Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 4. maja 1935. Posamezna Številka Din 1.50 •v I \ LJUDSKA PRAVICA 4.1 _TEDNIK ZA GOSPODARSTVO IN PROSVETO_ j- H i || Izhaja začasno vsako drugo soboto zjut-aj. — Uredništvo Lendava, Glavna ulica 72. — Uprava Vel. Poljana, p. Črensovci. Q in I LClO II« Ček. rač. 16.690 —Cena: mesečno Din 2--, četrtletno Din 5-, letno Din 20'-, za inozemstvo mesečno Din 4--, letno Din 40 - OICV« Izhaja začasno vsako drugo soboto zjut-aj. — Uredništvo Lendava, Glavna ulica 72. — Uprava Vel. Poljana, p. Črensovci. Ček. rač. 16.690 — Cena: mesečno Din 2--, četrtletno Din 5'-, letno Din 20'-, za inozemstvo mesečno Din 4--, letno Din 40 - 1914. 1918. 9 miljonov sirot 10 miljonov beguncev 10 miljonov mrtvih 19 mil onov ranjenih 9 miljonov ujetnikov 4063 razrušenih mest. bo- za- nekoč iz- Politični pregled. Danes bomo razložili, kako do plini uničevali prebivalstvo v ledju: General Metzcsh je nek javil: „Smoter vseh tovarn, ki izdelu- jejo vojne pline je sestaviti neviden plin brez duha, ki bo uporabljiv ob vsakem vremenu, ki bo predrl vsako plinsko masko in bo v čim manjši množini zastrupil čim večje prostore." Ta generalova želja se je uresničila že v svetovni vojni. Že takrat so upo- rabljali plin, ki se imenuje fosgen. Kakor vsi vojni plini, je fosgen - težji od zraka. Je neviden in za na- vadnega človeka brez duha. Le stro- šek kovnjaki ga spoznajo po tem, da v ___ grlu nalahko zbada. Fosgen je po- sebno naraven za pljuča, ki jih lahko stroko unJči v 24 urah Qd fosgena Zastrup- " Ijen človek umre v strašnih mukah; - ako pa smrti uide, ostane za vedno bolan na pljučih, največkrat zapade jetiki. Lahko si predstavljamo posle- dice zastrupljenja, ako pomislimo, da bo velika večina prebivalstva proti plinskim napadom popolnoma neza- varovana. Predno pa bodo plinske straže v splošni zmedi plinskega na- pada našle kandidata smrti, bo ta že zdavnaj izdihnil. Posebno nevaren je plin, ki se imenuje levisit. Ko so v svetovni vojni iznašli plinsko masko, je bilo treba iznajti sredstvo, ki bo masko onemogočilo. To sred- stvo so bile razne arzen vsebujoče dražeče snovi, ki povzročajo bruhanje in kihanje. Človek, ki nosi masko jo mora strgati z obraza in je tako iz- ročen vsem plinom. Ti dražeči plini poleg bruhanja povzročajo še težka živčna obolenja, nezavest, ohromlje- nja. Najhujši-plin te vrste je zgoraj omenjeni levizit, ki ima še to pred- nost, da povzroča težka kožna obo- lenja. Najstrašnejše plinsko orožje pa je iperit, tekočina, ki nevidno pokrije vse pred- mete s tanko plinsko plastjo in se za- sidra v vsako živo bitje. Posledice iperita se pokažejo šele čez 6—18 ur, potem, ko je vsaka rešitev nemogoča. V 30 minutah prežre obleko, perilo, usnje, v dveh urah celo gumi. Na ko- ži povzroči prvotno madeže, nato me- hurje in izpuščaje, na očesu težka očesna vnetja. 12 miligramov iperita, ki ga lahko vdihaš v eni minuti, po- vzroči smrt. Ako človek uide trenotni smrti, boluje mesece dolgo na težkih kožnih izpuščajih, očesnih in pljučnih obolenjih. Pomoči ni. Tudi največji zagovorniki plinske vojne priznavajo, da je zdravljenje mogoče le tedaj, ako se prične 10 minut po dotiku s strupenim plinom. To je seveda ne- mogoče! Kako naj v plinskem napa- Zadnji tedni so nam prinesli v mednarodnem političnem življenju vrsto dogodkov, ki nam pričajo o izredno resnem in napetem položaju v svetu: vrstijo se politični in diplomatski se- stanki pa prevrati v nekaterih deželah, znova se je začela vojna med Bolivi- jo in Paraguajem v Južni Ameriki, delavsko-kmečka vojska na Kitajskem je zavzela nove pokrajine. Znani Hitlerjev sklep preteklega meseca, da uvaja nemška država red- no splošno vojaško dolžnost, je upra- vičeno vznemiril ves svet. Ne morda zato, ker je to zgolj prelomitev do- ločb versajske mirovne pogodbe, tem- več zato, ker pomeni uvedba redne nemške vojske poleg silnega oboro- ževanja veliko nevarnost za mir in nov napad na vsa prizadevanja za ohra- nitev miru. Razumljivo je, da so ta nemški sklep odločno obsodile de- lovne ljudske množice, ker vidijo v njem resno pripravljanje na vojno, ki jo pa one nočejo. Saj se dobro za- vedajo in živo čutijo, kaj jim je pri- nesla svetovna vojna. Vznemirili pa ,so se tudi odločilni vladajoči krogi — veliki industrijski podjetniki in de- narni velmoži v posameznih evropskih državah, tako da so se čutile vlade teh držav prisiljene, da nekaj napra- vijo proti nemškemu sklepu. Tako so se v začetku tega meseca zbrali v italijanskem zdravilišču Stresi, kjer se sploh shajajo evropski državniki, zastopniki treh zapadnoevropskih ve- likih sil: Angleške, Francoske in Ita- lije, da odločno nastopijo proti nem- škemu ogrožanju miru in obvarujejo Evropo pred novo vojuo. Tako so govorili ti državniki. In morda je kdo res pričakoval kakšnih velikih sklepov na tem sestanku. Toda navzlic vsemu velikemu dozdevnemu razburjenju se je sestanek končal v nekem pomirje- nju — z ugotovitvijo soglasnosti vseh treh držav in s sklepom, da se pre- dloži svetu Zveze narodov spomenica, ki obsoja, toda ne v prostem tonu, nemško samovoljno kršitev versajske mirovne pogodbe. To spomenico je nekaj dni pozneje res skoraj soglas- no sprejel tudi svet Zveze narodov in tako „moralno" obsodil Nemčijo, ker drugih sredstev zveza narodov nima in ne ne more imeti. Ljudstva že tako dolgo več ne zaupajo takim državniš- kim sestankom in spomenicam in tudi od Strese niso nič pričakovala. Zave- dajo se pač, da bo pravi odgovor drugih držav na nemško oboroževa- nje in pripravljanje armade novo obo- roževanje na njihovi strani. Že prej je Francija prav pod pretvezo nemške nevarnosti zvišala rok vojaške službe na dve leti in Angleška je zvišala vo- jaške kredite. V tej zvezi s konferenco v Stre- si in drugimi dogodki zadnjih tednov pa nas zanimata dve vprašanji: prvič, zakaj so zapadnoevropske države An- gleška, Francija in Italija v trenotku tako soglasne, ko je znano, da je bi- lo zlasti med Francijo in Italijo dol- ga veliko nasprotje in da se Angleš- ka ni v toliki meri zanimala za ev- ropska politična vprašanja; drugič, zakaj se je ves hrup po uvedbi nem- ške redne vojske pravzaprav mirno polegel in se pripravljajo novi spora- zumi z Nemčijo, navzlic temu, da svojega sklepa le ta ne bo preklicala. Vzroka tesnejšemu zbližanju sta dva: napadalnost v Evropi in ogro- žanje kolonijalne posesti izven Evro- pe, zlasti v Aziji od strani Japonske. Zaradi nemške nevarnosti sta se le- tošnjo zimo zbližali Italija in Francija, ki hočeta z vsemi sredstvi preprečiti okrepitev in povečanje Nemčije, zlasti , 5 priključitvijo Avstrije, ki jo hočeta ohraniti samostojno. Zato je potreben mir in sporazum med obema država- ma, Francijo in Italijo in cena tega sporazuma je bila nova porazdelitev kolonij v Afriki. Angleška pri poraz- deljevanju oblasti v Evropi ni nepo- sredno prizadeta; gre ji samo zato, da je v Evropi primerno ravnotežje, ki sta ga vzdrževali po vojni dve skupini držav, takozvani francoski blok in italijansko-nemški revizionistični blok, ki pa sta se preoblikovala in prenehala po Hitlerjevem prevratu. Takrat se je namreč izvršila oprede- litev držav, ki so za mir, in držav, ki pripravljajo vojno. V prvi skupini so se znašle Francija, Italija in An- gleška, ki v načelu sicer niso proti vojni, toda ki spoznavajo, da v sedanjem trenutku vojna zanje ne bi bila koristna, in so zato danes proti njej; v drugi skupini Nemčija, Polj- ska in Japonska, ki z vsemi silami delajo na vojno s Sovjetsko zvezo, ki je danes edina zastopnica pravih mirovnih prizadevanj in ki se je zato lani srečala z državami prve skupine in stopila v zvezo narodov. Po tem bloku držav — Nemčije, Poljske in Japonske pa se čuti ogroženo zlasti Angleška, ki ji preti nevarnost, da oslabi njena kolonijalna moč zlasti po Japonski. Ta se čedalje bolj utr- juje v Aziji. Mandžurija je čisto pod njeno oblastjo in sporazum z nankin- ško kitajsko vlado je v korist samo njej. Angleški nevarna pa je tudi Nemčija, ki zahteva vrnitev kolonij. S porastom drugih imperialističnih velikih sil je bila torej v prvi vrsti ogrožena Angleška, ki je bila prisi- ljena iskati oslombe v Evropi. Iz te- ga razloga se približuje tudi Sovjet- ski zvezi, ker ve, da le-ta nima za- vojevalnih namenov in ni zanjo tako nevarna, kakor Japonska. Vendar navzlic temu jasnemu položaju niti Angleška, niti druge dr- žave v tem trenotku nočejo zavzeti odkrito sovražnega stališča do Nem- čije in kažejo že več kot leto dni sem do nje veliko popustljivost. Obveljalo je vendarle vse, kar je Nemčija skle- nila: na pr. izstop iz Zveze narodov, oboroževanje in zdaj uvedba redne vojske. Razlog temu je tudi gotovo bojazen za kolonije: da se zagotovi njihova posest, je potreben mir v Evropi; to je pogoj za italijansko prodiranje v Abesinijo in za ohrani- tev angleških in francoskih postojank v vzhodni Aziji. Tu je treba biti na straži pred japonskim prodiranjem in -morda še bel j pred zdravo silo pro- bujajočega se kitajskega naroda, ki se sprašča suženjstva lastnih in tujih tiranov. Z vzhoda prihajajo vesti, da je zavzela ljudska vojska kitajskih kmetov in delavcev nove obsežne po- krajine. — Iz vsega tega je razumlji- vo politično snovanje evropskih poli- tičnih držav, ki pripravljajo zdaj skle- nitev vzhodnega pakta, h kateremu bo končno pristopila tudi Nemčija in po- donavskega, ki naj zagotovi neodvis- nost Avstrije. O obeh se je tudi go- vorilo na sestanku v Stresi. du človek ugane, kakšen plin mu gro- zi? Kako bo izgledalo težko zdrav- ljenje, ko bodo hkrati ogrožali člo- veško življenje še drugi plini? Eni bodo silili človeka, da si iztrga mas- ko z obraza, drugi ga bodo med tem časom zastrupljali. Plini, ki smo jih tu navedli, so bili uporabljani že v svetovni vojni. Pozabiti ne smemo, da je tehnika voj- plini v svetovni vojni. In že plini sve- tovne vojne so zadostovali za uniče- nje človeštva. Vse državne tovarne plinov izdelujejo pline v največji taj- nosti, zato, da ni možno iznajti ob- rambnega sredstva. 