4 Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt/Požtni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E VESIMK Celovec * četrtek«9. marec 2000 štev. 10 (3056)«letnik 55*cena 10 šil. * 0,75 evra Mednarodni dan žena v znaku protestov KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA VABI NA OSREDNJI KONCERT Koroška poje 2000 -včeraj in danes in jutri v nedeljo, 12. marca 2000, ob 14.30, v Domu glasbe v Celovcu Sodelujejo: Tamburaški ansambel Fermata z Dunaja, Vašča- ni pojo iz Zgornje vesce, VOX iz Pliberka, Šmi-helski kvintet, skupina Akcent z Ledine, Komorni zbor Borovlje, MePZ Sele, Mešani mladinski zbor ZG/ZRG za Slovence, MoPZ Trta iz Žitare vasi, družina Zwitter iz Zahomca, MePZ F. B. Sedej iz Steverjana, aranžma Edija Oražeta za mešani zbor, trobila in pihala. Povezava: Kati in A^t*a Prisrčno vabljeni! E j V zadevi Grafschafter Letošnje praznovanje 8. marca je potekalo po vsej Avstriji v znaku protestov. Ženske organizacije so se povezale, da bi se uprle odpravi ministrstva za ženska vprašanja. Večje prireditve, demonstracije in diskusije so priredile na Dunaju, v Železnem (Gradiščanska), v Linzu in v Beljaku. Protestom se je pridružila tudi delavska zbornica in pa sindikat, ki opozarjata, da bodo načrti nove vlade, če bodo uresničeni, spravili ob delo okoli 20.000 žensk v vsej Avstriji. Predstavnice žensk so poudarile, da zdaj pri vladi nimajo več pogovornega partnerja za specifične probleme in da gredo ženske pravice rakovo pot. Vlada da postavlja ženskam polena pod noge oziroma vrsto ovir, če SVET EVROPE Stoisičeva za manjšine V parlamentarni skupščini Sveta Evrope je za naslednjo zakonodajno periodo kot govornica za manjšine spet pripadnica ene od avstrijskih manjšin, mag. Terezija Stoisič. V torek je prisostvovala pri političnem odboru Sveta Evrope v Parizu; v kompetenco tega centralnega odbora spadajo tudi manjšinska vprašanja. Stoisičeva je poleg tega tudi v odboru za begunce ter rezervna članica v odboru za pravna vprašanja in človekove pravice. Parlamentarno skupščino Sveta Evrope sestavljajo državni parlamentarci vseh držav članic Sveta Evrope, ki jih te delegirajo, drugače kot direktno izvoljeni parlamentarci EU. Svet Evrope ima 40 članic. Terezija Stoisič se bo ukvarjala predvsem s tematiko človekovih pravic in manjšin. Kot konkretni cilj je poslanka imenovala uresničevanje konvencije o zaščiti manjšin po vsej Evropi, izgradnjo instrumentov za kontrolo in pritožbe na tem področju, okrepitev zaščite manjšin v obliki dodatnega protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Pomembna naloga pa bo tudi trud za zboljšanje pravnega in socialnega položaja migrantov in beguncev izven njihove domovine. se hočejo zaposliti. Zvezni kancler Schüssel in z njim političarke ÖVP ter FPÖ zagotavljajo, da se »bodo vsa menistrstva zavzemala za pravice žensk«, toda ženske organizacije opozarjajo na poslabšanje socialnega stanja, ki bo spet prizadelo najprej ženske, ki imajo često premalo delovnih let za svojo pokojnino, to pa zaradi oskrbovanja majhnih otrok. Za vzgojo otok bi morala biti enakopravno odgovorna tako oče kot mati. Zveza slovenskih žena ja 8. marec proslavila v Bilčovsu. Poročilo bo v naslednji številki SV. S. W. S Referata za ženske pri deželni vladi ter mesta Beljak pozivata k podpisni akciji za Flelgo Grafschafter, ki jo je deželni glavar lastnoročno vrgel iz službe, ker je iz svoje pisarne razpošiljala vabila na protestno akcijo zaradi odpravljenega ministrstva za ženske. Deželna svetnica Schaunig Kandut in PLES SAK - Tradicionalnega plesa SAK, ki bo letos slavil 30 letnico obstoja, so se udeležili preteklo soboto pri Šoštarju v Globasnici številni prijatelji, igralci, odborniki in navijači kluba ter domačini. Plesa željne pa