QtSS/o*
4/A N D
(-juiŽicg-.

-__________________________ .______________________. *• ., . . ■ -
AM6HSCAN m SPIRIT JF0R6IGN m LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth^ Joliet, San Francijco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN MORNING NSWSPAP€R
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 12, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Senai bo skoro končal S¥oj načri spreniesiib 9 sodalnsm skrbstvu
finančni odbor Senata je iz-8'ascval 1C'% p o v i š anje in*ejemkov Socialne varnosti, vendar napoveduje-!°’ f?a bo izglasovano povi-Sanje 200.
n Washington, d.c. — se-
finančni odbor je pretekli izglasoval 10-odstotno po-loarije pokojnin in drugih pre-JUikov Socialne varnosti. Pred-°g za povišanje 15% ali 20% v v 0ru ni dobil večine, tcda na-odbora sen. Russell B. ki se zavzema za 20% po-
zh n,le’ W deial> da i30 senatna
2p°rnica brez dvoma odobrila > ker da se je za tak predlog Javilo že 60 senatorjev, t01’0’ m°čna večina. ehatni odbor bo danes
raz-
^ ^asovai 0 Povi'
bost u-
i ! 'K1 naJ pokrijejo povišane atk% nato — ^ zbornico.
Prispevkov za Socialno var-
Pred Je’ nat0 1351 Prec^°&
na-
črt redsi'avniški dom je svoj sti ° d°Pcinitvi Socialne varno-čil 12kisova! že lani in vklju-5 /' Povišanje pokojnin. j)0% . lk Dornovega odbora za
Pred m Sredstva w- Mills Ie že
meseci predložil povišanje
** 20 % in
kr ~iC2
b:
° Prež kbferer
je 'zato verjetno, ds posebnega odpora pri biov u'nC3 ,?aslopnikov obeh do-be ’ . 0 kodo sestavljali skupno ^ do> Pristal na predlog Se-
dtUc!isanie pokojnin in vseb var^J‘ Prejemkov iz Socialne ta st°°^ ko po predlogu Sena-
to:
Stopij,
0 v veljavo 1. julija le-
s.
žg j, zakonski predlog dotlej Hsat1 j0 končno odobren in pod-bazgi' J0C^0 Površke izplačali ze ^brij rriorda v septembru ali ok-Se vo%;^a ^odo upokojenci bolj-
Za volitve.

etJCiQ. si je privoščil kandidata
PlTr^51" ^c^overna
tekli W'ClvGH. Pa. — Pre-lef0^ek je nekdo poklical te-letališče La Guardia v •1etaiu °ri':u in sporočil, da je v k'bes Boeing 737 United Air % v katerem je predsedni-foti y!^dldat sen. McGovern na
keta]'^aBomo’ bomba-^taiQ .lsce je takoj obvestilo Preglg !11 stražniki SS so letalo pre alij Pa nič našli. To jih %to g(^r^alo, da ni nevarnosti, |eta]g Se odločili za pristanek V ^ttsburghu, kjer je to 1(1 se ;,Slaer bak namen pristati pr. Vložiti z gorivom.
^lo i/^tajanju, ko je vse hi-Wbjenj^313’ bdo nekai oseb se ’ kal posebno hudega V%čha 111 zgodilo nikomur. Na-ebe Peskava ni odkrila no-^r[J0v 0rnbe, nekdo si je sen. erna enostavno privoščil.
%^inireSna knjižnica ZDA
^li u.. l51 Storm ima skupno 250
Novi grobovi
Helen Brodnik
V	Euclid General bolnišnici je umrla 76 let stara Helen Urednik z 19841 Pasnow Avenue, preje z E. 63 St. in St. Clair Avenue, roj. Marhevka v Marblehead, Ohio, žena Charlesa, mati Helen Stražišar in Dorothy Sile, stara mati, prastara mati, sestra Helen McArdle, Pauline Schmetz in umrlih Ann Javornik, Josepha, Charlesa, Georgea in Margaret Yenik. Bila je članica ADZ št. 4. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 9.15, v cerkev sv. Križa ob 10., nato na All Souls pokopališče.
Antonia (Ann) Berzin
V	Cleveland Glinici je umrla 59 let stara Antonia (Ann) Berzin s 15705 Saranac Rd., rojena Lesjak v Clevelandu, mati Betty Longstreet in Lois Cross, stara mati, hči pok. Charlesa in Antonie Lesjak, roj. Žgajnar, sestra Jean Planisek. Bila je članica SNPJ št. 142 in zaposlena kot natakarica v Rudy's Tavern. Pogreb bo jutri, v torek, ob 3.15 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato ,ia Ail Souls pokopališče.
Robert D. Watson
Ubil se je pri nesreči jadral-iCga letala 28 let stari Robert D. Watson iz Akrona, kjer je zadnjih 5 let bil zaposlen pn General Tire & Rubber Co., preje z E. 169 St. v Clevelandu, .noz Carol Ann, roj. Yeary, sin . Cexa in Dorothy (I*ia.), brat Alexanderja in vnuk Josephine Richmond. Rojen v Clevelandu ,6 po končani Coliinwood višji soli študiral na Wilmington Jniversity in na Xavier University ter dosegel Master of Science. Bil je član SNPJ št. J04. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes v Goshenu, Ohio.
Isidore Vellicig
V, St. Augustine Manor je
Poplava v Rapid Cityju v Južni Dakoti je napravila strašno opustošenje, preko 200 mrtvih
Levičarske teroriste v Nemčiji dalje love
BERLIN, Nem. — V Zahodnem Berlinu so prijeli pretekli petek še dva pripadnika levičarske teroristične skupine Baader-
Jsfe F, fanii izgubi! ifpije w ¥i@fiiasiM
PLEIKU, J. Viet. - John Paul Vami, 47 let stari anieriškij svetovalec v 2. vojaškem pcd-|
Meinhof. Skupno jih imajo do-j ročju-Južnega Vietnama, ki ob-
slej pod ključem sedem, med njimi tudi vednika A. Baaderja.
Vse te so prijeli tekom osmih dni, odkar so staknili v Frankfurtu prvo trojko. Sedijo, da je bila skupina povezana z levičarskimi teroristi v Italiji in drugod, tudi z arabskimi na Srednjem vzhodu.

sega C srednje višavje, je bil pretekli petek ubit s, pilotom in še enim potnikom v svojem helikopterju, s katerim je vsak dan poletel iz mesta Pleiku v Kontum ves čas, ko feo Kontum rdeči napadali. John Paul Vann se je osebno prizadeval, da bi 2. vojaško področje, j ki je bilo v njegovi odgovornosti, obvaroval pred rdečimi.
Priznati je treba, diEt je bil pri svojih naporih dosti uspešen. Položaj okoli Kontuma in Piei-kuja je bil še pred nekaj tedni zelo težaven. Enote redne vietnamske vojske so zbežale pred rdečimi, ko so proti koncu aprila udarili na njihove postojanke Tan Canh in Dak To s tanki. Tedaj so napovedovali skorajšnji padec Kontuma. Rd^či so tega res napadli koncem maja, pa bili po prvih uspehih l^ončno pretekli teden potisnjem iz mesta in njegove neposredne okolice.
John Paul je bil v Vietnamu okoli 11 let, najprej kot armadni častnik, podpolkovnik, nato služil na bojni ladji Princeton, kct dvilni svetovalec. Dobil je ki je bila torpedirana isti dan,: obsezno izkušnjo in je bil eden kot je prišlo do eksplozije East! naju&nkovitejsih ameriških sve-Ohio Gas Company v Cieveian-j ‘G/a~cev na področju pomirje-du. Pokojnik je bil sin pokoj-! vania in ustaljevanja v Južnem nih Jamesa in Louise, roj. Kod- ‘ Vietnamu. Zavedal se je, da je
Angela Davis pojde na počitnice v ZSSR ali Bolgarijo
LOS ANGELES, Kalif. — Črna komunistka Angela Davis, ki je bila oproščena obtožbe sodelovanja pri poskusu bega jetnikov, ugrabitvi sodnika in njegovem umoru, slavi svojo “zmago” z nastopi pred pristaši in prija-
iji-
Zdravnik ji je odredil, da mora to omejiti in oditi na daljše počitnice, ker da jo je zapor in dolga sodna razprava izčrpala. Menda., misli iti na počitnice v Sovjetsko zvezo ali v Bolgarijo.
maraz,
Vellicig,
brat Constan-tina, Mary in brata Cyriia (Maryknoll), ki je v Tanzaniji v Afriki. Družina priporoča na-
za
miznih
polic.
Vremenski prerok pravi:
^0rtla oblačno, toplo, mož-°koli ^ia- Najvišja temperatura
umrl včeraj zjutraj 56 let stari1 mesto vencev darove za Mary-iSidore Vellicig s 6316 Carl Ave- knollski misijon v Tanzaniji, me, roj. v Indianapolisu, Ind., Pogreb bo v sredo ob 9.15 iz .d itoder je prišel v Cleveland Grumovega pogrebnega zavoda jtar 10 let, samski, veteran na E. 62 St. v cerkev sv. Vida muge svetovne vojne, ko je ob 10., nato na Kalvarijo.
vine je pomešanih na stotine avtomobilov, pa tudi prevoznih domov. Doslej so našli 208 mrtvih, sodijo pa, da lahko število preseže 300, kajti dober del ruševin je še nepregledan. Pri iskanju mrtvih in odstranjevanju ruševin pomaga poleg krajevnega osobja in prostovoljcev tudi Narodna garda. Včeraj so obnovili v večjem delu mesta e-lektrično napeljavo, med tem ko je oskrba z vodo in plinom še vedno omejena..
Vremenski položaj na področju Rapid Cityja in okolice je bil v petek zvečer nekaj, kar se zgodi komaj vsakih sto let. Težki oblaki, polni vlage so zadeli ob Black Hills, kamor jih je gnal veter. Ta jih je potiskal višje, kjer je bil zrak hladnejši. To je povzročilo obsežne nalive — včasih so rekli temu na Slovenskem, da “se je oblak utrgal”. Obilje vode je skoraj na enkrat padlo na pobočja Black
sedanja rdeča ofenziva preskuš-nja njegovega dela in uspeha.
