štev. m V Ljubljnni, o sredo, dni 21. avgusta 1907. Leto XXX«. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2*20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20*— za pol leta „ „ 10"— za fetrt leta „ „ 5•— za en mesec „ „ 1*70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne 5tev. 10 h. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvoriSČe nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Ste v. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ol>-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. llpravniSkega telefona štev. 188. Katoliški shod no Dunaju. Pripravljalni odbor za letošnji avstrijski katoliški shod, ki je že šesti te vrste, nam ie »osla! sledeči oklic: Avstrijski k a t o I i č a ni ! Sijajno uspeli peti katoliški shod na Du-laju je nam še vsem v dobrem spominu. Pri-lesel ic velik napredek katoliškemu gibanju: družil je avstrijske katoličane v krepko cen-ralno organizacijo. Tej pa se ima Avstrija zahvaliti, da so zadeli na tolik odpor nasprot-liški napadi na nerazdružljivost zakonske ;veze in na verski pouk in da protikrščanski laklepi brezvercev in framazonov vsaj do-iedaj še niso uresničeni. Nikakor ne sinemo prezreti, da smo azširjanje brezverstva le ustavili, ne pa že odstranili. Nepričakovani odpor katoliškega judstva ni spravil nasprotnikov ob pogum — e še bolj očitno stopajo na dan s svojim brez-/erskini in protidomovinskim delovanjem. Brezdvomno nas čakajo težki časi, hudi x)ji. Zgled kulturnega boja je dan. bojni klic e zadonel že tudi v Avstriji. Sveta dolžnost las veže, da neustrašeno stopimo na branik :a svoje najdražje svetinje, za vero in zvestobo do Cerkve in namestnika Kristusovega. Da pa bode ta boj bolj uspešen, moramo x> besedah »moli in delaj« ne samo si zagotoviti pomoč od zgoraj, marveč tudi pripraviti n ostriti orožje. Kakor se kaže, so sklepi zadnjega kato-iškega shoda dobri. Vendar jih še treba iz-x>l.išati in izpopolniti. Organizacija katoliškega ljudstva mora postati še bolj trdna, ako se lOČemo uspešno ubraniti združenemu sovražniku. Katoliško časopisje in leposlovje bo tre-na razširiti, o pročodrimskem gibanju in šolskem vprašanju pa se temeljito razgovoriti. Odposlanci avstrijskih vladikovin so sklenili, da se vrši prihodnji katoliški shod koncem leta 1907. Pripravljalni odbor, pokoren temu sklepu, je nastavil zborovanje od 16. do 19. novembra zvečer, ker jc ta čas edino primeren. ' Bodoči katoliški shod bo v celoti imel značaj zadnjega. Vendar pa bode število razprav manjše, da se tako more najvažnejšim vprašanjem posvetiti več časa. Prisrčno vabimo katoličane vseh kronovin, vladikovin in narodnosti, da se udeleže glavnega zborovanja, ki naj bo izraz naše neomahljive zvestobe do prestola in oltarja, ki naj pa tudi dejansko pokaže naše krščanstvo. Duh Božji naj vodi priprave in zborovanje, Pomočnica kristjanov pa naj jih ščiti s svojim mogočnim varstvom! Častno predsedništvo: Dr. Bogomir Marschall, pomožni škof in stolni vikar dunajski. Ernst grof Silva-Tarouca, predsednik katoliškega centralnega odbora za Avstrijo. Maks baron Vittinghof-Schell, predsednik dunajskega škofijskega odbora. Predsedništvo: Dr. Albin baron Spinette, glavni zapisnikar katoliškega centralnega odbora za Avstrijo. Monsignor p. Viljem Michele. France grof Walterskirchen Katoliški centralni odbor: Dr. Eduard princ Auersperg. Semeniški ravnatelj dr. Gregor Carič. Carinski upravitelj Ludovik Dean. Štefan Esders. Državni poslanec, semeniški ravnatelj Avguštin Kemetter, Ferdinand Zdenko knez Lobko\vitz, predsednik češkega glavnega odbora. Državni poslanec, profesor dr. Miško Mayr. Kanonik dr. Ivan Mlakar, predsednik lavantinskega škofijskega odbora. Državni poslanec dr. Franc baron Morsey, predsednik sekavskega škofijskega odbora. Kanonik Jožef pl. vitez Negri. Deželni glavar Adolf Rhomberg. Pavel knez Sapieha, predsednik latinskega Ivovskega škofijskega odbora. Državni poslanec dr. Ivan Šušteršič. Častni kanonik Ivan Szych, predsednik stanislavskega škofijskega odbora. Državni poslanec dr. Jaroslav grof Thun, predsednik olomuškega škofijskega odbora. Ferdinand grof Trauttmansdorf. Pripravljalni odbor: Učitelj Janez Bosbauer. Učitelj Ferdo Emin-ger. Glavni urednik dr. Mirko Funder. Komisar Franc Gcisberger. Trgovec Ivan Heindl. Glavni urednik Kaspar Inthal. Vojv. svetnik Viljem Kochs. Učitelj Leopold Miklas. Leopold Pechatschek. Monsignor, kanonik dr. Jožef Pfluger, zastopnik škofijske konferen-cije v katoliškem glavnem odboru. Primar dr. Vckoslav Plochl. Podžupan dr. Jožef Porzer, Poštni kontrolor Edmund Richter. Kaplan Avguštin Schaurhofer. Prelat, dvorni svetnik dr. Franc Schindler, podpredsednik katoliškega glavnega odbora. Okrajni glavar Gustav Schonwetter. Kanonik Anton Schflpfleuthner. Dvornik Jakob Schreiner. Cesarski svetnik dr. Kaspar Sch\varz. Magistratni nadkomisar Engelbcrt Sigi. Koniercijalni svetnik Jožef Wild. Perovodja Rihard Wollek. Načelniki škofijskih odborov: Vratislava: Župnik Tomaž Dudek. Brno: Dr. Ludovik grof Belcredi. Monsig. mestni dekan Ciril Riedl. Profesor Jožef Kupka. Krakov: Prelat dr. Vladislav pl. Chotko\vski. Lvov (rut.): Arhipresbiter Andrej Bilecki. Line: Dr. Maks Mayer. Deželni odbornik Ivan Nep. Hauscr. Poreč (Puli): Prošt Adam Zanetti. Premisel (lat.): Državni poslanec dr. Leo Pastor. Premisel (rut.): Arhipresbiter Karol Wo-Joszynski. Št. Hipolit: France grof Kuefstein, Stolni dekan dr. Jožef Gruber. Sckov: Rav- natelj dr. Franc Puehas. Trident: Državni poslanec, profesor Guido de Gentili. Zader: Deželni nadsvetnik Emil Friedl. Briksen: Julij baron Riccabona. Brcgenc: Nadravnatclj Jože!" Oelz. Gorica: Častni kanonik dr. Jožef Gabrijelčič. Celovec: Stolni dekan G. Bittner. Ljubljana: Kanonk Ivan Flis. Lvov (arin.): Državni poslanec Ladislav vitez pl. Czajko\v-ski. Olonnic: Kanonik dr. Jožef Tittel. Inženir V. Pallat. Praga: Deželni odbornik Adal-bert grof Schonborn. Opat Brunno Pammer. Solnograd: Mestni župnik Ch. Perkmann. Hubert grof Galen. Duhovski svetnik dekan G. Mayer. Tarnov: Stolni prošt dr. Stanislav Dutkievicz. Trst: Profesor Jožef Ujčič. Dr. Hektor Conte de Ferra. MI. mednarodni shod socialne demokracije. S t u 11 g a r t, 18. avgusta. Ženstvo. Uvod kongtesu sta bili včeraj — kake sem že poročal interparlamentarna konferenca poslancev in konferenca socialističnih žena. Slednje se je udeležilo nekako 50 do 60 delegatov. Razun »centralnc zaupne osebe« socialnodemokraških nemških žena, gospe Otilije Baader, so b le navzoče sledeče Nemke: Lilly Braun, Klara Zetkin. Rosa Lu-xcmburg in gospa voii Vollmar. Iz inozemstva so bile navzoče gospa Popp z Dunaja, Hyndmann iz Londona, japonski delegat dr. Tokijro Kato iz Tokia in finska socialistična poslanka iz deželnega zbora, gospa Tarsie-nen iz Viborga. Dasi vse te ženske vsled čuta dostojnosti imenujemo gospe, napravi samo gospa von Vollmar tisti simpatični vtis mirne dostojnosti, ki je združen s pojmom gospe. Ostale so zagrzenke. desetkrat hujše od moških. Gospodična Baader je izjavila, da ona ni voljna trpeti v dvorani zastopnikov »meščanskega« časopisja, od katerih se ona nc da kritikovati, nakar je konferenca sklenila, »meščanske« poročevalce od seje izključiti. Vsi smo io pobrali, pristaši centra, liberalci, konzervativci itd., niti gospodične Lydije Heymann, ki zastopa »meščansko« žensko gibanje in je prišla poročat za žensko časopisje, niso hotele sodruginje v dvorani trpeti. Zal seveda nikomur zato ne more biti. kajti, kakor smo takoj izvedeli, so se cel dopoldan dolgočasje z neznansko dolgimi, deloma — vsaj kar se Nemčije tiče — zelo optimističnimi poročili o ženskem gibanju po posameznih deželah. Popoldne so na predlog nemških socialnodemokraških žena sklenile, postaviti na dnevni red kongresa žensko volivno pravico ter so se zedinile za tozadevno resolucijo. Interparlamentarna konierenca. Tudi ta je bila za »meščansko« časopisje tajna. Udeležilo se je je 150 poslancev iz vseh dežela. Predsednik: Vanderveldc (Bruselj). Navzoči iz Nemčije: Bebci, David, Dietz, Eichhorn, Frank, Hildenbrand, Legien, Noske, Schvvarz, Singer, Sitdekum, von Vollmar; iz Avstrije: Adler, Ellenbogen, Nemec, Perner-storfer, Seitz; iz Belgije Anseele, Denis, Vanderveldc; iz Danske: Knudsen; iz Francije: Jaures, Vaillant, Gnesde, Rouanet; iz Angleške: Keir Hardie. Macdonald; iz Holand-ske: van Kol. Troelstra; iz Italije: Andrea Costa, Ferri; iz Švedske: Brautig. Iz Švice je prišel dr. Briistlein, ki je svojčas zagovarjal pred sodiščem Tatjano Lontievno. Poročal sem vam že, kako je Troelstra stavil predlog, naj se v parlamentih dela dosledno socialistična poljtika, ne pa meščanska in kako mu je Vaillant v debati odgovoril, da to zato ni mogoče, ker si določne si ke o socialistični državi ni mogoče napraviti. Cc je cilj nejasen, so nejasna tudi sredstva. — Kakor rečeno, vsa ta poročila izhajajo iz socialno-demokraškega poročevalstva, kajti ta konferenca jc bila za drugo časopisje tajna, kakor bodo tajne tud: v ponedeljek seje vseh komisij. Izvedelo se pa je, da jc debata zaradi predloga Troelstra bila huda in da so skrajni marksisti in revizionisti trčili skupaj Vsa resnica se bo izvedela tako nekako čez en mesec v prihodnjem zvezku »Sozialistische Monatshcfte«. Interparlamentarna konferenca jc sklen la nato resolucijo, ki poživlja so-cialnodemokraške poslance vseh dežela, naj »pri vseh v resnici demokratiško mislečih parlamentarcih zanetijo gibanje v prilog zaprtim poslancem dume. da se jim vrne svoboda.« Plenarna seja. Nedeljo opoldne se je v veliki dvorani »Liedertafel« otvoril kongres. — Pripomnim, da jc virtemberška vlada zelo uslužna in je kongresistom v vsakem oziru postregla, zakar ji gre vsa čast: v Prusiji bi bili člani kongresa v marsikaterem oziru, kar se ugodnosti tiče, občutili osornost pruske policijske uprave. V dvorani vzbujata posebno pozornost japonski delegat in neka sodruginja iz Indije, ki je vedno v družbi Angleža Hynd-manna, znanega vsled svojega boja proti angleški kolonialni politiki v Indiji. Pozdravni govor imata Bebel in Vandervclde. Bebel izvaja: Vprvič je danes, da zboruje internacionalni socialistični kongres v Nemčiji. Seveda v Berolin nismo šli, kajti zborovati pred očmi Biilowa in policijskega ravnatelja, to ni po našem okusu. (Vesclost in pritrjevanje.) Boj proti izkor sčanju, tlačenju in brezpravnosti napreduje. V Amsterdamu so se vršili hudi boji glede na taktiko, zlasti med francoskimi sodrugi, vendar po kongresu so francoski sodrugi šli združeno v boj in so po- Baskervlllsk! pes. Roman. — Angleški spisal Conan Doyle. (Dalje.) Drugo poglavje. »V žepu imam manuskript!« ie rekel James Mortimer. »To sem že opazil, ko ste stopili v sobo,« ie odgovoril Holmes. »Star rokopis je to.« »Iz začetka osemnajstega stoletja, če ni ponarejen.« »Kako morete trditi to tako gotovo?« »Ves čas ste mi ga kazali nekaj centimetrov, tako da sem ga lahko ogledal. Ta bi se pač slabo razumel na stvar, kdor bi rokopisu ne znal določiti datuma vsaj približno na desetletje. Morda ste brali mojo razpravo o tem predmetu? Po moji sodbi jc bil ta rokopis spisan leta 1730.« »Natančna letnica jc 1742.