293. številka. Ljubljana, v soboto 22. decembra XVI. leto, 1883 Tshaja vsak dan nc^er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsko-ogerske deftele za tbo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., aa joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račun h h? p« 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravoifttvo je v Ljubljani v Frana Kolmana biai sGledaliftka stolba". D pravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, Btare gospode naročnike pa, katerim poteče koncem leta naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........16 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta.......4 „ — „ n jeden mesec.......I „ 40 „ Upratm4&tvo „8lav. Naroda*** Ljubljana sedež ravnateljstva za južne proge državnih železnic. V Ljubljani 21. decembra. V včerajšnjej seji mestnega zbora Ljubljanskega utemeljeval je mestni odbornik g. J. Hribar svoj samostalni predlog, naj se odpošlje do vis. c. kr. trgovinskega ministerstva prošnja, da se izbere Ljub Ijana za sedež ravnateljstva za južne proge državnih železnic blizo tako le: „Slavni zbor! Iz odgovora, katerega je dal gospod trgovinski minister deputaciji poljskega kluba državnega zbora, prosečej za decentralizacijo uprave državnih železnic, razvidno je, da je na merodajnem mestu prevladalo pač jedino pravilno mnenje, da se upravu tolikih, v tako raznih od sebe oddaljenih deželah se oahajočih in tako raznim potrebam služeč i h prog, kakor se jih sedaj nabaja pod upravo ravnateljstva za oskrbovanje prometa na c. kr. državnih železnicah, ne da uspešno voditi z jednega upravnega središča, da bi to podjetja nameuu ne ne bilo na kvar. Tem bolje umevno pa to postaja, ako se vzame v ozir, da vladino delovanje glede podržavljenju v privatnej upravi stoječih železničuib prog še ni končano, temveč, da se ima ta zn razvoj narodnega gospodarstva, domače obrtnije in trgovine tako važua akcija nadaljevati in da je vzprejeto načelo, da se imajo v prihodnje vse večje in važnejše železnične proge graditi v lastnej režiji države. Že srdu j ima država na severu in jugu, na zapadu in iztoku mnogo železnic, katere ho od glavnih prog tisto izolirane, v lastnem oskrbovanji. Dasi se v našem veku. ko telegrafske žice preprezajo vse kroge sveta, da promet ravnati tudi iz daljave, ima pa tako uradovanje ta nedostatek, da odločujoče osobe ne morejo iz lastne skušnje in po natančnem poznavanji razmer uravnaveti prometa krajevnim potrebam primerno. Marajo se tedaj zanašati na službeno osobje, katerega predlogi in nasveti jim imajo služiti za podlago dotičnih posvetovanj ; da se pa najboljši, najvestnejši in stvar samo najbolje pospešujoči nasveti sodijo v daljavi vse drugače, ko na lici mesta, je splošno pri/.nana stvar. Resničnost te trditve more Človek vsak dan pri raznih prometu in trgovini služdčib zavodih opazovati ; kar pa se posebno tiče železnic, dokazuje jo najboljše okolščina, da male železnice z lastno upravo — kakor to dokazujejo statistični podatki — imajo razmerno večji promet in večji dohodek za vsak kilometer daljave, kakor velike železnice s centralno upravo. Do tega spoznanja prišlo je tudi visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo, in, dasi ne trdim, da bi mu ne bili merodajni tudi drugi u roki morebiti političnega pomenu, mislim vender, da ga je v prvej vrsti to napotilo do sklepu, ustanoviti štiri ravnateljstva za upravo državnih železnic, katerih vsako bode imelo popolno neodvisnost glede uprave in prometa, tedaj uvršujočo moč. Kolikor se da soditi s tega, kar o tej nakani trgovinskega ministerstva doslej transpirira, muda bi ta ravnateljstva svoje sedeže na Dunaji, v Lvovu, Pragi in Tstu, poleg tega pa bi na Dunaji ostal rudi glavni urad za nekatere skupne agende. Vsakakor pa je toliko ko gotovo, da se v trgovinskem ministerstvu ne misli na to, da bi se pri tej reorganizaciji državnih železnic jemal na Ljubljano večji ozir, ko do sedaj. Dasi se je namreč že takoj potem, ko ste se podržavii Klizabe-tina in Rudolfova železnica, začela uprava dece tra-lizovati s tem, da se je ustanovilo več glavnih uradov ali tako zvanih „Obeiiimter", vender L;ubl ana ni dobila tacega uruda, pač pa muogo manjša in po Hvojej legi naposled ne važnejša, ako ne muiije "nžna mesta, kakor n. pi. Steyer m Beljak. (Jas je tedaj, da se visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo in uprava državnih železnic konečno začne tudi ozirati na deželno glavno mesto Ljubljano in priložnost mu je dana sedaj, ko se ima za južne proge državnih železnic ustanoviti ravnateljstvo. Da bi tako ravnateljstvo v Trstu bilo na pereferiji prog razvidno je, ako se površno pogleda na zemljevid, v Ljubljani pa bi bilo skoraj v sredi n i. Predlagam teduj: 1. Naj se vzprejme in visokemu c. kr. trgovinskemu min sterstvu odpošlje naslednja prošnja: LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Daljo.) Tej Btrahoviti napabki po naših časnikih se bi vsaj nekoliko prišlo v okom, ko bi se po listih ustanovila brezi/jemna navada, da se vsak pisatelj, naj bode že goli poročevalec, dopisnik ali pa pravi publicist, podpiše z lastnim imenom. To dosedanje brezimenstvo gotovo zelo krati veljavo časopisom. Ko bi se uvela navada, da je podpisan pisatelj porok za pravico in resnico poročila ali razprave, pridobili bi vestni, spretni, izvedeni in učeni časnikarji in dopisniki Časniški mnogo veljave pred svetom; iz časnikov bi pa izginile vse one slepe vešče, ki po njih brkljajo brez vsega namena, izginili bi iz njih vsi oni nespretni in nevedni mazači in oni sleparski pisači, ki za par kebrov ali pa za vsakdanji krubek ČitajoČe občinstvo sleparijo. Občinstvo bi se potem kmalu privadilo ločiti luMko od dobrega žita, prazne pleve od zrna. Koliko takih puhlih časnikarjev in urednikov, praznih ali celo zvijaških pisačev rogovili sedaj po slovenskih noviuah! Nič jim ni za resnico in pravico, velja jim jedino le, kar polni prazni Že- lodec njim in njih nedolžni rodovini. Ko bi se ti morali podpisovati pod svoje proizvode, pisali bi gotovo polovico manj, pisali bi drugače — ali bi pa pisanje celo opustili, ker hi nikdo ne čital šušmari) z njih popolno firmo« B lo bi potem polovico manj časnikarjev in ti sami bi bili boljše plačani, bolj čislani. Občinstvo samo bi potem kmalu spoznalo značajne može, svoje prave boritelje lo branitelje ter jih tem lože podpiralo v njih boji zoper sleparijo in laž; občinstvo samo bi tudi spoznalo one brezvestne ali širokovestne pisače po časnikih, one politične veternice in omahljivce, ki se mu hlinijo, da je lože prevarajo, ki bi tudi dušo prodali, ko bi jo le kdo — če tudi vlada — sta mali denar kupiti hotel. Starejši čitatelji novin, ne slovenskih, ampak tujih se bodo