40 ton nekega takega plina zadostuje, da se uniči prebivalstvo Londona — za prenos teh plinov ni treba več kot 40 letal. i______• :„ :.l.„:i A o 1 flA corn. Pa tudi v manjših evropskih dr- žavah opažamo živo gibanje, ki mor- da nima tako neposrednega vpliva na zunanjo politiko, ki pa je vendar zelo važno i dobro izpolnjuje podobo da- našnjega svetovnega položaja. Po po- skusu prevrata v Grčiji smo doživeli nekaj podobnega v sosednji Bolgariji, kjer se je ob zapiranju in internira- nju prejšnjih političnih voditeljev in pripravljenosti vojske izvršila izpre- memba vlade. Seveda se ta izpremem- ba ni izvršila ob prelivanju krvi in z državljansko vojno, kakor je to bilo v Grčiji, ko se je poskušal izvršiti prevrat. Toda odločilno za primerja- nje in presojo položaja je dejstvo, da so se izvršili dogodki v Grčiji in Bol- gariji na isti osnovi in iz istih nagi- bov — zagotoviti in utrditi vlado med ljudstvom. Kolikor je Šlo za osebne in strankarske spore, ki so se v Gr- čiji razvili celo v krvavo državljansko vojno, ni važno v primeri s tem, da je namen vseh neomejena samovlada po vzorcu fašističnih in takozvanih avtoritativnih režimov. V Grčiji bo dobilo to nazadnjaško stremljenje tudi zunanji izraz v tem, da bo spet pro- glašeno kraljestvo. Pri vsem tem sta- lišče ljudstva ni izpremenjeno: Ijud- .................._____■ # Fizik Langevin je izjavil, da 100 aero- nih plinov"po""vojni napredovala tako. planov od katerih vsak nosi eno tono IH^H da je neki ameriški general izjavil plina tahko pokrije Pariz z 20 metrov stvo tako nima nobene odločilne be- ■Mri visoko plinsko plastjo. Ako v eni uri sede pod katerokoli vlado že in zato ni vetra, pomeni to smrt Pariza. je slej ko prej proti vsem takim na- ameriški letalski komisiji, da imajo povojni plini 50 krat večji učinek, kot 4. maja 1935. silnim vladam vse dotlej, doker bo imelo oblastj samo v rokah. Maja bodo volitve tudi na Če- škoslovaškem. Ta dežela velja za eno zadnjih postojank .demokracije", ki pa seveda čedalje bolj gine, ker se tudi tu pojavljajo in uveljavljajo strem- ljenja po avtoritativni vladi. Tako je že dosedanje narodno predstavništvo dalo vladi obsežna pooblastila za iz- dajanje važnih gospodarskih in poli- tičnih zakonov. S tem prehaja prava oblast od ljudskih zastopnikov (koli- kor šo sploh res zastopniki) na izvr- šilno telo-vlado in se približuje čisto fašističnim in diktatorskim vladam. Zato je jasno, da so vsa gesla o de- mokraciji", .svobodi" in podobnem samo krinka, ki naj zakrije resnični položaj, v katerem je tudi ljudstvo Češkoslovaške republike in te volitve ne bodo imele tistega pomena, ki bi jim ca hoteli zlasti vladajoči krogi pripisati. Važne pa so toliko, ker bosta to pot prvič strnjeno in organizirano nastopili dve fašistični fronti: na eni strani nemška nacionalistična (prav- zaprav Hitlerjeva), na drugi strani češka. Zdaj se kažeta vlada in fašis- tična fronta nasprotni, toda samo vprašanje časa je, kdaj bosta skupaj. Takozvana agrarno-sociahstična vlada (obstoječa iz meščanskih agrarcev in socialnih demokratov) se že zelo pri- bližuje fašistični ideologiji. Poljska pa je svojo .demokra- cijo" slavnostno pokopala. Pravzaprav je že dolgo od tega — skoraj 10 let, odkar je maršal Pilsudski z državnim prevratom dejansko zavladal v deželi. Toda vsaj pravno je še veljala stara .demokratska" ustava. Zdaj pa so proglasili novo, ki odpravlja vso ob- last narodnoga predstavništva in jo prenaša na predsednika republike in vlado. S tem stopa Poljska čisto od- krito in naravnost v krog fašističnih držav, v katerih je ljudstvo odrinjeno od samostojnega vladanja in izpos- tavljeno najhujšemu pritisku vladajo- čih skupin. Narodno predstavništvo bo poslej le v okras oblasti in moči predsednikov in vlade — kakor je več ali manj v toliko drugih deželah. SLOVENSKA GRUDA. Črtice iz bojev jeseniških delavcev od leta 1929 . . ■ _ t______»r nKrote < Kranjski 1935. Delavno razmerje pri industrijski družbi, urejeno s kolek- tivno pogodbo od 28. aprila 1934 je zelo zrahljano. Posebno sliko pa do- bimo, če se ozremo malo natančneje na gola dejstva tega dela V celoti temelji pogodba na zapisnikih od Ji. dec. 1930 dalje, ki so doprinesli de- lavcem mnogo okrnitev na svoječas- no pridobljenih pravicah iz bojev pr- vih povojnih let. V letu 192»je po- djetje KID potom vodstva SMKJ Je: senice dalo delavcem enkratni nabavni prispevek. Posledica je bilainagli po- rast strokovnih organizacij Jj>z. predvsem pa soc. „SMRJ". Predlog Glavnega zaupnika na Dobravi vod- stvu SMRJ, da je umestneje staviti tovarni predlog za povišanje^ delav- skih plač, je bil gladko odklonjen češ, da pride to pozneje, ko bode organizacija močna. S sporazumom od 31. dec. 1930 podpisanim od SMKJ, narodnih in krščanskih socialistov, je podjetje uvedlo v vse obrate, kjer se je pokazala možnost, produktivno akordno delo. Ukinila se je 100 /0 doklada za dela ob nedeljah in praz- nikih. Kot prazniki so se priznali sa- mo še: Novo leto, sv. Jožef, veliko- nočni ponedeljek, binkošt. Vs sveti, prvi december in prvi božični praznik, za katere se odslej plačuje le najmanjša zakonita dopustna 50 /o doklada. Enaka doklada se odslej izplačuje tudi za nedelje, če je na- pravljenih v tednu nad 48 delavnih ur. Ostali prazniki (17 cerkvenih, ki niso tu navedeni) cerkveni, narodni in drugi so odslej kot navadni del. dnevi. Obratna vodstva pa imajo o- dločati, kako in kdaj se, ali kdaj se ne dela v teh praznikih. Praksa nam odpira oči, da je ta način izvajanja prazničnih dni le podjetju v korist. Prvi maj je tudi praznik, vendar brez 50°/0 prebitka. Če se ta sporazum razveljavi, pri čemur imata pogod- beno možnost odpovedi potonii pri- poročenega pisma SMRJ ali KIL), ce ne pride do novega sporazuma, se smatrajo tudi ostali prazniki, kot na- vadni delavni dnevi in prenehajo vse obveznosti družbe, v kolikor bi pre- segale obveznosti, ki jih zakon dolo- ča. (Pri tej razpravi se je namreč že računalo na poslabšanje soc. zako- nodaje.) Dne 15. marca 1932 je tovarna objavila odpust vseh delavcev na Savi in na Javorniku. Vodstvo SMRJ pa je odredilo straže iz vrst svojega član- ratov. Dostop v obrate so imeli le gasilci in delavci, ki so natovarjali izdelke za prodajni izvoz iz polnih tovarniških skladišč. Sporazumno z vodstvom SMRJ je tovarna čez par tednov odredila reparaturna dela kot pripravo za novi pogon obratov. De- lavci na Dobravi so bili od SMRJ primorani ves čas zastoja na Savi in na Javorniku delati. Vodstvi NSZ in |SZ sta si pa potuhnjeno in pohlinje- no mencali roke nad temi prizori, češ, večino imajo pri SMRJ in nista niče- sar ukrenili proti tem nakanam. Njih pasivnost nam pri tej priliki izkazuje da bi bile tudi ti dve organizaciji kot večinski enaki vodstvu SMRJ. Razgovori prej navedenih foru- mov s tovarno 29., 30. in 31. marca 1932 so rodili zapisnik o obnovi de- la, o naknadni sklenitvi kol. pogodbe in novega sdorazumno izdelanega de- lavnega reda, ki se mora po podpisu kol. pogodbe v teku enega meseca predložiti oblasti v odobritev Delav- nega reda pa še danes ni nikjer. Za manj produktivne obrate se je uvedlo 6 urno dnevno delo z dveurnim zmanj- šanjem zaslužka. Danes se lahko dela v tem primeru 6 ur dnevno, 4 dni v tednu ali 3 tedne v mesecu. Izvršila se je redukcija 600 manj lju- bih delavcev z malo odpravnino. Uve- dlo se je 5% znižanje plač. Sklenil se je tihi dogovor za konzumni dru- štvi krščanskih in rdečih socialistov na enotedenski odtegljaj delavskega zaslužka kot zastavna pravica za na- bavljajoči živež. Narodni nimajo svo- jega konzuma. Ukinila se je ugodnost cenenega kuriva tov. delavcem in si- cer pri 300 kg premoga od 50 Din na 90 Din, oziroma 1 m3 trdih drv od 50 Din na 90 Din. Izprtim od- nosno odpuščenim delavcem se je dajala aprovizacijska podpora v na- turi kakor mast, moka itd. Po nad 