« Dr. Mortimer je potegnil rokopis iz žepa in je nadaljeval: »Ta družinski papir mi jc izroč;l Sir Charles Baskcrviile, čegar nenadna, tragična smrt jc provzročila v devonski grofiji toliko govorjenja. To pač smem reči, da nisem bil lc njegov zdravniški svetovalec, ampak tudi njegov osebni prijatelj. Bil je mož močnega duha. zvit, pameten in prav tako malo dovzeten za razne domišljije, kakor jaz sam. Kljub temu pa je vzel ta spis popolnoma res- no in notranje je bil pripravljen na točno smrt, kakoršno je konečno pretrpel.« Holmes je stegnil roko po manuskriptu in ga raztegnil po kolenu. »Lahko opaziš. Watson, da je črka ,s' v tem spisu menjajoče se zdaj dolga, zdaj kratka. To je eden izmed znakov, ki so mi omogočili določ;ti, kdaj je ta rokopis nastal.« Opazoval sem čez njegovo ramo zastareli papir in pobledelo pisavo. Na vrhu je bilo napisano: »Baskerville Hali« in spodaj z velikimi zveriženimi številkami »1742«. »Zdi se mi, da bo to nekaka povest.« »Da, pripovedka je, ki se je ohranila v družini Baskerville od roda do roda.« »Ali, če vas prav razumem, vi me vendar hočete vprašati za svet o neki nekoliko modernejši stvari iz resničnega življenja?« »O zelo moderni! In zelo nujni stvari, ki sc mora odločiti v štiriindvajsetih urah. Ali rokopis je kratek in je z našo stvarjo v zelo tesni zvezi. Z vašim dovoljenjem ga vam preberem na glas.« Holmes se je naslonil na naslonjalo, sklenil je roki in zaprl oči z izrazom človeka, ki se uda v svojo usodo. Doktor Mortimer je držal rokopis tako, da jc imel dovolj luči in jc bral glasno sledečo dogobo iz davnih časov. »O postanku strašnega psa, ki preganja rod Baskerville, sc jc kaj mnogo pripovedovalo; ker pa izvira naš rod, čegar član sem jaz. v ravni črti od Hugona Baskerville, in ker vcin povest od svojega očeta, ki jo je tudi zvedel od svojega, zato sem jo tu zapisal in trdno verujem, da se je dogodila prav tako, kakor jo bom sporočal. Iu prosim vaju, sinova moja, verujta, da ravno tista pravičnost, katera grehe kaznuje, j h v prebogati milosti tudi odpuča, in da ni nobena kletev tako težka, da bi ne mogla biti z molitvijo in kesom poravnana. Povzemita torej iz te dogodbe nauk, da se nc bodeta bala, da bi huda dela preteklosti rodila za vaju slabe sadove, temveč,da morata v prihodnje zelo marljivo na to paziti, da preklete strasti, ki so provzročile naši družini že toliko zla, ne bodo zopet v škodo družine dob;Ic oblasti nad vama. »Vedita torej, da je stanoval za časa velike revolucije — njeno zgodovino, kakor jo je spisal učeni lord Clarendon. vama zelo priporočam, da jo bereta — v tej hiši gospodov Baskerville gospod Hugo istega imena; in ne more se zamolčati, da jc bil zelo divji, pregrešen in brezbožen človek. To bi mu žc šc odpustili njegovi sosedie, saj v tukajšnjem kraju niso n kdar hoteli uspevati svetniki; ali v svoji divjosti je bil neki hudoben in grozovit humor, in vsled tega jc bilo njegovo ime po celem zahodu znano. Zgodilo sc jc, da je ta Hugo zagorel ljubezni do hčere nekega kmeta, ki je imel svojo kmetijo na meji Baskcr-villskih zemljišč če se sploh sme tako temna strast, kakor je bila njegova, imenovati s tako svetlini imenom. Ali mlado dekle, ki jc bilo pošteno in na dobrem glasu, sc mu je vedno izogirlo, ker sc jc balo hudobnega moža. »Zgodilo sc jc pa. da se jc na dan svetega Mihaela ta Hugo splazil v družbi petih ali šestih tovarišev svojih brezbožnih raz-udanosti h kmetiški hiši in odpeljal dcklico; njen oče in njeni bratje so pa bili z doma, kakor je dobro vedel. »In pripeljali so jo v grad in zaprli so devojko v sobo v najgornjeni nadstropju; Hugo pa in njegovi prijatelji pa so spodaj popivali, kakor navadno vsako noč. Takrat je moralo pač priti ubogo dekle skoro ob pamet. ko je slišalo petje in strašno divjanje in grozne kletvine, ki so prhajale od spodaj gor k njej pripovedujejo namreč, da so pripravile take besede, kakor jih .ic imel navado govoriti Hugo v pijanosti, človeka gotovo v pekel. »In konečno je storila v obupnem strahu nekaj, česar bi si najhrabrejši in najgibčnejši mož ne upal; kajti po bršljinu. ki je rastel po steni — in ki šc raste — ie splezala z višine tik pod streho na tla in je potem dirjala kar čez barje k domači ITši. Pot od gradu do hiše njenega očeta je pa bila tri ure dolga. »In zgodilo sc je, da je kratek čas nato Hugo zapustil svoje goste, da bi prinesel svoji vjctnici jedi in pijače in morda jc hotel še kaj hujšega — in da je našel kletko prazno in pticc nikjer. Tedaj je bilo tako, kakor bi prišel hudič nad njega, kajti divjal je v sobo in skočil na veliko mizo. da so zarožljale steklenice in krožniki na tla, in ie vpil na ves glas pred vso družbo, da proda šc tisto noč dušo in telo hud m močem, če le dohiti ubeglo dekle. Z grozo so strmeli sopivci v poblaznelega moža, eden pa, ki je bil hudobnejši, kakor drugi, ali morda samo bolj pijan, jc za-klical, naj naščuvajo pse nanjo. In Hugo je dirjal iz dvorane in zapovedal hlapcu, naj mu oscdla kobilo in spusti pse iz ograje; tem ie pokazal ovratno ruto deklice in šlo je z divjim lajanjem čez barje. »Nekaj časa so bili pivci vsi trdi prese- množili v parlamentu svoje mandate. (Pritrjevanje. — Kako izgleda v francoski socialni demokraciji v resnici, sem vam poročal predvčerajšnjim.) Vprvč v zgodovini je angleška delavska stranka kot samostojna stranka stopila v parlamentarni boj. 32 poslancev angleškega proletariata tvori v parlamentu samostojno frakcijo. (Pritrjevanje.) Jaz sem že v Amsterdamu dejal, da se liberalna angleška vlada, ako si priborite primerno zastopstvo, ne bo obotavljala vzeti iz vaše srede mnistra. Vedel sem tudi takrat, da bo za to najbolj sposoben John Burns. In glej, 011 ie zdaj delavski minister. (Veselost. — John Burns, kakor znano, ni noben socialni demokrat po naših pojmih. Sir Campbell Bannermann z njim jako dobro izhaja n lordi iz višje zbornice tudi.) Potem vas opomnim na finlandske volitve. Močna socialnodcmokratična frakcija, v kateri sedi 9 sodruginj, je vstopila v on-dotni parlament. (Viharno odobravanja.) 111 potem avstrijske volitve! Avstrijski sodrugi, ki so tako moško in navdušeno nastopili za splošno in enako volivno pravico, tvorijo sedaj s 84 poslanci največjo soc;alnodemokraško parlamentarno frakcijo na svetu. (Veliko odobravanje.) Na Holandskem in v Švici se je socialna demokracija obnesla pri komunalnih volitvah, dokaz, da marširamo. Navidezno (?) izjemo dela Nemčija. Meščanske stranke, vlada in komunalni zastopi so proti nam nastopali, da nikjer tako na svetu. Vendar smo dobili 3.250.000 glasov, to je za četrt milijona več kot preje. Mandatov smo seveda dobili le 43. V kraljevem dvoru v Berolinu sc je govorilo o tem, da smo »pojahani«. (Smeh.) Mi pa se ne čutimo pojahane, ampak sedimo v sedlu tako trdno, kakor nikdar preje. (Viharno odobravanje.) Da socialna demokracija stoji na straži, dokazujejo volitve v bavarski deželni zbor in hamburške mestne volitve. Število politično organiziranih je narastlo na 136.000 (38%), julija mesca pa smo imeli nad 170.000 M dohodkov. Potem pride še na-rastek strokovne orgairzacije. Tako izgleda »pojaharia« socialna demokracija. (Viharno odobravanje.) Zakaj pa se gospod Biilo\v brani upeljati splošno in enako volivno pravico za pruski deželni zbor? Naj nas tu po-jaha! Toda Biilo\v je na agitacijo svobodo-misleca Naumanna v »Nordd. Allg. Ztg.« iz-javil, da so težnje po izpremembi pruskega deželnozborskega volivnega reda enake lovu na konjih za divjimi racami . . . Upam, da sc ho stuttgartski kongres vse drugače vršil, kakor kongres velesil v Haagu. Govornik sklepa s »Hoch !-klicem na »ljudi osvo-bojaiočo, človeštvo rešujočo socialno demokracijo«. Sodrug nja Klara Zetkin je tolmačila pozdrav Francozom, ki so mu živahno aplav-dirali. Ko pa je angleški tolmač prestavil Beblov govor angleškim sodrugom, so ti pri mestu, kjer Bebel govori o »socialističnem« ministru in »sodrugu« John Burnsu. začudeno in ironično vzklikali: Hu! Hu! Vandcrveldc jc ruske socialiste primerjal s krščanskimi mučeniki, katerih kri bo vso zemljo oplodila in je slavil »slavno« rusko revolucijo. Dolžnega se čutim v svojem imenu in v imenu biroja v.raziti naše visoko občudovanje in simpatije za bojevnike, ki z velikim navdušenjem in |X)žrtvovalnostjo, zaničujoč smrt bojujejo sToviti boj za svobodo ruskega naroda. (Viharno odobravanje.) Upamo, da se ruska revolucija ne ustavi pri me-ščansko-demokraški svobodi, ampak mi vidimo v njej preludii za bodočo splošno pro-letarsko revolucijo.« (Viharno odobravanje.) Ljudska manifestacija. Udcležnikov jc 40—50.000, seveda je tudi skoro vse stuttgartsko meščanstvo z ženami in otroci vmes. Bilo je ob obrežju Nekarja, kakor pri kaki ljudski slavnosti. Na meščansko državo so spominjali samo policaji po 111 i— nečenja; dogodkov, ki so se dogodili v taki naglici, niso mogli razumeti. Ali počas; se jim je vendar začelo nekoliko daniti v njihovih z meglami prepreženih but cah, in vendar so nekoliko zaslutili, kaj se lahko dogodi na močvirju. In nastal je velik vrišč in nekateri so zahtevali svoje samokrese, drugi svoje konje, tretji zopet so vpili, naj prinesejo še vina. Konečno so sc vendar nekoliko spametovali in vsa družba, trinajst po številu, je sedla na konje in jezdila za Hugonotn. Luna je sijala jasno nad njimi in jezdili so v d ru po poti, koder jc morala iti deklica, če je hotela priti do domače hiše. »Jezdili so eno ali dve milji, ko so srečali enega od onih pastirjev, ki ponoči gonijo svoje ovce čez barje, in vprašali so ga, čc ie videl jezdeca s psi. In mož je bil. tako pravi poročilo, ves trd strahu in komaj je mogel govoriti; konečno je vendar povedal, da je res videl nesrečno deklico in psi so ji bili na sledu. »Ali videl sem še več. kot to!« je rekel. »Kajti Hugo Baskerville jc jezdil mimo mene na svoji črni kobili, za njim je pa dirjal molče tak peklenski pes, kakoršnega mi ne naščuvaj Bog za pete.« Pijani gospodje so pa kleli ovčarja in jezdili dalje. Kmalu pa so jim zagomzeli mravljinci po hrbtu, kajti nekaj je dirjalo čez močvirje in črna kobila je divjala mimo njih vsa v belili penah, vajeti so se ji vlekle po tleh in sedlo je bilo prazno. Tu so se stisnili pivci tesno drug k drugemu iu so se gnetli kolikor mogoče skupaj, kajti velika groza jih jc prevzela; vendar so jezdili še naprej, čeprav bi vsak izmed njih, čc bi bil sam, od srca rad obrnil konja. Počasi so jahali naprej in konečno ugledali pse. Ti so ležali, dasi znani daleč okoli po svoji plemeniti krvi in hrabrosti, tesno zgneteni cvilcč ob vhodu v globoko sotesko; nekateri so se splazili celo na stran, drugi so pa strmeli z nasršeno dlako in osteklenelimi očmi v ozko dolino, ki je ležala pred njimi. cah in dva zrakoplova nad slavnostnim prostorom, katerega so policaji tako opazovali iz višine. Med govorom Jauresa je bil otvor-jen tudi neki k nematograf. Socialnodemokraška strokovna društva iz vse Virtemberške so prišla z zastavami in se razvrstila okoli govorniških odrov. Večina tujih govornikov je govor la nemško. Najboljši je bil nemški govor Američana Hillquitta. O11 je doma iz Finske in ie svojčas reven kakor cerkvena miš zbežal v Ne\v York, kjer je sedaj ugleden advokat. V krasnem govoru je naslikal ameriške razmere, na eni strani milijarderstvo, na drugi neznansko s romaštvo. Od francoskih govornikov so najbolj aplavdirali Jauresu. Daszynski. — Nemec. Poljak Daszynski, nekdaj v Avstriji državni poslanec, je v svojem govoru med drugim dejal: »Socializem je osvobojenje ljudstva potom oboroženja ljudstva. Nobeno ljudstvo bolj ne rabi oborožitve, kakor nemško, v katerega se je m litarizem tako globoko za-jedel.