lODNAJN
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
ISSN 0353-9237
Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: Mateja Komel Snoj
Odgovorna urednica: Mojca Trtnik (e-pošta: mojca.trtnik@nuk.uni-lj.si) Tehnični urednik: Jani Pečenko
Uredniški odbor: Tomaž Bešter, Janko Klasinc, Meta Kojc, Veronika Potočnik, Gorazd Vodeb, Damjana Vovk Naslovnica: Kosovel na Križevniški, fotografija Jani Pečenko
Naklada: 400 izvodov
Tisk: COLLEGIUM GRAPHICUM d.o.o. Ljubljana
Naročila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižničarskih novic: knjiznicarske.novice@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-148 Naročnina za leto 2014: 50.00 EUR za tiskano obliko & 1 brezplačen dostop do elektronske oblike, 30.00 EUR za dostop do elektronske oblike
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2	11
V TEJ ŠTEVILKI
Spoštovane bralke, spoštovani bralci,
pred vami je nova številka Knjižničarskih novic, ki je tokrat nekoliko bolj tematsko obravnavana. V knjižnicah se zaposlujejo različni profili in diplomanti različnih strok, ki sodelujejo in soustvarjajo delovno klimo. V zadnjem času smo lahko sledili polemikam o tem kdo in pod kakšnimi pogoji se lahko zaposluje v knjižnicah. Ob tem se nemalokrat odpre tudi problematika neprimernega razlikovanja strokovnih delavcev v knjižnicah in njihovega napredovanja v strokovne nazive. Nekaj iztočnic o tej široki temi vam daje uvodni prispevek Maje Peteh in poročilo Komisije za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti.
V	mesecu maju se je zgodil tudi Festival potujočih knjižnic.
V	Ajdovščini se je na strokovnem in družabnem srečanju zbralo vseh 13 potujočih knjižnic Slovenije, pridružili pa so se jim tudi hrvaški kolegi. Prve potujoče knjižnice so v Sloveniji odprli pred 40 leti. Odtlej letno prevozijo preko 100.000 kilometrov, dosežejo 76 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. O tem kako poteka dan potujočega knjižničarja in s kakšnimi dogodivščinami se srečuje na poti si lahko malo za res in malo za hec preberete v humorno obarvanem prispevku Ksenije Trs.
Veliko užitkov ob branju!
Mojca Trtnik, odgovorna urednica
KAZALO
Bibliotekarji in zaposlovanje v knjižnicah	2
Komisija za podelitve nazivov v
knjižničnidejavnosti. Poročilo o delu	4
Bralna značka v OŠ Dolenjske Toplice	8 Mesec april v šolski knjižnici
Osnovne šole Prule	9
Na sončni strani Slovenije - literarni
večer v MKI	10
Iz preteklosti v prihodnost. 40 let
potujoče knjižnice Maribor	11
Opravičilo uredništva	17
Novosti v zbirki Informacijskega
centra za bibliotekarstvo, NUK	18
Iz dnevnega tiska	19
Vabila	20
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4
STROKOVNE TEME
Bibliotekarji in zaposlovanje v knjižnicah
Gospodarska kriza, varčevanje, krčenje državnega proračuna so danes na vsakem koraku slišane »grožnje« vsem, ki želijo delati in zaslužiti za spodobno preživetje, kaj šele tistim, ki želijo delati v stroki, za katero so se izobraževali in ki jih veseli. Zavedamo se, da so knjižnice brez knjižničarjev le s knjigami in drugim gradivom založeni prostori. Knjižnice brez knjižničarjev se same ne znajo odpreti, ostanejo zaprte in ne izpolnjujejo svojega namena. Brez knjižničarjev ne zmorejo same izbrati, naročiti, strokovno obdelati gradiva in ga postaviti na polico. Same ne zmorejo usmerjati uporabnika. In še bi lahko naštevali.
V	zadnjem času smo lahko (ponovno) brali predloge sprememb knjižničarske zakonodaje in odzive na način zaposlovanja v knjižnicah. Vsem debatam je enotna neustrezna uporaba izraza bibliotekar in nepoznavanje delovnih mest v knjižnicah. Ločiti moramo štiri pojme: izobrazba, strokovni naziv, habilitacijski naziv in delovno mesto. Vse te kategorije se lahko imenujejo bibliotekar, a je njihov pomen različen. V nadaljevanju podajamo opise pojmov, vezane na sedmo stopnjo izobrazbe.
Bibliotekar po izobrazbi
Ta definicija je najlažje razložljiva. Gre za vse osebe, ki so zaključile formalni študij bibliotekarstva na dodiplom-skem ali podiplomskem nivoju.
Bibliotekar po strokovnem nazivu (bibliotekarski izpit)
Po Zakonu o knjižničarstvu (2001) se v javnih knjižnicah zaposluje strokovne delavce, ki morajo imeti predpisano vrsto in stopnjo izobrazbe ter opravljen bibliotekarski izpit. Z opravljenim bibliotekarskim izpitim oseba pridobi izobrazbi primeren strokovni naziv v knjižničarski stroki. Za strokovni naziv bibliotekar lahko zaprosi kandidat, če ima visokošolsko oziroma univerzitetno izobrazbo, diplomo prve ali druge bolonjske stopnje, znanstveni magisterij ali doktorat katerekoli smeri (Samoupravni sporazum o pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke, 1980 in Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, 2009). Tekom aktivnega dela v stroki (razvoj matične knjižnice, izobraževanje, delo v strokovnem društvu, raziskovalna in publicistična dejavnost) lahko oseba napreduje v višje strokovne nazive v knjižnični dejavnosti. Na tem mestu velja omeniti še Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo, ki omogoča začetek izobraževanja in pridobitev dovoljenja bodisi osebam, ki imajo univerzitetno izobrazbo bibliotekarske smeri (bibliotekar po izobrazbi), bodisi osebam, ki imajo univerzitetno izobrazbo druge smeri in opravljen bibliotekarski izpit (torej pridobljen strokovni naziv bibliotekar).
Bibliotekar po habilitacijskem nazivu (v visokošolskih knjižnicah)
V	visokošolskih knjižnicah je pred uveljavitvijo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju obstajala delitev
knjižničnih delavcev na nepedagoške in pedagoške (tj. ha-bilitirane bibliotekarje skladno z merili posamezne univerze). Habilitacijski naziv je bil tudi finančno ovrednoten, a z uveljavitvijo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju razvrednoten. Izvolitev v habilitacijski naziv je sicer še vedno mogoča, a ta naziv ni pogoj, niti ni finančno ovrednoten.
Bibliotekar na delovnem mestu
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je leta 2007 uvedel »Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov«. V Preglednici 1 prikazujemo delovna mesta bibliotekar (in knjižničar) iz omenjenega Kataloga, tj. izbor delovnih mest, ki jih lahko najdemo samo v knjižnicah. Nujno je dodati, da imajo zavodi možnost pri sistemizaciji izbirati tudi med ostalimi delovnimi mesti iz kataloga. Tako je npr. veliko visokošolskih knjižničarjev razporejenih na delovno mesto samostojnega strokovnega delavca ali visokošolskega strokovnega sodelavca. Dopolnimo še, da poimenovanje delovnega mesta ne pomeni tudi istovrstne izobrazbe; npr. delovno mesto bibliotekar ne pomeni, da ga lahko zasede diplomant bibliotekarstva ter tudi, da razvrstitev na delovno mesto v določen naziv še ne pomeni avtomatsko pridobitev strokovnega naziva. V Katalogu je določena stopnja izobrazbe, delovna organizacija pa ob sistemizaciji podrobneje določi pogoje za zasedbo dotičnega delovnega mesta.
Flačiui skupili	Delovno mest o. stopnja izobrazbe m naziv	Plačni razred (min-max)
Poslovodni organi pri uporabnikih proračuna (BI)	Direktor regionalne knjižnice, Vii'2 Direktor knjižnice, VE/2	46-51 40-48
	Bibliotekar, VII/1* - bibliotekar	28-33
	Bibliotekar, VII," - bibliotekarski referent	30-35
	Bibliotekar, VII/1* - višji bibliotekarski referent	31-36
Delovna mesta na	Bibliotekar, VII/1* - samostojni bibliotekarski referent	33-38
področju kulture in	Bibliotekar, VII/2* - bibliotekar	30-35
informiranja (G2)	Bibliotekar, VE/2* - samostojni bibliotekar Bibliotekar, VII/2* - višji bibliotekar	33-38 35-40
	Bibliotekar, VII/2* - bibliotekarski specialist	38-43
	Vodja specialne knjižnica, VE/2	34-44
Delovna mesta na		
področju vzgoje, izobraževanja -		
predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski	Knjižničar, VE/1 ali VE/2** - knjižničar Knjižničar, VE/1 ali VII/2** - knjižničar svetovalec Knjižničar, VE/1 ali VE/2** - knjižničar mentor	30-35 33-38 35-40
učitelji in drugi strokovni delavci		
(D2)		
Visokošolski učitelji	Bibliotekar, Vn/2"' - bibliotekar	30-35
in visokošolski	Bibliotekar, Vin*** - bibliotekar z magisterijem	32-37
sodelavci (Dl)	Bibliotekar, K*** - bibliotekar z doktoratom	36-41
	Bibliotekar - informator, VE/2	34-44
Spremljajoča	Bibliotekar, VII/2	30-40
delovna mesta (velja	Bibliotekar, VII/2	32-42
za ves javni sektor) -	Vodja strokovne knjižnice, VE/2	32-42
strokovni delavci	Vodja knjižnice, VE/2	32-37
(JO	Knjižničar, VE/1	27-37
	Knjižničar, VE/2	30-40
Preglednica 1: Delovna mesta bibliotekar/knjižničar iz Kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov (2014)
*Možnost napredovanja v nazive po Pravilniku o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/2009)
** Možnost napredovanja po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju
v nazive (Uradni list RS, št. 54/2002)
*** Možnost napredovanja z višjo izobrazbo.
2
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
STROKOVNE TEME
Kot je razvidno iz opomb pod Preglednico 1, so napredovanja v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, za sedmo stopnjo izobrazbe, upoštevana (in posledično vrednotena) le pri razporeditvi na delovno mesto bibliotekar v skupini G. Napredovanje v strokovne nazive za zaposlene v knjižnicah, ki so razporejeni na druga delovna mesta, je tako postalo stvar časti in ugleda.
Napredovanje v nazive je drugače urejeno za šolske knjižničarje, razporejene na delovno mesto knjižničar v skupini D. Ti lahko po šolski zakonodaji napredujejo v nazive mentor, svetovalec in svetnik (po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, 2002). V tem primeru pogoj za zasedbo delovnega mesta ni bibliotekarski izpit, temveč strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja.