100' kg masti so prejele od KID vse tri strani gratis. V tem času zastopa- nja delavskih interesov na Jesenicah, se je vršilo tudi nečedno izrabljanje dobrin — namenjenih kot miloščina — zgaranim delavskim Jesenicam. Ene od teh zastopnikov je delavstvo že spoznalo. Vendar jih je še znatno število v vseh treh organizacijah, ki so sodelovali pri teh akcijah. Kakor prvi, tako drugi morajo na zatožno klop za storjene napake ter se izlo- čiti iz del. organizacij, ker so le ovi- ra za resnično in pravilno uspešno delovanje. Delavci, kot organizirani Dne 28. aprila 1932 se je pod- pisala pogodba za delavske dopuste onim delavcem, ki so nad 176 ne- deljskih delavnih ur z 50°/o prebitkom v tovarni. Glavnemu zaupniku pa se odslej daje prosti čas, ko se priprav- lja gradivo za eventuelne razgovore. Do leta 1930 je bil glavni zaupnik za vse tri tvornice prost vsakega dela in bil plačan, kakor da bi delal. Na Javorniku in Dobravi pa je imel Glav- ni zaupnik prosti čas od 10—12. ure v sviho zbiranja in prednašanja pritožb. S podpisom odstavka kol. po- godbe od 26. aprila 1932 se avtoma- tično odpravljajo družinske in stano- vanjske doklade za vse one delavce, ki se sprejmejo po 1. dec. 1931 v delo. Za stare delavce pa se ukine pri enem družinskem članu (otroku do 14. leta) tudi pred tem časom vsa- ka družinska doklada, kakor tudi za j vse po 1. dec. 1931. letu rojene otro- ke. Delavni čas pri ekonom atu se po-1 daljša na 60 ur tedensko. Delavce v tem oddelku se plačuje s 30. delav- nimi dnevi ne glede na to, koliko de- lavnih dni ima mesec. Sem so vštete tudi nedelje brez prebitka za nedelj- ske dnine. Slučajni poziv delavca pred upravno oblast, ali kam drugam, ka- tere odsotnosti pa ni sam povzročil, se plačuje z najnižjo mezdo, ki je določena v te namene in ne po za- služku, ki bi ga prejel, če bi delai m kakor zahteva smisel zakona, b temi takozvanimi nadomestnimi mezdami plačuje tovarna tudi vse delavce, ki so po pogodbi in po opravljenih 17») nedeljskih urah upravičeni do plača- nega dopusta. Delavčeva storitev oziroma iz- rabljena fizična sila, vprežena v akord- ni zaslužek, se je zelo dvignila. Obe- npm oa se je začela uvajati splošna kršitev kolektivne pogodbe z utrgo- van em upravičenih prejemkov z ved- no večjimi zahtevki izvršujočega dela, inVnaLnoma napačnim tolmaCe^em pogodbenih dogovorov. Danes se lah ko spričo teh dejstev že zaključuje, da ie ostala jeseniškim delavcem v Sfstvu samo še ona stran dosedanje kol pogodbe, ki je že pri svojem na- stanku okrnila svoječasno pridobljene pravice. Šikane od strani mojstrov, nasiavljencev, preddelavcev obrato- vodij pod predsedstvom tehnične di- rekcije in upravnih uradnikov - do- segajo že višek posurovelega posto- panja napram zgaranim delavcem. Posebne zasluge na tem ima tudi šp»- jonažni oddelek - sestavljen iz zna- nih proslulih oseb, katerih imena bo- demo še objavili. Kljub vsem tem dejstvom pa delavci ne bomo klo- nili. Ce imajo pravico udobnega in razkošnega živetja upravni funkcijo- narj" tovarne z 30., 40., 50 60. in 70. tisoči Din mesečne plače; ali pa urad- niki od 3 25.000 Din mes. zaslužka — imamo potem še večjo upraviče- nost ustvarjajoči delavci — na ta iz- delani produkt, ter na sigurnejši ek- sistenčni obstoj. Delavske Jesenice, ki so se ob priliki izprtja 5. delavcev na Javorni- ku glede enotnega nastopa v ob- rambi svojih interesov napram tovar- ni KID v začetku tega leta, razklale, nesmejo vsled pristranosti strokov- nih forumov na neenosti bazirati, kajti posledice nesoglasja so le podjetju v korist, nam pa v škodo. Vse one pa, ki ovirajo resnično skupnost, je treba onemogočiti in pognati iz naših vrst. Zato na delo, da popravimo vse na- pake in odstranimo ovire. dil je Japoncem, da bo skušal na miren način domačine ukrotiti. Kupil je različnih drobnarij, za katere je vedel, da domačinom ugajajo in se s temi podal med nje. On ima še Formoza v Aziji in drugod po svetu. Vzhodno azijski otok Formozo Japonci so napovedali vsemu svetu, ie pred nekaj dnevi zadela huda na- da so domačini na Formozi popol- ravna nesreča Potres je v nekaj se noma nečloveški rod, ki ga m mogo- kundahr^zruši 1 m nogo mest in vasi če drugače ^civilizirati^ kakor tako, viharii pa ki so izbruhnili po potre- da se ves uniči. Japonci so bili na su so še povečali vse potresne ne- Formozi zvesti predstavniki svetovne- vamosti. To, kar je pustil potres, je ga pričel uničevati ogenj. jec pr^fna mf^a^o^do^Li Fof- prines^ruPd!SU\^nfpo^eP\eganor moL morda vendar »e ljudje^Ponu- ka in prebivalcev, ki na njem žive. Formoza leži na vzhod od Kitajske in na jug od Japonske. Sedaj je v japonski oblasti. Otok je izredno ro- doviten Tako si ga je polakomm ™ ima fc japonski »tnper alizem in napraul »z d*vanjem vdiko ha njega svojo kolonijo. TakQ sq ge yse japonske prav_ O prebivalcih Formoze vedo ca- jjice 0 nečloveški krutosti in divjosti sopisi povedati, da je to silno divji domačinov Formoze razblinile v nič. narod. Imenujejo jih lovce na človeš- izkazai0 se je> da so Formožani pač ke glave. Med Japonci in domaČim tako sprejeli jap0nce, kakor so Ja- prebivalstvom vlada večna vojna. Vsak ponci prišli do njlh Japonci so prišij domačin, ki ubije japonskega kolo- na formozo kot imperialistični roparji, nista, mu odreže glavo. Prišlo je celo va^nm se je zahotelo rodovitne ze- tako daleč, da domači mladenič toli- mlje Formoze. Pri tem niso nič vpra- šali, čigava je ta zemlja, in so jo kratko in malo pričeli krasti domači- nom. Domačini so se branili, kakor so vedeli in znali. Kadarkoli nanese priložnost, da nekoliko bližje pogledamo v koloni- je jim jc alne dežele, vedno se nam prikaže ta gore. V nizka slika svetovnega imperialista. mogli do Angleži, Francozi, Italijani, Japonci micVo 7A- nrihaiairv Kr>nro tiiin /JnArJu 1/olrnr I- tako daleč, da domači mladenič toli- ko časa sploh ne velja za moža, do- kler ni odrezal Japoncu glave. Tudi poročiti se toliko časa ne more. Japonci si niso znali drugače pomagati in so za vsak umor dolo- čili umor. Pričeli so proti domačinom tudi prave vojne. Posrečilo se jim je sicer potisniti domačine v v gorah pa jim nikakor niso m^u »miiv^i, uaujam, ja^uuv.1 živega. Ko se je japonska vojska zo- prihajajo v bogate tuje dežele, kakor pet umaknila v nižavo, prepričana, da bi bile zanje ustvarjene. Domače da se domačini ne bodo upali za prebivalstvo, ki brani svojo zemljo pa njo, pa so ti zopet prišli v svoje vasi je „divje, barbarsko, nečloveško" brez in na svoja polja in Slani morajo pa sami prijeti za vajeti. ufsi.ii fcu |/.vunuionu, IVI Uiaill OV«JJVJ /.CMIIJU pu U|W, pa ov, w zopet prišli v svoje vasi je „divje, barbarsko, nečloveško" brez in na svoja polja in boj se je pričel vsakega razumevanja za „dobrote", znova. Tako so Japonci na koncu po- katere ti imperialisti prinašajo. V res- rabili sredstvo iz svetovne vojne in niči pa ta ljudstva nočejo nič drugega so obdali ves otok z žično ograjo, kakor miren in svoboden razvoj na po kateri so napeljali visok elektri- svoji zemlji. Ta ljudstva bi rada spre- čen tok. To žično ograjo so počasi jela pomoč tujih in naprednejših na- pričeli porivati proti sredi otoka. Do- rodov. Toda dokler ti prihajajo k mače prebivalstvo je bilo tako kakor njim pod vodstvom svojih imperiali- divje živali v kletki obsojeno na smrt. stov, katerim so sami zasužnjeni, tem 4. maja 1935. ljudska pravica 4. maji narodom ne preostane drugega kakor da branijo svojo svobodo, na način, katerega so zmožni. Tako je danes ves svet, kjer vlada imperializem, ena sama velika Formoza. Tudi mi Slovenci imamo obrnil. kaj seveda ni odločilna Mačkova ose- ba, tu so odločilne hrvaške množice. Prepričani smo, da bo hrvaško ljud- stvo znalo svoje koristi braniti, tudi če bi se Maček pozneje proti njim podobne skušnje. Italijanski imperia- listi, katerim se hoče naše zemlje, nas tudi proglašajo za barbarski in nekul- turen narod. Vsi se še živo spomi- njamo, kako so nas polivali z gnoj- nico, ko se je vršil proces proti šti- rim bazoviškim žrtvam. Dokazovali so svetu, da vrše veliko kulturno delo s tem, da krotijo ta ušivi slovenski na- rod. Na podoben način dokazujejo Nemci svetu potrebo, da se polastijo naše zemlje in nas zasužnjijo. Tretji zopet razlagajo, da smo hlapci in da nismo vredni svobode. Mi pa vemo, da so vsi narodi za to ustvarjeni, da srečno žive na svoji zemlji. Zato je naluga vseh na- rodov, da drug drugemu pomagajo in da se skupaj bore proti skupnemu sovražniku — imperializmu. Z Mačkom so se združile tudi nekatere srbrske skupine. Razen Da- vidoviča gredo z njim tudi oni sbrski kmetje, katere vodita oba Jovanoviča. Tudi v Črni gori ima Maček kmet- ske kandidate. Pred volitvami. Od volitev nas loči samo še ne- kaj dni. Ko bo ta številka v ro*ah njenih bralcev, slovenskih kmetov in delavcev, slovenskih obrtnikov in ma- lih trgovcev, bo morda do volitev samo še nekaj ur. Položaj, kar se tiče volitev samih, se ne more več spreme- niti. Kakšen je ta položaj? Do 19. aprila je bilo treba vlo- žiti kandidatne liste. Vloženih je bilo šest. Razen vladne še lista Mačka, Topaloviča, Hodžere, Maksimoviča in Ljotiča. Samo štiri so bile potrjene. Listi Topaloviča in Hodžere sta bili razveljavljeni. Kot vzrok razveljavlje- nja je državni volilni odbor navedel razne formalnosti. Časopisi so poro- čali, da so zastopniki posameznih list morali gradivo (podpisne pole, izjave kandidatov in namestnikov) voziti v avtomobilih. Vsaka lista je morala pripeljati za dva avtomobila papirja. Tako si lahko predstavljamo, da so v taki množini popisanega papirja bile tudi napake. Volilni odbor jih je našel ravno na Topalovičevi in Hod- žerovi listi. Predvsem na Topalovičevi. Ob volitvah 1. 