« Ferri iz Rima se je hvalil najbolj s tem, da je italijanska socialna demokracija dosegla, da se ruski car ne bo upal v Rim, kjer bi »carju morivcu« socialisti priredili jako neljub sprejem. Anglež Hyndinann je edini govoril čisto zmerno, pozdravil je nemške sodruge. Vaillant iz Pariza se je spominjal časa, ko je pred 37 leti v Tubingah študiral. Zapustil je Nemčijo, ko je izbruhnila vojska s Francosko. Nemčija in Francoska naj se spoznavata, potem bosta najboljša zaveznika. Govorili so še Adler, Rubanovič (Rus), Greulich (Švicar), Vandervelde, Mac-donald in Ceh Nemec. Ob 6. je bilo vse prireditve konec, masa se jc mirno razšla. Bebel contra Herve. — Brezdomovinska socialna demokracija. S t u 11 g a r t, 20. avgusta. V ponedeljek so zborovali odseki, ki pripravljajo resolucije za plenarne seje. Ant utilitarističnemu odseku predseduje Sudckum. Na dnevnem redu so trije predlogi. Beblov predlog pravi: Vojske so izraz kapitalistične družbe. Nastanejo vsled konkurenčnih bojev*tned državami, ki si hočejo osvojiti svetovni trg v prid kapitalizmu. Vojske bodo šele ponehale, ko poneha sedanji družabni red. Predlaga za kongres sledečo resolucijo: Kongres smatra za dolžnost vsakega delavca in delavskih zastopnikov v parlamentu, da z vsemi močmi pobijajo oboroženje, v prvi vrsti, da nc glasujejo za vojaške kredite. Ce kje preti izbruh vojske, naj delavci in njihovi zastopniki store vse, kar je v njihovi inoči, da se vojska prepreči s sredstvi, ki se jim zdijo primerna, če jc pa vojska že izbruhnila, naj delajo na to, da se bo hitro končala. Resolucija, predlagana od francoske sekcije delavske internacionale se glasi: Za-počne naj se v smislu prejšnjih kongresov splošna mednarodna akcija proti militarizmu, vojske pa naj se preprečijo z vsemi sredstvi: s parlamentarno akc;jo, javno propagando, generalnim štrajom in vstajo. To resolucijo utemeljuje Hervč. Guesde predlaga resolucijo. ki sploh obsoja vsako antimilitaristično akcijo. Vname sc ostra polemika Bebel-Hcrvč. Hervč očita Bcblu, da je postal revi-ziomst. Cisto dosledno izvaja Herve, da je socialna demokracija po svojih temeljnih načelih brezdomovinska. Namesto »Prolctarci vseh dežela, združite se!« pravi Bebel: »Pro-letarci vseh dežela, morite se!« Bebel odgovarja, da se vse kulturno življenje naslanja na narodno čuvstvovanje. Ako proglasi v slučaju vojske socalna demokracija na Francoskem generalni štraik in vstajo, jc v nevarnosti ves svetovni mir! V nevarnosti pa jc tudi ves proletariat in stranka, kajti reakcija na antimilitaristično propagando je neizogibna. Bcblu je večina zelo aplavdirala. (Ako bi se bil Bcbcl postavil na stališče revizi- »Družba se je ustavila; gospodje so bili, kakor si lahko mislita, sedaj treznejši, kot pa tedaj, ko so odjezdili iz gradu. Največ jih ni hotelo dalje, trije pa, najpredrznejši ali pa najbolj pijani — so jezdili v sotesko. Ta se je polagoma odpirala do širokega prostora, kjer sta stali dve skali; še sedaj stojita tam in sta postavljeni od Ijud i. njun spomin jc pa postavljen od davnih časov sem. Luna jc sijala jasno na prost prostor in na sredi je ležala deklica na mestu, kamor jc od strahu in utrujenosti mrtva padla. Toda nc pogled na njeno mrtvo truplo, tudi nc pogled na mrtvega Hu-gona Baskerville ni tako prestrašil treh brez-božnežev, ampak nekaj drugega jc bilo, vsled česar so se jim lasje ježili. Na Hugonu je stala iu mu grlo mesarila strašna žival, grozna črna zver, po postavi pes, vendar mnogo večji kot največji pes, ki ga je kdaj videlo človeško oko. In pred njihovimi z grozo napolnjenimi očmi je raztrgala zver Hugonu grlo in potem gledala nanje z žarečimi očmi in od gobca ji je kapala kri njihovega gostitelja; jezdcci so prestrašeni zavpili, da je šlo skozi ušesa, in so oddirjali čez močvirje nazaj, kot da jim je šlo za življenje. Vso pot so kričali. Eden, tako pripovedujejo, je umrl vsled tega prizora šc isto noč, druga dva sta pa preživela ostanek svojih dni kot pokveki. »To jc, sinova moja, zgodba o psu, ki je. kakor pripovedujejo, od tedaj tako hudo preganjal našo družino. Napisal sem jo pa zato, ker znana stvar vsekako manj straši, kakor pa čc sc samo namigava nanjo. Res se ne more tajiti, da je mnogo članov naše družine umrlo hude smrti, da se jih je mnogo ločilo s tega sveta naenkrat na krvav in skrivnosten način. I11 vendar sc mirno izroč mo neskončni dobroti Previdnosti! Ona nedolžnega ne bo nikdar kaznovala čez tretji ali četrti rod, tako pravi sveto pismo. »Tej Previdnosti vaiu izročim s tem, sinova moja, in vama svetujem, bodita pamet- onista Leuthnerja, (glej včerajšnjega »Slovenca«) da vojaštvo sploh ni kapital stično-meščanska naprava, bi njegova izvajanja proti doslednemu Herveju bila pač še bolj srečna.) XXX S t u 11 g a r t, 20. avgusta. Danes se je vršila prva plenarna^seja kongresa pod predsedstvom Singerja. Šlo se je za jako kočljivo vprašanje, ali je upravičeno in dopustljivo strokovno gibanje, ki ni socialnodemokraško in ne stoji izrečno na temelju razrednega boja. (Glej v včerajšnjem poročilu »Slovenca« izvajanja Bemsteinova o tem). Na predlog Angleža Macdonalda se je to posebno z ozirom na angleško delavstvo zelo kočljivo vprašanje — ahilova peta za socialnodemokraško srtanko — izročilo biroju. Angleški predlog, naj vsi socialistični poslanci stavijo po vseh parlamentih predlog, naj se zakonskim potom določi minimalni delavski čas, se je izročil interparlamentarni komisiji. Predlog francoske in južnoafriške sekcije glede na uvedbo umetnega internacionalnega po-slovavnega jezika se je kot prezgodnji odklonil. Sprejel se je avstrijski predlog, da naj se začnejo posvetovanja o ženski volivni pravici. — To jc menda še edino, v čemer se sodrugi popolnoma strinjajo. Ruski socialisti. S t u 11 g a r t, 20. avgusta. Ruski delegati na tukajšnjem mednarodnem kongresu socialne demokracije so obsodili v posebni resoluciji tiste anarhiste in socialne revolucio-narce, ki izvršujejo rope in eksproprijacije, ker dajo s tem policiji, ki večkrat s svojimi agenti-provokaterji sama uprizarja take zločine, v roke orožje proti pravemu revolucij-skemu gibanju. DEŽELNI ZBORI. Praga, 20. avgusta. 21. t. m. se snide k seji deželni odbor, da glede na sklicanje deželnega zbora pove svoje mnenje in sporoči ministrstvu. Dunaj, 20. avgusta. »Deutschnationale Korrcspondcnz« poroča, da ni dvoma, da se bo češki deželni odbor izrekel za sklicanje deželnega zbora. Zasedanje samo pa tudi v gospodarskem oziru ne bo imelo nobenega uspeha, ker so češke deželne finance skrajno slabe. Moravski in bukovinski deželni zbor se bosta sešla 16. septembra. Moravsko na-mestniško vprašanje se bo rešilo šele v jeseni. Na Tirolskem bo za namestnika kmalu imenovan baron Spiegelfeld, ki se je kot vodja namestništva obnesel. TITTONI V CELOVCU. Celovec, 20. avgusta. Italijanski minister za zunanje zadeve je napravil obhod po mestu, potem pa dalj časa delal v italijanskem vicekonzulatu. Nato je obedoval v vili Ehr-feld, popoldne prisostvoval častniški tekmi tukajšnjega 6. huzarskega polka, potem pa se podal na Poreče. 21. t. m. odpotuje na Sever-nik k Aerenthalu. VOLIVNA REFORMA ZA DEŽELNE ZBORE. »Venkov« piše, da je največje ponižanje za Cehe mešetarjenje, ali bo češki deželni zbor sklican ali nc. Tuji ljudje odločujejo o najvažnejši zadevi češkega ljudstva. Deželni zbor sc tnora sklicati in mora priti do volivne reforme. Vse kmečko ljudstvo češko zahteva, da se dosedanja krivica v zastopstvu iz-premeni. Od 240 deželnih poslancev jih ima zdaj kmečko ljudstvo samo 47. To nc sme več dalje trajati. Pravična volivna reforma, ki bi povzdignila zastopstvo češkega kmečkega ljudstva, se več ne sme odlašati! Kdor tega ne dopusti, ta napove vojsko češkemu ljudstvu ! na in ne hodita na močvirje, kadar imajo hude moči oblast nad njim. »To je pisal Hugo Baskerville za svoja sinova Rodgerja in Johna. In sestri Elizabeti naj ničesar o tem ne povesta.« Dr. Mortimcr je prebral čudno zgodbo. Porinil si je očala na čelo iu poln pričakovanja pogledal na Holmesa. Temu se je zde-halo; konček svalčice je vrgel v ogenj in je rekel: »No?« »Kaj povest ni zanimiva?« »Seveda jc, za nabiralca bajk.« Dr .Mortimer je potegnil iz žepa skupaj zložen list časnika in rekel: »No, gospod Holmes, vam pa hočemo po-čemo pokazati sedaj še nekaj modernega. To je ,Devon Country Cronicle' od 14. maja tega leta. Notri se nahaja kratko poročilo o smrt', katere žrtev je bil nekaj dni j prej Sir Charles Baskerville.« Moj prijatelj se je nagnil nekoliko naprej in na obrazu se 11111 jc začrtala napeta pozornost. Najin obiskovalec si je popravil očala in je začel: »Pred nekaj dnevi jc nenadoma umrl Sir Charles Baskerville, o katerem se je govorilo kot o kandidatu liberalne stranke pri bodočih volitvah za srednjedevonski okraj. Pač žalosten dogodek za vso grofijo. Akoravno je stanoval Sir Charles šele razmeroma kratek čas v Baskerville Hali, vendar 11111 je pridobil njegov ljubczniiv značaj in njegova izredna radodarnost naklonjenost in spoštovanje vseh, ki so prišli ž njim v dotiko. V današnjih časih, ko imamo toliko bogatih ljttdij, ki so se iz nižjih slojev povzpeli do častnih mest in do bogastva, mora veseliti vsakogar, da se je enkrat posrečilo potomcu stare ro-dovine pridobiti si bogastva in tako blesk svojega rodu. ki jc obledel v slabih časih, zonot obnoviti. Kakor je splošno znano, si je pridobil Sir Charles velike svotc pri špeku- DEŽELNOZBORSKE VOLITVE. Bodoče deželnozborske volitve na Češkem bodo jako vroče. Glavni znak jim bo: Boj katoliškonarodne stranke proti združenim nasprotnikom agrarcem, mladočehom, realistom in socialnim demokratom. Odkrito pismo Praškovo že naznanja to zvezo. Da so se vsi ti tako nasprotni si elementi morali združiti, kaže, da mora katoliška stranka biti že precej krepka na Češkem. Tudi strastni in sirovi boj agrarnega časopisja proti katoliško-narodni stranki je znamenje, da se boje. OGRSKA ŽELEZNICARSKA POSTAVA SANKCIONIRANA. Budimpešta, 20. avgusta. Cesar je sankcioniral postavi o regulaciji želeZničar-skih plač in službeni pragmatiki železničarjev na Hrvaškem. SESTANEK MED CLEMENCEAUJEM IN KRALJEM EDVARDOM. Dunaj, 20. avgusta. 