Prepričan je bil, da je rdeče mogoče ustaviti in zavrniti, za ta cilj je delal in pri delu zanj!Hl113 in drvel° v dolina našel smrt.	Rapid potok, ki prihaja s tega
■-----o------	področja je naglo narastel v
Ce se zgodi hesreča, vam ne ! ogromen hudournik in v velikem valu okoli 9.30 zvečer s valom pobral na obeh
nore nihče pomagati, če se ni <« držali prometnih predpisov, j prvim
Odločitev sen, Muskia v interesu demokratske stranke
WASHINGTON, D.C. - Ko je okolica sen. Muskia napovedovala, da se bo ta v svojem govoru pred Press Ciuhom tu pretekli petek izjavil za sen. McGoverna kot demokratskega predse dniškega kandidata' in se sam umaknil iz boja za dosego imenovanja, so odgovorni vodniki demokratske stranke s skrbjo in zagrenjenostjo gledali v bodočnost. Uspehi sen. McGoverna pri primarnih volitvah jih niso prepričali, da bi mogel biti ta jeseni uspešen kandidat proti predsedniku Nixonu.
McGovern je pri primarnih volitvah uspel, ker ima odlično organizacijo, obilo mladih, požrtvovalnih kampanjskih delavcev in seveda tudi kar zadovoljivo mero denarja, brez katerega v naši deželi ne teče dobro noben volivni stroj. Odgovorni demokratski strankini vodniki so po večini mnenja, da se razpoloženje volivcev ni premaknilo toliko, da bi jim bila sprejemljiva stališča, ki jih je doslej razlagal in zagovarjal sen. McGovern.
Tisti, ki so napovedovali
Muskievo podporo McGover-nu, so trdili, da bo sen/Mu-skie podprl McGoverna v interesu strankine edinosti. Sen. Muskie je prišel do drugega zaključka. Dejal je poslušalcem v Press Ciuhu: Strankine edinosti ni mogoče doseči z magično potezo ... Nihče ne more McGovemu dati složne stranke in jaz bi mu napravil veliko škodo, če bi delal vtis, da to morem.
Sen. Muskie je rekel, da mu ni mogoče napraviti koraka, ki bi prešel težko doseženo demokratsko strankino reformo v pogledu izbire kandidatov na odprti konvenciji. Izrazil je upanje, da bo sen. McGovern, o katerem je treba stvarno računati, da bo dosegel imenovanje za demokratskega predse dniškega kandidata, uporabil čas do konvencije s p r i t e g nitvijo “modrosti in skušenj onih e-lementov v stranki, ki še niso pripravljeni podpirati njegove kandidature”. Če bo to storil, je pripomnil sen. Muskie, bo našel, da “je področje sporazuma možno razširiti in da je mogoče razlike zmanjšati”. To je edina pot k
zmagi v novembru, je ugotovil Muskie.
Nobenega dvoma ni, da je odločitev sen. Muskia v korist demokratske stranke. Ko večina proučevalcev razpoloženja ameriških volivcev govori o srednji poti, ki da se ponekod nagiblje precej močno na konservativno stran, je težko misliti, da bi se do novembra tako spremenilo, da bi večina volivcev naše dežele obrnila predsedniku Nixonu, kandidatu republikanske stranke, hrbet, in se izrekla za sen. McGoverna, ki se vnema za močno radikalna stališča. Tako hi rad narodno bbramhbo obrezal do kosti, razširil socialno skrbstvo in izvedel druge spremembe doma, ki se mu zde potrebne in v skladu v novim časom in razmerami.
Enostaven umik iz Vietnama neoziraje se na posledice, omiljenje določb za prekinitev nosečnosti, prosto kajenje marijuane, brezpogojna pomilostitev vojaških beguncev m pobeglih vojnih obveznikov, za kar se je McGovern zavzemal pred meseci v bolj odločni, zadnji čas pa v bolj
^ petek zvečer je prišle do hudih nalivov v Black Hills, zahodno od mesta Rapid City. Voda je drla v nižino in v kratki dobi spremenila potok, ki teče skozi mesto z okoli 43,000 prebivalci, v strašen hudournik, ki je pograbil in odnesel s seboj na obeh bregovih vse, kar je dosege!. Uničenih je na stotine domov, doslej 208 mrtvih, pa tudi še vedno okoli 1,000 pogrešanih, škodo cenijo na okoli 100 milijonov dolarjev. Predsednik Nixon je še včeraj zahodni del Južne Dakote proglasil za področje velike nesreče.
RAPID CITY, J. D. — Včeraj; bregovih vrsto hiš in vsega se je vreme razvedrilo in so za-1 drugega, kar je dosegel. Okoli čeli obsežno reševanje na vsem! pol noči je pritisk vode podri področju nesreče, ki je v glav-; Canyon Lake jez v mestnem nem zadela v Rapid Cityju oba | parku in nov val vode je kot bregova potoka Rapid za od e-j vodna stena udaril znova preko nega do dveh blokov. Na obeh I mesta vzdolž potoka Rapid, straneh so hiše podrte in edne- j N1 veča voda je pobegnila v svo-
šene s ovojih temeljev. V ruše-G16 vltince 36 n0v'a področja na
i obe strani poteka.
Na stotine hiš je bilo odnesenih, porušenih ali tako poškodovanih, da niso več za rabo. Nad 3,000 ljudi je ostalo brez strehe. Doslej so našteli 208 mrtvin, računajo pa, da bo število preseglo 300, kajti okoli 1000 oseb še vedno pogrešajo. Škodo so ocenili na okoli 100 milijonov dolarjev.
Predsednik Nixon je po povodnji prizadeto poetročje, ki sega tum v okolico Rapia Cityja, v glavnem pa obsega 8 milj uoig pas na oce strani po.ona Rapia, lil teče skozi sredo Rapia Cityja, proglasil za področje tezKe nesreče, ki je upravičeno do zvezne podpore.
Župan mesta Donald V. 3ar-neu je dejal, da je bila pomoč naglo na mestu in včeraj so za-če.i obnavljati električno, vodno in plinsko napeljavo. Vodo sc nekaj časa dovažali v posebnih tovornjakih, Ker je bila verjetnost, da je ona v mestnem vodovodu nezdrava za uživanje. Rešilne postaje in središča za oskrbo ponesrečencev so nudila vče-taj rešencern najnujnejše, dokler ne bo mogoče posxrbeli za tranejšo pomoč.
Nau 3Gl) hiš je bilo odnešenin z njihovih temeljev, je dej a. župan Barnett! Poleg tega je bilo podrtih 7 od 9 mostov čez Rapia potok, uničene 5,5 milj žeieznisKe proge, trije rnestm parki in za okoii 80 blokov tlakovanih in asfaltiranih cest. Ko so včeraj začeli odstranjevati ruševine, so ugotavljali, da ne bo kazalo obnavljati hiše za hišo, ampak bo pametnejše napraviti načrte za obnovo celih po nesreči prizadetih področij.
Guv. Richard Kniep, ki je prišel pregledat škodo, je dejal, da so bila poleg Rapid Cityja prizadeta po povodnji tudi mesta Keystone, Sturgis, Box Elder, New Underwood in Nemo. Keystone je turistično središče v bližini Mt. Rushmore narodnega spomenika.
j Iz Clevelanda :	in^ekolice
Mednarodni bazar—
V 7. nadstopju May Company bo od 12. do 17. junija mednarodni bazar “Pod eno zastavo”, ki se ga udeležuje 26 narodnostnih skupin Clevelanda, med njimi tudi slovenska. Na razpolago so narodne jedi, izdelki umetne odbrti in drugo. Narodnostne stojnice bodo odprte od 11. dopoldne do 6. zvečer ves teden do sobote, ko jih bodo zaprli ob 3. popoldne.
Poseben bus v mestu—
CIS je uvedel posebne avtobuse, ki vozijo v mestu od Public Square do Erieview, E. 9 St-Euciid in Cleveland State University. Busi so oranžne barve in vožnja v njih stane za prvo pot 25c, za drugo pa le 15c. Ko plača potnik prvo vožnjo, dobi za 156 listek za drugo v isto ali nasprotno smer.
Dopolnilo—
Pretekli teden umrli Paul Česen je bil tudi član Kluba slovenskih upokojencev v Eu~ ciidu in član odbora za Slovenski dom ostarelih na Neff Rd., kot nam je bilo naknadno spo-ločeno.
Seja—
Društva Danica št. 11 ADZ ima jutri, v torek, ob 1.30 popoldne redno sejo v SND na S:. Clair Avenue, staro poslopje soba št. 2.
Odstavljeni se pritožili—
Državni tajnik Ted Brown je pretekli petek odstavil ves vo-uvni odbor okraja Cuyahoga za-raai polomije pri pripravah ..aanjih prim amili volitev, ko .e je vsa dežela smejala na račun Ohia. Odstavljeni, republi-zanea Hughes in Stillman ter ■emokrata J. Carney in Garo-oli, so se pritožili in hočejo -»stati na svojih mestih.
mili obliki, ne uživajo podpore večine dežele. Kdor hoče imeti te na svojem volivnem programu, je morda pogumen politik in kandidat, pa vendar človek, ki ne mara upoštevati razpoloženja večine volivcev, ki jim vsiljuje to, kar ti hočejo, pa pri tem še upa, da ga bodo volili.
McGovern bo prišel ma konvencijo, ki se bo začela 10. julija v Miami Beach v Floridi, s kakimi 1350 delegati, med tem ko je za imenovanje potrebnih 1509. Ne bo mu jih torej veliko manjkalo. Dokler nima dovolj delegatov, njegovi tekmeci še vedno lahko u-pajo, odprto pa je tudi še vprašanje strankinega votivnega programa, ki ga konvencija izdela, izglasuje in objavi.
Po sedanji sodbi bo imel vsak demokratski kandidat težko nalogo in trd boj z republikanskim k a n d i d atom predsednikom R. M. Nixo-nom. Uporabiti bo moral vse sposobnosti in vse priložnosti ter volivcem pokazati, v čem in kako misli biti boljši od svojega tekmeca, pa bo še imel manj kot 50:50 upanja na uspeh v novembru.
Zadnje vesti
Nadnje vesti
BELFAST, S. Ir. — Streljanje v Severni Irski se nadaljuje; včeraj so bili mrtvi trije civilisti v Belfastu v spopadih med vojsko, katoličani in protestanti, v Londonderryju pa je bil ubit en britanski vojak.