1931 je nastopila samo vladna lista. Takrat zato niso prišle določbe volilnega zakona toli- ko vpoštev. Sedaj, ko je nastopilo več list, se je to pokazalo. Tistim, ki so hoteli glasovati za Topaloviča, bo to nemogoče. Naše stališče do Topa- lovičeve liste je znano našim bralcem. Mi nismo soglašali s to listo. Vendar vemo, da je bilo mnogo delavcev, ki pravzaprav hočejo isto kot mi, in tudi mnogo kmetov in obrtnikov, ki bi glasovali za Topalovičevo listo v pre- pričanju, da je prava. Glede list, ki ostanejo v volil- nem boju, smo deloma že povedali svoje mnenje. O Jeftičevi listi in nje- nem programu smo pisali že pred nekaj tedni, takoj na začetku volil- nega boja. O Ljotiču smo pisali v zadnji številki. Tako so si bralci o našem stališču glede teh dveh list na jasnem. O Maksimovičevi listi ne bi ve- deli dosti drugega povedati, kakor, da je to lista bivše JNS. Lista je bila v naglici sestavljena. Nima nikakega izgleda na uspeh. Kdo bo za njo glasoval, si niti dobro ne moremo predstavljati. Saj uradniki ne bodo na njo komandirani . . . Najbolj znani listi sta Jeftičeva in Mačkova. Jeftičeva lista predstav- lja vlado, Mačkova opozicijo. Toda kaj predstavlja Mačkova lista? Maček računa na hrvaške kmete — to je go- tovo, zato računa pred vsem z želja- mi in potrebami hrvaških kmetov. Tu- Gospod urednik. Oglasim se tudi jaz iz naše pre- ljube Prlekije. Jaz sem namreč vojni invalid, imam eno nogo pet centi- metrov krajšo. A kaj vas mučim s tem, ko to nikakor ni važno. Torej k stvari. Bilo je 8. XII. 1934, ko je pri- šel — bilo je namreč v javnem lo- kalu — predsednik neke občine in si osvojil mojo palico, ki jo rabim pri hoji. Na mojo opombo, da jaz palico bolj rabim kot on, je samo šel z njo v svoj vinograd; z njim je bil pred- sednik občine in eksekutor. Potem je moralo biti strašno fajn. Kajti pod- predsednik je palico zgubil in dolžil eksekutorja, da jo je ta odnesel, ek- sekutor pa je dolžil predsednika občine. Palico pa sem dobil šele čez poldrug mesec v drugi gostilni, kjer jo je oni možek pustil, ne da bi ve- del zanjo. Sicer pa so to sami jako ugled- ni ljudje, člani raznih uglednih orga- nizacij in navdušeni. Potem zopet so prišli taki ob- činski možje, člani uglednih organi- zacij in navdušeni ljudje. To je bilo 16. marca tega leta. Občinski odbor- nik mi je spet ukradel palico, z njo je še udaril gostilničarjevega hlapčka. Palico sem pa spet dobil nazaj šele čez devet dni. Tudi ta odbornik je član orga- nizacije in jako navdušen človek. In sedaj spet mi je ukradena moja palica, dne 15. aprila 1935, spet po takih organiziranih ljudeh in u- glednih. Prosim torej, da mi jo vrne- jo, ker jo jaz bolj potrebujem, kakor oni, in da ne bom mislil, da so sa- me barabe. Prosim, da priobčite moj čla- nek, ker je popolnoma istinit, in še vse premil. Porabite tudi lahko ta članek za podlistek, kjer se tako do- bro izkažete. e) Priznanje 8 urnika v dnevu ali 48 urnika v tednu. V nedeljah in praznikih je samostojno 8 urno delo plačljivo z 100% doklado. Prazniki se štejejo za odmero 48 urnika. f) V slučaju slabe konjunkture se dela 6 ur na dan ob nezmanjša- nem zaslužku. Državni vladi se stavi predlog za izdatno podporo za vzdr- ževanje družbenih obratov, ako bi se isti nahajali v resničnih finančnih in gospodarskih teškočah. Komisija drž. vlade naj to potrebo na licu mesta ugotovi in prouči. Neupravičeno pra- znovanje se plača v dogovorjeni višini. g) priznanje vseh delavskih obrat- nih zaupnikov in delavskih strokovnih organizacij. h) Neprekinjeno delo v marti- narni se z odpovedjo zadevnih točk v stari kolektivni pogodbi ustavi in se smatra za nezakonito tudi v vseh ostalih obratih. i) Družinska doklada je vsake- mu otroku pod 16 let Din 45.— Sta- novanjska doklada samskim delav- cem Din 25.- , poročenim Din 35.—, ki se vsakomesečno raztezata obe na vse delavce. Podjetje se tudi zavezuje v duhu zakona dozidati potrebno šte- vilo družinskih stanovanj. j) Čas za umivanje v opravlja- nju najrazličnejših del se vračuna v delovni čas in je za vse obrate ve- ljavno določilo 10 minut, ki služi de- lavstvu pri vročih delih tudi za ohla- ditev pregretih udov. k) Podjetje se zavezuje izstaviti tekom prihodnjega 1. 1935 zadostno prostorna kopališča in tudi preobla- čilnice za vse zaposleno delavstvo, kakor tudi vse ostale higijenske in varnostne naprave. 1) Komisija, sestavljena iz obrat- nih zaupnikov in inšpekcije dela naj pod nadzorstvom zastopnika ministra za soc. politiko in narodno zdravje ugotovi, kateri obrati spadajo pod zakonske določbe, ki potrebujejo de- lavne obleke, lesene čevlje, predpas- nike, milo, razno merilno orodje in drugo potrebno orodje, usnene roka- vice itd, pri opravljanju sem spada- jočih del. m) Pri vročih in težkih delih se dela z izmeno ljudi, ne da bi se koga prikrajševalo na zaslužku. n) Nobenih redukcij plač ali delavcev v tem težkem času. Spre- jem novih delavcev naj se vrši potom izvršnega odbora del. obratnih zaup- nikov po pravični ureditvi. Novejši delavci se zaposlujejo pri zunanjih delih, starejši pri delih v obratih. Na- predujejo stopnjema po letih službe. o) Kategorijam do Din 50 — 3 — Din poviška na njih dnevni Za- služek. p) Staroupokojencem brezplačen deputat po dogovorjeni višini in ute- meljeni potrebi. __ r) Upravičen sprotju s predloženimi z eh te vam i. Ve- nas ne pri tjavnost nove pogodbe nastopi s pod- £at0( ker i pisom in ostane v veljavi vsaj leto zahtevali, dni. Odpovedni rok traja dva meseca. pjn 518 n Organizirani člani SMRJ, [ri dni v podrulnice Jesenice. plača kop: 378 Din. C za bolnišk ostane izp Bamo Din Danes je petrolej ena najvažnej- še več čla ših surovin. Uporablja se za pogon bo dnevm motorjev. Velike važnosti so proizvo- slučaj di, ki jih pridobivajo iz njega: asfalt tem naša za tlakovanje cest, parafin in drugi. Drosti člo Ako država nima petroleja, se usta- vijo najvažnejša prometna sredstva: avtomobili, letalo, ladje. Petrolej. 10 več df abeljeno )bleke in arje, ki 1 e mesečni alne ravr, Za rudarj« tuberkulo bolje. Na črna" ki Lačni gre samo ve< predku ir dajejo no darji so 1 današnji letih je d V 1. sečno 12 služi san — naspr 1926. je 5000 rud poselni r Din — ii loščine. TRB< PREDLOG upravnemu odboru in članskemu sestanku SMRJ Jecenice, ki naj glasom čl. 15. kolektivne pogodbe z dne 28. aprila 1934. služi kot po- dlaga v prihodnjem mezdnem boju. 1.) Radi racionalizacije starih obratov KID in radi čim racional- nejše vpostavitve novih obratov, je postal potek produkcije nad vse mo- čan in rentabilnejši, kateri mnogokrat služi namerni ustavitvi obratov. 2.) Na tej prenovi in vpostavitvi obratov je delavstvo doprineslo mno- ge žrtve, ki so močno posegle v nje- govo eksistenco, zato zahteva kot povrnitev : a) Premog in drva po ceni Din 50.— za 300 kg mesečno, oziroma za 1 m3 četrtletno. b) Priznavanje vs:h zakonitih j na Javorniku in na Dobravi praznikov in nedelj, ki so bili pred • ^ 31. decembrom 1930. v veljavi. c) Za delo ob nedeljah in vseh zakonitih praznikih 100% doklado, ako so ta dela v resnici neodložljiva. d) Za čez 8 urno delo v dnevu izostanek od dela septe&T brez°od- loga, kakor zaposlenim. š) Akord se bo stopnjema in kjer ,e le mogoče po obratih odpravil. zaslužku. po normalnem t) Glavni zaupnik za vse del KID uradu,e v tovarni na Savi od 8 do 12 dop. in od 14 do 18 v izstavljeni in opremljeni ne vrši. Plača 75% doklado na zaslažek, ako de- lavci na to delo sploh pristanejo. pop. v Druge službe ne vrši. pffia sega™ dotedanji plač, v obratu. Gl. zaupnik na Javorniku m na Dobravi uradu e vsak dan od 9 do 12 dop. v svrho !oka7z oDremnaT ? mu potrebe" lokal z opremo. Ta čas se računa v delovni čas in se ga ne sme prikraj- šati na plači. H dJ u) Določbe stare kolektivne po- godbe veljajo nadalje le v toliko, v kolikor niso po prosti vsebini v Aa- V vojni je petrolej odločilnega nehigijeni< pomena, ker je z njim kurjeno glav- stanovanji no vojno orožje: avtomobili, tanki, letala in vojne ladje. 