gotovo Se dobro spominali leta 1850, ko se je to vprašanje v francoskem državnem za-stopu živahno razpravljalo. Takrat je bil de Fiugny nasvetoval, da mora vsak pisatelj v noviuah prijavljeni sestavek političnega, modroznanskega in verskega zadržaja podpisati s svojim pravim imenom. V imenu levice je proglasil Lavergne, da se ujema z rečenim nasvetom, a s tem pogojem, da bode ta podpis jedina ograja tiskovni svobodi. A kljubu temu je zanj glasovalo le 313 poslancev, zoper njega pa 281; vzprejet je bil, a z razmerno malo večino. Ta sklep je bil jako moder, k.ijti koristi te postave zelo prekrivajo vse nje neprilike in napake, pokazalo se je to najočdnejše za časa samovoljnega vladarstva Napoleona III, ko so se francoski časopisatelii mej vsemi odlikovali po svojej uglajenosti, prebrisanosti in spretnosti. Te postave, te navade se francosko časopisje drži Se dandanašnji. Po Francozih so se tudi drugod! radi ravnali. Tako nosijo vsi veliki, veljavni italijanski listi pod sestavki ia članki tvrdko dotičnih pisateljev, da se izrazim z besedo Trž »Ške „Edinosti". Pri teh veljavnih italijanskih listih no mislim na Goriškega „Corriera", na „Cittadino", „Indipen-dente", „O.sservatore" (Adria) v Trstu, na „Bi-lancia" v R-ki in razne luško pisane liste v Avstriji, mislim pa na one liste iz kraljestva italijanskega: na „Roma", „Riiormuu, „Opinione" in rFan-fulla" iz Rima, „Perseveranza" iz Milana, „Opi-nione Nazionale* iz Florence itd. Jednako ravnajo španski veljavnej^i listi n. pr. „Epocaa, „(Jlobo", „ImparcalDrugi in rodi se pa neso hoteli poprijeti francoske navade in njih čosnikarji ne podpisujejo sestavkov v novinah. Tako ne v najkrajšem času pokaže neogibljiva potreba, da se postaja Ljubljana zvezo s postajo Divačo ali posredno, ali celo neposredno potom nove železnične proge, ali potom eksproprijacije že obstoječe proge južue železnice. Iti/en tega pa visoka c. kr. vlada in obe zbornici državnega zbora že večkrat in tako odločno izraženo željo prebivalstva Kranjske, za železuico po za ustanovljenje industrijalnih naprav tako ugoduo ležečej, že sedaj po znameni-tej domačej in veleobrtniji in na vinskem pridelku bogatej Dolenjskej ne bodo mogli še dalje nerešeno pustiti in utegne ta železnica, katera ima tudi eminentno strategi en o važnost, konec no le zidana biti. Mestni zastop glavnega mesta Ljubljanskega, kateri je že prej kazal na sedanjo važnost železničue postaje v Ljubljani, usoja si tedaj visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo z ozirom na predstojeća razpeljavanja opozarjati na za bodoči razvi-tek južnih državnih železnic vaiuo lego glavnega mesta Ljubljane. Pač brezdvomno je, da je prometu in notra-njej upravi na korist, kakor tudi nič manj za trgovsko občevanie jako važno, da se uastanijo višji, z zvr-Sevaluo močjo pooblaščeni uradi na železuičnib, z razkrojili, ki neso samo za sedaj važna, temveč v še večjej meri v bodoče, katera leže v sredini želez-nifioih prog, katere se imajo oskrbovati, ali še pridejo v ta položaj. Ker se pa vse to navedeno ujema pri Ljubljani, usoja se prositi: „Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo izvoli, priznavajoč faktične ounošaje, glavno mesto Ljubljano določiti sedežem ravnateljstva državnih železnic južne proge cesarstva." Nadalje mestni odbornik g. Hribar predlaga: 2. Slavna trgovska in obrtna zbornica se povabi, da se pridruži tej prošnji. 3. Gospod župan Grasselli se naprosi, da osobno in v družbi z ostalimi državnimi poslanci kranjskimi in slovenskimi sploh stori v dosego prošenega namena na merodajnih mestih potrebne korake. Vsi predlogi vzprejmo se jednoglasnu mej občnim odobravanjem mestnega zastopa. G. župan izjavi, da bode rado vol j no z največjim veseljem ustregel izraženoj želji mestnega zbora. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 22. decembra V včerajšnjej seji hrvatskega sabora je bilo videti mnogo Žandarjev. Dijaška galerija je bila zaprta; ban je bil prisoten. Na dnevnem redu je bilo poročilo v e r i f i k a c i j s k e g a odseka. Poslanec Barčič predlaga naslednjo resolucijo: „Ker bo finančni in drugi uradi poslužujejo dvojezičnih pečatov in ker je to po postavi, katero Magjari sami priznavajo, nezakonito in nedovoljeno, torej predlagam: „Vladi se naroča, da ima svojim pod-redjenim oblastvom odrediti, ka se ne smejo ozirati na dopise z dvojezičnimi pečati in na one, ki neso v hrvaščini pisani ter da ne smejo podpirati vzajemna oblastva; vsaki samoupravni uradnik, kateri bi se tej odredbi ustavljal, se ima odpustiti iz službe." — Lončarić in tovariši stavijo naslednji predlog: „Ker sta bila poslanca Pil C p i d in D. Starčevie" v seji z 19 dne t. m. dala povod ne-čuvenemu škandalu, naj se jima da ukor in naj se izključita iz osmih saborskih sej," Na to se prične tajna Beja. — V tajnej seji sabora se je unela jako živahna debata. Starčevićevci so skušali zadnje nerede opravičevati z nadlegovanjem svoje stranke in z nasil-stvom proti njej. P i lepi ć je obžaloval svoj prestopek, D. Starčeviča pa ni bilo pri seji Sklenilo se ni nič določnega. Predlog o izključenji pride v denašnjej seji na dnevni red. P i lep ič in Starčevi e se bosta posluževala pravice zagovorništva, katero jim dopušča poslovni red sabora. Neodvisna narodna stranka se je jela rušiti. Marko v i (i je že izstopil in se pridružil Starčevićevcem. Spor se je rodil, ker so članovi neodvisne stranke (pristaši Mrazovićevi) v saboru drugače se vedli, kakor jim je to velel v „Pozoru" pri-občeni program. Ne ve se še, kateri stranki se bodo pridružili izstopivši Mrazovičevci; jedeu del bode šel bržkone mej „divje". O Dere u činu se trdi, da namerava odložiti svoj mandat. Srbska stranka se je v četrtek osnovala na podlagi pravil, koje je izdelal pooblaščeni odsek. Stranka se stavi na podlago nagodbe in se bode naslanjala na narodo str n ko Smoter srbski stranki je poudarjanje specivično srbskih interesov v cerkvi, šoli in narodu; ona zahteva v prvi vrsti zakonito priznavanje srbskega imena, jednakopravnost cirilice, donesek iz deželnega fonda za cerkvene in šolske potrebe, samoupravo srbske cerkve in šole. Vsi Srbi, tudi oni, ki so bili prej v narodni stranki, so se pridružili novi srbski stranki. V 27. dan t m. se bode v Moluoffradu sešel osnujoči zbor solnograškega agrarnega društva. Namen tega društva se v „Sal/,b. Chro-niku tako-le opisuje: rAgrarno društvo bode posvetovalni organ za poslance deželnega in državnega zbora. Agrano društvo mora položiti temelj zadružnej organizaciji zemljiških posestnikov, — kmetskim zadrugam. Ako se te jedenkrat osnujejo, potem je storjen velik korak naprej; potem se bode dalo od-pomoči mnogim pritožbam, ki se sedaj brezuspešno naglašujejo." V nanje države. V četrtek