★ ra PRIMORSKI DMEVKIK _ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Cena 15 lir ■ 10 jugolir - 2.50 din Poslušajte f JUTRI OB 18. URI bo govoril na radijski postaji jugoslovanske cone Trsta tov. IVAN REGENT (Valovna dolžina 240 m ali 1500 Kc) TRST torek 7. junija 19*49 PoStnina plačana v gotovini v+_,_ i o/, /■lOOAN Spedizjone in abbon. postale OlGV. IOt. Ogromna množica Tržačanov Je v nedeljo popoldne odločno pokazala svojo voljo vztrajati v borbi za zmago pravice in resnice proti terorju vsakovrstnih starih in novih fašistov in njihovih Hospodarjev kakor tudi proti klevetnikom in ra nedeljo je vladalo praznično azDoloženje na stadionu «Prvi ^*j». Naše ljudstvo, ki je do zad-Jesa kotička napolnilo stadion, se Sa zborovanja ni udeležilo pred-ali samo zaradi tega, ker je lem primeru šlo za predvotivno |.orovanje Siovan^ko - italijanske ™®ske fronte. Ne! Ce bi šlo >e za edvolivno zborovanje, bi pristaši ludske fronte ostali večinoma do-ker dobro poznajo njen pro-a® in cilje. s svojo udeležbo na predvoliv-® zborovanju na stadionu nPrvi J* je naše ljudstvo izpričalo edvsem svojo neomajno vero in dcanje v življenjsko silo Ljud-j',r°nte; hotelo je dokazati, da .Ljudska fronta njegova fronta, . Us slovanskega in italijanskega ^ °Vnega ljudstva, in da so njen ij°Sram in cilji, njegov program , ojegovi cilji. V nedeljo se je iz-l^lp, kako bedna so slepila tistih, I mislijo, da bodo s klevetanjem ' lažmi zlomili hrbtenico našemu |. “stvu, ki trdno verjame v živalsko silo Ljudske fronte, ker ,)ja,v tako trdno verjame v živije-j k° silo svojega lastnega rodu. .^uno zasidrano na svoji zemlji, ki k Modi s svojimi žuljavimi rokami, .slovensko delovno ljudstvo spre- 0 bitko s svojimi zagrizenimi v'r*žniki in jo zmagovito doboje- II ®- Za to zmago so ga opeharili 21’ ki so mu do včeraj in ki mu 4nes zopet strežejo po življenju. ' «udo se motijo, če upajo, da bo lip klovni človek kdaj koli klo- i • Kakor je bitko sprejel včeraj [‘»Ko ‘ . 1)0 z isto upornostjo in dosled- 0 jo sprejema danes, in vodi! , Jl-io> kot do sedaj, Mage. do končne ge. , ^ tem je bilo praznično razpolo-ki si ga bral na obrazih ki so se zbrali v nedeljo na ^hionu »Prvi maju, tovariši med (,.°variši, borci med soborci. Nad JMi in v njihovih srcih pa so J ,r?'e. Ustave njihove borbe, nji-žrfev in njihovega trpljenja, 'ar Stvo moglo kdaj koli pljuniti simh«i- —s. i—žrtev in svojih s '*n°st Je bj|0 miSiiti, da bi naše . simbole svoje borbe, žrtev in JUenja. _ ... na simbole J° zapisanih pravic! ka* so med nam* ljudje, ki so pri-ill"vljeni do zadnjega, kljub vsemu v broti vsem starim in novim bjažnikom naših pravic, visoko b '*■ neomadeževano zastavo na-^“Osedanje borbe, in jo ponosno ijSnjeno povesti v nove bitke! so govorile njihove oči. at° so s takim navdušenjem in požrtvovalnostjo, ponoči in podnevi delali na stadionu; zato so telovadci dali vse od sebe, da bi bili vredni te naše zastave; zato je vladalo praznično razpoloženje med ogromno množico ljudstva, ki se je udeležila zborovanja Slčvan-sko-italijanske ljudske fronte. In s to zastavo gremo tudi na volitve. Naj živi Slovansko - italijanska ljudska fronta — zastavonoša pravične borbe slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva! Naj živi naše delovno ljudstvo, ki v borbi za pravice delovnega človeka ne pozna izdajstva! —O— Se ko so na novem stadionu «Prvi juaj» začrtavali