Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in po-šiljajou redništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat. Velja: za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo „Mira" v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Glasilo koroških Slovencev Leto XXVI. V Ljubljani, 18. maja 1907. Štev. 22. Današnja številka obsega 6 strani Mojim volilcem! Vas, slovenski volilci volilnega okraja Pliberk, Dobrlavas, Železna Kapla, Borovlje, mora zahvaliti slovenski narod na Koroškem, da ste mu dne 14. majnika priborili tako krasno zmago nad sto in stoletnim krutim sovražnikom, Vas mora zahvaliti cela Slovenija, da ste s svojo odločnostjo, s svojo zavednostjo, s svojim neustrašenim pogumom tako sijajno obranili njeno last ob najskrajnejši meji, Vam sem dolžan tudi jaz najprisrčnejšo zahvalo na izvolitvi v novo državno zbornico. Trdna, neustrašena armada bojevnikov za svoj mili rod in jezik, za sveto vero svojo, za svoje domačije napredek ste korakali v boj, ne strašeč se ljutega pritiska sovražnikov, in izvojevali ste zmago, ka-koršne še ni videl slovenski Korotan. Slava in čast Vam! S polnim zaupanjem ste oddali svoje glasove meni, želeč, da Vas zastopam v postavodajnem zastopu, in za to Vaše za- PODLISTEK. Koroški Slovenec. Spisal Ferdo Plemič. Umrl je mož, velik mož, učen mož, znamenit anatomist, profesor Klobasar. Klobasal je pač tako dolgo po svetu, da se je slednjič popolnoma zaklobasal. In ko je ležal na svoji smrtni postelji, ter mu je žila utripala že s tisto naglico »Slovenčevih" brzojavk, takrat se je zgodilo veliko čudo. Spomnil se je bil namreč slavni mož mene revnega zemljana ter izjavil: „Vse, kar bi moji sorodniki ne hoteli odnesti iz moje hiše, vse to bodi njegovo !“ Jedva so^ mi sporočili imenitno novico o velikanski dedščini, že sem sedel na brzovlak ter prišel se toliko začasno, da sem rešil polomljen srajčni gumb in neki star rokopis. Prvega sem takoj poklonil velikodušno nekemu nečaku pokojnega Klobasarja, ki je še stikal po smetišču Potem pa sem se vlegel sredi sobe na gola tla, (stolic seveda tudi ni bilo več), razgrnil rokopis pred seboj ter pričel čitati z velikanskim začudenjem : „Po dolgotrajnem prizadevanju se mi je posrečilo dobiti čudovito živalco z imenom »koroški S 1 o v e n e c “ in sicer »Beljaškega omizja". Opazoval sem jo skozi leta in leta v zaprti steklenici in prišel do prepričanja, da se to živalco vse premalo pozna, oziroma da imajo gotovi »Slovenci" še čisto zarobljene pojme o nji. Zapisal sem si v naslednjem^ ta opozovanja in pripravljen sem potrditi jih s častno besedo. upanje se Vam hočem oddolžiti s tem, da bom v državni zbornici zastavil vse svoje moči v dosego in uresničenje Vaših želja, Vaših zahtev, Vaših pravic! Od Vas sem sprejel poslanstvo, izvrševati je hočem Vam v korist vedno in vselej, dokler bom deležen Vašega zaupanja! Bog Vas živi ! Franc Grafenauer državni poslanec. Pozor! Ožje volitve! Kakor je razvidno iz poročila o izidu glavnih volitev, je izvoljenih samo p e t poslancev, Ti so: vslovenskem volilnem okraju: gosp. Franc Grafenauer. V mestu Celovcu: J. W. Dobernig, (nem. nacionalec). V b e 1 j a š k e m okraju : Arnold Riese, (soc. demokrat). V šentvidskem okraju : Alojz Pir-ker, (nem. nacionalec). V 1 a b u d s k i dolini : Konrad Walcher, (nem. kršč. socialec). V drugih petih okrajih se vrši ožja volitev in sicer v četrtek, dne 23. majnika. Ožja volitev se vrši med sledečimi kandidati: Koroški Slovenec, posebno oni »Beljaškega omizja" je dvoživka t. j. vspeva ravno tako dobro v pn/u kakor v vinu. Napačna je tedaj trditev, da živi edino le v »žalskem pivu". Diha pa s pljuči, dasi bi mu Nemci, kakor tudi nekateri »Slovenci" radi sapo zaprli. Koroški Slovenec je prebivalec gorskih pokrajin, ter zato tudi nima plovne mrenice med prsti, dasi je plavanja precej navajen, ker plava v samih upih in obupih. Koroški Slovenec je mrtev še predno se rodi. Vsak koroški Slovenec dobi namreč že pri rojstvu svedočbo o svoji politični smrti, ki so mu jo preskrbeli dobri prijatelji. Zato se glasi tudi njemu diktirana parola : »Gobec tiščati !