je mej zborovanjem Italljatiske kamore neki čevljar, Flaminio 01 d rini, iz javne tribiine usipal na rudečih listkih tiskane manifeste s klicom: „Evviva Oberdank!" Kmalu na to pa neki tiskar, Luigi Rempicci, na zelenih listkih tiskano oporoko Obe r dan ko v o, kričeč: Evviva Italija, evviva Oberdank!" Predsednik je p"oslance nagovarjal, da naj bodo mirni v očigled tem demonstracijam, ki motijo parlamentne obravnave in njega svobodo. — „Rassegna" poroča, kakor trdi, iz najboljšega vira naslednje o obisku nemškega ce-sarjeviča pri papežu: „Koje papež po polurnem nepolitičnem pogovoru videl, da se cesarje-vič odpravlja na odhod, vprašal ga je opotavljaje se, ako nema nobene misije, nobenih predlogov izročati. Cesarjevih je odgovoril da mu je naročeno izjaviti živo željo cesarjevo in kneza Bismarcka, da se zopet povrne mir mej Nemčijo in sv. cerkvijo, v kolikor dopuščajo zakoni in institucije države. Na to pa ni papež ničesar odgovoril." Ruskemu carju se je prigodila nezgoda, o katerej poročata soglasna telegrama Berolmskej „Nat. Ztg." in ruskemu poslaništvu v Berolinu tako-le: „Ko se je car Aleksander peljal na lov, splašil se mu je konj in ga vrgel iz sanij tako, da se mu je poškodovalo desno pleče, pa obče mislijo, da ne nevarno." Skoro gotovo je pričakovati, da se bode to poročilo na vse strani popisovalo in pretiravalo. — Kokhanovljev komi-sijon je svoje delo ustavil. Tajni svetnik Durnovo, poverjenik ministra Tolstega v komisijonu. je izjavil, da se ministru nikakor ne zdi shodno upe-ljuti premembe in novotarije v lokalni upravi ter da se mu najbolše zdi, da ostane vse pri starem. — General Čer naje v, vrhovni gubernator v Turke-stanu, ki se neprestano, trudi ruskej trgovini ugla-diti pot v centralno Azijo, izdelal je nov projekt za železnico mej Taškendom in Khivo po sistemu Ble-cherjevem. To je visoko ležeča železnica, katere tir je položen na posebnih odrih; vlake bi začasno tirali velblodi. Vlada je ta načrt jako ugoduo vzprejela in ga bode podpirala. Dopisi. Iz Kudolfovega 21. decembra. [Izv. dop.j „Einladung zum VVeinachts Oratoriiim" poslalo nam je te dni že v drugo tukajšnje gnnnazij.ilno ravnateljstvo. Prvič dobivši to vabilo menili smo, no — to je samo za Nemce, ali ko drugič vidimo zopet „Einladungo", spoznali smo, da se tudi Slovenci vabimo na oratorij. Ravno tako smo se Slovenci vabili 18. novembra t. 1. z neko „Einladung zur musikuliscb dekla-matoiiscben Abendunterhaltungu v gimnazijsko dvorano. K velikej sreči je bila mej na dotičnem pro- Dalje v prilogi. Slovencih le malokdo podpisuje svoje časnikom namenjene proizvode. Ko bi bile ugodnejše mue politične razmere, priporočali bi toplo našim časnikarjem ono francosko navado; a za sedaj tega nikakor no moremo, ker so politične raimere narodnemu slovenskemu časopisju posebno neugodne. Pri velikih narodih je na ostajanje duševnih sil, ki se rade skušajo iu kažejo po časopisih; drugače je to v Slovencih. Naše razmere so tako malustue, da časopisje mora preživeti le malo ljudij. Že Brencelj je v predzadnji številki o tem brenčal — iz lastne skušnje: Osel je, kdor easuike pifie, On le suhi. kravo molze, ('akajo naposled ga solz-". Zato je pri nas neobhodna potreba, da v časnike pridno pišemo tudi drugi, ki se ravno ne živimo s peresom, s časnikarstvom. Vse hvale so vredni naši odvetniki, uradniki, duhovniki, učitelji in profesorji in drugi zasebniki, obrtniki, trgovci, ki nekateri redoma, nekateri neredoma razne članke in dopise pošiljajo slovenskim novinain. Mej temi časnikarskimi prostovoljci so gotovo pri vseh slovenskih listih c. kr. uredniki in učitelji (tuje besede pr »fesor ne bodem rabil poleg lejie domačinke) najmnogobrojniši in najpridniši. Vsi ti pridni pisatelji bi morali odložiti pero, ko bi pri nas brezizjemno obveljalo, da mora pod vsakim člankom in dopisom stati pravo ime do-tičnega pisatelja. Po dosedanjih zakonih je c. kr. uradnikom prepovedano dopisovati v novine. To prepoved je posebno zabičal in poostril ministerski ukaz od 6. dne junija 1854. Nikdo naj se ne šali in tolaži, češ državua ustava je odpravila in pogazila vse tate« naredbe in ukaze iz časa prejšnjega obsolutizraa. Teh ustava nikakoi ui odstranila, še omajala jih ni. Skoro gotovo se vsi čitatelji dobro spominjajo, da se je v državnem zboru že parkrat sprožilo, uaj bi se za državne in javne uradnike sklenila ustavi primerna službena pragmatika, („službeni red" — zlatega konju za dobro primerno besedo slovensko!). A do tega še nestno prišli. Ministerstvo ne stori ničesar, nikakor ne pospešuje take pragmatike, ki bi mu c. kr. uradnike vsaj ne koliko izvila iz njegovih samooblastnih rok. Oni ukazi starega obsolutizm* služijo ministerstvu vsake stranke. Sedanje: ministerstvo jih lehko vsak treno-tek rabi BOper nasprotujoče mu uradnike, strastne privržence ustuvoverne stranke; prejšnje ustavo-versko ministerstvo jih je pa rabilo zoper nasprotujoče mu uradnike, ki so vlekli s konservativno stranko. Skratka vsako ministerstvo jih vsak treuo tek lehko rabi in to brez najmanjše odgovornosti zoper c. kr. uradnike, naj drže že s to ali ono stranko. Po tem pojasnilu bode pač vsak lehko razumel moje prejšnje besede, da pri sedanjih političnih in službenih razmerah slovenskemu časopisju nikakor ne ugaja zahteva, da bi vsak svoje članke in dopise podpisavai z lastuim imenom. Podlistkar pozna nekaj profesorjev, ki so po slovenskih političnih listih napirali pač desetkrat več nego neka dvojica, napadali in izpodrivali so lastne predstojnike, više gosposke, deželne vlade in ustavoverska ministerstva, a nikdar jim ni prihajalo v misel, pod take vsakdanje sestavke za vsakdanje liste in tednike postavljati svojo firmo. Nikdo jih ni preganjal, ker jih nikdo ni poznal; a gorje njim, ko bi bili tako neprevidni, da bi z lastnim podpisom svetu kazali, da so se pregrešili zoper ona stara, a še zmerom veljavna ukaza od G. junija 1854, od 22. nov. 1852 (in zoper §.12 tiskovnega zakona od 1852 in zoper tiskovno novelo od 27. novembra 1859). Kjer ni zločinca ni toženca, ni obsojenca. Die Weisheit ist die Mutter der Vorsicht, ali kako se že glasi pri-slovica. Tukaj moram omeniti še neko drugo grdo razvado mej nekaterimi slovenskimi Časnikarji. Sedaj pa sedaj nastanejo po listih razpori in boji. Neki- Priloga »Slovenskemu Naroda" Si 293. 