PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Uto 2 StflV h!\7 - Kirna 4 - lire Poštnina plačana v gotovini h. alBV. ‘tal bBMd 111 e Spedizione ln abbon. postale TRST, sobota, 2. novembra 1946 UREDNIŠTVO ln UPRAVA. PIAZZA GOLDONI St. 1 - 1. Tel, št.: Ur. 93806, 93808 • Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Na svobodnem izražanju in neoviranem uveljavljanju ljudske volje sloneč demokratičen razvoj je nemogoč v senci tujih bajonetov, ob navzočnosti okupacijskih sil, ki nujno zastopajo interese dveh, v vprašanjih zunanje politike posebno tesno povezanih držav, ki sta prav v vprašanju Trsta na pariški konferenci do konca razgalili svoje imperialistične, kolonialne tendence. Umik okupacijskih čet beograjskem sporazumu so *tlo-umeriške tete Iti. junija zasedle področje A Juhjske kot začasna okupacijska “*> ki je prevzela tudi začasno Nnilfco upravo tega ozemlja, "•krut so skleniti, da bo trajala *tsedba do dokončne odločitve Usodi tega področja. Anglo-predstavniki so na ves ^ poudarjali, da je ta zasedba * taupniška in da nima nobene- * *amena, kakor koli prejudi- bodoče stanje v tej pome*. ko je pariška konferenca i^htila sklep sveta zunanjih mi-"••rov o ustanovitvi tržaškega Obodnega ozemlja, im je torej ^bovna, okvirna odločitev o uso-Trsta in njegove okolice že se po vsej logični nujnosti kavlja vprašanje prenehanja tzaupniške» uprave in ,lwka vseh okupacijskih sil s Obodnega ozemlja v najkrajšem po podpisu mirovne p o- Nbe. vprašanje je nflčel program ^ za združitev vseh iskrenih ^fašistov v enotno demokra- IZASEDA NJE ZN : fronto; ta program zahteva hJoft drugi točki «odstranitev vojaških okupacijskih sil s Obodnega ozemlja SO dni po **Ptsu mirovne pogodbe». Jedkemu resnično demokratičen in poštenemu prebivalcu ****!» ozemlja je vprašanje ja- • • Po t5 letih fašističnega te-p0 zdaj poldrugem letu 'ntake uprave, ki ji po besedah lastnih predstavnikov že vojaški značaj onemogočaj ^bokratičnost, je skrajni čas, J® ** Trst usmeri na pot demoničnega razvoja, ki so ga vodajno skupščino, ki mora ^ temelj svobodnemu razvo-, naiega ozemlja. 8 prisotnostjo 1 oh čet bi te volitve moralno izgubile svojo vrednost, ^ttale {,i le inscenirana burka . dosego ciljev, ki so našemu *°foatičnemu ljudstvu tuji, ki kp^btujejo njegovim osnovim ^tnfskim interesom. . ‘Sa se naše ljudstvo zaveda; zato, ker se njegovemu ^Rodoljubnemu čutu upira vsa-1 1,0 omejevanje njegovih s priborjenih in po vseh de-načelih pripadajočih volčin; drugič zato, ker vidi pozornosti tujih čet stvarno v® ^ izvajanje tujega vmoša-; « v njegove notranje zadeve; Jptfa zato, ker mu primerov, tafca P0*’ treba leka-teč. Toda pri nas Si nihče, j Pošten *n čuti demokmtič-1j’ ”® želi nove Grčije, nihče no-[pVobodnih*, s tujimi četami, aJ* ln vojnimi ladjami v ozadju j/(*ei*4A svolltevi in trcferen-ifP* ali vladnih burk po in->, bm vzorcu. Naše ljudstvo no-l^<*a b{ tudi njegovim najboljši npr*em nekoč — kot danes l( — sodili za akcije pro-yifašistični policiji. | *e9a tega pa se zavedajo tu-±mi tržaški krogi, ki se Se se-b, p rnorejo ločiti od iz fašistlč-podedovanih prhnlegira-faraeitskih položajev na ra-“ ^ ^lovnega, demokratičnega ^>Va, ki se boje vsakega iz-in uveljavljanja resnične volje, in ki zato — pa v demokratični krinki — naj da Varnostni svet m3T’le,7u na razpolago zadostno in policije, da bo lahko '“Att red — to se pravi, da bo dušil besedo ljudstva, da tuJim vmešavanjem v no-V *xd*ve ržaškega ozemlja \oi°biral sedanje nedemokra-'Id^"tanje, da bo zagotovil nad-italijanski, okoli CLN zbra- \ g zahteva, ki jo je postanki. v strojem programu Si- ^ ern°kratične akcije, avten-S* ^bteva tršega demokratič-\ki^e>>ivalstav naše pokraji-** "o zlasti ob znanem %n(? batglo-ameriških pred-N ftr£v ha pariški konferenci Ht -abi o demokratičnem rae-e°a javnega življenja ne-prisotnosti tujih oktt-Sj, bil, ob podaljšanju *e- \'>aii?ia*k* »asedbe M uprave •n 1 V ustavodajno skupšči- tPdstvo enodvhuo terja, Skupščinski odbori delaio Priprave za sestanek Sveta zunanjih ministrov Flushing Meadows, — Plenum skupščine je včeraj zaključil splošno razpravo in dokončno določil, katera vprašanja pridejo v pretres. Le-teh je nič manj kot 50. Med temi predstavljajo najtrš. oreh špansko vprašanje, veto in razorožitev. Vse te zadeve pridejo sedaj v pretres v razne odbore, med katerimi je najvažnejši politični odbor, ki bo tudi najbolj obremenjen, saj bo poleg vprašanja južnoafriških Indijcev moral obravnavati tudi vsa tri zgoraj navedena in najbolj pereča vprašanja. Politični odbor se bo sestal te dni in poljska delegacija je že pripravila predlog, o katerem bo moral razpravljati in sicer o takojšnji" prekinitvi diplomat, skih odnošajev s Francovo Španijo s strani Združenih narodov. Da postane sklep polnoveljaven, je potrebna dvetretjinska večina, torej v konkretnem primeru 34 glasov. Ze sedaj pa je zagotovljenih poljskemu predlogu 22 do 25 glasov. Vest, da so Američani pristali na Molotovljev predlog o razorož'tvi, ki tudi pride v pretres v politični odbor, še vedno komentira svetovni tisk. Tako je pariška «Humanite» objavila z velikimi naslovi: «Ame-ričani priznali upravičenost sovjetskih predlogov: o razorožitvi in o načelu soglasnosti med velesilami*. Od 14 odborov, kolikor jih šteje skupščina, so se nekateri že danes sestali k zasedanju. Tako je na seji upravnega in proračunskega odbora ZN podal glavni tajnik Trygve Lie proračun o stroških organizacije ZN, ki znašajo za leto 1946. 19,627.264 dolarjev, za leto 1947. pa znašajo predvideni Izdatki 23,790.008 dolarjev. Do sedaj je organizacija ZN živela od začasnega proračuna, ki je bt$ odobren na zasedanju v Londonu jn ki znaša 20,500.000 dolarjev. K raz. pravi o poročilu se je oglasil ameriški delegat Vandenberg in priporočal skrajno štednjo. Ugovarjal je predlogom strokovnjakov v odboru, po katerih naj bi ZDA plačale skoraj polovico vseh stroškov. Strokov, njaki so se namreč držali načela plačilne zmogljivosti držav, ki je ravno pri ZDA največja, ker je ta država najmanj prizadeta od vojne. Sestal se je tudi odbor za določitev stalnega sedeža ZN. Kakor je znano, je dosedaj bilo predlaganih za sedež organizacije 5 krajev, ki so vsi v grofiji Westchester v bližini New Yorka. Ameriški delegat je predlagal, naj bi prišli v poštev tudi Flushing Meadtfvčs in San Francisco. Dejal je, da bi morali ZN rešiti to vprašanje že na tem zasedanju. Važne razprave bo imel gospodarsko . socialni svet ZN, ki bo moral odločiti, ali se bo vršila podonavska konferenca ali ne. Jugoslavija, Sovjetska zveza in Češkoslovaška so namreč uradno javile, da se ti konference ne bodo udeležile. V zvezi s tem izraža Bure v listu «Ordre» zaskrbljenost in predlaga, naj bi Bidault posredoval med obema skupinama francoskih zaveznikov, to je med ZDA, Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. List zaključuje, da je posebno sedaj ugoden trenutek za posredovanje, ko so Rusi in Američani precej približali svoja stališča na zasedanju ZN. Danes je zasedal tudi socialni ln humanitarni odbor in pretresal predlog o ustanovitvi mednarodne organizacije za begunce. Sprejet je bil predlog Rooseveltove vdove o postopku glede vprašanja beguncev. Višinskj je izjavil, da to vprašanje zadeva milijone človeških bitij, torej ne samo begunce same, temveč tudi njihove sorodnike, ki so osebno prizadeti. Odbor za zaupniško upravo kolo- nialnih področij je preučeval osnutke dogovorov Avstralije, Belgije, Velike Britanije in Francije o prenosu mandatov, ki so jih te države dobile od bivšega Društva narodov za nekatera kolonialna področja na zaupniško upravo organizacije ZN. Za poročevalca odbora je bil soglasno izvoljen češkoslovaški delegat Karol Lisičky. Odbor je sprejel načelo splošne diskusije o vsth vprašanjih, preden preidejo posamezne zadeve k pododborom. Medtem se vršijo mrzlične pripra. v-e za sestanek Sveta št'rih zunanjih ministrov, ki bo začel v ponedeljek 4. novembra dokončno odločati o usodi mirovnih pogodb z b'všimi satelitskimi državami Nem. čije. Po Byrnesovi želji pa naj bi že 20. novembra vzel v pretres osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo. Za to razpravo vlada veliko zanimanje tudi med državami, ki so sosede Nemčije. Tako so danes Belgija, Nizozemska in Luksemburg zahtevale, da bi bile zastopane na prihodnjem zasedanju Svsta štirih, ko bodo razpravljali o mirovni pogodbi z Nemčijo. Glede postopka Sveta štirih je bilo do sedaj rečeno, da bodo na sedanjim zasedanju določili samo glavne smernice, dočim bi se po- drobno pretresanje mirovne pogodbe z Nemčijo vršilo šele kasneje v Evropi. Zdi se pa, da tak postopek ni po volji Byrnesu, ki je dejal, da je že naveličan potovanj čez Atlantik in da se ne bo vračal v Evropo, č: ne bodo dosegli pomembnega sporazuma o nemškem vprašanju v New Torku. S tem postopkom pa se ne strinjajo Francozi, ker se bo vedelo šele po volitvah 10. novembra, kdo bo njihov zunanji minister, ki ne bo mogel odpotovati v New Tork pred koncem novembra. Bidault namreč sedaj ne more iz Pariza in njegov zastopnik Ccuve de Mourville ni pristojen za razpravo o tako važnem vprašanju. Glavna vprašanja, o katerih bodo morali razpravljati, so: določitev zahodnih mej Nemčije, kjer zahteva Francija ločitev Porenja in Porurja od nemške države; možnost vzpostavitve mednarodnega nadzorstva nad težko industrijo v Porurju; obnovitev gospodarske enotnosti Nemčije pa osnovi potsdamskega sporazuma, ki je dal smernice za zasedbeno politiko ve-lfsil v Nemčiji; končno bodo morali sklepati o ustanovitvi osrednje nemške uprave, o združitvi sindikatov in političnih strank v vseh štirih zasedbenih področjih. Povečana pomoč Unre Albaniji Washington, 1. VZN. — Glavni ravnatelj ustanove Unra, La Guar-dia, ki vodi likvidacijo organizacije, je danes sporeči], da je glav-n. svet ustanove Unra odobril sporazum, na osnovi katerega bi zdravstvena organizacija Združenih narodov s 1. januarjejr prevzela zdravstveno delovanje ustanove Unra. La. Guardia upa, da bo mogoče končati vse upravno delovanje ustanove Unra do konca leta, Med zaključnimi ukrepi je La Guardia sporočil, da je odobril program za posebno pomoč Albaniji v vsoti 300.000 dolarjev kot dodatek k rednemu programu ustanove Unra. To vsoto bodo nakazali kot odgovor na nujne brzojavne pozive predsednika albhnske vlade, generala Hodže in misije ustanove Un-ra za Albanijo, ki poročajo o tamkajšnjih velikih poplavah. Misija ustanove Unra je prejela navodila, da prouči obseg škode, nakar bo ustanova Unra ukrenila potrebno, da olajša težave in trpljenje na tem področju. 12.000 ruskih enrsrantov za sovjetsko državljanstvo Šanghaj, 1. — Do konca tega leta bodo repatriiral; polovico od 12 tisoč ruskih emigrantov, ki so februarja zaprosili za sovjetsko državljanstvo. Morala In pravičnost, ki ni v duhu ZN Podonavska plovba sredstvo za gospodarsko nadvlado anglo-ameriških finančnih krogov v vzhodni Evropi New Tork, 31. (VZN). — No-00j so javili v Neto Yorku, dg so Sovjetska Zveza, Češkoslovaška in Jugoslavija uradno oklonile povabilo ZDA, da se udeležijo podonavske konference. Velika Britanija, ZDA in Grčija so sprejele povabilo, medtem ko je Francija izjavila, da ga sprejme samo s pogojem, če podonavske države s tem soglašajo. Glavni tajnik ZN Trggve Lie je vprašal 7 držav, če so pripravljene udeležiti se konference. Lie je zdaj vprašal delegacije prizadetih držav, če v takih okoliščinah želijo sklicanje konference. Beograjska «Borba* tako-le komentira jugoslovansko odklonilno stališče glede udeležbe na podonavski konferenci na Dunaju: «Tudi vprašanje plovbe po Do navi sj>ada v tisto vrsto vprašanj, kjer jasno prihaja do izraza dvoje nasprotnih si stališč, to je resnično demokratično in imperialistično. Jugoslovanski delegati so že na pariški mirovni konferenci kakor tudi v Ekonomsko-socialnem svetu or-gan'zac'je ZN razkrinkali ne demokratično in Imperialistično bistvo. ki se skriva za liberalističnimi formulami o «svobodi plovbe* in-o »enakih možnostih za vse». Jugo-slav'ja se odločno bori proti poskusom dolarskih imperialistov, ki hočejo za vsako ceno vsiliti podonavskim državam internacionalizacijo podonavske plovbe. Prekoračena pristojnost pariške konference Pariška konferenca je prekoračila svojo pristojnost, ki se omejuje na to, da zaključi vojno stanje med zavezniki in silami osi. S pomoč^p Suetouna sindikalna . zveza zahteva da Združeni narodi takoj rešijo špansko vprašanje London, 1. - VZN — Glavni tajnik svetovne zveze sindikalnih organizacij je poslal Združen;m narodom v New Torku spomenico, s katero zahtsva hitro in odločno rešitev vprašanja Francovega režima. Brzojavka pravi: »Očitna nezmožnost Združenih narodov glede Franca je povzročila, da vsi narodi na svetu dvomijo v učinkovitost demokratskih načel, za katere Združeni narodj upajo, da jih bodo dve-dli po vsem svetu. Jasna in nepreklicna odločitev glavne skupščine bo pomenila za vse narode začetek dobe, ki bo razvijala zaupa, nje v mir v vzdušju vzajemnega razumevanja med narodi.* da se vse tuje okupacijske čete odstranijo s tržaškega ozemlja v mesecu drn po podpisu mirovne pogodbe,- da imenuje v tem času na predlog narodnostni tn političnih skupin svobodnega ozemlja Varnostni svet začasno vlado, ki bi skupno z začasnim parlamentom pripravila in izvedla volitve v popolnoma suvereno ustavodajno skupščino, M bo samo0tako resničen izraz ljudske volje in M bo samo tako mogla dati tržaškemu ozemlju ustavni okvir za njegov demokratični razvoj. Bidault o zaščitnikih Nemčije Pariz, 31. — »Tu ne gr« več za vprašanje, ali bo Nemčija plačala*, je danes Izjavil Georges Bidault v malem mestecu Flor, ki je bilo med vojno hudo poškodovano. »Zaščitniki Nemčije*, je nadaljeval Bidault, »se zdi, da se bolj zavzemajo za obnovo in industrializacijo Nemčije, nego zato, da bi od nje dobili sredstva, ki bi olajšala našo obnovo.