Leto LXXI Štev. 3 a V LJubljani, v torek, 5. januarja (943-XXI P0Ha,, Prezzo — Cena L 0.80 SLOVENEC Naročnina mtKino 18 Lir, ta (nožem* »tvo 20 Lil — nedeljska tcdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo SO Lir Ček rad. Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 ca raserate. Podružnice! Novo mesto. Izključne pooblaSfenka za oglaševanje italijanikega in tujega izvore: (Jnione Pubblicita Iteliene S. A_ Milena lzb«|e vsak dan ilotrel rezea p oncdelika te dneve po preselim. g Uredništvo le oprevei Kopitar!«*« 6, Ljobltana i s Redazione, AmmiaisUaztooei Kopltar|e*e t, Lebieoe. | Telefon 4001 400S. i Abbooamsntl Mete 18 Lirei E»t«ro. mete JO Ure. bdioon« dometuca a on o 34 Lire, tutero SO Ure. G. C fj Lubiana 10.650 per fili abbo-umenUi 1034« pel le tatertloai. Fllletel Novo mesta, Concessionaria eeclutlve pet la pnbbHdti dl proventenre Italiana ed estera Unione Pubblicita Italiana 8. A- MIlana Vojno poročilo it. 954 Italijanski in nemški oddelki so v Tunisu zavzeli nove postojanke Sovražnik je zgubil skupno 10 letal O lavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V Sirti so slabe vremenske okoliščine ovirale vojno delovanje. Neka naša formacija je v ponočnein napadu z uspehom bombardirala neko sprednje letališče. V T u n i s u so italijanski in nemški oddelki kunsolidirali uspehe prejšnjih dni in zavzeli nove postojanke Sovražnik je zgubil v boju 5 strojev. Prav toliko jih je zbilo protiletalsko topništvo kopenskih onot. Iz vojnega poleta se en naš lovec ni vrnil v oporišče. Slovesno ustoličenje novega vodstva stranke Geslo stranke je: vojna in zmaga predvsem, vojna in zmaga nad vsem Rim. 4. jan AS. V Beneški palači je včeraj pod Ducejeum predsedstvom <»i 17—18.1' bila vstoličitvena seja novega državnega vodstva fašistovske stranke. Navzoči ko bili: tajnik stranke, ministri Bottai, Pavoliui in Kicci, pod-tajnik Buffarrmi-Guidi in general Galbiati, podtajniki Farnesi, Ravusio, Scorza in Tarabi-ni, člani državnega vodstva Bonamici, d'Este, Giuliani, Aiello, Bogazzi, Bonino, Del Grosso, Gaggioli Pellegriui, Gianpietro, losi; nadzorniki Balzarini, Barberini, Biggini, Botlui, Fa-brizzi, Frontoni, Gatto, Gazzotti, Gianturco, Buz-zatti, Bonsombiante. Manaresi, Mnncini, Morini, Nucci, Pagliani, Pellizzi in Torchi. Opravičeno so izostali- član vodstva Ferretti di Castel Fer-retto in nadzorniki: Ballotti, Mittica in Offeddu Tajnik stranke je imel na Duceja naslednji nagovor: »Duce, pred Vami so zbrani novo vodstvo fašistovske stranke in njeni nudzorniki. Po Va- Visoke sovjetske izgube Sovjeti so imeli visoke izgube na donskem bojišču ter pri Stalingradu Nemški napadi na srednjem odseku — Letalski napad na Hull šili natančnih in nezmotljivih navodilih «o bile vrhovni vodstvent ustanovi stranke vrnjene tiste prvenstvene politične oznake, ki ji zagotavljajo izpolnjevanje njenih naravnih nalog, s tem da jo ojačujejo. V tem letu dela ste videli, da je stranka, ki jo Vi neposredno vodite, korakala, da In bila vredna Vašega zaupanja in zgodovinske ure, ki jo preživlja domovina. Funkcionarji strank?, začenšj pri najvišjih, ki so tu navzoči, so izpolnjevali in mislijo takoj izpolnjevati vsa navodila, ki prihajajo od Vas in to brez posebnega razpravljanja in brez doktrinarskesa ze-vijanja, ki je pogosto hromilo izvajalne nastope, s tem da je oviralo gibanje. Stranko razumemo kot Va^o revolucionarno stranko, odločno, močno, človeško in stvarno, poslujočo po kategoričnem imperativu, ki ne po/na pristranskih razlag in ne zavijanj. Ta imperativ jej vojna in zmaga pred vsem. vojna in zmaga nad vsem! . Dovolite mi, Duce, da bodeč po poti, ki drži naravnost, kakor je vedno držala Vaša; po poti, ki je ravna in svetla v veri, stvarnosti, vdanosti in požrtvovalnosti, da tega 3. januarju, ki obuja spomin na odločilni dan nn poti in v razvoju revolucije, ki ji Vi in vedno Vi na-kuzujete smer v bodočnost, v prosojni polnosti brezpogojne vdanosti potrdim, da čast in odgovornost nušegu vsakdanjega prizadevanja dobivat« ognja samo v Vas in za Vas. Stranka je Vaša, Vaši so ti možje, ki strastno in zagrizeno verujejo v Vas. Za njimi so množice, goreč", zdrave in delovne množice Vaših fašistov, in je vse italijansko ljudstvo, ki veruje v Vas. Duce, v moji pokorščini je samo beseda Vašega vojaka, ki govori v imenu Vaših vojakov: zapovedujte nam! Naj bo preskušnja kakršna koli, Vaši možje iz stranke so nespremenljivo zvesti zapovedi. Upoštevali jo bodo z neizčrpljivo gorečnostjo in Vnm rekli, da živijo za Vas in za Vaše zgodovinsko prizadevanje < Duce je dal smernice, po katerih naj se ustanove stranke ravnajo na vseh področjih narodnega življenja. Hitlerjev glavni stan, 4. jan. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na raznih odsekih donskega bojišča in v prostoru pri Stalingradu so utrpeli Sovjeti pri nadaljevanju svojih napadov visoke izgube. V nekem pristanišču ob Črnem morju na obali Kavkaza je bila neka trgovska ladja srednje velikosti z bombnim zadetkom poškodovana. Lastni napadalni oddelki so na srednjem odseku vzhodnega bojišča izvedli uspešne nastope. Sovražni sunki so bili odbiti. V zalednem ozemlju neke armade so bile sovjetske tolpe obkoljene in nad 1400 banditov uničenih, 65 taborišč in veliko število zaklonišč razdejanih, mnogo orožja in obsežne zaloge mu-nicije in drugega preskrbovalnega materiala pa zaplenjene. Trdovratn? krajevni boji južnovzhodno Ilmenskepa jezera se nadaljujejo. Pred Ribiškim polotokom so hitra nemška bojna letala potopila trgovsko UiiJjo s 5000 tonami, ena nadaljna ladja jc bila težko poškodovana. V južnem Tunisu so nemško-italijanske čete potisnile francoske sile proti zapadu. Letalstvo je napadlo z velikita učinkom sovražni transportni promet na železnicah in cestah. Na nekem sovražnem oporišču so bili z bombnimi zadetki v polno povzročeni požari. Spremljajoči lovci so sestrelili pet sovražnih letal. Neka nemška podmornica je potopila severovzhodno od 0 r a n a iz mofno zavarovane spremljave parnik s 5.000 tonami. Ob priliki dnevnega prodora oddelka britanskih letal proti zapadnemit francoskemu obalnemu ozemlju je bilo brez lastne izgube sestreljenih 16 veemotornih letal. V poznih večernih urah so britanska letala izvedla motilni napad na zapadno nemško o z o m 1 j e. Prebivalstvo jc imelo izgube. Dve letali sta bili sestreljeni. Strateški pomen Italije Po uspešnih dnevnih napadih hitrih nemških bojnih letal proti južui angleški obali so nemška bojna letala ponoči v več valovih izvedla močan napad na pristaniško mesto Hull, kjer so bili opaženi obsežni požari. Berlin, 4. jan. AS: Vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje podrobnosti o novem uspehu nemškega letalstva na tuniškem bojišču. Ko so v soboto okrog devete ure nemški strmoglavci »IU 87« napadli pristanišče v Boni, so jih ščitile skupine lovcev, ki so prisilile k boju 25 »Spitfirejev«. Boj se je razvnem nad zalivom v Boni. Med tem časom pa so hitra letala spustila tri bombe ter v polno zadela in uničila desettisočtonski parnik. Lovci so sestrelili 8 »Spitfirejev«. Med borbo sta se zaletela drug v drugega eno nemško in eno angleško letalo. Angleško letalo je treščilo v morje, nemškemu pa se je oosrečilo priti v oporišče. Sestreljeno je bilo še eno angleško letalo, tako da je bilo skupno uničenih 10 angleških letal. Nekaj ur kasneje so nemška hitra bojna letala še enkrat napadla Bono ter opustošila priprave za razkrcava-nje ladij. Proti večeru je bilo napadeno tudi letališče Biskra. Vzletišče tega letališča je bilo ra-zorano. Istega dne so Angleži v napadu na neko tuniško pristanišče in na pokrajino Sirto zgubili še pet letal. Berlin, 4. jan. AS. Zadnjo noč je nekaj angleških bombnikov napadlo zahodno Nemčijo ter spuščalo razdiralne in zažigalne bombe na neko mesto v Porurju. V stanovanjskih predelih je na- | stala škoda. Civilno prebivalstvo je imelo žrtve. Protiletalsko topništvo je skupno z nočnimi lovci zbilo nekaj sovražnih bombnikov. Med drugim se je tudi izvedelo, da je angleško letalstvo pri včerajšnjem