21. t. m. se pripelje iz Karlhovih varov v Marijanske Lažne (Ma-rienbad) franc. ministrske predsednik Clemen-ceau obiskat kralja Edvarda angleškega. Sestanek, katerega je povzročil Edvard sam, ima namen sporočiti Clemenceauu uspehe sestankov v NVilhelmshohc in v Ischlu. Glavni predmet pogovora bo maroška zadeva. MAROŠKI NEMIRI. Boj pred Casablanco 19. t, m. C a s a b 1 a 11 c a , 20. avgusta. General Drudc je bil že več dni pripravljen na sovražnikov napad, a prvi streli so se čuli pri prednjih stražah šele 19. t. m., ob 3. uri zjutraj. Ob zori se je podal stotnik s 60 spahiji na pot, da poizve, kako so marokanske čete razpostavljene. Razvili so se v bojno črto; nekaj časa je bilo vse mirno, kmalu pa se je je! sovražil k, upajoč, da porazi maloštevilne Francoze, pomikati proti njihovim postojankam, marokanska konjenica — 2000 jezdecev — pa je izkušala obiti francosko pehoto ter jo napasti od strani in zadaj. Oddelek spahijev, poslan proti njej, se je moral umakniti; zato se je ccla črta, trdno strnjena, začela umikati, dokler ni došla v bližino Drudejevih čet. Sedaj so se obrnili ter s stotnikom na čelu naskočili oddelek 1000 marokanskih jezdecev. Obenem pa je napadla stotnija strelcev in eskadrona črncev sovražno pehoto, približav-ši se jej na 600 metrov. Marokanci so začeli bežati ter potegnili seboj tudi rezerve; na begu jih je zelo oviralo hitro streljanje iz topa. Nato so se vrn li spahiji v tabor; stotnik je ranjen na obrazu, ubit je eden spahi, eden pa ranjen. Španski vojaki pa so med bojem gledali krvavi prizor z ravnih streh casablan-ških ter kadili svalčice. Ob poluenajstih je prišel v francoski tabor španski stotnik ponujat pomoč, a general Drude jo jc hvaležno odklonil, ker ic bil boj že končan z francosko zmago. Marokanci so se umaknili na višine desno od francoskega tabora. Sicer so precej oddaljeni, vendar so Francozi, ki med njimi vlada najboljše razpoloženje, pripravljeni vsak trenotek poseči v boj. Pariz, 20. avgusta. Casablanški časniki poročajo, da so trije rodovi izprosili, da sc jim prizanese. Širijo se vesti, da so dobili Marokanci precejšnjo pomoč, vendr na ta poročila Drude ne da nič, dokler Kabili napadajo ločeno. T a n g e r, 20. avgusta. Francoski pooblaščenec je dobil od Slimana 11. t. m. pismo, ki v njem Maghzen ponovno obžaluje klanje v Casablanci in izraža upanje, da vsled tega ne bode trpelo prijateljsko razmerje med Maghzcnom in Francosko. Sem je došlo 500 mož, izbranih iz šerifskih čet, ter bodo odposlani najbrže v Masagan, da vzdržujejo red. Pariz, 20. avgusta. Glede novih korakov v maroškej zadevi se bode sklepalo šele, lacijah v južni Afriki. Bil je dovolj pameten in ni čakal, da bi se obrnila sreča proti njemu, ampak spravil je svoj dobiček v denar in se vrnil na Angleško. Preteklo je dve leti, kar sc je nastanil v Baskerville Hali in o njegovih načrtih za nove stavbe in zboljšave je govorila vsa okolica; sedaj je vse uničila smrt! Ker sam ni imel otrok, je bila njegova odkrito izrečena želja, naj ima cela pokrajina dobiček od njemu naklonjene sreče. Marsikdo bo imel torej osebno povoda dovolj, objokovati prerano smrt dobrotnika. O njegovih velikodušnih darilih v razne dobrodelne namene se je mnogokrat čitalo v našem listu. »Vse okolnosti smrti s preiskavo seveda šc niso pojasnjene popolnoma, vendar je odločenega dovolj, da se lahko nastopi proti gotovini govoricam, ki so vsled ljudskega praznoverja razširjene med prebivalstvom. Niti najmanjšega vzroka ni, da bi se moglo misliti na zločin, še manj seveda da bi s to smrtjo imele kaj opraviti nadzemske moči. Sir Charles je bil vdovec in je veljal za moža nekoliko čudnega duha. Dasi jc bil zelo bogat, je bil vendar jako priprost v svojih vsakdanjih navadah in vsa v hiši stanujoča slu-žinčad gradu Baskerville Hali je sestajala le iz zakonskih Barrymore. Njune izpovedbe, ki jih je potrdilo več prijateljev umrlega, se glase, da jc bil Sir Charles že dalje časa slabotnega zdravja in da je imel zlasti neko srčno bolezen, vsled katere se mu je včasih nenadoma izpremenila barva obraza, včasih pa jc postal naenkrat s:lno zasopel ali pa ga je objela moreča turobnost. Dr. Mortimcr, prijatelj in zdravniški svctovalec rajnega, je pričal v istem smislu. »Slučaj sc jc prigodil na preprost način. Sir Charles Baskerville je imel navado, da sc jc vsak večer, predno je šel spat, nekoliko sprehajal po slavnem drevoredu iz tis v Baskerville Hali. Tako pričata zakonska Barry-more. Dne 4. maja jc rekel Sir Charles, da ko se vrne Clemenceau, to je prihodnji teden. Na mejo med Alžirjem in Maroško pride najbrže vojni zbor 30.000 mož. Maclean osvobojen. Lo n d o n , 20. avgusta. Svetovalec maroškega sultana v vojaških stvareh Sir Harry Maclean je bil vsled pogajanja angleškega in francoskega konzula z Rajzulijem po 47dnev-nem ujetništvu oproščen, pa le pod tem pogojem, da se Rajzuliju ničesar ne zgodi, ako pride sultanu v roke. Rajzuli. London, 20. avgusta. V Tangeru pričakujejo vsak čas bitke med Rajzulijem in sultanovim odposlancem Meranijem. MORENGA. Berolin. 20. avg. Glasoviti vstaški vodja v nemški jugozahodni Afr ki, Morenga, se nahaja v gorah Kas, pripravljen vdreti v nemško ozemlje. Na njegovo glavo je razpisana velika nagrada. Angleški konjeniki ga zasledujejo. Dnevne novice. J*- POSEBNI VLAK NA JESENICE! -»C Iz Ljubljane na Jesenice in nazaj samo 2 kron, od ostalih postaj tja in nazaj 1 krono 70 vinarjev. Povodom velike skupščine »Slovenske krščansko-socialne zveze« bo vozil prihodnjo nedeljo, 25. avgusta, od državnega kolodvora v Šiški na Jesenice in nazaj poseben vlak. Iz Ljubljane na Jesenice in nazaj je vožnja za polovico znižana in velja samo dve kroni! Vlak se bo ustavljal na vseh postajah do Pod-uarta in velja s postaj Vižmarje, Medvode, Škofja Loka, Kranj, Podnart vožnja tja in nazaj 1 krono 70 vinarjev. Vožni listki za one, ki vstopijo na vlak v Ljubljani, se bodo dobivali v petek in soboto od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer v uredništvu »Slovenca« in zjutraj pred odhodom pri blagajni državnega kolodvora v Šiški, na drugih postajah se dobe listki zjutraj pred odhodom vlaka pri postajnih blagajnah. Ljubljančani naj si vožne listke na vsak način oskrbe že v petek in v soboto! Vlak odhaja v nedeljo z državnega kolodvora v Šiški1 točno ob 6. uri 32 minut zjutraj iu pride v Vižmarje ob 6. uri 47 minut, v Medvode ob 6. uri 58 minut, v Škofjo Loko ob 7. uri 18 minut, v Kranj ob 7. uri 34 minut, v Podnart ob 7. uri 54 minut, na Jesenice ob 8. uri 45 m.nut. Na postajah od Podnarta do Jesenic se ta vlak ne bo ustavljal. Udeležniki slavnosti, ki se tega vlaka ne morejo poslužiti, se pripeljejo na Jesenice z navadnim vlakom. Z Jesenic odpelje vlak nazaj v Ljubljano ob pol 11. uri zvečer, tako, da bo udeležnikom mogoče udeležiti se tudi popoldanske veselice, ali pa napraviti izlet v okolico, n. pr. v Vintgar in Med. Preskrbelo se bo, da se bo radi tega vlak ustavil pri povratku tudi na Javorniku in v Lescah. Ker je cena vožnji izredno nizka, upatf ie obilne udeležbe, h kateri odbor »Slovenske krščansko-socialne zveze« najuljudneje vabi. Somišljeniki in somišljenice, razvijte krepko agitacijo! V nedeljo, dne 25. avgusta, s '•L posebnim vlakom na Jesenice ! "*t se namerava odpeljati drugi dan v London, in je Barrymoreju naročil, naj mu pripravi prtljago. Zvečer je šel vun, da bi ponavadi pokadil smodko na svojem nočnem sprehodu. Vrnil se ni več. Krog 12. ure ic dobil Bar-rymore še vedno odprta vrata, postal je nemiren in je šel s prižgano svetilko iskat svojega gospoda. Podnevi je bilo deževalo in sledovi Sir Charlesa so se videli na poti med visokimi tisami. Na pol pota so vrata, ki peljejo ven na močvirje. Iz gotovih znamenj se lahko sklepa, da je Sir Charles tam nekaj časa stal. Nato je nadaljeval svojo pot naprej proti močvirju in na koncu te poti ga je našel Barrymore mrtvega. Nerazjasnjena je je pa še okolnost, da so se -sledovi od vrat naprej spremenili in da je šel — po sledovih soditi — od tega mesta naprej po prstih. Neki ciganski kupčevalcc s konji, Murphy po imenu, je bil ono uro ne daleč proč na močvirju, vendar nekoliko pijan, kakor sam pravi. Pravi, da jc slišal več krikov, pa ni mogel vedeti, odkod da prihajajo. Kakega znamenja o sili ti i bilo na truplu Sir Charlesa; res je bil njegov obraz po izpovedbi zdravtrka neverjetno spačen — doktor Mortimer takoj šc verjeti ni mogel, da bi bil mrtvi človek, ki je ležal pred njim, njegov klijent in prijatelj — toda to je s^iptoin, ki se ni redko opazil na mrtvih, ki so umrli za kakšno srčno boleznijo. To razlago je potrd:lo tudi raztelesenje, pri katerem sc je izkazalo, da je bilo srce že dolga leta pokvarjeno. Izrek zaprisežencev, ki so prisostvovali mrliškemu ogledu, je torej popolnoma potrdil mnenje zdravnika. To je prav tako; kajti samo ob sebi umevno je, da je največje važnosti, da se nastani dedič Sir Charlesov v Baskerville Hallu in nadaljuje tako žalostno prekinjeno koristno delovanje. Ce bi prozaični mrliški ogled enkrat za vselej nc ovrgel romantičnih pripovedk, ki so si jih ljudje šepetali od ušes do ušes. tedaj bi bik» pač najbrž težko pripraviti novega stanovalca v Baskerville Hali. Kakor + Določila telovadnim odsekom glede izleta na Jesenice. Ljubljanski telovadci se zbero v nedeljo zjutraj v telovadnici točno ob 6. uri. Od tu se podado takoj na kolodvor, kjer se jim pridružijo telovadci horjulskega odseka. Na kolodvoru dobe ljubljanski telovadci vozne listke skupno in se jim preskrbi tudi skupni voz. V Vižmarjih vstopijo telovadci šentviškega odseka. Na kolodvoru na Jesenicah se zbirajo telovadni odseki na mestih, kjer bodo postavljeni nosilci tablic z napisi odsekov. Vsak odsek koraka pod načel-stvom lastnega načelnika zase. Vrhovni načelnik pa ie načelnik ljubljanskega odseka. Odseki imajo odločen prostor v sprevodu takoj za godbo. Korakalo se bo v čvetero-stopih. Vsi telovadci se udeleže maše in bla-goslovljenja doma. Tudi zborovanja »Slov. kršč. soc. zveze« se udeleže telovadci, ker bo na dnevnem redu zborovanja referat o telovadbi. Ob polu 1. uri popoldne imajo telovadci skupno kosilo. (Gostilna se naznani pozneje.) Ob 1. uri pa je glavna skušnja na telovadišču. Nastop k javni telovadbi je določen na polu 5. uro. Telovadci se zb;rajo k nastopu ob 3/« na 4. uro v za to pripravljeni garderobi; za zbiranje dopoldne, kakor tudi popoldne se bodo dajala znamenja z rogovi. Odhod in način odhoda z Jesenic se naznani telovadcem po javni telovadbi. Oni odseki, ki ne naroče prej skupno novih znakov, dobe iste med vožnjo na Jesenice. t- Hribarjeva cerkvena politika. Najmlajši krščanski demokrat »Jugoslovanskega kluba« je dal po svojem glasilu razglasiti v političnem pregledu: »Še bo treba Vatikanu obesiti torbico nekoliko višje, da ga mine ošabnost«. G. Mandič, slabo ste ga privezali! + Slaba vest. Vlada premišljuje, katere deželne zbore bi sklicala, in pri tem splava na površje seveda tudi vprašanje kranjskega deželnega zbora. Ali bo sklican, ali ne? To vprašanje muči liberalce, kajti njihova slaba vest jim očita, da so le oni krivi, da kranjski deželni zbor ne deluje že toliko časa, dasi ga čaka dovolj potrebnega dela. Liberalci so iz sebičnostrankarskili vzrokov samo zaradi par osebic zlobno razbili kranjski deželni zbor; oni nosijo odgovornost za vse posledice, in zato v »Narodu« pisarijo različne neresnice, da bi od sebe odvrnili to odgovornost, ki se je več ne upajo nositi niti pred svojimi volivci. Zahteva Slovenske Ljudske Stranke po volivni reformi je bila od vsega početka upravičena; to nam dokazujejo dogodki po vseh deželnih zborih, kjer se ponavljajo enake zahteve in je tudi vlada spoznala, da je upravičena zahteva, pripustiti širšim ljudskim slojem dostop v deželne zbore. Politična zgodovina cele Avstrije sijajno potrjuje, da je Slovenska Ljudska Stranka udarila na pravo struno v kranjskem deželnem zboru. Vlada sicer ne privoli splošnemu demokratiziranju deželnih zborov, kakor ga ini zahtevamo, a prišla je ljudski zahtevi že precej daleč nasproti. Po vladni predlogi, ki nam sicer nc zadošča, ampak ki je edina, s katero moremo danes resno računati, bi sc kranjski deželni zbor za Slovence ugodno izpremenil. Zdaj je razmerje Nemcev do Slovencev 10:26, po vladni predlogi bi bilo to razmerje 10 :36 — terej velik napredek za Slovence. Vsaka narodna stranka bi morala glasovati za tako narodno pridobitev. Liberalci so glasovali z našimi poslanci vred za splošno in enako volivno pravico. Ustvariti se ima po vladni predlogi res 4. kurija s splošno in enako volivno pravico — liberalci bi torej morali biti zanjo, ako bi bili res pristaši splošne in enake volivne pravice. In vendar .so snedli svojo narodnost, snedli so svoje navdušenje za splošno in enako volivno pravico, in so izjavili, da bodo obstruirali celo volivno reformo še vnaprej, ako se skliče deželni zbor. To je se misli, je najbl.ižnji sorodnik gospod Henry Baskerville — če še živi — sin mlajšega brata Sir Charlesa. Mladi gospod je bival po zadnjih poročilih v Ameriki; po njem se že poizveduje, da bi se obvestil o bogati dedščini.