22. decembra 1883 gramu imenovanimi pesnimi tudi jedna slovenska:] „Ne boj se me;u ker inače bi gotovo strahu sko- j prneli, in kdo bi bil tega tevtoničnega straha kriv? Nadi odlično narodni gospodje profesorji gotovo ne — ali kali? Ne moremo se pri tej priliki prečuditi, zakaj bi se naši dijaki morali nemških pesnij učiti. Jasno nam je tedaj, zakaj smo Čuli dijake neki večer očitno nemško popova t-. Evo Vam, mi nekdanji Ljubljanski dijaki smo bilo tako trdovratni, da bi ne zapeli nemške — česar nas tudi nikdo silil ni, — če bi nam celo gospod K. grozil, da nas žive našopa ali pa v špirit namoči. Kako čudno se svet obrača v Novem Mestu. Vsem nemškim pesnim in pevcem — želimo novo leto na — Nemškem 1 Domače stvari. j —(Slovensko gledališče.) Danes zvečer predstavljate se igri: „Trnje in lavor" in „Zakonska sol". Opozarjamo občinstvo na to predstavo. — (Odlikovanje.) Gosp. Fran Hafner, bivši profesor v Gorici, sedaj vodja gimnazije v Pazinu, dobil je vitežki križ Fran Josipovega reda. — („Škrata") izšli sta danes zopet dve Številki. Zaostale številke pridejo na svetlo do konca tega leta. Z novim letom prične „Škrat" svoj drugi • tečaj. Priporočamo tega sotrudnika na političnem polji vsem rodoljubom V duševno in gmotno podporo. 9 — (Ljubljanskega „Sokola" redni občni zbor) bode v dan 4. januvarja 1884. leta zvečer ob 7a9. uri v telovadnici c. kr. višje realke, rt — (Na sv. Silvestra večer) priredi narodna Čitalnica Ljubljanska v zgornjih društvenih prostorih »Silvestrovo veselico". Obseg jako zanimivega sporeda bode: Komična igra (znana burka: .Čitalnica pri branjevki"), petje možkega in ženskega zbora v izvrstno sestavljenih, deloma novih točkah; godba gledališkega orkestra, nagovor k no--vemu letu in loterija. Da h koncu ne bode izostal ples, s katerim se bode „mladi svet"1 zasukal v novo leto, to osobito nežnemu spolu lahko že naprej povemo. Natančueji program priobčimo o pravem času. Nadejati se je torej h koncu leta mnogo-broj nega sestanka v veseli večerni zabavi. — (Za„Miru) treba tudi letos, kakor prej -inja leta podpore. Prosimo tedaj narodnjake po Slovenskem, naj se mej prazniki spominjajo tudi tega hrabrega in prepotrebnega bojevnika. v( — (Za meščane Ljubljanske) bili so v včerajšnjej seji mestnega zbora vzprejeti gospodje: Srečko Nolli, klepar in France Slovša, mesar in hišni posestnik. $ — (Za občane) Ljubljanske bili so v včerajšnjej seji mestnega zbora vzprejeti: Vaclav Steiner, hišni posestnik; Pavel Lariha, hišni pokra t sem že opazoval, kako so nekateri časniki pri takih bojih rabili prepovedano, nepošteno orožje. Ko v svojej s I epe j strasti nasprotnika neso mogli ugnati ter pravde dobiti za se, jeli so vprašati po imenu svojega nasprotnika v drugem listu, jeli so bolj ali menj očitno kazati na ime, na osebo dvojega nikdar ne podpisanega nasprotnika. Kako nespametno, kako nepošteno! S takim zlobnim ravnanjem svoje že na pol izgubljene pravde neso bolje podprli, svojih ugovorov neso pomnožili, ne utrdili. Zlobna strast jih k temu napeljuje, če*, z našimi razlogi smo pri konci, vse nam je brezimni nasprotnik v nasprotnem listu spodkopal — končaj mu boj s tem, da bode nasprotnik moral molčati, ovadimo ga visoki c. kr. vladi, ovadimo vladi ime c. kr. uradnika ali profesorja, ki piše nasprotne nam članke. Prav naravno, da c. kr. uradnik ali učitelj, če jo dovelj prevideu, vsled one grde ovadbe obmolči. Večina čitateljev dotičnih listov pač ne ve, zakaj je nasprotnik obmolčal — iz gole previd nosti, — ne pa, da bi mu primanjkalo bilo resničnih in izdatnih ugovorov; obmolčal je zaradi ovadbe njegovega imena, ki pa s pravdo u i imelo najmanjše zveze. Grda je vsaka ovadba, še grša je v razmerah našega časopisja. Ovadnik rabi nepošteno orožje, ki hoče osobo ugo- se8tnik; Lo.renc Blazni k, kramar; Ferdinand i Braunseis, gostilničar; Jo.-ip Beuedikt, trgovec in hišni posestnik; Gregor Pugel, starinar; Janez Trtnik, krojač; Jotdp Lasi t/k y, krojač;! Franjo Kute I, mokar in Josip Žgan k, komisijooar. — (Skupščina ljudskih učiteljev) Ljubljanskega mestnega šolskega okraja sklicala se je bila v četrtek ob 8. uri dopoludne v dvorano mestnega magistrata v svrho, da bi se izvolila enqueta, ki bi imela preskrbeti učne knjige (berila in slovnice) v slovenskem jeziku za mestue ljudske šole. Prošnja mestnega zbora od predlanskega leta, da bi se v vseh razredih ljudskih učilnic slovenski jezik kot učni jezik upeljal, bila je od vlade kot opravičena uslišana in ima se vsled njenega odloka slovenski jezik kot učni jezik upeljati. Ker se je od strani učiteljstva večkrat navajalo, da primanjkuje potrebnih in pripravnih knjižic, mislil je mestni šolski svet na to, kako bi se temu nedostatku v okom prišlo, iu skienil je v svoji seji 3. t. m., da se ima sklicati izredna skupščina ljudskih učiteljev, katera naj bi o tej stvari nasvete stavila. Na dnevnemu redu bila je torej izvolitev take enquete. Ko je bil starosta mestnih učiteljev g. ravnatelj Pra-protnik svoj predlog glede izvolitve take enquete utemeljil, poprime prvi od fakcijozne stranke znani Zima za besedo, ter v daljšem a zmedenem govoru pobija potrebo take enquete. Po njegovem mnenji bi bilo nsjpred treba, da se izvoli enqueta, ki bi imela nalog pred vsem slovensko pravopisje ustvariti in določiti, sklicevaje se pri tem na jednako prizadevanje v Nemcih, posebuo pri Prusih in Bavarcih. Pravi dalje, da so se lepe Slomšekove pesni o novejšemu Času tako pokvarile, da so „uogeniess-bar" postale in je mnenja, da bi bilo najbolje, ako se pri izrazih in oblikoslovji ostane, kakeršno je bilo pred 20 leti Ne vem, ali bi se človek njegovi ignoranci — da ne rečem neumnosti — smijal, ali pa bi obžaloval, da ima Ljubljansko učiteljstvo ta-cega kolego v svoji srediui. Al mar revež ne ve, da jezik živi, da se torej njegova oblika zmiraj menja, kakor se vsak narod in človeštvo sploh v svojem notranjem kakor tudi po svoji vnanjoBti spremen java! Za izgled nam služi on sam ! Dobro in stvarno ga je zavračal g. Tomšič. Tudi gospodu Gerkmannu se je pripelila ona neprilika, kakor tistemu, ki je hotel preklinjati pa je blagoslavljal. Veliko veselja in smeha prouzročilo je tolmačenje besed „beischaf-fung" in „bescbaffug", katera izraza se nahajata v dopisih šolskega mestnega sveta na gospoda šolskega nadzornika. Narodni učitelji bili so mnenja, da te besede so jednega in istega pomena, in značijo to, kar Slovenec imenuje „preskrbeti", a nemškutarji bili so mnenja, da značijo besedi nbeischafi'enM iu „beschafTen" to, kar bi se reklo ustvariti, narediti. — Posebno neumnega se je delal nadzornik in pred- vornika uničiti, ne pa njegovih ugovorov in razlogov. Tako ravnanje v nekaterih naših listih ni le strastno, ampak zlobno, ker namerava nasprotnika v osobno ali gmotno škodo poriniti. Be sede tega odstavka naj si za ušesa zapišejo sedanji in bodoči časnikarji slovenski. Iz zadnjih dveh odstavkov bode pač vse razloge sprevidel naš častiti rojak 1. H., zakaj sem mu vsakokrat načeloma ugovarjal iu se protivil njegovi nameri, da bi na čelu novega tednika svetu proglasil s programom tudi imena raznih sode lav cev. Nezavisni novi list, ki ga