“ Koroški Slovenec je pa tako trmast in samoglav, da niti tega noče storiti. Glavna napaka koroških Slovencev (specijes : Beljaško omizje) je, da pošiljajo nevšečne telegrame v svet. Ker so koroški Slovenci drugače tako miroljubni, da porabijo vsak teden po eno številko »Mira", bi taKoj opustili svojo grdo brzojavno razvado, ko bi vedeli, da zadostuje včasih ena edina brzojavka, da pade gotovim osebicam takoj srce v hlače. Koroške Slovence srečaš po vsem svetu. Sicer še niso nobenega našli v kakšni amerikan-ski konservni škatljici, a zasledoval sem jih celo že v »Balkanu" (in sicer specijes: Beljaško omizje). Tam negujejo z vidno ljubeznijo neko kositreno puščico, o kateri pripovedujejo čudeže. Iznje, pravijo, je prišlo ževeč koristi med koroške Slovence, negoli iz vseh člankov gotovi li »Slovencev"; kar pa »politično zrel" človek enostavno ne more verjeti. — Drugače je koroški Slovenec povsem podoben drugim zem- v velikovškem volilnem okraju: Florijan Ellersdorfer — N a g e 1 e (nem. nacionalec). V celovški okolici : Kirschner (nem. nac.) — Lukas (soc. dem.) V rožeškem okraju : Dr. Aleksander Pupovac (nem. kršč. soc.) — Kirchmayer (nem. nac.) V Zilskem okraju : Grof Khevenhiiller (nem. kršč. soc.) — dr. Waldner (nem. nac.). V špitalskem okraju : Krampi (nem. kršč. soc.) — Stein-w e n d e r (nem. nac.). Slovenski krščanski volilci velikovškega, celovškega, rožeškega in zilskega okraja! Z glavno volitvijo torej Vaše delo v teh okrajih še ni končano. Dne 23. majnika Vas čaka n o v, še hujši boj, kakor je bil dne 14. majnika. Za hujši boj je treba še večjega napora, še večjega, vztrajnejšega, požrtvovalne j šega dela, da pripomorete dozmagesvojemu kandidatu. Nihče od naših volilcev, ki so volili pri glavni volitvi, ne sme ostati doma! Vsi oni, ki se niso udeležili glavne volitve, morajo sedaj na volišče ! Zaupniki! Vaša sveta dolžnost je, da pripeljete na volišče dne 23. majnika vse, prav vse naše voliice k volitvi, vse one, ki so sedaj s svojo malomarnostjo, s svojo strahopetnostjo zakrivili, da Vaši kandidati niso bili izvoljeni že pri glavni volitvi : Ijanom. Zavriska, če mu stopiš na kurje oko, kiha če njuha, pljuva če čika. — Koroškega Slovenca treba izgojiti v nemški šoli; pravijo, da je taka izgoja imenitno sredstvo zoper gliste. Nasvetovalo se je tudi že izgojiti ga s palico. Čemu bi se dal porabiti koroški Slovenec, se še ni dognalo. Da bi se z njim snažilo komu prašne črevlje, proti temu se odločno vpira. Včasih so ga gotovi ljudje rabili kakor dobrodošlo mast, s katero so zabeljevali suhoparne svoje govore in članke. Politične veroizpovedi koroškega Slovenca še nisem mogel določiti natanko, a vsekakor ni več malikovalec. Kar je namreč pravi koroški Slovenec, se ne klanja brezpogojno nobenemu maliku, niti če bi leta nosil znak tvrdk — S- L. S. —“ Ljudje božji, to vam je bil rokopis! Kaj takega pa še ni bilo ! Hvala bogu, da se je profesor Klobasar obrnil do pravega moža, ki zna ceniti njegova dolgoletna opazovanja. »Stvar mora v ,Mir‘!“ tako sem takoj sklenil. Nu in tu jo imate. Nočna straža. (V spomin ranoumrlega koroškega dijaka Jozija Mortla spisal Ferdo Plemič.) Takrat je vladalo poletje v deželi, in po skednjih je ležal zlati sad, ki ga je izvil slovenski kmet v potu svojega obraza iz naročja skope matere zemlje. Takrat si bil še živ prijatelj Joži, in veselje je bilo gledati tvoje sloko mladeniško fgf Naročajte edini koroški slovenski list „Mir“! 25 Dne 23. majnika je še čas, da rešite svojo čast kot Slovenci, k o t verni možje ! Vaše geslo bodi: Vsi naši kandidati morajo zmagati ! Zato pa na delo, dokler je čas ! Ne zamudite prilike, ki se Vam nudi, d a s svojimi glasovi ugonobite enkrat za vselej najzagrizenejšegaso-v r a ž n i k a svojega rodu in jezika, svoje svete vere, svojega gospodarskega napredka — gnili, brezbožni nemški nacionalizem. Torej dne 23. majnika vse na volišče za može Vašega zaupanja, za Vaše kandidate, in prepričani smete biti, da bode tudi pri ožjih volitvah zmaga Vaša ! V boj za Ellersdorferja! Kakor smo že sporočili, je dobil v velikov-škem volilnem okraju naš kandidat gospod Florijan Ellersdorfer — 1547 glasov," dočim sta dobila kandidat faliranih nemških na-cionalcev, velikovški prajar Na-gele 1753 in socialni demokrat Eich 1 5 0 9 glasov. Potrebna je torej ožja volitev med našim kandidatom Ellersdorferjem in Nage 1 o m. Ožja volitev se vrši v četrtek, dne 23. majnika. Volilci velikovškega okraja! V prvem boju ste nastopili kot možje, kot odločni, neustrašeni zagovorniki svojega prepričanja — storite tudi dne 23. majnika zopet celo svojo dolžnost. In ne samo Vi, ki ste prišli volit dne 14. majnika, pridite na dan ožjih volitev zopet na volišče, temuč pripeljite s seboj tudi one volilce, ki se sedaj niso udeležili volitev bodisi že iz tega ali onega vzroka. Ako pridete prav vsi, je zmaga Ellersdorferjeva zagotovljena. Obračamo se še prav posebno na volilce delavskega stanu, ki so pri glavni volitvi oddali svoje glasove kandidatu socijalnodemo-kratske stranke. Kje naj najdejo sedaj, ko jim ni bilo mogoče izvoliti si zastopnika v državni zbor iz svoje lastne stranke, boljšega zagovornika svojih želja in zahtev, posebno onih po izboljšanju svojega gmotnega položaja, ka-kar ravno v našem kandidatu Ellersdorferju?! Ali ni