37% svetovne mornarice uporablja za kurjavo samo petrolej. . j« Jasno nam bo, zakaj se med ravnatelje državami vedno vrši borba za petro- lovno ljuc lej in zakaj je vedno eden vzrokov — Čez p vojne — petrolej. Svetovna petrolejska proizvodnja je v rokah nekaterih trustov (ogrom- nih trgovskih družb). Največja je Standard Oil, amerikanska družba, ki ima v rokah 25% svetovne proizvod- nje. Za njo pride Royal Dutch, katere lastnik je znani holandski bogataš Deterding, ki je vedno na razpolago angleškemu kapitalu. Petrolejska druž- ba Anges-Persian je last angleške dr- žave. To so največje kapitalistične petrolejske družbe, ki se srdito bore med seboj, vse skupaj pa proti sov- jetskim petrolejskim trustom, ki imajo v rokah 6% svetovne proizvodnje. Dden izmed vzrokov svetovne vojne je bil petrolej. Nemčija si je hotela zagotoviti petrolejske vrelce v Mezopotamiji, pridobivala je Turčijo na svojo stran in gradila železnico v smeri Berlin—Bagdad. Anglija je ho- tela to za vsako ceno preprečiti in silila na vojno. Med svetovno vojno so gradi ole si angleške čete večkrat skušale zago- t0 je lep toviti mezopotamske petrolejske vrelce. Po svetovni vojni se je nadalje- vala borba za petrolej med Anglijo in Združenimi državami, to se pravi vanjske med družbama Royal Dutch in Anglo- Persian na eni strani in Standard Oil na drugi. Boji med njimi se vrše za mek- sikanske petrolejske vrelce. Vojna med Paragvajom in Bolivijo v Južni Ame- riki je bila pravzaprav vojna med an- gleško petrolejsko družbo Royal Dutch in amerikansko Standard Oil za vrel- ce na jugu Bolivije. Italija, za katero stoji angleška družba Royal Dutch si hoče zagoto- viti petrolejske vrelce v Albaniji in Romuniji in na vse načine poizkuša podvreči si te države. Druge države imajo isti namen: petrolej pa mora ostati last Albancev in Romunov 1 Najbolj revna na petrolejskih vrelcih je Francija, ki mora letno uvo- ziti 2 miljona ton petroleja. Nepre- stano se bori Anglija za mezopotam- nobene ske vrelce. Deterding, glavni, lastnik Royal Dutch je bil že pred vojno lastnik večine ruskih vrelcev. Ko je po re- voluciji rusko ljudstvo pričelo v svo- jo korist izkoriščati petrolejske vrelce, je Deterdingova zaščitnica Anglija podpirala vse vojne proti ruskemu ljudstvu, samo, da si spet pridobi te vrelce. Še danes je Deterding na čelu protisovjetske gonje, ne zaradi kakih vzvišenih ciljev, ampak zaradi — petroleja. Deterding s svojimi mi- Ijoni, iztisnjenimi iz delavcev zapos- lenih pri petrolejskih vrelcih, podpira vse organizacije Rusov emigrantov in je glavni podpihavolec na protisovjet- sko vojno. bi pa sn delo, če bne ces kmetu. - je od d< bor pov za Din 3000. Ri boljšem torej pe zal se v ravno n ,terese. ! mesečne ije imel 2500 D bil odv mu ne baje ot nekaj v dene v; bi sma boljši, delavsk ramo c danjih župano samo druge. LJUDSKA PRAVICA 4. maja 1935. KRONIKA. „ProsvetaM, slovenski ameriški delavski dnevnik, glasilo Slovenske Narodne Podporne Jednote (SNPJ), je prinesla v 63. štev. (29. III. 1935) pod rubriko »Vesti iz Jugoslavije" v celoti naš uvodnik „Kaj obljubljajo Pohodovci slovenskim delavcem", ki je izšel v letošnji 5 štev. ,.Ljudske pravice". Osebne vesti. „Murska Krajina" od 8. aprila t. 1. prinaša: Mnogo na- ših vrlih orožnikov v Prekmurju je bilo s 1. aprilom 1935 prevedenih v višje čine. Radosti, ki je nastala vsled napredovanja po orožniških postajah, se pridružujemo tudi mi s prav pri- srčnimi častitkami. »Del. politika" v štev. od 27. aprila prinaša: Znilanje leleznilkih tarif se do sedaj ni obneslo, kakor je imelo najboljši namen in potnikom jako koristi. Promet se ni toliko dvig- nil, zakaj tudi železnica potrebuje „konzumente". Razmere se sicer uteg- nejo izboljšati v bodočnosti, toda predpogoj je izboljšanje splošnega socialnega in gospodarskega položaja. O teh načelih smo že ponovno raz- pravljali. — Kadar kmet niti za sol nima, mu tudi nekaj procentov zni-1 žana vožnja ne more pomagati. Novine so prinesle, 28. aprila uvodnik z naslovom: »Človeka vo- limo" (namreč dr. Klara. Op. p.) V začetku navajajo, da ne bi šli volit, če bi jim tisti, ki pravijo, da naj ne gredo volit, brez volitev spravili vse pravice, ki jih potrebujejo, če jim bre- mena znižajo, če spravijo denar iz kas, če zvišajo ceno kmečkim pridel- kom, če bo potem verska svoboda večja itd. »Lejko je takšim nazaj dr- žati siromaški narod od volitev, ki majo lepe mesečne plače. A narod, ki za sol nema, potrebuje pomoči". Koga s temi mesečnimi plačami mi- slijo, ne povedo. Kakor izgleda, bo šla ta zanimiva ugotovitev na račun dr. Korošca in njegove skupine, ki te zadržuje pasivno. O glasovanju za vladno listo pravijo (prevedeno v knji- ževno slovenščino): »Da je to prava pot, dokazuje tudi dejstvo, da se je sam dr. Korošec, bivši preds. te stran- ke (SLS), pogajal z Jevtičem, kakor tudi dr. Gosar in Vesenjak, vsi bivši ministri SLS. te se niso še pogodili dosedaj, nimamo vzroka misliti, da se pozneje tudi ne pogodijo. Upanje je, da se bodd po volitvah pogodili in na- stopi neka izprememba v vladi" itd. Na drugi stani pa pišejo o »za- pletenih štrkih". Tako nazivajo neka- tere akademike (in tudi bogoslovce), ki agitirajo za abstinenco. »Nekaj teh štrkov se je zaplelo v mreže. Te mre- že so takozvana abstinenca. Ti štrki hodijo okoli in zapeljujejo ljudi, naj ne gredo volit. Prej so se ti štrki drli, češ zakaj se ni volilo pred štirimi leti, zdaj se pa zopet derejo: ne volite". Kakor lahko s sigurnostjo trdimo, misli s temi štrki one akademike in bogoslovce, ki zaenkrat še čakajo, kot njihova višja skupina. PO SVETU. Gttringova svatba. Pruski mi- nisterski predsednik Gčring se je pred kratkim poročil z igralko Emniy Sonne- mann. G6ring je ob tej priliki po- novno pokazal, kako izgledajo fašis- tični »delavski in kmečki vodje", ka- dar pridejo na oblast in kako skromno in nesebično je njihovo »samo ljud- skemu blagru" darovano življenje. »Politika", ki poroča o svatbi pravi o njej »da po pompu spominja na kneževske svatbe. Svatba je imela značaj državne svečanosti. 33 tisoč vojakov Rajhsvera (u.žavne vojske) in strankinih (nacijonainosocijalističnih) organizacij je delala častni špalir." Nadalje poroča o pompu pri civilni in cerkveni poroči. Priči sta bila pa seveda Hitler in minister Kcrrl. »Med poroko je krožilo nad Berlinom čez sto nemških vojnih avijonov v poča- stitev g. Goringa, ki je komandant nemške avijacije. Gospa in gospod Goring sta dobila nešteto poročnih daril . . ." seveda dokaz, da je gosp. Goring za koristi nemške visoke go- spode uvideven mož. Nemški listi so cele dneve polnili vse prve strani z opisi poroke. Poroka fašističnega vodje je pač bolj zanimiva kot pa pisanje o milijonih nemških brezpo- selnih in propadanju nemškega kmeta. — ,Slovenec" pa poroča, da je bivša gospodična Sonnemann iz znane in stare židovske bankirske rodbine iz Frankfurta, ki ima še da- nes eno največjih trgovskih hiš v Frankfurtu. Na dan poroke pa jo je narodnosocijalistična mladina napadla krt židovko in jo demolirala. Tako bi bilo to vsaj na zunaj v redu. Toda kaj bo s potomstvom „čistokrvnega" in »rasnega" Goringa, ki bo imel »polžidovsko" potomstvo. Ali ni to izdaja »nemške rase" ? Sicer je bila pa Židinja iz „boljše" hiše . . . Upori na Kubi so nekaj »vsak- danjega". Zakaj? Nezadovoljni mali in srednji kmetje, skupno z delavci po veleposestvih (plantažah, ki so ve- činoma v amerikanskih rokah) ter s fabričnimi delavci so mišljenja, da jim lahko izboljša težak položaj samo oborožen upor zoper tuje — zlasti ameriške - in domače veleposestni- ke, bankirje in fabrikante. Kot poro- čajo listi ravno te dni, je kubanski vojni diktator (tudi na Kubi je nam- reč vojna diktatura) Mendieta poslal proti njim svoje čete. Uporniki so proglasili v pokrajini Ralengo sovjet- sko republiko. Če se je diktatorju za- enkrat posrečilo popolnoma prema- gati upornike, listi ne poročajo. V Njujorku je preko 1 miljon brezposelnih. Podpore dobiva samo 500.000. Od česa žive drugi, listi ne poročajo. DOPISI. Ponovno prosimo »se dopiso- valce, da nam pošiljajo dopise na upravo v Vel. Polano p. Črensovci in ne v Lendavo, ker se sicer za- kasnijo. Dopisi morajo biti vsaj v soboto že na upravi, sicer ne mo- rejo priti več v isto številko Lista. Dopisniki, ki včasih niso našli ob- javljenih svojih dopisov, naj potrpe. Včasih se je kakšen zamudil in je bil za naslednjo številko neaktualen. Včasih pa jih ni mogoče objaviti iz razlogov, ki leže izven uredništva in ki jih uredništvo ni zikrivilo. — Vsi dopisi naj bodo stvarni in napisani tako, da jih bodo razumeli in brali tudi bravci iz drugih krajev. K do- pisu naj bo priloženo za uredništvo tudi ime in naslov dopisovalca. To je važno in ga rabi samo uredništvo. GRAJENA PRI PTUJU. Kakor se govori, bo nekak na- mestnik na Ljotičevi listi pri nas g. Kegl, bivši vurberški župan. O tej listi se piše, da se bori za pravico, po- štenost, moralo in še proti korupciji v politiki. Joj, kako si vsi kaj podob- nega želimo! Ali jaz kmet in delavec, ki sem tudi doma tu iz Grajene, moč- no dvomim, da bi se g. Kegl in nje- govi