je zabaval priljubljeni ansambel Alpen Adria Sekstet. Spored je zaokrožil bogat srečolov. Na sliki: Odborniki in odbornice SAK so bili na plesu zelo delovni Fot» šumi PREBLISK zemajo za splošne pravice žensk, bati se morajo vsi z nizkimi in povprečnimi zaslužki, ki jim nabijajo davke in zahtevajo od njih samoprispevke za zdravniško oskrbo. Bati se morajo avstrijski Židje, kajti nov val antisemitizma je že opazen. In bati se ... v deželi pa je vedno bolj pusto. Kot nalašč je letos mednarodni dan žensk na pepelnično sredo. Simbolika in pol. Nastopil je čas »majhnih« borb, ki pa niso tako majhne in še manj nepomembne. Bodočnost se kaže bolj postna kot pustna: za svoj kruh se bodo morali bati umetniki, Mölzerji se bodo n » • n spravili na gledališča, rUSl J C /7l//77C/ na vso alternativno kulturno ustvarjanje, bati se bodo morale majšine, ki so jim že črtali približno četrtino podpor, bati se bodo morali učitelji, ki jih hočejo podvreči dvomljivi »objektivizaciji«, bati se morajo ženske, ki jih spet potiskajo za štedilnik, bati se morajo tiste, ki so v državnih službah in ki se z.av- morajo ne nazadnje vsi, ki so odvisni od turizma in mednarodnih kontaktov. EU ne namerava umakniti svojih sklepov o bojkotiranju črno-modre vladne koalicije. Torej je nastopil čas strahu, strah pa povzroča agresivnost in predsodke. NE, HVALA! S. W. VaJazbcm Vinko Möderndorfer KOMEDIJA GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE sobota, 11.3* 2000, 20.00 Kulturni dom Šentprimož Prireditelj: SPD »Danica« in SPZ beljaška podžupanja Kircher-Kohl sta se za odpuščeno sodelavko zavzeli, saj ni ravnala samovoljno, temveč po nalogu svoje predstojnice, ki je zadolžena tudi za specifične prireditve za ženske. Grafschafter-jeva je o svojem odpustu, ki je izrecno politično motiviran, izvedela šele iz medijev. Tiskovna izjava Slovenske prosvetne zveze Z veliko zaskrbljenostjo smo vzeli na znanje vest, da bo avstrijska vlada (Urad zveznega kanclerja) koroškim Slovencem za leto 2000 krajšala finančno podporo za 22,3 odstotka. Ugotavljamo, da so finančna sredstva, ki jih koroški Slovenci dobivamo s strani Avstrije, že doslej povsem nezadostna, ker ne zagotavljajo obstoja potrebne infrastrukture manjšine. Republika Slovenija dodeljuje večji delež finančne podpore koroškim Slovencem kot republika Avstrija. Kot avstrijski državljani smo prepričani, da je za obstoj in razvoj slovenske manjšine v prvi vrsti odgovorna republika Avstrija. Pse njene deklaracije o spoštovanju čovekovih in manjšinskih pravic, ki jih med drugim omenja tudi v preambuli k novi vladni izjavi, so tako dolgo puhle fraze, dokler ne bo udejanila in zagotovila znatnega povišanja gmotnih sredstev v prid koroškim Slovencem. Ti restriktivni finančni ukrepi nove avstrijske vlade bodo hudo prizadeli kulturne, izobraževalne in druge ustanove koroških Slovencev. Zato pozivamo obe osrednji politični organizaciji in vse člane narodnostnega sosveta pri Uradu zveznega kanclerja, da proti tej odločitvi ostro protestirajo in se zavzamajo za tako rešitev gmotne podpore koroškim Slovencem, ki bo Avstrijo obvezovala, da je ona sama odgovorna za vzdrževanje slovenskih vzgojno-izob-raževalnih, medijskih, kulturnih in drugih ustanov. Če republika Avstrija svoje obveznosti do manjšin ne bo jemala resno in če bo sukcesivno izpodkopavala materialno bazo z nadaljnjim krajšanjem finančnih sredstev, je to eklatanten primer kršenja manjšinskih pravic, o katerih naj bo informirana tudi evropska in mednarodna javnost. Slovenska prosvetna zveza Takole so me nekoč učili v rajnki Jugoslaviji ... Precej kasneje se mi je, v glavi zbistrilo, da naj bi bil ta praznik več kot le biti mamica. Te otroške pesmice sem se spomnila, ko sem brala o izjavah žensk iz ljudske in