ravno Ellersdorfer vedno in vselej povdarjal, da hoče z vsemi svojimi močmi delati tudi za delavski stan? Ali nima Ellersdorfer v svojem programu starostnega zavarovanja delavstva ? Ali ni Ellersdorfer vedno in vselej bil nasprotnik onega gnilega, kapitalističnega nemškonacional-nega liberalizma, ki smatra delavstvo le za svojega sužnja, za m a š i n o ki naj toliko časa, dokler se ne izrabi popolnoma, telo v slikoviti koroški noši. Takrat še nisi slutil, da b ® končato tvoje mlado življenje tako kmalu in ta^o daleč od koroških gora tam doli v solnčni Gorici v bolnišnici usmiljenih bratov. Takrat so se ti stoprav rodile prve nejasne zahteve do življenja, ki ti je ponudilo do tedaj jedva toliko, da si se včasi pošteno — najedel. Sedela sva na klopici za hišo ter gledala za solncem, ki je tonilo za gorami. Tedaj pa je pristopil kmet k nama ter me je opozoril, da je danes vrsta na naši hiši opravljati „nočno stražo". „Pa pojdem jaz mesto vas !“ je še pristavil. A jaz sem človek, ki si ravno tako malo da jemati svoje dolžnosti kakor svoje pravice. „Ne, oče, pojdem sam; hvala za ponudbo!" sem mu odvrnil, a Joziju sem dejal : „Pojdeš z mano, kaj?“ „Seveda pojdem". — Krasna je bila noč med gorami! V površnike zahuljena sva zapustila gorko sobo ter korakala po cesti vun iz vasi. Za pokopališčem sva se ustavila. Tiho je ležalo polje pred nama, obrobljeno s temnimi gozdovi. Od leve sem je prihajal pritajen šum kakor odmev daljne, daljne, veličastne godbe; Žila je žuborela okoli skalovja, zavita v gosto belo meglo. Na severu orjaško čelo v noči dvakrat višjega Dobrača, a nad nama zvezdnato nebo brez lune. In pokazal si mi Joži na to nebo ter mi imenoval sozvezdja in posamezne zvezde. Lepo si znal poučiti mene nevedneža, dasi mi nisi prikril začudenja, kako da jaz kaj takega nisem znal. dokler ima še kaj delavne moči v sebi, dela in vleče ter kupiči tisoče in tisoče svojim izkoriščevalcem! Ellersdorfer, ki si je sam s svojim lastnim, težkim delom in trudom ustvaril svoj obstanek, ve iz lastne izkušnje, kako težaven je položaj delavstva, kako nujno je potrebno, da se delavstvu zagotovi pošten, človeški obstoj — delavec je človek, kakor bogataš, ne pa živina! Kaj pa hoče in more dati delavstvu nemški nacionalizem ? Dobrega nič, kvečjemu še več slabega! Kedaj pa je še pijavka skrbela za to, da se ohrani truplo, v katero se je vsesala!? Dokler je kaj krvi v njem, se ga drži, ko pa nima tu več kaj sesati, se pa vsesa drugod. Nemški liberalni nacionalizem ni imel nikdar smisla in srca za delavstvo, katero ga je krmilo s svojimi žulji, pač pa je bil vedno ona pijavka, ki je izsesavala delavstvo do zadnje kapljice življenske moči! In sedaj naj bi pa delavstvo volilo kandidata svojih večnih izkoriščevalcev, svojih pijavk! Delavstvo naj bi bilo ono tele, ki samo leti za svojim mesarjem v mesnico!? Ne, prepričani smo da stanovsko zavedno delavstvo nikdar in nikoli ne bo pripravljeno storiti nad samim seboj tak— samoumor! Delavstvo bo volilo moža, ki pozna iz lastne izkušnje potrebe in zahteve delavskega stanu, ki ima tudi neupogljivo voljo, zvsemi svojimi močmi delati v korist delavstvu. In ta mož je Fiorijan Ellersdorfer župan v Grebinju. Pa rekel bo kdo, da je Ellersdorfer kandidat kmetskih posestnikov, da kot tak ne more zastopati tudi delavstva. To je neumnost, kakoršno si more izmisliti edino le puhla glava kakega nemško-nacionalnega mogočneža, ki ima o kmetu in delavcu toliko pojma, kakor zajec o bobnu. Kaj pa je kmet, posebno mali kmet, drugega kakor pa delavec! Ali se ne mora od jutra do večera v potu svojega obraza truditi za svoj ubogi kruh ravno tako kakor delavec? In ono posestvice, kar ga ima, ali munito največkrat večje breme, kakor pa delavcu plačevanje stanovanja! Sicer pa brez kmeta ni delavca in brez delavca ni kmeta! Oba stanova sta tako ozko vezana drug na drugega, da ju ni mogoče misliti vsaksebi. In gotovo je, da mora tisti, ki hoče delati v korist kmetu, obenem delatj tudi enako za delavstvo in ravno tako narobe. Če pa že kdo misli, da so si želje in zahteve kmeta in delavca v nasprotju, je vendar potrebno, da se najde med obojim zlata srednja pot, po kateri je mogoče priti do obojestranskega napredka. In to srednjo pot pa more najti edino le mož, ki natančno pozna Oprosti, Joži, vsak človek ima svoje navade. Ti si gledal tja gor v večne svetove, jaz ne povzdigujem tolikanj glave. Navadil sem se zreti naravnost oko v oko sosedu. Zakaj? I nu, ker dihala sva z njim pogosto prša ob prša v — sovražnem boju za kruh. Od Žile se je zavlekla megla preko ovšja ter je zagrinjala nemo polje v svoj hladnovlažni plašč, in po polju je zarosilo. To je objem, to je poljub nemirne reke tihi zemlji. Začutil