar opatu Antonu Gallenfelsu za nakup posesti in gradnjo. Na podlagi testamenta pa je samostan dobil od meniha Janeza (Dizme) Florjančiča desetino od petih kmetij v Stranski vasi ob Višnjici (Stranska vass) in 200 državnih tolarjev. 1704 - 28. decembra je dal redovne zaobljube Ludvik pl. Gandin iz Šmarja. 1713 - zasledimo, da se je spet začelo v Šmarju posvetno poučevanje, ki ga je organizirala cerkev. 1715 - V Šmarju so cerkveni zgradbi prizidali kapeli. 1716 - so porazili Turke pri Petrovaradinu, že naslednjega leta pa pri Beogradu. 1720 - si je stiski opat Engelshaus sposojal denar pri laikih. Pri Juriju Sigmundu grofu Liechtenbergu si je sposodil kar 15.000 goldinarjev, od tega namensko za popravilo župnišča v Šmarju 2000 goldinarjev. 1722 - je bil opat Engelshaus spet primoran sposoditi si med drugim 600 goldinarjev za obnovo pogorelega župnišča v Šmarju. 1723 - je bilo za šmarsko župnijo poleg rednih dajatev določenih še 264 goldinarjev, 3 krajcarje in 3 denarje dodatnega deželnega davka za utrjevanje Beograda in Temišvarja (Romunija). 1724 - je Karel VI. ponovno duhovščini prepovedal promet z zemljišči brez vednosti oblasti. 1725 - je bil stiski konventual Engelbert Perizhof vikar v Šmarju, Sigismund Rauber pa njegov kaplan. 1740 - je začela vladati cesarica Marija Terezija. 1744 - je Metzinger v šmarski cerkvi naslikal slovito sliko Marijinega rojstva. Na Dolah pri Polici so postavili oltar. Na Veliki Ilovi Gori in v Troščinah so postavili stranske oltarje. Na Blečjem vrhu so k cerkvi prizidali zvonik. V Mali Stari vasi so poslikali kapelico. Janez Dizma Florjančič, stiski menih, seje ukvarjal tudi s kartografijo. Izdelal je do takrat najpodrobnejšo in najboljšo Deželopisno karto vojvodine Kranjske. 1757 - 29. oktobra je Marija Terezija izdala nov patent, ki je določal, da za posameznega podložnika letna tlaka ne sme trajati več kot 156 delovnih dni. V stiškem konventualu je bil tudi Karel Pilpach, ki je bil med drugim tudi župnik v Šmarju. 1763 - je dal v Stični redovno zaobljubo boštanjski grof Sigismund Ursini Blagaj. 1766 - je v Stični slikal Fortunat Bergant, kije naslikal tudi križev pot v cerkvi sv. Ane v Višnji Gori. 1774 - Uvedena je bila splošna šolska obveznost - občni šolski red. 1776 - je F. A. Niernberger naslikal sv. Benedikta na Blečjem vrhu. Na Gorenjem Rogatcu so obnovili cerkev. Pri vasi Brvace so ob poštni trasi zgradili oskrbno zgradbo za poštne kočijaže in drugo osebje ter večje hleve, kjer so lahko poskrbeli za redno zamenjavo vprežnih konj. Jože Mlkllč VESELO S PRIJATELJI Čeprav je v zraku že jesen in se poletje poslavlja od nas, člani ansam­ bla GRM ne mirujejo. Za njimi je uspeš­na sezona nastopov na veselicah in drugih družabnih prireditvah, saj so kot dober narodno-zabavni ansambel zelo zaželeni med poslušalstvom (sled­ nje potrjuje tudi podatek, da so morali za meseca junij in julij zavrniti kar preko 60 ponudb, ker jim zaradi zasedenosti niso mogli ustreči). Kljub zasedenosti čez vikend pa člani ansambla v prostih dneh ustvarjajo naprej in pripravljajo pesmi za nov, drugi album, konec avgusta pa so z ekipo RTV Slovenija posneli tudi videospot za najnovejšo polko Ivana Sivca in Gregorja Deržiča VESELO S PRIJATELJI. Videospot so snemali na Trubarjevi domačiji na Rašici, javnosti pa bo sku­ paj z ostalim novim materialom pred­ stavljen v sredini oktobra. Člani ansambla se zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k večjemu uspehu videospota. Marjan, Gregor in Andrej med snemanjem videospota JANEZ TRDINA (1830 - 1905) IN ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA Rojen je bil v Mengšu. Njegova rojstna hiša je stala na kraju, kjer je bila pozne­ je zgrajena tovarna slamnikov Stemberger &Mellitzer, v tej pa je svoj prostor po I. 1946 našla tovarna glasbil. V rojstnem kraju je Trdina preživel otroš­ ka leta ter tu obiskoval osnovno šolo. Gimnazijo je končal v Ljubljani, nato pa je na Dunaju študiral zgodovino in zem­ ljepis, dodatno pa še klasično filologijo in staro cerkveno slovanščino. Po končanem študiju se je za kratek čas zaposlil na varaždinski gimnaziji, od I. 1855 dalje pa je bil profesor na Reki. Zaradi njegovega neuklonljivega narod­ nega in svobodomiselnega prepričanja ter zvestobe svojemu nazoru se je tu kmalu zapletel v spore s šolskimi oblast­ mi in bil predčasno upokojen, star komaj 37 let. Preselil se je v Novo mesto, veliko potoval po Dolenjski, opazoval življenje in navade ljudi, vtise zapisoval in komen­ tarje pogosto opremljal tudi z moralis­ tičnimi poudarki. Njegovi zapiski danes predstavljajo dragoceno etnološko in sociološko gradivo. V Mengeš se ni nikoli več vrnil, saj ga je zelo prizadelo, ko je bila po večletnem nazadovanju leta 1869 prodana domačija. Umrl je v Novem mestu, kjer je tudi pokopan. Trdina pripada prvemu mla- doslovenskemu rodu, za katerega je značilno, da ga preveva navdušenje za ljudstvo in vse, kar je z njim v zvezi. Je eden najbolj tipičnih predstavnikov tega rodu, njegovo delo pa je šlo predvsem v dve smeri: zbiranje ljudskega blaga in oblikovanje po njegovih zgledih ter opisovanje lastnega življenja. Eno najpomembnejših Trdinovih del so vsekakor Bajke in povesti o Gorjancih, s katerimi je želel v slovensko literaturo vnesti pripoved, ki bi bila hkrati narodna in umetna, pri čemer bi se ohranjala zunanja oblika ljudske pripovedke, real­ nejša pa naj bi bila vsebina. Leta 1905 je v 14 pismih, objavljenih v Ljubljanskem zvonu v letih 1905 in 1906, napisal Moje življenje, nekakšen povzetek obsežnih, dve knjigi obsega- jočih Spominov. Ti spomini so izmed vseh njegovih tovrstnih del vsekakor najzanimivejši in presegajo okvire obi­ čajne spominske literature. V njih je s čudovito resnicoljubnostjo in odkritostjo opisal svoje življenje. Zgodovina slovenskega naroda je nastala v njegovem mladostnem obdob­ ju. Napisana je bila že leta 1850, ko je Trdina končal gimnazijo, objavljena pa je bila šele 16 let pozneje. To je prvo delo, ki v slovenskem jeziku opisuje vso zgodovino slovenskega naroda, poseben poudarek pa je na socialnem in kul­ turnem življenju. Sicer nima znanstvene vrednosti (česar se je Trdina tudi sam dobro zavedal), ima pa to delo med zgodovinopisjem kot prvo tovrstno v domačem jeziku pomembno mesto. Zanimivo je tudi, ker kaže, da je Trdina za glavnega nosilca slovenske zgodovine štel kmeta. 0 nastanku tega dela nam Trdina piše: Dežman mi veli: "Veste kaj, tukaj pri nas zaslužite lahko petdeset goldinarjev. Slovensko društvo je razpisalo petdeset goldinarjev nagrade za slovenskega na­ roda zgodovino. Skriptor naše knjižnice mi je pravil, da ste več let delali ekscerpte iz Valvasorja in drugih his­ toričnih knjig. Po njih vas ne bo stalo veliko truda, da nam napišete kratko, poljudno knjigo o naši preteklosti. Nute sprejeti moj predlog, dajte, lotite se naše žalostne zgodovine. Nagrada res ni veli­ ka, ali vam bo pa le precej zalegla." Jaz sem dejal Dežmanu: "Dobro!, Jaz bom poskusil sestaviti našo zgodovino, ali že naprej vam moram povedati, da delo ne bo tako, ki bo moglo zadovoljiti omikane bralce." Dežman veli: "Tega ne more nihče pričakovati, da bi spisal kdo že zdaj dobro zgodovino slovenskega naroda, kajti se ni še noben pisatelj z njo resno bavil in ukvarjal. Vsekakor pa je treba začeti. Vsak začetek je težak in kritika vas ne bo nemilo obsojala, če bo tudi na vsaki strani več zmot in napak nego dokazanih resnic. Izrekla vam bo še hvaležnost, da ste začeli prvi orati našo ledino." To zgodovino slovenskega naroda sem začel pisati o binkoštih, največ sem je izdelal o velikih počitnicah v Mengšu, konec pa sem dovršil šele na Dunaju proti adventu. Tam sem dobil v vseuči- liščni knjižnici Mucharjevo Zgodovino Štajerske dežele in slavnega Grka Prokopa, ki poroča tako zanimive stvari in lepe reči o starih Slovenih. Muchar se za Slovence kaj malo briga, za moj spis mi ni dal nič gradi va; v Prokopu sem pa našel precej uporabnih podatkov. Svojo Zgodovino Slovencev ali, kakor jo je preimenovala Slovenska matica, Zgodovino slovenskega naroda sem spisal 1850. Moj rokopis je ležal menda v omari Slovenskega društva. Ko se je več let pozneje ustanovila Slovenska matica, so hoteli naši čudni prvaki dati natisniti o njenih stroških mojo zgodovi­ no. B/e/vve/s mi to sporoči. Jaz mu odpišem, naj zaboga ne store te neum­ nosti. To knjigo sem spisal, ko sem dovršil komaj gimnazijo. Od osmošolca se ne more zahtevati dobra zgodovina. Odkar stoji svet, ni se nahajal med pra­ vimi historiki še noben gimnazijec. V mojem mladostnem, povsem nezrelem delu je napak že zato, ker so mi rabili nekoliko celo posnetki iz zgodovinskih povesti, ki se ne smejo smatrati za resnične. 0 kritiki nisem mogel imeti v osmi šoli še nobenega pojma. Prosil sem Bleiweisa, naj mi pošlje moj rokopis, da ga predelam. Trudil se bom morda kaki dve leti, ali potem dam Matici vsaj tako zgodovino, ki bo vredna tega imena, dasi bo i v njej dosti napak, ker do zdaj ni še znanstveno obdelana nobena doba naše preteklosti. Ali ljubljanski naši prvaki so bili jako svojeglavi možje. Kar so si zabili v glavo, moralo se je zgoditi, naj bo dobro ali zanič. Mojo prošnjo so zavrnili in sklenili dati natisniti rokopis osmošolskega zgodovinarja. Zaman sem protestiral. Izročili mi niso niti korekture, ker so se bali, in ti po pravici, da jim rokopisa ne vrnem, dokler ga popolnoma ne prede­ lam. I tako je zagledala beli dan prva knji­ ga Slovenske matice, moja nezgodovins- ka Zgodovina slovenskega naroda. Mnogi bolj izobraženi ljudje so mislili, da jo je spisal profesor Trdina, ne pa dijak Trdina, in so se s/7no čudili in mene in knjigo brez milosti obsojali. Najhuje se je vame zaletaval goriški zgodovinar Kos. Kaj mislim o tem svojem spisu jaz, sem že povedal. Svojim strogim kritikom pa odgovarjam tole: Kdor hoče kako knjigo presojati, mora poznati najprej njeno zgodovino. Pitati se mora: quis, quid, quibus auxiliis, cur, quomodo, quando*. Sosebno to se mora vprašati, kdo in kdaj in s kakovimi pripomočki jo je spisal." Gregor Štlbemik *Latinski heksameter, ki obsega vse okoliščine kakega dejanja: kdo, kaj, kje, s čim, zakaj, kako, kdaj. Uporablja se tudi v pravnem jeziku. Verz prvič zasle­ dimo pri Kvintilijanu. Ob začetku novega šolskega leta UPINA izobraževalni center vabi na BREZPLAČNO URICO ANGLEŠČINE VSE OTROKE OD 5. LETA STAROSTI DO 8. RAZREDA OŠ (dO zapolnitve prostih mest). O natančnem urniku njihove brezplačne urice pa bodo učenci obveščeni pravočasno po pošti ali telefonu. Za sodelovanje je potrebno izpolniti kupon in ga čimprej poslati na naslov: Upina izo­ braževalni center, Adamičeva 10,1290 Grosuplje. Vse nadaljnje informacije dobite v pon, sre ali pet od 10. do 12. ure: 041/ 257-991. Da, želim se prijaviti na BREZPLAČNO URO angleškega jezika v izobraževalnem cen­ tru Upina na DAN ODPRTIH VRAT: Ime in priimek:_ Naslov : Telefon / fax / e- mail :_ Starost otroka : let Razred Ime in priimek enega od staršev :_ Stalno bivališče : Telefon : Podpis staršev ZNANJE IMA POVSOD PREDNOST ! Ampak, če ješ z njimi, si njihov Intervju s patrom Milanom Kaduncem, misijonarjem v Togu (Afrika) Realnost, ki jo kaže Afrika, ni romantična. Vsako leto za posledi­ cami driske umre 1,5 milijonov otrok; v letu 1990 je več kot 215 milijonov Afričanov živelo pod dopustnim pragom revščine... Po drugi strani je najmanj onesnažena in ima največ ohranjene narave, lahko bi se izognila slabim posledi­ cam razvoja, ki se vidijo drugje. Je dovolj močna za to? Enotna? Ne govorimo le o nekje prebranih podatkih, o tem pričajo tam živeči. Že 22 let deluje na afriški celini p. Milan Kadunc, naš rojak. Z ljudmi deli svoje izkušnje, sposobnosti, znanje. In še kar vztraja. In je zado­ voljen! Kje ste bili na začetku, kaj ste delali? Kaj delate sedaj? V misijone sem odšel v juniju 1979. leta. Deloval sem v dveh državah - Togu in Beninu. Delam kot duhovnik na šesti župniji, ki ima 18.000 ljudi, krščanstvo pa se v njej začenja - trenutno je 350 katoličanov. Z menoj je še p. Pepi Lebreht, tam sva edina belca. Naše prvo delo je oznanjevanje evangelija. Kristjani pa se trudimo, da pomagamo človeku v celoti. Zgradil sem 8 šol. Skopali smo precej vod­ njakov. Pomanjkanje vode je huda težava, nekaj kilometrov jo je treba nositi na glavi. Veliko je nepredvidene pomoči v zdravstvu. Prost dan zame pa je, da po končanem delu mizarim. Življenje je drugačno, Že jezik je ovira. Najprej sem se moral privaditi dru­ gačnim navadam in načinu mišljenja. In jezik - v obeh državah je več kot 40 plemen, kar pomeni čez 40 različnih jezikov. Uradni jezik v obeh je fran­ coščina. Če hočeš delati malo bolje, se moraš vsaj malo naučiti njihovega jezi­ ka. Tu, kjer sem sedaj, so trije jeziki. Obrede imam v njihovem jeziku, pri delu pa mi pomagajo domačini. Kaj vas je gnalo v misijone? Ko sem hodil na počitnice v Zagradec pri Grosupljem k starim staršem, sem na podstrešju našel Zamorčka, potem sem si želel iti v mi­ sijone. Ko sem bil že pri frančiškanih, me je obisk afriškega škofa še bolj vzpodbudil. Zdelo se mi je, da lahko tam naredim več kot tu. Rekli ste, da je veliko nepredvidene pomoči v zdravstvu. Kakšne? Bolnike je potrebno peljati do najbljižjega mesta (50 km stran), imava edini avto v župniji. Ljudje vedo, da je v dispanzerju potrebno plačati in NAŠ BOG NI DOMIŠLJIJA O, naš Bog ni domišljija, ni ideja, ne filozofija. Naš Bog je Stvarnik neskončnega vesolja, neskončen je Njegov razum, neskončna Njegova je ljubezen, v vsa bitja in stvari je na vseh planetih vtkana. Kakšen drugje