* Zavrnjen Schachtov priziv Hamburg, 1, VZN. — Ameriška vojaška uprava je zavrnila prošnji, ki jih je predložil bivši predsednik Reichabanke Hjalmar Schacht, ki ga Je sodišče za vojne zločine v Niirnbergu oprostilo, a so ga nemške oblasti znova aretirale. Prošnji, s katerima je zahteval, naj ga izpuste iz zapora, so zavrnili, češ da je vprašanje zdaj v rokah nemških oblasti. V svojih prošnjah je Schacht označil svojo aretacijo s strani nemških oblasti kot »nezakonito*. Nemški javni tožilec, ki bo zast# pal obtožbo proti Sohaohtu pse S sodiščem za denaciflkacijo, je izjavil, da bodo Sehachtu sodili na podlagi zakonov za denaclfikacljo kot enemu izmed največjih krivcev. glasovalnega stroja pa je bilo vsiljeno sklicanje podonavske konference, kjer naj bi odločale proti volji podonavskih dežel tudi države, ki nimajo s to reko nobene zemljepisne zveze in so celo oddaljene na tisoče km od Donave. Ce imajo dolarski imperialisti Trst za svoje oporišče za prodiranje proti vzhodu, je podonavski plovni sistem v tem načrtu zamišljen kot krvni obtok mehanizma za gospodarsko nadvlado anglo-ameriških finančnih krogov v vzhodni Evropi. Kaj r.am obeta ta dolarska »svoboda* plovbe na naši reki, nam živo priča usoda našega rečnega bro-dovja, ki so ga zadržale ameriške zasedbene oblasti v Nemčiji in Avstriji. Ameriške oblasti so tudi nasilno aretirale naše mornarje in protizakonito odvlekle ladje in vlačilce ene izmed zavezniških ln zmagovitih držav v Passau, medtem ko Jugoslavija najbolj potrebuje te ladje za svojo obnovo. To nam tudi dokazuje, kakšnih metod pritiska in diktata se poslužujejo imperialisti pri urejevanju mednarodnih odnošajev. In po vsem tem si upa ameriška delegacija preko Ekonomsko-social-nega sveta ZN predlagati sklicanje podonavske konference, ki naj bi se vršila na Dunaju meseca novembra. V svoji resoluciji pravi a-meriška delegacija, naj bi povabili «vse zainteresirane države*. Besedi »zainteresiran* pa pripisujejo Američani zelo š'rok pomen. Resolucija pravi: »Zainteresirane države so o-brežne države v vojni okupaciji ah obrežna področja katere kolt države, katerih državljani lahko dokažejo, da imajo pravico na donavske rečne ladje, ki so sedaj na Donav’ ali ki so pred vojno sodelovale v mednarodnem podonavskem prometu...* Gre torej zato, da se iz pojma »zainteresirane države* ustvari nov glasovalni stroj, kajti podonavske države so na stališču, da je plovba po Donavi izključno samo njhova zadeva. Po ameriškem pojmovanju pa pridejo v poštev ne samo štiri velesile, temveč tudi Grčija, Italija, Belgija in Nizozemska, „Garanclja“. Višek brezobzirnosti In cinizma pa dosega ameriška resolucija, ko predlaga, da »e pogodbe o izkoriščanju plovbe sklenejo «med zainteresiranimi državami in med državnimi in zasebnimi paroplovniml družbami pod splošnim nadzorstvom zasedbenih sil...* Jamstvo, da «ladje ln njihove posadke ter tovor ne bosti, ki so piratsko zaplenili tuje ladje, zaprli in slabo ravnali s posadkami teh ladij. Sllcanje dunajske konference predstavlja samo nadaljevanje politike ustrahovanja, pritiska in diktata. To je samo nov način, da še naprej zadržijo na Bavarskem jugoslovanske ladje. To je sredstvo za izvajanje pritiska na Jugosla vijo, da bi sprejela ameriški predlog z% organizacijo reda ln plovbe na Donavi. Brezobziren nanad na sure-renost podonavskih držav Jasno je, da jugoslovanski flaro-di ne morejo sprejeti rešitev, ki neposredno ogražajo narodne ln gospodarska interese, ki predstavljajo grob in brezobziren napad na suverenost vseh podonavskih držav. Načelo »svobodne plovbe* bi pomenilo proste roke za gospodarsko ln politično zasužnjevanje podonavskih držav, kakor bi se načelo »enakih možnosti za vse* v praksi izpre-vrglp v monopolni položaj anglo-ameriških finančnih krogov. Stoječ na stališču, da lahko rešujejo vprašanje podonavske plovbe samo podonavske države, se jugoslovanski predstavniki ne bodo u-deležilj konference na Dunaju in tudi Jugoslavija ne bo priznala sklepov, ki bi jih tam sprejeli. Vsekakor je zelo čudno, da skličejo podobno konferenco pod pokroviteljstvom organiza- cije ZN, to je organizacje, ki ima nalogo Ščititi mednarodno moralo in mednarodno pravičnost. To pokroviteljstvo stvarno pred* stavlja odkrito podpiranje akcije ameriških imperialistov, kar je v nasprotju z načeli in z duhom organizacije ZN. Jugoslavija si bo prizadevala, da se skliče konferenca vseh podonavskih držav, ki so edino in izključno pristojne, da uredijo bodoči statut Donave. S tem pa bo potrdila načela, na katerih ravno počiva organizacija ZN. LONDON. — V protestantski cerkvi Sv. Columba v Londonu je prišlo med mašo londonskega škofa dr. Wande do resnih neredov, ker je bral mašo po rimskem obre-dir. Ranjenih je bilo 18 oseb, med njimi tudi duhovniki. Neredom je napravila konec policija. MARŠAL TITO SVOJIM VOLIVCEM: JVIoi/e vasi, mesta in življenje zgradili jih bomo kot je naše ljudstvo v najtežjih dneh vojne znalo izpolniti vse najtežje naloge Zagreb, 1. Tanjug. — Maršal Tito je sprejel danes predstavnike 5. velivne enote mesta Zagreb, kjer kandidira na listi Osvobodilne fronte za volitve v hrvatski ustavodajni sabor. Maršal Tito je sprejel nato predstavnike zagrebške mladine, s katerimi se je zadržal v prisrčnem razgovoru. Med delegati je bil tudi 15 letni D juro Novakovič, odliko- van z visokim redom za hrabrost, ki je pojasnil, da se je beril v več ofenzivah. Maršal Tito je sprejel nato delegacijo prebivalstva iz Banije, ki je prikazala maršalu položaj v tej pokrajini in delo za obnovo. V tem letu je bilo zgrajenih nad 2000 hiš, nadaljnjih 2000 pa še grade. Po pripovedovanju delegatov je maršal Tito izjavil, da bo poslana INOZEMfKI GRADITELJI MLADINSKE PROGE: Jugoslavija bo presegla v kratkem ž vljenjsko raven ostalih dežel Sarajevo, 1. Tanjug. — Skupina 60 inozemskih mladincev, ki je več kot mesec dni delala na izgradnji mladinske proge, je prispela danes v Sarajevo. Na tiskovni konferenci so mladinci izrazili svoje vtise iz Jugoslavije. Predstavnik švicarske mladine, Albert Walder, je dejal: »Resnično smo bili presenečeni, kako je bilo mogoče s tako preprostimi tehničnimi sredstvi jn s tako majhnim številom strokovnjakov dokončati tako veliko delo. Prepričani smo, da bo jugoslovanska mladina s svojim delom in poletom v kratkem času zgradila boljšo bodočnost zase in za svoje ljudstvo.* Na francosko mladino je napravilo zlasti velik vtis bratstvo mladine iz raznih ljudskih republik; njen predstavnik Pierre Esperre je dejal: »Navdušenje mladine nam daje resnično podobo bodoče Jugoslavije. Po zaslugi take mladine bo Joliot Curie zahteva, naj ZDA prenehajo izdelovati atomske bombe Pariz, 1. VZN. — Voditelj francoskega komisariata za atomsko energijo, profesor Friderik Joliot Curie, je svetoval, naj v Ameriki prenehajo z izdelovanjem atomskih bomb ter da naj uvedejo znanstvena raziskovanja za miroljubne namene, kar bi bilo neprimerno bolj važno. Profesor Joliot Curie, ki je tudi sam pionir pri raziskavanju atomske energije, je govoril ob priliki proslave petdeseletndce odkritja radijske aktivnosti, ter je nasvetoval, da bi vsekakor morali pridržati polonij, ki je eden izmed radioaktivnih elementov, izključno za miroljubne namene. Profesor Joliot Curie je dejal, da bo atomska energija tako spremenila življenje naših potomcev, kakor je odkritje ognja predrugačilo življenje primitivnega človeka ter jo dodal: Treba pa bo čakati najmanj dvajset let, da bomo lahko sedanja odkritja koristno izrabljali. Jugoslavija lahko kmalu dosegla in še presegla življenjsko raven kapitalističnih dežel, ki 'so danes tehnično pred Jugoslavijo.* Voditelj danske mladinske delegacije, Ejel Leken, je zlasti poudarjal disciplino jugoslovanske mladine. Predstavnik mehiške mladine je izrazil svoje občudovanje nad delovnim poletom in optimističnim duhom mladincev — graditeljev mladinske proge. Rekel je: «C«ea podobnega v naši deželi ne poznamo. Potrudili se bomo, da bomo vedno v 5im tesnejših stikih z jugoslovansko mladino.* Predstavnik angleške mladine je izjavil: «Izredno nas je presenetila disciplina in visoka morala jugoslovanske mladine. Silno občudujemo tesno enotnost te mladine in njeno domoljubje, ki jo vzpodbuja do take vneme pri obnovi lastne domovine. Občudujemo medsebojno razumevanje in globoko enotnost, ki vlada med jugoslovansko mladino.* „ Inozemski mladinci bodo ob'skali razna druga mesta Jugoslavije in se bodo udeležili slovesne otvoritve mladinske proge Brčko-Banoviči. v Banijo motorizirana žaga, s katero bo mogoče znatno olajšati in pospešiti obnovitvena dela. Maršal Tito je dejal: «Banija je dala v osvobodilni vojni znatno število žrtev in je zato ne smemo pozabiti. Sam ne morem pozabiti 4. ofenzive, ko nam je sledilo 50 tisoč mož, žena in otrok iz Banije in Korduna v Drvar pod stalnim ognjem sovražnih topov in letal. Naša država se mora na vsak način dvigniti iz dosedanjega zaostalega stanja, zlasti na gospodarskem polju. Prometne zveze, ki vežejo r.ašo deželo, morajo postati njene življenjske žile. Ko bomo dosegli gospodarsko blagostanje, bodo naši državljani še bolj ponosni, da pripadajo tej državi. Med vojno, ko so na veliko rušili vasi, sem Cesto mislil na to, kako jih bomo po vojni spet obnovili. Te vasi, ki j'h gradimo danes, so samo začasne, toda kmalu bomo imeli nove vasi, nova mesta in novo življenje. Ustvarjamo to, kar si želimo in to bomo storili prav tako, kot je naše ljudstvo v najtežjih dneh izpolnilo vse naloge, ki jih je terjala vojna, in tako pokazalo, česa vsega je zmožno. Premagati bomo morali še mnogo težav, toda čez nekaj let bo vse bolje in takrat bo življenje po vsej Jugoslaviji mnogo lažje.* V Moskvi predvajajo film o osvobodilni vojni v Jugoslaviji Moskva, 1. Tass. — Na ministrstvu za kinematografijo Sovjetske zveze so predvajali nov film »Gore Jugoslavije*, ki ga je režiral Mi-hail Romm. Film prikazuje epizode iz bojev jugoslovanskih rodoljubov proti hitlerjanskim napadalcem, četnikom in ustašem. V filmu sodelujejo štirje sovjetski umetniki, izmed katerih igra Bersenjev vlogo Tita. PO PREPRIČEVALNI ZMAGI Domovinske fronte ni razlogov, da ne bi angleška in ameriška vlada normalizirali odnošajev z Bolgarijo Sofija, L VZN. — Bolgarski ministrski predsednik in voditelj bolgarske komunistične stranke Geor-gij Dimitrov je govoril danes tujim časnikarjem o parlamentarnih volitvah, ki so bile v nedeljo. Dejal je, da bi izidi teh volitev morali pripomoči, da bi ponovno vzpostavili normalne odnošaje z britansko in ameriško vlado, kajti pokazalo se je, da podpira Domovinsko fronto nad 70% vollvne mase. Kot poroča bolgarska poročevalska agencija, je Dimitrov izjavil, da bo nova vlada, vlada Domovin- V lin POURAlinil BIHAR urnim 2.D10 Liuoi Bombay, 1. VZN. — Danes so naznanili, da je prišlo včeraj zaradi napetega stanja med nasprotnimi skupinami, med oboroženimi edini-cami policije in demonstranti, do nočne borbe, v kateri so ranili 6 pripadnikov policije in 14 demonstrantov, potem ko so uporabili strelno orožje. Do spopada je prišlo, ko je skupina muslimanov peljala živino, med katero so bile krave, ki so za Hindujce svete, da bi jih zaklali za muslimanski praznik Bamrid, ki bo koncem tega tedna. Hindujci, ki stanujejo v tistem okraju, so skušali preprečiti odgon živine, čemur so se muslimani protivili ter dali s tem povod za nerede. Demonstranti so metali kamenje tudi na policijske sile, ki so spremljale 2i-žino, nakar je policija pričela streljati. Iz Kalkute so izvedeli, da je podkralj, maršal lord Wawell v spremstvu guvernerja Bengalije, sira Fredericka Burrowsona davi odpotoval z letalom, da bo pregledal kraje vzhodne Bengalije, kjer so neredi. Iz Dacca (vzhodna Ben ga; lija) so sporočili, da so od 20. septembra, ko se je pričela borba med verskimi skupinami, ubili 146 oseb. Banes so uradno sporočili, da je dobilo 13 ljudi opekline zaradi kf-sline, ki so jo vrgli proti nekemu tovornemu avtomobilu, ki je vozil skozi delavski okraj osrednjega dela mesta Bombay. Do opoldneva so prijavili en primer umora z nožem. New Delhi, 1. — Kot poroča agencija AFP, j® bilo v spopadih v indijski provinci Bihar ubitih okoli 2000 oseb. Kalkuta, L VZN. — Danes so sporočili, da Je Gsndhd včeraj obo- lel, ker se je prehladil. Zdravnik je danes izjavil, «da je Gandhd slaboten*. Pretekli mesec je Gandhi obhajal svoj 77 rojstni dan. V zadnjih 28 letih je pričel 9 krat z gladovno stavko, med temi par-krat z »gladovno stavko do smrti* ter je pri tem težko obolel. Napad na ladio z lldovsklml Izseljenci Hajfa, 1. — Britanska vojna ladja je ustavila parnik »San Dimi-trio*, ki je prevažal židovske izseljence v Palestino. Po kratki borbi, v kateri so britanske čete uporabljale solzni plin, je britanska ladja prepeljala Zide v Hajfo. 2 stavk! v Jeruzalemu Jeruzalem, 1. — Arabski odbor je napovedal za soboto 2. novembra splošno protestno stavko proti Bal-fourjevi deklaraciji, katere obletnL ca je ta dan. V nedeljo 3. novembra pa bo židovska splošna stavka v znamenje protesta proti deportacijam. Eksplozija na britanskem veleposlaništvu v Rimu Rim, 31. — Dopisnik agencije »Reuter* v Rimu poroča, da sta danes ob 01.43 uri eksplodirala dva peklenska stroja pri glavnem vhodu britanskega veleposlaništva. Eksplozija je povzročila 11 X 7 metrov veliko odprtino na prednji strani poslopja in poškodovala vse urade veleposlaništva ter razbila vse šipe v okolici ter posula ulice z ruševinami. Nadalje sta bila ranjena dva Italijan*, neki pešec I* vrsta« btttnje hiš* Italijansko uradno poročilo pravi, da so storilci postavili na obeh straneh poslopja veleposlaništva rdeče zastave, ki običajno opozarjajo na bližino razstreliv. Toda peklenska stroja sta eksplodirala, preden so mogli dobiti službujoči orožniki pomoč. Zavezniška vojaška policija in italijanska policija sta danes zaprli ves okoliš, kjer je poslopje veleposlaništva. Italijanska policija je aretirala dve osebi. Tajništvo komunistične stranke je objavilo dolgo poročilo z izjavo, da so za atentat odgovorni sovražniki italijanskega ljudstva in de mokracije, L j. fašistični elementi Stranka zahteva energično postopanje proti tem elementom in še posebej ukinitev Sterilnih listov, ki vodijo brez sramu fašistično politiko. Tri osebe aretirane Rim, 1. VZN. — Rimska radijska postaja Je danes sporočila, ‘da krajevna policija meni, da je aretacija ene izmed dveh oseb, ki so. ju ustavili po včerajšnjem atentatu, ko sta dva peklenska stroja uničila večji del prvega in drugega nadstropja poslopja britanskega veleposlaništva v Rimu, zelo pomembna. Radijska postaja je dodala, da Je eden izimed aretiranih «tujec», drugi pa Italijan. Po vesti nekega časopisa so od tedaj aretirali še neko tretjo osebo. List «11 Momento* spravlja eksplozijo v britanskem veleposlaništvu v zvezo s potovanjem enega izmed voditeljev židovske tajne organizacije Irgun. Kot piie liat, je ta voditelj, ki se je mudil v Milanu in drugod po Italiji pretekli teden, znan pod pseudonimom »Amos*. Spravljajo ga v zvezo z letaki, ki so se razširili po Italiji v zadnjem času, ln ki pozivajo Zide, naj se z orožjem upro Angležem. ake fronte, kjer so komunisti dobili 277 sedežev ali 60% od celotnih 465 sedežev, imela pravico kot najmočnejša stranka prevzeti oblast. Glede zadržanja britanske in ameriške vlade do Bolgarije po volitvah, je Dimitrov izjavil sledeče: «Zdaj lahko pričakujemo, da bosta Byrnes in Berin ter drugi državniki poslušali glas, ki izvira iz vo-livnih številk. Zdaj po volitvah je za britansko in ameriško vlado mnogo laže, da menjata svoje stališče do nove Bolgarije. Ta sprememba bo neposredno vplivala na normalizacijo odnošajev s tema dvema velesilama, kajti naš narod Seli in bo vedno želel, da bi bi,11 ti od-nošaji normalni. »Z jasno zavestjo vam moram reči, da so določeni tuji zastopniki v Sofiji in njihovi sodelovale! vodili živahno propagando v korist opozicije v Bolgariji. Nobena tajnost ni, da so to propagando vodili z najrazličnejšimi sredstvi ter hrabrili in podpirali opozicijo proti Domovinski fronti in vladi. Vse to ni naravno v skladu s političnim duhom ter z interesom narodov, ki jih zastopajo._ Toda — je zaključil Dimitrov — obstoji neka skupina, ki ima funte in dolarje, skupina lastnikov kartelov, trustov in podjetij, ki iščejo na Balkanu posebno v Bolgariji »filiale*, s pomočjo katerih hi mogli gospodarsko izigrati Balkan, nato pa te politično, pričenši z Bolgarijo.