sem mokroto v svojih nogah. „Jozi, lepa varuha sva; tu sanjariva, a vasi grozi morda nesreča". In korakala sva počasi okoli vasi, dostojanstveno, kakor se spodobi tako važnima osebama. Slovenski kmet v Gorotanu ima žalostne skušnje, med temi je najbridkejša, da mu je pogosto uničil požar ene noči^ ves trud vsega leta. Zlikovcev je dovolj v deželi in neprevid-nežev tudi. Podnevi je lažje udušiti grozečo po-gibelj. podnevi počiva sto očes na kmetskih zakladnicah. A ponoči je druga. Zato si je ustanovil kmet nočno stražo v samoobrambo, in ta traja dokler ni on nadalje razpolagal s svojim pridelkom. Obhodila sva vas in premerila jo počez dvakrat, a potem je naju začelo zebsti in stopila sva za hip v hišo. Tam je že sedel Jozijev tovariš Korotanski, srebal čaj ter politizoval sam s seboj. To je bila pač njegova bolezen, in mislim, da se je še do danes ni otresel, temveč mu postaja vedno bolj akutna. Razdelili smo si s Korotanskim čaj ter hočeš nočeš tudi njegovo politiko ter potem odrinili vsi trije na svoje mesto. kmetski in delavski stan, in tak mož gotovi ni kandidat velikovških purgarskih nemško nacionalni h kapitalistov, veleposestnik, fabrikant in gostilničar Nagele, temveč kmetski in delavski kandidat Florijan Ellersdorfer župan v Grebinju. Delavci in kmetje ! V četrtek dne 23. majnika Vas zopet kliče skrb za Vaš obstanek na volišče. Ako hočete pomagati sami sebi, ako hočete s sebe otresti težki jarem nemškonacionalnega lažilibera-lizma, nastopite dne 23. majnika kot e d n a , složna armada in zmagal bo zagovornik Vaših želj in zahtev: Florijan Ellersdorfer! Slovenskim volilcem rožeškega in zilskega volilnega okraja. Slovenec je poštenjak, Slovenec je mož-beseda: kar obljubi, izpolni, kar reče, stori! Tako je bilo vedno, in tako mora ostati tudi naprej ! Na občnem zboru političnega društva dne 4. aprila t. 1. so zaupniki cele dežele soglasno odobrili pogodbo z nemško krščansko socijalno stranko, po kateri se slovenski volilci v r o ž e-škem in zilskem volilnem okraju zavezujejo, oddati svoje glasove kandidatoma te stranke in delati za njuno izvolitev, kakor bi se delalo za lastne slovenske kandidate. Slovenski volilci! Ali ste storili vsi svojo dolžnost? Ali ste vsi glasovali nato, da Slovenec ostane poštenjak, da ostane mož-beseda, da izpolni, kar obljubi, dastori, kar reče? Kandidata nemške krščanskosocialne stranke dr. Aleksander Pupo-vac in grof Alfred Khevenhuller nista zmagala pri glavni volitvi, temveč sta prišla v ožjo volitev z nemškonacionalnima kandidatoma ! Pregledujoč izide volitev v posameznih naših občinah opažamo, da bi se bilo marsikje moglo in moralo več storiti. Zato pa Vas, slovenski volilci rožeškega in zilskega volilnega okraja, ponovno poživljamo, da vsaj v četrtek, dne 23. majnika, pri ožji volitvi storite vsi, od prvega do zadnjega, svojo polno dolžnost in tako odvrnete od našega naroda sramoto, da bi se mu moglo očitati : Slovenci ne držijo dane besede! In stražili smo ti, slovenski kmet, tvoje bogastvo vestno, tiho in dostojno. Le Korotanski se je včasi vedel nedostojno ter razgrajal prav po turško, če nisva pritrdila njegovim političnim izvajanjem. — Jaz sem želel Korotanskemu, da bi se ob politiki nikdar ne prehladil, Joži pa nama obema dober želodec, da bova vso to uvodno člankarstvo dobro prebavila. Obledevale so zvezde na nebu in vrane so se oglašale skozi jutranjo meglo, ko smo slednjič korakali skozi vas. Topot pa smo imeli tamburice s saboj, in vesela budnica je zatrepetala v krepkih udarcih po svežem zraku. Živina v hlevih je postajala nemirna, tuintam so zaškripala hišna vrata, pes je zalajal in petelini so zapeli, zgodnji, pridni petelini. Pri zadnji hiši pa je vtaknil cerkovnik svojo razmršeno glavo skozi okno, ter se debelo začudil, kdo mu je danes prevzel posel buditi ljudi iz spanja. Takrat je bilo poletje v deželi in veselje v naših srcih. Tedaj si bil še živ prijatelj Joži. Sedaj te ni več tam gori med gorami ; a kar nas je še ostalo od onih dni, smo raztreseni po svetu, in srca so se nam zaprla. Gre^ se za izvolitev krščanskih nam pravičnih kandidatov, proti n a j z a grize n ejšim našim narodnim in ver-s k i m nasprotnikom! Zato pa vsi našivolilci na volišče, da tudi v teh dveh okrajih pokopljemo enkrat za vselej naše zaklete sovrage v že davno zasluženi grob! Sijajna zmaga v slovenskem volilnem okraju bodi Vam zvezda budnica in vodnica in naj Vas privede do zmage. Zmaga v slovenskem volilnem okraju naj Vam bo v bodrilo, naj Vas navdušuje k tem vztrajnejšemu delu, da ne bi se morda moglo reči : zmage pijani so pozabili svoje dolžnosti n a p r a m drugim! Dne 23. majnika bodete rešili svojo in slovenskega naroda čast, ako volite