svobodnjaške stranke, ki so povedale, da naj bodo ženske vesele, ker nimajo več ministrstva, ki bi se ukvarjal z njihovimi zadevami. Kajti namreč bo to nalogo prevzelo ministrstvo za družine. Kajti namreč je 8. marec praznik mamic. Pika. V Iranu so najbolj »gajžla-le« ženske prav tiste, ki so edine smele imeti poklic: nadzorovati druge ženske, če se pravilno oblačijo, če ne hodijo same ven itd. Na gvant nam sicer še ne gledajo, F in ÖVP, na živce pa jim hodi, da nas je očitno preveč po službah. Razen seveda, če so pri F in ÖVP. Pa so te političarke splezale na vrh stolpa deželne hiše, da so vesoljnemu svetu razglasile svoja velevažna odkritja: ženske teme so družinske teme. O moških tega še nisem slišala, pa kdo se bo ubadal s takimi sitnostmi kot so leta za penzijo pa manjše plače za ženske pa nič kariere zaradi otrok ali ostarelih staršev. In naslov teh odkritij je: ženske vlečejo za skupno vrv ... že mogoče, ampak na dveh različnih koncih. In za Helgo Grafschafter, ki jo je Haider ogorčen odpustil iz službe (deželna vlada je očitno postala privatna firma deželnega glavarja?), so te političarke vedele povedati, da je žal zašla med mlinske kamne. Žal. Ne vidijo pa nobene potrebe, da bi se tukaj vmešavale. Ob tej ženski solidarnosti bi lahko splezale na vrh Kleka, ne samo na turm, pa bi nikogar ne prepričale. Tako ostajajo te gospe samo izvrševalke protiženske politike nove vladne koalicije, v strahu, da bi jih kdo ne odžagal, če bi si upale ziniti kakšno v prid svojega spola. 8. marec je še vedno simbol za boj za enakopravnost žensk. Prav v teh časih, ko postaja socialni položaj vseh delojemalcev vedno bolj ogrožen, se je treba zavedati, da pridobljene pravice še niso blazina, na kateri bi se lahko ženska spočila. Pravice so ogrožene bolj kot kdajkoli, iz izkušenj vemo, da ob rastoči brezposlenosti svoje delovno mesto zgubijo najprej ženske. Ne gre le za to, da imamo pravico do dela, dandanes se ženske zaposlijo tudi iz ekonomske nuje za vso družino. Če so tu otroci, manjka denarja spredaj in zadaj in nič ne pomaga razglabljanje o koristnosti toplega ognjišča, katerega varuhinja je mati, ki čaka z opranimi in zlikanimi srajcami ob štedilniku. Marsikatera bi resnično raje ostala doma, pri otrocih in pri domačem vrtu. Pa si tega ne more privoščiti. Še več jih je, ki bi rade šle v službo, pa si tega ne morejo privoščiti. Cilj ženske politike naj bo v tem, da bo vsaki omogočen način življenja, ki si ga bo lahko izbrala sama. In pri tem naj bi pomagali tudi ljubi moški, partnerji, ki tvorijo polovico staršev. Misel, da bi pač ata ostal nekaj let doma pri otrocih, izzove smeh tudi pri tistih »naprednih«. Saj vendar več zasluži kot ona! In tu je kleč; prav zato bomo žensko ministrstvo še krvavo potrebovale. Me in še posebno naše hčere, ki bodo še bolj samoumevno iskale zaposlitve kot njihove matere. KOMENTAR Sonja Wakounig 8. marec, praznik mamic... SLOVENIJA ELAN spet slovenski Slovenska razvojna družba se je s hrvaškimi večinskimi lastniki tovarne ELAN v Begunjah dogovorila o odkupu 50,8 mio DEM Elanovih terjatev in večinski delež Privredne banke in hrvaške agencije za sanacijo bank. Pogodbo naj bi podpisali te dni, prav tako pa sklicali skupščino delničarjev in imenovali novo vodstvo (nadzorni svet). Konec prejšnjega tedna so že imenovali novo upravo, ki jo vodi Aleš Jerala (prej je bila v rokah Hrvata Vladimirja Šele-baja). V tovarni je vse nared za zagon proizvodnje smučarskih desk in smuči za prihodnjo sezono. Naročil ne manjka, volje med delavci Elana tudi ne in tovarna, ki je bila nekoč paradni konj uspešnega slovenskega gospodarstva, bo po vseh zago- tovilih in s pomočjo države spet v eliti proizvodnih tovarn v Sloveniji in v družbi najboljših proizvajalcev smuči na