WASHINGTON, D.C. — McGovern je dobil skupno 31 novih konvenčnih delegatov v Virginiji, Oklahomi in Minnesoti, ni mu pa uspelo omečiti odpora v vrstah rednih strankinih vodnikov proti njegovi kandidaturi.
PARIZ, Fr. — Ameriški poslanik in vodnik delegacije pri razgovorih z rdečimi o končanju vietnamske vojne W. Porter se je včeraj vrnil sem in napovedal obnovo razgovorov. Kdaj oo do teh prišlo točno, ni povedal. Rdeči so že ponovno v zadnjih tednih zahtevali obnovo teh razgovorov. ZDA poudarjajo, da se ne marajo več le razgovarjati, ampak “resno pogajati’, kar pa doslej rdeči niso marali.
SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala so bila včeraj in danes zopet nad Severnim Vietnamom. Uničila so glavno elektrarno, ki oskrbuje z tokom Hanoi, uničila večje število železniških voz na železniških progah, ki so prekinjene na več krajih, pa sestrelila tudi dve sovražni MIG letali. ZDA so izgubile tekom letalskih napadov na Severni Vietnam, kot pravi poročilo, eno letalo pretekli četrtek, eno pa včeraj.
TOKIO, Jap. — Dr. H. Kissinger se je zadnje dni razgovarjai z vodniki Japonske in pomiril njihove skrbi in nejevoljo zaradi Nixonove poti v Peking brez predhodnega posveta s Tokiom in zaradi medsebojnih gospodarskih odnosov v zvezi z Nix trnovo novo gospodarsko politiko, objavljeno lani avgusta. V imenu predsednika Nixona je Kissinger povabil v ZDA na obisk cesarja Hirohita.
6117 St Clair Avenue — 431-0623 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$13.00 per year; $9.00 for 8 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 115 Monday, June 12, 1972
Pokoli v Burundiju odkrivajo pravo Afriko
Že dolgo je tega, kar so v zahodnem svetu pisali o “divji” Afriki in njenih prebivalcih, ki se med seboj pobijajo in koljejo, kot se jim zljubi in kjer je ljudožrstvo nekaj običajnega. V zadnjih desetletjih, posebno v času, ko je postopno vsa Afrika postala neodvisna, so skušali nekdanji gospodarji afriških kolonij in seveda vsi zagovorniki “afriške zreloti” zatrjevati, da “divje Afrike” ni več. Afrika je postala civilizirana in jo je treba tudi kot tako upoštevati.
Pomori upora Mau-mau v Keniji so vzbudili močan dvom v afriško “civilizacijo” in “politično zrelost”, pa so ga zagovorniki obeh znali pomiriti. Ko je postal Belgijski Kongo neodvisna republika in je tam prišlo do nasilij nad belci, je bil svet iznenaden, prav posebno še Belgijci sami. Svoje rojake, ki so ostali v Kongu, da ga pomagajo upravljati in voditi njegovo gospodarstvo, so morali iti reševat s svojim vojaštvom. Nasilje nad belimi redovnicami-misijo-narkami je bilo nekaj, kar si človek tudi za Afriko skoraj ni mogel več predstavljati.
Tudi ta nasilja in nečloveška divjanja je svobodni svet naglo pozabil, ko se je v Kongo vrnil “red in mir”. Slišali in brali, pa tudi na televizij smo nato gledali klanje v Bi-afri in zopet smo se zamislili... V javnost so začela prihajati poročila o nasiljih in nečloveškem bojevanju v južnem Sudanu, kjer so Arabci na debelo pobijali brez izbire uporne črne domačine, ti pa so jim vračali milo za drago, če so le našli priložnost za to.
Redkejša so bila poročila o bojih in pobojih med Arabci in črnci v republiki Čad ter v Eritreji, kjer se Arabci u-pirajo vladi abesinskega cesarja Hajle Selasija ...
Vse se nam je zdelo in se nam zdi daleč, nekje tako daleč, da skoraj ne maramo verjeti, da je res, še manj, da se to nas kaj tiče. In vendar!
Pred tedni so prišle v svet vesti o nemirih in pomorih v Burundiju, mali državici v vzhodni Afriki, sosedi nekdanjega belgijskega Konga, sedanje republike Zaire, Tanza-nje in Rvande na severu. Državica ima le kakih 3.5 milijona prebivalcev, pa je, kot so trdili, v kratki dobi nekaj tednov v krvavem medsebojnem pobijanju izgubila nad 50,000 ljudi. Številka se je zdela strašna, pa vendar v svetovni javnosti ni bilo dosti odmeva. Le kdo bi se brigal za “afriško divjanje” tam nekje daleč sredi črnega kontinenta?
Zdaj so prišle v svet podrobnosti, ki so dosti strašnej-še, kot so jih nakazovale prve vesti pred tedni. Zdaj govorijo o 120,000 pobitih, med njimi ne manjka žena in otrok.
Začelo se je s prevratom nekaj pred Božičem 1968, ko je poveljnik burundske vojske Michael Micomboro v odsotnosti kralja Ntare V. tega odstavil in se sam proglasil za predsednika republike. Postopno je z odločno roko utrdil svojo oblast in letošnjo pomlad odstvaljenemu kralju jamčil, da se lahko brez skrbi vrne domov. Ntara se je res vrnil proti koncu letošnjega marca, pa bil kmalu prijet in stavljen pod^stražo zaradi “monarhistične zarote”. Koncem aprila naj bi bili njegovi pristaši iz vladajočega plemena Tutsi poskusili kralja osvoboditi, pri čemer pa je bil ta sam ubit. Upor pristašev kralja naj bi podpirala tudi skupina plemena Hutu, ki naj bi predstavljala do 85% prebivalstva Burundija, ki pa živi pod oblastjo Tutsijev do 6 čevljev in več visokih vojščakov, neke vrste afriškega vladajočega plemstva.
Pripadniki plemena Hutu, ki so bili zapleteni v upor proti vladi predsednika Micombero, so nadaljevali nato z uporom na svojo roko in začeli pobijati pripadnike plemena Tutsi, kjer so jih dosegli. Vlada trdi, da so jih pobili okoli 50,000. Pobite so bile cele družine brez izjeme, tudi žene in otroci... Privatni viri sodijo, da je bilo pobitih nemara le okoli 20.000. Med pobitimi so bile tudi družina samega predšednia Micombera in večjega števila njegovih častnikov.
To je rodilo maščevanje s ciljem uničenja vsake možnosti novega upora plemena Hutu za vsaj en rod. Vojska, policija in bojevite mladinske organizacije, ki jih sestavlja mladina plemena Tutsi, so se lotili posla po načrtu. V zadnjih nekaj tednih naj bi poklali in postrelili kakih 100,-030 pripadnikov plemena Hutu, posebno so za ' petami vsem, ki naj bi obiskovali kako šolo, ali se vsaj naučili brati^ in pisati. Dosledno uničujejo vso vodilno plast plemena Hutu. Tako naj bi bili umorjeni tudi trije ministri, ki so bili člani vlade Micombera, poslanci, učitelji, cerkveni vodniki in celo šolski otroci, ki bi lahko postali bodoči vodniki svojega plemena.
“Oni so uničili intelektualce plemena Hutu za ves naslednji rod,” je deia! neki tuji misijonar, ki je pribežal iz Burundija v sosednji Zaire.
Papež Pavel V. je predzadnjo nedeljo pobijanje obsodil kot “organizirano morjenje nedolžnih ljudi”. Pod priti-kom od zunaj, kamor so prišle točnejše vesti o množičnem morjenju, je vlada začela zavirati nasilja, zlasti še, ko je Belgija, ki podpira Burundi finančno, vlado posvarila, da bo podporo ustavila, če ne bo morjenja hitro konec. Belgijo so obdolžjli, da je ona za uporom plemena Hutu, pa njeno svarilo le upoštevali.
Med tem trdijo nekatere vesti, da so se začeli pripadniki plemena Hutu v severnem delu republike, ki so doslej mirovali, nekaj neobičajno gibati in oblasti se boje, da se u-tegnejo dvigniti v splošnem uporu. To bi privedlo do novega, še veliko večjega prelivanja krvi.
Človekoljubje, usmiljenje, sočutje so pojmi krščanskega sveta, krščanske morale, krščanske družbe. Sprejeli so jih ZN kot svoja temeljna načela za ves svet, za katerih uveljavljanje pa nimajo sredstev. Tako se barbarstvo vrača, ko zaraste! plevel in divjina na njivo, ki je kmet nehal skrbeti za njo ... To ni omejeno samo na črno Afriko, kot nam dokazujejo dogajanja v Bengaliji od preteklega leta in nedavno streljanje na letališču Tel Avivu, da ne omenjamo Vietnama!
CIU6AG0
vam ni znano, da to pride pač od tega, ker ženske pred poroko svojim izvoljencem nikoli ne pokažejo zob.”
— Profesorska raztresenost — Profesor Buček je dobil sina. V predsobi v porodnišnici je čakal poročila. Bolniška strežnica je stopila predenj z veselim poročilom:
“Fant je, gospod profesor, fant!”
“Že dobro,” zamrmra profesor, “vprašajte ga, kaj bi rad.”
— Odkritosrčnost. — Sosed je povabil soseda na kosilo in po kosilu ga je vprašal: “Ali ni moja žena odlična gospodinja? Kako ti je ugajalo kosilo?’
Sosed ga lepo pogleda: “Odkrito povedano, tudi moja žena je dobra gospodinja, a kuhati tudi ona ne zna.”
R.
VČERAJ
Križišč® Amerike
* VSAK DAN smo v bolj in bolj kislih gospodarskih in poli-
tičnih časih. Obiski velikih glav po raznih prestolnicah niso prinesli do sedaj in težko verjetno, če bodo kaj prida uspehov prinesli, ki naj bi služili kot podlaga za mir med narodi in boljše razmere med njimi.
i va tabora sta, ki sta glavna.
pa naj stane, kolikor hoče. Drugim ne tako. Privatni potrošniki zategujejo pasove, kupujejo, kar je cenejše in kar zmorejo, kar pa ne zmorejo, morajo biti brez tega. Ti slednji, ki se bavijo s to domačo trgovino, vozijo bolj počasi in tu se pozna.