Stanje na trgu dela (povzeto po Božič, 2013a, b)
V Sloveniji imamo preko 1.400 diplomantov bibliotekar-stva, od katerih je okoli 466 zaposlenih v slovenskih splošnih, specialnih in visokošolskih knjižnicah. Sicer je v slovenskih knjižnicah zaposlenih več kot 1.800 delavcev, od tega skoraj 1.500 na strokovnih delovnih mestih (kjer je potreben strokovni naziv). Zanemariti ne smemo okoli 600 šolskih knjižničarjev. Večina delovnih mest (knjižnic) se nahaja v osrednjeslovenski regiji. Število diplomantov bibliotekarstva, ki se soočajo s težavami pri iskanju zaposlitve, od leta 2006 neprestano narašča (2006: 15, 2012: 76), medtem ko število razpisov za prosta delovna mesta vztrajno upada (2006: 190, 2012: 76). Analiza oglasov je pokazala, da je bil v desetletnem obdobju največji delež razpisov v osrednjeslovenski regiji (kjer je tudi največ knjižnic). Največ razpisov je bilo v poletnih mesecih (predvsem na račun šolskih knjižnic, kjer je opazno zaposlovanje za obdobje šolskega leta).
lo prostih delovnih mest in število iskalcev zaposlitve v obdobju 1992-2012
Zaključek
S tem prispevkom smo želeli, predvsem mlajšim kolegom, orisati kompleksnost današnjega položaja bibliotekarske izobrazbe, strokovnih nazivov s področja knjižnične dejavnosti, habilitacijskih nazivov in delovnih mest (plač) ter jih usmeriti k branju dodatnih (delno navedenih) virov. Trdimo tudi, da je nevrednotenje napredovanj eden izmed razlogov za nizko angažiranost kolegov na društveni, raziskovalni in publicistični dejavnosti.
Več v:
Božič, M. (2013a). Analiza oglasov za prosta delovna mesta, namenjena diplomantom bibliotekarstva v letih 2011 in 2012. V Knjižničarski izzivi: vizija, strategija, taktika: 20032013-2023: zbornik referatov (str. 257-268). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Božič, M. (2013b). Pregled trendov zaposlovanja diplomantov bibliotekarstva v Sloveniji, v obdobju 2000-2012. Knjižnica, 57, 4, str. 33-46.
Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov (17.01.2013). Pridobljeno 17. 5. 2014 s spletne strani http://www.mpju.gov. si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/DPJS/Katalog/ure-jen katalog.17012013.pdf.
Neustrezna umestitev visokošolskih knjižničarjev v novem plačnem sistemu (ugotovitve, pripombe in predlogi) - dopis z dne 16. 2. 2009. Pridobljeno 17. 5. 2014 s spletne strani http://www.uni-lj.si/mma/dopis za placilni sistem vladi/2013071508544536/.
Univerza v Ljubljani - habilitacije. Pridobljeno 17. 5. 2014 s spletne strani http://www.uni-lj.si/o univerzi v ljubljani/ organizacija pravilniki in porocila/predpisi statut ul in pravilniki/2013071111373294/.
Maja Peteh,
Gozdarska knjižnica, knjižnica Gozdarskega inštituta Slovenije & Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF UL & Zavoda za gozdove Slovenije
Slika 1: Pregled študijskih mest za bibliotekarstvo, število diplomantov bibliotekarstva, števi-
2	Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2

POROČILA
Komisija za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti Poročilo o delu v mandatnem obdobju od 23. 3. 2009 do 23. 3. 2014, 7. april 2014
Dne 23. 3. 2009 je ministrica, pristojna za kulturo, gospa Majda Širca, na podlagi 8. člena Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/2009) (v nadaljevanju: Pravilnik) imenovala Komisijo za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti (v nadaljevanju: Komisija) v sestavi: dr. Silva Novljan (predsednica), dr. Eva Kodrič-Dačic (namestnica), dr. Anja Dular (članica), Tatjana Gornik-Baraga (članica), Ivan Kanič (član). Za strokovno tajnico je imenovala mag. Špelo Razpotnik in za njeno namestnico Evo Pohar-Sušnik. Sej Komisije se je udeleževala tudi mag. Tatjana Likar - sekretarka na Ministrstvu za kulturo.
1. DELO KOMISIJE ZA PODELITVE NAZIVOV V KNJIŽNIČNI DEJAVNOSTI
Komisija je uresničevala 8. člen Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, ko je obravnavala vloge za pridobitev nazivov in zanje pripravila obrazložena mnenja o izpolnjevanju pogojev za pridobitev strokovnih nazivov. V skladu s Pravilnikom o strokovnih komisijah je posredovala mnenja in priporočila za uveljavljanje Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti med knjižničarji in knjižnicami in predloge za dopolnitev določb Pravilnika.
Delo Komisije se je v tem prvem mandatnem obdobju po razveljavitvi prejšnjega Samoupravnega sporazuma o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke razširilo na vzpostavitev potrebnega aparata z vsemi temeljnimi dokumenti in obrazci za izvajanje določil Pravilnika, ki se je vzpostavil ob pomoči strokovnih tajnic in s sodelovanjem sekretarke mag. Tatjane Likar. V obdobju od marca 2009 do marca 2014 je delo Komisije potekalo na sedemindvajsetih sejah. Člani Komisije so se sestajali:
-	v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice (Turjaška 1, Leskoškova 12, Ljubljana) na osemnajstih sejah (dvajset sestankov);
-	v prostorih Ministrstva za kulturo (Maistrova 10, Ljubljana) na osmih sejah (deset sestankov);
-	ena seja je bila korespondenčna.
Gradivo za seje so člani predhodno prejeli po elektronski pošti.
29. decembra 2011 je bil na pobudo in predloge Komisije sprejet Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS št. 108/2011). Dokumente, navodila, odgovore na vprašanja je bilo potrebno prilagoditi novim spremembam in dopolnitvam.
Člani Komisije so v obdobju od marca 2009 do marca 2014 opravili naslednja dela:
-	Za 648 vlog za imenovanje v strokovni naziv v knjižnični dejavnosti so napisali obrazložena strokovna mnenja.
-	Pripravili so Poslovnik o delu komisije za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti (25. 5. 2009).
-	Pripravili so Navodila za izvajanje ocenjevanja strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti in jih glede na spremembe in dopolnitve Pravilnika dopolnili in posodobili. Navodila so objavljena na spletnih straneh Ministrstva za kulturo.
-	Pripravili so dokument Najpogostejša vprašanja in odgovori, ki je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za kulturo.
-	Dajali so pobude za potrebne obrazce, pripomočke za prijavo in vrednotenje vlog in sodelovali pri njihovem nastajanju, pobude za napredovanja, prevedbo strokovnih nazivov in izboljšanje Pravilnika so naslavljali tudi na pristojnega ministra za kulturo.
Delo strokovnih tajnic v obdobju od marca 2009 do marca 2014 zajema:
-	pripravo predloga 27 vabil za seje Komisije in pripravo gradiva za seje Komisije,
-	pripravo 27 zapisnikov sej Komisije,
-	triažo 648 vlog (priprava vlog za nadaljnjo obdelavo, označevanje prilog, pregled potrdil ipd.),
-	komunikacijo s kandidati glede dopolnitve vlog in pošiljanja ustreznih potrdil,
-	pripravo 648 ocenjevalnih listov za člane Komisije,
-	pripravo datoteke z mnenji članov Komisije za Ministrstvo za kulturo,
-	priprava delnih, polletnih in končnih letnih poročil o delu Komisije,
-	pomoč pri dopolnjevanju Navodil za izvajanje ocenjevanja strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti,
-	pomoč pri pripravi Najpogostejših vprašanj in odgovorov in priporočil za izboljšanje listin v vlogah, kot npr. življenjepis, poročilo o razstavi,
-	objava člankov v Knjižničarskih novicah o delu Komisije in letne statistike o dodeljenih strokovnih nazivih v knjižničarski stroki.
8
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
POROČILA
2. OBRAVNAVA VLOG
V ocenjevalnem obdobju trajanja prvega mandata Komisije (od marca 2009 do marca 2014) je Ministrstvo za kulturo prejelo 648 vlog za imenovanje v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti. Komisija je obravnavala in ocenila vse prispele vloge. Komisija je 17 (2,6 %) vlog za strokovni naziv ocenila negativno (bodisi kandidati niso izpolnjevali formalnih pogojev bodisi niso dosegli zadostnega števila točk glede na Merila, oziroma izkazali niso dejavnosti na več področjih delovanja).
ITF KNJIŽNICE	2009	2010	2011	2012	2013	2014	SKUPNO ST. KANDIDATOV (mar. 2009/mar. 2014)
Splošna knjižnica	225	125	46	55	49	3	503 kandidatov
Visokošolska knjižnica	11	11	4	21	3	0	50 kandidatov
Specialna knjižnica	6	5	4	11	4	1	31 kandidatov
Nacionalna knjižnica	17	6	Ï	15	9	1	61 kandidatov
Šolska knjižnica	0	0	0	1	0	0	1 kandidat
Druge organizacije	0	0	0	1	0	1	2 kandidata
SKUPAJ:	259	147	61	104	65	12	648 kandidatov
Tabela 1: Število kandidatov, ki so oddali vloge za imenovanje v strokovni naziv od marca 2009 do marca 2014, po tipu knjižnice
Največ vlog (503) so oddali kandidati, zaposleni v splošnih knjižnicah. 145 vlog so oddali kandidati iz drugih knjižnic: 61 kandidatov iz nacionalne knjižnice, 50 kandidatov iz visokošolske knjižnice, 31 kandidatov iz specialne knjižnice, 1 kandidat iz šolske knjižnice in 2 kandidata iz drugih organizacij s področja knjižnične dejavnosti.
STOPNJA IZOBRAZBE	2009	2010	2011	2012	2013	2014	SKUPNO ST. KANDIDATOV (nun'. 2009/mar. 2014)
V.	58	26	4	16	16	1	121 kandidatov
VI.	47	19	5	10	5	4	90 kandidatov
m/1	6	9	1	7	3	1	27 kandidatov
m/2	129	81	40	55	38	4	347 kandidatov
Mil., spec.	17	11	9	13	3	1	54 kandidatov
IX.	2	1	2	3	0	1	9 kandidatov
SKUPAJ:	259	147	61	104	65	12	648 kandidatov
Tabela 2: Izobrazbena struktura kandidatov, ki so oddali vloge za imenovanje v strokovni naziv od marca 2009 do marca 2014
V ocenjevalnem obdobju prvega mandata Komisije je zaprosilo za strokovni naziv največ kandidatov z univerzitetno izobrazbo (stopnja VII/2), 53,55 %. Na drugem mestu so kandidati s V. stopnjo izobrazbe, 18,67 %. Sledijo jim kandidati s VI. stopnjo izobrazbe, 13,89 %, potem kandidati z magisterijem in specializacijo, 8,33 %, in 4,17 % kandidatov s VII/1 stopnjo izobrazbe. 1,39 % kandidatov je oddalo vlogo za najvišji strokovni naziv in ga tudi prejelo.