naši požrtvovalni športniki na igrišču bele črte, so začele prihajati na tribune prve skupine zborovalcev. Do 14.30, ko je bil napovedan začetek prireditve, so bile tribune že vse polne ljudi, ki pa so še vedno nenehno prihajali na stadion. Prireditev se je začela okrog 15 s sviranjem Internacionale. Sledil je mimohod fiz. kulturnikov z zastavam^ ob zvokih koračnic. Nato je sledil izredno uspeli telovadni nastop, ki ga je okrog tisoč telovadcev sijajno izvedlo. Opis nastopa objavljamo na drugem mestu. Po zadnji točki telovadnega nastopa so se nastopajoči mladinci in mladinke razvrstili — na čelu z zastavami — na stadionu, nakm je napovedovalec najavil govor tov. Laurentija, nosilca kandidatne I ste Slovansko-italijanske ljudske fronte. Pozdravljen z dolgotrajnim ploskanjem in ovacijami je govornik med drugim dejal: w- »rt.** Govor tov. Ljudska fronta je edina, ki je ob raznih prilikah obsodila spletke, ki se skrivajo za sedanjimi volitvami. Razni dogodki in fašistični izpadi kažejo, da je Ljudska fronta znala pravilne postaviti probleme in razločiti, kje je gniloba in kaj nočejo doseči sovražniki tržaškega delavstva. Italijanski imperializem hoče revizijo mirovne pogodbe, priključiti Trst Italiji in povzročiti tretjo Svetovno vojno. Jasno je, da s tako politiko prihaja fašizem na površje v vsej svoji brutalnosti, kakor sino to videli te dni na zborovanju Ljudske fronte v Javnem vrtu, dalje na Velikem trgu proti tov. Terraciniju in proti zborovanju indipendenti-stov. Krivdo, da danes fašizem dviga glavo, nosijo tisti, ki namesto da bi se borili proti fašizmu, delajo vse, da bi se fašizem zopet dvignil, ker se bojijo delovnega ljudstva. Odgovornost pa nosijo tudi tisti, ki spravljajo ljudstvo s prave poti v borbi, namesto da bi nadaljevali na pravilni poti tradicije pretekle borbe, ki je dala toliko zadoščenja v borbi tržaškega delovneg-a ljudstva. Toda ljudstvo se bo uprlo in se bo znalo boriti za svojo osvoboditev. Frakcionaška skupina zahteva sicer imenovanje guvernerja, toda to je le prah v oči, kajti vsa njihova dejanja zanikujejo njihove besede. To nam kažejo izjave raznih županov iz Italije na volivnih govorih v Trstu. O besedah teh županov moramo razmisliti. Vidali hoče imenovanje guvernerja, da bi po združitvi obeh con Tržaškega ozemlja zahteval, da se obe coni izro? čita Italiji in da bi uničil ljudsko oblast, ki si jo je ljudstvo v coni B zgradilo. Vsak demokrat se jnora zavedati, kakšno bi bilo življenje delavcev v sedanji italijanski De Gasperijevi republiki. Proti temu se bori Ljudska fronta, ker zahteva spoštovanje mirovne pogodbe, ki pomeni mir v vsem svetu. Ljudska fronta se vedno bolj širi in delavci vedno bolj čutijo, kje je pravilna borbena linija. Ti delavci se vedno bolj zbirajo pod zastavo naše slavne borbe, ki nas lanraili, Štoka in Pelronin na ziiormianjih Opčinah, v Križu in na Kontovelu je vodila in nas vodi v borbi za osvoboditev delovnega ljudstva, preti imperializmu in za uveljavljanje socializma v svetu. Z glasovanjem za Ljudsko fronto se borimo predvsem za rešitev osnovnih vprašanj, ki so navedena v našem programu, ki je edini program, ki je pozval italijansko in slovensko demokratično delovno ljudstvo, naj se izreče proti spletkam reakcije in , okupatorskih ob- lasti. Z glasovanjem za Ljudsko fronto glasujemo za spoštovanje mirovne pogodbe in za to, da se nam vrne naše imetje, naše ladje. Hočemo naj bo Trst pristanišče svojega zaledja, naj bo mesto dela in ne vojaška kolonija ter mesto brezposelnih, črnoborzijancev in odpadkov iz vseh strani sveta. Borimo se. da bo Trst branik proti zahodnim zavojevalcem ter zgled miru v svetu.