Tako se vse nekam čudno meša in vrti na poljih našega živ-
Na zapadu tabor demokratične- Ijenja. V tem menjanju in v teh ga sveta, na vzhodu tabor nepo- vrtincih pa vse najbolj občuti-pustljivega komunizma. Naš de-'jo mali ljudje. Ti koncem kon-
mokratični svet (v kolikor zasluži to ime) je največkrat preveč popustljiv. Brezsrčni, krut in trd komunizem pa rine neprestano naprej, uničuje narodom in posameznikom vsako najmanjšo svobodo na vseh poljih in potih življenja. To dela na vse mogoče- načine. Tu tako — tam tako. Hinavsko in priliznjeno v enih krajih, kjer jim že to odpira vhode v razne dežele — doma in pa kamor se jim posreči priti, pa zavladajo s svojim komunističnim kladivom in srpom. Taki so, odkar so se vsedli na hrbet in vrat Rusije in po drugih deželah.
Na sestankih s predstavniki demokratičnih dežel po “svojih principih” obljubljajo in jih podpisujejo s takim črnilom, ki največkrat obledi in zgubi svojo barvo, še predno diplomati in predstavniki zapadnih dežel privozijo domov v svoje kraje. Vsi obiski in sestanki kažejo malo uspehov. Bližamo se pa vsi času, ki že in bo še bolj in bolj zahteval odločitve. Naša zapadna demokracija in komunizem bosta trčila drug v drugega in sicer deloma že trkata drug v drugega, bosta pa še bolj in bolj. Da bi se le motili vsi, ki tako mislimo!
Taka je podoba mednarodnih odnošajev v sedanjih dneh.
— Kako doma med nami v naši ‘Uncle Samovi’ deželi? Gospodarsko gre korporacijam, ki imajo monopol nad proizvodnjo za obrambne namene, kar dobro. Zadnji četrtletni izkazi kažejo, da so nekatere korporacije imele lepe dohodke in lepe dobičke. Naročil za vojaške potrebe, kot letala, tanki, municija, je dosti, ker dosti se jih porabi v Vietnamu in radi okoliščin, ki se ostre in pojavljajo dan za dnem, je potrebno, da so zaloge orožja zadostne in vse, kar k temu spada. Tanki, letala, parniki se ne vrte in ne vozijo brez ga-solina in olja. Korporacije, ki skrbe, da je tega dovolj, tudi deore izhajajo. Nekatere druge industrije pa tožijo, da na njihovih “travnikih” ni več toliko cvetja in rasti, kakor bi radi.
Prve, prej omenjene, sicer vedno naraščajoča inflacija ščip-Ije po svoje, a njim še gre, ker tisto, kar proizvajajo in zalaga-
cev nosijo vse težave. Skrbeti morajo zase, zahteve in stroške za vse drugo, kot javne potrebščine, narodne obrambe morajo nositi zase in za druge. Zraven pa še delna brezposelnost, v nekaterih krajih začasno, v nekaterih krajih dalj trajajoča. To krči dohodke tistim, ki jih taki slučaji zadenejo in takih slučajev ni malo. Živeti je pa treba, potrebščine za življenje in davki pa vsak dan stanejo več in več. Nič čudnega ni, da je glede tega več in več pritožb. Če bo šlo tako naprej, jih bo še več in več vsak dan.
Pred nami so letos tudi narodne volitve. Kdo bo sedel v Beli hiši prihodnja štiri leta? Če bi bilo treba samo “sedeti”, bi to ne bila težka naloga. Kdor bo že izvoljen, dosedanji ali novi — bodo padle na njegova ramena težke odgovornosti, kakršnih naj hrže še ni imel noben dosedanji predsednik ZDA. Težke, težke odgovornosti domače in z zunanjim svetom!
Kandidati, ki kandidirajo za izvolitev, kritizirajo vse vprek, v njihovih očeh je vse narobe, zraven pa obljubujejo, kako bi in kako bodo vse uredili, če jim bomo volivci dali naše glasove. To je glas starih plošč, ki jih navijajo politikarji ob vsakih volitvah. Po volitvah pa slede prerekanja po zbornicah vse gori od Washingtona po državnih, okrajnih, občinskih in mestnih zbornicah. Javnost pa dobi prej ali slej račun za vse iz davčnih uradov. Na svetu ni ničesar zastonj — tudi politični cirkusi stanejo in imajo kaj visoke vstopnine, katere pa vedno padejo na hrbte in ramena javnosti; že tako pihajo in jih nosijo politične sape, ki jih obračajo politični mojstri.
Zdaj bosta kmalu narodni konvenciji obeh glavnih strank. 'Bomo videli, koga bodo izbrali za kandidata demokrati? Republikanci bodo trdno stali za Nixo-nom.
Sosednji
fape naii ji pel „ =.
* ZA KRATEK ČAS:
— Pojasnilo. _ Sodnik nekega sodišča v Nevadi je zasliševal tožbo za ločitev zakona, ki jo je neki moški vložil zato, ker je šele nekaj mesecev po poroki' De-teh
opazil, da ima njegova žena
u-
jc, mora biti in kar mora biti za 1 metne zobe. Sodnik je tožbo od-obramfco in drugo, se nabavlja, klonil s pojasnilom: “Mister! Ali
NEW YORK, N.Y. — Na tret jo majsko nedeljo popoldne je bilo. Komaj je slovenska beseda im pesem v svečanem vrisku prešla v odmev v našem nju-jorškem središču pri Sv. Cirilu, je naša pesem in beseda spet zazvenela v središču bratske srbske srenje pri Sv. Savi.
O, lepi maj, krasni maj smo prepevali še kot otroci na Slovenskem, ko mo šli po poteh med njivami in travniki. Vse je že bilo v zelenju in cvetju. Češnji je že cvet odpadel. Jablana in hruška pa sta še bili odeti v vabeče nevestino oblačilo — vse rožnato, dehteče in dišeče ... O, lepi maj, krasni maj — konec zime je sedaj ...
Tretje majsko-nedeljsko popoldne je naše mesto obsevalo s tistim sončnim bleskom, da nam je dajal občutje lepega majskega dne, čeprav smo le malo videli neba, ko smo hodili na dnu nebotičnih sotesk. Pa vendar smo občutili vso jasnino neba nad našimi mestnimi vrhovi, katere je človek postavil — ne Stvarnik — kot je naše slovenske gore.
Velika katedrala sv. Save je med temi zgradbami še zmeraj pritlikava. Cerkvena dvorana se zgublja ob njenem boku. A vendar je lepa in sončna. Pa v to dvorano so nas' zvabili sosedni slovenski fantje, ki so postali glasni zvonarji slovenske pesmi.
Pevsko društvo “Zvon” iz Fairfielda, Conn., katerega mi, njujorški srenjčani, najbolj poznamo s poimenovanjem “brid-geportski fantje”, je za nedeljo, 21. maja, ob 3. popoldne napovedal koncert slovenske pesmi v tej dvorani bratov Srbov. Srbi so jim dali dvorano zastonj. Iz tega vidika vzeto sosednji fantje niso imeli nobenega tveganja v materialnem pogledu. Zategadelj so se lahko ves ta čas, odkar so se odločili za svoj prvi samostojni večji koncert, posvetili samo skrbni pripravi podajanja pesmi.
In to so uspeli. Njihov pevovodja Peregrin Us, ki je hkrati eden od devetih članov tega moškega pevskega zbora, je zbor dobro pripravil in program koncerta glasbeno in smiselno uredil.
Dvorana se je napolnila. Lepo je bilo pogledati po njej. Meni je bilo — kot še marsikateremu
toplo pri srcu ob vidnem dokazu, da prava ljubezen — rekel bi raje: krščansko bratstvo
v naših ljudeh še ni zamrla. Slovenski fantje, pevci so nas vabili na slovensko kulturno prireditev, ki se bo izvedla v srbski cerkveni dvorani. In odziv je bil lep, tako od strani Slovencev, kakor tudi od Srbov, bi bilo še neprimerno
več, da ni imela sosedna fara v Elizabethi v New Jerseyju svoje cerkveno slavo — žegnanje.
V takem slučaju bi bila dvorana čisto gotovo prenapolnjena in koncert verjetno ne bi potekal v tej pazljivosti,— kot je! Med prisotnimi je bilo tudi nekaj Hrvatov, par Ukrajincev in predstavnik njujorških Čehov.
Meni in sosednim fantom se je samo smejalo, ko se je dvorana polnila. Računali smo poprej, da se bo moral morda koncert začeti z veliko zamudo, a ljudje so v glavnem prišli ob uri. In tako smo imeli samo zamudo akademske četrti.
Že to je pokazalo jasno in zgovorno, da so vsi, ki so se odločili priti na ta koncert “Zvo-na“, smatrali to prireditev za čisto kulturno stvar. Prireditelji so imeli isti namen. Dati v bratskem okolju lepoto slovenske pesmi. In v tem so sosednji “Zvonarji” s svojim nastopom in izvedbo tudi uspeli v takšni meri, ki kaže na neko nadpov-prečje za amaterski pevski zbor.
Kako nesmiselno bi bilo omenjati spodrsljaj tu in tam, ko si se začudil ob tolikih primerih dovršenosti v izvedbi in glasbenemu prijemu smisla pesemske glasbene graditve in izoblikovanja. Če ostanem pri tej ugotovitvi v svojem poročanju, potem moram navesti naslednje pesmi, ki so mi to ugotovitev narekovale: Medvedova: Zaroka, Simonitijeva:	Plovi, plovi... (hrva-
ška)! V oddelku programa: Koroške bi od štirih, ki so ta del koncerta zajemale, navedel kar tri pesmi izredne dovršenosti, in to so bile: Kernjakove: Mojo ljubca m’je pošto posvava, Ti puabc ja kna lumpej in S‘m se rajtav ženiti. V delu iz narave bi omenil Stritarjevo:	“Žabe
svatbo so imele ... V krasno iz vedbo so padle pesmi s spremljavo harmonikarja Mallyja ml. in to so bile: narodna: Dekle povej, povej ... ter Slakova: Kadar pa mim’ hišce grem in pa Avsenikova:	Na Robleku. Pri
zadnjih dveh je pel samo kvintet. Pet fantov je stopilo naprej iz vrste sicer devetih pevcev. Šest od njih je bratov iz Usove družine. K njim je prišel še prvi tenorist Hanzi, Galle, Korošec po rodu, drugi tenor Armin Kur-bus in baritonist Tone Kompare.