življenjski je program, je nam skrivnost popolnoma neznana, a na planetu Zemlja sreča vrne se v srce, le kadar brez misli nase vsa razdaja se. P. Milan kmalu po začetku delovanja v obleki domačinov Mojca Kastelic mnogi ne morejo. Zato odlašajo in jih veliko umre. V glavnem mestu (550 km stran) kupim v lekarni osnovna zdravila, ki jih damo ljudjem na pol zastonj, ker so zdravila predraga. V sušni dobi (od oktobra do maja) je več bolnih. Piha "armatan", saharski veter, in zaradi peska se zdi, da je megla. Povzroča pa meningitis. Veliko je tudi malarije, v januarju, februarju pridejo na površje strupene kače. Kakšno je Življenje ljudi, njihov vsak­ dan? S čim se ukvarjajo? Podnebje je tropsko, ima sušno in deževno dobo. V sušni dobi ni niti kaplje dežja, vse je požgano. Ljudje takrat malo delajo. Na deželi so izključno poljedelci (99 %). Če dež ni pravilno razporejen, je lakota. Misliti na jutri - tega nimajo. Mi pravimo, da so leni. Vendar oni preračunajo, koliko rabijo in toliko pridelajo. Vse delajo ročno, v moji župniji samo dve družini obdelujeta polja z voli. V vsaki družina sta vsaj dve ženi, nekje tudi sedem, tako da je tudi otrok veliko - državno povprečje je 6,3 otrok na družino. Kaj pa šolanje? Otroci so brihtni, tako kot tukaj. V šole pridejo od zelo daleč, prevozov ni. Sedaj gradimo internat. Jedo večino­ ma enkrat na dan, zato pomagamo tudi s hrano. Poleg tega imamo v šolah nauk o religijah, ki je v Togu izbirni predmet. Predstavimo različne religije, potem pa bolj osnovna moralna načela, ki jih vsi spoštujejo. Pri nas je ravnatelj, musliman, dal namesto tega na izbiro praktični pouk - okopavanje okoli šole. Vsi so pri nauku o religijah, tudi druga verstva. Če imajo kakšen obred, npr. iniciacijo (sprejem med odrasle), za mesec ali dva pustijo vse - šolo, cerkev... Za njih je to pomemb­ no, saj nimaš pravice govoriti, če nisi sprejet med odrasle, ne pokopljejo te na pokopališču, dekleta ne smejo imeti otrok. Šola ni obvezna. Okoli 30 % otrok hodi v šolo. Fantov je več, punce so še vedno zapostavljene. Ker dekleta manj veljajo, najprej pošljejo v šolo fante, ker morajo plačati šolo, okoli 2.000 SIT na leto, za njih preveč. Minimalna plača je 6.600 SIT na mesec, vendar večina ljudi ni zaposlena. Ker pa imajo velike družine, je s tem težko preživeti. Mnogim otrokom plačamo šolnino mi. Če dekleta ne dobijo pomoči, se mora­ jo znajti. Največkrat je to prostitucija. Pred 20 leti je skoraj ni bilo. Dekleta se sama ponudijo, da imajo za šolo. To povzroča še druge probleme - v Afriki je ogromno aidsa, ki se hitro širi, v zvestobi so šibki. V vasi sta dva, ki sta končala univer­ zo, a nimata kje dobiti dela, takih je čedalje več. Mnogi "falirani" študentje nočejo biti več poljedelci in potem kradejo. Kriminal seje precej razširil. Kakšen je odnos črne kulture do bele kulture? Sprejemajo, kar je dobro. 50 let nazaj so imeli blagovno menjavo - vrč ' riža za arašide... Poleg tega sprejema­ jo šolstvo, oblačenje. V prvem razredu še pustijo, da so otroci nagi, saj so tega navajeni. Nek otrok je do šole tekel nag, tik pred šolo pa se je oblekel, da ne bo tepen. V cerkvi pus­ timo, da so otroci do 3. ali 4. leta nagi. Če je potrebno, jih ženske tudi podojijo v cerkvi. S tehnologijo gre počasi. Če jim pokažeš televizijo, gledajo, brcajo, otroci gledajo za ekran, kam se je človek skril. Katera so bogastva črne kulture? Ljudje z veseljem sprejmejo druge­ ga. Vsi se poznajo, se pozdravljajo. Odprti so. Radi imajo veliko slovesnos­ ti. Maše so dolge uro in pol, igramo na bobne, več je plesa. Ustvarjajo si praznike. Družinsko življenje je dobro. Ne da se predstavljati, da bi stare ljudi dali v dom. Zelo spoštujejo starejše, starše. Na čas pa ne dajo veliko. Posvetijo se drug drugemu. Človek bi kar klepetal. Šele ko rečem, da se mi mudi, pove, da je prišel, ker nekdo umira. Slabe novice nikoli ne povedo takoj. Domača zelišča so velikokrat bolj uspešna od evropskih. Država hoče ohraniti njihove običaje. Obredi so zelo povezani z življenjem, včasih tudi ponižujoči. V mnogih plemenih je pomembno obrezovanje. Pri moških je to za čistočo, pri ženskah pa je pohab- Ijanje. Velika nevarnost je nehigiena, nekaj jih ob tem obredu umre. To dela­ jo z obrednim nožem, kar pomeni, da lahko dekleta dobijo aids, če ga ima prva. Cerkev se proti temu zelo bori, zadnje čase tudi država. Ali Afrika še rabi belca? Zadnja leta je Evropa precej zapusti­ la Afriko, vendar bodo Afričani še dolgo rabili materialno pomoč. Predsedniški sitem je najbolj podoben tiranskemu, zato jih države, kot so Francija, Nemčija bojkotirajo. Zaprli so svoja podjetja in vse propada, ker ni denarja za obnovo. V kolinializmu so belci države zelo izkoristili in šli, ko je bilo prazno. Država je imela od njih zelo malo. Verejtno bodo kakšnih 50, 100 let belci še potrebni. Večina župnij je razvitih zaradi belcev. Če pride tja domač duhovnik, ki nima sredstev, kaj bo? Kaj je po vaše tisto, kar misijonarja dela zares misijonarja, da ni samo eden izmed belcev? Naša prva naloga je oznanjevanje evangelija, ki gre vzporedno z drugo pomočjo. Delamo ves čas in ne dobi­ mo plačila. Drugi belci tam delajo 8 ur in za delo v tujini dobijo dobro plačo. Afričane na nek način izžemajo. Mi jim nič ne vzamemo, ampak prinašamo. Tudi Afričani težko razumejo, da tisto, kar naredimo, ostane njim. Za njih je Vodo je treba nositi daleč nemogoče že to, da nimam otrok in da nisem poročen. Ljudje te sprejmejo za svojega, če si z njimi in ješ z njimi. Skupna skleda je na tleh, je se z roko, nehigiensko je. Ampak če ješ z njimi, si njihov. Če pa ješ, marsikaj tvegaš. Večina misijonarjev je potem bolnih (malarija, amebe). Vendar ljudje čutijo, da živimo drugače kot drugi belci. V Afriki je prisotnih veliko verstev. Kakšno je pri vas sodelovanje med različnimi verstvi? Afriški ljudje so vsi verni, že po na­ ravi. V moji župniji je 2 % katoličanov. V državi jih je 20 %, protestantov je 8 % in ravno toliko muslimanov, ogrom­ no je sekt. Muslimanstvo se kar hitro širi. Eden od razlogov je gotovo dovol­ jeno mnogoženstvo. Večinoma so ljud­ je pripadniki različnih afriških verstev (60 %). Vsako pleme ima svoje verstvo, svoje tolmačenje Boga. Pravijo, da je Bog izredno oddaljen in se zanje ne zmeni. Zato imajo pred hišami oltarje iz blata in na njih darujejo, ko so bolni, ni dežja... Ne darujejo direktno Bogu, ampak prednikom, ki so posredniki med nami in Bogom. Mi jim povemo, da je Bog bližje nam, to z veseljem sprejmejo. Nekateri nas sprašujejo, zakaj jim to vsiljujemo. Vendar nas sami kličejo. Krščanska molitev je za dobro, v njihovih verstvih pa je tudi obtožujoča - če nekdo nekomu naredi kaj slabega, mu hoče to povrniti. Včasih vrač da kakšno pijačo, zapove daritev, velikokrat se konča z zas­ trupitvijo. Spomladi so nam zastrupili kuharja. Za duhovnike ni nevarnosti, ker nas rabijo, vendar ne smeš napa­ dati konkretnih imen. Dialog je težak. Velikokrat so medosebni odnosi dobri, ne sodelujemo pa kot religije. Bil sem pri mnogih tradicionalnih obredih, kamor belec navadno ne more. V naši religiji ni potrebno ničesar skrivati, pri njih pa mnogo, še posebej, če so v bra­ tovščini. Če skrivnosti poveš, te lahko zastrupijo. Kakšen je odnos državne politike do dela misionarjev? Zelo so nam naklonjeni, ker ogrom­ no naredimo za razvoj. Samo letos sem naredil 3 vodnjake in knjižnico, v šoli učimo. Nič nam ne dajo, ker nič nimajo, pa tudi nič ne zahtevamo. Država je skorumpirana in adminis­ tracija požre polovico sredstev, ki pridejo. Ljudje raje dajo duhovniku, ker vedo, da porabimo vse za dobro in bomo dali tudi račune. Kaj pa odnos Slovenije do misionar­ jev? Do sedaj ni bilo nobenih stikov. Bil pa sem presenečen, ko sem izvedel, da Slovenija podpira velik kmetijski projekt na Madagaskarju. Mediji so bolj odprti. Med misionarji imamo častnega konzula v Zambiji in sedaj bo to še Pedro Opeka. Pravijo, da pozi­ tivno predstavljamo Slovenijo, pomoči pa ni. Je pa slovenski narod zelo odprt do misijonskega delovanja. S tem mnogim rešim življenje, gradim vod­ njake, mnogim plačam šolnino, pomagam v ambulanti... Še vedno vztrajate... Tam se počuti človek bolj svobodne­ ga, čeprav moramo iz misijonskih dežel pošiljati mnogo poročil. Ko pride bolezen, ni lahko. Še vedno pa sem prepričan, da lahko tam naredim več dobrega kot tu, tudi kot duhovnik. Še so področja, kjer je potrebna pomoč, ljudje nas vabijo sami in tudi duhovnih poklicev še ni dovolj. Ne iščem zadoščenja, vendar je človek bolj sti­ muliran, da ostane, če vidi uspeh in hvaležnost. Ljudem prinašamo tudi kulturo nestrahu, nemaščevanja in ljubezni. Vedo, da bo z naše strani prišla pomoč in ne izkoriščanje. Če nisi vajen dela, je težko, sam moraš na primer vzdrževati avto. Kljub temu da imam magisterij, sem raje med ljudmi, čeprav so mi ponudili, da lahko pre­ davam. Veliko sreče In blagoslova pri delu! Alenka Oblak Nekaj o kmetijskih kulturah in dejavnostih PŠENICA, RŽ, JEČMEN, OVES, PROSO IN AJDA Nekoč najpomembnejši poljedelski pridelki so bili pšenica, rž, ječmen in oves, pa tudi proso in ajda. V 16. sto­ letju je k nam prišla tudi ajda. (Ajdo so sicer poznali že stari Rimljani.) Posejali so jo po strniščih - običajno le po ječ­ menu, ki so ga poželi približno štirinajst dni pred pšenico, kar je ustrezalo obdobju, ki gaje rastlina potrebovala za svojo rast do zorenja. Prosena, ajdova in ječmenova kaša pa so bile pomemb­ ne prehrambene sestavine naših ljudi predvsem za kaše, iz slednjih dveh so pekli tudi kruh in kuhali žgance. Ajdovo in ječmenovo moko so večkrat mešali s pšenično ali rženo. KORUZA Po letu 1492 je iz pradomovine koruza prišla v Evropo. K nam pa je dejansko prišla šele koncem 17. stolet­ja "iz turških dežel" najprej kot turščica. Rastlina se je nato poimenovala koruza. Ime je prišlo iz srbskega turciz­ ma - kukuruz. Po primorskih krajih se je zanjo uveljavilo ime hrmetun, ki izha­ ja iz italijanske besede fromentone. Koruzno moko so pretežno uporabljali za žgance in koruzni kruh, nekoliko manj pa tudi za polento in gres, po pri­ morskih krajih pa za polento v različnih oblikah (kuhano, popečeno, zabeljeno s siri in podobno). Za uveljavitev koruze na naših tleh imajo veliko zaslug avstri­ jske kmetijske reforme v času Marije Terezije. KROMPIR Med leti 1560 do 1570 je v Evropo iz Peruja oziroma Mehike ob potovanjih novih raziskovalcev sveta prišel krom­ pir. V času tridesetletne vojne (1618 nadaljevanje na 16. strani Pošta in njen razvoj Skoraj neopazno poteka delo pis- monoš, ki jih vsakodnevno srečujemo na cestah in nam na dom prinašajo sporoči­ la, pisma in razglednice, pa tudi vse več položnic in nepotrebnih reklamnih tiskovin. Poštni promet ima bogato tradi­ cijo in če pogledamo samo dve stoletji nazaj, vidimo, da so postiljoni prevzemali poštne pošiljke še pred nastankom Ilirskih provinc. Način opravljanja službe je določala uredba cesarice Marije Terezije iz leta 1748 ter patenti Jožefa II. Tedaj je bilo v veljavi pravilo, da se poštna pristojbina ni plačevala pri oddaji pošte, pač pa je poštnino poravnal prejemnik. Izjema je bila oddana pošiljka, ki je bila naslovljena v inozemstvo in se je poštni­ na zaračunavala pošiljatelju do državne meje. Ni treba posebej poudarjati, da je bilo tedaj v naših krajih poštnega prometa re­ lativno malo. Ljudje so bili večinoma nepismeni, zato je potekalo dopisovanje na ravni država - državni uradi, sicer pa le v izbranih meščanskih krogih, med obrtniki, višjim slojem in duhovščino. Poštni uradi so bili tedaj ob glavnih prometnih poteh v večjih krajih, kjer je vozila cesarska pošta, vse bolj pa so se začele pojavljati pisemske zbiralnice. Za slednje je veljalo, da so razpečevale in prevzemale skoraj izključno pisemsko pošto ter manjše zavitke, večjih paketov pa niso sprejemale. Zbiralnice so imele običajno enkrat do dvakrat tedensko zvezo s sosednjim poštnim uradom. Te povezave je vzdrževal poštni sel, ki je s konjem največkrat prejezdil razdaljo do pošte. Prevoz in dostava poštnih pošiljk je bila v domeni pošte, zato je bila zagrožena dokaj visoka globa vsakomur, ki so ga zasačili pri nedovoljenem preno­ su. Tudi organizacija plačila poštnih storitev je bila sprva zelo nepraktična, kajti višino poštnine se je določalo po teži pošiljke in po razdalji, zato je bilo vloženo precej dela v preračunavanje pristojbin. Ker pa je sčasoma pričel poštni promet vse bolj naraščati, je pošt­ na uprava leta 1842 opravila spremem­ bo zaračunavanja poštnine in je prešla s tedanjih sedmih plačilnih tarif samo na dve stopnji. S tem se je poštno delo poenostavilo, v prid pa je šlo tudi posameznikom, ki so poštnino lahko začeli sami obračunavati. V drugi polovici 19. stoletja seje poštni promet povečal, zato so se pojavile prve znamke, poštni uradi pa so dobivali vse večjo veljavo. Poštne urade v večjih krajih je upravljala država in so jih imenovali erarni poštni uradi, v manjših krajih pa so prevladovali neerarni uradi ali pogodbene pošte, ki so bile v zakupu privatnih last­ nikov. Uslužbenci državnih pošt so bili državni uradniki, upravniki pogodbenih pošt pa so bili uveljavljeni in imenovani občani - največkrat kar vaški gostilničar­ ji, trgovci ali župani. Vsak tak upravnik je moral opraviti državni izpit, poštna uprava pa je sklepala pogodbo za koncesijo za vsako leto posebej. Prve avstrijske poštne znamke so se pojavile po letu 1850, zato je na Kranjskem, pa tudi v drugih deželah monarhije postalo dopisovanje nekaj povsem običajnega, posebno ob prelomu stoletja, ko so se