možje zmogli boriti za vse te lepe besede; kajti za vse to že mo- rajo biti trdni možje. Ne pa kakor g. Kegl, ki je bil tačas v JNS, ko je bil postavljen za župana, danes pa ko so mu rekli, da bi lahko kandidiral pri Ljotiču, je tudi on za poštenje. Kaj pa je s tistim gramozom, g. Kegl, za katerega se je plačalo iz občinske kase okoli 3000 Din, gramoza pa še do danes ni navoženega? (Seveda, razumemo: seje pri rajni kapljici so tudi stale.) Najlepša pri tem je pa ta, da je potem, ko je revizija zahtevala potrdila za ta »navožen" gramoz, da so tista potrdila podpisali možje, ki se danes borijo na pravični Ljotičevi listi. Seveda, Vam g. Kegl ni zame- riti, Vi še tedaj niste vedeli, kaj je to Ljotičeva lista in kaj poštenje! Osta- lim „možem" pa: morala najprej za domačim plotom, potem je bomo šele delali drugje. Ali g. Kegl, kaj pa je bilo tedaj, ko ste v svoji gorečnosti skovali nasvet, da bi se naj sestavila na stroške kočarjev in kmetov po- sebna komisija, ki bi pregledala, če naši ljudje javljajo pravično, kolikor šmarničnih trsov jim je zraslo? Se- veda so vam ta načrt zavrgli. Morda za vas ni bilo to pravično, za nas pa je bilo. In vi, ki ste »grajski" logar, vi ste bili tudi proti nam kmetom in delavcem, ko se je šlo za razdelitev zemije (agrarno reformo). Tudi ste kot upravnik Herberšteinovih gozdov, pisano gledeli siromake, ko so dobi- vali, drva iz njega. Dvema gospodar- jema se pač ne da služiti. Ljudje pa vse vidijo, kaj ne g. Kegl? Hočete še podrobnejših podatkov ? Torej kako je zdaj s poštenostjo? Komu naj verujemo kmetje in delavci ? Ljudska pravica, odgovori! CVEN PRI LJUTOMERU. Radoveden sem ali imajo razni gospodje kaj pojma o interesih vaš- kih prebivalcev, kadar kujejo naredbe za nje. Mogoče si marsikateri misli, da smo vsi veleposestniki ali pa da dobivamo tudi mi mastne mesečne plače. Dejstvo je, da je polno različ- nih naiedb, ki izidejo v našo škodo, na mesto da bi nas ščitile in nam kaj koristile. Kadar pa vidijo, da z njimi nismo zadovoljni ali da se jim celo skušamo protiviti, nam pa očitajo, da smo nazadnjaški. Nas veseli napredek, toda ta ni mogoč z odredbami, ki gredo na račun naših že davno iz- praznjenih žepov, temveč samo z iz- boljšanjem naših gmotnih prilik. Taka naredba je tudi cenik v dimnikarski obrti. Naredba ima 13 postavk in je izšla v uradnem listu 1. 1932. štev. 91. z dne 16. nov. Cenik določa za vsakokratno pometanje: 1. Od odprtega kuhinjskega ognjišča Din 4; 2. Od navadnega prelaznega dim- nika 3 Din; 3. Od ru kega ali val- jastega dimnika 2 Din. To so tri do- ločbe, ki pridejo na deželi pri kmeč- kih hišah vpoštev. Pri tem pa niso upoštevali, koliko časa porabi dimni- kar pri pometanju pri enem ali dru- gem. Povsod dobi enako plačo. Pri odprtem kuhinjskem ognjišču plača n. pr. bajtar, ki ima 2X2 m veliko kuhinjo ravno toliko, kot tisti, ki ima mnogo večjo. Bajtar je moral delati pri pomožni akciji (če je bil seveda tako srečen, da je delo sploh dobil) za 10 kg. koruze dnevno. S tem je primoran prehraniti 9 člansko družino. Prosimo povejte nam, odkod naj vza- me in kako naj plača za 16 minutno delo po 30 D n na leto? Kje imamo pri tem možnost izpolnjevati diktirano naredbo? Celo zimo itak stradamo in zmrzujemo, ker nimamo drv, da bi kurili, a moramo še za to zmr- zovanje plačevati, kot da bi se greli. Nisem pisal tega zato, ker sem proti pometanju dimnikov. Tudi proti dimnikarjem nisem. Vem pa samo, da večina vaških prebivalcev ne more plačevati danes niti vsoto, ki se zdi gospodi mogoče malenkost. Če jim je za napredek in če hočejo stvar re- šiti nam v korist, naj prevzame stro- ške za pometanje tj. naj plačuje dim- nikarja banovina, ki je tudi to naredbo izdala, ali pa naj se kako drugače plača na javne stroške in to na pod- lagi progresivnega obdavčevanja tj. po premoženju. Pa bo konec dimni- karskih tožb in eksekucij in tudi na- ših ugovorov, vsaj kar se pometanja tiče. LJUTOMER. „Krepak rokodelski stan." To- variši po ostali Sloveniji naj nikar ne mislijo, da imamo pri nas mogoče cvetoči raj, ker se nič ne oglašamo. Če premišljam kot mlad obrtnik o svojem položaju, moram ugotoviti, da smo obrtniki enako prizadeti kot de- lavci in kmetje. Mnogo je med nami malih obrtnikov, ki ne zaslužijo niti 5 Din dnevno — v lastni delavnici. In tak naj preživi n. pr. Šest člansko družino. Če gledam v delavnice dru- gih obrtniških tovarišev, vidim, da ima tu pa tam kateri kako popravilo, novega pa nič. Zraven pa celo zimo še kopica otrok, bledih in trepetajo- čih od mraza in več gladnih kot si- tih. Od našega obrtniškega naraščaja se danes veliko zahteva, toda ne nudi se mu niti najpotrebnejše. Zima je bila huda in mnogokrat ni bilo niti za sol. Zato so morale pomagati žene — s pranjem ali kakorkoli, da so imeli otroci vsaj za kruh. Torej »dvojno zaslužkarsvtvo". Dan na dan nam trka- jo na vrata brezposelni, med njimi celo mlada dekleta, ki so delala že več let po tovarnah že itak pod sra- motno ceno 1*50 Din na uro. Nazad- nje so jih vrgli na cesto. To dokazu- jejo njihove knjige. Jaz in naši tova- riši jim z gmotno podpoio ne more- mo pomagati. Sami bomo kmalu raj- žali z njimi okoli. Kar se obdavčevanja naše obrti tiče, naj povem samo to, kar se je meni zgodilo. Kljub temu, da sem točno in štirikrat dokazal, so me ob- davčili za 120 Din več, kot sem vsega zaslužil. Mnogo nam pridigajo v zad- njih časih razni dobro hranjeni go- spodje in povsod lahko vidimo, kako se potegujejo za svoje trdne sedeže. Toda mi obrtniki vemo, ker smo to spoznali in vedno bolj spoznavamo na lastni koži, da si rešitev lahko pri- borimo samo mi sami v skupnosti s kmeti in delavci. Mislim, da zaslužek 5 Din dovolj pove in da nam pokaže več, kot pa najbolj dobrikajoči go- vori raznih gospodov. Ljutomerski rokodelec. TRBOVLJE. Prišla je spomlad — prišel je med rudarje glad! Rudarji, ki sijemo globoko po rovih, kopamo črni dia- mant, ki prinaša milijone dobička akcionarjem. V slabem zraku, v vro- čini (tudi čez 30 stopinj), mokroti, prepihu, v vedni nevarnosti za živ- ljenje ustvarjamo svojim izkoriščeval- cem razsipno življenje — sami pa ginemo od lakote. Življenje rudarjev ni življenje človeka, ampak življenje živalske sužnosti — kajti položaj da- našnjega delavstva, zlasti rudarskega, ni vač človeški, temveč — po domače povedano - pasji. Oni, ki razkošno žive na račun delovnega ljudstva, ga ne priznavajo za sočloveka, ampak za neke vrste človeško živino, nad ka- tero po mili volji vihte svoj bič. Ako ravno smo, kot pravijo, po naravnih in božjih zakonih vsi ljudje enaki, ter imamo vsi pravico do življenja, se 4. maja 1935. ljudska pravica 5 nas ne priznava za ljudi. Zakaj ne? Zato, ker do sedaj tega sami nismo zahtevali. — Naša mesečna plača Din 518 na 14 šihtov (dela se samo tri dni v tednu). To je minimalna plača kopača (heuer). Vozač dobi pa 378 Din. Od tega zaslužka se odtegne za bolniško blagajno i dr. 120—130, ostane izplačilo zaslužka za kopača samo Din 398. Če vzamemo 6—8 in še več člansko družino, pride na ose- bo dnevno, prehrana 2 Din, v mno- gih slučajih celo 1 Din. Kaka je pri tein naša hrana, si lahko vsak pre- prosti človek misli. Veliko družin, ki po več dni niti kruha nimajo, je ne- zabeljeno hrano in dobesedno strada. Obleke in obutve ni. Stanovanja so nehigijenična. Veliko družin stanuje v stanovanjih z eno samo sobo. Za ru- darje, ki ustvarjajo miljonske dobitke, je mesetna mezda 4-500, za gene- ralne ravnatelje Din 60.000 in še vet. Za rudarje so nezdrava stanovanja, za ravnatelje palače. Koliko časa bo de- lovno ljudstvo prenašalo to krivico? — Čez polovica otrok je že danes tuberkuloznih. Z nami rudarji ni nič bolje. Naša dolina bo poleg naziva „črna" kmalu še »dolina tuberkuloze". Lačni gremo v službo, kjer naš čaka samo večno preganjanje. Kljub na- predku moderne tehnike — nam ne dajejo nobenega olajšanja. Prejšnji ru- darji so bili s šestdesetimi leti še čili, današnji so okostnjaki. V najlepših letih je danes rudar že invalid. V 1. 1923. je zaslužil rudar me- sečno 1200-1500 Din. L. 1934. za- služi samo 5—600, ali letno 9000 Din — nasproti 18.000 Din v 1. 