napadu na zahodno francosko obalno področje zgubilo tudi nekaj bombnikov. Prav tako se je izvedelo, da so včeraj pri nekem drugem angleškem napadu na obalo francoske zahodne obale nemški lovci v letalskih dvobojih sestrelili 15 sovražnih štirimotornikov. Berlin, 4. januarja. AS. Rimski dopisnik lista \Vestdeutscher Beobachter« von Langen popisuje strateški pomen Italije, na katero so so osredotočile nasprotne sile v smeri proli južnemu krilu Osnega bojišča ter ugotavlja, da so Italijani znali v celoti izpolniti svojo nalogo, čeprav so morali zato pretrpeti velike žrtve. Italija ni v vojni šele oo izkrcanju v francoski Severni Afriki. Pretekle in bodočo težave se |>osaniezniku lahko zde velike, so pa majhne, ako jih primerjamo z delom človeka, čigar osebnost jc gigantska v zgodovini Itulije. Z vojaško akcijo v Sredozemlju še ni izčrpnno delo. ki ga opravlja Italija v vojni. Izvedla jo tudi policijske nastope v nekaterih delih Balkana, poslala je eno armado nn vzhodno bojišče, udeležuje se vojne na oreanih ter deluje na notranji fronti po fašistični stranki. Za fašizem ta vojna ni le služba za IkkIočo italijanske rodove, marveč za bodočnaost Kvrope, kakor to kaže borba proti boljševizmu in bogata-štvu. Italijanska morala je nedotaknjena Rim, 4. jan. AS. Švedski list »Svenska Dagbla-det' objavlja članek svojega rimskega dopisnika z dne 29. decembra, ki piše, da stopa Italija v novo leto 1943 z jasno zavestjo, da bo to leto trdo ter bo zahtevalo največji napor in največje žrtve. Ita-lija pa je tudi prepričana, da bo to leto odločilno za zgodovino in je zato trdno odločena napeti vse svoje vojne sile. Modernn vojna — nadaljuje dopisnik — je bila prinešena v srce Italije. Italijansko ljudstvo je izkušnjo že premagalo. Kljub bom- bam in razdejanjem, kljub bolesti, ki jo je povzro čila izguba velikega afriškega področja, kjer je Italija izvršila velikansko delo je italijanska morala na koncu leta nedotaknjena. Razprave in debate o položaju so seveda pod vplivom narodne propagande, so pa tudi naijasnejši dokaz ljudskega prepričanja, da je ta vojna vojna za življenje ali smrt naroda v bodočih stoletjih Gotove tuje trditve o duševnem stanju italijanskega naroda popolnoma oblede v primeru 6 to 6edanjo resničnostjo. lis« Devet milijonov ton angleških ladij potopljenih Berlin, 4. jan. AS. Kakor pravi nemško vojno poročilo z dne 1. januarja, so nemške oborožene sile v letu 1942 potopile naslednje število angleško-ameriškega ladjevja: edinice vojne mornarice so potopile 1283 trgovskih parnikov s 7,995 000 tonami. Od tega so potopile podmornice 1208 ladij s 7,586.500 tonami. Nemško letalstvo je potopilo 167 parnikov z okoli 985.000 tonami. Tako je lansko leto nemška mornarica skupno z letalstvom v celoti potopila 8,240.000 ton trgovskega ladjevja. Poleg tega je vojna mornarica poškodovala 149 parnikov, letalstvo pa 301. Lahko se računa, da je tudi del teh ladij onesposobljenih. Berlin, 4. jan. AS. Tukajšnji tisk se na široko bavi s številkami o potopitvah sovražnega ladjevja v le,tu 1942. Berlinski krogi v svojih komentarjih posebno poudarjajo dejstvo, da so nemške podmornice v tem letu potopile skoro dvakrat toliko ladij kakor leta 1941, to je nad 7 in pol milijonov ton proti trem milijonom in pol v prejšnjem letu Angleži in Amerikanci so morali v preteklem letu Izjava novega nemškega veleposlanika v Tokiu šanghaj. 4. jan. AS. Novi nemški veleposlanik v Tokiu litifne težave in omogoči Eisenhowerju. da se lx> lahko bavil Ic z vojaškimi vprašanji. Pesimizem v Ameriki Stockholm, 4. jan. AS. Kakor pišejo dopisniki ameriških agencij, se v wasliingtonskih jradnih ter diplomatskih krogih 6inatra. da bo leto 1943 leto velike ognjene preizkušnje za Združene države, ko se bo pokaziilo, čo so Amerikanci sposobni izvesti izdatno ofenzivo proti Osi tako v Aiiii. kakor na Daljnjein vzhodu, /d' se da so ti krogi delcmi zelo skeptifni glede zave niške zmige v letu 194i Z drugimi besedami so že začeli pripravljati ameriško javnost na to, naj ne pričakuje v tem letu velikih uspehov zavezniškega orožia ter že govore o leti: 1944 kot o odločilnem letu. lzjavt's;c tudi, di so Osne podmornice velika ovira ameriško plovbo. Trenutno se poudirja na pristojnih mestih, da se navzlic naporom za omejitev ali preprečitev polinom iške nevarnosti doslej še ni dosege' noben pozitiven uspeh in da je edina sredciv- ra izboljšanje položaja v pomnožiM konvojev ter povečanju spremljevalnih ladij. Priznavajo pa. da zato nimajo dovolj ladij. Tveza med Ukrajino in Nemčijo Hamburg. 4. januarja. AS. Tukajšnji gosjjodar-ski listi domnevajo, da bo skoraj zatrdno v Ukrajini zgrajena železnica s štirimi tiri, za katero je bil načrt že odobren. S tem bo vsa evropska železniška mreža ojačena in izboljšana. Omenjena proga pojde čez Berlin ter se bo zvezala z železniškim omrež|em na poruhrsketn industrijskem ozemlju. Tako bo po najhitrejši poti prenašala ukrajinske pridelke v nemške industrijske pokrajine. Odcepek te proge bo držal v Francijo, drug odcepek pa 6e bo priključil na zvezo med 6everom in jugom, to je na p:ogo Hambrug— Rim. •■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■MM »Citaj in Siri »Slovenca!« Stran 2 »SLOVENEC«, torek, 5. januarja 1913-XXI. 6tev. 3. Nov dokaz plemenitega sočutja z ljubljanskimi reveži niku Armadnega /.bora in ga prosil, nuj tolmači njegove najgloblje i/.ra/.e hvaležnosti, kakor tudi izraze hvaležnosti vsega prebivalstva do poveljnika II. armade iu do slavne italijanske vojske. General Kupiiik je sporočil Eksc. Gain-bari, da bo to znatno vsoto odredil v korist vsem tistim potrebnim prebivalcem, ki še niso deležni ugodnosti Občinskega podpor, urada iu drugih podpornih ustanov, v prvi vrsti pa da bodo imeli prednost tisti, ki so v gmotnih stiskah zaradi bolezni, družine z velikim številom otrok in vsi podobni primeri, ki zaslužijo posebno upoštevanje. Te dni je poveljnik Ariundnrga zbora Eksc. general Gostom- Ganibara obiskal mestno županstvo, do bi posetil župana generala Rupnika. Ob tej priložnosti je general Ganibara izročil županu darilo v znesku 50.(1(1« lir, ki ga je naklonil poveljnik II. armade Eksc. armadni general Murio Uoatla ljubljanskim mestnim revežem To že drugo velikodušno darilo Eksc. arin. generula Routta je nov dokaz plemenitega srca, ki preveva zmagovito italijansko vojsko, ki se neupogl jivo bori proti sovražnikom, a hkrati lic pozabi dobrih revnih in njihovih potreb. Župan se je najprisrčnejc zahvalil povelj- iz kronike ljubljanskih župnij v letu 1942 Župnija sv. Petra v Ljubljani Rojstna knjiga izkazu ie za leto 1942 sledeče številke: rojenih je bilo v župniji skupaj 410 otrok, in sicer 190 dečkov in 220 deklic. Od teh se jih je rodilo v sanatorijili 213, 121 dečkov in 02 deklic. So pa to večinoma nežtipljani, katerih je bilo v sanatorijih rojenih 175, in sicer: v Slaj-merjevem domu 156, v Leonišču 18, v sanatoriju Emona 1; le 38 domačih župljanov je zagledalo luč svela v topli oskrbi sanalorija. drugih 55 se jo rodilo doma. večinoma pa v bolnišnici, kjer je bilo rojenih 181 naših otrok, in sicer 85 dečkov in 96 deklic. V prirastek domače fare gre letos 274 otrok, in sicer 130 dečkov in 144 deklic. Dvojčkov ie bilo 4 pare, nezakonskih otrok 5, mrtvorojeni 3. Mrliška knjiga izkazuje 399 umrlih: 186 moških in 213 žensk Od teh jih je umrlo v bolnišnici 117. v sanatorijih 54, drugI doma. Na domačo faro odpadejo 303 umrli, in sicer 109 moških in 194 žensk: drugih 96 je bilo iz drugih župnij, pa jih je snu t dohitela na teritoriju naše župnije. Med umrlimi so dosegli mnogi veliko starost: 61 jih je bilo starih nad 60 let; 62 nad 70 let; 45 jih je doseglo od 80 do 90 let. 7 pn lih je celo prekoračilo število 00 let: najstarejša je bila Marija Rfiger. Ambrožev trg 1. ki ie umrla v starosti 95 let. Med vzroki sinili se navaja 60 krat starostna oslabelost. 