pojavile prve razgled­ nice. Za te so se uporabljale znamke za dva krajcarja, na katerem je bil upodobljen cesar Franc Jožef. Te vrste znamke so bile v obtoku od leta 1890 in jih je bilo natiskanih več sto milijonov in so bile predpisane za vse pošiljke v notranjem prometu. Naklada je bila res velika, a si je potrebno predstavljati tudi velikost monarhije in dejstvo, da so se enake uporabljale skoraj dvajset let. Sicer pa so bile poštne tarife v tem času od enega krajcarja pa do dveh goldinarjev - razmerje 1:200. V tem času je tudi Grosuplje dobilo svoj poštni urad. Zasebni upravniki pošt so SKRB ZA SAMEGA SEBE Sožitje - zveza društev Je tudi v letošnjem letu organizirala razne oblike vsežlvljenjskega učenja za odrasle osebe s posebnimi potrebami. Vse oblike seminarjev: SKRB ZA SAMEGA SEBE, RAČUNALNIŠTVO, TREN­ ING ASERTIVNOSTI, OBNOVITEV ZNANJA IN PISANJA, STARANJE IN STAROST, DOŽIVLJAJSKI TABORI, SEMINAR ŽIVLJENJA V DVOJE, SEMINAR ZA DEKLETA IN TABOR - POČITNICE so potekale pod strokovnim vodstvom In s spremlje­ valci iz posameznim društev. Iz grosupeljskega društva Sožitje so se seminarja "Skrb za samega sebe" v Rogaški Slatini udeležili Silvester Grčman s spremljevalko Lojzko POTRPIN v prvem delu in v drugem delu Anica Zaje, Marija Zaletelj, Darinka Omahen, Nataša Ostanek, Jani Kastelic in Sašo Zrnec in spremljevalki Mili Zidar in Katarina Drobnič. Urnik dela je bil predstavljen na samem seminarju in prav vsi so bili zaposleni kar do večernih ur. Kuhanje: nakup hrane, priprava in samo kuhanje s postrežbo; pospravljanje, pranje, čiščenje in skrb za osebno higieno. Veliko pozornost so vsi skupaj namenili pedikuri in po začetnih težavah se je vse lepo končalo. Deležni so bili tudi obrazne masaže, ki jih je prijetno sprostila. To je le nekaj veščin, ki jih nekateri obvladajo bolj, drugi manj, vsi pa so si edini, da je najboljše takrat, ko se zabavajo, kopajo, praznujejo in veselijo. Organizatorji so jim pripravili tudi piknik in, kar je bilo res dobro, je bila torta presenečenja za našo Anico. Pojedli pa so jo vsi. Poskusili so tudi Donat-zdravilno vodo iz vrelca in jo prinesli za pokušino tudi domov. V okviru piknika pa so se srečali tudi s konji, in se tudi sami pogumno preizkusili v jahanju. Seveda so bili vsi, vključno s spremljevalkami zelo navdušeni. Vsi trenutki jim bodo ostali v nepozabnem spominu. Razšli smo se v upanju, da se naslednje leto ponovno srečamo. Postali smo dobri prijatelji. Da je bilo lahko tako ZEEELO LEPO, se moramo zahvaliti vsem našim sponzorjem, ki so se odzvali na naš apel in pomagali pri izved­ bi seminarja. To so: GPG 3 DOLENJGRAD D.D., Grosuplje, VVINTER- HALTER GASTRONOM D.O.O. Grosuplje, VELE - TRGOVSKA DRUŽBA D.D. Grosuplje, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE Grosuplje, KOPS - TOVARNA KOVINSKIH SISTEMOV IN PROCESNE OPREME Grosuplje, LOGO D.O.O. Grosuplje, MASIKI D.O.O. Grosuplje, ODVETNIŠKA DRUŽBA ČEFERIN O.P. Grosuplje, KAROLINA LAVRIH Grosuplje, DNEVNI BAR AMAZONKA Grosuplje, SIMČIČ IN DRUGI D.N.O. Ivančna Gorica, VUČKO - IZDELOVANJE COPAT Ivančna Gorica, G.M.F. D.O.O., KOVINASTROJ SERVIS D.O.O. Grosuplje, SPRINTER D.O.O. Grosuplje, ŽVEGLA MARIJAN S.P. Grosuplje, JOVANDARIČ PETAR Grosuplje, AL D.O.O., RDEČI KRIŽ Grosuplje, DRAGO SKLEPIČ Grosuplje, ALENKA LAMPREHT Grosuplje, DRAGO KASTELEC S.P. Grosuplje, MARKO VOZEU Višnja gora, JELKA KAMNIKAR Ivančna Gorica, MAHMUUIN ISMET - ODVETNIK Grosuplje, TRAVNIK ALOJZ, Grosuplje. Nevenka Zrnec nadaljevanje iz 15. strani 1648) so krompir začeli gojiti tudi v avstrijskih deželah, sprva le v botaničnih vrtovih kot eksotično rastli­ no. Od začetka je bilo kar precej odpora do te rastline, saj so jedli zelene plodove na cimi po odevetanju ali pa so jedli kar surove gomolje, kar je povzroči­ lo vrsto zastrupitev. Deželno glavarstvo in predvsem Kmetijska družba za Kranjsko sta novo rastlino razpečali predvsem zemljiškim gosposkam. S krompirjem so razposlali tudi letake in knjižice s podukom o sajenju krompirja. Trudili so se tudi z razpisovanjem denarnih nagrad tistim, ki bodo sadili krompir. Ponekod so morali zagroziti celo s kaznimi. Krompir se je prijel šele po izredno slabih letinah od 1785 do 1787. Ker so bili številni podložniki prisiljeni iskati pomoč pri svoji gosposki, da bi si kupili žito, so jim le ti začeli vsiljevati nepriljubljen krompir. Pridelek je nato v nekaj letih narastel na gospodinjstvo na 100 do 200 mernikov - približno 2000 do 4000 kg. STROČNICE V 17. stoletju je tudi fižol začel izpo­ drivati bob. Že Valvasorje ugotavljal, da je zelo čudno, kako malo Kranjci pojedo mesa, vendar pravi, da so snovi, ki so nujne za življenje, nadomestili s snov­ mi, ki so jih ponudile stročnice - bob, leča, fižol... Repa, zelje, česen čebula... Poleg teh rastlin pa so sadili še repo, kapus (podoben zelju), česen in čebulo. MED IN VOSEK Med in vosek sta bila že od nekdaj priljubljena med našimi predniki. Jedi so sladkali z medom, uporabljali pa so ga tudi v domačem zdravilstvu. Vosek so pretežno uporabjali za svečavo. Med in vosek sta bili v srednjem veku zelo pomembni surovini, zato so morali pridelovalci oddajati desetino gospos­ ki. SADJARSTVO V srednjem veku je bilo sadjarstvo na naših tleh še sorazmerno slabo razvito. Z njim so se ukvarjali le samostani in nekateri graščaki. Z odločbo iz leta 1789 je vlada pred­ pisala, da morata mladoporočenca ob poroki zasaditi nekaj sadnih dreves. Med najbolj priljubljenimi starimi sorta­ mi sadnih dreves so bile: bobovec, kos- mač, carjevič, beličnik, črna hruška, moštarica, tepka in češplja. Tudi orehi in češnje so bili dokaj pogosti. Večino sadja so sproti pojedli, ga prekuhali v kompote ali prepekli v razne "štrudlje". Kar ga je ostalo, so ga posušili. Še posebej so bili priljubljeni krhlji ter cele posušene slive in hruške. Nekaj so ga stisnili v mošt ali skuhali v žganje. Še posebej dejavni so bili na Poliških hribih v prejšnjem stoletju, kjer so se kar preveč začeli ukvarjati z žgan- JAVNI RED IN MIR Policijska postaja Grosuplje je avgus­ ta 2001 zabeležila na območju občine Grosuplje 19 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 13 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 6 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni od družinskih do sosed­ skih prepirov in pijančevanja ter pre­ glasne glasbe tako v zasebnih kot gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo, če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas, represivno ukrepamo, enako se zgodi tistim, ki strežejo alko­ holne pijače že pijanim osebam oziro­ ma mladoletnim osebam. Velikokrat se tudi zgodi, da je policijska patrulja napotena na intervencijo, vendar se kasneje izkaže, da sploh ni prišlo do kršitev javnega reda in miru. KAZNIVA DEJANJA Obravnavali smo 29 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Grosuplje. Najpogostejša so kazniva dejanja najemali po lastni iznajdljivosti stalne pis­ monoše ali selske - odvisno od trenutnih potreb. Ljudi, ki bi opravljali to službo, ni bilo težko dobiti, kajti rednih zaposlitev je bilo tedaj izredno malo. Pošta je bila zelo dobro organizirana inje moral pismonoša raznositi pošto na določen dan v vsakem vremenu. Sprva so pošiljke oddajali na določena odjemna mesta - največkrat v trgovine, gostilne in župnijske urade ali pa so pošto puščali pri določenih hišah, sčasoma pa je pismonoša enkrat do dvakrat tedensko opravil raznos po hišah. Po končani prvi svetovni vojni je bila z ustanovitvijo države SHS ustanovljena poštna direkcija v Ljubljani, saj je za Šta­ jersko bila prej poštna uprava v Gradcu, vsa Kranjska z Istro pa je imela svojo poštno direkcijo v Trstu. Nova direkcija je imela uradni naslov Poštno in brzojavno ravnateljstvo in je natisnila svoje nove znamke. Na Hrvaškem in v Bosni pa so pretiskavali stare zaloge znamk. V domovinskem navdušenju je bila v začetku leta 1919 rojena serija znamk z imenom "verigarji". Podoba na znamki je bila delo slikarja in infanterista 17. pešpolka Ivana Vavpotiča. V začetnem navdušenju pa je bila že čez dobra dva meseca prilita čaša pelina, saj je glavna poštna direkcija sprejela zakon, kije pred­ videl, da mora biti na poštnem žigu poleg latinice tudi cirilica, ki je vedno bolj pre­ vladovala. Zaradi te uredbe so se morali tudi poštni uradniki v dveh mesecih naučiti cirilice. Napisi v tej pisavi pa so nas spremljali še precej let po letu 1945. Na koncu pa bi rad opozoril še na naš slab odnos do te dediščine, ki ni lasten samo za našo občino, saj dokumenti, opremljeni z raznovrstnimi žigi, znamka­ mi in drugimi pripadajočimi sporočili nezadržno propadajo v smeteh in pečeh. Za zbiralce pa so takšni dokumenti neprecenljive vrednosti. Prav pa bi bilo, da bi te pričevalce preteklosti ohranili našim zanamcem. Bojan Jerlah jekuho, kar je povzročilo veliko socialnih problemov pri nekaterih družinah. WNOGRAD/V/ŠTVO Čeprav je v starih stiskih urbarjih zapisano, da so porabili za trgatev v šmarski župniji nekaj sredstev, pa je bil obseg vinogradništva dokaj skromen in še ta omejen predvsem na kmetije, ki so spadale pod samostansko oziroma cerkveno oblast. Pa tudi to je veljalo predvsem do uničevalskega pohoda trtne uši. Za graščinske in kmečke vino­ grade ni natančnih podatkov. Pozneje so samorodno trto gojili predvsem ob kozolcih za senco pred "prežiganjem sena" in tudi ob drugih zgradbah, ki so dajale trti nekaj več zavetja pred dokaj zgodnjimi slanami v naših krajih. Jože Mikllč tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Vlomi so najpogosteje v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah in so izvršeni v vikende in zapuščene hiše ter delovne stroje, osebne avtomobile in tovorna vozila na območju občine Grosuplje. Iz vikendov in hiš storilci odnesejo vse, kar se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja, kakor tudi hrane. Prav tako beležimo vlome v vozi­ la predvsem na gozdnih cestah, kjer vozniki pustijo svoja vozila in gredo opravljat gozdna dela ali pa nabirati gobe. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parki­ ranih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji ter si zapomnijo čim­ bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal. Vsi občani, ki bi karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali promet­ ni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na policijsko postajo Grosuplje ali na tele­fon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakorkoli pripomogla k izsleditvi storil­ ca, je dobrodošla prav tako pa bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo-občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov. PROMETNA VARNOST Opravili smo tudi oglede 28 promet­ nih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami, Največ promet­ nih nesreč se pripeti zaradi neprilago­ jene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, prav tako so posledice pri teh prometnih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali iz nje, ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi v samem naselju Grosuplje, na regionalni cesti R 646 Šmarje-Sap- Grosuplje ter na avtomobilski cesti A/2 Šmarje-Sap-Višnja Gora. Policijska postaja Grosuplje vsakod-nevo izvaja poostren nadzor nad cest­ nim prometom na celotnem območju občine Grosuplje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne zanemarjamo. V mesecu oktobru bo policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Grosuplje predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste. Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter pri­ lagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakorkoli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč. Z začetkom šolskega leta 2001/2002 je na cestah vsakodnevno na poti v šolo in iz nje večje število otrok, na katere je potrebno še posebej paziti, saj so kot udeleženci v cestnem prometu nepredvidljivi. Zato vse voznike v cestnem prometu opozar­ jamo, naj dosledno upoštevajo cestno prometno signalizacijo in še posebej previdno vozijo mimo šol oziroma v nji­ hovi neposredni bližini. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPUE CRNA KRONIKA - POLICIJA SVETUJE Kolonija na Debelem Rtiču SKRBNIŠTVO PLESNI STUDIO M Območna organizacija Rdečega križa Grosuplje že vrsto let za otroke iz rajona svojega delovanja organizira letovanje na Debelem Rtiču. Letos se je kolonije, ki je potekala med 12. in 22. julijem, udeležilo kar 183 otrok. Najstarejši med njimi so z začetkom letošnjega šolskega leta napredovali v 8. razred, najmlajši pa so šolske klopi šele začeli drgniti. Cilj, ki si ga je tudi za letos zastavi­ la grosupeljska 00 RK, je bil jasen; čimveč otrokom podariti vsaj kanček poletnega veselja in radosti. Tako so se mnogi med njimi prvič v življenju popeljali z ladjo. Prizadevne vzgo­ jiteljice in vzgojitelji so na letovanju organizirali tekmovanja v nogometu in odbojki ter v drugih športnih igrah. Predsednik Planinskega društva Grosuplje g. Štibernik je otroke učil prvih plezalnih veščin in stopinj na plezalni steni. Zelo dobro so bile obiskane različne delavnice in krožki. Tisti nadebudneži, ki jih je zanimalo, kaj pomeni biti čisto pravi poročevalec, so v novinarski delavnici ustvarili svoj časopis. Pri angleškem pevskem zborčku niso le peli, ampak ob angleških pesmih tudi plesali. Pri dramskem krožku so bodoče filmske in gledališke zvezde debitirale v pred­ stavi z naslovom Barvice. Na literarni natečaj za pesmico in kratko zgodbi­ co je bil nepričakovano velik odziv, najboljši izdelki z likovnega natečaja pa so celo razstavljeni na otroškem oddelku v Zdravstvenem domu ter v Poslovalnici NLB v Grosupljem. Ob večerih so na družabnih srečan­ jih izbrali miss in mistra Grosupljega, uprizorili grosupeljske zmenkarije, pripravili srečanje gusarjev in igre brez meja ter gradili peščene gradove. Ogledali so si tudi predsta­ vo, ki so jo pripravili otroci iz Belorusije. "Organizacija letovanja tolikšnega števila otrok je zelo odgovorna, ven­ dar posrečena in zato že kar ustalje­ na oblika dela z mladimi v času šol­ skih počitnic. Zaradi velikega zani­ manja za letovanje na Debelem Rtiču si bo 00 RK Grosuplje za prihodnje leto prizadevala pridobiti dva deset­ dnevna termina. S tem bi še več gro­ supeljskim otrokom omogočili nekaj pestro in koristno preživetih počit­ niških dni. Pa tudi mentorji si pridobi­ jo nekaj dragocenih izkušenj za svoje nadaljnje delo z mladimi", je med drugim povedala predsednica 00 RK Grosuplje ga. Marija Jesih. Poudariti velja tudi dejstvo, da je na Debelem Rtiču brezplačno letova­ lo tudi 30 otrok iz socialno šibkejših družin. To sta z denarnimi prispevki omogočila Moto klub Fire-Group iz Ivančne Gorice ter Kolesarsko društ­ vo Grosuplje. Nivei, ki je podarila kreme, se otroci lahko zahvalijo, da jih sonce ni opeklo. Pekarna Grosuplje je otroke razveselila s svoji-' mi dobrotami, Kolinska pa jih je posladkala z evrokremom. Dnevnik, POP TV in Kanal A so za zmagovalce natečajev ter športnih in družabnih iger prispevali majice, KK Olimpija pa kape in nahrbtnike. Ljubitelje križank in ugank je razveselilo Razvedrilo, g. Andrej Brezecje za kiparjenje prispe­ val glino ter kiparske izdelke tudi žgal. Podjetja Hipox, PUZ in Askograd pa so prispevala denarna sredstva za nabavo športnih rekvizitov. Hvala vsem! Janez Plntar "Kolonijo na Debelem Rtiču so obiskali tudi gusarji" ODŠKODNINE ŽRTVAM VOJNEGA IN POVOJNEGA NASILJA Vlada je sprejela uredbo o izdaji obveznic za plačilo odškodnine žrtvam vojne­ ga in povojnega nasilja ter izvrševanju odločb o določitvi odškodnine, kije potreb­ na za uresničevanje zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Omenjana uredba ureja vprašanje obveznic, ki jih bo Republika Slovenija izdala za ta namen in jih bo izročala Slovenska odškodnins­ ka družba. Povzeto iz STA PRIDRUŽI SE SKUPINI PROSTOVOLJCEV, KI DELAJO Z ROM­ SKIMI OTROKI IN MLADOSTNIKI V OKVIRU CENTRA ZA SOCIAL­ NO DELO GROSUPUE POKLIČI 781-80-61 ALI 781-80-551 OGLASI SE OSEBNO NA CSD, TABORSKA 13, GROSUPUE - STAVBA GPG-JA, 1. NAD­ STROPJE, SOBA 2 ALI 8 VABIMO NOVE PROSTOVOUCE V okviru Centra za socialno delo Grosuplje poteka že od leta 1986 dalje pro­ jekt "Prostovoljno delo z otroki in mladostniki". V projekt so vključeni otroci in mladostniki iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Dejavnosti poteka­ jo preko celega šolskega leta. Organiziramo učno pomoč, kreativne delavnice, tabore, delavnice ob posebnih priložnostih, piknike in počitniške živ-žave. Kot prostovoljce vključujemo dijake, študente in zaposlene, ki želijo svoje znanje in spretnosti posredovati naprej. Vabljeni torej vsi, ki bi vas tovrstno delo zanimalo in bi želeli del prostega časa posvetiti prostovoljnemu delu. Za dodatne informacije pokličite na tel. št. 781-80-56 Matejo Anzeljc Bratina. Center za socialno delo Grosuplje vabi občane k sodelovanju z željo, da bi se odločali za prevzem skrbniških dolžnosti. Center za socialno delo Grosuplje namreč spremlja nad 60 oseb, ki so potrebne te oblike družbenega varstva. Ugotavljamo namreč, da nam v zadnjem času kro­ nično primanjkuje oseb, ki bi bile to nalo­ go pripravljene izvrševati, zato se vedno pogosteje dogaja, da le-te prevzemajo posamezni delavci Centra za socialno delo Grosuplje. Naj vas malo podrobneje seznanimo z namenom skrbništva in kriteriji pri izbiri skrbnikov. Namen skrbništva je varstvo osebnos­ ti varovanca, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje. Skrbništvo ima tudi namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom. Dolžnost skrbnika pa je prostovoljna in častna. Skrbnik ne more biti: - oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pra­ vica, - oseba, ki nima poslovne sposobnosti, - oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, - oseba, od katere glede na njene oseb­ nostne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške dolžnosti. K sodelovanju vabimo predstavnike v posameznih krajevnih skupnostih, ki so najbolje seznanjeni z razmerami krajanov in bi s prevzemom skrbniških dolžnosti še koristneje delovali v prid posameznikom, ki so potrebni pomoči drugih. Za dodatne informacije se lahko obr­ nete na Center za socialno delo Grosuplje, tel. 781-8057, ali se zglasite osebno. Že v naprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje. Center za socialno delo Grosuplje USPOSABLJANJE REJNIŠKIH IN SKRBNIŠKIH DRUŽIN NA CSD Center za socialno delo Grosuplje že nekaj let uspešno vodi program uspo­ sabljanja rejniških in skrbniških družin, ki ga financirajo občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Videm-Dobrepolje. Za izvajanje programa smo se odločili v želji, da pomagamo rejniškim in skrb­ niškim družinam pri izjemno zahtevnem in odgovornem delu. Na usposabljanju je vsako leto prisotnih nad štirideset udeležencev, ki so v skupini tudi zelo aktivni. Obravnavali pa smo različne teme in k sodelovanju pritegnili znane strokovnjake iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani in Psihiatrične klinike. Organizirali smo tudi strokovne ekskurzije in si ogledali Dnevni center Šentmar v Kopru, kjer se dnevno srečujejo uporabniki socialnega varstva, ter si ogledali lepote naše Slovenije. Udeleženci so bili tudi vedno primerno pogoščeni, čas pa smo si kra­ jšali s petjem in humorjem. Malo utrujeni smo vedno znova ugotovili, da smo zopet preživeli poučen, zanimiv in sproščujoč dan, ter si zaklicali: "Na svidenje na pri­ hodnjem srečanju". Za varno vožnjo je skrbel šofer Marjan. Ob koncu bi se v imenu rejniških in skrbniških družin zahvalila občinam Grosuplje, Ivančna Gorica in Videm- Dobrepolje, ki nam omogočajo, da se srečamo z našimi sodelavci in uporabniki ob tako lepih trenutkih in ne samo takrat, ko se srečujemo s težavami otrok in odraslih, ki so nam zaupani. Upamo in pričakujemo, da se bo ta način druženja nadaljeval tudi v prihodnjih letih, saj nam je to spodbuda za naše delo, ki ni vselej lahko. CENTER ZA SOCIALNO DELO GROSUPUE, Vida Zineri Več let dela, ki ga je Plesni studio M začel v Grosupljem, ter razširil prek Ljubljane in Tržiča na številne ljubitelje različnih plesov, jim prinaša tudi dobre rezultate. V sezoni 2000/2001 so dosegli kar nekaj zavidljivih naslovov, kot so: prvaki, viceprvaki, veliko se jih je uvrstilo v finala, imajo pa tudi dva zmagovalca v svetovnem pokalu. Za vse to so potrebne temeljite priprave, ki so jih imeli letos od 16. do 23. ,.,Z-.. jca Seme In Franci Pevc a stopa na državnem prvenstvu. oziroma na grosupeljskem. Več o tem in o drugih dejavnostih pa v eni od pri­ hodnjih številk. Jože M. avgusta v Puli na Hrvaškem, kjer so poleg rednih treningov čas izkoristili še za kopanje in sprostitev. Letos so se priprav med ostalimi udeležili grosu­ peljski plesni pari Blaž Hren in Maša Krizman, Anže Jakopin in Tina Kuhelj ter Franci Pevec in Mojca Seme, ki so že v preteklosti uspešno nastopali na različnih tekmovanjih. O delu Studia pripravljajo novo brošuro, v kateri bodo med drugim predstavljeni različni plesi in dejavno­ sti Plesnega studia M. Sodelujejo pa tudi z ansamblom Čuki, saj so že pre­ senetili s popularno Ferrari polko, menda pa imajo skrito Raketo pod kozolcem nekje med Grosupeljčani Najmlajši M-ovčki ob zaključku plesne sezone 2000/2001 ZELEZOKRIVSTVO Srečko BRUS s.p. Obrtni coni i mmk 2fc U70 Logatec, tel.: 01 756 42 74 TRGOVINA / gradbenim materialom in žele/nina Štefka BRUS s.p. Kalce 21 a, H70 Logatec tel./fax:OI 754 71 71 jIj. UMt £> SLI UAMAv VWl Možnost prevoza materiala s hiab kamionom ODPRTO: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure. Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš pregnal, a pošle so ti moči in zaprl si oči. Za nas nisi umrl, le bolne očke si zaprl. ZAHVALA ob smrti ljubega moža, očija in dedija FRANCA NOVAKA iz Grosupljega Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, izrekli številna sožalja, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala za pomoč pri organizaciji pogreba. Zahvaljujemo se dr. Janezu Zupančiču iz ZD Ivančna Gorica ter patronažnima sestrama Jani Žitnik in Klavdiji Kastelic iz ZD Grosuplje. Zahvaljujemo se tudi župniku dr. Francu Šuštarju za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred, kakor tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Grosuplje, še posebej Zdravku Permetu. Hvala tudi Pekarni Grosuplje, Lovski družini Taborska jama in Društvu upokojencev Grosuplje. Iskrena hvala ge. Fani Kralj ter Moškemu pevskemu zboru Samorastnik iz Žalne in trobentaču. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. "Gospod je moja luč in moja rešitev." (psalm, 27,1) ZAHVALA ob smrti VINKA DROBNICA iz Žalne 79 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, za sveče, za mašne namene in darove za cerkev. Prav lepa hvala gospodu župniku Andreju Sinku za spodbudne besede in lepo opravljen obred. Hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Žalna za sodelovajne pri pogrebu. Hvala pevskemu zboru Samorastnik za lepo petje in Andreju za ganljivo zaigrano Tišino. Za zdravniške in prijateljske nasvete pa iskrena hvala dr. Troštu. Hvala vsem, ki ste ga cenili v njegovem delu in v njegovem življenju, in hvala, da ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob občuteni izgubi srčno dobre mame, sestre, svakinje in tete JOŽEFE TURK Cvetkovičeve Pepce se toplo zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na zadnji poti, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in v mašne namene. Lepa hvala lečečima zdravnikoma in sestri ZD Grosuplje, osebju IPP Kliničnega centra in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Sinko, ostal boš vedno v naših srcih. Njena hči Joži ZAHVALA V najlepših letih je prezgodaj zapustil starše in brata VINKO PERME Grudnov Vinko iz Sp. Slivnice 47. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, še posebej bližnjim sosedom, vsem vaščanom in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kaplanu in župniku za lepo opravljen obred, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Spodnja Slivnica in Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabjani iz Dobrepolja. Njegovi: starša Ana in Anton in brat Tone. Le delo, bolezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. Ob boleči izgubi žene in mamice ALBINE MEHLE iz Spodnje Slivnice se vam iz srca zahvaljujemo, dragi sorodniki, sosedje, vaščani, prijatelji in znanci, da ste nam v teh težkih dneh stali ob strani. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev, svete maše in ostalo pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku dr. Francu Šuštarju za lepo opravljen pogreb­ ni obred in tolažilne besede, patronažnima sestrama Andreji in Janji za nego in oskrbo pri lajšanju njenih bolečin, sodelavkam in sodelavcem iz podjetja Vele, PGD Spodnja Slivnica za organizacijo pogreba in poslovilni govor ter pevskemu zboru Samorastnik iz Žalne za izbrane pesmi. Posebej pa se zahvaljujemo Tatjani in Ivu Virantu za vso izkazano pomoč. Občutek, da ste jo in smo jo imeli radi, nam bo pomagal lajšati bolečine. Žalujoči: mož Jože, hči Polona in sin Rok Mami, mar prav zares odšla si tja - v neznano? Kako si mogla, ko smo mi še tu...? Nositi moramo molče vsak svojo rano - da ti ne zmotimo miru... ZAHVALA ob boleči in prerani izgubi naše ljubljene žene in matere JOŽE ŽNIDARŠIČ roj. Janežič Najiskreneje se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijatel­ jem in znancem za ustne in pismene izraze sožalja, za podarjeno prelepo cvetje, sveče in mašne namene. Prav posebno toplo se zahvaljujemo g. župniku ANDREJU SINKU za pogrebni obred in poslovilne besede, UPRAVNI ENOTI GROSUPUE, GUMI GROSUPLJE, pevskemu zboru SAMORASTNIK in trobentaču. Hvala vsem, ki ste imeli našo drago Jožo radi in jo pospremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu. Prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej! V globoki žalosti njeni: mož Janez, sin Grega, hčerka Helena. ZAHVALA 28. maja 2001 je nepričakovano za vedno odšel od nas dragi sin, brat, stric in svak DRAGO LUNDER iz Grosupljega. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala gospe Kraljevi za pomoč ter sosedom, sorodnikom, sodelavcem, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, maše in darove za cerkev. Prisrčna hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in gospodu kaplanu za molitev. Mama Marija in brat Franci z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, a ta in starega a ta ALOJZA JANEŽIČA iz Cikave se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, z nami sočustvovali, za pokojnika darovali cvetje, sveče, namenske denarne prispevke in ga pospremili na njegovo poslednje počivališče. Še posebno se zahvaljujemo vsem sovaščanom, gasilcem in pevcem iz Šmarja- Sapa, obema govornikoma, duhovniku za opravljen obred, Dr. Barbari Sraka iz ZD Grosuplje, kolektivu Nefodiala iz Črnuč in zaposlenim v Taxi potniku. Žalujoči svojci IN MEM0RIAM GREGORJU PODRŽAJU IZGUBILI SMO VRHUNSKEGA ŠPORTNIKA Športna pot Gregorja Podržaja seje pričela pred več kot desetimi leti v smučarsko skakalnem klubu Račna, kjer je kot mlad fantič pričel s smučarskimi skoki. Bil je prva generacija, ki je pričela resno trenirati in tako je na nek način oral ledino v skakalnem športu tako v klubu kot tudi na tem koncu Slovenije. Dragi Gregor! S tvojimi uspehi smo spoznavali v našem klubu pot vrhunskega športa, saj do takrat takšnih izkušenj še nismo imeli. Sam si se moral stoodstotno posvetiti skokom in se odreči mnogim stvarem, ki so jih uživali tvoji vrst­ niki, za kar smo te vsi občudovali in boš ostal vzor tudi v bodoče. Ni ti bilo težko trenirati ob kateremkoli času in vremenu. Skratka - vsi, ki smo delali s teboj in te poznali, vemo, da si živel samo za skoke. Skupaj smo prepotovali veliko sveta, na tisoče kilometrov napornih poti, pa nikoli nisi niti za trenutek pomislil, da bi zapustil šport. Nasprotno! Več kot je bilo treningov in bolj ko so bili naporni, raje si vse to počel. Seveda, velika zahvala gre tudi tvojim staršem, ki so vložili ogromno svojega časa in denarja, skratka živeli so s teboj za skoke, zato jih je tvoja prerana smrt še toliko bolj prizadela. Da si želel do vrha v tem športu, je bila tudi odločitev za prestop v profe­ sionalni klub v Ljubljano, kar smo podprli tako v klubu kot tvoji starši. Rezultati, ki si jih dosegel, so: naslov državnega prvaka, nastop na planiški velikanki z dolenjskim rekordom, odlični rezultati na med­ narodnih tekmovanjih tja do daljne Amerike itd... Bil si med prvimi ambasadorji samostojne občine, ki je ponesel njeno ime v svet preko športa, žal pa tega, kot tudi še danes, občina ni znala ceniti in nagraditi. In ravno v trenutku, ko bi moral začeti žeti sadove dolgoletnega garanja na svoji športni poti, ki je peljala preko trnov do zvezd, je namesto svetle zvezde zazijala temna praznina in je tvoje zemeljsko živ­ ljenje spremenila v tako tragičen konec, ki nas je vse izredno prizadel. Izguba dvajsetletnika, polnega energije, na začetku živ­ ljenja in vrhunske športne poti se ne da nadomestiti. Za vse športne dosežke si pre­ jel veliko priznanj, ostal pa boš zapisan v zgodovini kot eden prvih vrhunskih športnikov v naši občini. Lojze Verbajs ZAHVALA KO BOLEČINA ZASTIRA UM V mirnem in najlepšem kotičku naše domovine, ob Soči, ki jo je tako ljubil In kateri je namenil še zadnji spokojni pogled, nas Je za vedno zapustil dragi sin, mož in oče LOJZE ŠPAROVEC. Ob nenadni izgubi je naša srca prizadela nepopisna bolečina. V našem živ­ ljenju je nastala globoka praznina - in nikoli odgovorjeni: Zakaj? Toda v teh težkih trenutkih smo spoznali, kako neizmerno in dragoceno je prijateljstvo. Zato bi se radi zahvalili in povedali vse tisto, kar čuti naše srce. Toda besed, ki bi to izrazile, preprosto ni, saj je bolečina zastrla naš um, naše misli pa so prazne. Zato naj s preprosto besedo HVALA, izrazimo zahvalo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali s svojo nesebično ljubeznijo, dobroto m prijateljstvom. Hvala vsem duhovnikom za molitve in besede tolažbe. Posebna zahvala gospodu kaplanu Janezu Mraku, gospodoma župnikoma Francu Novaku in Pavlu Juhantu za lep obred. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru Danica, ve­ teranom vojne za Slovenijo, vojakom Slovenske vojske, tabornikom, dr. Janezu Merviču in osebju ZD Grosuplje. Neizmerna hvala vsem prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste v dneh brezmejne bolečine pomagali in nam noč in dan stali ob strani. Hvala vsem za cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter vsem, ki ste se z besedami tolažbe poslovili od našega dragega Lojzeta. Posebno globoko pa se želimo zahvaliti Janezu Janši in Alji Černej, absol. medicinske fakultete, ki sta v prelepi dolini Trente z vsem naporom poskušala vdahniti življenje v, zdaj vem, že mrtvo Lojzetovo telo. Hvala tudi dr. Kravonji za požrtvovalnost, in bovškemu gospodu župniku za sv. maziljenje. Naj na koncu uporabim besede, ki jih je v žalno knjigo zapisala draga pri­ jateljica Jana. Te besede naj povedo vse tisto, kar želimo izraziti v zahvalo: Zdaj vem, da živijo angeli, ker sem, hvala Bogu, spoznala tebe - in vsakega izmed vas. Hvala vam za vso dobroto! Žena Vera s sfriovoma, mama in oče. IN MEM0RIAM NADA ULAGA 1915 - 2001 V četrtek, 16. avgusta, je v Ljubljani umrla naša učiteljica Nada Ulaga. V katerih letih je učila na Grosupljem, ne vem. Publikacija, izdana leta 2000 ob odprtju šole Brinje, jo sicer v prvem seznamu navaja poleg točno 100 drugih pedagogov in ostalih šolskih delavcev, vendar, tako kot pri vseh drugih, brez delovnih letnic. Tudi osnovnih podatkov o njenem življenju: v katerem kraju je preživela otroštvo, kaj je študirala, kje je še delala - skorajda ne poznam. V spominu pa živo vidim njen lik: lepo, elegantno, meščansko žensko žlaht­ no zrelih let. Taka je v prvi polovici petdesetih učila mojo generacijo uradno risanje in petje, dejansko pa nam je odstirala čudovite svetove lepote in nas seznanjala z estetskimi in duhovnimi potezami velikih epoh: romanike in gotike, baroka in klasicizma, impresionizma in konstruktivizma. Ob tem nas je z besedo in zgledom oblikovala in vzgajala. V prvi polovici šestdesetih sva se srečala na Filozofski v literarnozgodovinskem seminarju prof. Paternuja. Živo se spominjam, kako čustveno čisto je interpretirala kratko Murnovo zimsko impresijo, v kateri zazvenijo kraguljčki dirjajočih konj. Zdi se mi, da je tedaj službovala na Radiu Ljubljana, morda kot lektorica? Od radijcev jo je 20. avgusta tiho spremljala tudi Marta Pestator. Tretjič sva se srečala konec osemdesetih, ko smo na Cerovem imeli srečanje osmošolcev 1956. Pred tem sva jo s sošolcem šla v Ljubljano povabit. Bila je vesela, da se je spominjamo, pokazala pa nama je tudi svoje akvarele. Najraje je slikala tihožitja z rožami. Rekel bi, daje v njihovih barvah, oblikah in aranžmajih, v njihovi tihi lepoti bil del slikarke same. V devetdesetih sem seji z voščilnico ob novem letu skušal zahvaliti za vse, kar nam je posredovala. Letos sem ji obljubil nekaj člankov iz občinskega časopisa o življenju na Grosupljem. Žal sem predolgo odlašal. Ob slovesu ji je zborček zapel tri dekliškonežne: o rožmarinu, o domu onkraj izara in o zvezdah. Izzvenele so občuteno, izbrano in žlahtno. Kot Njeno življenje. J. Mulier BRADACEVA MAMA 12. nov. 1902 - 13. avg. 2001 Kdo iz Dobja, iz Male in Velike Stare vasi in s Perovega ni poznal Bradačeve mame? Tudi avtohtoni Grosupeljčani so jo poznali: skrbno, delavno, zdravo kot dren. Letos, v najvišjem poletju, se je poslovila: doživela je tri mesece manj kot 99 let. Marija Štrumbelj, por. Škrjanec, se je rodila na hribov­ ski kmetiji na Sarskem pri Igu kot prva od 11 otrok. Med vojno sta ji dva brata umrla v taborišču Dachau, eden je bil ubit doma za kaščo, en brat in ena sestra sta bila pri "ta rdečih", dva pri "ta belih", dva ali trije pa so že pred vojno umrli. Avgusta leta 1937 seje primožila k Bradaču v Dobje. Z možem Jožefom sta imela štiri otroke, dve hčeri in dva sinova: Marijo, Viko, Tineta in Toneta. Redili so eno do dve kravi, enega vola in enega pujsa. Dela je bilo veliko, kruha in denarja pa večkrat malo. Zato je mama hodila v tabrh: k Šormu, Kocjanu, Korenu, kjer je plela, okopavala, žela. In domov je prinesla kruha, krompir­ ja, kos klobase. Z domačih njiv je vse pridelke znesla na glavi. Prala je na studencu pod vasjo. Tudi pozimi. Semkaj je po strmi stezi hodila vsak dan po vodo. V domače kraje pa je hodila prodajat semenski koren. Dokler je niso začele boleti roke, so skupaj z otroki delali klinčke, da jih je pozimi dvakrat ali trikrat v žaklju nesla na Rašico, kjer so jih odkupovali. Za en teden je mama lahko spekla 6 hlebcev kruha. Sedmi danje bila družina brez, razen če ni kak košček ostal od prejšnjih dni. Mož Jože je nekaj časa delal v mlinu pri Rusu na Grosupljem, pa ni zdržal-delo doma gaje bolj vleklo. Rad je popravljal kmečka orodja, prijel za bognarska, tišlarska, cim- prmanska dela, po potrebi je bil tudi Šuštar. K njemu so se hodili stric možje iz soseščine. Umrl je leta 1962, star 67 let. Od takrat naprej je mama sama z otroki nadaljevala delo na kmetiji. Bradačeva mama je bila delavna, skrbna in odkrita ženska, verna pa v dno duše. Rada je brala Družino in mohorjevke. Zdravil do pozne starosti ni uživala, pila pa je vodo iz studenca v gornjem koncu ribnika. In ohranila je ljubezen do domače zemlje ter jo vcepila tudi svojim otrokom. J. Mulier IN MEM0RIAM LOJZE ŠPAROVEC (1955 - 2001) Bojevnik ve, da za roko, ki drži meč, tekmujeta angel in demon. Demon pravi: "Popustil boš. Ne boš vedel, kdaj je pravi trenutek. Bojiš se." Angel pa pravi: "Popustil boš. Ne boš vedel, kdaj je pravi trenutek. Bojiš se." Bojevnik je začuden. Oba sta rekla isto. Potem pa demon nadaljuje: "Naj ti pomagam." Angel pa pravi: "Jaz ti pomagam." Tedaj bojevnik dojame razliko. Besede so enake, zaveznika pa sta različna. In izbere roko svojega angela. (Paulo Coelho, Priročnik bojevnika luči) Lojzeta sem prvič srečal pri tabornikih, kjer je bil takrat že nesporna avtoriteta. Njegov zdrav pogled na življenje ga je delal svetovalca mnogim mlajšim in vrstnikom, pa tudi sta­ rejšim, njegov pogum ga je postavljal na čelo našim aktivnos­ tim, njegova pripravljenost pomagati je gradila prijateljstvo povsod. Že od mladosti je trdo delal v svojem poklicu, privlačili so ga avtomobilski športi, hkrati pa seje navduševal nad naravo, ji kot tabornik znal prisluhniti tudi od blizu, njene sadove pa pripraviti za na mizo tako okusno kot nihče drug. Tudi svojo zadnjo noč na tem svetu je prespal pod šotorom, ob njemu tako ljubi Soči. Rad je odhajal v Lepeno, kjer je bil vedno duša tabora. Gorniki Skale so ga cenili, vsi so se ustav­ ljali pri njegovem šotoru in vsak je ob prihodu že v recepciji povprašal po njem. Ko je odšel, smo izgubili dragocenega človeka in zazevala je boleča praznina. Lojze je o samostojni Sloveniji razmišljal že od rane mla­ dosti in veliko pogovorov ob tabornem ognju je sklenil z besedami, da bo kmalu prišlo do usodnih preizkušenj, na katere moramo biti pripravljeni. Težka življenjska izkušnja staršev in čut za pravičnost sta ga naredila previdnega in nezaupljivega do avtoritarnih oblasti. Leta 1988, po procesu na Roški, smo se skupaj vpisali v radioamaterski tečaj, da bi si tako pridobili možnost za nabavo radijskih postaj in se izog­ nili prisluškovanju našim pogovorom po telefonu. Ko sem se maja 1989 izogibal ponovni aretaciji in napotitvi v zapor, mi je pri tem veliko pomagal. Skupaj s prijatelji je predstavljal skrito logistiko Odbora za varstvo človekovih pravic, ki so jo poznali le redki posamezniki. Verjel je v demokratične spre­ membe in moč Slovencev, da uresničimo tisočletne sanje po lastni državi. Kot pripadnik Manevrske strukture narodne zaščite in kasneje 1. specialne brigade Moriš je sodeloval v mnogih akcijah zavarovanja osamosvojitvenih ukrepov in kasneje tudi v vojni za Slovenijo. Zanj in za mnoge njegove pri­ jatelje vojna za Slovenijo ni trajala le nekaj tednov, kajti veliko noči je bilo prestanih na nogah v urjenjih in v akcijah ter stal­ ni bojni pripravljenosti v časih, ko smo slovensko oboroženo moč šele postavljali na noge in je večina Slovencev še verjela, da se junija 1991 pravzaprav ne bo nič dramatičnega zgodi­ lo. Velikokrat je prišel nenadni klic in v nekaj minutah je bil v popolni bojni opremi na svojem mestu. Pri zavarovanju pomembnih sestankov, transportov orožja in vojaške opreme za slovensko vojsko, pri zavarovanju evidenc nabornikov. Bil je z mano, ko smo se ob pekrskih dogodkih odpravili v Maribor in še nekajkrat, ko so se bližnja srečanja s pripadni­ ki takrat še močne JLA končala brez žrtev zaradi prisebnosti, pa tudi odločnosti, ki sojo odražale pripravljene avtomatske puške. Medalja Slovenske vojske, visoko priznanje Morisa in spominski znak akcije Hrast, ki jih je prejel za svoja pogumna dejanja, še zdaleč ne odtehtajo njegovega prispevka k sloven­ ski osamosvojitvi. Sodeloval je namreč tudi v mnogih zelo pomembnih aktivnostih, za katere še ni predpisanih spomin­ skih znakov. Po vojni je takoj septembra 1991 prišel v upravni del Ministrstva za obrambo, kjer je v nemogočih razmerah v kratkem času vzpostavil prometno službo, ki je vzorno delo­ vala. Tudi tukaj mu ni bilo žal truda in sodelavci se ga spo­ minjamo kot človeka, ki je ob vsakodnevnem garanju nezadržno širil optimizem vsepovsod okoli sebe. Kot vsi v družini je bil od začetka slovenske demokracije član Slovenskih krščanskih demokratov. Po Depali vasi leta 1994 so se vsi priključili SDS. Ta korak je razložil z besedami: "Jaz sem načelen človek". In res je bil. Nikoli ni bil naprodaj in vedno je imel izoblikovano svoje lastno stališče tudi do dilem, kjer so mnogi še dolgo tavali. Tudi zato smo ga spoštovali in ga imeli radi. Sredi polnega življenja se je poslovil od nas in postal ter ostal del nas. Vsi, ki smo ga poznali, predvsem pa mama in oče, žena Vera ter sinova Domen in Simon smo v teh težkih dneh, ko je bolečina pekoče sveža in ko vsaka malenkost spominja na Lojzeta, lahko ponosni nanj. Imel je rad svojo družino, svojo domovino in prijatelje. Bil je velik človek in velik Slovenec. Bil in ostal je bojevnik luči. Janez Janša ZAHVALA Ob smrti naše mame MARIJE ŠKRJANEC iz Dobja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se prišli poslovit od mame in nam izrazili sočustvovanje. Posebna zahvala patronažni sestri Jani Žitnik, obema duhovnikoma: g. župniku dr. Francetu Šuštarju in g. Francu Novaku za lepo opravljeni obred ter pevcem. Žalujoči: hčeri Marija In Vika ter sinova Tine in Tone z družinami. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je zapustil VINKO BLATNIK. Ostajaš v naših srcih. Vsi njegovi. Šmarje - Sap, 25. avgusta 2001 ČLOVEŠTVO NA PREIZKUŠNJI Ob zadnjih uredniških popravkih, ki jih opravljam 11. septembra 2001 zvečer, so me pretresle novice o strahotah, prizadejane prebivalcem Združenih držav Amerike. Nemočno se sprašujem: Je bilo človeštvo res že kdaj v tako globokih preizkušnjah kot je zdaj, koje človeka že "skoraj" zamenjala tehnologija in ko se vojne za materialistično nadvlado odvijajo po najbolj črnih scenari­ jih!? Vprašanja, ki sem jih namenil v uvodnem članku o globalizaciji (spisano koncem avgusta letos), so po teh dogodkih še toliko bolj aktualna. Ne bodo nas namreč rešili denar, internet in ime, ampak srce. Po mojem prepričan­ ju niso namreč tragični dogodki sami, temveč vzroki, ki so do teh dogodkov pripeljali. Žal je zaradi teh vzrokov umrlo spet na tisoče nedolžnih ljudi. Bog daj, da bi zaslepljeni ljudje, ki to povzročajo, spregledali, mrtvim pa podeli večni mir! Jože Mlkllč Ji Poletna karate šola na Velem Lošinju ŠPORTNO DRUŠTVO SPICA JE AKTIVNO Shotokan karate klub Grosuplje je tudi v času poletnih počitnic izvajal svoje aktivnosti. Treningi karateja so potekali 2- krat tedensko, uvajati pa smo začeli tudi rekreacijo z elementi borilnih veščin (Tae-bo). Od prvega do desetega avgusta smo se člani Shotokan karate kluba Grosuplje udeležili poletne karate šole na Velem Lošinju. Poletne priprave smo imeli skupaj s Karate klubom Ljubljana. Več kot 50 karateistov je treniralo pod vodstvom trenerjev Esada Bogaljeviča, 3. DAN, ki je vodil treninge karate tehnike in Cirila. Klajnščka, 5. DAN (je tudi predsednik Karate zveze Slovenije), ki je vodil bor­ bene treninge. V desetdnevnem terminu smo imeli 25 treningov, od tega je bilo 17 rednih in 8 dodatnih treningov. Naš dan seje pričel z jutranjim treningom ob 7. uri. Trajal je dve šolski uri. Sledil mu je zajtrk in dopoldanski počitek. Ob 11.30 se je pričel dodatni trening za tiste, ki so se pripravljali za opravljanje izpitov za višje pasove. Med 13. in 14. uro je bil čas za kosilo. Popoldanske ure smo izkoristili za počitek in kopan­ je. V tisti hudi avgustovski vročini nam je bilo morje pravi balzam za osvežitev. Ob 19. uri smo pričenjali z večernimi treningi. Po večerji se je razživelo družabno življenje, ki se je pogosto zavleklo pozno v noč, tako da so bile nekatere noči kar prekratke. Predzadnji dan letne karate šole smo opravljali izpite. Med 16 karateisti, ki so pristopili k izpitu, jih je 5 doseglo naziv "mojster karateja 1. DAN". Eden izmed udeležencev pa je dosegel naziv "mojster karateja 2. DAN". Po izpitih smo imeli skupinsko kopanje v morju oblečeni v kimone. Med ostalimi kopalci smo vzbudili veliko zanimanje in zabave. Zadnjo noč smo preživeli v sproščenem druženju in delali načrte za prihodnjo sezono. Uroš Perme V Športnem društvu SPICA iz Grosupljega smo imeli tudi v letošnjem letu obsežen program, saj smo orga­ nizirali kar tri kolesarske maratone in pohode. Naše delovanje je po celi Sloveniji in tako smo izvedli: 1. kolesarski maraton in pohod PC KLIKER 8. aprila v Sežani, 1. kolesarski maraton in pohod VELO 17. junija v Črnučah in 2. kolesarski maraton in pohod ŠPICA 1. julija. Maratona Velo in Špica sta bila izbrana tudi v akcijo SLOVENIJA KOLESARI, katero organizirajo Olimpijski komite Slovenije, Kolesarska zveza Slovenija in Turistična zveza Slovenije. V društvu poskrbimo, da je potek maratona varen, za kar poleg organiza­ torjev skrbijo tudi policisti in redarji. V spremstvu je vedno tudi reševalno vozilo, medicinska sestra in seveda mehanik. Visok standard varnosti in lepo izbrane proge zagotavljajo udeležencem, da uživajo v vožnji. Temu sledijo tudi pohvale organizatorju, saj se resnično potrudimo, da vse poteka tako kot je potrebno. Kljub temu pa imamo še veliko idej, kaj spre­ meniti in kako zagotoviti udeležencem še več. Vedno skrbimo za prijetno razpoloženje tudi na prireditvenem pros­ toru. Na startih tako vedno igra godba iz Domžal, le v Sežani je igrala Vaška godba iz Komna. V Črnučah pa je udeležencem pred startom zapel tudi Vili Resnik. MARATON ŠPICA Bralcem Odmevov bomo opisali le zad­ nji maraton, to je maraton Špica. Start in cilj obeh prireditev je bil v samem centru Grosupljega za trgovino Vele. Kolesarji so se podali na 139 km dolgo pot iz Grosupljega preko Čušperka, Vidma, Velikih Lašč, Žlebiča, Sodražice, Cerknice, Rakeka, Logatca, Vrhnike, Borovnice, Iga, Pijave Gorice in Škofljice nazaj v Grosuplje. Pohodniki pa so šli na 19 km dolgo pot okoli Grosupljega mimo rojstne hiša pisatelja Luisa Adamiča. Kljub nočnemu dežju so se že zgodaj zju­ traj pričeli zbirati prvi kolesarji in nato tudi pohodniki. Grosupeljčane je zbudila godba iz Domžal, katera je neumorno igrala koračnice in veliko prispevala k dobremu razpoloženju. Ob 9. uri pa je bilo priprav konec in začelo se je. Pisana kolona je ob sprem­ stvu policije in drugih vozil krenila na pot. Po nekaj kilometrih vožnje jih je že čakal prvi klanec in kolona seje ob vzpenjanju na Čušperk kar podaljšala. Kolesarji so s povprečno hitrostjo nekaj preko 30 km/uro nadaljevali pot. Po 50 kilometrih vožnje skozi Velike Lašče, Žlebič in Sodražico so se že ustavili na prvi okrepčevalnici pred gostilno Limon v Novi vasi. Topel čaj in malo medice, za nekatere pa tudi golaž, ki ga je pripravil znani novinar Tone Urbas, kontrolni žig in pot se je nadaljevala. Naslednja okrepče­ valnica je bila na Vrhniki. Kratek postanek je bil zaključen in kolesarji so se podali še na zadnji del poti. Bistra, Borovnica, Podpeč, Ig, Pijava Gorica in Škofljica so bili kraji, katere so nato kole­ sarji prepeljali in sledil je le še vzpon proti Šmarju. Na vzponu pa smo povečali hitrost in udeležencem omogočili, da so vozili hitreje. Tako se je kolona kar precej raztegnila in na cilju v Grosupljem je bil prvi Marjan Kovač. Seveda nismo ugo­ tavljali zmagovalca, saj so bili zmagovalci prav vsi, ki so prišli na cilj, tudi tisti, ki so se pripeljali šele nekaj minut pred 17. uro. O dogajanju na progi pa so bili sproti obveščeni tudi poslušalci Zelenega vala, saj se je njihov novinar Sebastjan pogos­ to javljal. To je bilo posebej opaziti v dobrepoljski dolini, saj je bilo v vaseh ob cesti veliko gledalcev. Medtem ko se kolesarji vozili po svoji poti, pa so v Grosupljem startali tudi pohodniki. Navdušeni so bili nad izbrano potjo, saj marsikateri niso vedeli, da je okolica Grosupljega tako lepa. Pohodniki so imeli okrepčevalnico in kontrolno postajo pri gostilni Kramar na Perovem. Poleg pokala, katerega je prejel vsak udeleženec, pa smo nagradili še udeležence: MARATONA: ŠD Turbo M Ljubljana - 13 udeležencev, LUZ Ljubljana - 12 udeležencev, Tovarna Rog Ljubljana -10 udeležencev, ŠD Kamikaze Železniki -10 udeležencev, Mizarstvo Peklenk-ŠD Špica -10 udeležencev. Najstarejši Aljaž Macarol/ Ljubljana, najstarejša Mirjana Santi/ Škofije, najm­ lajši Gašper Cafuta/Vrhnika, POHODA: Skupina: Društvo upokojencev Grosuplje Najstarejša Marija Nered/Grosuplje, najstarejši Vinko Zupančič/Grosuplje, najmlajši Marjan Unterberger/Kranj. Na cilju je vsak udeleženec dobil pokal in toplo malico, pa tudi napolitank, piško­ tov in sadja ni manjkalo. Posebej so pohvalili testenine. Udeleženci bi še dolgo po prihodu na cilj ostali na prireditvenem prostoru, pa jih je dež pregnal. Tudi organizatorji smo bili zadovoljni, saj sta tako maraton kot pohod minila brez vsake poškodbe. Posebej pa so nam godile zahvale za čudovito organizacijo in obljube vseh, da prihodnje leto ponovno pridejo, s seboj pa pripeljejo tudi znance in prijatelje. Grosuplje se tudi na ta način pred­ stavlja Sloveniji, pa tudi Italiji in Hrvaški, saj so naši udeleženci prišli tudi iz teh držav. Bralce pa vabimo, da spremljajo naše delo tudi na naši spletni strani , kjer tekoče objavljamo vse novosti http://www.spica-drustvo.si, pa tudi foto­ grafij s posamezne prireditve je veliko. Jože Nered Plezalna sekcija Ascendo Shotokan karate klub Vpis novih članov V septembru, ob pričetku novega šolskega leta, bomo vpisovali nove člane v začetne in nadaljevalne treninge karateja. Vpisi potekajo v času rednih treningov, oziroma vsak ponedeljek in sredo med 18. in 20. uro v mali telovadnici OŠ Louis Adamič na Tovarniški cesti. Včlanijo se lahko dekleta in fantje vseh starosti, z veseljem sprejemamo tudi odrasle osebe. Prav tako pa potekajo vpisi v začetne tečaje aerobike z ele­ menti borilnih veščin. (Tae-bo). Uroš Perme I * ,««| * V sezoni 2000/2001 je v okviru Planinskega društva Grosuplje pričela delovati tudi plezalska sekcija. Poimenovali smo jo ASCENDO, kar v latinskem jeziku pomeni PLEZATI. Sekcija je svoje "domovanje" našla v športni dvorani osnovne šole Brinje, kjer se ponosno dviga 10 m visoka umetna stena in ponuja svoje oprimke tako začetnikom, kot vrhunskim šport­ nim plezalcem. Ob pričetku sezone se je izkazalo, da je zanimanje za to športno panogo številno, zato smo zavihali rokave in pričeli - ob plezanju, kovanju novih pri­ jateljstev, razvijanju mišic, kaljenju značajev, medsebojnem spodbujanju smo se potili do konca sezone, ki smo jo kronali z zelo zanimivo tekmo. Tekmovalo je 35 osnovnošolskih otrok, 15 srednješolcev in ostalih članov sekcije, na steni pa se je preizkusilo tudi 12 predšolskih otrok. Stisnili so vse iz sebe in kljub temu, da so nekateri plezali prvič, seje izkazalo, da se v marsikaterem skrivata talent in prava plezalska žilica. Otroci so tek­ movali v starostnih kategorijah in prvi trije so prejeli lepa priznanja v obliki oprimkov. Člani sekcije so tekmovanje zaključili s težjim opravilom - plezali so s samovarovanjem (varovanje od spo­ daj) in verjemite, da so vsi pravi mojstri. Prvi trije pleialel so pi Plezalska sekcija nadaljuje svoje delo tudi v letošnji sezoni, zato toplo vabimo vse, ki bi se želeli poskusiti v športnem plezanju, da se nam pridružite. Vse informacije dobite na sedežu Planinskega društva Grosuplje, Adamičeva 51, vsak ponedeljek ob 20. uri ali na tel. 041 696-940 in 041 393-551. Barbara Jakopič ZELJKO MOICEVIC - DRŽAVNI PRVAK TUDI Z MALOKALIBRSKO PUŠKO ŠKRLATICA - SREDNJI ROKAV GORE SO LAHKO NEVARNE TUDI POLETI 21. in 22. 7. 2001 je bilo na stre­ lišču v Ljubljani 11. državno prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem, na katerem sta nastopila tudi dva strelca Strelskega društva Grosuplje in sicer Željko Moičevič s puško in Janko Remic s pištolo. Kljub temu da je to zanj povsem novo orožje in novi strelski disciplini, nas je s kar dvojnim naslovom državnega prvaka razveselil mlajši mladinec Željko Moičevič, ki je tek­ moval v kategoriji mladincev. Prvi tek­ movalni dan je, zahvaljujoč boljšemu streljanju v zadnji seriji, zmagal v disci­ plini 60 strelov - leže, z rezultatom 584 krogov (ali 97,3 kroga od 100 možnih), kolikor jih je dosegel tudi drugou- vrščeni tekmovalec Patrik Fajdiga iz Postojne. V nedeljo je suvereno zmagal z rezultatom 1126 krogov in s prednos­ tjo kar 42 krogov pred Fajdigo v "kral­ jevski strelski disciplini", to je 3 x 40 strelov - trojni položaj (leže, stoje, kleče). Oba dosežka pridobita na veljavi ob dejstvu, da se je Željko s tem orožjem prvič sploh srečal šele letos med prvo­ majskimi prazniki. Z večurnimi vsakod­ nevnimi treningi (tudi po 6 in več ur) in s svojim nespornim talentom je uspel postati najboljši mladi strelec v državi, poleg zračne tudi z malokalibrsko puško. Janko Remic je nastopil pod svojimi sposobnostmi in se je uvrstil ob repu razpredelnice. Jože Koleno GROSUPELJCAN NA EVROPSKEM PRVENSTVU Komaj 17-letni Zeljko MOICEVIC, član Strelskega društva Grosuplje, je kot edini mladinec iz Slovenije nastopil na evropskem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem, 25. in 26. 7. 