* Sofija, 1. — Bolgarska vlada bo predložila svojo ostavko Vslikemu narodnemu sobranju, k; se bo prvič sestalo dne 7. novembra. Poročajo, da bo nova vlada sestavljala iz predstavnikov vseh strank, ki so vključene v Domovinsko fronto. Predstavništvo vseh strank bo v sorazmeju s številom poslanskih sedežev v sobranju. Po sestavi nove vlade bo objavljena deklaracija, ki bo označila glavne naloge in načela nove vlade. Skodove tovarne delajo v polnem obsegu Praga, 1. VZN. — češkoslovaška obveščevalna agencija poroča, da so tovarne za orožje in stroje »Skoda* iz Plzna, čeprav težko poškodovane po bombardiranjih med vojno, zopet v polnem ohratu. Zagotovile so si naročilo za izgraditev ene izmed največjih destilacij alkohola na svetu v Buenos Airesu. Te naprave bodo končane v dveh letih. Imenovana agencija pristavlja, da so delavnice »Skoda* zmagale v močni konkurenci Združenih držav, Švedske, Švica In Brazilija. Umazana spekulacija z zavezniškimi odejami Kakor amo že poročali, je dala ZVU sedaj na razpolago prebivalstva večjo množino odej raznih vrst, ki j.h bodo danes začeli pro dajati v raznih pooblaščenih trgovinah. Ze pri prvem razdeljevanju odej pa so nastale razne nerednosti in 1 od vsepovsod so prihajale pritožbe. Tedaj so kar nenadno izginile iz prodaje najboljše odeje. Stvar se sedaj ponavlja še preden so začtli odeje prodajati. Ze sedaj so razne trgovine, ki sploh »nimajo* v zalogi boljših vrst odej, to je onih po 1000 lir, ki so na pol iz volne na pol iz bombaža, prodale mnogo takih odej svojim »boljšim* odjemalcem ter niso čakale na 2. november, ko se začne razprodaja za navadne smrtnike. V raznih trgovinah so sprejemali naročila svojih privilegiranih odjemalcev že pred dnevi. Tako je nastala nova umazana špekulacija z ljudsko bedo. Mnogo delavskih in uradniških družin si ne more nabaviti primernega števila odej, ker nimajo sredstev za to. Trgovina z odrezki cvete in po. tem gredo odeje drugam po črnoborzijanskih cenah dobro v denar. TRŽAŠKI DNEVNIK Izid pekovske stavke Stavka, ki jo Je proglasil izvršni odbor pekov 26. oktobra, se ni niti začels, ko ao lastniki peči, čim so čuli za zahteve pekov, izjavili, da bodo v najkrajšem času uredili plače v splošno zadovoljstvo. Zaradi te izjave je bila stavka prekinjena. Izvršni odbor proglaša zato, da s« je stavka končala z 29. oktobrom. Nerazumevanja so po. sebno obstajala s pekarno Chiarut-tini in Flaiban in z nekaterimi dru. gimi, ki niso hoteli slišati za delavske zahteve. Sedaj se je stvar uredila tako glede plače kakor gle. de delovnega časa, glavno zaradi borbenosti pekovskih delavcev. Na njih grobovih klije svoboda živih Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje; nocoj se vsul je roj močam... Nad mestom in deželo je ležala težka in 8'va koprena. Dež Je pršil, kot bi se tudi nebo jokalo, tiho težko spominjalo. Na tisoče grobov za svobodo padlih, ki počivajo po neštetih pokopališčih čaše kršne zemlje in na tisoče onih drugih, ki so 171 talcev, ki so jih Nemci ustrelili na pragu svobode 1. 1944. Velika množica ljudi je bila v sprevodu ki je krenil izpred Ljudskega doma na opensko strelišče. Na spominski kamen so položili 7 vencev. Po cerkvenem obredu se je tov. Malalan s kratkim nagovorom spomnil padlih. Openski pevski zbor je zapel žalostinko. In potem so bili na raztreseni po gorah, grapah in goz- grobu 35 ruskih borcev, ki so padli dovih preko vse naše domovine, je včeraj zacvetelo. Zuljave roke naših kmetov in delavcev, mož in žena., so se za h>p odtrgale od težkega dela, da posvetijo zbran trenutek spominu svojih dragih, svojih padlih. 7,ene so olepšale njih zadnje domovanje. Zagorele so sveče in zatrepetale. Ljudstvo se je v »prevodih zbralo na pokopališčih in na samotnih krajih, kjer so njegovi najboljši sinovi padali za ideale naših dedov od kmečkih puntov in vse do današnjih dni. Nad pokopališčnimi vrati napis: «Postoj, človeški ponos! Nikar ne stopaj čez prag Enakosti!* Toda besede ne »mejo več veljati 7-golj za deželo smrti! Ravno v deželi živih mora obveljati ta enakost vseh, enakost duha in mesa in krvi, brez bogastva in brez bede, brez prezira in brez ponižanja. Ljudske orgamzacije na Opčinah so včeraj zjutraj počastile spomin Volk v ovčji koži Antifašističnega ljudstva tudi prekrščena Italia Redenta" ne bo preslepila Pretekli teden smo priobčili v našem listu novico, da je ZVU odredila spremembo imena društva »Italia Redenta* v »Društvo za otroške vrtce v Trstu*. Tej prekrščeni »Italiji Redenti* bo prideljen odelek sa nadzorstvo slovenskih otroških vrtcev. Društvo ostane se nadalje pod kontrolo ZVU, medtem ko ostaneta delovanje ustanove in njen statut nespremenjena. Kaj naj vse to pomeni? »Italla Redenta* je tisto društvo, ki si je steklo največ zaslug pod fašistično Italijo za nasilno poitalijančevanje Slovencev na Primorskem. Pri nas ga srečamo prvič leta 1927., ko Je prevzelo dediščino drugega zloglasnega društva: »Lega Nazionale*, ki Je prav tako na novo oživelo pod blagohotno upravo okupacijskih oblasti. To društvo ae več mesecev deluje in njegovo »kulturno* delovanje Je v polnem razmahu zlasti v Tržiču, kjer se je specializiralo predvsem v noč. nih »vajah* z bombami in drugimi podobnim] »igračami*. »Lega Nazionale* je imela, kot pove Angelo Vivante v svoji knjigi «Irredentismo Adriatico*, namen, »da privede slovansko prebivalstvo na Primorskem do italijanske narodne zavesti* in je bilo torej iz. razito raznarodovalno društvo. Z* pred letom 1918. je imela »Lega* mnogo svojih šol po naših krajih, zlasti v Trstu, bližnji okolici in po Istri. Ker se je »delo fašizmu raznarodovalno delo »Lege* prepočasno, so ustanovili nova, še bolj reakc-o-narno in šovinistično društvo ter ga krstili za »Italia Redenta*. ki mu je bila na čelu vojvodinja d’Aosta, članica savojske družine, ki bj ae morala zagovarjati pred sodiščem za vojne zločine, To društvo se je vrglo s vso silo in veliko vnemo na raznarodovanje Slovanov. Ker je v ljudski šoli prevzela to delo država sama, ki Je kratko-malo zaprla vse slovenske in hr-vatske sole ter Jih nadomestila z italijanskimi, se je »Italia Redenta* posvetila ustanavljanju otroških vrtcev, da bi tako zastrupljala naše otroke že v prvi dobi njiho. vega razvoja. Tako je imela 1983. leta 165 otroških vrtcev odnosno zabavišč, v katere je zahajalo 8800 slovenskih in hrvatskih otrok. To ji še ni zadostovalo In leta 1933. je prevzela od »Societi Uma-nitaria* še vzgojo odraslih od 18 do 35 let. S temi tečaji, ki jih je bilo organiziranih že prvo leto 149, je nameravalo društvo pripraviti naše ljudj za borbo proti svojim sosedom in za rušenje miru. O tem razdiralnem delu »Italije Redente* se je tudi tržaški «11 Piccolo* večkrat zelo pohvalno izrazil. Tako je torej društvo, ki ga ZVU odobrava In mu pušča celo njegova pravila nespremenjena. Tako naj bi to društvo tudi »svobodnem* teritoriju Trsta in pod zavezniško zaščito še nadalje raznarodovalo in zastrupljalo slovenske in hrvat-ske otroke ter jih vzgajalo v mrž-njl do svojih bratov na severu in na vzhodu. < Gospodje pri prekrščeni »Italiji Redenti* in njihovi visoki pokrovitelji pa so pozabili ha eno stvar. Primorsko djudstvo vseh treh narodnosti: slovensko, hrvatsko in italijansko, ki se je z združenimi močmi otreslo italijanskega in nemškega fašizma, je ostalo še vedno tesno in. bratsko povezano med seboj v močno enoto, ki se bo znala upreti slehernemu poizkusu neofa-šistov, da bi zasejali razdor med njimi. Zato bo »Italia Redenta*, pa naj jo še desetkrat prekrstijo, vedno ostala le volk v ovčji koži, ki mu ljudstvo ne bo zaupalo svojih otrok. kot člani Soške brigade za našo svobodo. Nad spomenikom je vihrata sovjetska zastava. Poklonili so se svojim sovjetskim bratom in pevski zbor jim je zapel žalostinko. Na Proseku so se včeraj popoldne ob treh spomnili talcev, ki so jih Nemci tamkaj ubili. Spominske svečanosti se je razen sorodnikov padliih udeležilo tudi mnogo Ijud- stva in tako izrazilo svoja čustva cev. onim, ki so se žrtvovali za našo svobodo. Pri Sv. Ani je bila včeraj dopoldne spominska svečanost v Rižarni umorjenih antifašistov. Udeležilo se je je nad 2500 ljudi. Na mestu, kjer so žrtvovali svoja življenja, je bila položenih 15 vencev z žalnimi trakovi. Bilo je več kratkih nagovorov. Na mestnem pokopališču pri Sv. Ani so dopoldne blagoslovili spomenik, ki so ga postavili v spomin pobiralcev min, padlim pri izvrševanju svojih dolžnosti. V Bazovici so imeli spominsko svečanost v cerkvi, od koder je žel sprevod na pokopališče, kjer »o počastili 36 grobov padlih borcev iz raznih krajev in pa grobove domačih partizanov, kj so bili prepeljani domov. Po končanem cerkvenem obreSu je domači pevski zbor zapel nekaj pesmi in tov. Prezelj se jč v kratkem nagovoru spomnil padlih junakov. Grobovi so bili lepo okrašeni z venci in jesenskim cvetjem, priča ljubezni, ki jo izkazuje ljudstvo spominu svojih bor- Tržaški MOS ostro protestira proti namestitvam »beguncev" vpričo 30.000 brezposelnih, ki zaman čakajo dela in zaslužka V sredo se je sestal tržaški mestni osvobodilni svet. Tcv. dr. Ferfo-lja je podrobno poročal o delovanju pravnega odseka, ki ima nalogo braniti ljudske interese s tem, da pred sodišči brani antifašiste ter pomaga onim, ki trpe še zmerom neporavnane krivice fašističnega režima. Spomnil se je odpuščenih državnih in poldržavnih uradnikov, ki bi se radi vrnili na svoja nekdanja mesta v rojstnem kraju, in j:h oblastveno postavljena komisija iz formalnih razlogov odbija. Razkrinkal je očitno izzivalno in hujskaško politiko nekaterih upravnih organov, ki zadržujejo domače uradnike, hkratu pa široko odpi-~ajo vrata tako zvanim »beguncem*. Mestni osvobodilni svet je odobril poročilo tov. dr. Ferfolje in vse delovanje pravnega odseka, raz- S PODEŽELJA STRMCA ST. PETER NA KRASU Volčam obnavljajo. V tekmovalnem tednu so v Strmci popravili cesto proti Planini. Nabavili »o tudi cevi za vodovod ter dali na razpolago vp-ežno živino za udarniško delo. Vaščani se prav dobro zavedajo, da z udarniškim delom utrjujejo ljudsko oblast in na ta način pomagajo najbolj samim sebi. POSTOJNA Otroci nabirajo bukov žir. Šolska mladina postojnskega okraja je nabrala 6645 kg bukovega 2'ra. Oddali so ga v novoustanovljene šolske zadruge. Z izkupičkom bodo nabavili šolske potrebščine za revnejše otroke. Največ žira so nabrali otroci iz Jurišč, Studenc ga in Matenje vasi. PETELINJE Dvorana mladinskega doma je polna. Živahno debatirajo, komu bodo priznali izkaznico, komu ne. Neki tovariše se je pregrešil s pro. tiljudsko spekulacijo. Z delom mora madež zabrisati, če hoče dobiti izkaznico. Da ne bodo otroci v šoli zmrzovali, so sklenili pripeljati drva. čez Pivko, bo treba napraviti nov prehod. Zato bodo šli prihodnji teden vsi na delo. Tako zborujejo Petelinci in dobro gre. Se boljše pa bo šlo, ko bodo premagali malenkostna osebna nasprotja. Treba je, da postanemo novi ljudje, da bodo vredni člani nove Jugoslavije. Delo Bnotnih sindikatov. Tajniki podružnic ES so se zbrali, da rešijo najnujnejše naloge, ki jih čakajo Izvolili so novega tajnika in skle7 nill, da postavijo sredi trga spomenik padlim borcem. Ta spomenik naj bi bil dovršen že do 15. novembra. Nabaviti nameravajo tudi kinoaparaturo in peči za ogrevanje dvorane. Pri podružnici SICLE so zbrali 30.000 lir za knjižnico in 4.000 lir za podporo neki revni družini. Sklenili so tudi, da bodo šli dve nedelji na udarniško delo. Praznično razpoloženje pri volitvah. V St. Petru Je bilo organizirano volišče za one volivne upca-vlfience, ki niso mogli voliti v svojih pristojnih krajih. Ob vhodu na volišče so postavili velik slavolok, okrašen z zastavami in napisi. Vo-livna dvorana je bila prirejena kakor za največjo svečanost. Po stenah so visele slike naših voditeljev, zastave in napisi. Prvi so prikorakali na volišče železničarji z zastavami in z godbo na čelu. Vsi so šli na volišče z velikim navdušenjem in v »vesti si, da je naša nova domovina lepa in pravična in da se povsod deta in gradi za boljšo bodočnost. Volivni upravičenci so »e odzvali stoodstotno. Proti večeru so naši borci plesali kolo :n peli partizanske borbene pesmt. Tako je bil zaključen dan volitev, — praznik svobodnih ljudi. Mladina si gradi svoje domove V Sežani in Nabrežini bodo dela Kmain zaključena Padec fašizma je pomenil odločilen preokret v življenju naše mladine. Odločno je pometla s preteklostjo in gleda smelo v bodočnost. Z velikim zagonom st uveljavlja na vseh poljih: športnem, kulturnem, vzgojnem in drugih. Mladina dobro ve, da si bo morata sleherni napre- Skupina Kolesarji v tekmovalcev tekmi za »Mladinski pokal* ne miramarski cesti nekaj sto metrov pred Sesljanom dek sama priboriti. Tega jo je naučila trda osvobodilna borba. Prvo glavno vprašanje, ki ga mora mladina rešiti, je vprašanje prostorov, kjer hi se lahko sestajala in razpravljala o svojih vprašanjih. Zato je po vseh naših vaseh glavna skrb ■ mladine mladinski dom. V mnogih krajih je mladina požrtvovalno delala In si zgradila ali pa se gradi mladinske domove. Naj navedemo kot primer le mladino iz Sežane in Nabrežine. Sežanska mladina je pred kratkim sklenila, da olepša in obnovi svoj dom. Od tedaj je vsa mladina z največjo vnemo na delu. Tako bodo sežanski mladinci v desetih dneh brez sleherne denarne podpore ure. dlli svoj dom. kjer se bodo vzgajali in se kulturno razvijali. Tudi v Nabrežini delajo mladinci že trj tedne. Sredstva so si nabavili z nabiranjem starega želez-ja ki so ga nato prodali. Z udarniškim delom so pobelili zidove, napeljali električni tok in očistili prostore. Novi dom bodo v kratkem otvorlli. V njem bodo tečaji za splošno kulturo, knjižnica, prostori za nastope itd, S tem je naša mladina pokazala, da noče zaostajati, temveč da se bo borila za boljše življenje. F ! ZKULT Lepa zmaga Montebella nad Krminom s 4:1 Na blatnem igrišču Ponziane, ki je zelo oviralo normalni potek 'gre, je danes Montebello slavil svojo arugo zmago v pokrajinskem nogometnem prvenstvu. Rezultat, ki ga je dosegel, je sicer malo previsok, vendar pa Je njegova zmaga prepričevalna in jo je res zaslužil. V prvem polčasu, ki se je končal neodločno z 1:1, »o bili Krminci enakovredni nasprotniki. Bili soce. lo malce nadmočni. Najboljšega moža »o imeli v levi zvezi Sartori-ju. Odlično so igrali tudi desni branilec Marini ter desno krilo Bpesot in desna zveza Cernoia, V drugem polčasu pa so ^gradili vajeti v svoje roke igralci Montebella in s stal. nlmi nevarnimi napadi ogražali nasprotnikova vrata. Tedaj je prišla do izraza njihova izdriljivost ter rutina. Najboljši pri Mon-tebellu so bili: Brandollsio, Merlak, Belli in Krasevlč. Vratar Rovati je v lepem st.lu branil svoje svetišče. Takoj po začetnem udarcu so Krminci z dolgimi pasovi po krilih prehajali pred Montebellov gol, kjer je Imela ožja obramba precej dela. Ze v tretji minuti je oster strel Spesota zgrešil samo za las. Hitra igra Krmincev Je v začetku zmedls Msntebtllovce, ki pa so s preudarno igro srednjega krilca kmalu uredili svoje vis.e in pri-, čeli tudi napadati. V enem izmed napadov so v 12’ dosegli prvi gol. Brandolisio Je streljal visoko žogo levo od gola, ki se je zaradi blata ustavila. Pritekel je Merljak in jo neubranljivo poslal v desni kot Mrzel tuš za Krmince, ki pa jih ni preplašil. Pričeli ao se hitrejšo igro in v 18’ po Spesotu, ki je streljal po tleh, dosegli izenačenje. Zoga se je dotaknila branilčeve noge spremenila smer in našla pot v mrežo. 