« Doktor Mortiiner je zganil časnik in ga je vtaknil v žep. »To je, gospod Holmes, kar je javno do-gnanega o smrti Sir Charles Baskerville. »Moram se vam zahvaliti,« je rekel Sherlok Holmes. »da ste obrnili mojo pozornost na slučaj, ki ima na sebi gotovo marsi-kako zanimivo potezo. Svoj čas sem že opazil nekaj člankov v časnikih o tej stvari, ali takrat mi je ravno dal mnogo opraviti mali slučaj z vatikanskimi kamejami in v svoji gorečnosti, da bi izkazal papežu uslugo, sem izgubil stik z raznimi zanimivimi slučaji na Angleškem. Rekli ste, kaj ne, da je v tem članku vse, kar je javno dognanega?« »Da.« »Tedaj mi pa še to povejte, kaj se ve o tem slučaju skrivoma!« Pri tem se je naslonil Holmes nazaj, skle, nil je zopet roki in na obrazu so se mu začrtale nepremakljive poteze., ki so pričale, da je napel vso moč svoje razsodnosti. Dr. Mortimer je bil očividno nekoliko vznemirjen; konečno je rekel: »Hočem storiti to; ali s tem vam povem nekaj, česar nisem zaupal še nikomur. Pred zaprisežcnci mrliškega ogleda sem zamolčal, — in siccr zato, ker se mož vede boji, da bi se nc zdelo drugim, da hoče podpirati ljudsko praznoverje. Nadaljni vzrok jc pa bil, da bi Baskerville Hali prav gotovo ne dobil novih prebivalcev, če bi sc strašen glas. ki že zdaj gre po deželi o tej hiši, še poslabšal. Iz teh dveh vzrokov mislim, da sem imel pravico, da nisem vsega povedal, kar sem vedel; kajti kake koristi od tega tako ni bilo pričakovati. Ali da bi nasproti vam ne bil popolnoma odkrit, za to nimam vzroka. (Dalje.) frivolno in brezvestno. Vsak otrok lahko vidi, da je delovanje liberalne stranke v tem vprašanju neznačajno in lažnivo. Liberalci se sami javnosti že tako boje, da izkušajo pozornost javnosti z lažmi odvrniti. V včerajšnjem »Narodu« so izkotili tako laž, ko pravijo, da je vlada že na pomlad hotela sklicati deželni zbor kranjski, da bi storil potrebne sklepe glede osuševanja barja, a da so »klerikalci« to ponudbo odbili z izgovorom, da se osuševanje barja ne mudi. To je grda laž, kajti nikdar ni Slovenska Ljudska Stranka tega izjavila. Slaba vest liberalcev se ne bo pomirila s takimi lažmi, in mi ne bomo pustili, da bi tisti ljudje, ki so iz sebičnih osebnih razlogov zakrivili mrtvilo v kranjskem deželnem zboru, to krivdo zvračali na stranko, ki hrepeni po delu, po napredku, po gospodarskih in socialnih reformah, ki jih je ravno kranjska dežela tako krvavo potrebna. Ta laž pa tudi dovolj osvetljuje, kako globoko je padla tudi v liberalni stranki že njena nada na uspeh, kajti kdor si mora s takimi lažmi pomagati, le kaže, da njegova stvar resnice več ne prenese. Cimdalje bodo liberalci zavlačevali reformo kranjskega deželnega zbora, tem hujši bodo udarci, ki jih bodo dobili, ko pride zaslužena kazen za njihove politične zločine. Kajti povrnilo se bo vse! Naj gledajo sami, da njihov račun ne bo prevelik! i- Obrekovavci pri delu. V Italiji so z iažmi o samostanih tako nahujskali tolpe, da so sc vršili veliki izgredi. Pri natančnejši preiskavi pa se je dognalo, da je bilo vse izmišljeno. Kar je nalagal slaboumni deček Besson o salezijancjh, je tako neumno in neverojetno, da res ni čuda, da se razni, tudi liberalni listi sramujejo, da so se vsedli na take čenče. Nekateri italijanski listi že prijemajo tudi Gio-llittija, da je sploh pozornost obrnil na tako obrekovanje. A škandalov željni listi so pograbili ta obrekovanja in jih raztrosili po celem svetu, da bi nahujskali ljudske strasti proti duhovnikom in redovnikom, kakor so bili nahujskali italijanske tolpe, da so poškodovale celo zdravje in imetje poštenim nedolžnim ljudem. Sad tega hujskanja se je pokazal v Pragi v tem, da so napadli nahujskani ljudje »Vincentinum«, dobrodelni zavod za neozdravljive ubožne bolnike, ki se vzdržuje samo z milodari, ter pobili zavodu šipe. To je uspeh liberalne gonje. Pri nas je »Slovenski Narod« v svoji sirovosti tudi priobčil vsa go-rostasna obrekovanja, a ko se je dognala njih neresnica, iili ni preklical. Sram bodi takih ljudi! -f Svobodomiselni kongres in policija v Pragi. Ta kongres je otrok framasonskih lož, ki so pa v Avstriji prepovedane, zato vabi na shod neki anonimen odbor. Ko je ta odbor poslal na praško policijo plakate, hotela je policija vedeti tudi imena sklicateljev in točen program kongresa. Tega pa možje niso hoteli izdati .policija pa tudi vztraja pri svoji zahtevi. Zato se utegne zgoditi, da se shod sploh ne bode vršil. Ali policiji ne zadostujeta svetovni imeni Antona Aškerca in Lenarta Lotriča? Najbolj se zanimajo za shod nemški židje, ki bodo ropotali proti katoliški morali, a molčali o svoji talmudski morali. Zanimivo je, da na ta internacionalni shod vabi »Narod« ravno takrat, ko prepoveduje zastopniku slovenskega delavstva, da bi šel na delavski shod v Line. Poznamo te »narodnjake«! + Osebne vesti. Prestavljen je državni pravdnik g. dr. Nemanič iz Maribora v Gradec kot svetnik nadsodišča, na njegovo mesto pride deželnosodni svetnik g. Verderber. — Državni pravdnik dr. Emanuel Bayer je prestavljen v Ljubno in pomaknjen v 6. činovni razred. Deželnosodni svetnik g. Višnikar v Ribnici je dobil značaj in naslov višjega deželnosodnega svetnika. Svetnik deželnega sodišča v Celovcu g. Karol Winkler je imenovan za svetnika višjega sodišča v Gradcu. + Obolel je državni poslanec Fon, ki se sedaj mudi v Bovcu. Zato ni mogel še pričeti shodi. Cim ozdravi, pride med volivcc. Želimo mu, da kmalu okreva! — C. kr. okrajni glavar v Sežani, g. Anton Rebek, je imenovan za namestniškega svetnika. Tržaški svedrovci zasačeni pri delu. »Edinost« poroča: Predtninulo noč so se svedrovci zopet spravili na delo. Obiskali so blagajno v plavžih pod Škednjem. Dva — in sicer oba mehanikarja, torej izvedenca — sta se splazila skozi okno v prostor, kjer sc nahaja blagajna; druga dva pa sta ostala na straži v bližini onega okna. Bila sta že precej časa na straži, ko sta začula, da se nekdo z opreznimi koraki bliža. Bil je to čuvaj, ki je šel ravno tedaj ogledovat okoli poslopij. Opa dva. ki sta bila na straži, sta hotela opozoriti na delu se nahajajoča tovariša na bližajočo se nevarnost in se obenem tudi onadva skriti. A komaj sta se bila premaknila, je že čuvaj, začuvši šum, ki sta ga onadva provzročila, zavpil: »Kdo je tam?« — Slučajno sta šla tam mimo ravno dva redarja, ki sta ondot patrulji-rala. Ta dva sta čula čuvajev klic in sta takoj zdirjala proti poslopju. V isti hip, in siccr naravnost proti njima sta pribežaia ona dva, ki sta bila na straži, in redarja sta ju seveda takoj prijela. A takoj za tem sta se pokazala na oknu ona dva, ki sta delala pri blagajni. Seveda sta bila tudi ta dva takoj v rokah redarjev. Redarja sta vse štiri aretovauc ptiče uklenila in ju odvedla na redarstveno stražnico v Skednju. Onadva, ki sta bila pri blagajni, sta 29-letni Emil Calligaris, doma iz Pulja. a stanujoč tu v ulici Antonio Caccia št. 10. drugi jc pa 32-Ictni Gvidon Preizza, stanujoč v ulici Economo št. 6. Oba sta mehanikarja. Prvi je policiji znan tiček. Imel jc žc posla s sodni.io v Gorici radi vrtanja blagajn in je vedno hrez dela. Drugi je bil pa v službi v plavžih. Onadva, ki sta bila na straži, sta pa 19-letni Just Pizzamus, stanujoč v Skednju št.,418 in pa 24-letni Josip Suman, stanujoč v Skednju št. 363. Ta dva sta oba težaka. — Zatem je policija preiskala blagajno, ki so jo gori imenovani tatovi počastili s svojim obiskom. Svedrovca sta bila s kredo napravila na levo stran blagajne štirikot. Potem sta pa po tem štirikotu z amerikanskim svedrom na-vrtala 14 lukenj,, vsako kaka 2 cm daleč eno od druge. Na tleh, blizu blagajne, je policija našla tri jeklene drogove, pet amerikanskih svedrov, tri pile in pa neizogibno stekleničico olja. — V blagajni je bilo blizu 5.900 kron denarja. — Dekliške Marijine družbe vrhniške de-kanije so priredile romarski izlet pretečeni ponedeljek na Žalostno goro pri Preserju. Navzočih je bilo nad 400 članic. Cerkveni govor je govoril gospod kaplan Matej Sušnik, slovesno sveto mašo je daroval g. župnik Anton Jemec iz Podlipe. — »Jugoslovanska Katoliška Jednota« s sedežem v Elyju Minn., je imela v prvem polletju letošnjega leta dohodkov 38.864 45 dolarjev in izdatkov 32.781 32 dolarjev. Rezervni sklad znaša 8.63030 dolarjev, usmrtnina članov 28.29467 dolarjev, članic 6.952 3 dolarjev, poškodbeni zaklad 3.096 15 dolarjev. Skupni preostanek znaša 30. junija tek. leta 18.967 96 dolarjev. Udov je bilo isti čas:, članov 4966, članic 1857, ki so vplačali skupno 38.752 15 dolarjev. — Stavka pekovskih pomočnikov v Celovcu je bila včeraj končana. — Rokodelska zadruga v Idriji naznanja slavnemu občinstvu, da se dne 24. avgusta zaključi čevljarski tečaj, in da se dne 25. avgusta dopoldne ob 9. uri otvori razstava teh izdelkov, katere so udeleženci napravili v teku tega strokovnega tečaja. Slavno občinstvo se vljudno vabi, da si pride razstavo ogledat. — Zanimivosti iz avstrijske zdravstvene statistike za leto 1903. Iz statistike o zdravstvenih zadevah za leto 1903, izdane t. 1. po statistični osrednji komisiji na Dunaju, posnamemo sledeče obče zanimive podatke. Navedenega leta je bilo v Avstriji 710 bolnic, med temi 2.38 javnih, 472 zasebnih, v katerih je bilo na razpolago 51.139 postelj in se je zdravilo 562.876 bolnikov. V bolnicah na Kranjskem je bilo 12.953 bolnikov. Redovi so vzdrževali 60 bolnic s 3282 posteljami, zdravilo se je 46.215 oseb. Stroški oskrbovanja bolnikov v vseh bolnicah so znašali skoraj 23 milijonov kron. Zdravile so sc najrazličnejše bolezni. Umrlo je v bolnicah 39.294 ljudi. Glede bolezni izkazujejo poškodbe največje število, bilo jih je nad 42.000 slučajev, potem pridejo po številu ven.