kandidata, katerima ste slovesno obljubili svoje glasove. Ta dva sta : Za rožeški volilni okraj: dr. Aleksander Pupovac deželni poslanec na Dunaju. Za zilski volilni okraj : grof Alfred Khevenhuller-Metsch v Hochosterwitz. Slovenski volilci ! Na Vas gledajo sedaj oči koroških Slovencev, na Vas je obrnjen pogled cele Slovenije — storite svojo dolžnost ! Osrednji volilni odbor. Izid volitev v mestu Celovcu. Slovenski kandidat Osana v Celovcu je dobil samo 76 glasov. To število se nam je zdelo zelo majhno napram udeležbi slovenskih volilcev, Sicer je bilo precej celovških Slovencev vsled agitacije na deželi zadržanih, da niso mogli izvršiti svoje volilne pravice v Celovcu, a vkljub temu bi bilo moralo biti število slovenskih glasov mnogo večje. Doznali smo sedaj, da so se vse one slovenske glasovnice, na katerih je bilo pi- ! sano ime slovenskega kandidata »Božidar Osana“, ne pa »Teodor O s a n a“ zavrgle kot ne-; v e 1 j a v n e. Na ta način se je zavrglo 25 glasov. Potemtakem je bilo oddanih za slovenskega kandidata v Celovcu 101 glas. Izid v rožeškem okraju: Volilcev 6878. — Oddanih glasov 5091. Dr. Aleksander Pupovac (nem. kršč. socijalec) je dobil 2227, glasov: Kirchmayer (nem. nac.) 2202 ; E i c h (soc. dem.) 962. glasov. Potrebna je torej ožja volitev med dr. Pupovcem in Kirctnnayerjem. Izid volitev v velikovškem volilnem okraju. Število volilcev 6481. — Oddanih glasov 4703. Udeležba 72'56°/o- Sodni okraj Velikovec Občina Ellersdorfer Nagele Eich Djekše 161 49 30 Grebinj 391 36 106 Pustrica 156 18 1 Ruda 114 52 70 St. Peter 117 58 7 Tinje 7 69 17 Važenberg 94 145 90 Velikovec 60 260 51 Vovbre 97 89 Sodni okraj Staridvor 9 Kotarče 60 188 86 Krasta 45 81 83 Rabing 19 48 24 Stari dvor 40 86 Sodni okraj Svinec 132 Hiittenberg 8 124 212 Lolling 9 67 134 MaliSt. Pavel 13 72 95 Št. Janž na Mostiču 54 94 98 Št. Janž na Presnu 11 91 77 Svinec 57 66 113 Wieting 34 74 60 1547 1653 1509 Aleluja ! (Dopis iz Trsta.) Toliko vekov zaničevano in teptano Slovanstvo, na lastni zemlji suženj oholemu in neizogibnemu tujcu — je ostalo v vsej svoji moči, da je naših nepostavnih gospodarjev strah. — Splošna in enaka volilna pravica je pokazala, ko smo manifestirali 14. maja žilavi svoj živelj, da smo sila, s katero bodo morali visoki gospodje na Dunaju računati. Kljub temu, da je bila volilna geometrija za nas Slovence skrajno neugodna in vnebovpijoče krivična, pridobili in iz-vojevali smo si sijajnih zmag; preračunjene mandate smo si priborili vse, poleg tega pa pridemo v ožjo volitev tudi tam, kjer je bilo kaj takega smelo pričakovati. — Veseli in presrečni smo, da smo zmagali v svojih okrajih, a nad vse ponosni pa smemo biti, da smo tudi v dvomljivih volilnih okrajih zmešali račune svojim nasprotnikom tako temeljito, da so vsi poparjeni in osupli izgubili svoje glasove . . . Prav je tako, dan plačila je moral priti — vsak greh se prej ali slej kaznuje. V Trstu n. pr., kjer so gospodujoči Lahi tajili tako trdovratno in dosledno, da prebiva v Trstu ogromno Slovencev, ne glede na popolnoma slovensko okolico — tu v največjem trgovskem in pomorskem mestu, tu je liberalna laško-judovska stranka dobila tako izdatnih smrtnih udarcev, da se ne bo opomogla nikdar več. Kakor mogočni in silni valovi Jadranskega morja, tako je zaplala nepopisna radost v rodoljubnih srcih primorskih Slovanov, ko se je zvečer 14. maja izvedelo za izid tržaških volitev. Slovenski kandidat za okolico dr. Otokar Rybaf je zmagal z malone vsemi glasovi, naši kandidatje, postavljeni v mestnih okrajih le zato, da ne bi dobili nasprotniki slovanskih glasov in da bi tako sijajno ovrgli nesramno trditev laških polentarjev, češ, da v Trstu ni Slovencev, ti kandidatje fso dobili toliko glasov, da tega skoraj sami nismo pričakovali in da je laška kamora prodrla samo v enem okraju . . . Priliko sem imel, slišati začuden vzklik nekega Italijana : »Nikoli- bi ne bil kaj takega pričakoval !“ — In tako se čudijo vsi, ki so bili kedaj verjeli laškim glasilom, da v Trstu ni Slovencev. O, in veliko, prav veliko naših glasov se je izgubilo vsled nezavednosti ali terorizma, še več pa so jih dobili socialni demokratje — pa vkljub temu je bil razglašen izid za nas tako veličasten, da smo bili radosti kar ginjeni. Ob treh popoldne dne 14. maja so se že začeli zbirati tržaški Slovenci, da bi zaznali s transparenta na »Narodnem domu“ o izidu volitev. Kadar je prišla nova brzojavka ali poročilo iz posameznih volilnih lokalov, vselej so radostno zaorile tisočere množice in dajale duška prekipevajoči svoji radosti z glasnimi vzkliki na kandidata in čvrste volilce. Navdušenih vzklikov in junaških naših pesmi ni hotelo biti konec ... In zamajalo se je človeku nekaj v prsih in porosilo se mu je oko veselja in prečiste, visoke in svete ljubezni do drage, lepe in prostrane naše domovine. — Spomnili smo se, kako so nam Italijani pred desetimi Izid volitev v slovenskem volilnem okraju. ' — - - - — - CS 'ra c ^ T3 o Občina Volilcev Grafen- Seifriz Kristan (V i >N -^0 QJ ©" o ° auer jD -a > CZ) D Bistrica 360 165 111 27 84-16 Borovlje . 