2e dve minuti kasneje, so Montebellovci doživeli najt:žji trenutek te tekme. Desno krilo Spesot je ostro streljal na gol. Zoga se je od notranje prečke zopet odbila v polje, kjer jo Je ponovno doa gel srednji napadalec Gasparini ter za las zgrešil. Montebello se je zopet zbral. V 46’ se je pred vrati Krm!-na ponovil skoraj isti dogodek, ki Je zaprl sapo vsem navzočim. Iz gneče, ki je nastala pred vrati, je Belli streljal proti golu. Zoga se je zaradi vode ustavila prav na črti gola ter jo je v zadnjem bipu desni branilec spet poslal v polje. Prve minute drugega polčasa se 1e zopet krtpko uveljavjal Krmin, nakar je Montebello pričel popolnoma prevladovati. V 12' je po Brandolislu zabil drugi gol. Premoč je postajala vedno očitnejša vz. I: ircr.ulei; no gl.dulci pr.čti- kovall, da se bo rezultat povečal. Niso se varali, kajti že v 27’ je Belli s krasnim In neubranljivim strelom zabil tretji gol. Krmin se je otepal nasprotnikov, toda vsa borbenost nj pomagala. V 35’ je bil kot proti Krminu. Visoko žogo je dosegel z glavo Carini in jo poslal v levi kot nad nemočnim vratarjem. Krmin. ki je hotel na vsak način znižati rezultat, je z vstmi silami prišel v napad, vendar pa zaradi slabih strelcev in odlične obrambe ni dosegel nobenega gola. Ko je sodnik odžvižgal, so bili spet v napadu Krminci, Krmin: Brandolln, Marini, Tof-foll, Seravalle, Pocar, Petarlni, Spe-aot, Cernoia Gasparini, Sartori, Adamo. Montebello: Rovati Scaramellt, Tadeo, Berce, Brandolisio, Krese, vič, Canade, Carini, Belli, Merlak, Castro. V predtekmi sta igrali za okrožno prvenstvo enajstorlci Skednja II in Rauberja. Po enakovredni igri so zmagali škedenjčani z rezultatom 4:3. Objav« ZDTV Nogometni odsek — pokrajinsko prvenstvo. Na podlagi sodn.škilt poročil se verificirajo vse tekme dru. gr ga kola. Tekma med Tržičem ln Postojno se je odigrala danes. OkroZno prvenstvo. Na podlagi sodniških poročil se verificirajo vse tekme tretjega kola. Pritožbe. Ugodi se pritožbi »v. Marka o tekmi proti Sv. Ivan Dre-her I In »e tekma odloči v korist Sv. Marka z rezultatom 2:0. Pri Sv, Ivanu jo nastopil igralec Btumat, ki ni imel pravice nastopati. Opomini igralcem. Zaradi nevarne igre se opominjajo sledeči igralci: Vittori Guido (Gradiška), Gel-mo Adalciso (Gasilni), Coslian A-lojzij (Pulj), Blazin Roman (Pi-sonl), Gobatin Angel (Dreher Sv. Ivan H) — zaradi nemoralnega obnašanja Demarki (Acegat), nešportnega proti sodniku pa Jaco-buzzl (Acegat) in Pipan Bruno (Sv. Marko). Opomini društvom. Opominja se «Nabrežina», ki ni zaznamovala igrišča. Kaznovani igralci. S prepovedjo igranja za en dan se kaznujejo: Valon (Milje), Redolfi (Acegat) in Alzeta Libero. Do 31. decembra t. 1. ne sme več delovati kot kapetan moštva Kaznovana društva. Z globo 390 lir so bila kaznovana naslednja društva: Milje, Pulj in Gaslinl zaradi nediscipliniranosti in nešportnega ponašanja Kulturni krožek tPisonl*. Danes ob 20. uri bo na sedežu društva sestanek igralcev nogometnega odseka. DROBNE ZANIMIVOSTI Makedonija : Levski Z:t. V nedeljo je bila v Sofiji nogometna tekma med »Makedonijo* iz Skop-lja v Jugoslaviji in bolgarskim moštvom »Levaki*. Tekma, v kateri ao bili igralci »Makedonije* mnogo boljSi, »e jo končala neodločeno 2:2. Košnrsko moštvo Češkoslovaške «Soko! Brno* Je na gostovanju v F.-ancijl premagalo moštvo «Avla» Iz Pariza s 38:21, »Clermond Fe-anda* pa s 49:26. GORNJE VREME Darovi za ranjene borce. Iz Gornjih Vrem prihajajo sicer bolj poredkoma vesti, vendar s tem še ni rečeno, da vas spi spanje pravičnega. Zene so organizirale nabirat-no akcijo in nabrale znatno množino darov, ki so jih nesle v vojno bolnišnico v Postojni za ranjene borce. Vojaki so bili darov zelo veseli in so se zahvalili požrtvovalnim ženam. To je zopet nov dekaz tesne povezanosti našega ljudstva z njegovo ljudsko vojsko. STARANCAN Policija našla skrito oroZje. Policija je bita obveščena, da Je v bližini vasi skrito orožje. Res je na označenem mestu odkrila zakopano v zemlji med grmovjem večjo množino orožja, zlasti nabojev. Policijska preiskava se nadaljuje. pravljal o namestitvah «bcguncev» tc-T sprejel sledečo resolucijo: «Mestni osvobodilni svet za Trst je na svoji seji 30. oktobra t. 1. ugotovil, da sprejemajo v službo razne mestne upravne oblasti v zadnjem času tako zvane »begunce*, ki so pobegnili iz cone B zaradi svojega fašističnega in zločinskega delovanja, čeprav je samo v Trstu 30.000 brezposelnih. Ugotavlja, da so se take namestitve pripetile ne samo v šolski upravi, temveč tudi v Javnih skladiščih, in da so s tem izzvale protestno stavko pristaniškega delavstva. Ravno tako je v upravi bolnišnice, kjer so vrata zaprta mladim tržaškim me-dicincem, a širokogrudno sprejemajo »begunce* in jim dajejo neverjetno prednest. Mestni osvobodilni svet ugotavlja, da se je komisija, ki je bila postavljena zato, da rešuje prošnje nameščencev odpuščenih od fašističnega režima, proglasita za nepristojno glede vrnitve tržaških someščanov, ki so bili pregnani in premeščeni te svojega mesta. Ugotavlja, da sprejemajo nezaželene elemente v nasprotju z načeli pravice in enakopravnosti s 8'sto šovinističnimi in reakcionarnimi političnimi nameni v škodo delavskim in poklicnim kategorijam tržaškega prebivalstva, ki že stalno živijo v brezposelnosti. Na ta način poskušajo ustvariti pravno stanje sebi v prid, da bi prejudicirali bodočo mestno upravo. MOS opozarja ZVU, da takoj razveljavi te zločinske ukrepe. S tem izraža MOS želje meščanstva, ki je dvignilo in bo še dvignilo svoj glas proti takim sovražnim sistemom nameščanja, k! obsojajo na lakoto toliko tržaških delavskih in nameščenskih družiin. MOS opominja vse gori navedene nameščence, da tako protidemokratično postopanje ne bo nikdar priznano, ker je v nasprotju s pravico in interesi vsega prebivalstva. Delavstvo mestnih podjetij zahteva ureditev plač Delavstvo mestnih podjetij, včlanjeno v Enotnih sindikatih in v Julijkih sindikatih, je predsinoč-njim na svojem zborovanju razpravljalo o različnih vprašanjih in odnosih do delodajalcev. Ostro je obsodilo upravo Acegata, ki še sedaj ni uredila vprašanja plač, nagrad In pa nove delovne pogodbe. Obsodilo je upravo, ki »e skriva za ZVU, kadar je treba urediti odnose delavstva z ravnateljstvom tako kot drugih delavcev pri drugih podjetjih. Ravnateljstvo hočs popraviti svoje neurejene finančne zadeve na račun delavstva ter ni hotelo pričeti razgovorov s sindikalnimi organizacijami, da bi uredili najbolj pereča vprašanja delavcev in njihovih družin. Po podrobni razprav-J so delavci sklenili, da pošljejo predsedniku ACEGAT-a resolucijo, v kateri zahtevajo 30% predujem na mesečno plačo, takojšnje izplačilo nagrade po 3000 lir družinskim poglavarjem in po 1500 lir neporočenim, zatem takojšnja pogajanja za novo delo- vno pogodbo. Ce predsedstvo Acegata ne bo sprejelo delavskih zahtev, »o delavci pripravljeni bor:ti se do skrajnosti za dosego svojih upravičenih zahtev. GOSPODARSTVO Lesna industrija Politika v naši lesni industriji je takoj ob pričetku obratovanja v svobodi zavzela nove smeri. Uveljavila je načela: 1. Ves les naj se se-Zaga doma. 2. Vsi produkti se bodo predelovali doma. 3. Iz lesnih odpadkov naj se proizvajajo lesovi n-ske plošče. Za uresničenje teh teženj nam ne manjka industrijskih obratov; saj imamp samo na področju cone B 44 velikih žag. Nekatera podjetja, kot «Rizzat-to» v Ajdovščini, «SICLA» v Postojni in »Samsa* v Ilirski Bistrici že izdelujejo zaboje za sadje, barake, pode in parkete. Tovarna «Fa-lersa* v Trnovem pri Ilirski Bistrici izdeluje lesovinske plošče. V bodoče ne bo več nenačrtnega, roparskega izsekavanja gozdov. Naša gozdno-ekonomska politika bo slonela na strogi načrtnosti. Kjer je preveč malih žag, jih bodo preuredili v tovarne za izdelavo lesnih izdelkov, tako da bo zaposleno vojno zrezala dnevno okrog 40 kub, m lesa, danes pa ga zreže do kub. m. V oktobru so izdelali 1 kub. m desk po naročilu meta*. 2agi je Ze pridružena i»* lovalnica vezanih plošč, ki je nila produkcijo od predvojnih kub. m na 6,9 kub. m dnevno. R dajna cena bukovih plošč j« 1 znižana za 10.000 lir pri kub. m, P jelovih ploščah pa za 8.000 lir. Gozdarski odsek si je v tekmc'' nju za priključitev postavil #• go, da izvede kubacijo (pregl*“^| beline in vrednosti debel) na P° šini 500 ha gozdov. Preskrba Cena švicarskih cigaret. Od 1. novembra veljajo za švicarske cigarete naslednje cene: zavoj 20 cigaret »Fib* 80 lir, ali 4000 lir kg; «Captain* 120 lir ali 6000 lir kg; «Liberty» 120 lir ali 6000 lir kg; »Good-Luck* 160 lir — 8000 lir kg; »Standard* 160 lir — 8000 lir kg; «King-Gatc» zavoj po 10 cigaretov 85 lir — 8500 lir kg; «West End* zavoj po 10 cigaret 85 lir — 8500 lir kg; «Capitol», zavoj po 20 ciga ret 140 lir — 7000 lir kg; «Turmac-Rouge* 180 lir — 9000 lir kg; «Tur-mac-Brun* 200 lir — 10.000 lir kg; «Turmac-BIeu» 200 lir — 10.000 l'r kg; »Turmao-Orange* 220 lir — 11 tisoč lir kg; «Laurent-Vert» 220 lir — 11.000 Itr kg; »Menphis Orient E* 200 lir — 10.000 lir kg; «Ma-dehn-Vert* 180 lir — 9000 lir kg; prodajalci imajo 6% zaslužka. • večje število nestrokovnih moči in se bodo popolnoma izkoriščali lesni odpadki. Tako je podjetje «Rizzat-to» v Ajdovščini, ki je pričelo obratovati lani koncem novembra, priključilo k _žagi še mizarsko delavnico in zabojarno. Da je bila ta misel res dobra in zdrava, kaže prcizvodnja, ki je julija letos dosegla že 785 odstotkov predvojne, število delavstva je naraslo od 60 na 180. Enako je z žago v Postojni, ki jo je imel bivši knez Windischgraetz in ki jo je okupator požgal. 7e za časa Titovega tekmovanja so V njej dosegli 70 odstotkov produkcije v primerjavi z letom 1943. Zagi sta bili priključeni mizarska delavnica in tedelovalnica barak, v kateri so v septembru izdelali za 4 milijone lir posameznih sestavnih delov. V tovarni vezanih plošč ’«S'cla» v St. Petru na Krasu je žaga pred Sporočila in objave Sprememba vozneda reda Od danes bo vlak št. 1677, ki je doslej odhajal s tržaške glavne postaje proti Vidmu-Benetkam-Turi-nu ob 12.30, odhajal ob 11.40. Vlak iz Cervinjana bo prihajal deset minut kasneje, in sicer cb 14.17 namesto ob 14.07. Od danes bo odhajal vsak dan z glavne postaje ob 11.45 avte v Benetke in Mestce v zvezi z vlaki za Padovo in Bologno. VAZNO ODBOROVO SEJO bo imelo drevi ob 20. uri v svojih prostorih prosvetno društvo »Slavko Škamperle*. Seje a: morajo u deležiti vsi stari in novoizvoljeni odborniki. DNEVNA KRONIKA Žrtev vinjen h mornarjev Na postajališču taksijev v ulic! Orologio je neki šofer čakal s svojim avtomobilom, kar se mu pribli. žajo trije črnci . ameriški mornarji. Nenadno je eden izmed njih udaril s pestjo v steklo in ga razbil. Ko je šofer videl, da njegovemu avtomobilu prede slaba, ga je hotel pognati v tek, toda črnci so mu to preprečili. Nrkdo ga je hotel tudi udariti s prazno steklenico po glavi, šofer pa se mu je k sreči Izmaknil. Ko je prišla mimo vojaška policija, ji je šofer stvar prijavil, toda skomignili go samo z rameni in šoferju ni nihče plačal razbitega slekla. Ponarejena avtomobilska vozna dovoljenja Reški mestni ljudski odbor je obvestil leteči oddelek tržaške policije, da krožijo na Reki ponarejena vozna dovoljenja in avtomobilske knjižice, ki Jih izdaja 26 letna Marija Dolcettl iz Trsta, ul. Udtne 10, zaposlena pri avtomobilskem klubu v Trstu. Dolcettljlva je bita prej zaposlena pri avtomobilskem klubu na Reki in je odnesla s seboj v Trst večjo količino obrazcev za vozna dovoljenja, katera Je proti nagradi izpolnjevala in oddajata. Ta ponarejena italijanska dovoljenja so nato predložil; refkim oblastem, ki so izdajala mesto njih svoja dovoljenja, dokler niso prišli na sled ponarej.vanju. Policija sumi, da so zapleteni v zadevo še druge ljudje. Pomanjkanje vode V višjih predelih Trsta Je manjkalo vode, kar ni dovolj električne, ka toka, inv ne more oentrala v' Randacciju črpati vodo z normalnim pritiskom. Dve smrtni nesreči Včeraj ob 6. uri zjutraj je v trža. škl bolnišnici umrl Calzi Anton, ki ga js predvčerajšnjim v Padričah neznanec z lovsko puško težko ranil. V bolnišnici je tudi umrl Karl Bean, ki ga je 22. septembra nehote ranil brat s strelnim orožjem. RADIO TRST I. Radio Trst II. Se vedno ne oddaja SOBOTA 2. NOVEMBRA 8 vesti v slov. - koledar; 8.20 Vivaldijeve skladbe; 11.30 radijska univerza: Mineralne barve; 11.45 Beethoven: Klavirski koncert v C duru; 12.15 zdravniško predavanje: Novosti medicine; 12.30 Chopin: Sonata v B molu; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 18.45 kulturne aktualnosti; 19 igra: Žalostna pesem, izvajajo člani radijske igralske družine, nato Bachove skladbe; 19.45 vokalni koncert, barit. Dušan Psrtot; 20 napoved časa . v»sti v elov.; 23.18 zadnje vesti v slov. Državni In civilni prazniki Kakor poroča VZN, je ZVU izdala splošni ukaz št. 73, ki določa, kateri dnevi se smatrajo za praznike. Splošni prazniki: 1. maj, praznik deta; 8. ena j, obletnica zmage v Evropi; 25. julij, padec fsšizma; 11. november, spominski dan, poleg drugih praznikov, ki jih ZVU lahko določi od časa do časa. Po zakonu določeni verski prazniki: vse nedelje in Novo leto; 6. januar, praznik treh kraljev; 19. marec, Jožefovo; 30. maj, Vnebohod; 29. junij, sv. Peter in Pavel; 30. junij, Telovo; 15. avgust, Vnebovzetje Device Marije; 1. november, Vsi svetaiki; 8. december, Brezmadežno spočetje; 25. december, Božič; 3. november, praznik tržaškega patrona; 14. januar, praznik gorlškega patrona; 21. december, praznik puljskega patrona, poleg vseh splošnih praznikov, ki so zgoraj omenjeni. Civilni prazniki: 11. februar, obletnica konkordata; 25. april, obletnica rojstva Viljema Marconija; 12. oktober, obletnica odkritja A-merike. Za 1. maj, praznik dela, za 8. maj, obletnico zmage v Evropi, za 25. Julij, padec fašizma, za 1L november, spominski dan in za vse druge praznike, ki jih lahko ZVU določi od časa do časa, morajo država ter javna in zasebna podjetja plačati svojemu osebju običajno dnevno plačo z vsemi pripadajočimi poviški, tudi če ob teh dneh ne dela. Osebju, ki dela ob splošnih praznikih, bodo izplačali dvojno plačo poleg poviškov za delo ob praznikih, kot to določajo kolektivne pogodbe, kolikor zadeva zasebne uradnike in odredbe, ki veljajo za državo in Javna podjetja. Zimski pos ovrv « v trgovskih c brat H Trgovinska zveza v Gorici jaV*J da bo od 1. novembra veljal J J govskih obratih zimski P° čas, ki ga določa odredba št, predsedništva goričkega Podr0CAj. Poslovni čas je naslednji: P® in mlekarne od 6.30 do I"®' ne in mieaarne oa o.ou ^ . od 16. do 18; ob nedeljah :n praznikih od 7. do 12. 