ST. IZOB	PREDLAGANO IMENOVANJE V NAZIV	2009	2010	2011	2012	2013	2014	SKUPAJ
V.	Knjižničarski referent	9	2	3	2	5	0	21
	Višji knjižničarski referent	19	13	0	5	5	1	43
	Samostojni knjižničarski referent	28	15	1	9	7	0	60
VI.	Bibliotekarski sodelavec	1	1	2	1	1	0	6
	Višji bibliotekarski sodelavec	7	4	0	2	0	0	13
	Samostojni bibliotekar, sodelavec	36	14	3	8	4	4	69
VII./l	Bibliotekarski referent	1	3	0	3	0	0	7
	Višji bibliotekarski referent	2	1	0	1	3:	1	8
	Samostojni bibliotekarski referent	4	3	1	2	0	0	10
VII./2	Samostojni bibliotekar	19	15	12	20	11	1	78
	Višji bibliotekar	39	35	13	15	18	2	122
	Bibliotekarski specialist	70	30	16	15	8	0	138
VIII.	Bibliotekarski svetovalec	3	6	1	1	1	0	12
	Višji bibliotekarski svetovalec	2	2	3	4	0	1	12
	Nižji bibliotekarski svetnik	10	2	2	8	2	0	24
IX.	Bibliotekarski svetnik	1	0	0	2	0	0	3
	Bibliotekarski višji svetnik	1	1	2	0	0	1	5
SKUPAJ		252	147 58		98	65 11		631
Tabela 3: Prikaz števila predlaganih imenovanj v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti od 23. 3. 2009 do 19. 3. 2014
Pregled vlog, oddanih in obravnavanih do 19. 3. 2014, nas seznanja, da je bilo s strani Komisije podanih 631 obrazloženih mnenj o izpolnjevanju pogojev za pridobitev strokovnih nazivov. Ugotovimo lahko, da so, glede na strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, kandidati največkrat zaprosili za strokovni naziv bibliotekarski specialist (138 kandidatov, 21,87%). 122 (19,33 %) kandidatov je zaprosilo za naziv višji bibliotekar. V prvem mandatnem obdobju je bilo predlaganih tudi 5 najvišjih nazivov - bibliotekarski višji svetnik. V vseh razredih je največ kandidatov z najvišjim nazivom znotraj izobrazbenega razreda.
3. RAZPRAVA IN PREDLOGI KOMISIJE
3.1 Veljavnost strokovnih nazivov
Osnovno delo Komisije, ocenjevanje vlog za nazive in pisanje obrazloženih predlogov za nazive, je potekalo vseskozi tekoče in večina kandidatov je pridobila želeni naziv z odločbo Ministrstva za kulturo. Odločbe niso bile izdane na predloge Komisije, pripravljene v oktobru leta 2013, zaradi določb 62. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314-A). Komisija je posredovala mnenje ministru za kulturo, da zadrževanje izdajanja odločb za nazive pomeni neupoštevanje Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87, 2001, 39. člen) in Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73, 2003) v členih, ki govore o pridobivanju strokovnih nazivov, in sicer z utemeljitvijo, da se veljavni Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/90 in 109/11) nanaša na imenovanje v strokovni naziv in ne na napredovanje zaposlenih v javnih knjižnicah v plač-ne razrede, zato se lahko imenovanja v nazive nadaljuje. Tako so člani Komisije Pravilnik obravnavali že od prvega sestanka naprej in v skladu s tem pripravljali predloge za imenovanje v nazive. Kandidata so obravnavali kot posameznika, ki zaprosi za določen strokovni naziv, da bi pridobil oceno strokovne uspešnosti svojega dela na področju knjižnične dejavnosti, s čimer bo okrepil svoj status v stroki in si povečal možnosti za uresničevanje svoje strokovne ustvarjalnosti ter tako več prispeval k ugledu knjižnice
8	Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2

POROČILA
oziroma knjižnične dejavnosti in bil, ne nazadnje, slej ko prej za svoje prizadevanje tudi drugače ustrezno nagrajen. Kandidati, ki so podali vloge, so iz različnih vrst knjižnic. Iz tistih, ki strokovne nazive upoštevajo tudi pri napredovanju v plačnem sistemu (npr. splošne knjižnice), kot tistih, ki strokovne delavce nagrajujejo na osnovi drugih pravilnikov (visokošolske knjižnice, specialne knjižnice). Med kandidati so celo upokojenci, ki naziva ne bodo uveljavljali za uvrstitev v višji plačni razred, vedo, da obstoječi Pravilnik ne zagotavlja napredovanja v plačnem sistemu, lahko pa k temu prispeva.
To so po Zakonu o knjižničarstvu strokovni delavci, ki v knjižnicah izvajajo strokovne naloge in naj bi bili sistemi-zirani na delovna mesta skupine G. V skladu s tem lahko napredujejo v plačne razrede glede na dosežen strokovni naziv v knjižnični dejavnosti, za katerega je pristojno Ministrstvo za kulturo, pridobijo pa ga na osnovi izpolnjevanja pogojev, določenih v Pravilniku o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti. Sistemiziranje strokovnih delavcev v druge razrede, v praksi prepoznan razred J, je Komisija ocenila kot neustrezno, ker se na ta način ne izkazuje strokovno znanje posameznika, ovira pa se tudi napredek stroke. Komisija meni, da knjižnice, ki stimulirajo zaposlene s sistemizacijo v razred J, znižujejo pomen stroke in strokovnih nazivov ter rušijo dogovorjeni sistem nagrajevanja. Dopuščanje take prakse postavlja pod vprašaj tudi smisel dela Komisije za podeljevanje nazivov v knjižnični dejavnosti.
Problem neprimernega razlikovanja strokovnih delavcev v javnih knjižnicah je (poleg upoštevanja in neupoštevanja strokovnih nazivov pri napredovanju v plačne razrede oziroma v nazive zaposlenih v posameznih vrstah knjižnic ter njihovega neustreznega sistemiziranja na delovna mesta) že od začetka uveljavitve Pravilnika prevedba nazivov, pridobljenih po Samoupravnem sporazumu o pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke, z ustreznimi poimenovanji po Pravilniku. Kljub večkrat podanemu predlogu Komisije za enako obravnavo uspešnosti strokovnega dela delavcev s pridobljenimi nazivi po Samoupravnem sporazumu, še zmeraj ostajata dve vrsti strokovnih delavcev v knjižnicah, tisti, ki pridobivajo nazive po Pravilniku, in drugi, ki jim Pravilnik ne omogoča prevedbe naziva iz Samoupravnega sporazuma in enake možnosti napredovanja z nazivi, ki so jih dobivali v času sprememb v izobraževalnem polju in polju dodeljevanja nazivov.
Zanikati njihovo strokovnost z nižjim ovrednotenjem njihovega znanja v primerjavi s pridobljenimi nazivi po novem pravilniku je strokovno in moralno sporno. Svoje znanje so izpričali na zahtevnostni ravni stroke v času dokazovanja svoje strokovnosti, ki je omogočala posodabljanje stroke in je dala temelj za permanentno izpopolnjevanje knjižničarjev in razvoj knjižnic. Njihovo delo in njegov prispevek k razvoju stroke so ocenjevali največji strokovnjaki, ki niso imeli samo najvišjih nazivov, ampak tudi ugleden strokovni status doma in v tujini. Več znanja tudi sedanji nazivi ne ponujajo.
Tako se ustvarja medgeneracijski spor, razvrednoti se delovanje prejšnjih generacij, ugled sodelavcev in, ne nazadnje, ugled stroke, ki ima edina med ostalimi strokami nižje ovrednotene nivoje nazivov. Zaposleni so te nazive pridobivali tudi pozno v svojih delovnih izkušnjah; zaradi slabše dostopnosti in razvitosti formalnega izobraževanja, zaradi dopolnilnega izobraževanja, ki ni bilo ovrednoteno, saj se je v prejšnjih nazivih vrednotilo predvsem rezultate dela, ne pa tudi udeležba na izobraževalnih oblikah, zaradi nespodbudnega okolja, ki ni spodbujalo delavcev k opravljanju strokovnih izpitov in jih ni prijavljalo za podelitev višjih nazivov ipd. Tako se jim v letih, ko svoje znanje bogatijo še z izkušnjami in nastopajo kot specialisti za posamezna področja dela, nižajo plače pred odhodom v pokoj. Upravičenost take prevedbe najbolj verodostojno poleg dokumentov potrjuje razvoj knjižnic, ki so ga v večini primerov sooblikovali knjižničarji po strokovni zahtevnosti dodeljenih nazivov po Samoupravnem sporazumu o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke. Po njem pa se je znanje stroke vselej preverjalo glede na razvojne potrebe časa in knjižničarstva v njem. Zato ponovno dokazovanje strokovne usposobljenosti za prevedbo naziva ni potrebno.
3.2 Vrednotenje vlog
Z raznolikostjo vlog in njim dodanih dokazil za pridobitev želenega naziva je Komisija sproti preizkušala tudi določbe Pravilnika. Že omenjenim nerešenim problemom veljavnosti strokovnih nazivov in problemom zahtevnosti Pravilnika, ki se je razrešil s sprejetimi dopolnitvami Pravilnika s povečanim številom obveznih poglavij iz Meril in številom točk za strokovne objave v višjih razredih nazivov, so se sproti razreševali problemi enake interpretacije določb in priprave vlog za nazive. Za naziv lahko zaprosijo strokovni delavci javnih knjižnic, ki imajo izobrazbo, določeno s Pravilnikom, bibliotekarski izpit, določeno praktično izkušnjo v javni knjižnični dejavnosti (1.2 člen Pravilnika, 2.5 člen ne govori o javnih zavodih!) in so v tem času opravljali strokovna dela, se funkcionalno izobraževali in dosegli določeno število točk iz poglavij Meril za zaprošeni naziv, ki izkazujejo strokovno usposobljenost za opravljanje strokovnega dela na določeni zahtevnostni ravni.
Naziv je trajen in se formalno ne preverja. Komisija se zaveda, da imajo nazivi lahko praktično veljavnost znotraj napredovanja v plačne razrede, a tudi, da so referenca za pričakovano zahtevnost strokovnosti delavca in hkrati promotor knjižnice in knjižničarske stroke. Zato je Komisija pri vzpostavljanju aparata za delo Komisije sodelovala z Ministrstvom za kulturo, s Centrom za razvoj knjižnic (načini izvajanja nalog osrednjih območnih knjižnic, upoštevanje delovnih izkušenj na področju knjižnične dejavnosti, tudi pridobljenih v organizacijah, ki niso javni zavodi) in Bibliotekarskim centrom za izobraževanje (program za izobraževanje o pisanju in vrednotenju strokovnih sporočil) pri Narodni in univerzitetni knjižnici, da je dopolnila Pravilnik, Navodila, pripravila za pomoč obrazce in navodila za pripravo vlog.
8
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
POROČILA
Število vlog se je po letih pričakovano zmanjševalo, a bolj kot to Komisijo vznemirja nizko število vlog strokovnih delavcev iz visokošolskih in šolskih ter specialnih knjižnic, ki ga pripisuje tudi nizkemu vrednotenju stanovskega naziva med knjižničarji, katerih napredovanja usmerjajo institucije z lastnimi pravilniki. Tudi objava letnih poročil v Knjižničarskih novicah ni zadostna promocija, pri čemer njihovo branje zmanjšuje uporaba gesla, ki ga Narodna in univerzitetna knjižnica kljub več pobudam ne ukine.