700 49 248 309 — 86-5 JV Medborovnica 241 78 59 69 — 81-3 o Plajberg Slov 168 68 44 4 — 694 u O Podljubelj 340 82 50 133 — 78'— 02 Sele .... 245 208 14 1 — 91-02 Svetnavas 193 109 51 14 — 90-1 Šmarjeta v Rožu . . . 266 163 32 25 — 82-7 Dobrlavas 491 187 184 11 77-8 Galicija 230 53 79 — — 57-39 Globasnica 293 147 86 4 — 80-89 U, Rikarjavas 362 154 91 16 : 77-56 a Škocijan 236 126 49 15 — 76-27 Žitaravas 330 140 171 — — 94-24 Bistrica 437 307 37 19 83-06 Blato 340 303 5 1 1 9M7 Črna 468 176 130 63 78-84 Guštanj 301 49 35 194 1 92-69 Kotlje 162 86 7 8 62-34 2* u N S Jezersko . . . 185 168 — 91-35 Kapla Žel. . . . 225 56 138 10 — 90-66 9884 4662 2077 1436 4 82-76 * Dežman. — ** Pristen Nemec. 1 o je izid, kakor so ga sporočili slovenskemu političnemu društvu zaupniki iz posameznih občin. Uradni podatki pa izkazujejo sledeče številke: Volilcev, 10.197 ; o d d a n i h glasov 8180, torej 80'22o „ udeležbe. Glasov so dobili Gafenauer 4668, Seifriz 2177 in Kristan 1335. Skupno število glasov je torej enako z onim po podatkih naših zaupnikov, le Seifrizu so najbrž privrgli 100 Kristanovih glasov, Grafenaueju pa 4 Eberweinove, 1 Dežmanovega in 1 Kristanovega. Pa naj že bo, kakor hoče: po naši štetvi je zmagal Grafenauer z velikansko večino 1144 glasov nad vsemi drugi »štirimi" (2 -{- „2“) kandidati, dočim je po uradni štetvi ta večina še večja, namreč 1156 glasov. leti, ko je podlegel rajni Nabergoj nasilnim Italijanašem, kako so nam tedaj klicali: Amen. Slovenci, ni vas več ! Glejte, zdaj pa velja laški gospodujoči stranki strahovit „amen“ — za nas pa je 14. maj vstajenja dan, veličastna in resnična naša . . . Aleluja!! Novoizvoljeni državni poslanec dr. Otokar Rybaf stopi na balkon «Narodnega Doma“ in se prisrčno zahvali sijajnim manifestacijam, trdeč, da vsi ti izrazi iskrenega navdušenja ne veljajo njemu, temveč dobri in pravični naši stvari ; največjo hvalo pa zaslužijo zavedni volilci, ki so z glasovnico v roki mogočno dokazali, kako krepki so tržaški Slovenci, kako zmagovito se dviga Slovanstvo na bobnečih obalah sinje slovanske Adrije . . . Pa navdušenje se ni poleglo — zakipelo in veselo je završelo, ko je dospela iz Celovca radostna vest, da je zmagal slovenski kandidat Grafenauer in je to veliko novico naznanil z balkona Iv. g. Hochmiiller tisočeri in tisočeri množici, ki je z vzhičenemi, dolgo trajajočimi klici pokazala, kako srčno veseli so tržaški Slovenci te pomembne zmage koroških rojakov . . . Italijanska liberalna stranka je propadla tudi po vsej Istri — za Slovence in Hrvate pa je napočila vesela Aleluja! Res, za primorske Slovane, za vse Slovence stiskane in teptane, je zaoril vstajenja dan, čas pokore in trpljenja je minil za vselej, slovenska zavest se je vzdramila, in naša trobojnica plapola ponosno in visoko, da se jo vidi po širni domovini, po vsej Avstriji. In še višje se bo dvignila naša zastava, ko bo v njenem okrilju vesoljno Slovenstvo s svojo narodno avtonomijo ! Pohlepni Nemci so računali, da ubijejo Korotan. Kako korenito so se zmotili ! Vsa čast vrlim koroškim Slovencem, ki so znali braniti čast svoje domovine, presrčna hvala neustrašenim voditeljem koroških naših rojakov, vsi Slovani bi jih vzdignili na svoje rame in jih pokazali svetu, ki bi naj videl, kaj premore čista in žarka ljubezen do besede materine, iskrena in globoka Iju-bav do rodne naše grude, ki je zibka Slovenstva in v kateri počivajo kosti in prah naših dedov in očetov ... ! Z. Brzojavne častitke. Bosanska Gradiška: Čast zavednim slovenskim volilcem! Živio poslanec Grafenauer! Dular. Buzet : Buzetski Slovani se radujejo nad krasnimi uspehi koroških Slovencev. Celje : Slava bratom Korošcem ! Živeli voditelji, živel Grafenauer! Celjski Slovenci. Dunaj : Navdušen živio našemu Grafenauerju ! Koroški visokošolci n a D u n a j u. Jesenice : Slava zavednim volilcem ! Živio Grafenauer! Korošci na Savi. Kamnik: Zmagonosni nastop koroških Slovencev pri državnozborski volitvi zbuja za bodočnost najlepše nade. Slava volilcem in njih voditeljem ! Slava vrlemu Grafenauerju ! Dr. Kraut in soproga. Ljubljana: Slovenska ljudska stranka iskreno častita koroškim Slovencem na sijajnih volilnih uspehih ! Bog pomozi naprej ! Dr. Šušteršič. Ljubljana: Slava koroškim Slovencem na priboreni zmagi! Upamo, da se 23. ovenčajo z novim lovorim vencem! Za skledo