-syph. bolezni (32.623 slučajev), nadalje se jc zdravilo 32.246 ljudi radi očesnih bolezni, na to pride tuberkuloza (jc-tika). katere je bilo 28.889 slučajev, in vsled katere je v obče nad četrt vseh bolnikov v bolnicah tudi umrlo. Kako silno je razširjena tuberkuloza (.ietika), kaže ogromna številka 90.230 slučajev te bolezni med umrlimi izven bolnic in 9913 slučajev med umrlimi v bolnicah. Na Kranjskem je bilo t. 1. izkazanih 1973 slučajev tuberkuloze v obče in 154 slučajev v bolnicah, tedaj skupaj 2127 žrtev te nevarne morilke. — Veliko je dalje umobolnih, katerih je bilo v 40 blaznicah 27.245, kar pa šc ni niti polovica teh nesrečnih bolnikov. Vrhu tega naštelo se je tega leta tudi 17.115 bebcev. Izmed drugih podatkov naj še navedemo številke o gluhonemih in slepcih. Zavodov za gluhoneme je bilo 21, v katerih se je nahajalo 1870 gojencev; za slepce pa je bilo 15 zavodov s 1137 gojenci. Zunaj zavodov je bilo šc 27.828 gluhonemih in 13.445 slepcev, vsekako številke, ki zahtevajo temeljitega iz-boljšaanja. Konečno omenimo še število zdravnikov, katerih .ie bilo leta 1903 vsega skupaj 10.709 doktorjev medicine in 764 ra-nocelnikov. — Nemško banko v Trstu nameravajo ustanoviti ondotni Nemci. — Mater je pretepaval. Neki Franc Tomažič s Kojskega je dne 10. junija ranil svojo mater na roki in obrazu, ko je grdo ž njo ravnal. Radi tega je bil pred okrajnim sodiščem obsojen na dva meseca težke ječe, z enim postom na mesec. — Kdo ima seno na prodaj? Na Goriškem bo letos vsled suše jako malo sena, in že sedaj dobivamo obilo vprašanj, kdo prodaja seno v celih vagonih. Prosimo vse tiste, ki imajo seno naprodaj in morejo stisnjeno seno v celih vagonih odpošiljati, da prijavijo svoje naslove uredništvu «Gorice» v Gorici. — Smrtna kosa. V Gorici so pokopali gospo Ano Hvalič, soprogo špediterja g. Gašpar-ja Hvaliča. — V Gorici jc umrla gospa vpoko-jenega nadučitelja Ivana Beniger, rojena Mo-ravec. — Poroka. Poročil se jc v Št. Petru na Goriškem g. Ivan Krajnik z gdčno Amalijo Ccrnic. Osepnice na Dunaju. Tekom včerajšnjega dneva so se pripetili na Dunaju trije novi slučaji osepnic. Dotične tri osebe so v zvezi s predstojniki in služinčadjo infekcijske bolnicc in ni izključena možnost, da so ti bolezen prenesli. Uradno sc epidemija taji. — Shod dalmatinske stranke prava. Don Ivo Prodan sklicuje za 6. september v Spljct shod dalmatinskih pravašev. — Spor v dalmatinski »Srbski stranki«. Na shod »Srbske stranke«v Spljetu jc došlo od 90 delegatov le 45. Drugi so izostali radi razmer v stranki, ki so nastale povodom zadnjih volitev. Shod je otvoril Pugliesi. k; je pa takoj odstopil. Izvoljen je bil nov odbor, načelnikom pa umirovljen profesor Mihovil Ka-turič, tajnikom državni poslanec dr. Baljak. Na dnevnem redu je b la reorganizacija stranke in njeno glasilo. Pugliesi je odložil tudi mandat v dalmatinskem deželnem zboru. 1 j Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREKT Žalec in Laško = priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: »Salvator' (črno pivo a la monakovsko). ~ Zaloga Spodnja Šiška (teleton št 187). —— pcjiljeitvc na dem sprejeme resteuroter „J), III. L0-ven?.... 27, IV Wl.1ncr H.apIttr.iM 12, V ScbBnbranner.tr.Mt 88 a, TI (lampeadorfrr.tr. 22, VII. Marlabllcr.lraii. It, VIII. Lcrcbtnl.ld.r.lra... 133, IX Altrrilr.u. >3, X. r.verllcnitr.ne SO, XVIII. WlbrlofcrMui>. 12. XIX DAbllnrcr H.apltlr 33 XIX. H.apl.lr.tir 23. M E R C U R Dunaj. I-. Wollzeil«? 10, Ak«. Vnptt-J X 20 000.000. B«aer. K 8 500.000 Najkalantnojii mr nakup in prodaja im vneh vrst rent, driavnih papirjev, akci), prioritet, tasUvnlc, aračk. devic, valut in denarja. m- Kamroijava i« eskomptiranje Icftrebanlh zastavnlc in obligacij, me'.k in kuponov. iz slovansReja sveta. si Zgodbe varšavskega časnika. Gospod Adam pl. Lach-Szymaiiski, ki potuje sedaj med Jugoslovani, je bil do svojega odhoda iz Varšave urednik poljudnega krščansko-dcmo-kratičnega tednika »Promien« (Žarek). List bi najlažje primerjali našemu »Domoljubu«, samo da se bavi manj s politiko in ima sploh veliko bolj pohlevno in oprezno pisavo. Toda ruski vladi- se je zdel nevaren za obstoj države in ga ie na različne načine preganjala. Prepovedala je »Promien« in pričel je izhajati »Promien poljski« (Poljski žarek), ko je tega prepovedala, je izhajal »Nedeljski žarek«, potem »Prazniški žarek«, nato je vlada preklicala svojo prepoved pod vplivom zborovanja dume in izhajal je nekaj časa spet neovirano »Žarek«. Ko so pa dumo razgnali in je gospod Lach-Szymanski odpotoval v Ljubljano, zvedel je tukaj, da mu je vlada spet prepovedala njegov list in sploh odrekla koncesijo za novega. Radi tega si pomaga njegov naslednik v uredništvu tako, da izdaja vsak teden »letak«, v obliki in vsebini podoben prejšnjemu listu, samo vedno z drugim naslovom. Do sedaj so izšli: »Danica«, »Jutro«, »Luč«, »Stru-ja«, Kako je ta list nevaren, kaže posebno zadnja številka, ki ima na prvi strani sliko cerkve sv. Petra v Rimu, potem zgodovinski članek o pokristjanjenju Litve itd. si Mlekarska in živinska razstava ua Mo-ravskem. Sredi moravske dežele, v mestu Prerovu, so češka gospodarska društva priredila mlekarsko in živinsko razstavo. To je bil pravi, veliki praznik zavednega koristnega kmečkega dela; razstavo je obiskalo tisoče gostov iz Moravske in Šlezije. — Moravsko kot kmečka dežela, prekaša vse druge avstrijske dežele. Moravska danes preskrbuje z maslom in raznimi siri cel Dunaj in severno Češko. Milijoni kron prihajajo vsako leto v moravske kraje, česar prej ni bilo. L. 1893. sta se ustanovili prvi dve kmečki mlekarni; sedaj jih je že 103. Od teli deluje: z ročno silo 48, s paroturbinovo silo 30, s parostrojno silo 17, z bencinovo silo 4, z električno silo 2, z vodno silo 1, z vodno in parostrojno silo 1. — L. 1905. se je v 90 mlekarnah iz 36.252.178 litrov mleka pridelalo 1,345.204 kg čajevega masla in 2,750.404 kg raznega sira. Investirana glavnica znaša: v poslopjih 1.488.117 K, v strojih 787.001 K; vkup 2,275.118 K- Moravska živinoreja hitro napreduje. L. 1896 je bilo na Moravskem 537.305 glav goveje živine. L. 1900 že 800.000 glav. Cena živine je na Moravskem tekom 30 let poskočila za 200 do 400 odstotkov, tako, da na primer najlepša krava je pred 30 leti veljala 200 K, danes pa vsak najmanjši moravski kmet ima krave, ki jih prodaja za 800 do 1200 K. Češki poljedelski svet vsako leto prireja predavanja, razstave in deli nagrade malini kmetom na Moravskem. si Čehi v Berolinu. Beroiinski Čehi so ustanovili 5 društev ter »Sokolsko društvo«. si Značaj ruske revolucije. To je naslov knjige, ki jo je napisal grof Lev Nikolajcvič Tolstoj. V tem delu se peča stari filozof z Jasne Poljane z rusko revolucijo ter izraža svo je nazore, kako bi bilo treba vladati, da se za-brani obstoječe zlo in nastane srečnejša doba. Navadni ljudje menijo, da se ti nazori ne dajo udejstvovati, Tolstoj pa trdi, da je to mogoče. V hrvaščini stane delo 60 vinarjev. si Sad ščuvanja ruskih revolucionarjev. Ruski list »Volga« z začudenjem piše o surovosti, ki jo med ruskim ljudstvom sejejo razni nekulturni življi: »Vsak dan bolj se kaže posledica revolucionarnega ščuvanja med širokimi vrstami ruskega naroda. V vladimirski guberniji se poroča iz cele vrste vasi, da ob nedeljah in praznikih ni nobenega moškega v cerkvi — zato so prenapolnjene vaške krčme, kjer agitatorji prirejajo shode in čitajo ljudstvu revolucionarne časnike in brošure. V neki vasi pri mestu Jurjev Poljski so mu-žiki pod vplivom revolucionarne propagande prišli k prepričanju, da cerkve in sv. zakramentov ne potrebujejo in zavoljo tega je svečenik in cerkev odveč. Zato so sklenili svečenika in njegove služabnike izgnati, cerkev podreti in cerkveno premoženje med seboj razdeliti. Ako bi ne bila policija posegla vmes, bili bi izvršili svoj nespameten sklep. Nekateri slučaji podivjanosti presegajo že vse meje. V vasi Polki je nedavno prišel v cerkev, kjer je bila baš služba božja, neki huligan in je jel najprej iz cerkve izganjati vernike in potem je napadel s pestmi svečenika pri altarju ter vse na altarju razmetal. Vsi opomini so bili zastonj — božja služba je bila prekinjena in vsi so morali bežati iz cerkve »Daljše, kažetsja — piše »Volga« — už i idti nckudal« si Premog v Srbiji. Novo skladišče premoga so našli v Srbiji v vasi Dolnja Gorev-nica. Ustanovilo se jc društvo, ki ga je začelo kopati. si Najhujši nasprotnik Poljakov v Nemčiji Tiedeman, jc umrl v Berolinu v starosti 71 let. L. 1894. je ustanovil Ostmarkverein, ki ima podobne namene kot naša Siidmarka. Glavna pomočnika sta mu bila Hansemann in Kannemann; iz začetnic teh imen H, K. T, je nastala beseda hakatizem. si Odlikovan Srb. Dušan Savič, profesor in uradnik francoskega naučnega ministrstva je bil odlikovan z velikim križcem francoskega reda; to odlikovanje mu daje pravico do naslova officier de 1'instruction piibliiiue, si Češko umetniško društvo »Manes« je v Pragi otvorilo svojo XXII. umetniško razstavo. si Srbski Izvoz. V Srbiji se je osnovalo »Srpsko izvozničko društvo« z osnovno glavnico pol milijona kron. Izvažalo bode v prvi vrsti meso in sadje, opravljalo pa bode tudi komisijonalne posle ter zgradilo moderno sušilnico za slive. si Državne židovske šole v Rusiji. Po najnovejših statističnih poročilih ruskega učnega ministrstva vzdržuje ruska vlada v 16 gubernijah 96 židovskih eno- in dvorazrednic. Izmed srednjih šol vzdržuje en židovski pedagoški zavod v Vilmi. 18 židovskih zasebnih šol ima vladno podporo od 300 do 500 ru-bljev na leto. Ruska vlada izdaja za židovske šole vkup 283.673 rtibljev. si Gojenje cvetlic v Dalmaciji. Letos bo potoval po Dalmaciji vsled vladnega naročila upravitelj dvornih vrtov Anton Umlauft, da pregleda, kako bi se dalo v Dalmaciji v velikem slogu vpeljati gojenje cvetlic. si »Svobodna Misel« in prostozidarstvo. V Pragi so imeli agitačni sestanek za shod svobodomislecev, na katerem so napovedali, da bo prihodnje predavanje o prostozidarstvu. Tako je vsa ta »mednarodna svobodna akcija« namenjena za to, da se loža, ki je vse drugo prej nego svobodomiselna, ustanovi v Pragi in vname verski boj. si Nova srbska banka. Vlada je potrdila pravila »Trgovske banke« v Požarevcu. Ustanovna glavnica znaša eden milijon dinarjev. — Boj med Hrvati In Srbi. Na praznik sv. Roka ie v Sv. Roku pri Lovincu velik shod, katerega se udeležujejo Dalmatinci, katoliški in pravoslavni. Dne 16. t. m. so prišli v Sv. Rok iz Dalmacije Srbi, okrašeni s srbskimi kokardami, kar je razburilo Hrvate. Prišlo je do boja med obema strankam|a; orožniki in redarji so navalili na ljudstvo in v metežu je bilo šest oseb nevarno ranjenih, med njimi Pajo Brkič, ki je drugi dan umrl, dva se pa borita s smrtjo. si Poljsko časopisje. Leta 1905 je izhajalo vseh skupaj 600 listov in sicer v Rusiji 143, v Avstriji 163, v Nemčiji 150, v Ameriki 52, v Švici 1, na Francoskem 3, na Angleškem 4, v Italiji 3. Največ jih izhaja v Varšavi 126, v Lvovu 107, v Krakovu 87, v Poznanju 38, v Čikagi 16, v Torunu 11 itd. Po dvakrat na dan jih izhaja 5, dnevnikov je 54. Prvi poljski list je začel izhajati 1. 