svetu. Velika napaka Demosove vlade takoj po osamosvojitvi Slovenije je bila, daje prepustila nakup Elana Hrvatom. To napako sedaj popravlja Drnovškova vlada in roko na srce, nacionalni ponos bomo odkupili nazaj za veliko več denarja, pa še tovarna sama ni v zavidljivem položaju. To je tudi konkreten dokaz dobre volje sodelovanja med novo oblastjo na Hrvaškem in Slovenijo. Sicer pa bo o teh in drugi zadevah, ki so še odprte s sosednjo državo, priložnost slišati več, ko bo Ljubljano predvidoma 20. marca obiskal hrvaški presednik Stipe Mesič. A. K. 20. obletnica smrti Karla Prušnika-Gašperja Ostal nam je v spominu kot simbol partizanstva na Koroškem 16. marca bo minilo dvajset let, odkar je po hudi bolezni v ljubljanski bolnišnici umrl Karel Prušnik, s partizanskim imenom Gašper. To ime se ga je držalo do smrti, vsi prijatelji in znanci so ga tako imenovali. Bil je za vse simbol upora, neupogljjivosti in brezpogojne privrženosti svojim ljudem, svojemu narodu svoji kulturi in svojemu jeziku. Rojen je bil leta 1910 v Železni Kapli in se že zelo zgodaj pridružil delavskemu gibannju. Stopil je v vrste komunistov, ki so bili tedaj avantgarda delavskega razreda. Zaprt v Karlauu je prišel v kontakt z enako mislečimi. Tako ni čudno, da je bil med prvimi na Koroškem, ki so se priključili revolucionarnemu in odporniškemu gibanju med vojno. Postal je sekretar Pokrajinskega odbora OF za Koroško, nato je bil podpredsednik Narodnoosvobodilnega odbora, nato pa vse do svoje smrti predsednik Zveze koroških partizanov, katere ustanovitelj je bil. Bil je vse od njene ustanovitve tudi član Zveze slovenskih organizacij, kot tudi njene pred- honice. Demokratične fronte delovnega ljudstva. Bil je predsednik nadzornega odbora ZSO in se je ves čas aktivno vključeval v dejavnosti na različnih področjih. Posebna skrb pa mu je bila seveda ohranitev in širjenje protifašistične miselnosti. Dosleden je bil v obsojanju nacizma in nacionalizma in se je zavzemal za odstranjevanje predsodkov in za razumevanje med narodoma na Koroškem ter med vsemi narodi. Bil je eden prvih odlikovancev države Avstrije, zvezni Karl Prušnik-Gašper predsednik mu je podelil častni znak za osvoboditev Avstrije. To je bilo hkrati priznanje za prispevek k osvobodilnemu boju, ki so ga bili koroški partizani. Svoje spomine na osvobodilno vojno je zbral v knjigi »Gamsi na plazu«, ki je skozi desetletja ena najbolj branih knjig za raziskovanje odporniškega gibanja pri nas. Bil je tudi vnet lovec in čebelar. S svojo družico Terezijo, ki jo poznamo pod partizanskim imenom Mira, se je naselil v Kotmari vasi, njegovi otroci pa so danes aktivni člani narodne skupnosti in pomembni nositelji kulturnega, športnega, izobraževalnega in gospodarskega življenja koroških Slovencev. Ob pogrebnih svečanostih na kotmirškem pokopališču mu je nekdanji soborec Pavle Žavcer-Ma-tjaž namenil besede, ki veljajo tudi danes z nespremenjeno intenzivnostjo: »Gašper je sožitje med večinskim narodom in slovensko manjšino na Koroškem vrednotil kot stvar osnovnih medčloveških odnosov, kot zadevo splošne in srčne kulture ter humanizma. Germanizacija pa je bila za Gašperja oblika družbene prisile večine nad manjšino in jo je z narodnim odpadništvom štel za greh zoper človekovo čast in dostojanstvo, kot greh zoper materinščino in narodna izročila, kot kršitev naravnega in elementarnega reda.