38 krat rak, 13 krat jetika, 4-krat kap. to primerjamo smrti in rojstva v fnrl. moramo ugotovili velik deficit ljudskega življenja: lnrličev je bilo lani 29 več kot novorojenih. Poročna knjiga ima vpisanih letos 156 novo-poročenih parov, celili 105 manj kot lani. Med temi 156 pari je 7 parov iz tujih župnij, kj so se prišli k nam poročit; 3 domači pari pa so se šli poročit drugam, Duhovni.in v splošni bolnišnici Ko priobčil jemo statistiko o življenju In o smrti v Ljubljani, dobimo popolno sliko šele, uko odpremo tudi rojstne in mrliške knjige v bolnišnici. Bolnišnica je sumoslojna duhovuiju in ima lastne mutice. — Dočiin je še v začetku tega stoletja redila iz nekdanje dežele Kranjske vsaka petinosemdeseta slovenska mati v ljublj. bolnišnici, je bil zadnja leta že vsak 13, slovenski novorojenček rojen v ljubljanski porodnišnici. Ves pomen, važnost ter upravičenost porodnišnice za mnterinstvo je s tem dejstvom dovolj zgovorno podnn. Svoj višek je dosegla ljubljanska porodnišnica doslej leta 1936. ko se je dvignilo število porodov precej nad rekordno število dva tišoi. Od tedaj je pa začelo to Svetilo zopet padati. Lani je zagledalo luč življenja v porodnišnici 1405 novorojenčkov Torej za celih 700 manj kot leta 1936 ter za 200 manj kot leta 1941. Je pa kljub precejšnjemu padcu to število rojstev še zelo veliko in razveseljivo Med 1405 novorojenci je bilo 730 dečkov, 675 pa deklic, torej 55 dečkov več kot deklic. Mrtvorojenih je bilo 32. kmalu po rojstvu jih je pa umrlo 27 Na porodu so umrle v celem letu le tri matere. To je razmeroma zelo majhen odstotek v primeru s številom smrtnih primerov zaradi namerno povzročenega splava, ki jo vsaj desetkrat večje. Umrlo jih je lani v bolnišnici 787, samo Sest več kakor leta 1941. Sploh je število smrti v bolnišnici nekam ustaljeno. Že več desetletij niha število umrlih nekako med 750 do 850 na leto. Največ umirajo ljudje spomladi in v zgodnjih jti-t ran jih urah. najmanj pa pozimi ter v večernih urah. Tudi letni čas vpliva torej na bolezen in smrt. Vzrok smrti največ razne poškodbe, potem rak. jetika. srčne bolezni in tudi večje število davlce. Razveseljivo pa je dejstvo, da je bilo lani le par primerov, ko je nastopila smrt zaradi uživanja »žlahtnih« tekočin, ki jih uživajo obupane! v samomorilnem namenu, (ločim jih je bilo prejšnja leta precej visok odstotek. Prijava delavcev, zaposlenih pri težkih in najtežjih delih Prehranjevalni /nvod Visokega komisiiriuta opozarja vse delodajalce v mestu Ljubljani in pokrajini da morajo prijaviti do 8. januarja delavce, zaposlene pri težkih in nujtežjih delavcih onemu |>re«krbovuluemu uradu, pri katerem prejemajo delavci živilske nakaznice. Samo prnvoču-iio prijavljeni delavci bodo lahko prejeli telo dodatno nakaznico, (ločini bodo pozneje (do .0. v niesecul prijavljeni delavci prejeli samo odrezke dodatne nakaznice od dneva prijave naprej. Obrazec za prijavo je založil Prevod in ga prizadeti lahko dobijo pri pristojnem preskr-bovalncm uradu |xi ceni 2 lire. Vse tri obrazce naj izpolnijo delodajalci točno tako, kot zahtevajo navodila na sumein obrazcu, podpišejo pa naj sumo prva dvo. Prcskrlvovalni uradi Ljiibljunu-niesto in oni, ki mejijo na ljubljansko občino (Jezica, Polje, Dobrunje, Rudnik, Ig, lomišelj, Brezovica in Dobrova), bodo poslali izpolnjene in pregledane prijave v ttojniku Prevodu v overovitev, vsi ostali pa naj overovijo prijave sami in naj pošljejo Prevodu samo prijavo >1«. Po overovitvi prijave vrnejo preskrbovalni uradi trojnik prijave (seznam III) delodajalcem in jim obenem izročijo v razdelitev pripadajoče dodatne živilske nakaznice. Kratek vremenski pregled čez preteklo ieia Ko človek pregleduje kratke vremenske za- i piske za preteklo leto 1942., se pač ustavi pri marsikateri drobni številki in pripombi, kako hudo ' ICoiiiunssii ubili bogosl&vca Na Novega leta dan so komunisti blizu Mirne ustrelili bogosloven Janeza Hočevarja, ki je šel domov na počitnice. Pokojni Hočevar doma iz št. Rn pcrTa, je bil v 4. letniku bogoslovja. Je prvi bogoslovec, ki je padel kot žrtev komunističnega brezboštva. Obletnica umora Janka Polaka Dne 3. januarja 1942 je padel od komunistov ubit policijski pristav Janko Poluk. Komunisti so takrat njegov spomin oblatili in grdo omadeževali. Danes pa ie že skoraj vsakomur jasno, da je padel pokojni Polak samo zaradi svojega odpora proti komunističnemu nasilju. Čutil je za svojo dolžnost, da se zo-persjavi revolncijskemu poskusu prevratnih ljudi. Komunisti so ga zato iz zasede ubili, po smrti pa njegovo ču«t oblatili z obrekovanjem. Slovenska javnost, ki prej morda še ni vedela /a resnico glede Polokovega umora, danes trdno ve, da je bil to navaden zločinski umor in da je Polak častno padel kot žrtev svoje službeno dolžnosti. Bodi mu zato ohranjen časten spomini Izbiral je in dotrpel dne 3. inn. 1913 uosnod Kandare Atojz iz Dan Dragega pokojnika spremimo v torek. 5 januarja 1943, ob r>ol 3 popoldne z 7.nI. kapela sv. Janeza k Sv. Križu. Ljubljana - Dane, 3. januarja 1943, Užaloščeni svojci iz LoSke doline in Ljubljane l je lani januarja in februarja pritisnila zima z mrazom in kako lepo je bilo nato poletje, krasna in sončna jesen ter naposled še december nam je dajal mnogo toplote in sonca. Lani' 15. januarja je ridrvel v deželo prvi močneiši mrzli val, ko jc nilo ta dan — IS" C, še mnogo hujše naslednje dni, ko je bilo od 21 do 23. jonuaria — 25° C, na prostem pa celo —31" C Lani 15 aprila je bilo za 0.8" C pod ničlo, nato pa je bilo razmeroma lepo in sončno. V maju se je dnevna temperatura zelo dvigala in seno dosegli že 19. moja rekord + 31 6" C, še 10 junija je bila višja dnevna temperatura z + 32 2" C. Tudi zadnji avgust jc dosegel prav isto višino dnevne temperature. Toda 4. septembra je, kar je redko, bil zaznamovan v letu 1942 najvišji dnevni maksimum, ko je bilo cclo + 32.5" C Toliko glede splošne dnevne temperature. Preteklo leto pa ie bilo glede dežja zelo suho in prav revno na mokroti, ki pa jo je bilo vse poletne mesece prav toliko, da razni kraji Ljubljanske pokrajine še niso občutili prave suše in po-manikania dežja Splošno je lani vsak mesec izkazoval mnogo manj dežia. kakor mu |e bil določen v tako imenovanem mesečnem padavinskem po-vprečniku V preteklem letu ie bilo zaznnmova-nh celotno 152 deževnih dni in skupno 859 3 mm dežja, ko zna?a na podlagi opazovanj od leta 1881 do 1915 povprečnik na leto 1410 mm. Na posamezne mesece je odpadlo deževnih dni in dežja |v oklepajih mesečni povprečnik) in sicer: januar 12 dni in 33.7 mm (74), februar 19 dni in 89.3 169) marec 16 dni in 46 3 mm 199), april 17 dni in 97 0 ir.m (101, moj 13 dni in 81.6 mm (108), junij 11 dni in 78 8 mm (146). julij 12 dni in 141 4 mm |139), avgust 7 dni in 34 mm (144), september 14 dnj in 112 4 mm (140),' oktober 6 dni in 48.5 mm (69). november 9 dni in 35.7 mm (IU). december 17 dni in 59.9 mm 1107) Kakor te očitno, sta edino meseca februar in julij lani presegla njima določeni mesečni povprečnik, vsi ostali mes?ci so v padavinah dosegli mnogo nižje številke pod povprečnikom. Leto 1941 je izkazovalo 164 deževnih dni in 1531 8 mm padavin Leto 1940. je imelo 150 deževnih dni in 1518.5 mm dežja. Bilo je leto 1942 torej v zadnji dobi primerno suho leto in revno na dežju, toda tako zadovoljivo glede letine, da kmalu ne še tako O leni -tovore številke o sadni letini, ko so nekateri kraji spravili jeseni velike množine jabolk, lepih hrušk in tudi drugega sadja. Športniki, ali že veste ... ... da je dosegel »Amatori Milano« dvanajstkrat Italijansko državno prvenstvo v rugb.vju? Amatori Milano jo športna družina nekega industrijskega podjetja in zmaguje v državnem prvenstvu že od leta 1928. Tekom pretekle sezone je gostoval tudi v Hannovru in Berlinu ter obakrat zmagal. Mina masiva napredovala za dve točki Livorno ima 20, Torino in Juventus po 19 točk — Tesna zmaga Torina V državnem nogometnem prvenstvu so odigrali včeraj 14. kolo. V razpredelnici ni prineslo posebnih sprememb; favoriti 60 spet napredovali za dve točki, vrstni red pa je ostal isti. O tem ni nikdo dvomil, da bo Livorno zmagal na lastnem igrišču proti Vicenzi. Livorno je prvi na razpredelnici in igra z izvrstnim vratarjem