1923. L. 1926. je bilo v Trbovljah zaposljenih 5000 rudarjev, danes samo 2500. Brez- poselni rudar dobi letno podporo 351 Din — in nič več. Odvisen je od mi- loščine. Tako živimo mi rudarji Trpeči rudarji. TRBOVELJSKA OBClNA gradi olepšavalno pot na grič Klešco, to je lepo — toda mi delavci in kmetje bi pa smatrali za boljše olepševalno delo, če bi se prej zgradile stano- vanjske hiše za brezdomce in potre- bne ceste tam, kjer je to v korist kmetu. — Zanimivo je pa tudi to, da je od delavstva izvoljeni občinski od- bor povišal plačo soc. dem. županu za Din 500 mesečno, od Din 2500 na 3000. Rudar prejme mesečno pri naj- boljšem slučaju Din 500. Župan ima torej petkratno rudarsko plačo. Izka- zal se ves čas svojega županovanja ravno ni, če mislimo na rudarske in- terese. Zdaj pa rabi še eno rudarsko mesečno plačo zraven. Zadnje čase je imel meščanski župan v Trbovljah 2500 Din mesečno. (Ako ne bi imel nobene druge boljše plače od te in bi bil odvisen samo od teh dohodkov, mu ne bi niti nikdo oporekal. Toda baje obstojajo njegovi dohodki še iz nekaj več, kot samo od zgoraj nave- dene vsote.) Tega ne pišemo zato, ker bi smatrali, da je meščanski župan boljši, kot delavski. Mora pa biti res delavski in stati z delavstvom vedno ramo ob rami z njim v njegovih vsak- danjih borbah. Nismo proti delavskim županom, smo pa proti onim, ki se samo tako nazivajo, zastopajo pa drUge' Občan. TEŽKA USODA RUDARJEV V TRBOVELJSKI KOTLINI 1 Razmere nas silijo, da opišemo nekoliko in opozorimo gospode, da smo v Jugoslaviji v dvajsetem sto- letju in ne več v času španske inkvi- zicije. Trboveljska družba ima v Trbo- vljah več obratov iz med vseh se najbolj odlikuje separacija. Priganjaški sistem je tam na vrhuncu, paznikom manjka samo še bič, pa bi že bili delavci slični kitajskim kulijem. V času boljšega zaslužka, ko se je delavec še dobro prehranjeval, sta zmiraj dva delavca en voziček prerivala, danes ko pa je že popolnoma sestradan, ga mora pa samo eden. Kar danes zah- tevajo od delavcev, to bi že tudi za živino večne bilo. Ravno tako je tudi pri zbiranju premoga. Pred leti se je prevrnilo premoga na osem ur od 800 do 1200 vozičkov, pa je bilo de- lavcev 45 do 50 pri zbiranju. Danes ko se ga prevrne od 2000 do 4000 pa je komaj 30 v najboljšem slučaju 40 delavcev in vse eno mora biti de- lo izvršeno. Poleg tega pa še prigan- jaštvo povsod. Kruha sploh ni čas pojesti, kdor je še tako srečen, da ga ima. Če greš na stranišče, že gleda dotični preddelavec, koliko časa si hodil. Toraj vsako kretnjo, ki jo na- rediš, ti že vidi in če najde v pre- mogu kakšen majhen kamenček so že vsi križi dol. Kakor je pri vožnji in na zbirališču, tako je pri vseh drugih delih. Ne vemo ali imajo pazniki na- logo, da tako postopajo z nami, ali ne. Mi proti takemu priganjaštvu pro- testiramo ! Prizadeti. čun je odobren, če ravno je v dana- šnjih časih hudo breme davkopla- čalcev. Sliši se tudi razpravljati po malonedeljski občini, da je naš na- predni župan odstopil sosedni občini neki znesek za javna popravila občin- ske ceste Gajševa— Radoslavci, občini Križevci in s tem odbil zaslužek svo- jim občanom. Malonedeljčani se pa naj potapljajo v blatu od Gajšovec v Radoslavce tik za županovim poslop- jem. Če je to res, zamerimo g. žu- panu, ka je to storil že sedaj v dru- gič. Sicer je dobil pred par leti od okrajnega zastopa po 1000 Din za popravila obč. cest v občini. Župan je pa dal popraviti s tem denarjem del ceste obč. Branoslavci. On sicer iz gozda vozi, toda vsi nimamo gozda, mnogi med nami pa sploh Občan. tam tam ne. mala nedelja. Potrebno se mi zdi poročati ne- kaj o naši novi občini Mala Nedelja. Radi se hvalimo, da smo napredni! Razdeljeni smo v dva tabora. Prvi pravijo, mi smo naprednjaki vseh naprednjakov in drugi pa pravijo, da so prvi naprednjaki vseh nazadnjakov. Kar nas je kmetov in delavcev se nam godi vsem enako. Parola na- prednjak ali nazadnjak kmetu ničesar ne vrže. Godi se nam vsem jako sla- bo. Razlika je pa vendar ta: da je pri naprednjakih včlanjenih nekaj takih, ki imajo mastne mesečne plače, imajo na razpolago naša stanovanja, tudi lahko po mili volji z našimi drvmi v svojih pečih kurijo. Od teh napred- njakov imamo tudi večinski občinski odbor. Videli smo pa tudi, da je bilo pri občinskem proračunu več odbor- nikov jako ogorčenih. Očitali so g. obč. predsedniku, da mora biti v bo- doče bolj nepristranski. Nikogar ne sme imenovati za klerikalca ali nazad- njaka. Naj se da zaslužek na javnih delih brez razlike vsem potrebnim. Posvečati pa tudi mora g. župan ve- liko več pažnje občinski upravi. Taksa po 50 Din za pregled raznih zapiskov se mora ukiniti. Iiginiti mora tudi iz urada rdeča županova štam- pilka, ker daje s tem tajnik dva pod- pisa. Zakaj je imel župan vpisanega delavca pri javnih delih, kateri je o- pravljal njegovo posestvo in enega, kateri je pokojni ni dal predsednik odgovora. Eden od ogorčenih odbornikov je predlagal, da se v bodoče morajo dati vsa javna dela pri občini in obč. šoli izrečno siromakom, nikdar pa bogatim obč. odbornikom. Dokazalo se je, da so javna dela občinski od- borniki sami prevzeli in s tem siro- makom delo in kruh odjedli. Prora- TOPLICE. Tovariš urednik dovoli tudi nam malo prostora, da se oglasimo v „Ljudski pravici", ki je pravi ljudski prijatelj, da potožimo svoje gorje o- stalim sotrpinom po slovenski grudi. Kakor v vseh krajih, tako tudi v našem kotu, delovno ljudstvo prenaša breme trplenja iz ene rame na drugo, brezposelnost, iskoriščanje, poman- kanje in glad, ter po vrhu še veliki davki, ki jih večina nikakor več ne more plačevati. Rubež je nekaj vsak- danjega. Davčni eksekutorji so se že kar vdomačili. Naš kraj je izrazito delavsko-kmečki, razen par magnatov je večina navezana na mezdni zaslu- žek. Mala posestva ne prinašajo to- liko, da bi se mogli z njimi preživ- ljati. Z zasluškom pa je silno klavrno, vse kar je, je edino v lesni industriji, s sekanjem, prevažanjem lesa in de- lom na žagah, kjer pa vlada silno is- koriščanje. Delavke in delavec plaču- jejo a 150—2-50 na uro, le redek je, ki zasluži nekaj več, ta pa se mora gospodom seveda zelo dobrikati. Kako more delavstvo pri takih mezdah pri ose.n urnem delu živeti, si lahko vsakdo predstavlja. Kako pa je z vozniki? Ti zaslužijo toliko, da jim nikakor ne zadostuje, da bi krili stroške in svoje potrebe, ter lezejo v še večje dolgove, ako se morejo še kje zadolžiti, če ne pa je vozarenja konec in mu usoda določi nov red trplenja. Kar pa mali kmet ima na prodajo, da bi si kupil najpotrebnejše, pa mora ponujati zastonj. Kako so pri nas sijajne gospodarske razmere priča tudi to, da je v občini, ki nima niti 3000 prebivalcev, skupnega dolga malih kmetih pa preko 2,250.000. Kaj naj pri nas pomaga zakon o zaščiti? Kako naj delavno ljudstvo plačuje dolg, če pa se zasluži, da bi imelo za sproti? Kako naj kmet, ki še ni nikoli dobro živel, ki se je za- dolžil v dobi stradanja plačuje dolg. Kar je bilo gozda malih posestnikov so že davno postale goličave, ali pa last lesnih veletrgovcev. Marsikje pa tudi šče že zadni gre s hleva. Naš mali človek potrebuje še kaj drugega kot sa-r-o zaščito. Prva pomoč bi bila razdolžitev, potem pa korenite izpre- membe, kajti tega ni kriva sama lahko- miselnost nekaterih, kakor gotovi za- trjujejo, temveč jo je dobiti le v da- našnjem kapitalističnem gospodarskem sistemu. Marsikomu, ki je bil preje trden, dober in varčen gospodar, se njegovo gospodarstvo ravno tako ruši kakor tistemu, ki si je pri svojem tr- dem delu privoščil liter vina, kot edino tolažbo in dobroto, ki jo delovni člo- vek pozna. Kakor v drugih krajih, tako smo tudi v našem občutili roko JNS. re- žima. Bivši poslanec od gospodov JNS. postavljen in pritrjen z glasovi nagnanih volilcev, je znal svojo dobo, svoje volilce prav »plemenito" od- pravljati. Jaz nisem Vaš pridigar". Jaz Vam ne bom delal graščin, sami si pomagajte, kakor sem si jaz pomagal!" Gospod se ne zaveda, da so mu to pomaganje dali drugi, ki jim je pred volitvami vse kaj drugega obljubljal. Delavce pa je tolažil: »Kaj se boste kregali, še predobro se Vam godi, še za kovača pri svoji hrani boste radi garali." „Bil je zares narodni po- slanec." Istih nazorov je seveda tudi vse krdelo „nacionalno" usmerjenih elementov v naši okolici, katerih glavni stan je v Toplicah. Pred kratkim je roka pravice potegnila iz njihove srede silno ugledno „oboževano" osebnost in za radi zatožene tatvine in golju- fije potegnila v preiskovalni zapor, ali kakor pravi ljudstvo, da so ga »kon- zervirali"; da bo v tem stanju lažje počakal zaželjene dobe, ko bojo uni- čevalci svojih bljižnih njim župano- vali. Gospodje so se zelo zazeli za njega, pravijo, da bi ga radi odkupili. Na vsak način pa bi radi zadevo pre- oblekli. Kričali so da to ni res. „On je nacionalni mučenik. Prevratna banda mu hoče izpiti nedolžno kri." Dobro, da so vsaj kje kaki prevrat- neži na svetu, ker na čigavo kožo pa naj bi šlo marsikaj še ne bi bilo teh revežev. Naj bo že kakor hoče, za- devo ima v rokah sodišče in njen potek bo razgalil marsikaj. Eno pa je zanas važnejše in is- tinito. Vedno glasnejša je zahteva, tega sleparjenja mora biti enkrat ko- nec. Delavec, kmet in obrtnik se vse bolj zaveda, da le v skupnosti vsega delovnega ljudstva je moč. To našim nacionalnim junakom nikakor ni všeč. Temelji njihovih privilegijev, ki so se jih pridobili pod bivšim JNS. režimom, se pod družnostjo del. ljudstva ma- jajo. Strah pa ima velike oči in to pot je upravičen. Ti velmožaki, ki majo v lastno srečo močan nagon po samo ohranitvi, so si nekateri v do- brih časih nabrali brez izbire metod, toliko materijalnih vrednosti, da se imajo danes s čim bahati. Da si o- hranijo svojo veljavo