misli z novim letom mej slovenski svet pošiliati, priiobil bi pred svetom Že naprej precej veljave, veliko zaupnost, ko bi ljudje videli, da je izdatelj in urednik g. I. H v krog svojega lista zbral najspretnejše, naj bolj izvedene in tudi najbolj učene pisatelje slovenske. In nadejamo se, da bodo pogumnemu in podji tnemu možu tudi zvesti ostali vsi obljubljeni sodelavci. A dokler g. L II. ne odstrani prej navedenih min isterskih ukazov, dokler državni zborne sklene in ne proglasi novega službenega reda (službene pragmatike) za vse, kar se C. kr. podpisuje (v državnem zboru že par let živo turi dotični odsek, a svoje naloge še sedaj ni izvršil — še celo pričel je ni), dokler se slavni vladi, sednik skupšč ni g. vitez Garibobii. Njemu nikakor ni v glavo šlo, da beseda beiachatTen ni nič druzega, kakor „herbei- iu auacharleu". Kaj ne? to bo vam bistre glave! Prosit! Pri glasovanji bil je predlog g. Praprotn ka z veliko večino sprejet. Zoper glasovali so le: Zima, Gerkmann, Linhart, gospa Suppan-tschitscb, frujlica Schulz in g. Bele?. V eoqueto so izvoljeni gg.: Senekovič And., VVie^tbaler Fr., Tom-šii J., Predika J., Praprotnik A., Žumer A, Ka-zinger A., Raktelj F. — (Gosp. Zmagomir Sporn,) župnik v Ormoži, katerega Ormožki nemškutarji tako često tožijo in obrekujejo, postal je admiuiatrator Veliko-Nedeljske dekanije. — (Čitalnica v Gorici) imelaje 17. t. m. svoj občni zbor. Predsednikom je voljen g. Jakob Čebular, blagajnikom g. dr. Fr. Kos, tajnikom g. Iv. Pirje vec. — i M a r i h o r s k a č i t a 1 n i ca). Na Štefanovo, v sredo dne 2G. t. m. ob 7. uri zvečer ima Mariborska Čitalnica v svojih dvoranah občni zbor, h kateremu se p. n. čestiti društveniki po §. 17. čit. pravil najuljudneje vabijo. Dnevni red: 1. Govor predsednikov. 2. Prečitanje zapisnika iz zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni predlogi. Odbor. — (K met s ko društvo) na Slatini ima v 2G. dan t. m. popoludne ob 3. uri javno zborovanje v gostilni „Hotel Evropa". Na dnevnem redu je: Nagovor predsednikov, govor o slovenskem kmetu, o šolstvu, o političnih razmerah in o gospodarstve-nem položaji Slovencev na Štajerskem. Pu zboru je veselica. Napovedanih je več gg. govornikov iz Celja in Maribora. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 22. decembra. Kraljevi tribunal potrdil je oproščujočo razsodbo v Eszlar-skej pravdi. Feterburg 21. desembra. Car se je, ko so se pri predvčerajšnjem lovu sani preobrnile, poškodoval na hrbtu, a poškodba ni nevarna, pač pa bolestna. Pariz 22. decembra. Oticijalno se potrjuje, da so Francozi v 17. dan t. m. brez boja zavzeli Sontay in trdnjavo, katero je sovražnik ostavil. Ala 21. decembra. Nemški cesarjevič poslovil se je tukaj od svojega spremstva in se na meji še jednokrat brzojavno kralju zahvalil za gostoljubnost. Edinburg 21. decembra. V pravdi proti sokrivcem dinamitne zarote v Glasgovvu bilo jih je pet za vse življenje, pet pa na sedem let obsojenih. c. kr. ministerstvu ne omeji dotična samovoljna oblast, ne svetoval bi nobenemu c. kr. uradniku ali učitelju, da naj svoje politične sestavke in dopise v novem listu podpisuje z lastnim imenom. Bodoči uiednik nezavisnega novega lista naj nam v dejansko življenje uvede oni uzorni pogoj, oni uzorni sklep narodnega zbora francoskega, da le lastni podpis, lastno ime meji tiskovno svobodo, |aa bi rajši rekel pisateljsko svobodo. Potem mu bodo brez vse nevarnosti v list dopisavali c. kr. uradniki in učitelji. Pri naših razmerah, — bodimo odkritosrčni — bi naše časopisje brez teh kaj uborno izhajalo. S temi besedami ne namerujem nobenega žaliti in tudi ne slave peti onim c. kr. uradnikom in učitel;em, ki slovenskim listom dopisujejo; ti iz-polnujejo le svojo uaroduo dolžnost. Vrag naj vzame one zaspance in bojazljivce mej njimi, ki nikdar ne vzamejo v roke peresa, da bi z uma svitliin mečem pobijali nasprotnike ali pa našemu ubogemu uarodu gladil* pot do više duševne na-obraži nosti ali pa do večega gmotnega blagostauja. Kdor se pri tem delu ne šopiri in po otroški sam de kaže, ne nastavlja se nobeni nevarnosti. Prej narisanih grdih in sebičnih ovaduhov pa tako le malo brklja po sloveuskih novinah. (Da\)e prib.) Iti« liin-;c» « »nilereu-Kprif z 1. se po Konečno še prosiva, naj se naročnina pošilja uprav- sebno odlikuje zaradi svoje arome in dobrote in presega, ništvti, dopisi pa uredništvu lista, ter sklepava svoje vabilo ker ta preparat nikakor ui ponarejan, v dobroti vso svojo n klicem: (798—2. prednike. Izza desetletnega obstanka se je to sredstvo udo- j „Naprej zastava Slave!" mučilo v vseh Blojevih prebivalstvu kot vzduh čisteče za VI . , ,. . , , , , bolniške sobe odraslih in otrok, kakor tudi kot balzainično ! V Ljubljani, dne 19. decembra 1883. smolnata inhalacija za slabiče in na prsih bolne. Tudi se 1 Ivan Hribar A n 1011 Trstenjak je bil liittner-iev <'onifcreu-.Sj»rll o letošnjej prvi mej- j . , . . ,. . . '.. , ... ' narodni farmacevtiški razstavi na Dunaji odlikoval h src- ««»J*«U »n lastnik. odgovorni urednik, brno svetinjo priznanja. Jedino pristen Bittner-jev Conifcren- Ostale slovenske liste nljudno prosiva, da blagovolijo Sprit se dobiva pri Jul. Bitliier-JI, lekarnarji v Rihnovu, ponatisniti to vabilo. na spodnjem Avstrijskem, in pa v 1. juhi juni pri lekarnarji ' ———«^——— Jul. pl. Iriikiic/j - ji. Cena steklenici HO kr.; šestim steklenicam 4 gld.; razpršilneum stroju 1 gld. 80 kr. (792) TiUci: dne 21. decembra. Pri Nlonu: (Jottenfeld z Dunaja. Pri malici: Kohascti z Dunaja. — Fajdiga iz 1'isfa. — Kleinmann z Dunaja. iMeteorologično poročilo. p Čas opa-70 vanj a Stanje i ,., Peratura Vetrovi Nebo Mo-kriua v mm. 7. zjutraj 735-% mra. 2. pop. 785*60 mm. 9. zvečer! 7J6,b'9 mm. — 9-0'C si. svz. d.jas. — 1*6*C si. svz. obl. — 1-2"C si. jvz. obl. 0-00 mm. snega. Srednja temperatura — 39°, za 18° pod normalom. XDl3LXX€ij0ft£€L 130X9561 dne 22. decembra t. 1. (Izvirno lolografično poročilo.) Papirna rent* .... .... 79 gld. Srebrna renta .... . . . . 79 „ Zlata renta........ . . 98 „ 58/0 marčna renta......... 93 , Akcije narodne banko....... 843 „ Kreditne akcije...... . . 295 , London . ..... ... 120 „ Srebro .... ....... — „ Napol. ... ....... 9 „ C. kr. cekini. ... 5 „ Nemške marko ..... . 59 „ *•/« državne srečko iz 1. 1854 250 gld. 121 , Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 167 „ 4°/t avBtr. zlata renta, davka prosta. . 98 , Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 „ n n -\ .... 88 „ „ papirna renta 5°/e ..... 85 „ 5c/0 štajersko zemljišč, od .oz. oblig. . . 104 , Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 116 „ Zemlj. obč. avsti. 4l/j0/0 zl»lti zast. listi . 