Assirellijem, njegov včerajšnji partner pa je doslej zadnji v tovarišiji moštev A divizije. Tako torej izid 2 :0 ne preseneča. Težje je šlo Torincem, ki so gostovali v Bo-logni. Izsilili so le tesno zmago 2: 1. Vse pa kaže, V globoki žalosti sporočamo, da ntiin Jc dne 'i. januarja 1 943 ponpčl umrl nag dobri soprog, oče, brat in tast, gospod STEINER ANTON tesarski mojster in gostilničar Pogreb bo v torek, 5. januarja 1943, ob pol 4 pop. 7. Zal. Iz kapelice sv. Jožeta na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. januarja 1943. Žalujoča soproga Marija, sin Leopold ln ostalo sorodstvo Umrl je v sobolo, dne 2. januarju, naš predobri mož, očka, brat in stric, gospod Franc Hren gostilničar in posestnik na Verdu Pokopali smo ga v ponedeljek, 4. jan. 1913, na pokopališču Sv. Aniona na Verdu. Priporočamo ga v pobožno m o I i t c v I Verd, h. januarja 1913. Frančiška, žena Majda, Janez, Veronika, otroci — Ignacij, Kari, Jakob, bratje in ostali sorodniki da bo treba v poročilih o državnem nogometnem prvenstvu prav posebno motriti uspehe lorina. Je to solidno moštvo, ki se je že preteklo sezono uveljavilo med vodilnimi, letos pa se je opomoglo z izvrstnima napadalcema Loichom in Mazzolo, ki prihajata v poštev za sestavo državne reprezentance. Kako dragoceno moč predstavljata imenovana, lahko sodimo po tem. da je dosegel Torino že 19 točk — in kako ju pogrešajo Benečani, kjer sta lansko leto igrala, vidimo po neuspehih Vene-zie, ki je zdrknila na predzadnje mesto. S Torinom vštric koraka zadnje čase Juventus. Včeraj je igral Juventus s Fiorentino in jo odpravil s 5:2 Za Fiorentino s slavnim vratarjem Griffantijem je to vsekakor neprčakovano visoka razlika. V Triesteju je gostovala Atalanta in zmagala z 1 :0 Podrobni izidi 14. nedelje nogometnega prvenstva so bili naslednji: Trieste: Atalanta — Triestina 1 :0 Rim: Lazio — Liguria 5 :1 Bologna: Torino — Bologna 2 : 1 Bari: Bari — Venezia 2 : 1 Milan: Ambrosiana — Milan 2 . 1 Livorno: Livorno — Vicenza 2:0 Torino; Juventus — Fiorentina 5:2 Genova: Roma — Genova 2 : 0 Na vrhu razpredelnice je torej naslednji vrstni red: Livorno vodi z 20 točkami, za petami pa sta mu Torino in Juventus, oba z 19 točkami — lo so torej junaki trenutnega položaja. Vrstni red naslednjih je tale: Ambrosiana 17, Lazio 16, Genova 15, Bologna, Milano, Fiorentina in Atalanta 14, Roma in Bari 12, Liguria 11, Triestina in Venezia 9. Vicenza *!. V drugem razredu državnega prvenstva so dosegli naslednje izide: Cremonese ■ Napoli 1 :0, Udi-nese : Savona 5 : 2, Palermo : Pisa 1 t 1, Fanfulla ; Pro Patria 2 : 2, Mater : Novara 0.0, Padova : Ales-sandria 7 : 3, Spezia : Modena 2 : 1, Brescia ; Anco-nitana 1 :0. Vrstni red in točke v drugem razredu' Spezia in Pro Patria 19, Brescia 18, Pisa 17, Padova in Napoli 16, Modena in Anconitana 15, Fanfulla in Cremonese 14, Novara in Udine 13, Alessandria 12, Palermo, Juve in Mater 11, Pescara, Savona, Siena 9. Taktika komunizma Ker je komunizem bistveno amoralen, brez morale, mu ie dobro vse, kar mu služi. Klevetniki so jezuitom podtaknili načelo: linis sanctiiicat media, namen posvečuje sredstva, Kes |ezuiti, kakor vsi katoliški moralisti uCe, da dober namen posveti sredstva, če sama na sebi niso ne dobra ne slaba; ae pa slabih. Dati siromaku vbogajme, je dobro delo. oi pa dovoljeno krasti, da bi dali ukradeno siromaku vbogaime Pot k romarski cerkvi je moralno indilercntna, ne slaba, ne dobra. Če greš na božjo pot s slabim aamenom, n. pr. zaradi grešnega znanja, je tvoja pot grešna. Ce pa greš k Materi božji, je tvoja bot božja pot. Nikdar pa namen tega, kar je slabo, ne more napraviti dobrega. Kar pa klevetniki po krivici podtikajo jezuitom, to komunizem odkrito in na glas oznanja. Saj je komunizmu, kakor je dejal Lenin, vse govorjenje o večni morali laž in dovoljeno vse, kar služi proletariatu v njegovem bo|u za komunistični gospodarski red. Iz te komunistične nemorale je umevna tudi vsa taktika komunistov. Komunistom je vsako sredstvo dobro, če je le sredstvo b komunističnemu cilfu. tudi laž, prevara, sila, umor, pokolj. Kaj morala, kaj govorjenje o nemorali! Cilj je vse, po cilju se vse meri in presoja. Ce po klanju in krvi prideš do cilja, |e Klanje upravičeno, po komunizmu moralno usmiljenje pa nemoralno. Po cilju se mora ravnati tudi taktika. Saj je taktika le način, kako priti k cilju. Ce ne moreš k cilju zlepa, moraš z grda; če ne moreš po ravni poti, moraš po krivi poti; če ne moreš s poštenjem, moraš z nepoštenjem; če ne moreš z resnico, moraš s prevaro in lažjo. Tako se taktika lahko vedno menja, cilj pa ostaja isti. Menjavanje taktike upravičuje komunizmu tudi dizlektika. Samo cil) je stalen, vse dtugo je v vednem razvoju. Zato se mora tudi taktika ravnati po razmerah to po razmerah menjati. Zelo resnično je označil to menjavanje komunistične taktike Pij XI. v okrožnici proti komunizmu. »Komunizem — pravi papež — se je predstavil izpočetka tak, kakršen v resnici j«, namreč skrajno zločest.« To se pravi: komunizmu najbolj ugaja sila, sa| je Mar* učil, da bo mogel le z nasilnim prevratom doseči svoj cilj. Zato se komunizem najrajši svobodno razdivja ▼ krvavih po-koljih. To poročajo Rusija, Mehika, Španija in žal tudi Slovenija. »Ko ie pa komunizem spoznal — nadaljuje papež — da se mu ljudje odtujujejo, je izpremenil taktiko in si prizadeva množico pridobiti z raznovrstnimi prevarami in skriva svoje namene za ideje, ki so same na sebi lepe ln prave.« »Tako n. pr. so se začeli delati voditelji komunistov za naibolj vnete govornike splošnega svetovnega miru, ko so opazili, da vse hrepeni po miru (a so se sami obenem silno oboroževali).« »Prav tako snujejo organizacij« in periodične liste pod raznimi Imeni, ki nič ne spominjajo na komunizem, imajo pa samo ta namen, širiti t njimi komunistične zmote med ljudi, med katere bi jih na drug način ne mogli širiti.« Nikar ne mislimo, da papež v svečani okrožnici pred vsem svetom lahkomiselno obtožuje komuniste. Kdor ve, kako papežke okrožnice nastajajo, ta tudi ve, da ni v okrožnici nobene besede obtožbe, ki bi zanjo papež ne imel dokazov in dokumentov. Zato pa tudi za to, kar še nadalje pravi: »Da, komunisti se skušajo vtihotapiti celo v katoliške in verske organizacije. Tu in tam, ne da bi kaj popustili od svojih zmot, katoličane vabijo na sodelovanje, včasih na humanitarnem, včasih na karitativnem polju in predlagalo včasih utvari, ki so v popolnem sktadju s krščanskim mišljenjem in z nauki Cerkve.« Finis sanctilicai media. Komunist obleče talar, če to koristi komunističnim ci-ijem. Obleče ga, da laže ubija svojega nasprotnika, a obleče ga tudi, da more med bogoslovcl širiti komunizem. Kristus le dejal: »Otroci teča sveta so medrejši kakor otroci luči.« (Lk 16 9), naivni katoličani pa pravijo: »Saj komunisti niso taki, kakor mnogi katoličani mislijo.« Tt/ko s premeteno taktiko komunizem pridobiva simpatije, s simpatijami pa počasi tudi somišljenike. Komunizmu je cilj vse, taktika je sredstvo in tisto sredstvo, naj si bo »po meščanskih predsodkih«'moralno aH nemoralno, je najbollše. ki najbolje vodi k cilju. Lenin se ni ustrašil uvesti »NE-PO» (novo ekonomsko politiko), ne Stalin novo ustavo. A motili so se tisti, ki so mislili, da se Lenin odmika komunizmu in motijo se tisti, ki mislijo, da se Stalin primika svobodi krščanstva. Vse odmikanje in prlmikanje ie le taktika. Priznati je pa. da imajo komunisti med seboj prave mojstre taktike. Tak je »zagonetni Gruzin« Stalin, tak je bil Iljič Uljanov z mongolsko glavo in mongolskimi očmi, z izmišljenim imenom Lenin. O Leninu je dejal francoski pisatelj (Lavand), da je njegovo taktično, menjajočo se. a glede na smoter skrajno in brezobzirno logično in strašno politiko težko umeli brez satanove pomoči (sans ctvel-que assistence des anges dčebus). d. Orkovnica a— a — a — a-b — c— e-i e - g — g — i — k — k — I—1 — m — n-n— n — n — o — o— o — o — r— r — r — r — t I/ 30 črk, poleg danih dveh ?e?tavi 6 besed ki pomenilo (v drugačnem reS1.0Yt:x:..