« Slava njegovemu spominu! GORIŠKA BRDA Posvet z ministrom Bavčarjem Minister za evropske zadeve v Sloveniji Igor Bavčarje minulo soboto vabil predstavnike slovenskih manjšinskih organizacij v zemejstvu na pogovor in predstavitev programov PHARE, ki potekajo in bodo potekali v času, ko se Slovenija pripravlja na sprejem v Evropsko zvezo. Kot je povedal Bavčar, potekajo pogajanja povečini brez problemov, vendar mora Slovenija še prilagoditi svoje predpise predvsem na kmetijskem sektorju. Seveda je še cela vrsta področij, ki jih je treba urediti v podrobnostih. V te programe, ki so usmerjeni tudi v prekomejno sodelovanje, pa bi lahko vstopile tudi slovenske manjšine v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. S Koroške se je posveta na gradu Dobrovo v Goriških Brdih udeležilo precej predstavnikov gospodarskega, kulturnega in družbenega življenja, med drugim župana Suhe in Pliberka Visotschnig in Grilc, podžupana Železne Kaple in Globasnice Smrtnik in Sadovnik. Zastopane so bile tudi osrednje kulturne in politične organizacije koroških Slovencev, prisoten pa je bil tudi generalni konzul R Slovenije v Celovcu ing. Jože Jeraj. Vsi predstavniki manjšin pa so izrazili zadovoljstvo nad dejstvom, daje ministrstvo iskalo kontakt z manjšinami, saj je v zadnjih letih čutiti pomanjkanje le-teh in manjšine često ne vedo, kdo naj bi bil njihov pogovorni partner v perečih zadevah, ki tarejo manjšine. Skupinska slika predstavnikov manjšin z ministrom Bavčarjem JUBILEJ DVOJEZIČNE ZVEZNE TRGOVSKE AKADEMIJE Šola z evropskim formatom S šolskim letom 1990/91 smo koroški Slovenci dobili pomemben tip šole, ki nudi široko, splošno in strokovno kvalifikacijo za najrazličnejše gospodarske poklice. Rojstvo te izobraževalne ustanove pa ni potekalo brez porodnih krčev. Prihodnji teden, v sredo, 15. marca, bo šola proslavila svoj deseti jubilej. Ustanovitev Že precej let pred ustanovitvijo trgovske akademije so politični in gospodarski predstavniki slovenske narodne skupnosti izrazili željo in zahtevo, da bi poleg obstoječe in uspešne slovenske gimnazije bila ustanovljena še višja šola z gospodarsko usmeritvijo. Zahtevo po dvojezični trgovski akademiji je zägotovo narekovala gospodarska potreba. Gospodarska struktura koroških Slovencev se je v zadnjem desetletju bistveno spremenila. Vedno večje obrtnikov, trgovcev, turističnih in transportnih podjetij, ki tudi uvažajo in izvažajo. Zaradi teh strukturnih sprememb je bila in je potreba po gospodarsko izobraženih kadrih vedno večja. Spomladi leta 1990 je ministrstvo za pouk sestavilo projektno skupino, ki naj bi pripravila vse potrebno za ustanovitev dvojezične trgovske akademije. Ta skupina se je potem dejansko ustanovila januarja leta 1990. V njej so sodelovali predstavniki slovenske manjšine in šolske oblasti - takratni predsednik deželnega šolskega sveta Hugo Reinprecht, šolski nadzornik Anton Feinig, ravnatelj Reginald Vospernik in drugi. Za voditeljico projektne skupine pa je bila imenovana sedanja ravnateljica šole Maja Amrusch-Hoja. Ta krog osebje tudi izdelal katalog vprašanj v zvezi z ustanovitvijo šole. Vsi sklepi so bili soglasno sprejeti. Na osnovi teh sklepov bi moral koroški deželni šolski svet vložiti prošnjo pri ministrstvu na Dunaju, da se ustanovi šola. Tega pa ni storil. Glede namestitve TAK pa je bilo kar nekaj načrtov. Nenazadnje sta se Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev izrekla v pismu z dne 19. 6. 1989 takratni ministrici Hilde Havvliček za lokacijo TAK na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Vzrokov za to odločitev je bilo več: šolarji prihajajo iz celotnega dvojezičnega ozemlja. Zato je potrebna spremljajoča infrastruktura, ta pa je v Celovcu še najbolja razvita (na primer dijaški domovi). Nekoliko nepričakovano je tedanja ministrica Hilde Haw-liček (SP) z odlokom z dne 29. avgusta 1990 dekretirala ustanovitev Dvojezične zvezne trgovske akademije s pričetkom šolskega leta 1990/91. Osnova za ustanovitev TAK je bil sklep državnega sveta z dne 27. junija 1990 o novelizaciji manjšinskega šolstva (BGBL 420/1990). Ta šola pa je bila nekaj časa od ustanovitve dalje tarča