119 „ Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 103 „ Prior, oblig. Ferdinandove sov. železuice 104 „ Kreditne arečke......100 gld. 173 „ Rudolfove srečke .... 10 „ 19 „ A krije anglo-avstr. banke . . 120 „ 108 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 220 „ 96 75 95 85 20 90 60 72 30 25 25 95 65 50 70 25 10 75 75 75 50 kr II Vabilo na naročbo SLOVANA Qlovanstvo si pridobiva na svetovnem pogorišči od dne do dne večjo moč in veljavo, tako, da ima že zdaj odločevalno besedo v svetovnih dogodbah. Imenitno je tedaj za vsacega omikanega človeka, posebno pa še za vsaoega, kdor je s ponosom ud velike in slavne rodbine slovanske, da zvedava vedno točno o vsem, kar se godi imenitnega v Slovanih v političnem in kulturnem oziru. In ravno mi Slovenci, kateri bi imeli toliki« uzroka, da s paznim očesom opazujemo napredek Slovanstva ter zajemamo iz njega novo moč v neravnem svojem političnem boji, premalo smo skrbeli doslej, da bi Be seznanjali z bitjem in /.. 111 -111 ostalih slovanskih narodov ter tako budili slovansko zavest i u narodni ponos. Da se opomore teinu nedostatku, odločila sva se podpisana izdajati tednik z naslovom ..SLOVAN", kateri bodi" od novega leta izhajal v l.juMjiitii vsak četrtek na OSmih straneh velike četvorke. „BliOVAN" bode prioals] razne spise politične, gospodarske, znanstveno - popularne, kulturno ■ zgodovinske in leposlovne vsebine. Pridobil si je stalnih dopisnikovviie le iz vseh slovenskih pokrajin, ampak tudi iz Bolgarske, Cesko, Hrvatske, Poljske in Rusije, tako, da bode prinašal vedno izvirna poročila o vsakoršnih imenitnih dogodkih po širnem slovanskem svetu. Za znanstveno-poiični In zabavni del pa si je pridobil ,,SLOVAN" 5 1 slalnih sotrudnikov. iznn d katnih ime nujeuio samo gg.: prof. A. liezenškii, prof. dra. Frana Celeatinn, Ivana Dečka, dra. Josipa Derča, ravnatelja Ribarda Dolenca, dra. Ivana (ieršakn. prof. dra. Ign. Klemen« i en. prof. dru. (i reg. Kreku, Frana Kura It a. župnika Božidarju Paiea. Ivanu Kesniana, dra. Ivana Tavčarja, prof. Ivanu Trdino, dra. .los. Vošnjnka, dra. Val. Zamika in dobro znanega feljtonista Prostosluva Kretanova. Ti naši sotrudniki so porok, da bode mogel „SLDVAN" vsestransko izvrševati svojo nalogo in da bode tako ustrezal današnjim potrebam slovenskega naroda. Poleg vsega tega pa je ..SLOVAN ' tudi najcenejši tednik slovenski: velja namreč za celo leto samo 4 gld., zu pol leta gld. iu za četrt leta 1 gld. Slovenci! Ako boste z obilnimi naročili podpirali , SLOVANA", bode prinašal tudi ilustracije, kakor želč mnogi rodoljubi. Ako se namreč oglasi zadostno število naročnikov, prinašal bodo v vsakej številki slike, katere bodo seznanjevale slovensko občinstvo z zaslužnimi možmi in znamenitejšiini kraji velike slovanske domovine, ali pa um predočevale predmete iz narodnega življenju slovanskega. Ker je cena listu res mala, nadejava se tedaj potrebno gmotne podpore. Vrhu tega pa upava, da stopijo v kolo dozdanjih sotrudnikov tudi drugi domoljubi slovenski, kateri naj blagovoljno pošiljajo „8LOVANU" poročila o vsakem znamenitom dogodku v ožjej našej domovini. Fran Laurio, trgovec in posestnik na Ra-keku, naznanja v svojem in imenu svoje soprogo Engelhilde roj Skazedonigg ter svojih otrok Gecrgine, Teodore, Adelo in Jurija s tužnim srcem žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jo njegov iskreno ljubljeni oo?, oziroma tast in dedek, gospod JURIJ LAURIČ, Irgovpc in posestnik, danes opoludno ob polu 1. uri, prejemši sv. zakramente za umirajočo, po dolzih a mučnih bolestih v 71. letu dobe svoje blaženo v Gospodu zaspal. Pogreb bo v nedeljo, v 23. dan t. m. ob polu štirih popoludne iz hišo umrlega. Prosi Be tihega sočutja! (806) Na Iva ki' k u, v 21. dan decembra 1883. (Stutzfliigel) se po ceni produ. T. nndNtropje. Kravja dolina h t. 2, (805—1) lOOO litrov izvrstnega žganja, pravega tropinca prodaja po nizkej ceni (776 - 6) Fran Bratina, posestnik iz Ustja pri Ajdovščini. Kakovost in cena žganja se pošilja na zahtevanje franko. j Ženitvena ponudba. e r Gostilničar v Trstu, mnogostransko izobražen, p srednje starosti, z dobrimi letnimi dohodki, želi ože-33 uiti so z bogato gospodično brez ozira na telesno _ st, lepoto. Ponudbe z naslovom: H. 1». J. BS naj se poši-ljajo ua „Adniinistrazione del Adria, Trieste". (804—2) £ Gospodu G. PICCflU-JD, lekarju v Ljubljani, Dunajska cesta. Vaša ,Francova esenca'4 jo jedino zdravilo, ki se mojemu želodcu prilega. Po vsakem zaužitji mi je ložje in boljo. Kamenje pri Černioi 1883. Josip Sovdat. župnik. Jeduajst let že trpim na zabasanji in heincrojidati in ne poznam zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša ..Francova esenca", za katero se Vam najlepše zahvaljujem. Gorenje Ležeče, Kranjsko Ivan Zehroii. Prosim, da mi odmah pošljete 100 steklenic Vašo izvrstne „Francove esence". Al eksan drlja v Egiptu, meseca avgusta 1883. Marija l »o I in sli. Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše „Francove esence", ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, bemorojide, mrzlico v želodcu in gliste. P ulj, meseca decembra 1882. Josip vitez Ncordili, c. kr. policijski komisar. Vašo „Franoovo esenoo" s sijajnim uspehom rabim. Prosim odmah za 24 steklenic na povzetje. Trdnjava Ivan iti na Hrvatskem, v avgustu 1883. JoNip Marničič, usnjarski mojsier. Jrsncova esenca" tEft razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trobnim, krč, hožjast, trebušno in prehajaluo mrzlico, zahasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vso nevarne, če se (901—6) o pravem času ne ozdravijo. f-itoliloiiu-u volju lO l*r*. Kot praktikant se vzprejme absolviran četrtošolec v lekarni g. F. Wacbe v Metliki. Hrana in stanovanje prosto. Pogoji sploh povoljni. (799—2) 3000 2 (788-3) ostankov preprog ~* (po 10—12 metrov) pošilja po poštnem povzetji ostanek po a gld. HO kr. ■ i. SI oreh, t »vani i k v Brnu. &LW Ako bi M blago ne dopadalo, m mote zameniti. Zoper j etil* o ! Radgostski univer&aini čaj rožnovski lako-raitliniti celllicki, priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo Blabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico I Veliko slovilo priznanskib pisem razpolagajo se v prepričanje. _ Velespoštovani gospod lekar Belchert! Iz Hrudima mi je pisala donos moja prijateljica, naJ JUJ pošljem tri zavitke vašega slovečega Radgost-skega čaja, ter pravi mej drugim tudi to, da joj je ta čaj prava dobrota. Izvolite mi tedaj, ako mogoče s poštnim povratom, pod mojim naslovom poslati tri zavitke čaja in 2 škatljici rožnavskih celtličkov. Se spoštovanjem Marija Rldl, soproga izdelovalci glasovirov v Nahodu (Češka;. Vaše b'agorodje I Prosim vas, pošljite mi po poštnem povzetji v poskus joden tavltolc liadgostskega čaja in 2 škatljici maho-r. stlinskih colthčkov /.i nuko na