2001 v Zagrebu. Tekmovanje je bilo na strelišču Vrabčanski potok v Zagrebu, ki slovi kot zelo zahtevno in težko strelišče (praktično ves čas piha veter spre­ menljivih smeri), zato so tudi dosežki nekoliko slabši kot na drugih streliščih. To je bilo opaziti tako na mednarod­ nem prvenstvu Hrvaške in kot tudi na tem evropskem prvenstvu (celo zelo izkušeni tekmovalci - člani - tudi olimpi­ jski prvak R. Debevec ni bil izjema, so zaostajali za svojimi najboljšimi rezul­ tati od 10 pa celo do 40 krogov). Željko je prvi tekmovalni dan v disci­ plini 60 strelov leže dosegel 580 kro­ gov (6 krogov za osebnim rekordom), kar je zadostovalo za 42. mesto, drugi tekmovalni dan pa je v disciplini 3 x 40 strelov - trojni položaj dosegel 1120 krogov (6 krogov za osebnim rekor­ dom), kar je pomenilo 36. mesto. Zelo blizu je bil dosegu osebnih rekordov v obeh disciplinah, žal pa ni imel športne sreče, ki je za kaj takega tudi potrebna. Tako je npr. drugi tek­ movalni dan imel kar 24 strelov vred­ nosti 9,8 ali 9,9 kroga, z malce sreče bi bile to 10, kar pa bi pomenilo povsem drug rezultat in uvrstitev. Kot zanimivost naj še navedem, da ga je drugi tekmovalni dan neposredno pred streljanjem stoje in kleče pičila osa v levo roko (z njo podpira oz. drži puško), a je kljub temu dosegel zanj zelo dober rezultat. S svojim nastopom je v celoti izpolnil pričakovanja selektorja državne reprezentance (prvenstva se je udeležil predvsem z namenom nabi­ ranja dragocenih izkušenj in z nalogo čim bolj se približati svojim osebnim rekordom), s posameznimi serijami (leže 100, kleče 98 in stoje 95 krogov od 100 možnih) pa je dokazal, da je v prihodnjih letih od njega moč pričako­ vati tudi zelo visoke uvrstitve na takšnih in podobnih tekmovanjih. Jože KOLENC NOVA ZRAČNA PUŠKA PRISPELA Zahvaljujoč sklepu predstavnikov športnih društev občine Grosuplje na skupščini ZŠO, da s finančno pomočjo 300.000 SIT podprejo nakup nove zračne puške za Željka MOIČEVIČA, je lahko Strelsko društvo Grosuplje kupi­ lo pri proizvajalcu najsodobnejšo zračno puško, ki jo lahko vidite na sliki. Odločili smo se za firmo Feinwerkbau, ki slovi po izjemni kvaliteti (večina najboljših strelcev v svetu uporablja njihovo orožje). Po pojasnilu, za kakšnega tekmovalca kupujemo puško, se je tudi proizva­jalec potrudil in izmed več kot 500 pušk izbral najkvalitetnejšo, ki smo jo koncem julija tudi dobili. Tako bo Željko končno lahko zamenjal že 10 let staro puško, s katero je doslej tek­ moval. Ob tej priložnosti se želimo še enkrat zahvaliti vsem športnim društvom v občini Grosuplje za nese­ bično gesto, delavci Strelskega društ­ va Grosuplje pa se bomo potrudili, da se bo nakup čimprej obrestoval. Jože Kolenc Avgust je mesec, ko so po programu PD Grosuplje na vrsti zahtevnejše ture. Prvo soboto je bila na vrsti 2740 m viso­ ka Škrlatica. Slavko, ki je bil zadolžen za izvedbo ture, mi je že pred prijavami omenil, da bi lahko šli tudi na Rokave - najbolj divji greben naših gora, rezerviran za najbolj izkušene planince, ki obvlada­ jo tudi plezanje tja do tretje stopnje. Prav zaradi te tihe želje na sestanku nismo delali prevelike reklame oziroma smo opozarjali, da morajo imeti udeleženci s sabo tudi zimsko opremo. V soboto se nas je zbralo šest. Ob petih smo bili že v Vratih in se odločali, kakšno opremo naj vzamemo s sabo. S Slavcem nisva bila povsem prepričana, če bodo vsi zmogli tudi podaljšano varianto na Rokave, zato smo dereze pustili v avtomobilih. Čelade, plezalni pasovi, vrvi, vponke pa so romali v nahrbtnike. S sabo smo imeli tudi tri cepine, dovolj za varovanje tudi v primeru vzpona na Rokave. V skupini smo bili sami izkušeni člani, zato je vodnik pospešil korak in kmalu smo grizli strmine pod Dolkovo glavo. Pot nam je lil z obrazov, ki so postajali vedno bolj zaripli. Slavko pa je enakomerno grizel dalje, kot da hoče biti v eni uri pri " bivaku Na Rušju. Vera je sopihala prva za njim, zato sem ji zavpil, da naj natakne uzde konju, da ne bo preveč podivjal. Vodnik nam je končno dal malo predaha, da smo lahko opazovali, kako sonce osvaja vrhove. Severna stena Triglava je bila še zavita v skrivnostno temačnost, ko smo nadaljevali v malo zmernejšem tempu proti bivaku. Malo čez sedmo uro smo si tu privoščili zajtrk in si natočili hladne vode. Pogled nam je plaval po vrhovih od Stenarja, Triglava, Cmira in se ustavljal na začetku Rokavov. Bomo uspeli pokukati tudi v to kraljestvo, sem se spraševal, ko sem predlagal, da gremo najprej na Škrlatico. Za en danje to kar častitljiva tura, je menila Vera in s tem nakazala, da jo nadaljevanje ne mika preveč. Vzpon pod vznožje prepadnih sten Škrlatice nam je minil ob uživanju čudovitih razgledov. Pred vstopom v steno smo pospravili pohodne palice in si na glave nataknili čelade, ki so na takšnih poteh skoraj obvezne, saj varuje­ jo pred padajočim kamenjem. Po klinih in ob varovalnih žicah smo kmalu prema­ gali trebušaste stene in se znašli na južnem grebenu. Na obzorju so se zarisali strašljivi stolpi Rokavov, ki so se vzpenjali iz globokega Kotla pod Škrlati­ co. Slavko nam je pokazal smer, po kateri bo potrebno plezati, če bomo hoteli priti na 2589 m visoki Srednji Rokav. Videl sem, kako so se Maji in Barbari zasvetile oči od navdušenja. Se bomo odločili ob povratku, je menil Slavko in še enkrat ponovil, da pomeni to podaljšanje ture za najmanj štiri ure. Ob nadaljevanju vzpenjanja na prvi cilj sem že ocenil, da skupina ni več enotna o podaljšanju ture, zato sem se že spri­ jaznil z mislijo, da bo potrebno za osvo­ jitev Rokavov priti še enkrat. Spustil sem svojo kukavico, da je prešerno kukala proti vrhu in razveseljevala tiste, ki so se vračali. Velik kovinski križ nam je zabrnel, na vrhu ste. Stiski rok, objemi in poljubi so kazali našo srečo in zadovoljstvo nad doseženim. Veter nas je opozoril, da seje potrebno obleči in si poiskati zavetje za zasluženo malico. Komaj smo olajšali nahrbtnike in nakrmili še fotoaparate z nepozabnimi motivi, koje padla koman­ da, da nadaljujemo s turo. Kmalu smo bili na sedelcu, kjer se je bilo potrebno odločiti. Slavko je še enkrat opozoril na zahtevnost poti na Rokave ter ob tem menil, da bi bilo lažje, če bi se po vzponu spustili skozi zasneženi ozeb- nik proti Bivaku II in nato po meliščih pod Šplevto v dolino Vrat. Vsakega pose­ bej je vprašal, kaj meni. Vera se je takoj odločila, da gre po isti poti, kot je prišla, v dolino. Barbara bi rada šla na Rokave. Iztok je menil, da je že preveč utrujen in da ga bole kolena, Maja bi rada šla sku­ paj z Iztokom. Nazadnje je padla odločitev, da gremo naprej štirje. Od vznemirjanja so bili prvi koraki v brezpot­ je proti Kotlu še negotovi, a kmalu smo se umirili, saj je Slave suvereno iskal pre­ hode in nas kmalu pripeljal na obširna snežišča v Kotlu. S cepini smo krmarili drsanje proti dnu in nato kmalu zako­ račili na nasprotna strma snežišča pod sedlom med Srednjim in Visokim Rokavom. Krnica nima zastonj imena V Kotlu, saj tri strani ponujajo le pogled po prepadnih stenah proti nebu, četrta stran pa se končuje v prepadih proti doli­ ni Vrat. Mojo kukavico so oponašali trije odmevi in že smo se znašli pod steno, kjer nas je čakala plezanja II. stopnje. Odločili smo se, da do sedla plezamo prosto. Vodnik je poiskal varne prehode, tako da smo se kar naenkrat znašli na sedelcu, za katerim smo zagledali ostali del Martuljških gora z Dovškim Križem na čelu. V to smer se je spuščal tudi strm ozebnik, poln snega. Z vrvjo ga bomo lahko varno premagali, je menil Slavko, zadovoljen, ker smo tako hitro premagali prvi del vzpona. Pokazal nam je vstop v stene Visokega Rokava, ki pa je zelo krušljiv, zato smo vsi skupaj menili, da je dovolj, če osvojimo Srednji Rokav. Nahrbtnike smo pustili na sedelcu in se opremljeni s plezalnimi pasovi, čeladami in opremo za varovanje odprav­ ili v strmo steno. Šlo nam je odlično, tako da smo hitro preplezali 100 m stene in se znašli na razbitem ostrem vrhu, kjer ni bilo prostora, da bi človek udobno sedel. Na vse strani je pogled padal v globoke prepade, Triglav pa se nam je zdel tako blizu, da bi samo stegnil roko in se ga dotaknil. Bili smo sami v popolni divjini, toda čutili smo, kako nas občudujoče gledajo osvajalci Škrlatice in Dovškega Križa. Za spust smo uporabili plezalno vrv in se šele tedaj zavedli, kako nevarno je padajoče kamenje, ki je svojo sled pusti­ lo tudi prvemu pri sestopu. Na sedlu smo se pripravili za spust v koluar. Sneg se je pričel takoj na vrhu. Tu nekje mora biti že pritrjena zanka za spuste po vrvi je menil naš vodja in taval s pogledom ob robu snežišča. Nič, s cepinom je potrebno narediti sidrišče v snegu. Dogovorili smo se, da grem naprej. Varovan z vrvjo in na koncu raztežaja pripravim varno stojišče za ostale. Za mano se spustita Maja in Barbara, privezani s prusikovim vozlom na varovalno vrv. Ko bomo vsi trije varni na stojišču, sestopi še Slavko, ki se varuje s kratkim cepinom za plezanje v ledu. Postopek bomo ponavljali, dokler ne pridemo do melišča pod steno. Že sem se pričel spuščati, koje Slavko zagledal klin za varovanje v steni ob snežišču. "Pojdi do pripravljenega varovališča", mi je zavpil "se bomo spuščali od tam". Usmeril sem se k steni proti svedrovcu z zanko za spuste, snežišče je bilo tu že pošteno strmo. Ko sem se ustrezno zavaroval, sem zavpil, da naj spusti do mene še dekleti. Medtem koje Slavko navezoval Barbaro, sem opazil, daje pričela Maja sama ses­topati s cepinom. "Drži se vrvi" sem ji zavpil, Maja pa je nadaljevala, kot da me ne sliši. Že sem stegoval roke, da bi ji pomagal stopiti v krajno poč na varno, ko je nenadoma zdrsnila, doseči pa je nisem mogel. Drsela je vedno hitreje. "Obrni se in potegni cepin podse," sem ji vpil. Že ji je uspelo malo zmanjšati hitrost drsenja, ko je zopet popustila in samo nemočno vpila: "Ne morem se zaustavi­ ti"." Ne izpusti cepina" sem kričal, ko mi je izginila izpred oči. Vedel sem, da je pod njo še vsaj 100 višinskih metrov skoraj navpičnega snežnega jezika in upal, da bo uspela kontrolirati nevaren zdrs do konca. Nemočno sem pogledal navzgor in pomignil Barbari, da se hitro spusti do mene. Ko je bila na varnem, seje Slavko že naglo spuščal, tako daje kratke zdrse zaustavljal s cepinom. "Poskrbi za Barbaro" mi je zavpil in že mi je tudi on izginil izpred oči. Zavedal sem se, da moram najprej poskrbeti za varen spust naju dveh in si ob tem želel, da bo Slavko našel Majo živo. Navezal sem soplezalko in jo tresočo se od strahu počasi spuščal po snegu. "Na koncu raztežaja si poišči varno stojišče v krajni poči" sem ji zabičal "in počakaj, da pridem do tebe." Ko se je spustila 50 m nižje, mi zavpije, da sliši Slavca in nato, da se mu oglaša tudi Maja. Kakšno olajšanje. Živa sta. Sedaj je važno, da ne zdrsnem, ko bom sestopal samo z enim cepinom, sem si zabičal in se previdno spuščal. Ko sva se spuščala tretji raztezaj, sem zaslišal helikopter, ki je letel proti nama. Istočasno mi soplezalka vpije, da že vidi Majo in Slavca na zelenici pod meličši in da pristaja helikopter. Sam sem bil v ozkem navpičnem žlebu in nisem videl ničesar, le zvok helikopterja me je napol­ nil z novo tesnobo. Koje helikopter odle- tel, sva imela še raztezaj do odrešilnega melišča. Vse naokoli naju je bilo mirno, nobenih sledi zdrsa, le izpred bivaka naju je opazovala skupina planincev, ki so verjetno tudi poklicali reševalce. Ko sva bila izven nevarnosti in bi lahko uživali v spustu po melišču, so se mi pričela tresti kolena, v glavi pa je kljuva- lo: "Le kje je Slavko? So odpeljali tudi njega?" Z vsakim korakom proti bivaku je tesnoba naraščala. Le kaj bova izvedela. Motila me je že razposajenost družbe, ko se prikaže Slavko z besedami: "V redu je, samo obtolčena je, z melišča sva sestopila sama". Kamen se mi je odvalil iz srca. Sedaj moramo obvestiti preostala člana. Komaj sem priklical Iztoka, ki je takoj povedal, da že ve, kaj se je zgodilo, saj ga je Maja poklicala iz bolnice. Na hitro smo se poslovili od družbe, ki je poklicala reševalce, in jo ubrali v dolino. Vsi smo hoteli čimprej priti do Maje in se na lastne oči prepričati, da je res ostala živa, potem ko je drsela 150 m globoko. Po petih urah smo se srečni objemali pred bolnico na Jesenicah in domov odpeljali tudi Majo. Ustrezna oprema in neverjetna sreča sta pripomogli, da se tura ni tragično končala. Gore so nas tokrat samo opo­ zorile, da se jih niti za trenutek ne sme podcenjevati. Franc Štlbernlk KOLESARSKO ROMANJE V VVILDON Grosupeljski kolesarji na cilju še enega vzpona. V nedeljo, 2. septembra 2001, se je končalo beleženje vzponov na priljubljeno turistično točko v neposredni bližini Grosupljega, na Pancah. Kolesarsko društvo Grosuplje je s pomočjo prijaznih gostiteljev okrepče­ valnice Pance top pripravilo večme­ sečno kolesarsko akcijo pod nazivom "Vzpon na Pance". V času njenega tra­ janja od 5. maja do 3. septembra seje v evidenčno knjigo vpisalo 261 kole­ sarjev od tega 62 kolesark, ki so s svojo prisotnostjo krasile izhodišče vzpona. Pogoje za pridobitev organiza- torjevega priznanja v obliki medalj različnih sijajev je uspelo izpolniti 279 rekreativcev. 40- ali večkrat, kar je bil pogoj za zlato odličje, je vrh osvojilo 78 kolesarjev in 26 kolesark. Med zlatimi je vsekakor potrebno omeniti absolut­ nega zmagovalca Panc, to je Ivan Janežič iz Grosupljega, ki je v knjigo vpisan natanko 120-krat. Pri dekletih je zmagovalka mlada Mojca Zupančič iz Sp. Duplic, kateri je uspelo prikole- sariti na cilj natanko 100-krat. Srebrnih medalj se je razveselilo 21 fantov in 9 deklet. Za medaljo tega sijaja se je bilo potrebno vzpeti naj­ manj 30-krat. Z bronom okoli vratu se bo lahko postavljalo 39 kolesarjev in 6 kolesark. Med kategorijami za prido­ bitev posebnih priznaj so tudi najsta­ rejši in najmlajši kolesar ter najstarej­ ša in najmlajša kolesarka. Med kole­ sarji je največje število let prevažal Lado Černivec iz Ljubljane in je s svoji­ mi 68 leti in 46 vzponi pravi junak med kolesarji. Nasproti njemu je najmlajši 9 letni Ljubljančan Blaž Klemenčič, ki je na Pance pripeljal 43-krat. Pri de­kletih je naj....