napadov s strani svobodnjaške stranke in predvsem z drugih gimnazij in glavnih šol. Doba izobraževanja traja pet let. Rating znane avstrijske revije »News« o višjih šolah in trgovskih akademijah pa je Dvojezično TAK uvrstil dvakrat na drugo mesto sti. Strokovno izobrazbo tvorijo predmeti kot gospodarsko poslovanje, specializirano gospodarsko poslovanje, računovodstvo s knjigovodstvom, poslovno računanje, računalništvo, praktična uporaba in infor- Ravnateljica z učitelji in dijaki pred poslopjem TAK in ZG za Slovence v Celovcu koroškega Heimatdiensta. Svobodnjaška stranka je celo postavila v parlamentu vprašanje v zvezi z ustanovitvijo šole. Začasno pa je šolo vodila Maja Amrusch-Hoja, ki je šele pred nekaj leti postala redna ravnateljica. med vsemi devetimi trgovskimi akademijami na Koroškem. Inovativen učni načrt Eno od poslanstev šole je nuditi mladim ljudem večkulturno znanje in jim posredovati evropsko miselnost, da bodo macijska tehnlogija. Veliko pozornosti posvečajo pouku projektnega menedžmenta, kjer dijakom posredujejo ključne kvv-lifikacije kot komunikacijsko sposobnost, delo v teamu, kreativnost itd. Poleg tega predvideva učni načrt še predmete slovom informacijski menedžment in informacijska tehnologija. Nenehno strokovno izobraževanje učiteljskega osebja je neobhodno potrebno (seminarji, šolanja in stiki z gospodarstveniki). Dvojeziča TAK neguje že nekaj let šolska partnerstva in stike s šolo v Belo Horizonte v Braziliji, Gorici, Budimpešti, Bratislavi, Mariboru, Kamniku, in z drugimi. Zelo ponosna pa je šola na Odlikovanje s pečatom za inovativne jezikovne projekte s strani Evropske komisije, ki jo je prejela lani decembra. Zavod v tem šolskem letu obiskuje 128 dijakov in dijakinj v sedmih razredih. Do sedaj je šolo zapustilo 130 absolventov. Kakšne pa so poklicne možnosti? Ravnateljica Maja Amrusch-Hoja:« Po maturi se lahko naši absolventi takoj zaposlijo. Zaradi znanja slovenščine imajo naši absolventi še posebno prednost pred drugimi. Delo najdejo v industriji, trgovini, turizmu, bančništvu, pri zavarovalnicah, v državnih službah itd. Druga možnost je, da na-daljujeo šolanje na univerzah. Večji del (približno 60 odstotkov) nadaljuje študij na univerzah za socialne in gospodarske vede.« Medtem ko je bila šola ob začetku delovanja izpostavljena raznim političnim pritiskom, je danes v ponos slovenske narodnostne skupnosti in vse Koro- Projektni pouk je sestavni del učnega načrta Foto: sumi Začetek V prvem šolskem letu 1990/91 je bilo v šolo vpisanih 27 dijakov in dijakinj v prostorih ZG za Slovence. Ravnateljica Maja Amrusch-Hoja: »Šola se je dobro razvila, v prvih letih pa smo bili celo dislocirani v Mo-destovem domu. Želeli smo si lastno poslopje, kot alternativno rešitev pa smo imeli v načrtu, da se poslopje ZG razširi. Soglasno smo potem sprejeli sklep, da se stavba slovenske gimnazije nadgradi. To se je dejansko tudi zgodilo. Mislim, da sta obe šoli s to rešitvijo veliko pridobili«. V začetku delovanja šole pa so bili tudi pomisleki ali pa strah, da bi TAK postala konkurenca Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence. Ravnateljica: »Vsaka šola se trudi in ima svoj profil. Za koroško gospodarstvo ima naša šola velik pomen, ker imajo naši absolventi solidno izobrazbo za skoraj 10 milijonski gospodarski prostor Alpe-Jadran. Z učnimi vsebinami - večjezičnost in dobra splošna izobrazba - šola ustreza potrebam gospodarstva. Zdravo konkurenco štejem za koristno in ne za škodljivo«. Dvojezično TAK obiskujejo dijaki in dijakinje iz Koroške in iz sosednjih držav Slovenije in Italije. Solarji pa prihajajo kos zahtevam novega tisočletja, ki je pred nami. Gospodarstvo zahteva vedno nove sposobnosti, konkurenca pa se po odprtju meja stalno veča. Na