prsih bolno osobo, ki kri bljuva. Vlansko leto je to zdravilo istoj dobro služilo in bilo vspešno. Naslov: Župnija Kili), severne železnici postaja Loosdorf. Vašo blagorodje! Ker sein večkrat uže čul vaša zdravila hvaliti, dakle prosim, da mi pošijete brzo 2 zavitka Rad-gostskega čaja. Udani Henrik Lene, dvorni puškar, v Berlinu, Friderike ve ulico 112. V Berlinu doc 14. aprila 1877. Čestiii gospodi Rabil sem vaš čaj zoper svoj hroniČki katar v želodci; ker mi je pa resnično pomagal, prosim vas prav prijazna, pošjite mi po poštnum povzetji še 2 zavitka svojega izvrstnega Radgostskoga univerzalnega čaja. Spoštovano 6 Malh. Bertel9 trgovec. Thllringon, Vorarlborg, dnč 30. jan. 1879. Od toga po zdravniškoj razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za lldnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. »v. v- Jedna originalna Škatlja liožnovskih inahi»-rastlinski h colt ličko v BO kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. posebe. lladgoMtaki unlversainl caj in Kožnovskl uiauo-ra»tliuMki «>*>itlički dobivajo se vedno le v lekarni J. Selekerta v Rošnovi na Moravskom^, in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu povZotju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zalege sledeči lekar ji: W. M a y r v ljubi |aul, W. Kbuig v Mariboru, S. M 11 t o 1 b a c h in J. Cejbok v Zagrebu, Barmherzige Brlider in A. 'Ned vod v tirndci, A. H ar ek in J Kupfer-lubmiod v <'elji9 O. liu^sheim v EJpulel, C ari Grabacher v Huntu, J. 111 ing v Kot-i euuittuun W. T h u r n w a 1 d v Colovel. Zaloge napravile so bodo v vsob lokaruah in večjih pro-dajalnicab materijalnega blaga. jpBF~ Ooktor llorsto vaj edino prava voda sa oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu toga svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljonje iu vzdržauje vida v vsa-koi starosti; v kratkem ozdravi no da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na OČeb, pege na rožnici in kašo tor odpravi Bitno solzenje. Izvirna steklenica z navodom za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj lO kr. več. Prava so dobi lamo naravnost iz lekarne v kopolišči Rožnavi. §gLW Kožuovskl evet >b štvee9 hitro in trajno o dravija pmiko, trganje po udih in vsake vrate slabost v živcih in kitah, l/.vima skleuica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj lO kr. več. I*ravi se dobi Mamo naravnost iz lekarne v Rožnavi (Moravska;. (693—7) V prodajalnici z mešanim blagom potrebuje se deček (učenec), zmožen slovenskega in nemškega jezika, kateri jo tudi obiskoval jeden ali dva razreda realke inje zdrav. Učenje traje 3 do 4 leta; hrano dobi in stanovanje, obleko pa od svojih starišev. — Kje V pove upravništvo „ Slovenskega Naroda-. (794-3) Pivovarna bratov Kosler-jev. Izvrstno marčno pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (83—46) IJ MAYER-jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. hranilnice in zastavljalnice Ljubljanske. Zarad sklepanja računov za drugo polovico 1883. leta bo hranilnica od 1« do uštetejsra 15. jaiiuvurju lw* t. in zastavljalnica od decembra tlo u« rH ► O a -p Ivuna 1 lolla Zdravilno pivo iz sladnega izlečka. Proti občnemt4 oslab/jenju, bolečinam v prsih in želodcu, suSici, red-kej krvi in nerednim oprarilom spodujttele.snih organov, izkušeno krepilo za okrevajoče po vnakej bolezni. Cona steklenici f)b kr. I ^ JI II>i 1 I <>II u Bonboni iz sladnega izlečka za prsi. Proti kašlju, hripavosti, zaslizrnjit neprosogljivo. Zaradi mnogoterih posnemanj naj se pazi na višnjev ovitek in varstveno znamko pristnih sladnib bonbonov (slika izumitol a). V višnjevih zavitkih po ♦'»(), 30, 1 T> iu 10 kr. Zaslužni diplom mej narod ne zdravstvene razstave v Londonu 1881. leta za medicinske tvarine in aparate v pospeševanje zdravja. Podpisi: Nj. veličastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. Spencor, predsednik razstave. John Eric Erichsen. načelnik odbora. — Mark. H. Judge, tajnik. Ivan I t"il<»v Koncentrirani sladni izloček. Za bolne na prsili in plačah, zastarel kašelj, katare, bolezni v grlu. — Sigurnega uspeha in zelo prijetno za uživati. — V flaconih po 1 gld. 12 kr. in po 70 kr. I val ii I lollo va Sladna čokolada. .lako rodilu i in krcpilna za osebe .voiAo/n«'*/« tfle.sn in živcu-. Zelo okusim in posebno priporočati, kjer je zauzivanjo kavo ker vzhurjajoče zabranjeno. Zavoj «/4 klg. po IHO gl., ui) IU 60 kr.; zavoj klg. 2*40 gk, I 8U gl. in 1 gl. Proti kašlju, hrinavosti, bolečinam v prsih in želodcu, oslahljenjii, sulici, slabej prebavljivosti, najuspešnejše krepilno sredstvo za okrevajoče po vsakej bolezni. 58 krat odlikovano. Ustanovljeno 1817. Izumitelju in jedinemu izdolovatelju pristnih preparatov i/, sladnega izlečka, gospodu IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku, dvornemu zalo/uiku Nkom tseli etrup^klh Huvfr^iior« Dimiti ■ Tovarniška zaloga: 4*ralH'ii. ItrauiicrMruHHe H., tovarna: 4>ral»«»u< liol', Iti-itimer*! |'jinn«> Priznavanja in naročila visoeih in najvišjih oseb leta 1882.: (.'esar^ki visokoiti nadvojvoda Kami Djudovik, nadvojvoda IVicdrich, kr. visokost princ Wales-ki, princesa de Digne, vojvodin ja Oldenburška, princesa Iienss, g«', pl Forenc/.y, čitateljica Nj. veličanstva nase presvetle cesarice, angleška honne (varuhinja) Nj. cesarske visokosti princese Marije Valerije, obitelj .Metternieh, ('lam( Jallas, Karacsonvs, llatthvanv i, Rom mer, nj. vzviš. fcm. Filipovi«'-, grof VVuriubrand itd. itd. — Priporočano po zdravniških prvakih, profesorjih dr. Uainbergcr, SohrOtter, Sohuitsler, Urnuichstatten in mnogo drugih Dunajskih. Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele. StOtiSOČefi, ki so že nad vsem obupali, bili so reSoni po Ivan llnffovih sladnih preparatih ('.dravilno pivo iz sladnega izločka), . odleglo, in Bodiij, po jedenimh ajseti steklenici je moj mož popolnem o/.dra' < I Vzpieimite mojo in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite v blagor jednako bolujoetn. Z visokim spoštovanjem l i noju Mat mik, Nfufunlhaus, (Joldschlaggasse 38, Najnovejša Dunajska zalivala s 7. dne septembra L888. Protlm zopet za 18 steklenic Ivan Hoffovega /diavilnega piva iz sholnih Isleekov, kajti 6e ga h^ osem dnij ne /.auži\:oii, imam po/.eljei;jo do njega. Uživam ga zdaj /e dve leti ter sem se prepričal, da mi ugaja, zatorej se ne bi protivil, ako se to tudi javno osnani. Dunaj \- 7. dan septembra 1888, Spoštovanjem Fran ItnrKel/.i. kouditor, Mariahiliersl Prvi, piistni, slizo razsuti joči Ivan IlolVovi sladni bonboni ia prsi zaviti hii v višnjev papir. Naj se izrecno le taki zahtevajo. Ivan Hoffovi bonboni iz sladnega izlečka v višnjevih zavojih po 60, 30, 15 in 10 kr. (Jlavno zalogo v Ljubljani ima: Peter Lassnigg, trgovec s Specerijami. Nadalje Imajo uloge: V Iteki: AVc. 1'nračir, droguist; v €;oriel: -«e*Ji St. «». (787—3) zložil F. S. Vilhar. Prva knjiga teb skladeb, kojo so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana je. Po zadržuj i zanimiva je za vsacega, koji se z glasbo ah petjem bavi; ona obsega: I. Niniiospcvc. 