Kot izreden dosežek koncerta bi rad še omenil Foersterjevo: Večerni Ave ... Za te fante sem enkrat že zapisal, da oni zapojejo iz duše in srca, da oni pesem podoživljajo ... Tudi na tem koncertu si to lahko občutil. Muzika, melodija v njih živi in zato tudi iz njih vre čisto, spontano, doživeto z vso lahkoto in sproščenostjo. Kot pevci-amaterji — kot sem že zapisal — dajejo v pevskem pogledu precej več kot drugi podobni pevski zbori. Seveda prednost zbora kot celote je v tem, ker vsak od devetih pevcev je občuteno samostojen, takorekoč zmeraj siguren in z glasovno zmogljivostjo pevca solista. Vsakega posebej bi lahko navajal. Vendar naj mi drugi pevci oproste, če potegnem venkaj prvega tenorista Hanzija Galleta. Njegov lirični glas zveni tako prijetno. Glas oblikuje v takšni mirnosti in z isto mirnostjo gre v noto C in jo mirno prestopi v B. Zanj in za vse je velika škoda, da niso imeli prilike pravega glasbenega šolanja. Vendar to, kar jim je dano, vse to znajo dokaj dobro pevsko izoblikovati.
V nedeljo mi ni bilo žal osebnega napora v pripravah za ta njihov uspeli koncert v New Yorku. Dali so veliko nam Slovencem, pokazali pa so tudi bratom Srbom in Hrvatom ter drugim lepoto naše pesmi.
Vse navzoče je pozdravil vodnik Armin Kurbus ter se zahvalil bratom Srbom za brezplačno dvorano. Tajnik cerkveno-šol-1 skega odbora pri srbski katedra-: li sv. Save je v imenu odsotnega predsednika Pavla dr. Topa-loviča pozdravil Slovence in po-
udaril veselje, da so jim 1 v ^ nudili svojo dvorano za ta ^ kulturno prireditev. Ol3 ^onC0. je bilo še nekaj bratskih P zdravov, ki so izveneli v j. ve Večernega Ave in. Tam, J pisana so polja...
Tone OsovniK
Vesti iz Slovenil6
Vojaki v Ajdovščini se uče slovenščine & Dom JLA v Ajdovščini le vojaške starešine pred ^val.!
uvedel tečaj slovenskega jeZ^
Udeležuje se ga 20 oficirjeV podoficirjev ajdovske garni^ Ko bo prva skupina končala ^ čja, se bodo s slovenščino ®P
prijeli še ostali vojaški stafes’ i: Ajdovščine in Vipave. ^ Tečajniki se uče po P°se^%e.,a učbeniku, ki ga je' PrlfWj Delavska univerza v Ljub J Predpisanih je dvajset le^c1^ naj bi jih obvladali v
100 urah'
Slaki doma bei
Slakov osemčlanski ansa
turneji P°
domo
vin0'
se je po 42-dnevni Avstraliji vrnil v m"**” -. j4 Slaki so pri/eilili v Avstrah]1^ večjih in manjših nastop Igrali in pili so v
Canberri, Melipburneju, e ■
di, BrisbanuHfCobartu,
ji in še v nekaterih drugih ^
jih. Pot v Avstralijo in str ali ji je stala skupno
$22,000'
Vsekakor velika vsota.
Več življenja na ^^jaT
Z letošnjim aprilom a povečal število tedenskih
na že običajnih Pr0^a^Zericb^
račne
ka proti Frankfurtu, in Amsterdamu. Nove p. zveze bodo odprli tudi s holmom, Koebenha
Londonom.
t vnom
Otroci zdomcev ^
V celjski občini je vefl :iri jn I otrok, ki imajo starše v
so zato pri različnih skrbn ^ Nekaj je takšnih, ki so se z
rinašaj0
tuje
nili iz tujine in prm— - ,e jg-
vzgojne navade. Več Pa
kih, ki čakajo možnosti, % j	* efarsl*
odpotovali za svojimi si
■ reliskh1
Jeseni bodo pri en% ^ge-
središčnih šol ustano ben oddelek za te otroke-
vili P°
Celje dobi novo Pj^Sna'
Celjsko podjetje^	ditj
Vodovod” je lani začelo ^ ^ v Bežigradu novo P^^jsnen3 končali jo bodo že letoS' trijcrat zmogljivost bo pribL^0 večja od zmogljiv05 1 plinarne. Zadoščala	z u-
pet let, ko jo bo ^foCveečati. strežno razširitvijo se	po-
Nova plinarna bo za ^uja e-mebna tudi zato, ker P eV3-
notnejše in sodobnejše °
nje.
Pi'aurejen mejni Pie^°
Debeli RtlC odprli
Na Debelem rtiču eUrejel1
rl
razširjen, sodobno r- _,l0-mejni prehod. Prek0. S^edn3'
da teče že od leta 1X1
rodni promet. V mo
dernizac«0
so vložili okoli 3 milijone jev. Premet preko Debe eo ^
j on stal
'. Hromet preK-o	i na 0
se je leta 1969 povzp ^ iijone potnikov ter o^o vozil letno, potem Pa
ak	■	incSl'
Poleg poslopij za nall!^ilte#i
uredili pokn s	0.
rino so
prehod s kabinami za rne^orji, sabje. Pretok urejajo sern . osebje upravlja le ne, zapornice in štetje p , 31-Uredili so tudi bencinsko
ko.
Nov most pid Dravogr^,^
Dravograd je s svojim ^ mostom čez Dravo, kjer
goč le enosmerni prome ,
iSuu ie eiu/siiic^-	. ^gtrP'
to ozko grlo. Zato ze vsi no pričakujejo dan,	^
ste'
ko bo
kel promet po noVen?i0vii'
stu. Gradi ga ravenska po enota “Gradisa”. Stal bo v ^ 7 milijonov dinarjev.	^
vost novega mostu je v


P< S. FINŽGAR:
STRICI
Ti, Mihor?” se je ozrl na bra- hišo. Tudi ona se je smejala
trdemu, z dovtipi zabeljenemu pogajanju. Toda njen smeh ni se bil iskren. Silila se je, z očmi pa
^a! ki ga je sledil za hlev.
Oh, zakaj sem jo zamudil?”
le stiskal pesti in skoraj bil razjokal.
‘Ne trapaj!” mu je trpko prigovarjal Mihor.
‘Mihor, ti ne veš,” se je zgra-kil za prsi, “kaj trpim! Ne prenesem! Jaz grem — kar zdaj.” Nikamor ne poj deš. Za hiap-Ca ji boš.”
Grem, grem, grem,” je topo-lol z nogami kot togoten otrok. Jaz pač — ti pa ostaneš.” Mihor, ne draži me!” Bolte-^ar je pograbil brata za rame in ga tresel. “Da veš, še nocoj to izginem. — O, Lucija!”
Če nisi baba, daj mi roko!” Srata sta si stisnila desnici.
Ti ne veš, da imam že najeto sobo pri rudniku v Lepi njivi. Mri odidem. Ali greš z mano?” Ne jutri! Pri tej priči pojdiva.”
Mihor je stisnil bratovo roko
krepkeje.
Če si mož, pojdi in naveži si ?ul°- Ko se vrneš, si jo navežem e laz — in vržem obe skozi ok-n°- Pod izbo je tema in nikogar M^tam. Ti počakaj pod oknom.” Sam, Bog te mi je dal za rata!” je stiskal z obema roka-nra Boltežar Mihcrjevo in takoj zginil krog vogla ter se hitro 2gubil skozi svate na izbo.
Mihor je šel še enkrat pred P°d. Vesel je bil, ko je družica Plesala s svojim fantom, ki Prišel zaplečevat. Prijel je roke Zaplaznikovo deklo in se 2akadil z njo v vrtinec. Tako je Pribijal ob pod, da so udarci Preglušali glas trobent.
Medtem pa je Boltežar vezal Mezenj. Ko je snel šopek s klo-k ha, ga je držal dolgo pred se-°T Lucija mu ga je bila pri-Pela. Nato ga je položil na mizo ''j In še se ni mogel odtrgati od Nga, dokler ni spet segel po Mem in si ga pritisnil na ust-lce- Potem ga je zvil in dejal Med obleko v sveženj.
^■° je Boltežar stopil iz veže P°dič, je Mihor privriskal s
Plesalko s
hiš°. da
neprestano nekaj iskala.
Ko so odšli paberkovači z vinom, je Lucija vprašujoče uprla oči v Gašperja, ki se je ves srečen vračal v hišo:	“Končano!
Lepo je bilo, ali ne, Lucija?”
Lucija ga je še vedno gledala
in,	kakor da ni slišala vprašanja, rekla:
“Kje sta Mihor in Boltežar?”
“Naj se odpočijeta,” je brezskrbno zamahnil z roko Gašper. “Mihor je bil neugnan. Truden
je.	”
Vesela jasnina je oblila Lucijino lice in hvaležno je stisnila roko možu, ki jo je vedel v hišo, kjer so strežajke in kuharice imele polne roke dela s pospravljanjem. Lucija je smuknila takoj v sobico, se delavniški preoblekla in začela pomagati. Ši-men je prišel iz hleva, ko je po dolgem času spet sam vardeval, obstal med vrati in ves zadovoljen gledal Lucijo, ki se je kakor vrtavka sukala in se ji je delo za čuda odsedalo.
Še pred poldnem je bila navlečena in zašarjena hiša taka, kakor bi ne bilo v njej svatov-ščine. Oče je poklical najem-
SpomŠEis §i§ iCMelgikš p, Hernaria ilmšsrožiša
je
za
poda in jo vodil v jo pogosti. Na pragu sta se brata srečala
v„	in si pome-
Mknila.
. Trda noč je bila. V zvezdnati Jssnini sta hiteli dve črni senci ^edi snegov s Podloga v dolino, hribu je lajal lisjak in se jezil
lia toobente, ki so udarjale s Poda.
do
Gsme
ero neugnanih svatov je JMra ostalo na Podlogu. Ko že ^a®'Per prišel mednje, so si Popravili terjatev za vino, §a po šegi mora ženin dati ria rožance”. Izmislili so si 2anko za Gašjerja. Nekdo se je ‘aMaškaral za inženirja, v hrib a hišo so imeli napeljano vrv, ^ voglu hiše, kjer je bila Gaš-erjeva spalnica, so pa stali s krampi.
Kaj ugibate?” jih je vesel Gašper.