« v Govor tov. Stoke Govoril je nato tov. Stoka, ki je v svojem ognjevitem govoru poudaril, da se zbirajo y Ljudski fron. ti dosledni borci, ki so se v trdih dneh borili proti fašizmu in nacizmu. In ta Ljudska fronta nadaljuje danes dosledno borbo proti fašizmu za naše pravice. Z glasovanjem za Ljudsko fronto bomo ožigosali spletke reakcije in fašizma in pokazali, da je tu ljudstvo, ki je ponosno na svojo preteklo protifašistično m partizansko borbo. Tem bdrcem so se pridružile demokratične sile Trsta, ki se borijo pod simbolom partizanske zastave, pod simbolom slovenske in italijanske trobojnice z rdečo zvezdo. Ta zvezda je kri partizanov in borcev. Zato nas ne bo nikoli sram nositi jo, naj bo to prav italijanski reakciji Opčinah v? popoldne ob 17 je Slovan-(iJJ«ijaiska ljudska fronta prire-tj °Uvno zborovanje na Opčinah o3u- P1’0®* tramvajsko postajo. tamd>činah ,so pred 11 mesec; ne-»W. ljudje, ki niso pomislili na I 0- ■ Poledice, povzročili tež-V'isai mahinacije reakcije, ki &?oanje volitve spremeniti v **t za Italijo. Nadalje je oži-S. -^hevriranje Vidalijeve frak-Kšz-e skuP-ne, ki.si sicer ne upa Ničjr dokončno svoje pravo lice, 'ji ni v vprašanju Trsta in ita-*ii j " 'azlikuje od imperialističnih Nil f^oije. Naio je izčrpno raz-mlikr *rah' Fronte in poudaril f, da s? “stalili programov. Dejal J vSeb 'n° Pro8ram Ljudske iron-Sti -,uie Vse življenjske problem w- temeljev. " ' v ri ‘j iinp'ndkratičnc ljudi v borbo pro. l\ u!a.l‘2mu za enotnost in brutalnih -c prvi P°S°i za dosego SIm. ‘n nacionalnih pravic. Sta k govor tov. Boleta, ki je b*iltt20rn'n na slavlle dn. borbe 1proletariata, združenega Pozval je nato K7'Hmi kmeti in pošteno inte c Za ohranitev pridobitev ■ •'aci za uveljavljenje socialnih h(lst, na'nih pravic delovnegu lSh.:lVa «„........ r utrditev slovansko-itali-'Jl lov ^‘ul-stva. To borbo je lov. It-. I)(litavii za zgled vsem riu-jite Predvsem kolonialnim, k>«fi |0r|jo za osvoboditev izpod Ih- Dri Prešel na dogodke, ki so ViP1'tnh;!'a.s na podlagi resolucije Išliin,, izsilil; nekateri ljudje n5li Svej>a tipa, zato da bi ures-If.dfen,, protiljudske težnje m nak ljudstvo z raznim i t j,prL'pričali, da je De Ga.-pi -lb.1 va ti Ja boli demokratična kot ii b ,^’Mavija ir V0 itn zai!°tovljene vse pravice t«fiJ5«li??VBne slovenske manjši-'irl hak Je džigosal klevete neka- V * «rla(ilnnai,-v- da LK disku. V°b»t»J *8r*lto zvezoa, ki stvarno V0 Šesta' v. knlik0*' p-> obstaja, V tHtai kna iz raznih emigr C iti i? -Slovenskih izkoriščeval- 'dancirana ter bila tudi Jer>a od anglo-ameriških Je an- okupacijskih sil z namenojn, ki jih je pokazal zadnji proces proti špi-jonom v Postojni. Nato je prikazal jasnost programa LF, ki nam je kažipot v borbi proti novo se porajajočemu fašizmu in svetovnemu imperializmu. Končno je pozval vse one, ki še ojnahujejo. naj glasujejo za LF. ki bo edino še naprej, kot do sedaj, vodila dosledno borbo proti imperializmu. Zborovanje je zaključil kandidat dr. Daneu, ki je obžaloval, da so nekateri ljudje zanesli razdor z lažjo in s klevetami, in izjavil, da bomo ostali zvesti načelom osvobodilne borbe. Vsi