3.3 Predlogi za izboljšave
Po mnenju Komisije se da Pravilnik še izboljšati in uveljaviti njegov pomen za strokovno vrednotenje knjižničarskega delavca vseh vrst knjižnic (tudi zasebnih) in celotne knjižničarske stroke. Za to navajamo predloge, ki bi lahko razrešili probleme veljavnosti in vrednotenja Pravilnika. Komisija jih je sprejela na svoji zadnji, 27. seji in jih daje v obravnavo in sprejem Nacionalnemu svetu za knjižnično dejavnost in ministrstvom, ki so podpisniki Pravilnika.
a) Uveljavljanje enakosti strokovnih nazivov:
Komisija za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti (v nadaljevanju: Komisija) ugotavlja, da kljub temu, da Ministrstvo za kulturo omogoča na osnovi 23. čl. Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (v nadaljevanju: Pravilnik) prevajanje večine pridobljenih kvalifikacij bibliotekarske stroke zaradi uvrstitve na ustrezno delovno mesto v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju za potrebe nagrajevanja, ostajajo nerešeni naslednji problemi pridobitve nazivov:
1.	Delavci, ki so v skladu s 23. členom Pravilnika razporejeni na ustrezna delovna mesta oziroma nazive, morajo dobiti izkaz o strokovnem nazivu - odločbo o dodeljenem nazivu po Pravilniku.
2.	Avtomatična pretvorba vključuje zgolj tiste, ki zasedajo knjižničarska delovna mesta navedena v skupini G Kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov (v nadaljevanju: Katalog). Pomeni, da so brez ustreznega naziva vsi knjižničarski delavci, ki niso razvrščeni v skupino G, kar vključuje tudi vodje oziroma tiste, ki so na individualnih pogodbah. Komisija zato ugotavlja, da 23. čl. Pravilnika vključuje zgolj prevedbo strokovnih delavcev, ki so zaposleni na delovnih mestih v knjižnični dejavnosti in izhajajo iz skupine G v Katalogu. Urediti je potrebno prevedbo strokovnih kvalifikacij v strokovne nazive po Pravilniku za preostale strokovne delavce v knjižnični dejavnosti, kot so npr: vodilni delavci (vodje enot in vodje knjižnic), nezaposleni, samo-zaposleni, delavci, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za delovno mesto iz drugih skupin Kataloga.
3.	Komisija zato predlaga skrajšanje postopka pridobitve strokovnega naziva za vse delavce, ki so že pridobili strokovno kvalifikacijo po pravilih Samoupravnega sporazuma: Predlog: Kandidat predloži vlogo, ki ji priloži potrdilo o kvalifikaciji strokovnega naziva po Samoupravnem sporazumu. Na tej osnovi se kandidatu v skladu s 23. čl. Pravilnika izda odločba o strokovnem nazivu.
Dokazilo o strokovni kvalifikaciji po Samoupravnem sporazumu je dokaz o opravljenem bibliotekarskem izpitu, delovnih izkušnjah in strokovni usposobljenosti, na osnovi česar lahko Ministrstvo za kulturo izda odločbo. Utemeljitev: S pridobitvijo dokazila o strokovni kvalifikaciji je že bila preverjena kandidatova strokovna usposobljenost. Predlagana prevedba naslednjih nazivov je v skladu s Pravilnikom in z dvema navodiloma Ministrstva za kulturo o prevedbi strokovnih nazivov in jo je mogoče uporabiti v primerih, ko ima kandidat tudi izobrazbo, ki jo za naziv predpisuje Pravilnik : knjižničar - knjižničarski referent knjižničarski referent - samostojni knjižničarski referent višji knjižničar - bibliotekarski sodelavec višji knjižničarski referent - samostojni bibliotekarski sodelavec
bibliotekar - samostojni bibliotekar višji bibliotekar - bibliotekarski specialist bibliotekar specialist - višji bibliotekarski svetovalec višji bibliotekar specialist - nižji bibliotekarski svetnik bibliotekarski svetovalec - bibliotekarski višji svetnik
4. Predlagane prevedbe strokovnih kvalifikacij v nov sistem so v neskladju s Pravilnikom le v primeru, ko kandidat nima zahtevane izobrazbe. To so naslednje prevedbe:
Strokovna kvalifikaciji) po Samoupravnem sporazumu	Predlagani strokovni naziv po Pravilniku	Izpolnjevanje pogojev
bibliotekar specialist	višji bibliotekarski svetovalec	brez magisterija
višji bibliotekar specialist	nižji bibliotekarski svetnik	brez magisterija
bibliotekar svetovalec	bibliotekarski višji svetnik	brez doktorata
Komisija predlaga, da se kandidatom, ki so pridobili navedene kvalifikacije po Samoupravnem sporazumu, le-te prevedejo v strokovne nazive v skladu s 3. točko. Razlogi za to so naslednji:
1.	To je enkratna uvrstitev. Kandidat bo moral za imenovanje v višje nazive izpolnjevati pogoje iz Pravilnika.
2.	Formalni študij bibliotekarstva na visoki stopnji se je razvil pozno, še pozneje magistrski in doktorski študij. Zaposleni v knjižničarstvu so izpopolnjevali svoje znanje s specialističnimi nalogami in opravljanjem specialističnih izpitov, torej z izobraževanjem pod vodstvom mentorjev, po predhodnem preverjanju pogojev in odobritvi raziskovalne teme, ki je po trajanju (povprečno tri leta) in zahtevnosti dosegalo nivo formalnega magisterija. Obratno pa je tudi Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke po Samoupravnem sporazumu o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke magistrsko nalogo s področja bibliotekarstva po presoji priznala kot opravljeno nalogo za opravljanje specialističnega izpita s področja bibliotekarstva.
8	Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2

POROČILA
3.	Prav tako se je prepočasi posodobil Pravilnik o pridobivanju nazivov, ki se je po več letih priprav uveljavil šele leta 2009.
4.	Število knjižničarskih delavcev, ki so pridobili najvišje strokovne kvalifikacije brez akademskih nazivov je zelo majhno. Po podatkih Komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke je kvalifikacijo bibliotekarskega svetovalca (od leta 1998 do leta 2008) prejelo 11 strokovnih delavcev, od tega 7 brez doktorata, kvalifikacijo višjega bibliotekarja specialista (od leta 1993 do leta 2002) 6 kandidatov, od tega 3 brez magisterija oziroma doktorata in kvalifikacijo bibliotekar specialist (od leta 1996 do 2009) 23 kandidatov, od tega 8 brez magisterija. Ker je za najvišje kvalifikacije potrebna dolgoletna praksa (20 let za svetovalca), je veliko teh strokovnjakov že upokojenih.
b) Dopolnitev aktov
1.	Dopolnitev Pravilnika:
-	2. člen, 5- »... pogoj za napredovanje ...«: Napredovanje zamenjati z »imenovanje«.
-	9. člen: „...namestnika članov": Namestniki so nepotrebni, črtati ali pa jih spremeniti v »člane«.
2.	Dopolnitev Navodil:
-	Za ocenitev objav iz 18. člena Pravilnika se upoštevajo le objave, uvrščene v Poglavje I Meril.
3.	Dopolnitev Poslovnika:
-	13. člen: »... se obravnavajo po vrsti nazivov«. Črtati, praksa tega ne uveljavlja.
-	17. člen: Ni v skladu z 12. členom Pravilnika, ki določa 15 dnevni rok in obravnavo tudi nepopolne vloge.
-	18. člen: »... komisija seznani s poročilom ...«. Praksa je uveljavila zapisnik kot poročilo.
c) In še:
-	Odločbo o nazivu naj spremlja »diploma« ob pridobitvi strokovnega naziva.
-	Promocija strokovnih nazivov znotraj stroke in širše javnosti (npr. uporaba strokovnih nazivov v praksi, za zahteve za zasedbo določenih strokovnih mest, funkcij znotraj stroke), tudi s prosto dostopnimi Knjižničarskimi novicami.
-	Priprava tolmačenja oblike in zahtevnosti ter tipologije strokovnih objav.
V prihodnosti lahko postane Pravilnik splošno veljaven akt za preverjanje razvoja strokovnih kompetenc strokovnih delavcev v knjižnični dejavnosti, javnih in zasebnih organizacij, in vsak pridobljeni naziv vsaka organizacija upošteva pri nagrajevanju delavca kot osnovni del kompetenc strokovnega delavca.
To bi bil prispevek k vzdrževanju strokovnosti dela knjižnic, možnost za primerjave ter razvoj stroke ter javni orientacijski element kakovosti storitev za pričakovanja uporabnikov.
Bralna značka v OŠ Dolenjske Toplice
V OŠ Dolenjske Toplice poteka sodelovanje za Župančičevo bralno značko že 46 let v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. Tako množično branje oziroma sodelovanje učencev pri bralni znački je edinstven primer v Evropi. Tudi pri nas število učencev značkarjev narašča, saj je letos opravilo bralno značko kar 255 učencev od 288. Standard za OŠ je, da bi osnovno - primarno bralno značko opravili vsi učenci. Kar 21 učencev pa imamo letos zlatih značkarjev; to pomeni, da so vseh 9 let uspešno opravili Župančičevo bralno značko in bodo v Kulturnem centru Janeza Trdine prejeli zlata bralna priznanja. Naj povem, da poleg bralne značke naši učenci tekmujejo tudi za Cankarjevo priznanje. Letos smo prejeli 38 bronastih in 1 srebrno in 1 zlato priznanje, Mega kviz je opravilo 9 učencev, predšolsko bralno značko Mavrično ribico wtrok vrtca Gumbek, eko bralna značka še ni končana, sodelujemo pa tudi v projektu bralna značka za odrasle v okviru Knjižnice Mirana Jarca. Vanjo smo vključeni vsi zaposleni in tudi tu število značkarjev narašča.
Marija Andrejčič, organizatorica branja v OŠ Dolenjske Toplice
in v vrtcu Gumbek


Podelitev bralne značke na OŠ Dolenjske toplice
Komisija za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti
8
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
PRI REDITVE
Mesec april v šolski knjižnici Osnovne šole
Mesec april je poseben mesec, saj se tekom meseca obeležuje precej in raznolike dogodke povezane s pisano besedo. Vsako leto se z letnim delovnim načrtom šolske knjižnice določijo dejavnosti in dogodki, ki bodo potekali v okviru posameznih sklopov. Vse dogodke, razstave in dejavnosti predstavimo v šolskem časopisu ter na spletni strani šole. April je mesec, ki promovira branje, literaturo in kulturno na sploh. Če samo naštejem datume, okrog katerih v knjižnici pripravimo dogodke in razstave: 2. april je mednarodni dan knjig za otroke, 20. april je dan slovenske knjige, 22. april je svetovni dan Zemlje in 23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic.
V	sodelovanju z učenci (knjižničarski krožek) smo pripravili tematske razstave v vitrinah pred in v knjižnici, ki so kar najbolje predstavile omenjene dneve. Pomembni so tudi pisatelji kot so Hans Christian Andersen, Marko Pohlin in Tone Seliškar, po katerem se je nekoč naša šola tudi imenovala, saj je na šoli tudi poučeval.
V	mesecu aprilu, natančneje 2. aprila, se uradno zaključi vseslovensko gibanje bralna značka, ki se vsako leto začne 17. septembra (Dan zlate knjige). V knjižnici, ob tej priložnosti, po v naprej določenem razporedu, za vsak razred posebej (od 1. do 6. razreda) pripravim literarni kviz, ki temelji na priporočilnemu seznamu za posamezen razred. Učenci so povabljeni v knjižnico, kjer izvedo navodila, napotke ter se spopadejo z interaktivnim kvizom vprašanj. Za pravilen odgovor vrtijo virtualno kolo (od sreče pa je odvisno, koliko točk zavrtijo). Bistveno je, da zberejo več točk kot knjižničar.