Tot za vzpenjačo merimo. Ti
Miaš
dol
mlado in lepo ženo, ki bo
°ro kuhala in
mnogo cvrla.
cvrčo je treba drv. Torej ji °Mo postregli in napravili iz
gozda kar
vzpenjačo, da bodo drva sama letela pred hišo. Ker arn je pa napoti tale vogel hiše,
§a bodo možje podrli, da dobimo Pot.”	^
se je začel upirati
EUCLID, O. — Mislim, da sem 1. 1930 prvič prišel v stik s patrom Bernardom. Ambrožičem. V Koledarju Ave Maria 1955 je na str. 130-143 “25-letnica Baragove zvpze na in v nji ssem našel ponatisnjen dopis, ki sem mu ga bil takrat poslal. V arhivu pa sem našel razglednico, ki predstavlja sliko viteza, ki z eno roko drži ameriško, z drugo pa slovensko zastavo. Med zastavama je cerkvica s podobo Marije Pomagaj, z besedilom: Vseslovenski katoliški shod pri Mariji Pomagaj v Lemontu, U.S.A., 6., 7. in 8. julija 1929; spodaj pa Obletnica 5. julija 1930. Najbrže je frančiškanski slikar p. Blaž Farčnik razglednico naslikal. Po žigu bi odgovarjala, da je bila napisana 9. junija 1938. Na njej omenja:
Dragi!
Dobrodošli! Bom z veseljem objavil. Am-pak pristavil bovi celo in polno Vaše ime. Ta pogoj postavljam vsem. Tudi Vi se boste gotovo s to rečjo sprijaznili.
Lep pozdrav in Bog z Vami!
Vdani
p. Bernard
uslužno ponudil, da je naju peljal v Joliet, 111. Zgovoren, kot je on bil, nama je omenjal znamenitosti, ki smo jih videli ob potu v Joliet. Ko smo dospeli v mesto, smo se ustavili v glav-
, .	. nem uradu KSKJ, kjer smo se
o jav-jena. zgo cm ,	prej seznanjj^ Bilo je-
malo presenečenje, ko sem pripomnil, da je ta konvencija (1938) k najinemu zakonu pripomogla. Od tam pa smo obiskali v župnišču sv. Jožefa sedanjega monsignorja rt. rev. Mat-thiasa Butalo, ki smo se tudi z njim leto prej seznanili. Takoj smo bili v živahnem razgovoru. Ne vem, kako sta vsak svojo tezo zagovarjala, le Father Butala je z ugovorom tisto zavračal, češ, “da tisto je le starokrajski duh.” Duhoviti Bernard se je znašel in odgovoril: “Kolikor ga je tukaj, je ves amerikanski,” Tako smo se vsi nasmejali in v prij ateljskem duhu p o s 1 o vili. Nazaj grede sva imela namen o-biskati Lemont. (Bilo je še vse prvotno, lesena stavba cerkvice in samostana in še hiša, kjer so romarji — za par oseb — lahko dobili prenočišče.) Takrat se je ravno zidalo to, kar danes Le-mcnt ima, zidani samostan in cerkev. Uslužni p. Bernard nama je farmo razkazal in naju
To je bilo, kjer sem nekaj misli k Baragovemu Svetilniku, ki' ga je on urejeval, nasvetoval. Osebno sem ga prvič srečal na ko sem se
datumom. Ko sem pred par dnevi nekaj pregledoval, sem našel' te, 33 let stare liste, ki so morda edini, ki so še ohranjeni.
Slutili smo, da se bližamo težkim časom. Ko sta se spojila nacizem in komunizem v avgustu 1939 v eno celoto, da se vojna prične, je takrat Stalin poudarjal, “da je zacementirano prijateljstvo med nacistično Nemčijo in komunistično Rusijo.” Na povabilo clevelandske Zveze (slovenskih fara) društev Naj sv. Imena je prišel na shod znani p. Kazimir Zakrajšek OFM. iz domovine Bilo je 20. avgusta 1939. To shod je bil združen s piknikom v Spelko-tovem vrtu v Euelidu, Ohio. Več tisoč udeležencev je bilo zbranih. Glavni govornik, poleg zdaj že rajnega p. Aleksandra Urankarja, je bil p. Kazimir Zakrajšek, ki je bil že ves v slutnji, da se zbirajo nad Evropo, o-sobito še nad Jugoslavijo, temni oblaki. Zaskrbljen je prosil pomoči ameriških Slovencev. Prav malo časa se je takrat mudil v Ameriki, bila pa je že, ko se je vračal domov, rojena s povezavo nacizma in komunizma — vojna. Hitler in Stalin sta vdrla v Poljsko.
Za oktobrsko številko Ave Maria je p. Bernard Ambrožič poslal obsežno poročilo (od 6 do 11 strani) o svetovnem Kongre-
seznanil s samostansko družino,.	. a T . , ..
sedaj že umrlim p. Johnom FW.|» Kristus!1 linom, p. Aleksandrom Urankar- ^ ot^ raglavjem
poti tja in še nazaj	~~
“Oho!
Gašper.
(1Nič oho! Mera tako kaže.” ‘Kako kaže mera?”
Gsem Štefanov vina na ro-2ance!”
Turka se je razpletla, možje
hir
§rozili voglu s krampi, inže-Je trdno gonil svojo, dokler 4-veda ni Gašper podal in za UP vogla svoje spalnice od-
nice, jih plačal, Lucija je pa za vsako pripravila potic in prigrizkov za na dom. Zdelo se ji je, da bi bilo prav, če bi ostale še pri obedu. Toda oče je tako odredil in Lucija ni razmišljala, zakaj.
Opoldne je postavila obed na mizo že Lucija.
“Tukajle boš ti, Lucija,” ji je oče odkazal sedež. “Gospodinja smuka vedno ven in noter, zato bodi tu na kraju, kjer se lahko vsak hip snameš.”
“Mihor j a in Boltežar j a še ni,” je opomnila s strahom Lucija, ko je razdeljevala žlice.
“Saj res,” je pritrdil Gašper in vstal izza mize. “Kaj bosta večnost zaležala? Stopim ju poklicat.”
Oče je rahlo namrgodil čelo in ni pristavil ne bev ne mev.
“Štefa, kje boš pa ti sedela?” je držala Lucija lično žličko v rokah in gledala, kam bi jo položila.
“Pri tebi!” je veselo rekla deklica, zlezla izza mize na klop in za očetovim hrbtom priplezala k Luciji.
“Tako? Ali nisi več moja?” jo je oče podražil.
“Še,” je Štefa zatrjevala. “Pa je Lucija tudi moja, jeli?”
Štefa je pogledala z otroškimi očmi svakinjo in čakala odgovora. Lucija se je sklonila do nje in jo pobožala.
Medtem je Gašper trkal na vrata izbe. Nihče se ni odzval. Odprl je. Vse prazno. Pod mizo je ležal Mihor jev šopek, okno je bilo na stežaj odprto, po sobi je bilo vse v neredu. Gašperju je zaprlo sapo. Samo za trenutek se ni zavedel, kaj se je zgodilo. Toda to je bilo kakor hipen mrak čez oči, potem pa se mu je vse posvetilo. Vzdihnil je: “Torej to sta mi napravila!”
Jezen se je obrnil in na pragu še enkrat pogledal po praznih | kljukah, kjer je navadno visela obleka bratov. Takrat je zopet opazil Mirror jev zmečkani šopek pod mizo. Vrnil se je, ga pobral in skril pred Lucijo v stensko omarico.
Počasi je stopal z vrha v vežo in odprl duri v hišo. Lucija je ravno odmolila pred jedjo. Gašper je odmomljal za njo in ni vedel, k{j izrekuje. Lucija se je ozrla in videla, kako je bled. Prebledela je še ona od temne slutnje.
(Dalje prihodnjič)
jem, z bogoslovci in delavci šel poročit na Eveleth, Minn., 3. Lemorhu
julija 1939. P. Bernard, ki je bil'
istočasno župnik pri Sv. Štefanu v Chicagu, mi je dal ukaz: “Nazaj grede se moraš ustaviti tu, da pokažeš svojo nevesto.” Ubogal sem ga in se 6. julija sestal ponovno z njim. Ko smo se pozdravili in sem mu predstavil svojo nevesto, je bila prva Bernardova beseda: “Ali veš, da je
nenadoma umrl Mr. Louis Pirc,
1
urednik Ameriške Domovine.” Seveda je bila ta novica ižnena-denje, ki nas v Minnesoto ni dosegla ...
Duhovniki imajo pred prvim petkom v četrtek spovedovanje. On je ta celotni posel prepustil ta dan kaplanoma, sam pa se je
Veliko sva se pogovarjala in povedal je, da se udeleži mednarodnega Kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939. Temu VI. mednarodnemu kongresu predseduje mnogim Slovencem v Ameriki po-
Kaj bi ti le povedal?” je v kratki notici zapisano: P. Bernard Ambrožič, naš urednik, je pa preveč dobrovskih hrušk in sliv potresel to leto in se osmolil. Prva smola je bila ta, da mu je vojska pokvarila oddih v domovini, druga pa ta, da mu bolezen zastavlja pot nazaj v Ameriko. Ravno,- ko so v Evropi zatrobili alarm in sva-
TONY KRISTAVNIK
i; PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8436
Poletje prihaja! Najboljši čas za pleskanje!
Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
Ne vem, kdaj se je vrnil? Le ki borili Nemci. Padli Italijani to v svojem spisu “Po velikih o- so bili pokopani na vojaškem le-vinkih” omenja: Petek, 15. de- tališču pri Tripoliju, cembra (1939). Ravno danes Italija je morala priznati po sem dospel v Kirkland Lake iz porazu v vojni neodvisnost tudi Montreala. Pot je vodila preko Libiji. Dokler je vladal tam sta-Toronta... Tu me je čakala po- ri kralj Idris, so ostali Italijani šta iz Lemonta. Moral sem se v deželi na različnih položajih v nasmehniti. Bila so pisma iz A- javni upravi, šolstvu in gospo-merike, ki so me hotela najti darstvu. Posebno je bila Libija okoli Vseh svetnikov v Dobrovi potrebna pomoči strokovnjakov, pri Ljubljani. Pa me niso več ko so odkrili tam velika ležišča našla. Po velikih ovinkih so me! olja in začeli tega izkoriščati, našla danes v mrazu in snegu | Ko so mladi častniki vrgli tu gori, nekaj čez tisoč milj od.^aija jn proglasili republiko, so
Chicaga. Kako daleč od Dobrove?
pognali najprej domov vse žive Italijane, nedavno pa so zahte-
Iz domovine sem poslal tri vaii; da Italija odpelje tudi
znani vseučiliški profesor dr. rili ameriške državljane, naj se Leonid Pitamic, bivši poslanik| nemudoma povrnejo čez morje, jugoslovanske vlade v Washing- ga je bolezen poslala v bolnico,
tonu, D.C. Obljubil mu je, da mi bo poslal vse izdaje “Slovenca”, ki bodo o tem zborovanju pisale. Tako je bil mož-be-seda. V ovitku mi je poslal šest številk “Slovenca” od 26. julija do 1. avgusta. In še šest iztisov “Slovenskega Doma” z enakim
kjer je urico za parnik zamudil. Bolnico je sicer zapustil med tem časom, sedaj se zdravi v svojem rojstnem kraju na Dobrovi pri Ljubljani, a ne ve, kdaj mu bo dana prilika, da bi smuknil čez mejo. (Ave Maria, okt. 1939, str. 2.)
dopise ali članke za list. Če bi bili natisnjeni, bi moji prijatelji precej vedeli, kako in kaj. Urednik pa je dobil v roke samo onega o kongresu, ki je bil priobčen v listu. Druga dva sta se izgubila...
In še druga reč. Komaj sem prišel s potovanja, sem odšel na potovanje ... Samo za par dni sem se ustavil v So. Chicagu, skočil pogledal v Lemont, napisal par pisem, odposlal par naročil — pa hajdi na pot! V Minnesoto in Kanado (Ave Maria, jan. 1940).
Pripomnim da po svojem povratku v Ameriko je vso pozornost, dal Kanadi, kamor je odšel misij onarit. Ves letnik Ave Maria 1940 priobčuje pod naslovom “Mlada Slovenija v Kanadi” njegova doživetja in srečanja s slovenskimi ljudmi, ki jih obiskuje. Če omenjam kraje, kjer je naše ljudi obiskoval, so omenjeni: Toronto, Hamilton, Beamsville, Montreal, Que., Sudbury, Ont, Creigton, Ont., Schumacher, Ont., Kirkland, Ont., Noranda, Que., Val D’or, Que. Zanimivo je, da je bila 18. avgusta 1940 proslava v Vinelandu, Ont., in sta bili v tamkajšnji cerkvici dve sv. maši s slovensko pridigo. Popoldan pa so blagoslovili veliko sliko Matere božje, kopijo z Brezij. Hrvaški duhovnik rev. Rafael Grškovič v “Vijesniku hrvat-skih katoličkih misija v Kanadi” omenja o tem dnevu: Popoldanska pobožnost se je vršila na livadi pred cerkvijo. Peli so litanije zelo melodiozno, triglas-no, vmes Marijine pesmi. Tako okusno sestavljene litanije sem čul, imajo Slovenci rajši kot “škofovo mašo”.
(Pride še)
M. T.
mrtve z vojaškega pokopališča, ker da ‘potrebuje prostor za razvoj mesta’.
* Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Zenske dobijo delo
Natakarica dobi delo
Slovenska gostilna v Euelidu išče natakarico od 9. dop. do 5. pop. Za pojasnila kličite 531-9782.	(119)
Help Wanted — Female
General Housework, Child Care
4 days per week, steady, live-in optional, bus line, congenial family. — 291-2303.
(116)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo na 1263 E. 67 St., vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže, velik vrt. Ugodna cena. Kličite do 8. ure zvečer 881-2195 in vprašajte za Tonija.	(122)
Lastniki prodajajo
3 enodružinske hiše na E. 185 St. s skupnim pročeljem 200 čevljev, v sredi slov. naselbine, določeno za trgovinstvo. Kličite od 4.-3. ure zvečer 486-6540.
-(117)
. fill
VESELJE IN ZANIMANJE OTROK — Par panda medvedov v živalskem vrtu v Wa-shingtonu, D.C., ima vedno dovolj občudovalcev. Par je darovala ZDA L. R. Kitajska v času obiska predsednika Nixona. V zameno je dobila par meščanskega goveda, ki pa mu menda na Kitajskem ne prija in se je ogulil in boleha. Panda medvedji par v ZDA se počuti odlično, slabo pa je s pando Ghi-Chi v živalskem vrtu v Londonu na Angleškem, ki je zaradi starosti začela omagovati. Njeni otroški prijatelji so ji poslali kupe pisem z željo, da bi si skoraj opomogla (spodnja slika).
Meril SU k
Mki
Mna, ki so ga moški odne-sosedu in tam ob harmo-
---O-----------
Lucii
Nadaljevali gostijo.
3a je stala na podiču pred
Veliki peniji
WASHINGTON, D.C. - Prvi peniji v ZDA so bili veliko večji c d sedanj ih.
IlaSpiii še snrfvi m smejo eslaii ? Obšli
Hiša naprodaj
Velika enodružinska hiša, 4 spalnice, 2 kopalnici, 2 sprejemni sobi, 15x15 kuhinja, avtomatični dishwasher, blizu cerkve Marije Vnebovzete in St. Jerome. Kličite 481-9422.
(116)
E. 232 — Euclid
blizu Babbitt Rd. prijazen Colonial z tremi spalnicami, ima veliko jedilno sobo, na bus liniji, prvovrstna hiša za družino. Dobro zgrajen. Se mora videti da se lahko ceni.
Zidan Ranch
tri spalnice v fari sv. Kristine, j velika jedilna soba, zgotovljena
Malija je na zahtevo libijske
\!a<ae odpeljala iz	rekreacijska soba, in vehka ku-
l up a ,,ara p C Kopunih lta*|pinja samo sedem let star, kot hjanskih vojakov.	j R0V> in prvič naprodaj.
BARI, It. — Truplo letalskega maršala Itala Balbo in trupla preko 20,000 drugih Italijanov so pripeljali v Italijo z vojaškega pokopališča pri Tripoliju na zahtevo libijskih oblasti.
Maršal Balbo, ki je postal znan, ko je leta 1930 in 1933 vodih skupino italijanskih hidro-planov preko Atlantika, je bil po pomoti sestreljen leta 1940 nad Tobrukom in so ga nato pokopali v Libiji.
Na Russell Drive
pri E. 250 cesti, nova hiša s 2 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna grad-jnja. $32.500.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(117)
Hiša naprodaj v Euclid
Zidana Colonial hiša, 3 spalnice, dvojna garaža. Kličite od 3 do 5. ure 731-2169 v srednjih
Drugi Italijani so padli v voj-;30h. Nič agentov, ni s Turčijo leta 1911, ko je Italija zasedla Libijo in Dodekanez v Egejskem morju, ter v drugi svetovni vojni. Italijanske sile
(12,14 jun)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA
so bile premagane in delno za-; RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
jele že v prvih mesecih vojne !	OSTARELE
“	.	1	. ojne>! AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
jasneje pa so se v severni Afri-[st_ Clair Ave. & E. 68 st. 361-4212
ii :■. jrrTr
IVAN PREGELJ:
V r (Vnton
l-.I£
ZGODOVINSKI ROMAN
“Ne štej mi v zlo, — Prevzvišeni, da tretjega, nobilem Chri-stophori Cobenzel namreč, plemenitega Kobencljevega ne morem takisto pohvaliti. Pomilujem nobilem Joannem! Ima mater, ki je, kakor vse matere sveta, slepa v svoji ljubezni; ima očeta, ki je Benečane tepel, pa je zato tudi lastnemu sinu prestrog. Zato sem za letos in pri tej svoji šoli popolnoma odložil svojo slovečo učiteljico, illam Virgam, palico, o kateri sem že pisal, da mi je sicer v veliko pomoč prav po modrosti iz Pisma, da otroku ne hranimo šibe; da umrl ne bo.”
“Gospod Procuramus in njegova beseda,” je čustvoval toplo beroči. “Po Pismu če bo, Metu-zalem bom postal. Tako pogosto sem bil deležen teh darov s palico. A da se gospod le zmotil ni. Ta živo pohvaljeni Pavel Četrti, ta moja mlada žlahta me le skrbi. Skrbi, hudo skrbi! Gospod Procuramus mu očitno ni strojil življenja.”
“Zdaj pa čuj, Prečastiti, in potrdi ali’pa grajaj, kako učim in kaj,” je bral magister dalje. “Moj šolski red za nedeljo in vse dni v tednu! Ob šestih grem s svojimi alumni k maši. Strežejo mi po vrsti in po vrednosti. Tepo se za to službo kakor za čast. Ker gre v božjo slavo, jim dovolim. Potem pa sedemo ob devetih za knjigo do enajstih* ko jih vzamem na vrt, da jih tam učim iz evangelijev in prerokov. Ob dveh smo spet na vrtu in v učilnici, da bi bili modri v geografiji, historiji, aritmetiki, dialekt-ki in lepi umetnosti sploh. Doz-daj vedo povedati iz Ezopovih basni, iz Katonovih gnom in Salomonovih pregovorov. Po Seneku sem jih učil o štirih glavnih krepostih, prebral sem ž njimi Gersonovo hvalnico na čast svetemu Jožefu. Zato, ker je ta deviški ženin moj ljubi godovni patron. Učeni so dalje po Teren-cu in Vergilovi pesmi, četrte knjige o norski lotrici Didoni jim seveda nisem razodel. Še sem jih učil dialektike ob španskem Petru in o moči svete Cerkve po Avguštinu Jakinskem. Gramrnata Cochlaei znajo na pamet, po abecedi na izust Pa-normitanove Regulas. Pišejo,
že omenil —”
Magister je dvignil pogled raz pismo, ni pa imel časa, da bi se kakorkoli razmislil ob njem. Zdajci, ne da je videl, kdaj, je bil pred močnim človekom na težkem konju. Dva pešca, ki sta jezdeca spremljala, sta se bila kaj nevljudno postavila ob samotnega popotnega in ga prijela za rame. Magister se je ozrl navzgor v jezdeca in prepoznal v njem duhovnega človeka. Skromno je segel po pokrivalu in pozdravil Jezdec ni odzdravil, temveč vprašal rezko in kratko:
“Odkod?”