šoli poteka izobraževanje v dveh jezikih enakopravno, torej v slovenščini in nemščini. Učno osebje mora obvladati ustno in pismeno oba učna jezika. Dodatno se poučuje še angleščina in italijanščina in to kar pet let. Učiteljsko osebje pa prihaja iz slovenske narodnostne skupno- splošne izobrazbe, to so matematika, fizika, kemija, biologija, geografija, zgodovina, telovadba in verouk. V okviru šole deluje tudi učna firma, kjer dijaki in dijakinje pridobljeno znanje (teorija) tudi praktično izvedejo in preizkusijo. Sestavni del izobraževanja pa je tudi, da imajo dijaki možnost, da se udeležijo počitniških praks doma na-Koroškem, v Sloveniji ali pa v Italiji. Sedaj teče na šoli inovativen šolski poizkus z na- ške. Vodstvo šole, profesorski zbor in dijaki pa že načrtujejo nove projekte, ki so naravnani v prihodnost uspešnega gospodarskega razvoja in delovnega trga, ki se neusmiljeno spreminja. Odgovornost šole pa je, da pripravi mladino na izzive novega tisočletja. Mirko Štukelj P. S. Vsi vabljeni na sla-vostno prireditev, 15. marca, ob 10. uri, ki bo na šoli. NAD 400 UDELEŽENCEV 22. POHODA NA ARIHOVO PEČ Spomin na padle borce še živi Uspešen pohod je izzvenel v prijetnem ljudskem slavju fou>:stukeij Sončno dopoldansko vreme je preteklo nedeljo privabilo številne pohodnike in pohodnice iz Slovenije in vseh južno-koroških dolin na tradicionalni pohod na Arihovo peč, v spomin padlim borcem, ki so dali življenje v boju proti nacifašiz-mu. Zelo razveseljivo pa je, da je med udeleženci vedno več domačinov. Pred 55 leti Leta 1945 se je druga svetovna vojna pod pritiskom protihitler-jevskih sil bližala koncu. Na Koroškem se je protifašistični odpor v glavnem koncentriral na karavanške grape, gozdove in Svinsko planino. Kaj se je zgodilo 8. februarja 1945 pod Arihovo pečjo? Takrat so esesovci in pripadniki Landwache v zasneženih gozdovih pod Bleščečo planino zahrbtno v bunkerju pobili osem partizank in partizanov, ki jih je izdal nek domačin. Da bi nacistični krvoloki ustrahovali domače prebivalstvo, so vseh osem trupel za teden dni »razstavili« ob cesti med Šentjakobom in Šentpetrom. Žrtve tega nasilja so pokopane v skupnem grobu na šentjakobskem pokopališču, katerega krasi lep kamnit spomenik. V spomin padlim antifašistom je Zveza koroških partiza- nov (ZKP) leta 1986 postavila bronasto ploščo v skalo nad bunkerjem z imeni padlih: Emilija Kmet-Andreja, Franja Markel-Breda, Marija Živalič-Mira, Cirila Kržišnik-Tona, Ivan Kordeš-Ivan, Ivan Bohinc-Džon, Franc Bogataj-Rok in partizan Rudi. Pot na Bleščečo Mimo bunkerja s spominsko ploščo in križem je vodila pot zimskega pohoda, ki so ga dvaindvajseti odlično organizirali Slovenska športna zveza (SŠZ), Slovensko planinsko društvo Celovec, ki letos slavi 100-letnico obstoja, in domače slovensko prosvetno društvo »Rož« iz Šentjakoba. Zbiranje pohodnikov in pohodnic je bilo pri Polancu na Ce-memici, podpredsednik SŠZ Danilo Prušnik je vse udeležence pozdravil po mikrofonu, prijave pa so sprejemali Maja, Hanzi in drugi. Zaradi lepega in toplega vremena je bila pot deloma kopna, v senčnih legah pa poledenela in nevarna. Na najbolj nevarnih točkah, predvsem v strmini nad bunkerjem so bile napeljane varnostne vrvi, tako daje vse potekalo dobro in brez nezgod. Pohoda se je letos udeležilo okrog štiristopetdeset ljudi, med njimi starejši in kar lepo število mladih, pa tudi nekaj nemško govorečih. Nekateri so bili na pohodu že dvajsetič, na-primer Nino Caruso iz Idrije. Med udeleženci pohoda pa sta bila preživela borca Bogdan nja z znanci in prijatelji, ki utrjuje prijateljstvo med rojaki in planinci tu in onstran meje. Med pohodniki je bilo videti konzula R Slovenije Borisa Jelovška z družino, predsednika ZKP Petra Kuharja s soprogo, podpredsednika