Kolaž utrinkov iz razrednega tekmovanja na literarnem kvizu v šolski knjižnici
Prule
Prireditev za 3. vzgojno-izobraževalno obdobje organiziramo skladno s koledarjem. Učenci, ki opravijo bralno značko, se za eno šolsko uro srečajo s povabljenim gostom. Posebno razstavo in pravljice smo namenili svetovnemu dnevu Zemlje. Z razstavo smo želeli opozoriti na pomen svežega zraka, pitne vode in čistega okolja. Medgeneracij-sko so starejši brali mlajšim učencem knjige Čas brez vode, Ledena gora Luli, Mali Indijanček, Padajoči sneg, Pikapolonica na prašni cesti ter Zeleni otok in Sivi otok. 23. april pa smo obeležili z razstavo, kjer je bil del razstave namenjen strokovnim knjigam, drugi del zgodbam o knjigah. V knjižnico povabljeni učenci so si ogledali knjigo Čudovite leteče knjige gospoda Morrisa Lessmora in istoimensko, z oskarjem nagrajeno, risanko. Vsako leto smo se z učenci 9. razredov udeležili tudi Slovenskih dnevov knjige na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki jih organizira Društvo slovenskih pisateljev v aprilu. Učenci so sodelovali pri kvizu Lepo je biti bralec in si priigrali nagrade.
Sodelovanje na kvizu Lepo je biti bralec (Slovenski dnevi knjige)
Letošnji mesec april smo na šoli zaključili z dnevom odprtih vrat, kjer so se predstavili učenci in njihovi učitelji skozi predstavitve predmetov, različnih interesov in znanja. Tudi v knjižnici smo pripravili bralna darila ter razstavo o zgodovini knjižnice.
Konec dneva pa je bil namenjen svečani otvoritvi Likovne galerije OŠ Prule s priložnostno razstavo najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja.
Gregor Škrlj, Osnovna šola Prule, Ljubljana
10	Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2

PRI REDITVE
- literarni večer v MKI
Na sončni strani Slovenije
Ta teden smo v Mestni knjižnici Izola priredili zanimiv literarni večer s predstavitvijo knjige NA SONČNI STRANI SLOVENIJE, avtoric Mimi Podkrižnik in Mateje Gruden. Knjigo je izdala založba Buča v zbirki Vzporedna Slovenija, ima skoraj 200 strani in prinaša portrete 40 ustvarjalnih ljudi, ki delujejo na področju Slovenije, pa tudi v tujini. Mateja in Mimi, obe novinarki, se poznata že iz študentskih let, zato sta se pred dobrim letom dni tem lažje odločili, da uresničita idejo o knjigi, ki naj bo spodbuda k ustvarjalnemu delu, zdravilo proti črnogledosti v času krize in preseganju meja, ne nujno geografskih, pač pa tistih, ki si jih v umu postavljamo sami in jih zalivamo s strahom. Knjiga NA SONČNI STRANI SLOVENIJE je razdeljena na več poglavij, v njej pa so predstavljeni posamezniki različnih poklicev: od pisateljev, prevajalcev, učiteljev, raziskovalcev, računalničarjev, publicistov, oblikovalcev keramike, naravoslovcev, podjetnikov na področju kmetijskih in gostinskih dejavnosti. Med njimi ima častno mesto tudi naša Emilija Pavlič iz Kopra, upokojena kuharica, avtorica kuharskih knjig in voditeljica kuharskih delavnic, ki sta jo novinarki spoznali na sejmu domačih dobrot v Ljubljani in jo povabili k sodelovanju. Emilija Pavlič je s sproščenim nastopom, vedrino in humorjem še posebej obogatila naš literarni večer. Z vprašanji in komentarji so zavzeto sodelovali tudi poslušalci, tako da je bil večer kar živahen.
Utrinki z literarnega večera
Knjižničarke smo pripravile tudi izbor del tistih avtorjev, ki so prikazani v knjigi. Med njimi je na primer mlada avtorica Nataša Kramberger, ki se giblje in ustvarja na področju med Slovenijo, Nemčijo in Italijo, mladinska pisateljica in promotorka ekologije Alenka Žumbar Klopčič, snaha pokojnega Ježka, Tatjana Oblak Milčinski, pisateljica, ki je tudi uredila njegova dela, profesor in pesnik Miha Pin-tarič, specialist za francosko srednjeveško književnost in predavatelj, učitelj in mladinski pisatelj Aleš Sila, publicist in naravoslovec Ivan Esenko, prevajalka Simona Nagernik, če jih naštejemo le nekaj. Portretirali sta tudi Nevenko Bogataj, ki je doktorirala iz gozdarstva, deluje pa na Andrago-škem centru Slovenije, kjer se trudi za promocijo in razvoj študijskih krožkov. Kot tako jo dobro poznamo tudi v naši knjižnici, kje študijske krožke organiziramo in izvajamo že dobri dve desetletji.
Med portrete sta avtorici uvrstili tudi poglavje z naslovom Botra. Čeprav sta pri pisanju tega besedila imeli v mislih prav določeno osebo, sta se odločili za skupen in anonimen naslov, saj je botrov in botric veliko, pomagajo pa lahko preko različnih društev, kot so Misijonsko središče Slovenije, Društvo za podporo Tibetu, Društvo za pomoč Zahodni Sahari, Društvo botrov otrok TWIMC in tako dalje.
Utrinki z literarnega večera
V	burni debati, ki se je razvila, smo ugotavljali, kakšni smo pravzaprav Slovenci po duši in značaju, ali imamo iz preteklosti vzore drznega duha podjetništva, popotništva ali svetovljanstva. Tu bi omenila samo, da je že naš Martin Krpan vzor pogumnega podjetnika, ki se ne ustraši niti cesarja niti Brdavsa. Iz naših krajev so nam dobro znane Šavrinke, ki so vzele preživetje številnih družin v svoje roke in se peš ali z osličkom podale na poti po Istri in do Trsta - pripovedi o njih še danes živijo v ljudskem izročilu, pisatelj Marjan Tomšič pa jim je s knjigo Grenko morje postavil literarni spomenik. Znani so tudi Ribničani, ki so s suho robo na hrbtu prepotovali veliko krajev v nekdanji Avstro Ogrski, trgovali, spoznavali nove kraje in se z novimi znanji vračali domov. Na Dunaju so v istem času pekli kostanje slovenski kostanjarji. Od popotnikov in plodovi-tih pisateljev bi se lahko spomnili Celjanke Alme Maksi-miljane Karlin, ki je v osmih letih prepotovala ves svet in pri tem marsikaj doživela - nekoč so jo hoteli ljudožerci celo skuhati, čeprav je bila tako suha, pa jim je pobegnila! Svoja doživetja je nato opisala v številnih knjigah, ki jih šele zdaj prevajamo v slovenščino. Med znanimi slovenskimi popotniki je bil tudi Fred Bahovec (rojen 1889), ki je živel na Aljaski, se preživljal z lovom, ribolovom, delom na žagi, rejo kun zlatic in poštarsko službo, nazadnje je nabiral okrasne kamne za izdelovanje nakita, iskal zlato in redke fosile. Po njem se imenuje Bahovec Peak na otoku Baranof, kjer je preživel trideset let. Leta 1987 je izdal knjigo z naslovom Ljubljančan na Aljaski - spomini in lovske zgodbe.
V	svet so se že zgodaj podali tudi številni slovenski misijonarji, med najbolj znanimi sta v preteklosti na primer Ignacij Knoblehar in Irenej Baraga. O naših misijonarjih, ki so ljudi v domovini seznanjali z življenjem na tujem, je pisal etnolog dr. Zmago Šmitek v delu Klic daljnih svetov, ki si jo lahko sposodite v naši knjižnici.
10
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 1/2
POTUJOČA KNJIŽNICA
Danes pa je vsemu svetu znan misijonar Pedro Opeka, ki tudi s pomočjo Slovencev pomaga več deset tisočim Mal-gašem. Ena od vasi, ki jo je zgradil na Madagaskarju, se prav zaradi naše pomoči imenuje Slovenska vas. Da so Slovenci vedno gojili medsebojno in sosedsko pomoč, lahko izvemo tudi iz pričevanj naših staršev in starih staršev, znanstveno pa se je tega lotila etnologinja dr. Marija Maka-rovič. O tem je napisala več člankov in knjigo Medsebojna pomoč na vasi na Slovenskem, postavila pa je tudi razstavo o tej temi. Danes pa politiki medsebojni pomoči rečejo siva ekonomija in jo hočejo obdavčiti.
Utrinki z literarnega večera
Ko bi se ozrli v ljudsko tradicijo rokodelstva, bi lahko tam našli tudi navdih za mnoga koristna dela, od šivanja, vezenja, tkanja in pletenja do izdelovanja lesenega pohištva, kovaštva in tako dalje. Tudi ročno izdelani turistični spominki bi bili mnogo lepši in bi bolje predstavljali našo deželo in naše ljudi kot poplava plastičnega kitajskega kiča. Ob tem je voditeljica večera Ksenija Orel omenila tudi množico nekvalitetnih prevodov cenenih tujih knjig, od otroških do knjig za odrasle. Povedala je, da smo knjižnice tukaj v nezavidljivem položaju, ko na eni strani strežemo željam bralcev, po drugi pa se trudimo promovirati dobre knjige. Pri tem je poudarila pomen skupne bralne akcije vseh primorskih knjižnic Primorci beremo pri promovira-nju slovenskih avtorjev. Avtoricama je obljubila, da bomo njuno knjigo dodali v seznam knjig Primorci beremo za prihodnje leto.
Kot vidimo, lahko tudi v naši preteklosti najdemo zglede podjetnosti, prav pa je, da sta se avtorici Mateja Gruden in Mimi Podkrižnik ozrli tudi po ljudeh, ki delujejo danes in so nam lahko navdih, da si upamo bolj polno zaživeti v sedanjem času in uresničiti svoje talente in sanje. Takega mnenja je bila tudi gospa Emilija Pavlič, ki je poudarila, kako pomembno se je srečati s takimi ljudmi in zapisati njihove zgodbe, dokler je še čas. Ker je knjiga tako polna svetlih zgledov menim, da bi bila odlično darilo vsem srednješolcem ob maturi in študentom ob diplomi.
Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola
IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST 40 let potujoče knjižnice Maribor
Referat s pridihom dramatizacije
KSENIJA: Ko mi je kot majhni deklici prišla v roke prva knjiga, sem »padla« vanjo ter postala nora na knjige! Ko sem prestopila prag moje prve knjižnice v življenju, sem postala nora na knjižnice, in ko sem se v knjižnici zaposlila, sem ugotovila, da če hočeš biti potujoči knjižničar, moraš biti vsaj malo nor!
NOR na: Bregače, globače, ostre ovinke, bralce, knjige, minimalen delovni prostor, delo nad 40 stopinj, delo pod 0 stopinj...!
Skozi vsa leta mojega potujočništva ter raziskovanja o njem, sem prav tako spoznala, da se je tudi sam začetek slovenskega potujočega knjižničarstva začel NORO ...