“Od Kobljeglave, Komna, Ogleja in še dalje,” je odgovoril magister.
“Kaj pa?” je hotel vedeti jezdec.
“Magister artium.”
“Ta pa magister,” je zagodrnjal jezdec in se obrnil k spremljevalcema: “Ali naj ga pretepemo za laž, kaj mislita?”
“Kakor ukažejo, gospod Luka,” je odvrnil eden med njima, ki sta še krepkeje stisnila magistra za rame.
“Gospod Luka pač?” je ugibal sam pri sebi magister. “Ta je en sam na Krasu in je drugi čuječi, drugi žerjav.”
Tomajski gospod, kar je res bil, pa je ta trenutek pomiril •svojega gorečega služabnika s svetopisemsko besedo:
“Peter si. Pa pravim, da spravi svoj. meč. če se je lagal, me-niš-li, da ga ne znam ugnati drugače?”
Obrnil se je k magistru in velel:
“Če si res magister, si bukov-ski in mi boš vedel ugovarjati, ki trdim, da učenost ni prida za izveličanje. Defende, oppone — dokazuj in pobijaj, kar sem trdil.”
Magister je sprva osupnil ob čudno izvirnem vprašanju, pa se je kaj kmalu znašel. Nekaka dijaška objest se ga je lotila. Saj se ni počutil že kar nič več tujega pred jezdecem, katerega je bil ugenil, da je drugi žerjav.
Pomislil je kratko, nato pa je povedal lepo po latinsko:
“Defendo, častiti! Učenost ni prida za izveličanje. Sveti Peter namreč je bil neuk ribič, pa je
ni hodil v šole, pa je vendar še svojčas s Frankopanom in nem-	Vida priredi kosilo v farni
celo petelinje petje umel. Kaj škimi knezi tepel benečansko	dvorani pri Sv. Vidu.
šele, če bi bil študiral.”	! lačno sodrgo, ko se je razgrnila 24. — Vinska trgatev na Sloven-
“Pa ti galjot,” je zašlical du- čez Furlanijo in Kras.
hovni, “ali tudi ptičji govor golčiš?”,
“Golčim nekoliko po žerjavje,” je odvrnil vedro magister. “Vi-gilo! čujem!”
Duhovni je za trenutek neumno osupnil. Nato pa je viknil jezno:
“Lovač!”
“Hlapca, ki sta bila z njim, sta pograbila magistra krepkeje. Duhovnik je vikal:
“Nemarnež! V taberni si besedo pobral in favelo o žerjavu slišal. Pa me zasmehuješ? Stoj in govori in se izpričaj! Kdo je pravi Kristusov namestnik na svetu?”
“Sveti Oče v Rimu,” je povedal magister.
“Koliko zakramentov priznavaš in častiš?”
“Vseh sedem.”
“Kaj sodiš o vernih dušah v vicah?”
“Verujem, da trpijo in so naše priprošnje potrebni. Zato molim zanje.”
“Izpustita ga,” je dejal tedaj
“Vem,” je odgovoril pohlevno magister. “Bil je velik vojak v vojski z Benečani.”
“Pa dober škof,” je dodal duhovni in menil samohvalno: “Škof jaz nisem, po vojaško mu pa skušam biti podoben. Zato, ker je vreden in je tako prav.” Zravnal se je po vojaško v sedlu, potegnil za vojke, da je konj zaigral s kopiti. Potem je umiril žival in vprašal:
“Kam pa greš?”
“V Štanjel nosim vesti gospodu vikarju.”
“Kaj ga tudi poznaš?” “Poznam.”
“Pozdravi ga v mojem imenu.”
“Bom, častiti.”
Magister se je obrnil, da bi šel.
“Stoj,” je zaklical vikar. “Ali si bogat?”
“Nisem, častiti!” je odgovoril po resnici magister. Duhovni je segel za pas in zaklical:
“Lovi!”
Vrgel je magistru svetel in
potolaženo duhovni svojima neobrezan beneški zlat. Magister spremljevalcema,- Manj rezko je nerodno in smešno vljudno in vojaško je vprašal magistra: j lovil, ne da bi ujel. Pobral je s “Ali me poznaš?”	, tal. Potem pa se je zahvalil in
“Ugenil sem Vas, gospod vi- vprašal: kar,” je odvrnil magister. 1 “Pa s čim sem zaslužil, ča-
“Ugenil! Kakšna beseda pa je to?” je godrnjal jezdec. “Spoznal si me, bi dejal jaz, če si me, ki mi je bil sam rajni ljubljanski škof Krištof Ravbar vrstnik v šoli pa prijatelj. Pa kaj ves ti o tem!”
Nekakšna nerodna samozavest je spregovorila iz duhovnikove zadnje besede, ko se je hvalil, da je sošolec krasnega cesarskega generalisima, škofa ljubljanskega Krištofa, ki je
stiti?”
“S čim! čuječega žerjava si premodril,” je odgovoril Tomajski.
“Tako,” je šlo magistru skozi misli, “to je že drugi, ki se obtožuje, da ne zna biti čuječ.”
Videl je, da je Tomajski pognal konja in se je še sam obrnil, da bi šel. Pa je duhovni pridržal žival in zopet zaklical za njim:
(Dalje prihodnjič)
AR
društvenih prireditev
X	'
X
X
*
>
*
%
X %
I %■ y
v avditoriju in dvorišču sv.
računajo, samo vernaculam, do-j bil vendar gospodu Izveiičarju mače kraške besede jim ne mo- j všeč. Oppono. Učenost je bliž-rem odvaditi pa niti z učiteljico ! njica v božjo modrost in prava Palico ne, illa Virga, ki sem jo pot k izveličanju! Sveti Peter
Signs of VEE —
Signs of VEE (Venezuelan equine encephalomyelitis) are not distinguishable from those of Eastern and Wesfern forms of encephalitis. Diagnosis must be confirmed by laboratory analysis of blood and other specimens. A few infected horses show no signs. Most show symptoms varying in severity from fever, loss of appetite, and depression to stupor, weakness, (Staggering, blindness and death. Owners should report horses with these signs io a veterinarian, USDA officials urgo. USDA PHOTO. "■
JUNIJ
18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
18. — Piknik društva Triglav v
Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik.
23,24,25. — Svetovidski poletni karneval.
24. — Balincarski večer na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava.
2. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi.
4. — Piknik Slovenske pristave.
9. — Štajerski klub priredi piknik- na Slovenski pristavi.
16. — Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
16. — Piknik društva Kras št. 8 ADZ v parku ADZ.
23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku.
23. — Zveza SPB Tabor priredi piknik na Slovenski pristavi.
30. — Slovenska šola v Collin-
woodu priredi piknik na Slovenski pristavi.
30. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik v Izletniškem parku v Leroy, Ohio.
AVGUST
6. — Letni družinski piknik
Društva Naj sv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd.
6. — Federacija KSKJ društev v Ohiu priredi KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
9. — Federacija klubov slov. u-pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd.
13. — Katoliški vojni veterani fare sv. Vida priredijo drugi letni st. clairski Polka piknik
ski pristavi.
,24. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7.
30. — PAR-FI klub priredi svoj
V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala bosta Pecon in Trebar.
OKTOBER
I.	— Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
14.	— Praznovanje 60-Ietnice
obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.	— Občni zbor Slovenske
pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave.
21.	— Oltarno društvo fare
Marije Vnebovzete priredi Kartno zabavo ob sedmih zvečer v šolski dvorani.
28.—Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
NOVEMBER
19. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Večerja ob 4. uri pop.
II.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester.
11. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
18., 19. — Fara sv. Vida priredi
“Jesenske dneve”, velik festival in bazar.
26. — Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue,
26. — Pevski zbor Planina priredi Jubilejni koncert ob 35-letnici obstoja v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
31. — SDD na Recher Avenue priredi S I L VESTROVANJE v svojih prostorih.
JANUAR — 1973 20. — Pristavska noč v Sloven-
St.
skem narodnem domu na ^ • Clair Avenue.
MAJ — 1973
5. — Pevski zbor Korotan Pr*
redi svoj vsakoletni koncer ob 7.30 zvečer v SND na Clair Avenue.
st.
f
o
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AIBIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Ošsfo¥ski dan
dne 18. junija 1972 Naročite telefonično: 431-3628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St- Clair Ave. ,
Cleveland, Ohio 44108
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot mo]e darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $. Moje ime in naslov: ...........
J
1
Vida.
13. — Piknik Misijonske znam-karske akcije na Slovenski;	DECEMBER
pristavi.	i 3. — Pevski zbor Slovan poda
20. — Plavalne tekme in piknik -------------------------------
na Slovenski pristavi.
20. — Triglavov piknik v Tri- j glavskem parku pri Milwau- j kee, Wis. Začetek s sv. mašo I ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava.
26.	— Pristavski balincarski
krožek priredi piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
17. — Oltarno društvo fare sv.
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
431-0628


•	Skupinska potovanja
•	Potovanja posameznikov ® Najetja in nakup avtov
vseh vrst
® Notarski posli — prevodi o Vselitev ali obisk sorodnikov ® Sporedi za potovanja z ladjo ali letalom na razpolago —-Kličite ali pišite!
K L fevei Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500
NARODNA OBRAMBA nikom Nixonom.
Tajnik za narodno obrambo M. Laird v razgovoru s predsed-

Two survivors 0f Kellogg, Idaho, silver mine fire in which 91 died rescued after week.
MAYJl
| Dan Blocker, Topular television star who played Hoss in Bonanza series, dies.
Edgar Hoo-War, who headed FBI for 48 years, dies in Washington at age of 77.
One jet hi-jacket bails out with $303,000 ransom in Honduras jungle; another forces plane to Cuba._________________
Pm.idpnr
Nixon arrives in Moscow for talks with Russian leaders.
Nixon orders North Vietnam ports mined in retaliation for renewed invasion.
Mxr'fs
Presidential candidate George Wallace shot while campaigning in Maryland.
mw
Liner Queen Elizabeth 2 searched in Atlantic due to bomb scare.
MAV 21
_________Vandal damages famous Michelangelo Pieta statue in the Vatican.
MAY-22
Ceylon breaks ties of 157 years with Britain to become Republic of SriLanka.
tamaa South Vietnamese abandon Quang Tri, giving Communists foothold below demilitarized zone.
Hundreds are fatally stricken as heat wave engulfs Indja.