7. do 13; popoldne so zaprt® ob sobotah od 14.30 do 18.:30, nedeljah so zaprte, ob polpra®11]? pa so odprte od 7 do 11. j z jestvinami in drogerije: do 12.30 in od 14.30 do 18; ob jv , nedfll*' : od & . praznikih od 8. do 12., ob nedelj zaprte. Sadje in zelenjava 12.30 in od 14.30 do 18., ob nt ^ se odprejo ob 8. url, zaprejo J uro kasneje kot pokriti if?! j. polpraznikih od 8. do 12. od 8. do 12. in od 13.30 do l7’’' ob polpraznikih od 8. do 12.; 0“ . deljah zaprto. Drva in gradbeni” terial: od 8. do 12. in od 13™ 17.30; ob polpraznikih od 8. do ^ ob nedeljah zaprto. Avtomobili i: od 8. do 12. in sestavni deli: od 8. do 12. m do 18.; ob polpraznikih od 8. d° in 0®* ob nedeljah zaprto. Kolesa ® ^ stavni deli: od 9. do 12.30 1® j 14.30 do 18; ob polpraznikih do 12.; ob nedeljah zaprto, pohištvo potrošno blago m -j nenavedene trgovine: od 8. do ", in od 14.30 do 18. ure; ob polPr kih od 8. do 12.; ob nedeljah ^ od to. Papirnice in knjigarne do 12. in od 14.30 do 17.30 praznikih od 8. do 12.; ob nedelj zaprto. Cvetličarne od 8. do tn od 14.30 do 18.; ob nedelj«11 polpraznikih od 8. do 12.30. ^ Trgovine z mešanim blag0® ^ rajo prodajati razne vrste blaš poslovnem času, ki je dol°ce trgovine, ki prodajajo °®^Jj|iO vr3to blaga. Dokler traja f" pCl leto, smejo papirnice odpira* # ure pred pričetkom pouk?. botah lahko vse trgovine pol ure kasneje. Ob letnih l0,it8)j sečnih sejmih smejo biti vsi ^ nenehno odprti ne glede na -dansko zapiranje. Večer pr' v. Miklavžem, Božičem in N°v tom je večerno zapiranje vseh tov neobvezno. Ta poslovni čas ostane v do 31. marca 1947 in se m01*1! : njemu ravriati vsi trgovski ]Ej() v Gorici. Za Božič in ’ ostanejo trgovine zaprte kak^ nedeljah. Polprazn’ki so: 9po- Vernih duš dan, Brezmadežn® četje in Sv. Stefan. kinopredstaue^ NAZIONALE. 16.15: «Obala .^ kov* - M. Hopkins, G. SUPF.RCINEMA. 15: sreča* - R. Haywor-h, F. " pl FENICE. 15.30: «Tako mine " noč* . F. March, M. Sull*va Sten. E. v. Strohelm. m FILODRAMMATICO. 15.30: , dit* - A. Magnani, A. NaZ^gj ITALIA. 15.30: »Moja p°t» -Crosby. -gfi ALABARDA. 16: «Svet;lk* * J* R. John, S. Granger. ie IMPERO. 15.30: »Zgodilo f U ko noč* - F. Msrch, L. M VIALE. 14.30: «Nedosežna er R. HajTvorth, F. Astairc gfi MASSIMO. 16: «Taksi T. Gobbi, V. Carmi. čjM- GARIBALDI. 15.30: «Crna P1^ j* G. LagerwaU. „ gl NOVO CINE. 15.30: »Uragan ^ ri» . P. Muni. , CINE MARE. 16: »Zadnl' _ stajališče* . sovjetski ARMONIA. 15.30: »Njegova r . L.,Baarova. — Variete. jjef ODF.ON. 15: «Sedem zalju" deklet* - K. Grayson, M- ^ SAVONA. 15.30: »Odmevi i* " sti* . C. Colbert, J. Pay°c^ ff AZZURRO. 15: «Nataša» dorova. ^ RADIO. 15.30: «Mavrica», * KINO «PROSVETNI DOM* BREŽINA. «Bedniki* (L«8, D» rables), II. del: V sob?*0 » ob 20. uri in v nedelj0 ob 16. in 20. uri. , urednik DUŠAN Odg. Ji Mladina V. okra/a iz Trsta Pr^re . v NEDELJO dne 3. t.m. oh /7. ^ okrajno prireditev v prostorih prosvetnega doma na Opčine Vabljeni v*«1 PO PRIREDITVI PLES Froav. društvo „Kraikl Slavček** la Kobjeglave priredi v nedeljo S. novembra v Sovodnjah pri 4*orlcl Golarjevo veselo igro uorici u«mri«»o »»»»‘v y Pričetek 06 15 url. - Po prireditvi PLES. - VabU««^. KRZNARIJA UVAŽA-IZVAŽA ŽIVALSKE KOŽE ZILIOTTO NAKUPUJE vsakovrstne množine živalskih koz po najvisji ln to kože kun, podlasic, srebrnih, sinjih, platinskih, rdeiih lisic, vlzonov, veveric, perzianer. - PRODAJA VSE NAJBOLJŠE VRSTE KOZ PO NAJPOVOLJNEJSIH CENAH. ====* TRST, Ulica TpenW* Telefon 29-3T« ZILIOTTO ll : ZVESTI Z RTV/d IM Spominjati se svojih Mrtvih, svojih dragih, ra-ijkih, je znamenje kul-■f*, je znamenje človeč-*°sti, je znamenje srca. Otroci obiskujejo grobo-*# staršev, ti otrok, dru-f* Srobove sorodnikov in pokoj-'ikov, ki so jim bili blizki V Prej« njih časih, v dobi miru, It bil obisk grobov omejen na toefe krog sorodnikov in prijate-teu. Ranjki so umirali za bolez-Umi, za starostjo, za slučajno itsreio. in njihovemu velikemu izročilu Od Vladimirja Gortgna in bazoviških Žrtev preko mučenikov v ulioi Ohega, na Opčinah, v Rižarni, v ulici Afassimo D’Azeglio pa tja do najnovejših v Skednju, v ulici Cavana — en sam upor, ena sama borba, en sam velik in edinstven krik po svobodi, po pra- mrnyy.mm ga nadltja, vsi naši dragi, ki so se Žrtvovali za lepio našo bodočnost, vsi ti so za nas, ki smo preostali, velik in svetel opomin. Z glasom svetega prepričanja, za katerega so se darovali, nam kličejo z onstran groba: «Ne klonite, tovariši! Se ni izpolnjeno vse, za kar smo se mi borili in za kar smo Žrtvovali svoje življenje! Ali hočete, da je bila naša žrtev zaman t Vztrajajte v borbi! Zakaj naša in vaša stvar je sveta in pravična — in ker je taka, bo zmagala! Brez borbe ni žrtev in brez Žrtev ni veličine .'» Naša sveta dolžnost je, da poslušamo ta poziv in se mu odzovemo. Nobena žrtev ne sme biti zaman in velika je naša obveznost. do onih, ki so žrtvovali svoje. najdraije, svoje življenje za našo sir.bodo in boljšo bodočnost. Na njihovih grobovih se zaobljubimo, da se nikoli ne bomo izneverili ciljem, za katere so oni ■us« žrtvovali. Spomenik naših 71 talcev na openskem strelišča ki so se ob njem kakor ob onih na Bazovici, po vseh naših mestih in vaseh, po ravnicah in gorah včeraj zbirali naši ljudje, da se spomnijo svojih najboljših sinov ,in njih nesmrtnega izročila: Bodite bratje in zmagali boste v borbi za svobodo in pravico! Vtisi s poti naših okoliških kmetovalcev po Sloveniji in Zagorju V TITOVEM ROJSTNEM KRAJU t>anes, po tej najstrahotnejši '"“fc vojn, poroma ves naš narod, J*® naše ljudstvo na grobove fmd-*■> no grobove junakov, muče-"tfcop. po gorah in doAndh, po ^hovih in grapah, po poljih) in viol! Padali so in umirali, ne kakor bolniki ah starci, marveč kot izpodZagana drevesa v najbujnej-šem cvetju. Sredi svojih najlepših mladih sil so se postavili v boj in se žrtvovali za dobrobit ?;-J^?283e8S6S$Si;s Jožetih, ob cestah in potokih, ^og internacijskih taborišč, po štetih pokopališčih širom vse ®3e zemlje, širom vse naše domo-')lr>e in še dalje naprej po Bv-r°Pi in po vsem svetu počivajo **novi našega naroda, našega Ijvdr •htt. K njim bo poromalo v teh Posvečenih urah vsaj v mislih vse ljudstvo, da se jih spomni ^ njihovih znanih in neznanih bobovih in da ponovno potrdi y>o zvestobo ciljem, za katere 0 darovali ranjki srnja Življenja. A naše primorsko ljudstvo, Slo-Hrvati in Italijani, se s P03ebno prevzetostjo spominja ^Hh sinov, ki SO se prvi dvig- ■ii £ i ., „ i-.^. ŽpS i -č nas vseh, za blagor svojega ljudstva. ...... Junaški partizanu, ki spe Sirom naše zemlje svoj nevzdramni sen, sinovi našega ljudstva, ki so postali žrtve morilskega fašistične- MU za svobodo svoje domovine ^ Pozneje niso nehali boriti se 11 *e žrtvovati za ta vzvišeni Cilj. tone vrste1 ‘ ’~ * Sovietski zvezi >a?enc^ *Ta8s> P°r°ča, da so . ®°vjetski zvezi pospravili bom- 7*°° letino. Posebno bogat pri-* je bil v sovjetski Srednji in v Ukrajini. Več kot 70% rSadov bombaša so zasejali z ki j0 je odkril sovjetski bfesor Sergej Kanaš, ‘fen °fesor Kanaš I® dokazal zrno-l? trditev, ki jo podpira mnogo selektorjev in po katerih vi~* selektorjev in “lbaž z dolgim vlaknom ne mo- j. °bilno obroditi. Dokazal je tu-L’ je egiptski bombaž mogoče I r*h tudi v sovjetski Srednji ameriške zvrsti pa oelo v ... •Ajini. Nasadi bombaža z dol- vlaknom, ki ga je vzgojil Ka-so v zadnjih letih obrodili Pred kratkim se je odpravita skupina 120 kmetovalcev iz tržaške okolice in s Krasa, članov Enotnih sindikatov, na štiridnevno potovanje po Jugoslaviji. Iz Trsta so se odpeljali z vlakom do Ljubljane, Od tam so s Putmko-viimi avtobusi krenili skozi lepe gorenjske kraje v Kamnik m Vrbje, kjer je vzorno urejena kmetijska zadruga, ki jo je ustanovilo 20 družin s 60 člani. Ta zadruga ima mnogo glav živine in svoj strojni mlin. Iz Vrbja je kmetovalce vodila pot v zdravilišče Dobrno, naslednje jutro v Laško. Tam so si ogledali delavsko zadrugo, v kateri so kovači, mizarji, zidaji, čevljarji in celo krojači. Zadruga ima tudi polje, ki so ga na novo obdelali in iz katerega črpajo pridelke za svoje potrebe. Zadruga ima tudi mnogo govedine in nad sto prašičev. Kmetovalci so si vse ogledali in bi se zelo radi še dalje ustavili, toda mudilo se jim je v Maribor, kjer so po naključju videli vodjo jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci, naj odločnejšega zagovornika svojih teženj, teženj vsega primorskega ljudstva Bili so tudS v bližnji poljedelski šoli. Poslopja leže pod strmim holmom, na katerem se razprostirajo krasno urejen sadovnjak in vinogradi. Sola ima lepo urejene shrambe za sadje, 220 ha zemlje, veliko vinsko klet in mnogo repov v hlevih. Ko so se vrnili v Maribor, so si ogledali še klet vinarske zadruge, ki ima 500 članov, 3600 ha vinogradov in pridela po 6000 hi vina. Iz Maribora so se odpeljali v Solčavo in si ondi ogiedaM gospodinjsko šolo. Ustavili so se tudi v Rogaški Slatini. Od tem so napravili bežen skok preko Sotle v hrvatsko Zagorje, •gc Kumrovo. Majhna vasica, a jGli bo prišlo v jfingliji do inflac Pred kratkim je Churchill govoril o položaju v premogovni industriji in o raznih oblikah organizacijskih neredov v angleškem gospodarstvu. To stanje traja v deželi že več mesecev in povzroča splošno bojazen pred bodočnostjo. Gospodarski krogi se namreč zavedajo, da se dežela z naglimi koraki bliža inflaciji z vsemi njenimi težkimi posledicami. . Poslovni ljudje v Angliji se predvsem pritožujejo zaradi nepravilne razdelitve dela med raznimi industrijami, sive lftse jim povzročata odločno stališče dslav-stva do delodajalcev in tudi stalno naraščajoča kriza premogovne industrije. Poslovni svet hoče vedeti (tudi brez ozira na splošno mnenje, da današnje stanje neizbežno pelje v revščino), kako daleč lahko ta nered vpliva na bodoči razvoj angleškega gospodarstva. Vprašujejo se, ali bo prišlo do inflacije ali fia le do težjih poslovnih1' zmešnjav. Nekateri se bojijo, da bo prišlo hkrati do e-nega in drugega. Splošno mnenje pa je, da se bo gospodarsko delovanje zmanjšalo tudi ne glede na bodočo vrednost angleške valute. Nekateri sodijo, da bi ne bilo treba doseči normalizacijo s pomočjo inflacije. To stališče tolmačijo s tem, da bo konkurenca na izvoz- nem tržiču preprečila nadaljnje naraščanje cen. Drugi zop;t smatrajo da bi se z začasno politiko denarne inflacije le še poslabšalo in podaljšalo stanje nereda v angleškem gospodarstvu. Nikakor se ne sme pozabiti, da je najslabša oblika inflacije tista, ki je zve. zana s pomanjkanjem surovin, zmanjšanjem proizvodnje in povečanjem brezposelnosti, . Prav zato, ker je splošno, mnenje, da je pred Anglijo nevarnost inflacije, je koristno omeniti ugotovitve neke trgovske revije, ki pravi, da je angleška vlada v 9 mesecih porabila 529 milijonov funtov za zlato tržišče. Prejšnja leta so po trošili le po 421 milijonov funtov. . To dejstvo Je posledica opušča-, n ja monetarne kontrole kot sredstva za gospodarsko ureditev. Ta pojav ni bil v korist splošnega gospodarstva, vendar pa je omogočil javno posojilo. Vlada bo lahko kupila vse, kar bodo proizvedla javna aUv privatna podjetja, toda najti bo morala nove kredite. Tl pa samo že pospešujejo inflacijo. Na vsak način Je nevarno nadaljevati po sedanji poti, ker bi se tako doseglo le to, da se podaljša neurejeno stanje domačega gospodarstva in pospeši katastrofa. vendar znana po vsej širni jugoslovanski domovini. V njej je ob glavni cesti, nekoliko sama zase hiša, ki so prostor okrog nje očistili, njene zunanje stene prepleskali. Znotraj so še na delu nemški ujetniki. Skrbno jo preurejajo. Hiša je bila proglašena za narodni spomenik. Nič ni veličastnega na nijej. Skromen kmečki dom. Na desni strani je v njem izba, v njej enostavna postelja iz temnega robato obdelanega lesa. Tam je bil 'rojen maršal Jugoslavije, tovariš Tito. V tej hiši je prebil svoja mlada leta. Tik poleg hiše raste drevo, pol metra je deblo oddaljeno od stene. Nekoč je rešilo mladega stanovalca, ko ga je iskala politična policija. S podstrešja pod strmo opečno streho se je skosi lino pognal med njegovo vejevje, zdrknil ob steblu na tla in se umaknil v zlato prostost. Zdaj živi pod njenimi krovom njegov edini sorodnik, njegov nečak. Kmetuje in tudi tistega dne, ko so se oglasili v Kumrovem naši okoličani, je bil na njivi. Proti spodnjemu koncu vasi je šola. V pritličnem nadstropju sta dve šolski sobi. V tej hiši se je začela tudi šolska vzgoja tovariša Tita. Tudi v njej so bili naš' tržaški okoličani. V obeh razredih je bil pouk. Učiteljici sta ga spričo obiska kratko prekinili. Otroci, skoraj same sirote obetov, ki so svoja življenja žrtvovali v narod-,no osvobodilni borbi, so daljne goste sprejeli s pesmijo, jih spremili na trato poleg šole, jim za-,~ plesali kolo. Vodnik naših popotnikov se jim je zahvalil, jim govoril o novi domovini, ki njenih narodov nič vež ne loči, ki jih družijo široko slovansko- bratstvo in plodni delovni napori za veličino in blagostanje njih vseh. Otroci so bil) navdušeni, gostje ganjen« ob misli, da morda še ni prišel čas, ko bodo tudi oni sami vključeni v ta novi svet skupnega dela, skupnega znoja, skupnih uspehov in skupnega blagostanja, zato pa tem trdneje prepričani, da bo na,počil tudi zanje in za vse njihovo kraško ljudstvo in tudi za ljudstvo v mestu oh vznožju njihovih skal neizbežno In nezadržno trenutek, ko bodo združeni v veliki domovini z vsemi brati, kakor j'm to velevajo vsa njihova zgodovina in vse njihove težnje, kakor je to zapisano v naravnem razvoju vsega jugoslovanskega. srednjeevropskega sveta, da so Trst in njegova obala vrata njegovega doma. S to misl'jo in s tem obetom so se poslovili od otrok, od Titove rojstne vasi in se vrnili čez Sotlo v našo ožjo slovensko