Jože Antolič kot Lovro Stepišnik
JOŽE: Bogdaj, dober dan!
KSENIJA: Bogdaj, g. Stepišnik! Kam ga pa mahate? A le-zete gor, v pohorske bregače, ali prihajate dol. JOŽE: Zg. Ložnico sem obhodil, pri kmetih zamenjal nekaj knjig, ampak jih je premalo, tako da jih moram na hitro nekaj prepisati, da si povečam zalogo! Nasvidenje! KSENIJA: Srečno g. Stepišnik, in obilo uspeha še nadalje! Pa, dobro letino želim!
No, in če ta ni NOR? Prepisuje knjige, da veča izposoje-valni fond! In kako je predan svojemu delu! Gor in dol, navkreber in navzdol, s košem knjig na rami, samo da širi bralno kulturo! In to mlinar, samouk, ki nikoli ni obiskoval šole! Ustanovi Bukvarnico (1863 - Zg. Ložnica), ki postane prva Potujoča knjižnica na slovenskem in baje celo na Balkanu! Sledijo potujoče knjižnice v obliki lesenih potujočih kovčkov, ki jih potujoči knjižničarji na razne načine dostavljajo do bralcev.
11	Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4
11
POTUJOČA KNJIŽNICA
L
Jože Antolič kot Simon Petrovič, prvi potujoči knjižničar na Ptuju
Peš, z javnimi sredstvi, s kolesom, kar je našim ptujskim kolegom zelo znano, saj njihov prvi potujoči knjižničar, Simon Petrovič, to počne poleti in pozimi - če to ni NORO...!
Poln koš knjig, dolgotrajno pešačenje, kufri gor in dol -vse to sčasoma pusti posledice: boleč križ in sklepi terjajo svoje! Seveda je tu še čas, ki spreminja svet in nas! Slovensko potujočništvo se posodobi, začne se kotaliti s časom, pojavijo se prvi bibliobusi! Koper je že lani povedal svoje, Ljubljana malo prej, sedaj pa bomo povedali svoje še mi, Mariborčani!
Akcija za nabavo prvega bibliobusa se začne leta 1972, ideja o njem, pa se porodi že kar nekaj let prej, saj kolekcije knjižničnega gradiva niso več dovolj, da bi pokrile potrebe po le-tem med prebivalstvom! Predvsem ljudje v oddaljenih krajih, ki imajo predaleč do stacionarne knjižnice, čutijo pomanjkanje kulturnega dogajanja, kakor tudi pomanjkanje knjižničnega gradiva! Na tem področju so najbolj prikrajšani kmetje, gospodinje in delavci, kar se v poznejših letih, pri obisku in izposoji gradiva na bibliobusu, tudi potrdi!
Prvi bibliobus 1974 - 1985
In tu je, aleluja- leto gospodovo 1974, natančneje 13. november, ko takratni ravnatelj Mariborske knjižnice, prof. Ignac Kamenik, preda prvi bibliobus prvi ekipi, ki jo sestavljata voznik Tone Stipič ter knjižničar Ernest Vodopi-vec, ki ga kasneje zamenja ter polepša ekipo, knjižničarka Anica Siranko. Zeleni bibliobus začne nabirati kilometre po Dravskem polju, okoliških krajih Maribora, Lenarta, Slovenske Bistrice ter za kratek čas- občine Radlje .
Mojca kot Kurbusova Hanika - kmetica
HANIKA: » Dober den!«
KSENIJA: »Dober dan, gospa! Kam pa tako naglo.?« HANIKA: »Eh, kaj bom jaz gospa, saj pa vidite, da sen kar z njive, pa da mam motiko na rami, pa škorne na nogah. Jaz poznam samo njivo, kuhno pa štalo! Pa kakšo gasilsko veselico.!«
KSENIJA: »Preberete tudi kaj, kašen časopis, kakšno knjigo?«
HANIKA: »O, to pa ja, to pa ja! Kmečki glas prav pride! Knjige mam pa itak rada! Takšne, kmečke, od Mohorjeve založbe! Vam povem, mi kmeti, pa penzionisti smo hudo zadovoljni s totim avtobusom! Zato pa se mi zaj tak mudi, ko je pa v ves prišo avtobus, na katerem talajo knjige! Nimam niti časa, da bi se preoblekla! Srečno te!« KSENIJA: »Srečno ga. Fanika in dobro izbiro želim!«
Tako naš prvi bibliobus s svojim knjižnim bogastvom kar 11 let razveseljuje predvsem gospodinje, delavce, pionirje, študente., in glej ga zlomka, čas zahteva svoje in bibliobus mrkne! Na veliko žalost bralcev in knjižničarjev on - mrkne! In kaj se zgodi? Kaj drugega kot ponovni mrk, tokrat finančni, ki poskrbi, da drugi biliobus krene na pot šele leto in pol kasneje.
Drugi bibliobus 1987 - 1998
HANIKA: Opet mam puni firtoh knjig. Kak sem vesela! Gnes sem si še vzela Ašiča. Si tu pa tam kakšni obkladek naredim! Pa še nekaj o vrti, stalno pride prav! Zaj pa hitro za šporhet, če ne, bo naš jezen!
12
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4	11
POTUJOČA KNJIŽNICA
KSENIJA: Takšno veselje se nadaljuje od 13. aprila 1987, z dvema postajališčema več (v občini Lenart). Število članov, obisk ter izposoja strmo rastejo, zato začne bibliobus v letu 1990 voziti v dveh izmenah, z dvema ekipama na 49 postajališč, med njimi tudi v tovarni Zlatorog ter Impol!
Jože Antolič kot delavec Impola
JOŽE: »Dober dan! Sem mojster Sternad, tu z Impola in sem malo prišo pošpegat k vam! Vsi vas hvalijo, pa še mene zanima ali imate mogoče knjigo » Mojster za vse!« Pa še kakšni lovski priročnik! Mogoče lov na divje svinje! Jih šicam, pa šicam, pa do zaj še nisn nobene trofo! Kaj mi predlagate?«
KSENIJA: Gospod Sternad, dobrodošli na bibliobusu! Kar se tiče tehničnih zadev je precej literature! Priročnika: » Kako se divji prašič sam ustreli!« pa še žal nimamo! Upam, da ga bo kdo v kratkem napisal, da vam bomo lahko v pomoč! Se vidimo naslednjič?! Lepo bodite in srečno!«
KSENIJA: Šest let kasneje začnemo še obiskovati VDC POLŽ, kjer so zaposleni odrasli ljudje s posebnimi potrebami! Komaj čakajo, da se vsak prvi petek v mesecu pripeljemo. Zelo so navezani na nas in zahtevajo maksimalno pozornost vsakega od nas!
Obisk bibliobusa v VDC POLŽ
Porast obiska in izposoje se odraža tudi z obiski šol in vrtcev. Sodelovanje z njimi se še okrepi z bibliopedago-škimi uricami, pravljicami in vzajemnim sodelovanjem z vzgojitelji in učitelji, predvsem tistimi,
ki imajo sami radi knjige in jim ni vseeno za bralno pismenost naših nadebudnežev!
Bibliobus v povezovanju s šolami in vrtci
(Vmes pride ga. Katica, ki je zelo osamljena in potrebuje pogovor)
KSENIJA: »Dober dan ga. Katica! Kaj ste tako žalostni?« KATICA: »Čisto sama sem doma in sem vas prišla malo obiskat!«
KSENIJA: »Lepo, da ste nas prišli obiskat! Vam lahko kako pomagam?«
KATICA: »Ne danes ne! Sem pa vam prinesla en mali kolaček, pa eno klobasico! Če ste pa vedno tako prijazni!« KSENIJA: »Joj, gospa, res hvala, ampak je preveč in po pravilniku ne smemo... tu smo zato, da vam pomagamo pri izbiri literature!«
KATICA: »Pol bom pa tak naredila (vzame nož, nareže kruh in klobaso)! Po pravilniku pa menda lahko malicate! Jaz sedaj grem, bi pa prosila, da mi do naslednjič pripravite knjige o visokem pritisku! Vsak, ki ima pet minut časa, mi ga že dvigne! Se vidiva čez 14 dni!« KSENIJA (zbranim): » Se opravičujem, sedaj imam pol ure malice (začnem jest), ali pa tudi ne!«
Katica reže kruh
13	Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4
11
POTUJOČA KNJIŽNICA
(Pride Simona kot »ravnateljica Zorica«)
ZORICA: »Dober dan! Zorica Veselko, ravnateljica te šole! Veste, sem prišla malce pogledat, kaj sploh ponujate, in če ima sploh smisel, da naši učenci zamujajo pouk, ko pridejo k vam, glede na to, da šolska knjižnica vseeno ni tako slabo založena! Pa tudi jaz nisem z vsako knjigo zadovoljna! Berem takšne na višjem nivoju, veste! Imeti morajo vsebino, da se ti krepi samopodoba!« KSENIJA: »Spoštovana ga. ravnateljica, ne dvomim, da je vaša šolska knjižnica dobro založena, vendar vam moram povedati, da mi poleg izposoje gradiva, tudi svetujemo pri izbiri literature, predvsem mladim bralcem! Kar se pa vaše izbire knjig tiče, me veseli, da imate takšen prefinjen okus, in sem globoko prepričana, da boste pri nas našli nekaj za dušo in srce!«
ZORICA: »Aha, a da je tako! Sicer pa vidim, da imate res založen ta vaš avtobus!« KSENIJA: »Bibliobus!«
ZORICA: »Kako? Aha, bibliobus! Tudi zame, vidim da bi se kaj našlo! Moram reči, da ste me kar navdušili! Sem se odločila, da bom kar danes razposlala okrožnico po razredih, za obisk na tem avtobusu!« KSENIJA: »Bibliobusu!«
ZORICA: »Kako? Aha, bibliobus! Kako ste že rekli, da prihajate? Bomo naredili seznam po razredih...!« KSENIJA: »Prihajamo vsakih 14 dni ob isti uri v isti kraj! Če dovolite, vam predlagam, da prihajajo razred za razredom vsakih 10 minut! Dobrodošli, veseli bomo vsakega vašega obiska! Prav tako obiska vseh vaših učencev!«
Vmes že pride »študentka« Mojca in si ogleduje
KSENIJA: »Dober dan želim! Kako lahko pomagam!« MOJCA: »Najprej me zanima, ali se da pri vas dobiti kaj študijskega gradiva, pripravljam se na diplomo z naslovom, Ekonomski vidik kakovosti semena govedi v Sloveniji!« KSENIJA: »Seveda! Gradivo lahko najdete tukaj, ali pa vam ga pripravimo ob naslednjem vašem obisku!
Če ste že včlanjeni v kateri od naših enot, potem ta izkaznica velja tudi pri nas! Tiste knjige, ki si jih izposodite pri nas, vrnete kjerkoli na bibliobusu! Kar se tiče literature za vašo diplomsko nalogo, le-te ni veliko, ampak bo šlo! Poiskali jo bomo v našem depoju!
Če bo premalo, bomo pogledali ali je na razpolago v ostalih enotah Mariborske knjižnice! Seveda se lahko dogovorimo za medknjižnično izposojo iz ostalih slovenskih knjižnic! Če dovolite, vam predlagam, da se mogoče obrnete tudi na VURS, saj razpolagajo s podatki o najbolj kvalitetnih bikih v Sloveniji!