- . Iu:i 5. januarja 11M3-XXI. Stran Koledar Torek, 5. januarja: Teleslor, papež in mučenec; Emilijana, devica; Tebajc-ki, rnučenec. Sreda, 6. januarja: Sv. Trije kralji, razgla-šenje Gospodovo; Alakra, devica in mučenica. Lunina sprememba: 5. januarja: mlaj ob 0.29. Herschel napoveduje mrzlo vreme. Kovl grobovi -f- Marija_ Samec. V Ljubljani je umrla gospa in mati Marija Samec roj. Kompare, vdova veletrgov-ca. Pokopali jo bodo 5. januarja ob 2 popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. + Uršula Ažnoh. V 86. letu starosti je umrla v Ljubljani gospa in mati Uršula Ažnoh roj. Meršol. Zgledno mater bodo pokopali 6. januarja ob pol 3 popoldne iz kapelice sv. Marije na Žalah Maša zadušnica bo 11. januarja ob pol 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. + Anton Steiner. V Ljubljani ie umrl 2. januarja tesarski mojster in gostilničar Anton Steiner. Pogreb bo 5. januarja ob pol 4 popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. ■f Alojz Kandarc. 3. januarja je umrl v Ljubljani Alojz Kandare iz Dan. Pokopali ga bodo 5. januarja ob pol 3 popoldne iz kapele sv. Janeza na Žalah. -f- Franc Hren. Na Verdu je 2. januarja umrl gostilničar in posestnik g. Franc Hren. Pokojnik jc bil brat vrhniškega župana in zapušča številno družino. Pokopali so ga v ponedeljek na pokopališču sv. Antona na Verdu. -J- Frančiška Musec. V Logatcu j' umrla na prvi petek gospa in mati Frančiška Musec rojena Menard, vdova posestnika in železničarja, v starosti 73 let. Pogreb globoko verne matere je bil v nedeljo popoldne v Logatcu. Naj vsem rajnim sveti večna luč, njihovim dragim naše iskreno sožaljel sueta 99 Haggard — 99 — Mrzli val prihaja v deželo. Po močnem sneženju, ko je v ravnini padio do 20 cm snega, je sedaj začel od sobote naprej pritiskati mraz. V soboto zjutraj je bi jutranji minimum —7. v ponedeljek zjutraj že za štiri stopinje nižji, n.-m-reč —11.5° C. 13ilo je v ponedeljek zjutraj mrzlo in pod nogami je začelo škripati. Ljudje so bili obdani z ivietn. Na drevju je viselo močno ivje. pa tudi po kožuhih in suknjah se je nabiralo. V letu 1042 je prvi januarski mraz pritisnil okoli 15. januarja in je dosegel rekord 23. januarja, ko je v mestu bilo zjutra| —25.3" C, zunaj na prostem, tako v Trnovem in na Barju pa celo —31° C. Nedelja je bila drugače podnevi zimsko lepa. ko je popoldne posijalo zimsko 6once. Drugače valove čez ravan in plan goste megle. V nedeljo je bila zaznamovana najvišja dnevna temperatura —0.2° C. Barometer je dosegel stanje 757.7 mm, kar je še vedno precej pod norma lo. — Izšla je druga izdaja knjižice »Lota, mlada leta<. Knjižica je namenjena predvsem odraščajočim fantom. Sinrši 1n vzgojitelji, dnjte mladini v roke to stanovsko knjižico. Stane 1 liro. — Za januar izide knjižica lOče domovine«, lep življenjepis švicarskega zaščitnika bi. Nikolaja de Fliie. — Naročite se na knjižice. — Nesreče na deželi. Zalaznik Jože, 13 letni posestnikov sin na Dobrovi je padel v 3 m globok jarek in si zlomil desnico. — Posestnica, 58 letna Alojzija Zupančičeva v Višnji gori, je opravljala dela na dvorišču, kjer je po nesreči tako padla, da je dobila hude notranje poškodbe. — Slovša Janez, 6 letni posestnikov sin v Horjulu, je za- Prvcncc mladega nailarieiifga pisatelja Jožeta Krtvca je izšel za Novo leto v ..Slovcnccvi kn'ižnici". Zh rka samoniklih in klenih nnvi'1 in čriic nam od knva u a.5 košček slovenske zemlje Hiloze, svoje po svoji bedi, trpljenju, življenju in pesmi Borite lepo domačo knjigo, ki jo je ilustriral in opremil znani umetnik France Mitieiic! Segajte po njej v trafikah in knjigarnah! dremal na peči, s katere je padel in si zlomil levo roko. — Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v ljubljansko bolnišnico na kirurgični oddelek. — Prva januarska nedelja. Prvo letošnjo nedeljo so meščani izrabili za splošen počitek. Popoldansko sonce pa je marsikaterega izvabilo ven na prosto, da se je navžil svežega zraka Dopoldne so si ljudje ogledovali razne prireditve. Marljivo so pohajali v vse ljubljanske cerkve. Kakor druge nedejje, so bile tudi vse prireditve, tako gledališke kakor tudi kinematografske, izredno dobro obiskane. Naval je bil jiovsod velik. Povsod vse razprodano. Mnogi so nedeljo posvetili tihemu branju le|iili knjig. Prav statistika o knjigah bo za preteklo leto jirav zanimiva in značilna. Zelo se je [»množilo število ljubiteljev dobre knjige, po kateri je nastalo izredno veliko povpraševanje. Nedelja drugače ni zaznamovala večjih nesreč in nezgod. l Osebne izkaznice. Po naredbi Visokega ko-misariata morajo imati vsi moški v starosti od 15 do 50 let osebno izkaznico. Zato mestno poglavarstvo opozarja vse moške, rojena 1. 1927. in 1928., naj si preskrbe osebno izkaznico najkasneje, ko dopolnijo 15. leto. 1 Opozorilo delodajalcem. Vse delodajalce izven Ljubljane, ki so bili v preteklih mesecih zaradi višje sile primorani prekiniti z obratovanjem in odpustiti svoje uslužbence, pa jih zaradi izrednih prometnih razmer doslej še niso mogli odjaviti iz zavarovanja pri Zavodu za socialno zavarovanje oziroma pri njegovih poslovalnicah, vabimo, da to sedaj, ko je postni promet pri mnogih poštnih uradih zopet obnovljen, po možnosti store čim prej, da se jim zavarovalni pispevki ne bodo zaračunavali še naprej. — Ce nimajo odjavnih tiskovin, naj delodajalci iz dela izstopivše uslužbence odjavijo potom dopisnicc ter za vsakega uslužbenca posebej navedejo njegove točne osebne podatke ter kateri dan je nazadnje delal. Te podatke naj obina s svojo Jtampiljko tudi potrdi. I Celodnevno češčenje pri Sv. Družini v Mostah. Na praznik sv. Treh kraljev bo v župni cerkvi sv. Družine v Aloslah celodnevno češčenje. Vse do|X)klne bodo sv. maše ob vsaki uri. Popoldanski red češčenja pa bo tale: od 12 do 1 popoldne bodo pred sv. Kešnjini Telesom molili otroci meščanske ljudske šole. Od 1 do 2 bodo molili dijaki-gimna-zijci ter učenci meščanske šole, od 2 do 3 bodo molile dekleta, od 3 do 4 žene. od 4 do 5 pa moški. Ob 5 se začne sklepna pobožnost, in sicer bo najprej cerkveni govor, nato pa slovesne litanije Srca Jezusovega ter zahvalna pesem. „Rvia strela 99 — kmalu izide. 1 II. vnanja Marijina kongrcgacija pri uršulin-kah v Ljubljani ima danes ob 2 shod. — Voditelj. 1 Sv. maša za pokojno gdč. Maro Pire bo v ponedeljek 4. januarja ob 6'/< v uršulinski kapeli, vhod pri porti. Vabljene vse stolne kongregacije. 1 Namesto venca na grob gospe Jožice Novak, profesorjeve soproge, je daroval profesorski zbor l. moške realne gimnazije v Ljubljani dijaškemu podpornemu društvu znesek 395 lir. 1 Za mestne reveže je podarila 300 lir ga. Marija Zajec iz Stritarjeve ulice; g. Anton Korit n i k . lastnik hotela Slon, je v počaščenje spomina g. J. Podobnika, elektromonterja, nakazal 100 lir. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Ljubljanska pokrajina prevzela carinarnico. Pri vložku št. 5S4 kat. občine Pctersko predmestje 1. del je bila izvedena sprememba lastninske pravice v smislu sporazumnega dogovora, ki sta ga bila sklenila in 4. novembra t. 1. podpisala Visoki komisar in župan ljubljanski. Ta zcmljoknjižni vložek obsega velik zemljiški kompleks, na katerem stoji glavno carinsko poslopje z vsemi uradi, kakor tudi stanovanjske hiše za carinsko osebje z vrtovi in niivami. Glavno carinarnico jc sedaj prevzela Ljubljanska pokrajina z odločenimi obveznostmi. Na vsem zemljiškem kompleksu je bila zemljoknjižno zavarovena Državna hipotekama banka, podružnica v Ljubljani, ki je dala 1. 1931. mestni občini posojilo 8,000.000 din in 1. 