11. moik« zbore, III. meaane zbore in IV. skladbe za glasovir. Knjiga je vrlo ukusno opravljena ter ima na velikem formatu 99 stranij. Prodava jo v Ljubljani knjigarna .1. (tioutini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se pa tudi pri skladatelji samem v Karlovei (Hrvat- j*» ska) po 2 gld. 20 kr. (744—11) ^ Klobuke za gospode in dečke, r * čevlje in škornje iz klobučine, potem perilo za gospode, zavratnike, ovratne robce itd. J v največji Izberi in po izreduo nizkih cenah % priporoča 800—2) I l*. Prihošie, M 6t. «* av prijetno se čutim dolžnega, da se najiskre-nejše zahvalim gospodu e. kr. dvornemu zooozdrav-niku dr. J. G. Popp-u, čegar po njem Iznajdeno niiatherin-ustuo vodo sera upotrebljeval pri krvavi jenj i dlesna, omaja ni h zobeh ter pogostih rheu-maticnih zobobolih, in pa da sera preganjal dnh po tobaku, za popolno ozdravljenje ne le občutljive, nego tudi ostudne bolezni ter mu prav rad izjavljam svojo pravično pohvalo. (778—5) D u naj. l.ibert lieller 1. r. fabrikant pohištva, Gumpendorf št. 535. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoezy, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; V Postojni: A. Leban, lekar; v Skofjej Jjdki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. Httmchos, lekar; v Idriji: J. Warta, lok ar; v Kranji: K. Savnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; V Metliki: Fr. Wacha, lokar; v Novem mestu - D. Ri > zob in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Ruprccht, lekar; v liadovljici: A. Koblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. Hlazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajht: P. Osaria, lekar. Odlikovano s srebrno svetinjo o prvi mej narođn i farma -oevtlškl razstavi na Dunaji 1883.1., potem: II Huiiaji 1880, t Crmlri 1880, t Trtiinn 1889, t Hebi 1SSI. Bittner-jev Coniferen-Sjrit Todoba staklenico Bittnor-jevega „('oni friren S|>nt:i" 7, ruzprSilnlm Aparatom. je natoren, nepokvarjen, desti-lacijski produkt iz smreke, oživljajoče in desinfektujoče sredstvo za bolniške sobe odraščenih, otrok in otročnic, zavarujoče sredstvo proti nalezljivim boleznini, kakor: da\ici, škrlatici, ošpicam, kozam, vrečici, malariji itd. balzamu nn-zdravilno sredstvo o bolezni dihalnih organov, Živce okrepčajo če in bol tolažeče sred stvo o slabost i, migreni, trganji, pro-tina, zobobolji itd., ustna voda za krep-čanje in čiščenje ust in zobov. Jedino prsten Bit.tner-Jev Oo- niferen Sprit se dobi samo pri J. Bittner-ji, lekarnarji v Rih-novu, Spod -Avstr., in pa V Ljubljani pri lekarnarji J. pl. Trnkoczy-ji Cena steklenici Coniferon-Sprita 80 kr.; šestorici steklenic 4 gld.: razpršilnemu stroju 1 gld. 80 kr! »sJl^^ Jedino pristno le z varstveno znamko! mWMmJ Patent razpršilni stroj ima ulito firmo: Bitlner, Keiehenan. N.-Oe. (792—1) JUHUSBITTNER A^etlicktr m ReichcHav % futjhirai(ttoW»jd:f " ezilne stroje za skopo in klajo, rezajočo v vsaki poljubni dolgosti, v 24 raznih velikostih, izdelujejo kot posebnost izvrstne kakovosti in rahnosti ter razpošiljajo točno z Dunaja PH. MAYFARTH & Co„ izdelovalci strojev, II., Praterstresse 78. Iščejo se izvedeni, zanesljivi agenti, — Pvekupeem se dovoljuje visok robot. — I/ostrurani eeniki tfrotiš in franko. (771—4) Kranjska deželna razstava v Ljubljani 1883! Velika srebrna državna svetinja, kot največjo priznanje za najboljše, nedosežene, svetovno-znane fabrikate, kakor Rezalnice za šopo in krmo, mline na debelo moko, snažiine mline, rezilne stroje za repo, tri]ere ali stroje za obravnavo žita, v vseh velikostih, nujtrpežnejše konstrukcije in najizvrstnejšega izdelka! HD» Jamstvo, 6.»s za poskusnjo, nizke cene, olajšave plačevanja! MM ► Odslej su je razprodalo nad lild.OOO strojev po \scli deželah štela! ► Iht.strnnini katalogi na zahlmoijr i/niti* in franku. - Zvedeni agenti i» prekupei ► se r:/>reje)ii c ugodnimi )»>ii. (,79.1 2) ; HENRIK LANZ na DUNAJI, lil., Bintere Zollamtssi rasne 18. a. ► I_ a.nđ.-wir"tli.ccli.GLftliclie I>^aLscl}.in.erj.f a/lorilc. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ^ w*r Naj pripravne j šo za gospe in gospice! -mm S *9» priznano dobro priletni in najboljši kup. JC Volnati pleteni robci, kikije iz klobučine, dokolenki (kamašnje), 3( nogovice in rokovice za gospe in gospode, spodnje jopice itd. — ii Ozaljski za krila, baržun (žamet), pl š, atlas v vseh barvah; čipke, S trakovi, gumbe itd. Trakovi x usi pi^i za vence 80 takoj priskrbe. Naročila so točno zvršujejo. 791—'6) na Mestnem trgu v Ljubljani. XXKXKXKKK*KXKKXXXKKXKXXXX* 11 m Velika izber zlatih, srebrnih in / nikljevih žepnih ur, )^ stenskih ur z nihali v vseh velikostih. Velika izber francoskih in amerikanskih budilnih ur z dnevnim kazalom in brez njega. f Šviearske sviralke, V Igrijtfa 1 do 10 točk, r. glasovi harfe, male llavle in citer, tudi r. bobtiitkoTii iu zvončki. Vse to v bogatoj izberi in najcenejšo pri 784—5) m JOSIPU GEBI, urarji v Slonovih ulicah 11. i Bergerj'evo medicinično rr^ilo Iz; smole, priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim uspehom zoper vsakovrstne oprhe na životu, osobito zoper hraste, kroričon in lnskinasti liftaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozehljino, potenje nog. — Bergerjeva milo i« smol«- ima lo" . koncentr. hiuoI«i iz Ionu ter so stvarno od vsega druaega mila ii smole, ki so v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekanjenju i/.o-ii«-. zahteva naj se odločno H«'rg«>rJ«>vo milo i*, niuo.. "«•' se pazi na znano varstveno marko. Pri iriio> rut i.ili poli n< Ii boleznih rabi so mestu mila Ii smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj a i vedno samo B«*rg«*rjevo milo iz smole iu žvepla, ker so inoseuiHka ponarejanja neuspešni izdelki. Kot miloj*.«- milo iz ino • za odstranjenje vseh iicciNloKlIJ na polti ■oper oprhe na glavi in kozi otrok in kot nepresožno kosmetieuo milo za umivanje in kopanje pri vsahda j«j rabi služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, imejoče 3f»°/0 glicerina ter fino diši. (44—24) Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar <«. ai ■•:i, i, v opai l. V zalogi v vseh lekarnah cele države. Olavue zaloge pa imajo: V Izubijani pri gg. lekarjih J. Svoboda, (J. Piecoli, W. Maver in J. pl. Trnkoczv. V Moeevji J. P r a u ne. V Krhkem .1. Borne ker. V Idriji J. VVarto. V Kraoji K. Savnik. V Liliji J o s. Bon eš. V Novem metttn D. Rizzoli. V Radovljici A. Koblek. V Vipavi A. K ono ć ny.