Najprej me pa zanima ali ste že včlanjeni v kateri enoti naše knjižnice?«
MOJCA: »Sem včlanjena v knjižnici Rotovž. Zanima me, kdaj prihajate v naš kraj, kako dolgo je lahko gradivo doma...!«
KSENIJA: »Če ste včlanjeni v osrednji knjižnici Rotovž, potem ta izkaznica velja tudi v vseh naših enotah, tudi pri nas! Prihajamo pa vsakih 14 dni, kar je tudi razvidno na našem urniku, ki ga boste dobili ob odhodu!«
KSENIJA: Čas teče, nič ne reče, pokaže pa! Na knjižničarjih gube, na bibliobusu pa rjo, kašljajoč motor, saj veste, kako to gre. Nič ne pomaga, njegov čas se izteka! Hudo nam je! Ko pa ga imamo tako radi! Tudi tega! Tako kot na prvega! Prav noro smo navezani nanj, slovo je res težko., dokler ne zagledamo novega, lepega, noro dobrega, fantastičnega znotraj in zunaj in spet smo prav noro zatreskani vanj, prav tako kot ravnateljica Mariborske knjižnice, Dragica Turjak!
Na poti na Nizozemsko
Zato se lepe jesenske noči leta 2001 odpravimo z njim na 1250 km dolgo pot, naravnost do Nizozemske, kjer poteka srečanje evropskih bibliobusov, hkrati pa tudi tekmovanje za oh in ah evropski bibliobus!
22 bibliobusov, dodelanih, okrašenih, s tehnično opremo, da dol padeš, konkurenca je velika. Moramo dati vse od sebe!
(Pridejo Mojca, Jože, Milka in nizozemska žirantka Simona. Zraven prinesejo piknik košaro s potico, buteljko, kruhom, klobaso!)
KSENIJA: In tudi damo, z vsemi dobrotami, kar jih imamo! S pomočjo kolegov iz MS, Kopra, LJ, ter Sl. Bistrice.
14
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4	11
POTUJOČA KNJIŽNICA
îtovan
■ ■ v ■
njizrn*
i
Simona Ornik kot nizozemska žirantka
Milka ji ponudi kruh s klobaso, (Simona jo vprašujoče pogleda in poskus): »Schweine, klobasa, Slovenska domača klobasa!«
JOŽE : (ji ponudi kozarček! Pokaže na kruh in reče): »Pohorski Brot und mariborski Wein!« Mojca (ji ponudi potico): »Und das ist Pohorska potica!« SIMONA: » Mmm, gut!« (hrana in vino)! »Schon!« (pokaže na bibliobus).
SIMONA odide in prinese nagrado ter sporoči, da je naš bibliobus postal MISTER EUROPE 2001
Nagrada Bibliobus »MISTER EUROPE 2001«
KSENIJA: Sicer pa smo to tako ali tako pričakovali! Po telefonu pokličem ravnateljico: »Ja, halo,... ravnateljica! Sporočamo ti, da smo na Nizozemskem glavni, in da je naš bibliobus postal naj bibliobus Evrope! Si kaj vesela? Se vidimo! Mogoče!
Število postajališč se povečuje, kar naenkrat smo pri 54-tih, obisk raste, izposoja še bolj, da o informacijah sploh ne govorim, zato se nam pridruži še peti član, ki je enkrat moški, pa ženska, in svet se vrti naprej!
Čas hiti, te vleče s seboj! Tako odvleče tudi našega prvega voznika knjižničarja,Toneta Stipiča! Ampak se vedno znova vrača in vrača in obuja stare spomine in nikakor se ne more sprijazniti s svojim penzionom, saj si vedno znova in znova sposoja Mladino!
Pride Milka, se obrača in gleda in gleda...
KSENIJA: Gospa, a vam lahko pomagam? Potrebujete kaj? MILKA: Ja, ključe! KSENIJA: Kakšne ključe? MILKA: Od bibliobusa!
KSENIJA: Teh vam pa ne dam! Lahko dobite knjige, če ste vpisani, če pa ne, pa še to ne!
MILKA: Ampak, jaz bi vseeno ključe, kako pa naj vozim?
KSENIJA: Koga naj vozite?
MILKA : Vas!
KSENIJA: Mene? S čim?
MILKA: Z bibliobusom! Sem vaša nova šoferka!
KSENIJA: No, serbus Milka! Pa jo imamo: prvo in edino
voznico bibliobusa v Sloveniji!
Voznica knjižničarka Ljudmila Podlesnik
In tako ga »furamo« skozi vesele in žalostne čase! Na naših srečanjih slovenskih potujočnikov, naš bibliobus žanje priznanje za priznanjem, tako da nam je nerodno! Ampak, občutek je dober! Žalostni časi nam vzamejo 8 postajališč. Kar se tega tiče, upam da se zgodovina ne bo ponavljala! Potujoča knjižnica je še kako pomembna! Posebej v teh težkih časih, ko ni služb in denarja! Ljudje nas imajo radi, težko pričakujejo naš naslednji obisk! Ljudje nas cenijo in nam zaupajo! To pove tudi podatek, da sta nam bralca -zakonca, zaupala ključe lastnega doma! Ker sta velikokrat pri zdravniku, jima dostavljamo gradivo v hišo!
Ključi zaupanja
15	Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4
11
POTUJOČA KNJIŽNICA
SIMONCA: »Zdravo! Zadnjič pa vas ni bilo?«
KSENIJA: »Veš, Simonca, naš biliobus je že malce star, in ga dajejo razne tehnične bolezni! Potrebuješ kaj?« SIMONCA: »Aha! Mama potrebuje, saj mi je napisala! Že iščem listek!« KSENIJA: »Simonca, da ne bo tako kot zadnjič, saj veš!«
SIMONCA: »Ja, ko ste mi dali knjige za vzrejo kokoši, mi pa jih sploh nimamo!« KSENIJA: »Kako jih nimate, če pa ste jih imeli!«
SIMONCA: »Jih nimamo več! Je mama rekla, da ji živce žrejo in kri pijejo!«
KSENIJA: »Simonca, če takrat ne bi izgubila listka, bi mama dobila knjige, ki jih je želela...«
SIMONCA: »Ja, o manikuri in pedikuri!«
KSENIJA: »Če bi zadnjič tako lepo povedala, kot si danes, ne pa da si rekla, da mama želi knjige o kurah.« SIMONCA: »Veš kaj pravi moj ata?« KSENIJA: »Ne vem, kaj pravi tvoj ata?«
SIMONCA: »Da kar se tiče pedikure in manikure ima najraje pohano kuro! Jaz pa ne najdem listka. Pridem nazaj! Adijo!« KSENIJA: Nasvidenje, Simonca! Če boš hitra se srečamo še na tem bibliobusu, ali pa novem, ki se nam obeta čez kakšno leto! Vsaj tako pravijo! Se ga veselimo? Se ga, čeprav ne vemo, kakšen bo!
Vsak knjižni(čar) ima svoj čar, potujoči knjižničarji pa imamo še božji dar, da v vsak pleh na kolesih, vdahnemo dušo!
Scena: Smo skupaj, in se kregamo!
MOJCA: »Ksenija, ne nakladaj toliko.!«
SIMONA: »Pa saj ne naklada, samo malo preveč govori!«
JOŽE: » Milka, že spet si pozabla...!«
MILKA: »Ti pa nikoli nič ne pozabiš.!«
KSENIJA: »Kako ste vsi skupaj tečni!«
SMO EKIPA, KI DRUG NA DRUGEGA VČASIH
ZAREŽI, SPET DRUGIČ SMO VSI POCUKRANI, A KO JE TREBA, PA TA EKIPA VEDNO SKUPAJ DRŽI!
Bibliobus v prihodnosti
Opomba: Referat je bil predstavljen na 18. Strokovnem posvetovanju in Festivalu potujočih knjižnic Slovenije. Srečanje je potekalo 16. - 17. maja v Ajdovščini ter Vipavi
Ksenija Trs,
Mariborska knjižnica, Potujoča knjižnica
16
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4	11
V prejšnji številki Knjižničarskih novic, smo k prispevku »Popularizacija digitalne kulturne dediščine v sodelovanju s študenti: Osveži svojo knjižno polico« pozabili dodati sliki akcije »Osveži svojo knjižno polico v Digitalni knjižnici Slovenije«. Avtorici Karmen Štular Sotošek se za to nevšečnost iskreno opravičujemo.
www.dLib.si
Akcija »Osveži svojo knjižno polico« na Študentski areni 2013
•	V Narodni in univerzitetni knjižnici smo na pobudo Ministrstva za kulturo povabili k sodelovanju študente Komunikologije v okviru njihovega Praktikum II
•	Avtorice komunikacijske strategije so akcijo Osveži svojo knjižno polico namenile študentom, opredelile so marketinški cilj - povečati prepoznavnost portala dLib.si in povečati število registriranih uporabnikov
•	Dogodek je spremljala v ta namen izdelala sedežna točka dLib v oblika prepoznavnega spletnega znaka osveži. Privlačnost akcije smo gradili tudi s promocijskim gradivom (nalepke, plakate, posterji) in mesečnim žrebanje praktičnih nagrad za nove registrirane uporabnike.
•	Na podlagi konkretni rezultatov ocenjujemo, da je imela komunikacijska akcija Osveži svojo knjižno polico zelo pozitiven in odmeven učinek na ozaveščanje o kulturnih digitalnih vsebinah.
Prispevek si v celoti lahko preberete v marčevski številki Knjižničarskih novic (str. 11)
Spletna pasica Osveži svojo knjižno polico
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4
17
PRIPOROČAMO
Novosti v zbirki Informacijskega centra za bibliotekarstvo, NUK
• Public libraries and social justice
Lahko koncept »odličnosti« nadomestimo s konceptom »pravičnosti«? Je poslanstvo splošne knjižnice tudi boj proti socialni izključenosti? Kakšne naj bodo knjižnične storitve v luči socialne pravičnosti?
• The whole school library handbook
Praktični in duhoviti nasveti ameriških šolskih knjižničarjev o skorajda vseh vprašanjih s katerimi se sooča šolski knjižničar.
Public Libraries and Social Justice
JQWi FiTLMiK WTO
JOHNV1NCENT
Naslovnica (vir: alastore.ala.org)
THE WHOLE
SCHOOL LIBRARY
HANDBOOK
EDITED BY BLANCHE WOOLLS & DAVID V. LOERTSCHER
Naslovnica (vir: alastore.ala.org)
• Practical digital preservation : a how-to guide for organizations of any size
Knjižnice v digitalnem okolju? Trajno ohranjanje digitalnih virov? Kako in kje začeti?
Naslovnica (vir: www.alastore.ala.org)
• Information consulting : guide to good practice
Kako svetovati uporabnikom? Kako uporabnike gledajo na nas knjižničarje, informatorje? Kakšne trike lahko uporabimo pri komunikaciji? Kakšne veščine potrebuje dober informator?