1661. ter se je imenoval »Merkurycz polsko-ordynacyzny«. Nov prekop v Rusiji bodo začeli graditi med Baltiškim in Črnim morjem. Ogromno delo je proračunaiio na 75 milijonov rubljev. Imelo bode velikanske posledice v gospodarskem in strategiškem oziru. Kot prekop bodo porabili tudi reke, ki jih bodo primerno regulirali; na ta način se bode mnogo krajev, polnih prirodnega bogastva, približalo svetovnemu prometu. Po prekopu pa bodo Rusi lahko, kadar bodo hoteli, poslali v Črno morje vojne ladje ali obratno, kar je tem večjega pomena, ker ruske vojne ladje ne smejo skozi Dardanele. Rusko-japonska vojna je bila za Ruse krvava in huda, a dobra šola. Kar so zamudili, to hočejo popraviti sedaj. si Balkanska banka v Belgradu je dobila od okrožnega sveta v Skoplju dovoljenje, da sme snovati podružnice po vsem kosovskem vilajetu razen v kosovski Mitrovici. Osnovala se bode podružnica tudi v Solunu. si Srbska industrija. Dve novi tovarni bodo zgradili v Srbiji, namreč za steklo in tovarno za izdelovanje mesnih ter sadnih konserv. si Agrarna tiskarna v Pragi. Agrarna stranka češka v Pragi je za list »Venkov« ustanovila lastno tiskarno. si Za združenje slovanskih akademij pišejo »Narodni listy«. Ker imajo akademije znatna denarna sredstva in velik vpliv na narodno kulturo, bi tako združenje slovanskih akademij v eno zvezo bilo pomenljivo za vse slovanstvo. si Razstava prirodopisno - zdravniška je v Lvovu otvorjena. * Slovaški slikar Ciril Mandel je umrl 16. t. m. v Velki. * Pobiedonoscev — dramaturg. Med zapuščino Pobiedonosceva so našli glediško igro iz časa Aleksandra I. Po svetu. Vesti iz Amerike. Silna vročina vlada v Severni Ameriki; v New Yorku je zahtevala 18. m. m. pet žrtev, 21. m. m. pa devet. Po ulicah je počepalo mnogo konj, dasiravno so jih na vsaki gasilni postaji oblivali z vodo. V Filadclfiji se je vršila velika parada, pri kateri se jc onesvestilo 4380 gledalcev; pet jih jc umrlo na mestu, petdeset se jih bori s smrtjo v bolnišnici. Jako veliko jih je padlo v nezavest, ker so pili limonado, namešano z žganjem. Policaji so prodajalcem prevrnili vso »limonado« v kanale. V Pittsburgu je za soln-čarico umrlo 21 ljudi. — Dva avtomobila, vozeča |X) 50 km na uro, sta zadela skupaj na Long Islandu pri Ne\v Yorku. V hipu sta bila voza kup železja in lesa, pod katerim sta ležali trupli obeh voznikov. Fden jc bil mrtev, drugi pa jc umrl na potu v bolnišnico. Ostali potniki so v 40 čcvligv dolgem loku odleteli nepoškodovani na stran ter odšli z mesta nesreče, še predno je došel zdravnik. — Zvezina vlada bode razpustila trust za smodnik, ker mora ravno ona sama, kot najboljša kupoval-ka, plačevati zanj ogromne svote. — Strela je udarila v dinamitno zalogo v Petersvillu; eden delavec je bil ubit, eden smrtno ranjen. V okolici so popolnoma popokala vsa okna. — Zelo razburjeni so bili 18. m. m. prebivalci Saint Louisa, Mo., na bivšega metodistovskega pastorja Pritschetta, radi nekega dclikatncga dejanja z 18-lctno Callie Donley. Z Matildo Ri-denour na čelu je ubogega pastorja preganjala cela četa čez razne plote in železniške tire. — Ob slapu Niagare ie umrl angleški admiral McLear. — Vsled stavke obrežnih delavcev mora počivati na tisoče delavcev. Obrežnim delavcem so sc pridružili še rudarji v železovih rudokopih v Duluthu, Minil. Nasprotno pa so telegrafisti v Oakland, Cal., sprejeli družbine pogoje ter sklenili takoj začeti delati. — V samomorilnem namenu je skočil trgovec Berg v Ne\v Yorku iz dvanajstega nadstropja ter se ubil. Dan popreje je skočila Ana Mar-moylej iz petnajstega nadstropja ter tudi obležala mrtva. — Trust za sukanec je povišal svojim izdelkom ceno. — Da preprečijo nenaden napad na luke ob Tihem oceanu, bodo vse zavarovali z minami, za katere je kongres dovolil dva milijona dolarjev. Za varstvo Filipinov je odločenih 400.000 dolarjev; pri Manili in v zalivu Subig bodo položili najmanj 700 min. V San Francisko odplovejo z Filipinov tam usidrane križarke, da se pridružijo tiho-liiorskemu brodovju. — V Guayakvillu, republika Ekvador, so 10. m. m. revolucionarji napadli vse štiri vojašnice; po eno uro trajajočem boju so morali bežati, pustivši mnogo mrtvih in ranjenih. Hoteli so umoriti tudi predsednika ter zato naskočili njegovo hišo, a so jili pregnali. Proglašeno je vojno stanje. — Nove petrolejne vrelce so našli v Kaliforniji. Eden daje sam na dan 74 sodov petroleja. — Pri Washburnu, Mich., sta trčila skupaj brzovlak in tovorni vlak. Posledice so bile grozne. Prvi trije vozovi brzovlaka so bili popolnoma razbiti; ubitih je bilo takoj 32, ranjenih nad sto, med temi več smrtnonevarno. Od 150 otrok jih je bilo le nekaj malo poškodovanih. Nesrečo je povzročil vlakovodja tovornega vlaka, ker je preje odpeljal s postaje, predno je privozil vanjo brzovlak. Zanašal se je, da pride preje na prihodnjo postajo kot brzovlak. Železniška proga ima eden sam tir. — 15. t. m. je zborovala v Indianapolisu »Ameriška zveza katoliških društev«; zborovanja se je udeležilo nad 300 delegatov, med njimi dva polnokrvna Indijanca, ki so zastopali čez dva milijona članov. Kongres se je pečal tudi z vprašanjem o razporoki, izdelal svoj zakonski načrt, ki ga je podal Rooseveltu in podpredsedniku Fairbanksu s prošnjo, da bi delovala na to, da se uvede tak zakon. — V Des Moi-nes so moskiti ustavili vlak. Železnica pelje namreč čez močvirje, v katerem je bilo vse polno moskitov. Vsled hude vročine so bila okna v vozovih odprta; moskiti, iz močvirja pregnani po hudem nalivu, so se lotili potnikov. Ker se jih ti niso mogli otrebiti, ustavili so vlak, ter užgali ob železniškem nasipu več ognjev, da so odgnali nadležne mrčese z dimom. Mnogo potnikov je bilo hudo opikanih. — V Clevelandu je umrl 105 let star črnec R. Smith. Prvič se je oženil šele v starosti 99 let. — Gospodična Alma Peterson je preoblečena v moško opravo izkušala dobiti delo kot drvar blizu Marianctta, Wis. Spoznali so jo, nakar je povedala, da je hotela delati v bližini Adolfa Kuntsona, ki ga je ljubila. Kuntsona je to toliko genilo, da ji je takoj ponudil svojo roko. — V St. Louisu je bilo na en dan razpisanih 110 razprav za ločitev zakona; 62 jih je bilo hitro končanih, k ostalim niso prišle stranke. Pet sodnikov je delalo na vse pre-tege. — »Črna roka« nastopa zadnje čase v Ameriki zopet gostejše. V Ne\v Yorku so v ta-kozvani »mali Italiji« vrgli pred trgovino M. Taduboa bombo, ki je razdejala prednji del prostorov ter razbila več tisoč šip. Ranjen ni bil nihče. V Filadclfiji so razstrelili stanovanje Italijanu Grcnaldiju, ker se ni zmenil za njihova grozilna pisma. — Svojo nevesto je zaigral v Clevelandt' Josip Lucigno, potem pa nasprotniku v igri prerezal lice od ušesa do ust. Nevesta jc bila cel čas poleg. — Morgan se je zopet pojavil v — Parizu. Nakupil .ie ondi za 500.000 dolarjev knjig, ki popisujejo najbolj umazano francosko zgodovino. — 13 milijonov 500.000 ton železa so dobili letos v Ameriki. — V Limi je v skladišče Standard Oil družbe udarila strela in poslopje užgala. Četrt milijona sodov petroleja je zgorelo. Mesto je radi gostega dima v popolni temi. — Nad sto mornarjev je ušlo z vojne ladije »Mi-nesota«.« — V kongresu se v jeseni prične živahna agitacija za pomnožitev vojaštva. Neka obrežna stotnija bi morala imeti 105 mož, v resnici pa jih ima samo 8. Katoliško gibanje v Italiji. Po vzoru nemškega »Volksvereina«, ki je dosegel tako krasne uspehe, so Italijani ustanovili v kraljestvu katoliško organizacijo »Unione popolare« s sedežem v Florenci. Predsednik Toniolo jc bil pred kratkim pri sv. očetu sprejet v avdi-jenci, v katerej mu jc poročal o prvih uspehih mladega društva. Po vseh škofijah so izbrani svetovavci ter določeni zaupniki. Izdanih je bilo več tisoč letakov, v Rimu pa so ob demonstracijah 17. februarja nabili velik lepak. Pripravlja sc vrsta brošur ter se ustanovila »Socialna apologetiška korespondenca«, ki pa vsled pomanjkanja gmotnih sredstev more za sedaj izhajati le enkrat na mesec. »Unionc popolare« je organizirala tudi prvi »socialni teden«, ki se bode vršil v Pistoji. Mesto, ki se pogreza. Med prebivalci mesta Mother\veil v Škotski je nastal velik strah, ker se je pokazalo, da sc mesto pogreza. Vsled izkopavanja premoga pod samim mestom, so sc pričela tla udirati, kar so nedavno opazili povodom potresa. Plinovc iu vodovodne cevi so popokale in mesto napolnile z vodo in strupenim plinom. Vsi pre-bivavci se bodo morali izseliti iz mesta. Mo-thervvcll ima 20.000 prebivalcev in je važna točka radi železniške zveze med Glasgovvoiti in Edinburgoni in radi velikih plasti premoga iu železa. Vesti o koleri v Belgradu so demontirane. Trusti proti Zedinjenlm državam Severne Amerike. Naskok ameriške vlade na pctrolej- ni trust ie zelo vznemiril tudi dunajsko borzo, ker so bili kurzi zelo nestalni. A vznemirjenje se pologa to in onstran Atlantskega oceana, kajti silna globa, ki jo je naložila vašingtonska vlada Standard oil Compagny, ni spravila trustovih članov v zadrego. Preteklo soboto so zborovali tajno v Čikagi ter sklenili oživo-tvoriti popoln boj proti oblasti ter v ta namen zložiti glavnico več milijard dolarjev. Obenem pa so se dogovorili glede enotnih cen sirovin. Zveza bode imela tudi politični vpliv, ki se uo prikazal že ob prihodnjih volitvah predsednika Unije. Štiriinpolodstotna obvezna pisma v skupnem znesku 100 milijonov kron se bodo emitirala v Budimpešti, da se sanira ogrski denarni trg in se zgradi v Budimpešti več sto novih stavb, ker manjka stanovanj. Republika Bolivia je prekinila diplomatsko zvezo z Vatikanom, ker je papež protestiral proti civilnemu zakonu in novim cerkve-nopolitiškim postavam v Boliviji. Slikarjevo oko. V zadnjem času se je če-sto čulo zatrjevanje, da so razne umetniške sodbe o barvah odveč, ker vsak posameznik barve v fizičnem zniislu vidi popolnoma drugače kot njegovi sosedje. Profesorja Heine in Lenz sta radi tega preiskala oči 18 slikarjev in slikaric ter pri vseh prišla do zaključka, da so vsi videli barve skoro popolnoma enako, če se ne oziramo na majhne in zato nepomembne nianse. Zato v svojem poročilu sklepata, da vsako popolnoma zdravo oko vidi barve enako; če torej opazimo na slikah nenavadne barve, tega ni krivo toliko slikarjevo oko, kot duševni pojavi pri njegovem opazovanju narave. »Zlobni evropski dečko.« To dražestno ime so dali v Londonu srbskemu prestolonasledniku, ki se mudi tam na posetu. Balkanska izložba v Carl Courtu se mu baje zelo do-pade, kajti obiskal jo je dvakrat v enem dnevu. Princev poset je privaten in ni obudil na dvoru nikakega zanimanja. Rimska framasonska sodrga potegnjena za nos. Zadnje dni po razkrinkanju lažire-dovnice Fumagalli, kar so frainasonj izkoristili v hujskanje rimske liberalne fakinaže proti katoličanstvu, se je po Rimu razširil glas, da bodo truplo rajnkega papeža Leona XIII. prenesli v lateransko baziliko. Seveda v Vatikanu na to v sedanjih okoliščinah nihče ne misli, ker bi utegnilo priti do istih prizorov, kot pri pogrebu Pija IX. A trg sv. Petra je 23. julija nenadoma oživel, ker se je govorilo, da se bode vršil sprevod ta dan. Ker se je nabirala čedalje večja množica, pomnožena je bila tudi policija; ravno to pa je ljudi, zlasti pa framasone še bolj utrdilo v njih mnenju ter so od vseh strani vlekli skupaj svoje »brate«. No, zastonj so čakali, prenos telesnih ostankov Leona XIII. se ni vršil. A ponoči se je na-krat razpočila na Borgu, koder gre navadno izprevod, bomba, zažgana z užigalno vrvico in siccr približno ob času, ko bi morali verniki mimo, če bi se pogreb res vršil. K sreči tedaj na ulici ni bilo nikogar, zato se ni zgodila nikaka nesreča. Mažarska kultura v amerikanski luči. Neki Mažar, po imenu Szalay, je v Ameriki u-inoril svojo ljubimko, vsled česar je bil v Clevelandu obsojen na smrt. Ker je bil obsojenec tekom razprave čudovito miren in ravnodušen, zahteval je zagovornik, da zdravnik preišče njegovo duševno stanje. Temu pa se jc sodnik odločno uprl, trdeč, da ta mirnost zločinčeva nikakor ni posledica kake duševne bolezni, ampak da ie Szalay zato tako apatičen, ker pripada mažarski rasi, ki stoji na tako nizki stopjinji prosvete in omike, da obtoženec niti ne razume, za kaj pri razpravi pravzaprav gre. Szalaya so prepeljali v Kolumbijo, kjer bode 7 oktobra z elektriko umorjen. Starši njegovi so poslali v Ameriko 1200 kron, da ga rešijo, vendar ni veliko tipanja. Kaj se vse pripeti šaljivcem. V Genovo sta dospela prošli mesec dva elegantno oblečena Španca, hoteč odpotovati v Rini, da bi kralju ponudila v nakup dragoceno zbirko starih denarjev. Potovala sta jako prijetno in brez strahu, staj sta imela seboj priporočilo španskih ministrov. V Genovi, kjer sta gospoda prestopila v drug vlak, pa je opazil pozorni izprevodnik, da neseta tujca težek kovčeg sama v svoj kupe, ter ju zato radovedno vprašal, kaj imata v njem. Španca sta prezirljivo merila uslužbenca, toda videč njegov skrbipolni obraz sta si namežiknila in eden je takoj malomarno odvrnil: »Bombe in dinamit.