1930. drugo posojilo 8.4CO.OOO din S temi posojili je mestna občina sezidala glavno carinarnico in stanovanjske hiše, kakor tudi uredila glavno dovozno Vilharjevo cesto Posojilo jc bilo le deloma odplačano Zaradi ostanka 5.14'..007 lir je bilo predlagano dražbeno postopanje ki pa še ni ustavljeno. Ta znesek je sedaj prevzela Ljubljanska pokrajina. Na ime Ljubljanske pokrajne so bile prepisane: glavna carinarnica, 4 stanovanjske hiše, 6 vrtnih in njivskih parcel ter 2 cestni parceli. Ljubljanska pokrajina pa postane lastnica tudi 3 parcel, ki jih je bila železniška uprava svojčas odstopila mestni občini ljubljanski. p Italijanski težki tanki na po hodu v bojišču Severne Afrike Iz dela in življenja - od iu in i&m Z Gorenjskega Otroški vrtec v Kresnicah. Kresnice so dobile nedavno otroški vrtec, ki ga obiskuje 26 otrok. Starši so z vzgojo svojih otrok zelo zadovoljni. Praznik dela. V predilnici Gluii/mann & Gassner v Tržiču je praznovalo oni dan jubilej dela 22 delavcev in uslužbencev. II jih je praznovalo 50-letnico. 6 40-letnico, i pi 25-letnieo delu v istem podjetju. Slavljenccm na čast je bila prirejena v tovarni lepa svečanost. Blaznež povzročil smrt dveh ljudi. V nekem beljaskem hotelu je v poznih večernih urah prišlo do izredno vznemirljivega dogodka, ki je zahteval tri smrtne žrtve. Ko je natakar gostom napovedal |>olicijsko uro, ga je 28-letni sin gostilničarja Ferdinand Bernold iz Drobo-velj na Baškcni jezeru zbil na tla in sroz.il tudi drugim gostom z ltodnlom. Natakar Franc /ci-riiigar je pred blaznežem t^kal zavetja za nekimi vrati, toda v tem trenutku ga je Bernold že smrtno zabodel z bodalom. Dva druga gosta je blaznež z nožem ranil, onega po prsih, drugega |)o plečih. Pri zasledovanju brezumnega napadalca se je zgodila še ta nesreča, da je bil z revolverskim strelom smrtno zmlet v trebuh hotelski gost Herman NVinsberger iz špitaln. I (len izmed zasledovalcev je namreč Bcrnolda zamenjal z Winsbergcr jeni in streljal vanj. Končno so blazneža, ko je bil že ranjen, le ukrotili in ga odvedli na policijo in nato v bolnišnico. kjer je rani |>mllegei. Preiskava je dognala, da je bil Llcniold /e enkrat v norišnici. S Spoffw;*o.a štajerskega Smrtna kosa. V Mariboru sta umrla 4"-letni pomožni delavec Alojzij Šolar in 7(>-lctni krojač Martin Ornik. Velik napredek šolstvu nn Spodnjem štajerskem. Silvestrova številka »Marburger Zci-tung« prinaša zanimivo preglednico o nnpjcdku šolstva nn Spodnjem Štajerskem. Podrobno obravnava ustanovitev šolskih občin v naselitvenem pasu A. kjer je bilo doslej ustanovljenih 40 šolsikih občin. Y/|>oredno z naseljevanjem so bile ustanovljene šolske občine v vsem |iasu, ki leži v glavnem na desnem bregu Save od Polšnikn pa do Velike doline. Na levem bregu Save so k temu pasu priključene občine, ki leže vzhodno in severno od Krškega, vsega skupaj enajst. Tako so bile ustanovljene šolske občine Pollnik, Prerka, Dole. št. Jurij pod Kumom, Dobovec. Zidani most, Svibno. K ladje, dalje Hodeče, Vrliovo, št. Jan/, Rekštajn, Boštnnj, Roga-šicc, Studenec, Buoka, Smodnik. Itaka. Veliki trn. Gora sv. Lovrenca,, Senuše, K rakovo, Podlog, Leskovec, Skopice. Cerklje pri Krškem, Pirošice, Žejno in Velika dolina. Na levem bregu Save pn so bile ustanovljene v tem pasu šolske občine Krško, Dobova, lire/icc. Dolenja vas, Artiče, Globoko. Kapele, Žiipclevee, Bizclj-sko. Sv. Peter pod Svetimi gorami in Polje ob Sotli. Radio - PMlips vljudno sporoči lastnikom radio• aparatov, da imate priliko spremi niti hrambo svojega radio aparata za prodajo ali komisijsko prodajo y mo.i trgovin'. V tem primeru se zglasite osebno s potrdilom od mestnega poglavarstva pri t v r d k i PHILIPS-RADIO D. ZRUHEK Ljubljana. Ulica 3 maja G katera bo takoj dtignila radio iz hrambe! Iz Hrvaške Letošnje knjige Matice Hrvatske. Kot s>oj božični dur je Matica Hrvatska izdala pred prazniki sledeče knjige: »Hrvatske narodne pesmi« (\. zvezek), An te Trcsič-Puvirič: > Izgon Mongolov i/. Hrvatske«, Mara Šve1!: »Hrast« (roman). Ali m Nainetak: Za obraz- (zbirka novel) in »Hrvatsko Kolo , književno znnnstvcui zbornik (XXIII. zvezek). Zidanje hrvatskega »filmskega mestu . — Filmski zavod ND1I Hrvatski film , ki deluje pod okriljem glavnega ravnateljstva za propagando v prostetnem ministrstvu, je doseilaj izdelal /e \cč kulturnih filmov, od katerih so bili nekateri celo nagrajeni nn bienalu v Ve-neziji. lako film "Straža na Drini . Filmski zavod dosediij ni razpolagal s primernimi prostori ter -e je sedaj odločil, da bo v bližini Samobora postu v il vsu |H)trcbnu poslopju zu filinanje in izdelovanje filmov. Osnova za postavitev »Doma hrvatskih narodnih vladarjev«. Akademski s|jknr Rristiun Krekovič je izdelal osnove in načrte /a |>ostu-\itcv Domu hrvatskih narodnih vladarjev. Dom naj bi stal na Jclnčičcvem trgu, llr\at-ki p;< it -theon pa v podaljšku Zrinjevro proti Sni Na črti za postavitev teh domov določajo tudi |>opolno preureditev Griča. Sluvnost v spomin pok. nadškofa dr. Ban-erja. Ko -o pričeli pred leti na šalati v Zagrebu zidati nadškofijsko deško semenišče, ie ustanovitelj tega zavoda |>ok. nudškof dr. Bauer dal |H>d semeniško cerkev zgraditi tudi verju ka-jielo za vernike tumošnjegu okraja. Dne 22. decembra je minilo 10 let, odkar je bila ta kapela, ki je posvečena sv. Antonu, izročen svojemu namenu. Za to |>rilik" s<> v spomin nn zaslužnega pok. nadškofa dr. Bauerja \crniki zbrali večji znesek ter z njiin kupili za ka-l>elo večji harmonij. Imenovanje glavnega ravnatelja. 7a glavnega ravnatelja v glavnem ravnateljstvu iz. t>o3!no. telefonsko in brzojavno službo .V prometnem nijnistr stvu jc imenovan Franc Poljan. Knjižna Izdaja v spomin obletnice oV.toia NDH. Kot spomin na prvo obletnico obstoja ND1I. ie izdalo Društvo hrvatskih knii/evnikov knjigo novejše hrvatske lirike. Knjiga je izšla pod naslovom »Med dvema vojnama«. ■iiaMBieRaeHaaaaaBnaHaBrmHffrvavg* BERITE IN ŠIRITE »SLOVENCA«! EJH» i .i usoaaaiiiBBaciBirar'' Iz Srbije Čiščenje na knjižnem trgu v Srbiji. V vrsti ukrejiov, Ki jih je izdal srbski prosvetni minister za duhovno ozdravitev srbskega ljudstva, predvsem pa njegove mladine, je omenili tudi njegovo odredbo s katero je imenoval posebno državno komisije za čiščenje književnega trga. Omenjena komisija bo zahtevala od vseh srbskih založnikov in knjigaren seznam vseh knjig, ki so bile desedaj izdane na srbskem književnem trgu in ki jih imajo v zalogi v svojih knjigarnah. Vse knjige, ki vsebinsko ne odgovarjajo duhu sedanjega časa in ki kvarno vplivajo na vzgojo mladine, bo komisija vzela iz prometa. Obisk srbskih kmetov pri Nediču. Pred ledni je bila na obisku pri srbskemu ministrskemu predsedniku zopet več j? skupina srbskih kmetov iz notranjosti države. Nedič jo je sprejel v svojem kabinetu ter jo pozdravil z daljšim nagovorom, s katerim je |iojasnjeval smernice svoje politike. Med drugim je dejal, da mora postati nova Srbija velika narodna družina, v kateri ne bo prostora za deloniržneže in postopače in v kateri se bo visoko cenila avtoriteta vodstva. Ta nova Srbija se bo morala nasloniti na Nemčijo, na katero je po Ne-dičevi izpovedi navezana gospodarsko, geopolitično, socialno in kulturno. Iz Ljubljane Cerkvena glasba na praznik razgla-lenju Gospodovega. Cerkev' sv. Jožefu: Ob 8 slov. sv. maša. izvaja se Missu lutina in 1), zl. K Komplet*. Gradunle: Omnes d t Kuba, zl. A. Foerster. 01'ort. Reges Tharsis, 7.1. dr. Fr. Kitno ver. Po maši: Kiizglašenjo Gospodovo, zl. Ur. Itlhar. — Cerkev v Križankah: Ob pol 11 slov. sv. maša. izvn.ia se: Missn juhilncl solemnls z orkestrom, zl. Jos. Gruber. Gradnnlc: Omnes do Saba, zl. p Grlesbneher. Ofert. Reges Thnrsis, zl. dr. Fr. Klmovec. l"o maši: Cujtc, čujte vsi ljudje, zl. A. Mav. V. simfonični koncert lelošn.io sezone lio v ponedeljek, dne 11. t. m. ob četrt nn 7 v veliki unimiski dvorani. Dirigent Drago Mario fiijnnce, 1»> izvajal dela. ki so .iili napisali Corelli. Čajkovski in Adamič, Vstopnico v knjigarni Glasimo Matice. Nn praznik sv. Treli kraljev in v nedeljo 10. januarja obakrat ob t popoldne si oglejte lepo božično iKio 'Vrnitev v frančiškanski dvorani. Jura .i« imela že pri prvih dveh uprizoritvah oh razprodani dvorani popolen uspeh. Frančiškaoskn pro3veta vabi vse. ki še niso Imeli prilike, dn so ude. leie (o lepe ho/.ičue isrc ln si pravočasno preskrbo vstopnico v predprodnji v trirovini sfilicoj in na dan predstav pri blagajni frančiškanske dvorano. Prvi koncert v novem koledarskem letu ho komornega značaja. Na njegovem sporeda so tri sonate za violino in klavir iu spored liosla izvajala dva odličnn domača umetnika, pianist Anton Trost in violinist Jnn šlnis. ?.e v minuli sezoni sta se obn umetnika združila v komorno skupino pod naslovom: Ljubljanski komorni dno ter dala z največjim umetniškim uspehom že par izredno lepih komornih večerov, rogostokrnt pa nastopata tudi v ljubljanskem rudlu. Zn svoj prvi letošnji koneert sta si izhrnln tro le del Is klasične tn romantične literature. rilsnll so jih: klasik stare rimske šole F.anccsco Marta Vecnrinl, dalje nesmrtni mojster L. van Beethoven in Rus Bortkie-v i oz, ki pripada romantični smeri predvojne ruske glasbene literature. Trojo znamenitih del bo izvajanih od odličnih umetnikov v petek, dno S. t. m. točno ob četrt nn 7 zvečer v veliki lilhnimoničnl dvorani. Vstopnice v kniignrni Glnsbene Malico. V I.jubljani umrli od 25. dceembrn do 31. decembra 1942. Mihalinee Marija rojena Bovc, 7!' let, upokojenka tobačne tovarno, Predjnmska ulica .11; Notar Marija. 