SŠZ Danila Prušnika, tajnika SPZ Janka Malleja s soprogo, predsednika SPD Celovec Janeza Lesjaka, vodjo majšinskega šolstva Tomaža Ogrisa s soprogo, skupine iz Železne Kaple, Podjune, Gur, Roža in Zilje. Ob koči in v njej je bil živ-žav, veseli pohodniki so se ob prijetnih žarkih sončili, nekateri so peli in se menili, drugi so segli po malici in dobri kapljici, dežurni pa so skrbeli za topel čaj. Ob zaključku pohoda je pri Polancu vse pohodnike čakalo •nUKJf I V S P C MI N &5MIM ZUM GEDENKEN AN DIE ACHT ■ PART : 2AN0M, K I SO PADU PARTISANEN. D it FÜR UNSERE ZA NAŠO SVOBODO V FREIHEIT IM KAMPF GEGEN Ui. BCR8I PROtl FAŠIZMU FASCHISMUS AM FE1. 194,5 w.iTEr, I : 9 45 POD ARIHOVO DER ARIC»:*AN0 OLFALlE.. PEČJO SIND EMUJA KMET — ANDREJA IVAN KOROES IVAN FRANJA M“. RK EL - BREDA I VAN BOHINC UŽON ■ MARIJA ŽIVALIČ-MIRA FRANC BOGATAJ - tt 7 K C! RILA KRZ I ŠNIK - TONA PARTIZAN RUOI ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV ' VERBAND OER KÄRNTNER PARTISANEN m ■»'"P<" ■■■■I" ii p «ir«p n—na— t4_; >w- 1 * Bronasta plošča spominja na dogodke pred 55 leti m, Mohor-Ston in Drago Druško-vič. Nekateri so se pohoda udeležili prvič ali pa desetič, petnajstič in obljubili so, da ne zadnjič. Pohod pa je za številne udeležence, za zveste in manj zveste, seveda tudi kraj sreča- okrepčilo, klobasa in pijača, za odlično počutje pa je z domačimi vižami poskrbel harmonikar z Obirskega. Z diplomami in lepimi spomini so se pohodniki in pohodnice vračali na domove. Mirko Štukelj Prva številka Koroških etnoloških zapisov Pred dnevi so v Celovcu izšli Koroški etnološki zapisi, prva številka glasila Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, ki ga je uredila njegova znanstvena vodja mag. Martina Piko. Z glasilom želijo strokovno in širšo javnost redno obveščati o delu inštituta in predstaviti posamezne etnološke projekte. Mag. Martina Piko je v uvodu zapisala, da bo težišče glasila na objavljanju prispevkov z Za-blatnikovih dnevov, ki jih od leta 1996 pripravljajo vsako leto v spomin na ustanovitelja in prvega znanstvenega vodjo inšti- tuta dr. Pavleta Zablatnika. Hkrati z omenjenimi prispevki bodo predstavili tudi druge raziskovalne projekte, knjižne novosti, arhivske dejavnosti, nova znanstvena spoznanja in zanimivosti s področja etnološkega raziskovalnega dela na Koroškem. Uvodni prispevek v prvi številki novega glasila je govor dr. Petra Fistra ob odkritju spominske plošče na rojstni hiši dr. Pavleta Zablatnika. Prispevke s tretjega Zablatnikovega dneva na temo »Etnologija v vzgojnem procesu - Etnološke teme v šoli in v nešolskem delu z mladino«, ki je bil leta 1998, so prispevali avtorji Polona Sketelj in Terezija Kapus, Uši Se-reinig, Lajko Milisavljevič, mag. Engelbert Logar, mag. Martina Piko, dr. Marija Makarovič, dr. Peter Fister, Breda Vilhar, dr. Herta Maurer-Lau-segger in Naško Križnar. Analizo o sociolingvističnem položaju slovenščine na avstrijskem Koroškem je prispeval dr. Tom Priestly s kanadske Alberta University, ki je lingvistične dialektološke raziskave začel leta 1978 v Selah in jih kasneje nadgradil z raziskovanjem jezikovne zožitve in premestitve, procesov, pri katerih jezikovna večina pogoltne jezikovno manjšino. Cilj najnovejše raziskave je primerjava položaja v šestih koroških krajih. V poglavju o Etnologiji v sodobni vizualni dokumentaciji Naško Križnar v članku »Kulturna dediščina koroških Slovencev v sodobni vizualni dokumentaciji« piše o evidentiranju dvajsetih zasebnih video arhivov in o arhivu Slovenskega programa ORF v Celovcu. Avtor pri svojem delu izhaja iz trditve, da je današnja domača produkcija vizua-lij oblika sodobne folklorne dejavnosti. Mag. Martina Piko je del projekta avdiovizualne doku- Šolarji iz Vogrč pri »fučkanju« leta 1959