domovino. Cež Čatež pe šla njihova pot in preko novega mesta, skozi Ljubljano na Bled, preko Begunj nazaj v Kranj. In zopet je hotelo naključje, da so videli tam še velikega stna obiskane zagorske vasi. Bil je tam s svojrtmi poljskimi gosti. Vse jih je prevzel sprejem, ki- mu ga je priredilo gorenjsko ljudstvo. In potem so se vrnili, preko Ljubljane in Postojne s svoje 600 km dolge poti, ki je zlepa ne bodo pozabili, ki jim bo za zmerom jasno kazala cilj življenjske poti, njihove in vseh nas. Vračajo se tisoči jugoslovanskih izseljencev Po sporazumu med zvezno vlado in vlado francoske republike se je vrnil v Jugoslavijo prvi oddelek jugoslovanskih izseljencev, večiaoma rudarjev. Prvi transport tristo ljudi je že prispel z ladjo iz Marše illesa, a te dni mu bodo sledili novi transporti s posebnim vlakom iz Pariza in spet z ladjo iz Marseillesa. Več je takih izseljencev, ki se vračajo po polnih dvajst-h letih bivanja v Franciji in dela v tamkajšnjih rudnikih, kjer so pustili svoje moči in mladost. Vrnili so se domov, kamor jih je gnala ljub5-zen do domovine in želja, da M živeli med svojim ljudstvom, s svojimi otroki. , Pripravljajo se novi transporti tisočev in tisočev jugoslovanskih delavcev tudi iz drugih držav, a v najkrajšem času bodo prišli za onimi iz Francije jugoslovani iz Belgije. Tudi iz lOanade in Avstralije Pokret Izseljencev, ki želijo domov, je zavzel splošni značaj. Pokret se širi v Kanadi in, Avstraliji, medtem ko se tudi v drugih deželah že pripravljajo na povratek. Društvo kanadskih Jugoslovanov je sprožilo široko akcijo za načrtno in organizirano vračanje nekaj tisoč jugoslovanskih izseljencev v prihodnjem letu. Tamkajšnji izs:ljsnci so delali v rudnikih zlata in bakra, kot gozdarji, za časa vojne pa v velikem številu zaposleni tudi v vojni industriji, v tovarnah avtomobilov, ladjedelnicah itd. Tam so organizirane skupine ločene po poklicu, ki sedaj pripravljajo razne stroje, pribor in orodje, ter vse ostalo, kar jim bo potrebno v njihovi stroki. Do sedaj so se organizirale gradbena, ribarska, gozdarska, poljedelska, kamnolomsko gradbena, kovinarsko - rokodelska in še druge stroke, medtem ko se kovinarsko . rudarska skupina se sestavlja. V teh skupinah so Jugoslovani zbrali znatne fonde za - nakup strojev in drugih surovin, ki jih bodo prinesli s seboj v domovino. Večina izseljencev v Avstraliji se je že prijavila za povratek. Tam so se bavili z ovčjerejo in predelavo volne, 9. proizvodnjo in konzerviranjem pdvrtnin. pridelovali so sladkorno peso, ribarili so, ter so cenjeni tudi kot industrijski delavci. Jugoslovanska vlada je naletela na velike težave pri prevozu posebno iz prekooceanskih dežel, ker ji še niso vrnili njenih ladij. Razen tega so nastale velike težave tudi pri oblasteh držav, kjer so delavci živeli toliko let. C®prav pa je naletela na take težave in tudi na odpor sicer maloštevilnih elementov iz vrst reakcionarno usmerjenih izseljencev ter besno in odvratno kampanjo Hearatovega in Crips - Howardo-vega tiska proti novi Jugoslaviji, se vendar pokret širi in ga stdaj že ni več mogoče zaustaviti. Ta pokret pomeni obenem popolno obsodbo in neuspeh izdajniskega Mačkovega delovanja, ki se skuša nasloniti na inozemsko , reakcijo, da bi preprečil jugoslovanskim izseljencem povratek v domovino. Kateri so razlogi njihove odločitve? Zakaj se vračajo jugoslovanski izseljenci? Zakaj so tako odporni proti vsem poskusom domačih izdajalcev in tujih reakcionarjev? Pred vem so jugoslovanski izsel-ljenci naveličani kapitalističnega izžemanja in opažajo, da se tem deželam neizbežno bliža velika kriza, ki se kaže že sedaj v obliki velike nezaposelnosti in številnih stavk, ki se še vedno širijo. Po uradnih podatkih je danes v Združenih državah Amerike nad 3 milijone brezposelnih, medtem ko jih je v resnic! še mnogo več. Ko se bodo vrnili demobilizirani vojaki teh dežel, ki so razmeščeni po Kitajskem, Bližnjem vzhodu, Italiji, Grčiji in drugod, bo brezposelnost še večja. Jugoslovani se zavidajo, da bo zajela najprej tuje delavce, ki se bodo tako znašli v obupnem položaju. Drugi razlog, da se vračajo, pa ni samo gmotna negotovost, marveč tudi želja, da se čimprej vrnejo v svojo deželo, ker je delavstvo prevz:lo oblast v svoje roke in si obnavlja ter gradi novo ZE POLDRUGO LETO DNI ZELEZNI ZASTOR SE PODIRA 06 koncu prejšnjega stoletja pa vse tja do prve svetovne vojne smo imeli Slovenci znatno razvite stike s kulturo in mislijo velikega ruskega naroda. Naši dedje tn očetje so se shajali v *ru-skih krožkih», se učili ruščine, prebirali ruske avtorje v originalu tit prevajali njihova dela v slovenski jezik ali vsaj poročali o njih v naših revijah. Po prvi svetovni vojm so začele številne evropske države, na čelu s fašističnimi in polfašistič-nimi, med njimi tudi stara Jugoslavija, graditi neprestopno pregrado nasproti mladi socialistični ljudski republiki Sovjetov. Ta nenaravna prekinitev nekoč tesnih vezi z velikim ruskim narodom je najhuje prizadela predvsem manjše slovanske narode, ki so od nekdaj videli v ruskem narodu svojega velikega voditelja in zaščitnika. Do kam je ta umetni zid ločitve evropskih, še posebej slovanskih narodov od Sovjetske zveze privedel Zločinske fašistične državnike tn njihove trabante, je pokazala zadnja svetovna vojna, ki se je končala s popolnim porazom le-teh. Železni zastor — politična parola nazadnjaškega Zapada nasproti Vzhodu, v resnici pa realna Ozimka za politiko, ki je on sam izvaja ne poslednje, ampak že vseh zadnjih 28 let — se je pričel sedaj podirati. Z zmago ljudske demokracije so se tudi v novi Jugoslaviji začeli vzpostavljati stiki s Sovjetsko zvezo, z njeno mislijo šn z njeno kulturo. Prihajati so začeli znanstveniki in. umetniki iz Sovjetske zveze, zdaj posamič, zdaj v večjih skupinah, kot na pr. moskovsko gledališče (Leninski komsomoU, ter nam pokazali svoje znanstvene izsledke in svojo uinetnost — im po vsej Jugoslaviji jih je ljudstvo sprejemalo z navdušenjem tn ljubeznijo. Kajti prepričati se je moglo, da je ta kultura zares visoka in zares v najboljšem pomenu ljudska. Tako se je začel podirati železni zastor, ki so ga ustvarili stari pro-tlljudski režimi, da m" odvrnili ljudstvo od spoznanja velike socialistične kulture, ki se je porajala na evropskem Vzhodu. Toda srce ljudstva ni pozabilo, da je že nekoč ljubilo veliki ruski narod in njegovo kulturo in hiti zdaj z radostjo obnavljati tisto, kar ni bilo zamujeno po lastni krivdi, marveč, po krivdi proti-Ijudskih oblastnikov. S tem se vrača k tradiciji vseh svojih velikih mož in vodnikov, ki so videli v ruskem narodu svojega voditelja in verovali v njegovo veliko tn slavno bodočnost. VI. B. ‘tOAtu.hm cUo&tme. Več pridelka kakor pvej. V j/*8°voru z dopisnikom »Tassa* _ Profesor Kanaš izjavil, da je rji zvrst zgodnjega bombaža, (Uspeva tudi v severnih krajih. m g f ti f* ■>- LAGIN 0 \lofnica šiv, Ozrita »e malo za letali!» je dejal Aklejev Kutovoju in Ver- eRerju. o, P>i še končal pritrjevati »Makslmovko* na kajutino streho, ko ,v ^btovoj zavpil: »Letala!* In zavzel položaj ob njegovi strani s lahko strojnico. | jj ‘Messerschmitt* je letel od sončne strhnl, okrog 2000 m visoko. 8i° ®« je bližal in postajal vedno večji. 14 ‘Streljaj samo na ukaz», Je pošepnil Aklejev Kutovoju, kakor 1 «« bal, da bi ga leteči Nemec slišal. * kHaj misliš, da te bo slišal? Govori glasneje*, Je dejal Kutovoj I lua'1!';'rri ljubeznivim nasmeškom na zagorelem, z redk-ml pegami obrazu, da se je moral Aklejev, kljub resnosti položaja, tMi fo\ v zadragi samahal z roko N *>0 tem dogodku Je btlp obema lažje. Kakor da bi ta zamah z W ^Pravil vse neugodje, ki sta ga občutila. Pričakovala sta tež- pri miru nje, oni pa nas. Vse, kar je slabega pri tem, je to, da nas boli vrat, ker ga zavijamo v viš 4n naokrog kakor purani.* «Boj se še niti začel ni», ga je zavrnil Aklejev. «Kako se bomo še borili, preden pridemo v Novorosljsk!* «Prav imaš*, Je takoj priznal Kutovoj. Pomislil je malo ln potem pristavil: »Skledo močnika pa bi kar takoj zdajle pospravil.* »Ajdovega, ka-li?» se je nasmehnil Aklejev. »Tudi ajdov je dober. Samo, da je dobro zabeljen.* .»Bi ga dal tudi meni malo?* »Zakaj pa ne? V najslabšem primeru bi se zadovolj i tudi samo s pol sklede*; je velikodušno popustil Kutovoj. Hotel se je nasmejati, pa se je samo nakremžil in pristavil! «Da bi imeli le kapljivo vode.«* »Tako je z nami. prijatelj*, Je dejal resno Aklejev. »Nimamo hrane ne vode. Zato je najbolje, da o tem sploh ne govorimo, drugače nam bo še huje*. »To se lahko zgodi*, Je odvrnil Kutovoj s kolikor mogoče tolažilnim glasom. Oba sta se spomnila, kako sta zmetala iz svojih krušni-kov kruh in meso v žkratlah, ko sta se javila kot prostovoljca za kritje bataljona ob njegovem umiku, da bi v njem napravila prostor za dodatno strelivo. Prav dobro sta se spominjala tega, žal jima ni bilo. C tr«nutka, ko bo treba začeti streljati, tako, mirno in zanesljivo, bi njuni aa boj proti letalom čisto neprikladni strojnici, ■sTi. resen spopad s topovi in strojnicami bližajočega se nem letala. fe razumeš vse to?» Je vpraial Kutovoj bolj zaradi tega, da k kaj zinil, kakor naredi vprašanja samega. V odgovor mu odmajal s glavo. % 'š , „ dvo letali sta preletjsM nofepvt ti|| ID odbnzeH dalja, M da “Padu. ss taJtp. <*>*»•» V »to«* m Za strelca Stefana Vemiveherja je bilo dejstvo, da je moral med letalskim alarmom sedeti v kajuti pri krmilu, slabše kot smrt. Vedel Je, da je edini, ki Je znal ravnati stroj in da ni bilo mogoče ukreni-titi drugače. Kljulb temu se Je jezil In tako besno klel kakor še nikoli. SlNSal Je, kako so pribrenčali nad nje eden za drugim trije Mes-serchmlttl. Od časa 4° časa je n legava mala, a mišičasta postava- postala bolj napeta, in začel je ugibati, kaj se godi zunaj. Jezilo ga je, ko ni videl ničesar. Kaj se godi v zraku ? Zakaj Kutovoj in Aklejev no streljata? Morda so letela sovjetska? Ne, to ni mogoče. Po glasu motorjev je spoznal, da so letala nemška- Verniveher je razumel, da je nevarnost mimo, ko ni bilo nikogar k njemu v strojnico. Le s težavo se je zadržal da ni skočil ven, na krmo in pogledal, kaj se tem godi. Hotel hi videti letala, ki so letala nad njimi. Na ta način je poteklo približno pol ure, morda celo nekaj več. Verniveher bi najraje kričal nad kom; tedaj je planil Aklejev v strojnico. »Brž zaokrenl!* je zavpil in Verniveher je zasukal krmilo. »Ah vld'š?» je vprašal Aklejev. »Da, vidrin jih*, je dejal Verniveher, »torpedni čoln je.* »Ne izpostavljaj jim naših bokov... Usmeri konico proti njihovemu čolnu in napravi vse, kar se tl bo zdelo potrebno*, je dejal Aklrjev vse v eni sapi in skočdl nazaj k svoji strojnici. Torpedni čoln je hitel z vso svojo brzino v napad. Njegov nes je molel visoko iz vode in ob njegovih straneh sta se penili dve bel: vodni steni. Zamolklo brnenje stroja je prihajalo vedno bliže s neizprosno doslednostjo padajoče bombe. L muzlna, obrnjena proti napadajočemu sovražniku, se je komaj vidno premikala, da ne bi prišla v dosego strelnega orožja. Nemci so neprestano streljali s strojnrdo in gosta vodna gladina je bila vsa prepikana od krogelj. Ko sta Aklejev ln Kutovoj odprla ogenj, se je začela vsa limuzina potresavati. In ves ta čas je moral Verniveher mirno sedeti v svoji preklemani kajuti in se igrati z malim lomilom! Kakšna muka za strelca njegove vrste. Opazoval je motorni čoln, ki se je bližal, poslušal Je ognjene Izbruhe svoje »maksimovke*, pri kateri je bil Nikifor Aklejev ln začel nazadnje spet glasno prekinjat!, »Kaj se tako strelja? Meriti je treba v Nemce, da bodo čutili, s kom imajo opravka.* - (Se nadaljuje) PRVI SLOVENSKI FILM kot celota je dokumen tarni film (Mladina gradi*, ki ga že nekaj dni vrtijo v Ljubljani v kinu Union. Slika o življenju *n delu tiste slovenske mladine, ki se je odzvala klicu maršala Tita in odšla v počitnicah obnavljat deželo. Prikaz slovenske delovne brigade pri gradnji belokranjske proge Oto-vec-Bubnaren, pri gradnji borovniške proge in ceste Podsmreka-Vrhnika ter pri regulaciji Pesnice. Izdelalo ga je slovensko filmsko podjetje (Triglav/Um*, reži ral pa France Stiglič. Glasbo je zanj skomponiral Bojan Adamič tn besedilo je napisal Sergej Voš-njak. Kakor vidimo, gresta življenje in razvoj po zmagi nad nacifaši-zmom v Sloveniji v velikih skokih naprej. Poleg številnih drugih ustanov smo dobili tudi svoje lastno filmsko podjetje. Toda najlepše, kar vidimo v novi federalni republiki Slovenije, je polet naše mladine, ki se je s svojim delom m » svojo požrtvovalnostjo vsa stavila v službo obnove domovine. in boljšo bodočnost. Teh dveh pozitivnih dejstev ne mor* utajiti nihče, pa naj si bo le tako zagrizen sovražnik nove Jugoslavije. Ljubezen do domovine so jugoslovanski izseljenci izpričali ne 1® sedaj, marveč tudi že za časa osvobodilne borbe. Na razne načine so moralno, materialno in politično podprli borbo svojega ljudstva v domačih krajih. To se je posebno pokazalo ob priliki kampanje za Trst in Julijsko krajilno. Velike množice Jugoslovanov v Ameriki, Kanadi, Avstraliji in drugod so ss javno in s vso odločnostjo zavzemale aa pravice primorskega ljudstva ter zahtevale njih izpolnitev prav tako dosledno, kakor so se sami Primorci in Tržačani borili doma za njihovo uveljavljenje. Vrata iz Italije pd so zaprta Kaj naj v tem pogltdu rečemo o stalnih protestih naših delavcev iz Julijske krajine, ki jih je fašizem nasilno preselil v Italijo in si danes ne morejo pomagati, ker se je proti njim zarotil ves italijanski državni aparat in za katere sedanje oblasti v Trstu nočejo ničesar vedeti? Istočasno pa italijanska vlada na vse strani ponuja svoj; delavstvo in organizira njihovo izseljevanje, kakor da bi se pečala s trgovino z belim blagom. Medtem ko na tisoče in tisoče svojih delavcev naganja z doma, medtem ko uničuje njihove družine, se noče »osvoboditi* naših ljudi, ker bi naj bili po-trsbni za nekakšne politične intrige. Ta Italija, ln nas Je oropala poleg drugega tudi znatnega števila našega delovnega ljudstva, se vsekakor ne more primerjate z ljubeznijo, ki jo Jugoslavija izkazuje svojim sinovem, Id so bili v časih stare Jugoslavije prisiljeni iskati kruha in aaalnlkn v tujih deželah. Današnja Jugoslavija kliče domov vse svoje sinove, jim zagotavlja človeka dostojno življenje. Ganljivo je, kako si jugoslovanski izseljenci pripravljajo v tujini morda majhen stroj ak skromno lopato, da bi lahko gradili zares svojo domovino. To je resnična in globoka ljubezen do domovine, je pa tudi ravno tako velika ljubezen domovine do svojih sinov. Taka je nova Jugoslavija; Neprestano naraSCanle prolz-vodnje premoga ▼ Jugoslaviji V zadnjem času so dosegli sijajne uspehe pri tekmovanju v jugoslovanskih premogovnikih. Rudarji iz doline Kolubare so prekoračili načrt proizvodnje za 25%, rudarji iz kotline Arandje-lovca pa za 45%. V rudniku Zvezden so prekoračili načrt proizvodnje za 100%. KRIZA NA MORJU Četudi je druga svetovna vojna uničila ogromno število trgovinskih ladij, je svetovna tonaža v tem času znatno narasla. Vendar se pa še vedno opaža ostra kriza pomorskih prevoznih sredstev. Predvsem naj prikažemo, kakšno je današnje stanje trgovinskega ladjevja. Po vsem svetu je 87.864.000 ton trgovinskega ladjevja, medtem ko ga je bilo 1. 