ša Veronika Zajec iz Grosupljega, najmlajša pa 8 letna Ula Hren. Iz Grosupljega, kjer stanuje, se je na vrh hriba pripeljala 10-krat. Kolesarska akcija se je sicer končala, vzponi na Pance pa se nadaljujejo. Udeleženci, ki so pridno kolesarili po različnih poteh proti cilju, nadaljujejo z aktivnim preživljanjem prostega časa. Nadaljujejo druženje z istomišljeniki in s tem dvigujejo raven kvalitete svojega življenja. Za konec bi se ob tej priložnosti zah­ valil vsem, ki so sodelovali pri organi­ zaciji kolesarskega projekta Pance 2001. Posebna zahvala gre vaščanom Stare vasi, Dol, Panc, Perovega, Sp. Slivnice, Lipoglava, Podlipoglava, Sadinje vasi in vsem, ki živijo ob dovoznih poteh na Pance, da so naše kolesarske podvige prenašali in nas nekateri pri tem tudi vzpodbujali. KD Grosuplje, Andrej Jerman Lojze je zmagal 41 krat Prva septembrska nedelja je za lju­ bitelje kolesarjenja in kolesarskih maratonov že tradicionalno rezervi­ rana za veliko kolesarsko prireditev na avstrijskem štajerskem v VVildonu. To je kraj, ki leži približno 20 km severno od Maribora ob avtocesti proti Grazu. Na termalnem maratonu, kot ga tudi imenujejo domačini, se vsako leto zbere preko 6000 kolesarjev. Proge različnih dolžin 40, 70, 80, 135, 195 km so speljane po čudoviti štajerski pokrajini, preko avstrijskih termalnih zdravilišč Bad Radgesburg in Loipersdorf, po njihovi vinski cesti in ob reki Muri, ki tam nosi ime Mur. Maraton slovi po izredno lepo izpel­ janih progah, po odlični organizaciji, po bogato založenih okrepčevalnicah in po bogatih nagradah, ki jih organi­ zator razdeli med udeležence. Letošnjega desetega, tradicionalne­ ga maratona se je udeležilo okoli 6700 kolesarjev iz Nemčije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Slovenije in seve­ da Avstrije. Našo državo je zastopala sestavljena ekipa pod nazivom Slovenija, v kateri smo se združili člani različnih društev in posamezniki. Sestavljena ekipa je osvojila prvo mesto v kategorizaciji najštevilčnejših ekip. V "Slovenijo" je levji delež prispe­ valo grosupeljsko društvo, saj smo v Avstrijo poslali 94 kolesarjev in dobesedno porumenili njihove ceste. Kot že nekaj let poprej, smo bili tudi tokrat izredno zadovoljni z vsem, kar so nam prijazni domačini pripravili. Njihova gostoljubnost nas je sprem­ ljala na vsakem kilometru poti. Na vsaki okrepčevalnici so nas pričakale bogato obložene mize. Na pol poti in na cilju so nam nudili masažo za utru­ jene mišice in nas na koncu pogostili na pravi kolesarski veselici, kjer tudi ansambel ni manjkal. Na koncu se kar sama po sebi ponu­ ja primerjava s podobnimi prireditvami pri nas. Tu smo za plačano štartnino prejeli veliko več, kot bi za isti denar lahko kupili, pri nas pa človek nekaj­ krat preplača tisto, kar dobi. Zato sem prepričan, da se na naslednjem romanju v VVildon zopet vidimo. KD Grosuplje, Andrej Jerman ZA OSNOVNOŠOLCE IN PREDŠOLSKE DEKLICE NOVOST V PONUDBI REKREATIVNIH DEJAVNOSTI V GROSUPLJEM TUDI RITMIČNA GIMNASTIKA, BALET IN AKROBATIKA V prihajajočem šolskem letu bo gim- nastično društvo Sokol organiziralo nam že dokaj nepoznane dejavnosti, vse v duhu športa, umetnosti in glasbe. Osnovna usmerjenost bo sprva resda k družabni aktivnosti, a želja strokovn­ jakov je, da bi v nekaj letih izoblikovali skupino za vrhunski šport. To zagotavl­ ja Špela Dragaš, vaditeljica fakulta­ tivnih programov ritmične gimnastike, ki bodo v prvih mesecih novega šolskega leta ogreli športni podij v O. Š. Louis Adamič v Grosupljem. Osnovnošolski učitelji in športni men­ torji se še kako dobro zavedajo, kako pomembno in priporočljivo je urjenje v mladostni dobi. Že nekaj let naše telo­ vadnice, kljub izgradnji večnamenske dvorane, pokajo po šivih, saj iz leta v leto narašča povpraševanje po aktivnem preživljanju prostega časa ali celo resnemu spogledovanju s športni­ mi panogami, ki so tudi v Grosupljem že postale odskočna deska vrhunskega športa. Naši otroci, ki se resno posvetijo izbrani športni discipli­ ni, tako že nekaj let nizajo uspehe tudi na državnem področju, pomislimo le na šahovske mojstre oziroma mojstrice pa na atlete in športnike skupinskih dejavnosti, ki mešajo štrene daleč naokoli. Po novem pa v Grosupljem uvajajo tudi gimnastične prvine, ki so v preteklosti že rojevale zlasti nade­ budne in gibčne deklice, z leti pa je ta športna veja skoraj zamrla. Športno društvo Sokol se je tudi v Grosupljem odločilo ponuditi široko paleto dejavnosti, vezanih na prefin- jeno eleganco, moč, glasbo in spret­ nost, večje zanimanje pa bo tudi njim nadaljnja vzpodbuda za kakovostnejše in resnejše delo in temu-primernimi razultati. Namen vpisa torej ni zgolj golo preživljanje prostega časa otrok in mladine, čeprav se starši ob obilici last­ nega dela in obremenjenosti trudijo za mladež poiskati čim bolj kvalitetno obliko prostočasne dejavnosti in jo na ta način zavarovati pred pogoltnim vplivom ulice, temveč tudi usmerjenost v kovanje športnih uspehov in uglednih posameznikov. V nekaj letih se nadeja­ jo, da bi med prijavljenimi otroki zasija­ lo nekaj talentov, ki bi jih tudi nadalje vzgajali za vrhunska tekmovanja. Največ možnosti po besedah ene izmed vrhunskih vaditeljic Špele Dragaš pripisujejo področju najnovejše olimpijske discipline - trampolinu. Vaditeljice pa kujejo visoke načrte tudi na področju ritmične gimnastike in obljubljajo, da bodo že ob koncu šolskega leta nekaj skupin deklet pripravile za državno prvenstvo posameznic ali v skupinskih vajah. Tako z visokoletečo smelostjo zagotavl­ ja voditeljica dejavnosti, koordinatorka dela in tekmovanj gospa Špela Dragaš, kije svoje izkušnje pilila kot dolgoletna trenerka najboljših slovenskih ritmičnih gimnastičark zadnjih let, Dušice Jeremič in Mojce Rode, z enako vne- tostjo in visokimi kazalci uspeha pa je trenirala tudi italijanski prvoligaški klub AS UDINESE Š SGR. V letošnjem letu je že potrdila svoje mesto v svetu gimnas­ tike, saj je opravila zahteven izpit med­ narodne sodnice, pridobila si je najvišji ritmičnogimnastični renome. Tovrstno vadbo še posebej zagovarja, ker otroci z gimnastičnim urjenjem pridobijo izvrstno podlago za skoraj vse ostale športe, saj se jim izboljša orientacija v prostoru in pridobijo na moči in gibljivosti. Z baletnimi vajami pa dek­lice že od prvih korakov in akordov dalje pričenjajo spoznavati osnove ele­ gantne hoje, drže in mehkega gibanja, kije osnova tudi pri vadbi ritmične gim­ nastike. Pri slednji le elemente piruet, skokov in ravnotežij otežijo še z roko­ vanjem s kolebnico, obročem, žogo, kijem ali trakovi. Posebnost športnega programa Sokol pa je tudi posvečanje pozornosti manj izrazno nadarjenim deklicam in tistim z manjšimi tek­ movalnimi ambicijami, ki bodo svoje znanje lahko prav tako pokazala na manj zahtevnejših tekmovanjih, orga­ niziranih doma in v sosednjih državah. Obeta se torej obilica preskušenj, družabnosti in kanček tekmovalnosti za vse, ki jih privlači mehkoba in lahkostnost gimnastičnega koraka. Tudi dolgoletni ravnatelj in športnik po duši in telesu gospod Dare Gabrijel je z veseljem prisluhnil načrtom, veseli pa ga tudi, da bodo končno tudi dekleta našla "svoje" področje, ki mu bodo lahko namenjala prosti čas, saj so igre žogo po nepisanem pravilu predvsem moški športi. Kot družabno zanimivost pa velja omeniti, pridaja gospa Dragaš (informacije na tel. 041 703 748), da pri Sokolu pripravljajo tudi gimnastične gala programe, kjer naj bi poleg vseh članov društva nastopili tudi telovadci in telovadke z državnega in svetovnega vrha pa znani športniki in pevci. Z letošnjim letom se torej odpira možnost, da bi naši otroci končno pro­ drli tudi v svet mehkejšega, a zato nič lažjega in manj garaškega športa in lovorikam, ki jih dosegajo na ostalih področjih, končno pridali tudi gimnas­ tične barve. Barbara Pance JESENSKO ZIMSKI VZPONI NA PANCE Kolesarsko društvo Grosuplje pod pokroviteljstvom okrepčeval­ nice Pance-TOP organizira jesensko-zimske vzpone na Pance. Akcija bo trajala od 15. septembra do konca aprila leta 2002. Za vsakih 15 vzponov s kolesom ali peš podarja okrepčevalnica Pance-TOP praktično (predvsem pa hranljivo) nagrado - klobaso. Štartnina za omenjeno prireditev znaša 1000 SIT. Tekmovalci s plačano štartnino bodo za najštevilčnejše vzpone na koncu nagra­ jeni z medaljami in pokali KD Grosuplje. Podrobnejše pogoje za udeležbo v akciji bomo objavili naknadno. O kolesarski prireditvi na Pancah, ki je bila 9. septembra 2001 bomo poročali v naslednji številki Grosupeljskih odmevov - urednik IVANCNA aORJCA - center (30 km tz Ljubljane - avtocesta) STANOVANJSKO POSLOVNI — JOZEAHLINsp I TEHNIKA Kolodvorska 1, Grosuplje, tel.& faks: 01 787-14-51 STANOVANJA vseljiva do 30.6.2002 Na voljo je še nekaj stanovanj od 38 do 65 m; cena brez DDV: 257.000 SIT/nf (2300 DEM/mO-POSLOVNI PROSTORI Na voljo je še 58 m; poslovnili prostorov v pritličju, III. gradbena faza; cena brez DDV: 247.000 SlT/m'(2.200 DEM/m;). Opis in lokacija: Kvalitetna klasična novogradnja, poleg pošte, banke, avtobusne in železniške postaje, zdravstvenega doma, v bližini osnovna in srednja šola. Dogovor za ogled in ostale informacije na tel.: 041 522 978 ali (01) 78 77 150 MEGA DOM TRGOVINA d.o.o., Dolenjskega odreda 8, 1295 Ivančna Gorica SONY BELA TEHNIf 2SPODINJSKIAPARA TI ROŠNOKOM NAJBOLJ UNE IN PRILJUBLJENE ZNAMKE LZZI H 956 5] (D 'S d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; i izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; i naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pults po naročilu. TRGOVINA Naša nova ponudba je urejena specializirana discontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samo- graditeljem, gospodinjstvom; t v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; i na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. PRIKLOPA O UGODNIH CENAH IN KVALITETI SE PREPRIČAJTE V TRGOVINI debi mobitel Fl TEHNI f&5£tpf}st, • "i-*; :r... '!'•:. Vabljeni na TRADICIONALNO MODNO REVIJO, ki bo 28. septembra ob 1930 uri v hali komunalnega centra v Domžalah. NATALIJA VERBOTEN! Vstopnice dobite v najbližji trgovini s tekstilom družbe Vele d.d. I1IOUG Ht Sodelujte v dobrodelni akciji Slovenske karitas. Dobrota opogumlja Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski. Karitas + ^otmisik, www.karitas.si Svetovna novost Lotus-Effect* Vrhunske opečne kritine iz Nemčije po ugodnih cenah! Krovsko kle Gasilska C. 27 1290 Grosupl|t enter GIOSUI 1'oklicite za pije seznam poobla.šć Ulllviii, TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. Gasilska c. 4, Grosuplje - tel.:061/764-068, tel/faks:061/764-067 urnim Mtn v rjMuimmv STKOPOVI-PREDELNE STENE PO SISTEMU kNAUf ®mstrong OBVESTILO Občina Grosuplje vas obvešča, da ima na razpolago še nekaj terminov za najem bungalova v Čateških Toplicah in sicer: od 21.10. do 27.10. 2001 od 12.11. do 19.11. 2001 od 19.11. do 26.11. 2001 od 26.11. do 03.12. 2001 od 03.12. do 10.12. 2001 od 10.12. do 17.12. 2001 od 17.12. do 21.12. 2001. Termin je predvidoma 7- dnevni, po dogovoru pa se počitniški objekt lahko koristi za krajši čas (vikend). Cena je 6.000,00 SIT na dan (najem bungalova in 5 kart za kopanje v termalnih bazenih). Plačilo je možno v več obrokih, odvisno od višine obveznosti. Prijave sprejema Občina Grosuplje, Komisija z dodelitev terminov koriščenja počitniških objektov, Taborska 2, Grosuplje pisno ali po telefonu št. 01 78 88 750. d.o.o. etaž fuMtotMtč ficvtfet&i PflRTOCR Grosuplje Kolodvorska ulica 2 tel.: 01/786-1 1-77 fax: 01/789-15-87 založništvo .poslovne tiskovin«, glasila, časopisu/lo/onkn nalepke . katalogi. koledarji. prospekti • vizitke STROJNI KROŽEK KMETOVALEC VABI NA ŽE ŠESTO TRADICIONALNO PREDSTAVITEV V NEDELJO, 23. SEPTEMBRA 2001 OB 10. URI NA PRIREDITVENI PROSTOR V BOŠTANJU. VRTNARSTVO FRBEŽAR Mali Vrl, 19,12 )36marjC-Sap Tel.: GK7^6)^ai60. \U. 780-42-62; asm: ( K I >>- II-')') (nad limclnm avloi esle I juldjana- Movo mesto) Tudi jesen je čas sajenja. Z jesensko zimskimi rastlinami bomo zasadili grobove, pa tudi gredice doma, razne okrasne posode in korita. Zato smo vam na vrtnariji FRBEŽAR pripravili: • mačehe • lončne krizanteme • trajnice • okrasno grmičevje • reso • ciklame in druge lončnice. Po želji nasadimo tudi vaše posode in korita. Lahko pa izbirate med že pripravljenimi nasadi. Posebno bogata je ponudba okrasnih grmovnic, tako iglavcev kot listavcev, sem pa sodijo tudi ciprese za žive meje; zelo priljubljena je Thuja oecidentalis »Smaragd«. Ukvarjamo se tudi z urejanjem in vzdrževanjem vrtov. V septembru in oktobru nas lahko obiščete vsak dan, razen nedelje, od 7. 19. ure. VABIJmi! SKB banka v Grosuplju ima nov naslov Z veseljem vam sporočamo, da smo se v Grosuplju preselili v novo sodobno poslovalnico. Odslej lahko Agencijo Grosuplje SKB banke obiščete na Taborski 2, pokličite pa nas na telefonsko številko 788 87 00. V prijetnem ambientu vam bodo naši bančni strokovnjaki svetovali pri izbiri med številnimi bančnimi storitvami: - tolarska in devizna varčevanja, - vodenje tekočih, žiro in deviznih računov, - plačilne kartice Eurocard, Visa, Karanta in BA, - storitve elektronskega bančništva (SKB NET, VVAP SKB NET, Bankotel, Zeleni telefon), - menjalnica... Poleg tega lahko 24 ur na dan dvigujete gotovino na bančnem avtomatu in opravljate tudi druge bančne storitve. Dodatne informacije o celotni ponudbi naše banke dobite na Zelenem telefonu 080 15 15. Veselimo se vašega obiska! www.skb.si SKB BANKA D.D. SO<:II II ( .1 NI u Al I ( ,H< IUP SELA pri Dolenjskih Toplicah Tel.: 07/306-5^95 07/306-56-82 1290 GR0SUPUE, Rožna dolina 9 Tel.': 01/786^3 63 Faks: 01/786 44 64 RUDNIK, Salka vas, Kočevje BHBIBtB) WŠŠ Tel.: 01/895-56-25 1 3 • KERAMIČNE PLOŠČICE • GRANITOGRESI SANITARNA KERAMIKA !• BETONSKI IZDELKI ISO SPAN ZIDAKI ^LOVILCI OU BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE Hranilnica SEPTEMBER V LONU Poskrbimo za Vaše denarne zadeve in vam v najkrajšem času odobrimo POTROŠNIŠKI, OBRTNIŠKI ALI PODJETNIŠKI KREDIT TEKOČI RAČUNI (plačilna kartica Eurocard MasterCard, čeki, bankomati, limiti) NAJBOLJŠE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE VEZA VE • • RENTNO VARČEVANJE ZA VARNO IN NEODVISNO PRIHODNOST • /JATILON DOLGOROČNO VARČEVANJE ZA ZLATNIK ZAUPANJA • VARČEVANJE PLUS VARČEVANJE ZA VAŠ IZBRAN NAMEN • ZANIMIVO DOLGOROČNO VARČEVANJE NAD 5, 7 IN 10 LET Poslovna enota MAGRO Grosuplje Kolodvorska 3 Telefon: 01/78 64 600 01/78 64 300 LON d.d. Kranj V HRANILNICI LAHKO PLAČATE VAŠE POLOŽNICE Z NAJMANJŠO PROVIZIJO IN KUIHIJLTL TER PRODAJATE TUJO VALUTO Faks: 01/78 61 719 ZA VSE INLORUAt VE SE OGLASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 78-62-925