81 let, zasebniea Vldovdanska ccsta y; Rus Frančiška rojena Urezniknr, vdova usnjarja. 7"» let. Celovškn eesta 57; Pire Marija, 41 let, učiteljica. Ho?,na ulica 41; Mnrkejjc Frane, 3S let, uslužbenec drž, žel., Obrtniška nI. 2; Markovič Alojzij. 2.1 let. ekspediter Ljudsko tiskarne. Galjevien 76; štrucclj Drngo-tin Karol. 71 let, bivši carinski posrednik, častni konzul Portugalske In posestnik. Gn-letova nllca 24: Herfort Jožef. 77 let. sodni in hišni posestnik, Žnloškn e. Ifil: Novak Jožica rojena ftnpla, .17 let, soproga profesorju. Gradišče lil: Poljnnee Mnrjotn rojenn \Vohlgemuth, 7S iet, zasehuien. Rožnn liliea 27-1.: Jerneje Katarlnn, 57 let, posestnien, Jnrnikova ulien '!; Knpš Borta. OS let. uči talilen ročnih del v pokoju. Vldovdanska ti. Oilep Jurij, 4S let, inknsnnt, Bleivveisovn e. Sla: Klnttder Fani, fiii let. prokurlstin.ia znvnrovalnlce Dunnv, Ulien stare pravdo 1; ^ič Dahižlv. 15 mesecev, sin trgovskega zastopnika. Glavarjeva l.la: Jerlne Marija rojena Jnnčič. 72 let, lipokoienkn tobačne tovarne, Vodnikova c. 2(17: Šotina Alojzij, I1S let. knmnosek in posestnik. KainnnTo-riea 1.'); Juren Tvan. .14 let. poslovodja. Miklošičeva c. 4-11; Leskovee Engelbert. 71 let. trgovski zastopnik. Vodtnntskn ulica 2; Panter Dušnn, s mesecev, Podutiška c. 21. V Ljubljanski bolnišnici umrli: Peršič Anton, .11 let, železniški uradnik. Frnnkopnnskn nI. 2!>: Vidmar Tvan, (1(5 let. vrtnarski deln-voc. Znloknrjeva S: Thaler Anton. .1(5 let. gradbeni tehnik. Rožna dolina. Pestn TV-11; Belič Krrnl. 1 leto. sin Instnlaterla. Trste n.in'--ovn lil 1: B-ttišek Martin. ^ mesece, sin meliailikn, Marenčlčcvn :i; Golob Marija, 50 let, bivša trgovka, Ulica sv. Roka 3; Jnklič Božidar. 4G let, trgovski pomoftnik, Celovška c. 43: Itoglič Ann rojena Arko, 77 let, vdova sodnega uradnika. 1'oljunsku c. Iti; 1'erpnr Kristina, 32 let, Šmartlnskn e. 1S3; Uovč Ivan, 2U let, Dev. Mar, v 1'olju. Gledališke OPERA. Torek, 5. januarja oh 17: »Sestra Angcllka« — 7. simfonija. Izven. Cene od 24 lir nnvzdol. — Srcdn, (i. januarju o!> IG: »Slepa miš«. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. G. Pucclnl: »Sestro Angcllka«. Beethoven: »7. simfonija«. V operi onodejonkl so delujejo: Angelika — Hej-halova, kneglnja — Golobova, opntica — Poličeva, gorečnica — Karlovčevn (namesto obolele Spanove), učiteljica novink — Stritarjeva. Genovefa — Polajnnrjcvn. Osmina — KoSlrjeva — Me-ilveščkoMi. nnliirnlki — Nerntovn in Cankarjeva. novinki — Uubnnlčova in Džnnga. Režija in scena: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti. Dirigent: A. Neffat. Beethoven: »7. Simfonija«. Koreografija po zamisli L. Mjnsiina. pri nas izvedena po Muksu Kir-hosu Simfonija ohsoga 6t'ri stnvkc: Slvnr-jenje. Zemljo. Nebo in Uničenje. Sodeluje pomnoženi halelnl ziior s solisli: Bravni-čarjevn. Japljevo. Kirbosovo k. g.. Remškar-levo. Kirhosom in Pogaiarjem. Dirigent: A. Ncffnt. DRAMA. Torek. S. januarja oh 17.3«: »Oče«. Kod A. — Sreda, (i. januar.In ob 14: »Pcterčkove poslednje sanje*. Mladinska predslnvn. Izven. Znižnno cene od 12 lir nnvzdol. Oh 17: »Primer dr. Hirnn. Izven. Znižnno cene od IS lir nnvzdol. A. Strlndherg:' »Oče«. Drnmn v treh dejanjih. Osebe: rltmojster — P. Kovič, Lnvra, njegova žena — Gabrijelčičevn. Bertn, nluna hči — Simčlčevn. dr. Oestermark — KošlŠ, pastor — Gorinšok. dojilja — Kraljeva. Nil.irt _ Potokar. Režiser: .T. Kovič, scenograf: inž. arh. E. Franz. Radio Veleccnjcnil Vljudno Vam sporočam, dn imate priliko spremeniti hrambo Vašega rndio-npa-rata zu prodajo ali komisijsko prodajo v moji trgovini. Naprošam Vas. da se v tem slučaju zglasite osebno s potrdilom Mestnega poglavarstva pri meni v trgovini. Ulica 3. maja št. 6. Z odličnim spoštovnnjem Philips Itndlo. D. Zrimšck. RADIO. Torek, 5. januarja. 7.30 Slovenska glasba — 8.00 Napoved časn. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13.00 Napoved časa. Poročilu v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnegn Poveljstvu Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koneert llndijskegn orkestra, vodi dirigent D. M. ftijance, sodeluje sopranistka Ksenija Vidali. Operna glasba. — 14.00 Poročila v Italijanščini — 14.15 Operetna glnsbn — 14.25 Pesmi za vse okuse vodi dirigent Se-gurini — 15.00 Poročila v slovenščini — 17.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospodn X — 17.15 Plošče »I.n Voc« del Padrone — Colnmbin — 10.30 Poročila v slovenščini — l!i 45 Simfonična glashn — 20.00 Napoved časn. Poročilu v italijanščini - 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Tipična glasba — 21.15 Koneert violinistu Leonn Pfeiferjn — pri klavirju Marijan Llnovšek — 21.45 A NICOTKRA: Pogovor s Slovenci — predavanje — 21.55 Koneert Adamičevega orl-e-strn — 22.10 Knneoit soprnnist':e Mnrlie Telesc Pediconl — 22.45 Poročila v itnlijan-Sčlnl. Naznanila ROKODELSKI ODER. Sreda, (5. 1nn ob 3 dopoldne: »Trije krnili«. Prednrodaln vstopnic ho na praznik od 10—13 in dve uri pred prodstavo v društveni pisarni, Potrar kova 12. T. nadstr.. desno. Božični fas božični mir. f'!ov»šk" srce je v teli dneh najbolj sprejemljivo. Do- brota morn v tem svetem miru zmngnti nad dolgo skrilo zlobo. Pohlepni računi in misli na poln želodec Grege, .lurea in Tinuča st spremene v samo dobroto, ko srečnjo sveto Družino; v božični noči, ki je polnil skrivnosti in Milosti. Odpuščeni so jim grehi, zveličajo so vsi po vrsli in samo Božje, Dete jim da stoterno plnčllo. Rokodelski oder bo uprizoril Tri kralje« (5. jnn. ob .'I popoldne. Vstopnice so v prcdprodujl v društveni pisarni, Petrarkova 12. 1. nadstropje, desno. LEKARNE. Nočno službo Imn.lo lekarne: mr, Bnkarčlč, Sv. Jakoba trg !), mr Kamor. Miklošičeva c. 20 in mr. Murninjcr II., Sv. Petru c. 78. Opozorilo davčne uprave Nabava davčnih kart za posle leta 1113. V smislu čl. 115 zakona o neposrednih davkih si niorujo vsi poslodajalei, ki zaposlujejo hišno služabništvo. služkinje in po-strežkinje nabaviti davčne karle r.u lelo 1043 v roku od 2. do 31. januarja 1043. Karle bo prodajaln davčna uprnvn '/a mesto v Ljubljani. Vodnikov trg 5. 11 nadstropje, v sobi 11. proti plačilu nslužbeiiskegn davka v zne-fku 30.50 lire. Poslodavee. ki davčne karte nn nabavi ali .ie ne nabavi prnvočnsno. pla-čn kot kužen petkrutno vrednost davčno knrto. Poizvedovanja I/giibil sem rumeno iisnjato dennrntea » 500 Krškim hnnkovcem Iu z malo sveti-njlco ter prosim najditelja, naj .io odda proti nngrndi v upravi Slovenca'. V veži opernega gledališča se Je dn« .11. decembra nnšla dnniskn uril. Lastnica jo dobi pri blngn.ini v Operi. Našla se Je v tramvaju mnSnn Itn lira •Kristus kraljuj-. Dobi se v upravi »Slovenca«. Upokojenec le Izgubil zvečer 30 der. moški dežnik v Kolodvorski ulici v MI-JI-l »RottrAvrnelle MlkllS«. Pošten naJdilolj nuj ga izroči v upravi »Slovenca . Stran 4 A. Fogazzaro: 76 Palača ob jezeru »Mraz je,c jo dejala Marina in se tosnejo zavila v Šal. Njen glas se je zdel popolnoma spremenjen. Silla ni odgovoril. Mislil je, da ona sliši utripe njegovega srca. Položil ji je za hip roke na ramena, kakor da hi ji hotel popraviti šal. •Marina se jo zdrznila. Prsi so se ji dvignile. Sla je naprej, ne da hi kaj rekla. Čez kakih petdeset korakov je obstala in se naslonila na ograjo tik ob jezeru. Noč je bila temna. Le malo zvezd se je lesketalo na meglenem nebu, med orjaškimi črnimi gorami, katerih sence so se potapljalo v jezeru. Veter je od časa do časa prinašal šumljanje vodometov in glasove čričkov. Silla ni videl drugega, kot belo postavo poleg sobe. ni se je sklanjala preko ograje. »Cecilija.