1938. le 50.911.000 ton. Pred vojno Je Velika Britanija razpolagala a 40% vsega svetovnega trgovinskega ladjevja,*to Je s 21 milijont ton; na drugam mestu so bile ZDA s 24% ali 11,9 milijona ton. Danes so na prvem mestu ZDA z 56,8 milijona ton, kar odgovarja 64,5%, medtem ko razpolaga Anglija s 15,8 milijona ton aU 18% svetovne tonaže. Anglija Je bila sicer precej nazadovala že po prvi svetovni vojni, toliko bolj pa j* njena trgovinska mornarica pospešila svojo rakovo pot po dru-^ gi svetovni vojni. Anglija je izgu-* bila položaj prvaka na morju posebno zato, ker je postala nafta najvažnejše pogonsko sredstvo na škodo premoga, ki je predstavljal prej velik; angleški adut. Toda ne samo angleška marveč tudi druge evropske trgovinske mornarice so po zadnji vojni iagubile znaten del svoje tonaže. Norveška je padla od 4,6 n* 3,9 milijona ton. Francija od 2,9 na 1,3, Nizozemska od 2,8 na 2, Grčija od 2,9 na 0,9, Danska od 1,1 na 0.9, vse v milijonih ton. Le Švedska je v Evropi zvišala svojo tona7.0 od 1,6 na 1,7 milijona ton. Pri vsem tem nismo omenili stanja, ki je nastalo po rasdelltv! italijanske, nemške in japonske mornarice, kar pa nikakor n* bi odvzelo prvenstva Zedinjenim državam pa tudi drugače bistveno ne spremenilo odnosov med Svetovnimi silami. Izgube v vojni so bile zelo velike, saj je Anglija izgubila 10,8 milijona ton. Norveška 2,4, Francija 1,8, Nlaosamska Vedla tonaZa, a manjša korist sodobnih pomorskih prevoznih sredstev skoraj 1,2, Grčija 1,2 milijona ton, ladjevja itd. Od današnjih ameriških 56 milijonov ton ladjevja je bilo okoli 46 milijonov zgrajenega za časa vojne, le ostanek je stare is-delave. Sedaj tudi lahko ugotovimo, zakaj se še vedno opaža ostra kriza v pomorskih prevoznih sredstev. Ladjevje, izraženo v tonah, predstavlja sicer znatno število ladij, vendar te nič ne odgovarjajo mirovnim potrebam, ker so bile za časa vojne močno Obremenjene in preko mere izkoriščane, tako da so danes le malo uporabne. Ladje pa, ki so bile zgrajene prod vojno, so v bistvu že zastarele. Ladje, ki so bila zgrajene za časa vojne, nosijo pečat prenagle Izdelave, Kij so bile namenjene le izkrcavanju čet ln vojnim operacijam ter jih Je stežka dobro uporabiti v trgovinske »vrhe. Tak primer se kaže pel ladjah vrste *Liberty», ki so se gradile v serijah po standardnem vzorcu, ko je bilo važno zgraditi čim več ladij v čim krajšem čarni. Za te ladje valja tudi najkrajše poroštvo. Značilno Je, da se je bb izkrcavanju neka. «I>-bertsy> dobesedno preklala na pol, ko je nasedla na peščino. In vendar si je Francija v Ameriki na. kupila 75 takih ladij ravno zato, ker ji ladjevja občutno primanjkuje. Vsi se zavedajo te slab* kupčije In njenemu Jnlctetorju Blumu dežujejo očitke z vzsh stran!. Podobno luknjo e vodo 00 napravil! tudi nekatere druga države, med njimi Italija tn nazadnje še tržaško podjetje Llojd, M si Je pred kratkim prav tako nakopalo nekaj t* štabe šare s zvenečim imenom. Zato pa tudi uživa vso politično podporo svojih dobaviteljev. h PRIMORSKI DNEVNIK — A — OZADJE MIMEOVEGA PITI Wallaoeov govor sredi septembra na Madison Squareu je Ml največja senzacija. Minister trgovine je silno ostro obsodil vso zunanjo politiko ZDA. Obsodil je vso pogubno politiko Byrnesa na mirovni konferenci. Nujno se je zavzel za sporazum z Rusijo v vseh spornih političnih vprašanjih in za najtesnejše gospodarsko sodelovanje z njo. Ameriška vlada, ki je izvedela vse politične misli, izražene v tem govoru, že poldrugi mesec prej iz njegovega občirnega pisma, se je silno trudila, da bi preprečila objavo Wal-laceovega stališča. Po šestih tednih pogajanj in ustrahovanja je bomba počila in svet je zvedel za veliki razkol v ameriški vladi in seveda tudi v ameriški javnosti. Saj je bil Wallace mož, ki je od prvega začetka sodeloval s predsednikom Rooseveltom pri zasnovi in uveljavljanju New deala, politike, ki je z velikanskimi posegi v brutalno ameriško liberalno narodno gospodarstvo rešila ameriški narod iz največje kr:zie v zgodovini. Veljal je vedno za človeka načel in Idealista. Naš pisatelj Louis Adamič, ki pač o-dlfčno pozna ameriške razmere, sodi o njem, da je po smrt| Will-kyja edini, ki lahko reši Ameriko iz povojne krize in jo privede v pošteno sodelovanje z vsem ostalini svetom. Ostal je zvest i-dejam Roosevelta, ko je bil še v svojih najboljših časih, ko ga še ni tria mora strahu, da bi vojno izgubili in ko še ni bil izpostavljen raznim pogubnim vplivom tudi evropske reakcije. Ostal je prijatelj Sovjetske Rusije. Zato je važno ugotoviti pravo ozadje njegovega punta, ki ga je privedel do demisije na zahtevo reakcionarnih članov ameriške vlade. Ameriški tisk je namigaval, da je njegov nastop uvod v volilno kampanjo, da je snubil »komuni--ste», ki naj bi bili baje jedro njegovih poslušalcev .Pri možu njegovega kova je taka razlaga dokaj izsiljena ;n površna. Niso ga vodili osebni razlogi. Po velikem ropotu, ki ga je njegova akcija povzročila v Ameriki in po vsem svetu,' 82 lahko trdi, da je bila odločilna za njegov korak gospodarska nujnost ali težka kriza, ki preti vsemu sistemu ameriške ekonomije. V govoru >n pismu vladi iz julija 1946 ugotavlja z nevoljo, kako se odnošaji s Sovjetsko Rusijo slabšajo in kako treba te odnosa j e na političnem in gospodarskem polju zboljšati. Smatra za nujno, da se sprejme stališče Sovjetske Rusije glede plovbe po Dunavu, glede obrambe Dardanel in mednarodnega nadzorstva nad uporabo atomske sile. Poudarek pa je bil na najširšem gospodarskem sodelovanju s Sovjetsko Rusijo. Ako je diktiral pismo Wallacea koncem julija nevaren razvoj a-meriškega gospodarstva, sta govor z dne 12. septembra in objava pisma izzvala katastrofalni padec tečajev vseh amerišk-h vrednostnih papirjev na njujorški borzi. Kot ministru trgovine so mu bili dogodki dobro znani. Polom na Wal1streetu resen opomin Ameriki V prvi polovic! septembra t. 1. Je namreč prišlo do poloma na W*ullstreetu, ki se je že dalj časa pripravljal. Vrednostni papirji so splošno padli, v dveh ted-•nih povprečno nad 20 točk. Izgubo, ki jo je utrpel Wallstreet v teh dveh tednih, računajo na 8 milijard dolarjev. Od začetka 1. 194«, pa so tečaji padli za 40 točk. Septembrska kriza na borzi je razumljiva, ako se upošteva, da je bilo ta mesec prodanih dvakrat toliko vrednostnih papirjev kakor v avgustu istega leta. ■ O tem polomu na borzi je objavila angleška gospodarska revija »Economist* članek i alarmantnim naslovom: «Ali gre za drugo leto 1929?» To je bilo leto najhujše krize v ameriškem gospodarstvu. V članku je bila zanimiva analiza gospodarskega položaja v ZDA. Senzacionalno so učinkovali vznemirjljivi zaključki strokovnjaka. Odklonil je poceni komentarje dnevnega tiska, ki pripisujejo polom vojni psihozi im republikanskim intrigam »n prišel do slepa, da ameriški industriji slabo kaže. Zanj je veljalo. samo vprašanje, ali gre že za pravo krizo ali pa so tl dogodki samo zelo resen opomin, kakor je bilo to tudi 1. 1929. na Wallstreetu kakih devet mesecev pred izbruhom katastrofe. Domnevaš je, da gre le za velik opomin in napovedal^veliko krizo šele v 1. 1947. Ni vedno nujno, da sledi padcem tečajev na borzi gospodarska depresija, toda padci na borzi neizogibno nastopajo pred depresijo. porabe okrog 120 milijard dolarjev, toda to le spričo začasnega občutnega pomanjkanja blaga, nastalega zaradi vojnih omejitev in praznih zalog trgovin, ki jih hitijo izpopolnjevatj. Jasno je, da se morajo ti izredni nakupi v doglednem času izčrpati in se bo stari obseg konsuma ustalil na stari normalni višini. Ameriško uradno poročilo je ugotovilo, da so zaioge trgovcev le dopolnjene. Baš to poročilo pa je pospešilo hrupno prodajo papirjev na borzi. Avto: je upošteval tudi povečano kupno moč odjemalcev. Sodi, da gredo njihovi vojni prihranki h kraju. Nebrzdano liberalno gospodarstvo se Je potrudilo izkoristftt to začasno konjunkturo in je pričelo graditi celo vrsto novih industrijskih objektov. Ko se bo pa poraba normalizirala in bo zaposlitev normalna, bodo ljudje iz novih podjetij namnožili vrste brezposelnih m nove industrijske napra- ve bodo mrtva ognjišča. Nujen je torej odgovor, kako se bo našla nova zaposlitev, ko nastopi kritični čas. Avtor je menil, da je padec na borzi povzročil prodaje papirjev, ki so se jih ljudje iznebili iz strahu pred najhujšim. Položaja ne morejo rešiti še tako lepo utemeljene izjave vlade. Zato je potrebno neprimerno več. Za dogodke daja najboljšo razlago zgodovina sličnih situacij. In ta za Ameriko ni zelo razveseljiva. Leto 1929! Uredništvo »Economista* je sprejelo razlago in zaključke člankarja in beležilo v svojih Poslovnih vesteh, da bo prišel v A-meriki po veliki konjunkturi polom tako gotovo, kakor sledi dnevu noč. . Edina rešitev v sodelovanju Ti dogodki na borzi so nagnali ministra Wallacea iz rezerve. Skočil je iz vlade, ki drvi v nesrečo, se ozrl po pomoči, kjer jo v današnjih razmerah edino lahko najde, namreč v Sovjetski Rusiji. Samo Sovjetska Rusija lahko omogoči Ameriki velik sanacijski program za daljšo dobo, ki bi izvedel gospodarsko preosno-vo in postopno prilagoditev popolnoma novim razmeram, ki jih je zapustila vojna. Sovjetsko Rusijo usposabljajo za to ne le njene neizčrpne rezerve surovin, njene novopridobljene zelo obsežne gospodarske zveze, ampak tudi njen državni ustroj in gospodarski sistem. Wallace je bil zato za rusko posojilo in proti angleškemu. Posojilo se bi izčrpalo v 6 letih, ki bodo zlasti za Ameriko najkri-tičnejša. Tu bi bila prilika za racionalizacijo in preusmeritev a-meriške industrije, zlasti one, ki bo nujno izgubila vsak razlog obstoja. Morda bo šla Amerika v usodepolni uri mimo te rešilne prilike. Morda jo bo vsaj delno prehitela Anglija. Katera od njih bo izbrala najenostavnejšo pot za izhod iz povojne krize? Amerika bi bila Rusiji po svoji kompaktnosti 'n virih primernejši partner, v Angliji pa je vsaj trenutno več ljudi spoeobnih, da se zavedo ne’zogibnega razvoja in spoznajo edino pot mimo vseh predsodkov mogočne preteklosti. Sovjetska Rusija kaže resno voljo za politično in gospodarsko sodelovanje z obema. Samo na ta način se Brezposelnost in nadprodukcija Za avtorja je razlaga dogodkov dokaj enostavna. Produkcija mirovnega blaga se je v vojni več kot podvojila. Leta 1939. Je je bilo za 88 milijard dolarjev, 1. 1946. je poskočila na 180 milijard. Za toliko milijard je treba prodati blaga, da se vzdrži polna zaposlenost. Za 1. 1946 prihaja v poštev Donski kozaki spet v Moskvi Konj; niška skupina Donskih kozakov, kj je morda najboljša na svetu, bo v prihodnji zimi zabavala moskovsko prebivalstvo. Moskva jih ni videla že od pričetka vojne, ko so se skupno prostovoljno javili k »Dovatorjevi konjenici*. Enajst jih je padlo v boju. Kar jih je ostalo, so se vrnili in vsak dan jih lahko vidiš, kako se vež-bajo v bližnji okolici Moskve, ne daleč od km:t!jske razstave. Njihov poglavar Tuganov ima pripetih na prsih kar 8 odlikovanj. V mnogih primerih sta mu v vojni rešila življenja njegova akrobatska izurjenost in pa slepa predanost njegovega konja Ence-lija. Nekoč so mu ukazali, da mora izročiti važno poročilo poveljniku velike vojaške edinice. Tuganov je odšel in njegov kavkaški plašč je v.hral v vetru. Pot ga je peljala skozi neko vas, ki je komaj uro prej prešla v roke sovražniku, ne da bi za to vedel. Njegova bliskovita pojava na vaški cesti, je tako osupnila Nemce, da je minilo nekaj sakund, pr;den so se znašli. To pa je bilo Tuganovu dovolj, da je okrenil in Izpodbo-del konja ter v diru zapustil vas. Nemci so začeli streljati za nlim in tri krogle so preluknjale njegov kozaški plašč. Tuganov »e je hotel malo po norčeva i^.z njih. Napravil je gssto, ki je vtdno zbudila navdušenje med občinstvom; vrgel se je na konju nazaj, kakor da bi bil ranjen in se je držal z nogami v stremen1!), z rokami je drsel po tleh. Zvijača je uspela. Enceli, ki je spremljal svojega gospodarja že 7 let po vseh cirkuških predstavah, je takoj razumel, da je gospodar v nevarnosti in je še pospešil svojo hitrost. Tuganov je ubežal brez najmanjjf rane. Tuganov je delal skoraj 25 let v največjih ruskih cirkusih m skupina, kj jo je sedaj pripeljal v Moskvo, spada med najboljše. Vsak izmed njegovih 39 tovarišev j« izvežban jezdec. Mnogi med njimi tudi zelo dobro pojejo *n plešejo. Vsi so se bojevali v- Rdeči armadi in vs; so bili odlikovani. Njihovi doživljaji iz časa vojne bi napolnili celo knjigo. Ko so zapustili legendarnega Dova-torja, so bili prideljeni Krijukovl konjenici, s katero so prodirali proti Berlinu. lahko z najmanjšimi žrtvami popravi, kar je vojna razdejala, in se položijo temelji boljše bodočnosti, ki ne bo požirala ogromen del dohodkov širokih množic za vojni stroj. V vsakem primeru se bo znašla Sovjetska Rusija s svojim državnim ustrojem in s svojimi izkušnjami neprimerno laže kakor ostali dve velesili. Louis Adamič je napovedal v svoji knjigi že 1. 