leče v nemško suženstvo prodani, otresli so se z lastno močjo robskih verig, vsled izdajstva lastnih bratov smrti posvečeni, dokazali so sijajnim načinom življensko svojo moč. Naprej zastava Slave ! Izvrševalni odbor narodno napredne stranke. Maribor : Častitamo vrlemu Gorotanu ! Junaki naprej ! Dr. Rosina, dr. Potočnik, Zemljič, Stajnko, dr. Glaser, Ser n ec, dr. Kovač, dr. Sernec, Vekoslav Bahovec. Rojan-Trst: Pevci „Zarje“ častitajo z bregov Adrije, k zmagi koroških bratov. Trst: Radosti ginjeni presrčno častitamo zavednemu Korotanu in se iz srca zahvaljujemo vrlim voditeljem nesrečnih, pa narodno čutečih Korošcev, ki so pripomogli do^vesele zmage svojega delavnega Grafenauerja. Živi ga Bog! Beljaško omizje v T rstu. Trst: Slava junaškim Korošcem! Živio slovenski poslanec! Tržaški Slovenci, slaveči svojo zmago ob Adriji. Trst: Častitamo na slavni zmagi! Živel slovenski Korotan ! Akademično društvo «Balkan “. Medvode, 16. maja. Vaš stari prijatelj, deleč v Vami vso bol, se neizrekljivo veselim Vaše zmage. Živel Grafenauer! Kot častitko pošiljam 50 kron za šentjakobsko šolo. Vivant sequentes! Janez Kalan. Št. Jakob v Rožu : Gromoviti živio in slava zmagovalcu Grafenauerju ! Šentjakobski in rožeški volilci. Kobentar. Kandija-Novomesto : Živela zmaga ! Živeli koroški Slovenci! Berlec. Volilno gibanje. Pozor zaupniki ! Pozor volilci ! Za ožjo volitev se ne dostavijo glasovnice volilcem na dom, kakor pri glavni volitvi. Vprašali smo pri deželni vladi, kje bodo dobili volilci glasovnice in odgovorilo se nam je, da bo glasovnice oddajal na dan volitev volilni komisar. V občinskem uradu torej nebo dobiti glasovnic. Ta odredba deželne vlade se nam zdi zelo čudna, skoraj bi rekli, proti postavna, kajti s t o odredbo sevolilcem naravnost otežuje izvrševanje volilne pravi c e ! Obenem se pa tudi zelo zavlačuje celo volilno dejanje. In kake nerednosti, nepravilnosti, da, naravnost volilne sleparije se lahko zgode zaradi te odredbe. Veliko volilcev ne zna pisati, toraj morajo naprositi drugega, da jim izpolni glasovnico. Prav lahko se zgodi, da bo dotičnik napisal nasprotnega kandidata, da volilec niti vedel ne bo zato. Koliko nepotrebnih sitnosti lahko naženejo nasprotniki našim ljudem. Naznanjali bodo tiste, ki bodo pisanja neveščim volilcem izpolnjevali glasovnice, zaradi agitacije v volilnem lokalu itd. Tega vsega bi ne bilo, ako bi se glasovnice lahko dobivale v občinskem uradu. Če ostane pri tej odredbi, naj pač strogo pazijo naši zaupniki, da ne bodo nasprot-niški agitatorji delali zgage pri naših volilcih! Tiste naše volilce, ki ne znajo sami izpolniti glasovnice, pa zopet in zopet opozarjamo, d a naj si dajo izpolniti glasovnico edino le od naših zaupnikov ali drugih zavednih naših mož. Vzemi vsak k volitvi seboj svinčnik, da si hitro napiše ime kandidata ! Kdo sme voliti pri ožji volitvi. Pri ožji volitvi sme voliti vsak, ki je imel pravico voliti pri glavni volitvi in se more pred volilno komisijo izkazati z volilno legitimacijo. Kdor nima 1 e g i t i m a c i j e, s e ne pripusti k v o 1 i tv i. Kdor bi izgubil legitimacijo, more dobiti drugo od politične oblasti (okrajnega glavarstva), ali " dokazati mora, da ima volilno pravico. To se najlaglje stori, ako si da od občine potrditi, da je v volilnem imeniku in da je imel volilno pravico pri glavni volitvi. Čas in kraj ožjih volitev. Ožje volitve se vrše v četrtek, dne 23. majnika, v istem prostoru in ob istem času, kakor so se vršileglavne volitve. Enake določbe veljajo za ožjo volitev, kakor za glavne volitve pa bodisi glede svobode in tajnosti, bodisi kakoršnegakoli vplivanja na volilce. Podkupovanje, na-silstvo, sleparije in drugetake nepravilnosti se kaznujejo ravno tako strogo, kakor pri glavnih volitvah. Zaupniki pri volilnem dejanju. Tisti gospodje zaupniki, kateri so bili navzoči pri volilnem dejanju pri glavnih volitvah, ostanejo tudi pri ožjih volitvah in imajo ravno take dolžnosti in pravice, kakor pri glavnih volitvah. Njih posel bo tem lažji, ker so si že pri glavnih volitvah pridobili svoje izkušnje. Neveljavni glasovi. Pri ožji volitvi so veljavni samo tisti glasovi, kateri so oddani za enega izmed onih dveh kandidatov, o katerih [e uradno proglašeno, da se vrši med njima ožja volitev. Vsi drugi glasovi so neveljavni. Koroške novice. Slovenskim volilcem! Dan 14. majnika je postal slovenskemu narodu na Koroškem v resnici to, kar se je pričakovalo od njega — dan zmage, dan veselja in radosti, dan maščevan j a z a v s e k r i v i c e, ki jih je pretrpel slovenski narod na Koroškem do dandanas. In komu drugemu naj se zahvali narod za to sijajno zmago, kakor edino le sebi samemu, Vam volilci, ki ste v dan boja stali trdno kakor