« A naletela sta slabo. Ves iz sebe je hitel izprevodnik h kolovorskej policiji, ki jc takoj k popotnikoma poslala v kupe »oko postave« ter brzojavila v Rim, kak obisk mu jc namenjen. Tam je seveda takoj policija zasedla kolodvor, pričakujoč nevarna ptička. Ko sta dospela, odpeljala sta se v redarstvenem spremstvu v hotel »Minerva«, kjer sta dobila vsak pred svojo sobo »častno stražo«. Obenem so obvestili tudi dvor, kjer so zato določili, da bosta »zbirko« najpreje v navzočnosti dvorne straže ogledala general ter profesor Ruggicra. Z vso potrebno previdnostjo so odprli kovčeg in zalesketali so se stari novci, o bombah in dinamitu seveda ni bilo ne duha ne sluha, ker tudi na Španskem takih stvari doslej še ne uvrščajo v numizmatične zbirke. Dragocen zemljevid. Princ Waldburg-Bolfeg-Waldscc zahteva za dragocen atlas ogromno svoto 1,200.000 mark, in siccr največ zato, ker sta v atlasu dva zemljevida iz leta 1507 in 1516, ki ju je odkril profesor Fi-sclicr v knjižnici na gradu Bolfegu. Zemljevid iz leta 1507 ie izdelal Martin Valdsemiler iz Vogczov. Na njem je Amerika prvič označena s tem imenom. Koliko užigalic se porabi v Evropi na dan. Nekdo, ki je imel vsak dan 24 ur prostega časa, je izračunal, da se v Evropi vsak dan potrati dve milijardi užigalic, kar je sicer neverjetno, a resnično, če vpoštevamo, da pri užigalicah prav nič nc štedimo. Ce vzamemo, da pride na en kilogram 10.000 užigalic, znaša dnevno njih teža 200.000 kg ali 20 vagonov. Vredne so okoli 800.000 K. Na Nemškem pride na vsakega posameznika na dan 12 užigalic, v Belgiji 9, na Angleškem 8, na Francoskem (>, ker so tam monopolizirane. Novo sredstvo za ohranitev trupel. 2e leta 1820 jc italijanski kemik Segato v Rimu iznašel sredstvo, ki jc napravilo po vbrizganju truplo kamenito trdo. Toda mož je vzel svoj izum seboj v grob. Sedaj se je isto posrečilo samouku Pagnottiju pod vodstvom profesorja Grassija. iznašel je kemično mešavino, ki ohrani celo truplo ali tudi samo posamezne dele v okamenelem ali pa tudi svežem stanju. Za to zadošča, da se okamencli deli polože za nekaj časa v svežo vodo. Za znanost jc ta izum velikanskega pomena. ker raznih preparatov nc bode treba več hraniti v špiritu. Z novo tekočino se je Pignottiju posrečilo, da je takoj ustavil gni-jenje trupla nekega sifihtičnega dečka, ki je iežalo že deset dni. Na truplu so se poznale še temne lise, sicer pa o smradu ni bilo sledu, dovoljni dokaz, da je Pignottijev izum krep-kejši kot provzročcvalcc gnijenja. Ker ta poizkus dokazuje, da more mešavina uničiti najjačje bacile, n. pr. tuberkle, menijo nekateri, da bi jih mogla, če se vžije v mali količini, premagati tudi v živem telesu. Velikega pomena utegne Pignottijev izum postati tudi za pravosodje, ker bode mogoče trupla umorjencev poljubno dolgo ohraniti sveža, kar bode gotovo izdatno olajšalo nreiskave. Vsekako pa je treba iznajdbo resno vpošte-vati, ker je ž njo v zvezi slavni profesor Grassi. Očeta je umoril. V ogrski občini Elesd je umoril sin premožnega posestnika Ziscika. Puch Motor 3a H.P. pepelnema ncu lctc|nji medel, 1 cilinder, za nizl^e ecnc preda. Izue io ogleda v 5e \) trgcuini prana Čudna 18B8 u pre^erncuil} ulieal}. 3-2 Zelo «lol>i-o vpeljaun žganjekuharija v bližini Ljubljane, z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je potreba 12-20.000 fl. Ponudbe pod »Priložnost 224" na upravo „Slovenca". 1838 4 Lepo posestvo s krasno novo hišo, hlevom, drvarnico, vodnjakom, 3 orale zemljišča, katero je deloma s sadnim drevjem in trtami nasajeno, tik okrajne ceste in 5 minut od velike železniške postaje Grobelno oddaljeno, kjer se nahaja tudi trgovina z mešanim blagom, se takoj brez obrti ali pa z obrtjo pod ugodnimi pogoji za K 13 600 proda. Več pove Ivan Zupane, posestnik v Grobelnem 37, Štajersko. 1773 En o nadstropna hiša se proda v Ilirski Bistrici, najbolj primerna za kakega rokodelca. 1843 3-2 Več se izve pri g. Josip Perkan, posestnik in župan v Trnovem, Notranjsko. Sprejmem takoj bolj priletno in pošteno 1849 3-2 kuharico katera bode popolnoma samostojna in bode oskrbovala le malo družino. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na J. Krafiovic trgovec na Jesenicah, Gorenjsko. C. in kr. dvorni založnik in papeiev dvorni založnik 1000 52—7 lekarnar Pfccoli, Ljubljana Dunajska cesta (lekarna pri angelju) ___opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: ===== MftlinOV c i ril rt najskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čist iz-mnuuuv kllt ur' delek, neprekosljive kakovosti; pomešan z vodo da prijetno in žejo gasečo pijačo. Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 1'50, zaboj s 25 steriliziranimi steklenicami, katere se ne pokvarijo, franko zavojnina a K l-30 iz Ljubljane. Poštni zavoj, neto 3 kg, franko za-vojnina in poštnina K 5-—. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in 100 kg. 1 kg stane I krono. ■7o1pii7notri vir»r» vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne ^iOit;/.utti>u otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina. Tinlrtnra va je želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje linKtara za zeioaec 'lelesa p^pe^j, sredstvo. I steklenica 20 vin. ——— Naročila se točno izvrše proli povzetju. - Št. 3779. Razglas. 1822 3-2 C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v svrho dobave potrebnih desek, stebrov, obročev, dog in premoga za leto 1908 event. za leto 1909 konkurenčno razpravo. Pismene ponudbe (vsaka pola kolekovana s kolekom 1 K) s pobotnico o plačilu vadija, ki znaša 1070 zaslužka za leto 1908 in se je vložil pri kaki c. kr. blagajnici, se morajo doposlati podpisane c. kr. tobačni tovarni najkasneje do 30. avgusta 1907 do II. ure dopoldne. Na vnajni strani kuverte mora biti napis »Ponudba za dobavo......... k št. 3; 79 ex 1907. V letu 190J potrebovale se bodo sledeče množine: 4 m dolge, 14 mm debele mehke deske circa 80.000 kosov. 4 m dolge, 20 mm debele deske circa 25.000 kosov. 1.000 kosov 4 m dolgih 26 mm debelih in 316 mm širok, mehkih desk 4 4 4 4 2 ;i3 40 53 53 53 „ 316 „ 316 „ 316 „ 316 „ 260 „ podbojev meces. „ trdih 300 400 , 1.000 , 100 , 20 m" 5 „ različnih trdih desk 50 „ robato obsekanih podlog različnih obsežnosti. 200 kosov hrastovih pragov 15 m dolgih 019 m širokih 0 15 w visokih 155.000 ,, leskovih majhnih obročev 2'5 m dolgih v butarah po 100 kos. 8.00J „ bukovih dog 82 cm dolgih, 10—12 cm širokih in 2 cm debelih 4.000 ,, „ „ zadna 55 cm dolg 10—12 cmširok.in 2 5cwdeb. 24.000 meterskih stotov premoga. Množine potrebne za leto 1909, ki bodo primeroma iste kakor za leto 1908, naznanile se bode event. ponudnikom pred koncem leta 1908. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani, dne 9. avgusta 1907. Kuharica ki dobro razume gospodarstvo, se s 1. septembrom t. 1. sprejme v stalno službo. Plača po dogovoru pri Karolu Jelov&ku na Vrhniki. i834 4-3 Išče:: se ueč hlapcev Sprejme se tudi ni dobro izurjen ui h konjem za gozdarijo; mesečno plačilo 80 K. 1837 3-2 ter drugi delavci. Plačilo po dogovoru. — Poizve se na parni žagi v Koprlvniku pri Kočevju ali pri Dom. Lušinu v Ljubljani, Jenkove ulice štev. 18. Štev. 163/pr Razpis službe. 1852 (3—2) Na kranjski kmetijski šoli na Grmu je podeliti vodjevo službo. S to službo so zvezani prejemki: letna plača 2800 K s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K, prosfo stanovanje in deputatni relutum letnih 250 K. Prosilci naj dokažejo poleg potrebnih znanosti v poljedelstvu tudi popolno teoretično in praktično usposobljenost ne le za pouk v vinarstvu in sadjarstvu ampak tudi za gospodarsko vodstvo v teh kmetijskih panogah. Prošnje, ki morajo biti opremljene s krstnim listom, z domovnico, z izpričevali o posebni sposobnosti in zlasti z izpričevali o dovršeni višji vinarski šoli, potem z dokazili o daljši praktični delavnosti pri vinarstvu in sadjarstvu ter o popolnem znanju slovenskega in nemškega jezika, je predložiti do I. oktobra t. I. podpisanemu deželnemu odboru. Dostavlja se, da je definitivno imenovanje vodje pridržano kranjskemu deželnemu zboru. Deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani, dne 14. avgusta 1807. Katoliška Tiskarna priporoča nnonitau vi z i 11) i o 8 Vi 90 stoki m* . Vila lom 12—12 nanovo sezidana se ceno proda pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša naj se Streliške ul. 29, Ljubljana. Po zelo nizki ceni se proda nanovo zidana : hiša (vila): na Vrhniki, obstoječa iz dveh stanovanj po tri sobe in drugimi pritiklinami, v hiši je vodovod, poleg nje je tudi prostoren vrt. Natančneje se poizve pri g. Ivanu Ogrinu na Vrhniki 248. 1836 3—2 $tetiin, 7 junija 1S07. /alkenwalderstr. 23.\I. Gospodu 1459 10 -9 SaSrijelu cfticcoli lesarju v Zjubljani. Vaša tinktura 30 želodec je pri meni zelo dobro učinkovala in čutim prijetno dolžnost izreči Vam iz hvaležnosti svoje priznanje in Vašo želodčno tinkturo povsod priporočati. Velespoštovanjem Sospa fXlara cBierer. C. kr. oblastveno potrjeno 20 104 te ucilisce za Krojno risanje branja c fesi/i LJubljana, Stari trs St. 28. 6 Dobi se tudi kroj po životni meri. e Najcenejša fc> domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najbolj«!) kakovosti slavnemu p. n. občinstvu b>( preč. duhovščini JOSIP VIDMAR ===== v Ljubljani ==. fred škofijo štei. 19 — Stari trg SteT. 4. Prešernove ulice štev. 4. M_t, mm Popravila toftno ia oeno. m Z1830 Naprodaj sta 12-2^^ križeua pota 7 eden 95 cm visok velja 65 gld., fkf drugi 150 cm „ „ 200 „ pri Francu Tomanu, pozlatarju in podobarju v Ljubljani, Valvasorjev trg I. Podružnica s vSpljetu. s Delniška glavnica i > ! * 2.OOO.OOO. i ! Ljubljansko kreditna banka v Ljubljani. mm urne $tc«. z::: računu od dne vloge do O dno vzdiga po ^ 12 0. obrestuje vloge na knjilioe in v tekočem Rentni davek plača banka sama. Sprejema zgiasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — In 10.000—. Podružnica i v Celovcu, i i Rezervni fond i i i J K 200.000. i i i