se oprimejo vsake prilike in sredstev. Tako so tudi od JNS. prevzeli radi vlogo oprod in z njim tudi vse blagodati, ki se najbolj zrcalijo pri javnih delih, kjer delijo „bednostni" zaslužek kot miloščino svojim lačnim privržencem. Ti, ki so vso svojo dobo pomagali ustrahovati delavno ljudstvo so seveda pozabili da tudi njim gleda slama iz škornjev. Mi dobro vemo, da so tudi ti zapeljanci iz vrst delovnega ljudstva, tudi dobro vemo da marsikdo v živ- ljenju dela napake, toda taki ljudje ki so zagrizeni ali omejeni, ali zastrup- ljeni tako, da svojih napak nočejo priznati ali popraviti, za take »du- ševne bogataše" med nami ne more biti mesta. Delavci, kmetje in obrtni- ki ne pustimo se več farbati, ne pu- stimo da nam bi še nadalje taki na- hujskani ljudje, katerih namen je nas razdvajati, še v nadalje prinašali srečo in nas reševali. Ne pustimo, da bi v občini, kjer je 99% delovnega ljudstva komandiralo par podrepnikov. Ne pu- stimo da nam bi še nadalje ti hlapci stoli za vratom, da nas bi pijavke lažje izrabljale. Tem zapeljancem naj ljudstvo obrne hrbet. Pri nas imamo tudi društvo Kmet- skih fantov in deklet, ki pa se ne more razvijati. Vzrok temu je, da v tej kmetski organizaciji komandirajo gospodje, ki člane zapeljujejo, kar se je dobro videlo ob priliki raznih volitev, kjer so jih samo izrabljali. Kmet, fantje in dekleta, člani te organi- zacije, prevzemite vodstvo v njej Vi sami, glejte, da bo dobila kmetska organizacija zares kmetsko podlago, stem bo dobila šele svoj pomen in njen razvoj bo zasiguran. 6 ljudska pravica 4. maja 1935. poStnjl Delavci, kmetje in obrtniki, skraj- ni čas je, da vzamemo svojo usodo v lastne roke, ter se združimo v skup- nosti delovnega ljudstva za boljšo bo- dočnost nas in naših otrok. Delovne žene dajajte svojim možem poguma. Ne čakajmo na kakega mesijo in ne mislimo, da nam bodo boljši časi padli iz neba, kakor rosi božja milost. Taki se ne bodemo plašili raznih stra- hovalcev, ki prihajajo med nas z raz- nimi strašili. Zavedajmo se, da je o- svoboditev del. ljudstva delo nas sa- mih. Eden izmed mnogih. SV. JURIJ OB ŠČAVNIC1. V zadnji številki Ljudske pravice se je v dopis vrinila pomota. V od- stavku, ki piše o gostilniškem oddelku posojilnice, mora biti mesto „senaa vina. Danes priobčujemo dopis, ki nam ga je poslal neki jurjevški očak in se glasi: — „Ko sem pred nekaj dnevi brskal po starih papirjih, sem našel izpiske, ki se nanašajo na več občin- skih sej občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Med drugimi tudi sklep občinske seje z dne 17. novembra 1914. leta, ki pravi: „Na predlog občinskega pred- stojnika Matej Domajnka se sklene proti nastavi novega župnika Franc Štuheca, da se naj vloži pritožba in se naj nastavi kateri koli drug župnik izmed prošnjikov, ker Štuhec ni pri- ljubljen že kot kaplan, kadar je bil v tej župniji. Za izvržbo tega se poveri Matej Domajnko. Podpisani Kari Stramič, Franc Belec, Domajnko, Jakob Miki, Alois Korošak, Gorički, Carl Kreft, Alois Čagran, Jožef Slana in Juri Brumen." Kaj g. urednik, vsebina je zelo zanimiva? H gornjemu bi omenil, da je g. župnik Fr. Stuhec le postal žup- nik in še danes zadovoljno župnikuje. Zanima me le po tolikih letih, kaj je bil vzrok, da predlagatelj in izvrševa- telj predloga g. Matej Domajnko ni uspel pri merodajnih cerkvenih obla- stih s svojim predlogom? Kolikor mi je danes znano sta si sedaj g. župnik in g. Domajnko prijatelja, saj je g. Domajnko pri obč. volitvah volil listo, katere predstavnik je bil g. župnik. Menda je celo na njej kandidiral, le izvolitev za obč. odbornika je žal iz- ostala in tako jurjevški mesarji in gos- tilničarji nimajo nikogar, ki bi pra- vično zastopal njihove zadeve pred obč. odborom. Leta 1914. je bilo skoraj nemo- goče, da bi n. pr. predsednik, kakega izrazito naprednega društva n. pr. Sokola, volil klerikalno listo, ali pa na njej celo kandidiral. Veseli me, da se je po 21 letih ublažilo to nasprotje... Opomba uredništva: Prav z ve- seljem priobčujemo gornji dopis, le jurjevške čitatelje prosimo, da nam oproste če bo kje pomota, posebno pri imenih, ker je bil poslani dopis slabo čitljiv. PRI NAKUPU štedi le tisti, ki kupuje blago za obleke in manufakturo sploh pri znani tvrdki IOVAK - LJUBLJANA Kongresni trg 15. pri nunski cerkvi. J Knjigarna Kleinmayr & Bamberg Telefon štev. 31-33. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16. najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih, kakor tudi muzikalij za petje, klavir in druge instrumente. Knjige in časopise dobavlja iz inozemstva v najkrajšem času. Knjige Ekonom- ske enote in Male biblioteke na zalogi. Simesove britvice uživajo popolno zaupanje vseh, ki se sami brijejo. Kdor še ni imel prilike prepričati se o izredni kakovosti Simes- ovih britvic, naj blagovoli zapisati potrebne podatke na spodnjem delu tega oglasa ter nam ga kot tiskovino v kuverti s 25 p znamko poslati na naslov: SIMES, LJUBLJANA, VII, Kamniška ul. 25. Z obratno pošto mu bomo poslali Simes britvico brezplačno na poskusnjo. Dopis, ki bo priložen pismu, v katerem Vam bomo poslali britvico, blago- volite izročiti trgovcu pri katerem stalno kupujete svoje potrebščine. Ime in priimek: ........................-................-........................................... Poklic: ................................. Bivališča in pošta: Vsi, ki se zanimate za radio, za gledališče in ljudske odre, za film in lepo čtivo, zah- tevajte brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko ilustriranega tednika „NAŠ VAL" ki prinaša izčrpne radijske programe. — Pišite na naslov „NAŠ VAL« LJUBLJANA. Poverjeništvo „LJUDSKE PRAVICE* za Ljubljano in okolico na Vodovodni cesti 40.11. Zahtevajte povsod mlevske izdelke mlinskega podjetja Kukovec v Ljutomeru IVAN ROZINA barve in laki Ljubljana, Tyr§eva c. 14. Velika izbira Šolskih, študij- skih in umetniških barv in čopičev. .et< F. HREHORIČ manufaktura na veliko Ljubljana, Tyrševa 28. Telefon 2404 19 Knjigarna BREYER ZAGREB Masarykova 5. Telefon 98-32. Rč. pošt. šted. 38 555 PRIPOROČA veliko izbiro NAPREDNE domače in tuje LITERATURE Zahtevajte prospekte!! sko n Člove ga sv -Sovi z bac podg« kužni bacil« metal lita. umi« Trgovina z železnino Schneider & Verovšek Ljubljana Ro dobavlja llt^ČC«?0] tffo Zahtevajte ponudbe! "H ,v0Jm --, letih Tvrdka Fr. Stupica Gospodinje! KSi"^ veletrgovina z železnino in poljed. stroji . svojem gospodinjstvu najboljše milo. v I iuhliani finfinosvetska c 1 Se,e ko boste Prale svoie Peri,° z *Rečina' V LJUDljam, UOSposveiSKa c. i. perilnim miiom boste vsestransko zadovoljne. priporoča svojo veliko zalogo vsega želez- j Opozorite trgovine na naš naslov: ninskega blaga in poljedelskih strojev. DP^IMA 1 IITRI f A M A Monopolna zaloga razstreljiv. Nakup starega K tv i ii rt, železa in kovin. j Kamniška ul. 25. Človeško telo I in njegovo naravno zdravljenje. Za vsa čevljarska dela s© priporoča Jernej Perdan, čevljar Ljubljana, Vidovdanska 22. vrste bode Obrs Akti voča Čitajte in razširjajtei^i nevr padi b ■ unič VliajlO in la^onjajivj- »Ljudsko Pravico"! s Mlinarji! MLINSKE KAMNE za vsakovrstno meljavo, f MLINSKA SITA, svilena in volnena, I a GONILNA JERMENA, VOSEK ZA JERMENA in vse ostale mlinske potrebščine nudi po solidnih cenah BRCAR & COMP., I LJUBLJANA, Kolodvorska 35. Za tiskarno Balk6nyi Ernest, Dolnja Lendava. Pomlad je tu in narava se prebuja k novemu življenju in obnavljanju. Baš v tem času je treba prav posebno paziti na zdravje, ker je človek izpostavljen vsem mogočim nevarnostim. Kakor pri- roda, tako je tudi naše telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagati in ga napraviti odporno in zdravo. Moramo ga očistiti nakopiče- nih in telesu škodljivih tvarin ter mu do- vajati nove in oživljajoče soke. V ta na- men se priporoča naravno zdravljenje s ,P L A N 1 N K A'- čajem BAHOVEC, ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni me- dicini. Dolgoletne izkušnje nam potrju- jejo, da je „P L A N I N K A" zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker iz- hajajo njegove sestavine iz znanstvene in deloma tudi iz ljudske medicine. „PLAN1NKA" zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje krvi. Radi tega učinkuje 6—12 tedensko zdrav- lenje s „P 1 a n i n k a"-ča]em Bahovec izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri slabem nerednem delo- vanju črevesja, pri napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, ne- spečnosti in zgagi, pri obolenju sečne kisline In hemoroidih, pri obolenju jeter, pri nervozl In ilvftnlh boleznih. ,PLAN1NKA" zdravilni čaj pospešuje tek. Zahtevajte v lekarnah izrečno „PLAN1NKA" čaj BAHOVEC za Din 20.- paket, ki vsebuje samo tedaj pravi „PLANINKA--čaj, kadar je paket zaprt in plombiran, ter nosi naslov: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana Reg. S. br. 14212, 10. |VII. 1934 Izdajatelj in urednik: Kranjec Miško, D. Lendava, 72.