skala za kandidate svojega prepričanja. Vaš odločni, složni nastop. Vaša brezprimerno uzorna disciplina je obrodila zmago, kakoršne še ni videla Koroška. Volilni okraj, katerega so nasprotniki smatrali, še predno je bil ustvarjen, za svojega, je naš in ostane naš in sicer po našem delu in trudu, po naši lastni moči, po naših zavednih volilcih! Ali s tem še delo ni končano. V četrtek, dne 23. maj'nika, Vas čaka v velikovškem, celovškem, rožeškem in z il s kem volilnem okraju še hujši boj, kakor ste ga bili dne 14. majnika, ali za to se Vam obeta še lepša, šepopolnejša zmaga! Storite torej še ta dan svojo dolžnost v še popolnejši meri, Vaše bojne vrste naj nastopijo z enako u zorno disciplino, in 23. majnik bo za slovenski narod na Koroškem dan popolne zmage, dan popolnega poraza naših sovražnikov! Čast in slava Vam za dosedanjo zmago, in zaupajoč Vaši zavednosti pričakuje enake dne 23. majnika osrednji volilni odbor. Borovlje. Z nenavadno nasilnostjo so nastopali tukajšnji tovarniški uradniki proti svojim delavcem. Tako je penzijonrani fervežar s a m delavcem nosil glasovnice in pritiskal na nje, da so zapisali Seifriza sami, ali Ipa njemu dovolili, da ga je namazal. Inžener Reinhart pa je bil nekoliko previdnejši. Posamezno so morali delavci pred njega po glasovnice. Tam pa jim je pod štirimi očmi prigovarjal, da naj kar tam pred njim na glasovnico napišejo nemškutarskega kandidata. Tudi Žavnik Zepl je brusil okrog svoj dolgi jezik, samo da na njega nihče nič ne da, revček mora delati in rajati, kakor zahteva in piska Šimi Riger. Da, Riger! Kako nesramno in protipostavno se je ta človek obnašal pri volitvah, to pa je vendarle preveč. Svojemu poslovodju Krenu, kranjskemu nemškutarju, je naročil, da vsem rudarjem, ki delajo pod njegovo komando, napiše miklavškega prajarja na listek. Drugim so spet glasovnice, seveda napisane, dali v kuvertu, in naročili, da jih šele pred volitvijo smejo odpreti in pogledati. Najkrasnejše pa je bilo 14. maja. Vsi rudarji dobijo povelje, da se pred volitvijo zglasovnico Ri-gerju predstavijo v pisarni (kan-cliji) in pokažejo, da še imajo zapisanega Sei-frica. Vsakemu Seifric-volilcu je obljubljena šihta. In ko so pokazali glasovnice, gnali so jih na volišče, kakor brezumno živino. Dva sta šla spredaj, dva pa odzadaj. Pri šoli (volišču) je^Riger pazil zunaj, že gori omenjenega Krena, ki še volilne pravice nima, pa je poslal notri med delavce, da ja nihče ne prepiše glasovnice. Tako se je delalo pri nas, zato pa se naj nihče ne čudi 248 glasom, ki jih je dobil tu Seifriz. Po pravem bi demokrati dobili še kakih 50 glasov, Grafenauer pa vseskupaj 80. Pri takih razmerah, pri takem nasilstvu in terorizmu pa ni čuda, če se ljudstvo zboji za kruhek in zataji politično prepričanje. Slov. Plajberk. Nedeljski shod, ki ga je priredil provizor Arnuš s fervežarjem, Lučovnikom in Kusternikom, je bil jako dobro obiskan. Govoriti je mislil sicer g. Ravnik, pa si je še zadnji čas premislil in prepustil vse zborovanje podljubeljskemu provizorju. Zborovanje je trajalo skoraj 2 uri. Folta se je res malo jezil, ko je zagledal toliko črnih, pa kaj to, po Foltovi volji mi ne moremo delati in tudi ne bomo. Iz Ledinic. V splošno nezadovoljnost naših soobčanov se govori, da davčna občina Reka in Gora, iz davčne občine Borovlje, še kar se je naša občina ločila od šentjakobske, niti vinarja ni dobila za lov. Pravijo, da so ta denar vselej Hanželnov atej shranili, sami pa pravijo, da so ga cerkvi dali. Kakor pa cerkveni računi in ključarji pričajo, pa to ni istina. Nam ni na tem ležeče, razpravljati, zakaj se je denar porabil in kje je shranjen, ampak pri tem ostanemo, da ga izplačali nikomur niste, razun tistih dveh posestnikov, ki sta vam bila zmeraj nadležna, in vam povemo, da nimate najmanjše pravice, s tujim denarjem kaj ukreniti, ampak vam zaupani denar oddati tistim, katerim pripade. Skozi 20 let za toliko posestnikov denar hraniti, pač že tudi nekaj nese. Bodite pa zagotovljeni, da bi tak denar tudi^ nam nekaj zalegel. Gospod župan, ker vaša moč že proti kraju gre, vas javno poživljamo, da obračunate z nami, ker osebnih opominov ste ja že dovolj dobili, — sicer bi bili pa primorani, svojo pravico iskati po drugem potu. Pa brez zamere! Več kmetov iz okolice. Št. lij. (Čast, komur čast!) Kandidat falirane nemško-nacionalne stranke, Kirch-m a y e r, je hotel tudi pri nas imeti svoj shod, pa mu je slabo pometlo. Dve gostilni ste pri nas, ali čast našima gostilničarjema — Kirchmayer je odšel iz obeh z dolgim jiosom, nikjer ni dobil prostora za zborovanje. Šele v neki zasebni bajti so mu dali kraja za zborovanje, ali tu je bil ravno isti hudir — nobenega zborovalca. Tako je moral j