1943., da bo življenje na vsem svetu v primeru ločitve in nasprotstev treh velesil zelo težko. Zato je treba želeti Wallaceu, da bi uspel. Cesar in Lukežič razstavljata v Zagrebu Znana tržaška slikarja, ki sta kot smo ie poročati, razstavljala pred nekaj tedni v Ljubljani, sta priredila zdaj razstavo svojih slik v Zagrebu. Kot posnemamo iz zagrebškega časopisa eNaprijed». ki je priobčil v zadnji Številki na vidnem mestu tudi reprodukcijo Cesarjevih »Plavžev v Skednju», posvečajo zagrebški umetniški krogi razstavi obeh naSih slikarjev znatno pozornost. »Ta razstava je zanimiva», tako beremo v sNaprijedu», *za naše občinstvo iz vseh razlogov. Prvi je ta, da nam je dana prilož-nost videti dela dveh slikarjev — samoukov, ki sta s svojim vztrajnim delom, ne da bi bila imela možnosti sistematičnega slikarskega Šolanja, dosegla resne slikarske uspehe. Drugi razlog ima svoj poseben pomen v tem, ker razstavljata v naši sredi svoja dela dva umetnika — antifašista, ki sta ves čas fašistične diktature Mussolinijeve soldateske odklanjala staviti se pod snop fašističnega ,umetniškega delovanja'...» Naše ljudstvo spremlja pot in uspehe dvojice tržaških slikarjev z veliko pozornostjo ter upravičenim ponosom. Še o slinavki in parkljevki .. • .. x_o 3 Ker je ta bolezsn zadnje čase zavzela večji razmah po raznih državah Evrope in tudi pri nas. bi mogel sledeči članek našim kmetovalcem mnogo koristiti. Povzročitelji bolezni Zadnji Nemci zapustili Češkoslovaško Praška radijska oddajna postaja je sporočila, da so se včeraj odpeljali z vlakom zadnji Nemci na Češkoslovaškem iz države. Povzročitelj je pod običajnimi drobnogledi neviden mikrob, fil-trabilen virus. V Srednji Evropi in na Balkanu poznamo 3 vrste tega virusa, a, b in c. V Italiji in zapadni Evropi so našli le 2 vrsti, a in c. Poleg tega vemo, da ima vsaka izmed teh standardiziranih vrst še več raznih svojih varija-cij. Ako okužijo živali istočasno vse znane vrste in živali prebolijo bolezen, postanejo proti novemu okuženja absolutno odporne za dobo enega leta. Ce pa prebolijo slinavko in parkljevko, ki jo je povzročila le ena ali druga Izmed znanih vrst, je trajanje popolne odpornosti prav tako eno- letno, toda le proti vrsti, ki Je povzročila bolezen. V tak« primerih je mogoče, da žival še v istem letu zboli ponovno, tudi tretjič naravno da spričo vrst, ki še niso povzročile bolezni. Možnost okužbe z virusom slinavke in parkljevke je precej velika. Zato se bolezen rada naglo širi. Virulenca (t, j. okužbena moč virusa) je od časa do časa različna, tako da imamo enkrat težja obolenja, drugič pa lažja. V tej sezoni imamo pri nas večinoma lažje primere. Odpornost virusa nasproti delovanju zunanjih faktorjev, kakor so n. pr. sončni žarki, večje temperature in razne kemikalije, ni velika. Naglo in gotovo ga ubija 2% vodna raztopina kau-stične sode. Omenjena raztopina se v praksi najširše uporablja za uničevanje, virusa, t. j. za dezinfekcijo ali razkuževanje. Kako se žival okuži Prirodna okužba nastopi po zavžltju z virusom okužene hrane ali vode. Inkubacijska doba (t. j. doba, ki preteče med zavžitjem okužene hrane ali vode in pojavom bolezni) traja 2 do 7 dni. V začetku obolenja se virus nahaja le v krvi, vezan na rdeča krvna telesca. Po dveh ali treh dneh, S yc doprinesla k neodvisnosti Bo*j. je. Mislim, da bodo politični cm ^ telji velikih sil upoštevali litev, ki so dovolj preprič***^ NASA KRAVA Nekaj let preden sem prišel na vet, je moj oče sklenil, da nam > nujno potrebna tudi krava in ioer taka krava, ki se bo v naj-rajšem času popolnoma prilago-ila naši Mši. Zahtev ne bo smela neti, ker jih tudi mi nismo moti imeti, ubogati bi morala na sak migljaj vsakega člana d rune, kakor smo mi v»i morali u-ogati, žreti skromno, če mogoče Im več slame, dajati mleka za iset ust, delati od zore do mra-a, z eno besedo, postali bo mo-ala enakopraven član d ruši ne rez nepotrebnih pritožb. Skrat-a krava, kakor so vse druge v ašem kraju ali pa še boljša. Novemu članu je bilo seveda otrebno tudi primemo stanovanje in za to se je oče trudil sko-aj pol leta. Blizu hiše je vse po-itje kopal kamenje, po oestnih trkih zbiral potrebni pesek *n d nekod pripeljal apno. Potem t pa mešal in klesal, skladal ko-men na kamen, dokler nt kamen, umešan z ometom zrasel nekaj netrov visoko. Zidovje je pokril i nekaj gredmi *n slamo, pustil t zidu manjšo odprtino za zrak n večjo, ki smo ji pravili vrata. Nekega večera je pripeljal s sejna novega družinskega člana «« la poti proti domu blagoslovil >se delo (n kupčijo v gostilni »pri I tefanus. Imeno vata se je Liska n bila kar pohlevna, kakor se e spodobilo v naši hiši. Ogledo-xt li so jo z vseh strani, pr e gle-lauai ose, oelo parklje 4*» rep, zo-tovje in ušesa ter sklenili, da bo lobra mlekarioa, ker je imela ve-lko vime. Tudi prestara ni bito n je te prvega dne znala pretve-tovati. Najbolj se js sprijaznila i našo materjo, ki jo je hodila aenomer ogledovat, ji od nekod nrinašala svetih zelišč, jo molzla in se tudi kar z njo razgovarjala, kadar sta bili sami v hlevu. Od takrat nismo bili nikdar brez krave ln mati je menila, da nam krava prinaša srečo in blagostanje v hišo. Sčasoma so tudi hlev razširili, napravili poštena vrata in kar dve okni, ker smo imeli včasih tudi po dve kravi, tako da je vsaka krava imela svoje okno in sta Ičhko opazovali, kar se dogaja na oesti, kadar nista bili zaposleni s poljskimi deli. s Pozimi je bilo v hlevu kar prijetno toplo in ko se je število družine povečalo na lt judi, sta se morala starejša brata preseliti v hlev, kjer sta si uredila visečo po-•stelj V dveh sobicah v hiši pač ni bilo prostora za vse. Tako se je v teku let zvrstilo v našem hlevti lepo število krav z raznimi slabimi in dobrimi lastnostmi. Otroci smo odraščali, se razkropili, omožiti in poženili, odšli smo s trebuhom za kruhom, ker nas nekaj njivic in vrtov ni moglo prehranjevati in tudi kravica ne vzdrževati. Doma so po naših starih navadah ostali en brat, mati in pa tudi krava, ki je nesrečnica morala deliti svoje stanovanje s prašičkom ln kokošmi, ki jih je sovražila bolj kakor sosedovega psa. Oče se je tudi že preselil za župno cerkev k svojim prednikom. Prišla so huda leta: vpoklici, mobilizacije In končno tudi vojna, hujša od najhujših. Naša cesta je bila vedno zelo živa, ker je glavna oesta, toda po njej »o nekdaj hodili normalni ljudje, kakor jih je bila krava navajena v domači hm. Sedaj pa se ji je zazdelo, da je estet ponorel. Ponoči in podnevi je bila cesta polna Budnih tujih prikazni, zeleno oblečenih, vmes pa nešteti avtomobili, kamioni in tanki. Bil je tak hrušč in trušč, da ni mogla niti jesti ne prežvekovati. Včasih se ji je zazdelo, da se bo streha podrla, poleg tega je pa še prašič neprestano krulil, kakor da ga koljejo. Proti večeru je prišla mati, vsa objokana, ji postavila škaf z rezano slamo in nekaj posevkov. Jedla je na silo In tudi vodo, ki ji jo je mati kasneje prinesla, je samo pokusila. V materinih očeh je opazila, da se dogaja ali da sc bo dogodilo nekaj strašnega. Ti zeleni nenavadni ljudje verjetno prinašajo nesrečo. 8 tem dnem so se začeli tudi za našo plovko, tako se je imenovala naša zadnja krava, še bolj žalostni časi. Mati jo je češSe obiskovala, kakor da se ji hoče potožiti in nič več je ni videla veselega obraza. Nekega poznega veBera jo je prebudil močan ropot na vratih. Prašič js po stari navadi cvilil na vse pretege, kokoši o kurniku so kokodakale, kakor da so prišli skobci. Ropotanje se je pretvorilo v razbijanje in končno so se ,po-jaiAli v hleint zeleni ljudje, katere je dosedaj samo skozi okno opazovala. V roki so tiščali močno svetilko in takoj so Atili pri kurniku. Kokoši so se drle zaman, hipno so zginile pod zelene suknje in utihnile. Čeprav je plavita kokoši drugače sovražila, ker so ji brskale po senu in slami ter puščale povsod perje, ki jo je tako dušilo pri jelu, vendgr je v tem hipu začutila, kakor da ji jemljejo kos njenega življenja. vse zgodaj pojavSli v hlevu, za njimi pa je prestrašeno pricap-Ijttla mati. 8 seboj so imeli velike vreče. Zlezli so na senik ter odnesli skoraj vse seno in popoldne tudi najboljšo ječmenovo slamo. Mati jim je jokajoč nekaj dokazovala, večkrat pokazala na nlovko, toda zelenci so nekako osorno rinili v staro ženico in ji zabrusili: »Voi nemici/s Plavka je razumela, da se je treba teh ljudi bati, ker so hudobni in na vse pripravljeni. V hlev so neprestano prihajali in odha-hali, lezli na senik, raztezati harmonike in nekaj nerazumljivega prepetalt, toda plavka jih ni več pogledovala; niti glave ni obrnila, ko so se pozno ponoči pijani vračali na senik in puščati vrata odprta. Odnesti so ji seno in slamo, tako da se je revica od slabosti komaj držala na nogah, ko Jo je nekega dne mati vpregla, da sta šli po nekaj vej v ho* to. Mleko ji je pojemalo, tako da jo jc mati prihajala molst s prav majhnim loncem. Paše pa še ni bilo in tudi se ljudje s kravami niso upali kam daleč, ker so zelenci večkrat kar na paši pastirje pobrali, pretepali in kričali nanje, da so banditi, čeprav so bili to sami staroi ali pa otrcci. Mladine že zdaimaj ni bilo vrč doma. Nekatere so odpeljali v Afriko in 8ardiniio, drugi pa so odšli v hribe in v hosto. Zato je tud i ona tako otožno in zategnjeno zamakala, da so se zelene postave prestrašile in urnih nog zapustile fHev; zadnji zčleneo jo je spotoma le pošteno bron« v trebuh. Od takrat je živela v stalnem strahu 4n velikem pomanjkanju. Drugega dne $9 M zelenci I# na Nekega dne se je vsa zelena golazen nenadoma razburila, zlezla s senikov in nekam v naglici odšla proti zapadu, proti Trstu. Zatem so z vzhodne strani nenehno prihajale nove in nove zelene gosenice ljudi, dokler jih ni bilo toliko, da so zatrpali vso cesto. Nič več niso bili osorni to tudi harmonik niso raztezali. Naslednjega dne je bilo v vasi vse žil«). Tudi domača mlad na se je od nekod vrnila, tako da je plavka nostala bolj radovedna in je zopet ves dan opazovala življenje na oesti. Zdelo se ji je, da se bo nekaj spremenilo m to na boljše, kar je opazila tudi na materi, ki Je prišla v hlev boli gibčno, jo pogladila in ji za spremembo dala večji naročaj sena. Domači fantje so letali gor in dol po vasi, nakladali na vozove različne stvari, ki so jih zelenci morali pustili, vpregli živi no in odvažali vse te stvari proti Brkinom v Čičarijo. Tudi plavko so vpregli in čeprav je bila mršava, je vlekla voz kot še nikoli. Čutila se je kot prerojena. Nič več ni bilo. zelenih prikazni, ampak sami veseli domači obrazi. Vlekla je tako naglo navzgor, da je voz po slabi kamen iti poti kar poskakoval. Sele čez uro se je oddahnila, vsa znojna, toda trud-nosti ni čutila. Domov je priš’a pozno ponoči z drugo vaško živino In mati jo je čakala pred hlevom. Toda veselje je bilo kratko. Nekaj dni zatem je čula grmenje in streljanje, ki je prihajalo tam nekje od Trsta. Skozi okno je opazila domače ljudi, največ žene; otroke in starce, ki so vsi zbegani nekam hiteli s culami. Za hip se je pojavila v hlevu tudi mati, ki Se je pa samo zairrtela naokrog, kakor da nečesa išče, toda vzela ni ničesar. Bila je nemima. plavko je samo tnalo pogladila, zaklenila vrata in umo odšla. Streljanje in grmenje se. je kmalu spremenilo v ropotanje in žc je jasno razločevala žvižganje izstrelkov. Čutila je, da se nekaj dogaja. Hipno se je vsa hiša stresla, kakor da je prišel konec sveta. Videla je na cestI drv grdobiji, ki sta se vlrkli na verigah in sta svoje cevi usmerjali zdaj levo zdaj desno. Pomislila je, da so se zelencu povrnili in da bo zopet po starem: Pojedli ji bodo še ostalo seno in slamo, razrezali harmoniko na seniku in zavijali s svojimi čudnimi glasovI. Virgin sc je na nrpostlano ležišče in naj- rajši bi zamukala; tudi prašič je molčal, kakor da se je v zemljo vdrl. Vrata so strahovito zaškripala in se razklala na dvoje. Plavka se je stresla in prašič je zakrulil po stari navadi. Ob strani je zapazila čudne postave, ki so se drle na vse grlo, se razšle po hlevu in seniku, obrcale Plavko, da je morala vstati, pregledali vsak kotiček, tudi koš z listjem, pod jasli in v jaslih nekaj iskali, potem pa streljali v strop, da je sirota skoraj oglušila in se od sttahu sesedla. Oddaljili so se šele, ko je nekdo zunaj zatrobental in pustili vrata odprta. Matere ni bilo od nikoder, tudi zvečer ne, da bi jo pomolzla, ji postlala in dala nekaj zelenjave. Tudi zjutraj je ni bilo in ves dan, tako da jo je mleko peklo in silno je bila žejna. Pozno ponoči so prišle zelene postave pijane. Nekdo jo Je zbrcal s trdim predmetom po telesu, tako da se je ua njej razpolovil. Mleko ji je samo teklo. Neki pijaneo je to opazil ter jo začel molzti kar v čelado. Tega je bilo tudi potrpežljivi Plovki dovolj ter ga je z vso silovitostjo svoje koščene zadnje noge ritnila, da se jc kar pod jasli zvalil. Tu ga je ša z rogovi po man-drala, kakor sosedovega psa, ko-" dar jo je preganjal po cesti, ko Se je s paše vračala. Tedaj so jo začeli obdelovati z vilami in grabljami vsi vprek, pa Je ni nič bolelo, da se je le pošteno znesla nad enim in tudi mleka Jim ni več privoščila; naj raje napaja domača tla. Sivozeleni so kasneje zlezli na senik. Matere tudi tretji dan ni bilo. Plavka je silno trpela žejo in tu-dt lačna je bila, prašič pa je toliko ovilil, da ni slišala več niti ropota s oeste. Četrtega dne js opazila skozi okno prve domače ljudi, ki so jih gnale te sivozelene prikazni. Okrog poldnzva as je todl mati pojavila objokana in vsa s* je tresla. Plavka je zamukala od veselja. Dolgo jo je mati božala, ji prinesla velik naročaj otave, poln škaf vode in potem jo je počasi molzla. Jokaje ji je prip<^>edova-la o trpljenju in strahu, ki ga preživljajo, nič ni vedela, kdaj bo tega koneo. Sedaj so tu JJemci, ki jih nič ne razume, odnašajo, kar se jim zdi, kričijo »banditen*, in se obnašajo kot zveri. V vas so se vrnili samo starci, žene in otrooi, nekatere vasi so že požgali in vse pokradli iz njih. Mladina in meški so v hribih, a mnogo so jih na cesti pobili in poklati. ePlavka, morala boš dajati več mleka, da ga bomo pošiljali našim v hribe. Potem pa bo za vse bolje. Ne bomo več sužnji, kakor smo bili do sedaj, ampak gospodarji na svoji zemlji. Tudi za vas* piavke, Sivke, Breze in Liske bomo laže skrbeli, ne bomo prodajati več sena ne otave. In hiše in vas nam ne bodo prodali zaradi aavkov*, je Se dodala, ker se v prazni hiši ni imela komu potožiti. Nemški divjaki tega ne bi razumeli, ker nimajo ne duše n a srca, razumejo pa manj kot Plavka. Tedaj se je Plavka ozrla vanjo, kakor da bi hotela reči: *Saj res, pri hiši sem bila vedno zadnja. Odkar sem se v tem hlevu Ste- rni. In odtlej, ko bo koneo cev, odtlej zame.» bo drugače. Dnevi in meseci so mineo&flu nelcega dne, ko je burja v •» t • - » vi tulila in tresla kosti, je prišel ‘^jj 1el% An. mnrain ^ ^ feh, da morajo vse krave na občino k rekrutaciji. Ov* hla- sta čakali na mrazu pred °l ^ sko zgradbo, da pride vrsto. Kosti so ji štrlele jj,? kraško kamenje na gnsajnah-f lenosivi tufeo z očali Jo t9 od strani pogledal, dejal • eniht gut» in sta odšli uro ^ domov. Spotikati sta se dn^ drugo, ker ju je mrzla burja našala fn tudi lačni sta bl“- . ma je dobila nekaj malega * . ker je bilo seno že pri pa- rna pa se je šele začela in žiti bo treba do spomlad • r kosili niso skoraj nič. kergft1 sivi niso pustili ljudi v se ^ zaredi »banditov*. rfrSU dnevno hirala in se komaj na nogah, ko jo je mati Niti litra mleka ni namolzia ^ Pred koncem vojne je 7,1(1 pjaV čula neke noč i nenavadno ^ k^no mukanje. Vstala le #<• tn lila, sem vedno garala. Proiza pil prav držim pokonoi tri vogale. Pognojim in zorjem njive, odpeljem semenje na polje, pripeljem vso letino, seno in slamo, steljo in drva, hranim vse pri hiši, še tiste kokoši in tistega prašiča, povrhu dajem mleko, ki ste ga prodajali v mlekarno, dobim pa bore malo. Samo slamo in nekaj sena, nazadnje ste me te tem zverinam prepustiti, da so me pretepli 1» bi me še lahko ubiti, vi ste pa pobegnili it i>asi. Nekaj bolite mi le ed se je morala posloviti od ^ jo ---- . 0^ *» gJŠ nega to trpečega si^to- pe ----------------- same ^»”^0 r pravzaprav le same arm-. v. Ugotovili so, da j« * . pr«l|' ,ltnila kos žice, ki ji J goltnila njal črevesa. RUDt