Naslovnica (vir: www.ariadne.ac.uk)
18
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4
IZ DNEVNEGA TISKA
Ko se sanje ujamejo z resničnostjo - nova osrednja knjižnica Mariborske knjižnice
Večer, 29.4.2014, leto 70, št. 99 (Slavica Rampih)
Mariborska knjižnica je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za drugo gradbeno fazo. Še nekaj časa bo preteklo, preden bomo začeli gradnjo, a moramo biti optimisti, saj je projekt osrednje Mariborske knjižnice identificiran kot projekt državnega pomena. Del knjižnice na Rotovškem trgu in pod njim bo namenjen odraslim obiskovalcem, v kletnih prostorih bo velika dvorana za prireditve in fil-moteka, velika avla knjižnice pod trgom pa bo osrednje komunikacijsko območje knjižnice, kjer se bodo srečevali obiskovalci vseh generacij. Pod nivojem trga bo odprti atrij, kjer bo mogoče v toplih dneh popiti kavo ali prelistati najnovejše časnike in časopise, ki bodo nameščeni v tem delu knjižnice. Otrokom bo namenjen celoten trakt stavbe na Rotovškem trgu 9, kjer se bodo lahko brezskrbno in varno igrali ter družili. Na voljo jim bo velika izbira igrač in naše igroteke.
Pravljice z jogo - doživetje za otroke
Večer, 6. 5. 2014, leto 70, št. 103 (Slavica Pičerko Peklar)
Dvajset let je, kar je mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju dobil nove prostore in veliko pravljično sobico. Novi, namensko in res pravljično urejeni prostori, so privabljali vedno več otrok. »Z leti so dobro obiskane pravljične ure - z nekaj ironije rečeno - postajale bolj cirkuške urice, kar se je odražalo v načinu podajanja in pri izbiri pravljic. V iskanju drugačnega druženja, takega, ki ga bodo otroci lažje sprejeli sva s Sonjo Trplan, inštruktorico joge, otroke in njihove starše začeli leta 1999 vabiti na pravljične ure, ki sva jih dopolnili z vadbo joge« pravi Liljana Klemenčič, knjižničarka in pravljičarka iz Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju. Lani in letos bo podobno. Pravljične ure z jogo v ptujsko knjižnico so vabile kar štirinajstkrat, obiskalo pa jih je 346 malih in malo večjih poslušalcev.
Potujoče knjižnice - s knjigo do skoraj sleherne vasi
Dnevnik, 17. 5. 2014, leto 64, št. 113 (Nataša Bucik Oze-bek)
Dvanajst slovenskih bibliobusov je danes na Festivalu potujočih knjižnic v Ajdovščini in Vipavi. Vse leto z obiski po slovenskih, italijanskih in madžarskih vaseh skrbijo, da noben občan do knjižnice nima več kot dva kilometra poti.
34 slovenskih knjižničarjev se z bibliobusi ustavlja na 704 postajališčih v 86 slovenskih občinah ter v nekaj zamejskih krajih na Madžarskem in v Italiji. Polovico stroškov delovanja potujočih knjižnic zagotavlja država, drugo polovico pa morajo zagotoviti lokalne skupnosti.
Prej ali slej vse pride nazaj v Nuk
Delo, 17.5.2014, leto 56, št. 113 (Nina Krajčinovič)
V sredo je v Nuku potekal voden ogled. Zbralo se nas je približno sedem, sprejela pa sta nas Urša Kocjan in Samo Kristan. Konec 18. stoletja je postala knjižnica javnega značaja, leta 1807 pa je bil sprejet zakon o obveznem izvodu. Danes tako na primer zbirajo tudi reklame in letake, ki nam jih v nabiralnike delijo trgovski centri. Knjižnica je v svoji zgodovini zamenjala nekaj imen, naziv Narodna in univerzitetna knjižnica pa je dobila leta 1945. Gradivo je pridobivala tudi med drugo svetovno vojno, tako ilegalni kot okupacijski tisk. V času komunizma je imela tudi edina pravico, da je zbirala emigrantski sovražni tisk. Odkar se je Ljubljansko ogledalo zadnjič potikalo po prostorih Nuka, se je vse skupaj malce posodobilo, študenti si zdaj digitalno rezervirajo svoj prostor, na notranjem dvorišču je zrasla prijetna kavarna. Naslednji vodeni ogled za posameznike bo 17. junija, udeleži se ga lahko vsak, prijava ni potrebna.
Bibliotekarka, ki ji ni vseeno
Delo, 19.5.2014, leto 56, št. 114 (Matija Grah)
Romana, ki sta za prihodnje leto predvidena za maturo -Otroštvo francoske pisateljice Nathalie Sarraute in Otroške stvari Lojzeta Kovačiča sta doslej izšla samo enkrat in sta v knjigarnah že zdavnaj pošla. Vodja knjižnice Gimnazije Bežigrad Savina Zwitter pravi, da tudi knjižnice hranijo zelo malo izvodov obeh del. To pomeni, da ju bodo dijaki prisiljeni kupiti, prav tako pa tudi šole, saj morajo šolske knjižnice ponuditi nekaj izvodov dijakom, ki si sami ne morejo privoščiti nakupa. Poleg tega pa mora vsaka šola priskrbeti še toliko izvodov, kolikor profesorjev poučuje slovenščino v četrtem letniku. Glas zoper oderuško ceno maturitetne literature se je najprej dvignil na cehovskem (slovenističnem) spletnem forumu SlovLit, ker pa to ni dovolj je Savina Zwitter napisala pismo ministrstvu za šolstvo. V njem ni izrazila pomislekov samo o ceni, temveč tudi o izboru maturitetne literature. Ministrstvo za šolstvo se je na njeno pismo odzvalo presenetljivo hitro in zahtevalo pojasnilo maturitetne komisije glede izbora obeh romanov, presojo cene obeh učbenikov pa zaupalo uradu za varstvo konkurence. Na ugotovitve urada še čakamo.
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4
19
VABILA

..........................................................................................................
(ÏIIS J I D I h. K A K S K L H	h V
SLOVIINIJ j'
20
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4
VABILA
HH
'L V I' Z A H [ tft 101 EK A RŠ K [ H D R L1 S T E V .S L O V ENI J F.
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4
21
Z VE Z A BI B1 I O T >" K A K S K [ I-1 DE U š T l' V &LOV'|sNJJ F.
KALANOV SKLAD
v
Članska pristopna Izjava
Fizična oseba (tndivkluatni član)
Ime in priimek: _
Naslov:_
Zaposl e n:_
Osebna davčna številka:_
Zavezanec za DOV {obkroži):	DA	NE
Dovoljujem uporabo osebnih podatkov pri vodenju evidenc in obdelavi podatkov za potrebe delovanja Kaia novega skJada, In sicer v skladu i zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov.
Na spletlšču ZoDS dovoljujem objavo podatkov o članstvu, in sicer Imena in priimka ter kraja bivanja (obkroži):	DA	NE
Datum:_ Podpis: _
Pravna oseba (kolektivni član)
Knjižnica oz. druga organizacija:_
Naslov:_
Davčna številka:__Zavezanec za DDV (obkroži): DA NE
Na spletisču ZBDS dovoljujemo objavo podatkov o članstvu, in sicer naziv in sedež organizacije (obkroži):	DA	NE
Datum:_ Podpis odgovorne osebe:_
Žig
22
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4	22
VABILA
Peticija »Za pravico do e-branja«
Petition by
EBLIDA - European Bureau of Library, Information and Documentation Associations Zagotavljanje pravice uporabnikov do e-branja z legalizacijo izposoje e-knjig v knjižnicah
Ravno v času, ko bi tehnološki napredek moral omogočati širitev dostopa do bogastva človeškega znanja, sta knjižnicam onemogočena nakup in izposoja e-knjig. S tem je razvrednotena naša sposobnost, da skoraj 100 milijonom uporabnikom v Evropi omogočimo prost dostop do človeškega znanja. Prav tako pa se ob tem zastavljajo pomembna vprašanja o demokraciji, učenju in raziskavah ter o učinkovitem vključevanju vseh državljanov v družbo znanja.
Zato 65.000 knjižnic in njihovih 100 milijonov uporabnikov poziva EU, da pripravijo jasen zakon o avtorski pravici, ki bo omogočil knjižnicam, da lahko tudi v 21. stoletju uresničujemo svoje trajno poslanstvo, in sicer, da zagotovimo vsem državljanom EU dostop do bogastva človeškega znanja, tako v knjižnici, izven nje ali preko spleta.
Še posebno si želimo, da:
•	je našim uporabnikom zagotovljen dostop do najnovejših e-knjig, enako kot to velja za tiskane knjige;
•	lahko vsaka knjižnica kupi e-knjige po poštenih cenah in razumnih pogojih;
•	lahko vsi državljani - ne samo tisti, ki si to lahko privoščijo - koristijo prost dostop do e-knjig v knjižnicah;
•	avtorji prejmejo pošteno knjižnično nadomestilo za izposojo e-knjig;
Potrebujemo evropski okvir za avtorsko zakonodajo, ki bo ustrezal namenu in bo omogočal knjižnicam, da kupujemo in izposojamo e-knjige.
Zato pozivamo Evropsko komisijo, da pripravi jasen okvir za avtorsko zakonodajo, ki bo omogočal knjižnicam pridobivanje in izposojo e-knjig z ustreznim knjižničnim nadomestilom za avtorje in druge nosilce pravic. Tako kot pri tiskanih knjigah, bi moral posodobljen okvir za avtorsko zakonodajo omogočiti knjižnicam, da še naprej nudijo svoje storitve v korist vseh evropskih državljanov.
Zatorej pozivamo vse vlade evropskih držav, da zagotovijo prost dostop do informacij za vse državljane in da jamčijo za pravico do e-branja v knjižnicah!
VSE EVROPSKE DRŽAVLJANE POZIVAMO, da vstanejo in branijo to pravico!
EBLIDA - European Bureau of Library, Information and
Documentation Associations
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4
23
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
Knjižničarske novice so informativni bilten, ki seznanja slovenske knjižnične delavce s tekočimi dogajanji in novostmi v stroki. Objavlja strokovne članke, poročila s strokovnih posvetovanj, srečanj in sestankov, prispevke o pomembnih dogodkih in novostih v knjižnicah, prispevke o projektih, v katerih sodelujejo knjižnice, intervjuje, mnenja in ocene, spominske in podobne zapise, obvestila in razpise ter obvestila o prireditvah, posvetih in drugih strokovnih dogodkih.
Navodila za pripravo prispevkov
Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odločitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispevkov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice.
Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poročilih s strokovnih posvetovanj in drugih srečanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srečanja ter kraj in datum dogodka.
Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Če je avtorjev več, naj sami določijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, če je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri večjem številu piscev je treba pri vsakem posamezniku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navodila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vključno s presledki).
Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno številko in naslov. Če avtor slik ne vključi v besedilo prispevka, naj bo v njem jasno označeno, katera slika sodi na določeno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec prispevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z začetno navedbo »Od leve proti desni:.« . Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjižničarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali PNG formatu.
Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižničarskih novic.
Pošiljanje prispevkov
Prosimo, da članke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov knjiznicarske.novice@nuk.uni-lj.si. Prispevki niso honorirani.
Uredništvo Knjižničarskih novic
Knjižničarske novice, letnik 24, številka 4	24
^T/fl	I NARODNA IN
f|4 <	M UNIVERZITETNA
^ptJR I KNJIŽNICA