« je dejal tiho in se ji približal. Marina je naslanjala glavo na sklenjene roke Ne da bi okrenila glavo, je podala Sillu roko in dejala strastno: »Da, imenujte me vedno tako. Se spominjate?« Silla je stisnil z obema rokama njeno mehko ročico. Bal se je, da bi bil hladen in brezčuten v tem trenutku. Približal je njeno roko ustnicam in jih z vsein ognjem pritisnil nanjo. »SLOVENEC«, torek, 6. januarja 1943-XXI. Štev. 3. »Povejte mi: so spominjate?« je ponovila Marina. >Ah, Cecilija,« je dejal Silla. Obrnil ji je loko, sklonil obraz na njeno dlan, si jo pritisnil na oči in začel strastno govoriti: ;>Če bi vedelil Zame ni več sveta, ni več sorodnikov, ne prijateljev, ne preteklosti, no bodočnosti, ničesar več. Samo vi sto še. Popolnoma ves sem vaš.« Pritisnil je njeno dlan na usta, pomislil na svoje grenko življenje, na krivični svet in je zadušil v njej vso strast, ki ga je prevzemala. Ne, ne,« je dejala Marina z negotovim glasom; zdaj še ne.« Oba sta bila knkr mrzlična. Kdaj ste se spomnili ?> ga je vprašala. Živela je v prepričanju, da je Cecilija Va-rega in da je v svojem drugem življenju našla prejšnjega lubimca. »Snoči,« je odvrnil, v domnevi, da je razumel njeno vprašanje. »Snoči pri gospej De Bella, ki mi je govorila o vas. Nato sem poslušal glasl>o, ki mi je pretrgala srce in spravila iz njega toliko stvari. Na pol zmešan sem odšel od nje in tedaj sem prejel vašo bzojavko. Takrat mi je postalo vse jasno. Začutil sem, da me je usoda pograbila in odnesla semkaj Pustite mi to roko in to neizmerno sladkost. Ne morete si predstavljati, kaj se godi v meni. Zdi se mi, da umrem. Če vam vsega no povem in vendar ne morem govoriti. Želim, da bi me pritegnilo za vedno nase vodovje jezera, a obenem z vami.c Suhe gobe in pomaranče prodaja Gospodarska zveza, Ljubljana, Blelvvelso-va cesta St. 29. Šivalni stroj z dolgim čolnlčltom, zelo dobro ohranjen, prodam. Pred Škofijo 19 (hišnica). HMS Ugodna naložba kapitala je priložnostni nakup par cel v najbližji periferiji Ljubljane, blizu cestne železnice v Izmeri 440 do 7150 m*. — Vsa pojasnilu | daje Prlstavec Franjo, realltetnn pisarna, Ljub Liana, Cesta Ariella Ren S t. 3. (p Umetniške predmete, pohištvo, slike, drobne predmete, kupim In prodam. - Umetnost, Kolodvorska ulica 30. r Ob nedeljah 10.30 14.3« K JO Io 1» 3»: oh delavnikih >4 3« H 3« I« 30 Odllč-en litn. p» i- hizaroven romanu Palara ob 'ezeru V glavni vlogi, s a Miranda in Andiea Cbecch 'arudi izredne dolžine lilinn predstave v*nk dni oh 15. in 17» uri- oh tielel novo- ieJto želi modna trgovina T. EGER - Ljubljana Sv. Petra cesta 2 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjcnim strankam in se že nadalje priporoča J. KRAMER kovinsko strugarstvo — strojna delavnica izdeluje vsakovrstne mline Ljubljana - Šelenburgova ulica 4 Svojim cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto trgovina strojev DOVŽAN IVAN LJUBLJANA Galetova ulica 4 Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem LEKARNA USTAR PALAČA BATA Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim naročnikom KROJAŠKI SALON »MODA« Ljubljana, Resljeva cesta št.8 Srečno novo leto želi J. VILHAR urar in trgovec z zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti LJUBLJANA Sv. Petra cesta 56 Srečno in veselo novo leto želi ZANOŠKAR LUDVIK modni salon Ljubljana, Viktorja Emamiela III. 15/1 sS\e£no noro lato želi svojim čitateljem in čitateljicam Šentjakobska knjižnica v Ljubljani - Kongresni trg 7 aaii mm^mm&mmm \$\eČHO> novx> (Leto želi svojim cenj. odjemalcem riESflriJfl JdVORNIK LJUBLJRNfl Domobranska 7 - Wolfova 12 - podružnica Miklošičeva 19 INTRA" D. Z O. Z. za proizvajanje in razpečavanje gradbenih in tehničnih potrebščin LJUBLJANA, Bleiweisova 37 a jAlČftO KOVJCf ieJto želi vsem svojim cenj. gostom BLEJEC EMA Ljubljana, Šelenburgova ulica novo Četo želi SCHMEIDER & VEROVSEK trgovina z železnino LJUBLJRN R Edgar Wallace: 40 Skrivnost skrivljene sveče RomaD »V svoji dolgi pravniški karieri,« je začel notranji minister s svojim najboljšim govorniškim stilom, mi je prišlo le redko v roke tako oneČa-ščujoče poročilo kot o tem mrtvecu.« In je navedel nekaj primerov, ki so presenetili celo Ta. Ksa. »Ta človek je bil blazneš,« je nadaljeval minister, »podlež, divjak, ki jo bil krut zaradi krutosti same. Samo v tem dnevniku imamo dovolj dokazov, da bi ga obsodili za tri različne zločine, katerih eden se je izvršil v naši deželi.« T. Ks. ga je ves začuden gledal. 'Spominjali se boste, gospod Meredith, saj -le mi v nekem dopisu poročali, da je imel nekega vozača, ki je bil Grk in mu je bilo ime Poropolus.« T. Ks. je pritrdil. • Po umoru Vassalitra je. odpotoval v Grčijo,« je rekel. Minister je zmajal z glavo. »Še islo noč je bil ubit,« je nadaljeval minister, in lahko najdete, kar je ostalo njegovega v hiši, ki je prazna in jo je bil najel Kara v ta namen na Portsmouth Roadu. Verujte mi, da je spravil s sveta tudi lepo število ljudi v Albaniji. Da bi si privoščil nekoliko krvoločne zabave, so morale izginiti kar cele vasi. Bil je Neron. brez onih prijetnih neronskih slabosti. Stalno ga je preganjala misel, da gu ubijejo, in zato je videl v slehernem, še tako zvestem služabniku sovražnika. Poropolus Je bil gotovo v zvezi z raznimi kontinentalnimi uradnimi krogi. Saj rnzurnete,« je končavul minister, -ne pripovedujem vam tega, da bi pospešili izsleditev morilca in razkrili vso i tajnostno zadevo, temveč, da si boste nekoliko na jasnem glede verjetnega povoda, ki je, povzročil 1 umor tega človeka.« > T. Ks. je celo uro prelistaval dnevnik in listine z opombami, ne da bi se kaj posebno menil za ministra, ki je bil zaradi lega nekoliko iznenaden. Kar je bral, je bilo nekaj nezaslišanega, neverjetnega. Kara je bil blaznež, a v bistvu svojih zamisli pravi zlodej. T. Ks. je stanoval v Whitehall Gardens, kamor je odšel, da bi se preoblekel za večerjo. Bil je že skoraj napravljen, ko je dobil večernik in je, kakor navadno, najprej preletel novice in oglase. Pogledal je v stolpec, kjer so bile 'Osebne zadeve', ne da hi pričakoval zase kaj posebnega, a je vendar našel nekaj, ob čemer mu je padel list iz rok. Kakor nor je začel hoditi po sobi in se dalje na-pravljal. »Tommy X.«, je bil kratki oglas, »zelo, zelo, zelo nujno Marbe Arch. 8.': Pet minut je bilo do tja, a se mu je zdelo, da je pet ur. Na vseh križiščih se je moral ustaviti. Dasi je imel po svojem poklicu pravico do nemotenega prehoda, je vendar v svoji natančnosti ni hotel Izrabiti. Še preden se je voz ustavil, je že skočil iz njega, plačal voznika in se oziral, kje bi bila gospodična. Končno io je zagledal in urno krenil k njej. Ko se ji je bližal, se je obrnila, komaj zaznavno pomignila in šla dalje. Sledil jo je po Iiayswater Roadu in se ji vljudno pridružil. Bojim se, da so me zasledovali, je šepnila. Ali ne bi vzeli avta?« T. Ks. je pomignll taksiju, ki je prihajal mimo, povedni kar tako prvi naslov, ki mu je prišel na um: Finsburg Park, in ji pomagal vstopiti. ,>Zelo sem zaskrbljena,« je rekla, >a razen vas ne poznam nikogar, ki bi mi mogel pomagati.« »Ali gre zu denar?« jo Je vprašal. V večni mir je odšla naša ljuba majka, gospa MARIJA SAMEC ROJ. KOMPARE vdova veletrgovca Po daljši bolezni jc lepo pripravljena zatisnila svoje skrbne oči. Na zadnji poli jo spremimo v torek, dne 5. januarja 1943, ob 2 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne S. januarja /943. Žalujoči Samčevi in sorodstvo Ta Uudsko tiskarna v Littfianl: Mi KranrB Izdajatel!: inž. Jaza Sadja urednik: Viktor Csr.žiž