govorniki so bili večkrat prekinjeni z navdušenim odobravanjem ljudstva, Iti je prepričano, da je to zborovanje pripomoglo k razčišče-nju pojmov in da bo sleherni volivec in volivka oddal svoj glas Ljudski fronti, nadaljevalki slavne tradicije narodno-osvobodilne borbe. V Križu Zc sama napoved v ((Primorskem dnevniku« da bosta v Križu govorila tov. Stoka in Petronio, je spravila vidalijevcc iz tira, tako da niso vedeli-, kaj bi vse storili, da bi preprečili, da ne bi Križani slišali rsenice. Prestrašili so sc poštene besede doslednih antifašistov in demokratov, besede, ki je izraz vsega tistega, kar mislijo naše matere, žene in očetje, ki so dali svojo kri za svete ideale v najsvetlejšem razdobju naše zgodovine. Kajti svetokriško ljudstvo je ljudstvo borbe in dejanj. Zato Vidali-jev strup ni in tudi ne bo dosegel svojih ciljev. Včerajšnje zborovanje v Križu je otvoril domači kandidat Ljudske ironte in dal v svojih besedah duška svoji boli. ko je ugotovil, da je zavladal na vasi razdor, ter Je ožigosal Vidalijeve razbijače, katerim je že samo navzoče ljudstvo pokazaio, da so na zgrešeni po*i. Nato je podal besedo tov. Stoki, ki so ga navzoči domačini s ploskanjem navdušeno pozdravili. Tov. Stoka je poudaril, da so Križani lahko ponosni na svojo preteklost, na ječe in taborišča, na solze naših mater in žena in na prelito kri padlih borcev, ki je napravila iz nas nove ljudi- To pa vedo samo tisti, ki so v borbi resnično sodelovali. ki so strli okove suženjstva in ki jih zaradi tega ni sram svojih dejanj, kakor bi hoteli nekateri izdajalci kot n. pr. Radich, ki je rekel, da je treba ((zbrisati sramotno preteklost«. Vse to svetokriški vaščani obsojajo, kakor so obsodili Vidalijevo izdajstvo, zlasti ob priliki njegovega poziva za dviganje krivičnih enojezičnih izkaznic, kajti Križani nočejo več Italije. Zato nočejo tistega, kar hočeta končno škof Santin in Vidali. Zato Ljudska fronta ponovno dviga znak naše zmagoslavne borbe, slovensko in italijansko trobojnico z rdečo zvezdo, ki je strah italijanske reakcije kakor tudi strah Agneletlove dolarske zveze. Naši kandidatje, ki bodo izvoljeni v občinska zastopstva, bodo s svojim delovanjem nadaljevali pot tistih, ki so se borili proti fašizpiu, t. j. proti imperialistični Italiji, že od leta 1922, nadaljevali bodo pot tistih, ki so morali v ječe in konfi-nacije, ki so se borili po gozdovih in po ulicah našega Trsta za našo svobodo. Ni nas sram, da smo se borili za to, da bodo naše pravične meje na Soči, za tiste meje, za katere se je na mednarodnih konferencah boril tudi tov. Molotov. Naših zastav ne bomo nikdar sneli z naših drogov, kajti mi smo na te zastave ponosni! Nato je tov. Petronio ožigosal dc. lo nesramnih špekulantov z inter-nacionalizmom, ki prodajajo našo zemljo imperializmu in pozval navzoče, naj budno čuvajo, da se ne bo več ponovila tragična zgodovina slovenskega življa. Začelo se bo namreč zopet pri Slovencih, nadaljevalo pa pri deipokratih. Da se to ne bo zgodilo, nam jamči uresničenje programa naše Ljudske fronte, ki kliče vse naše ljudi v„borbo proti vsem nakanam imperializma. Na Kontovelu Zaradi tega, ker policija ni dala dovoljenja, se je zborovanje na Kontovelu začelo namesto ob 19 še. le ob 20.30, Seveda so vidalijevci že z metanjem kamenja ha naš kamion z zvočniki hoteli preprečiti zborovanje. Kljub temu pa se je zbralo na mestu zborovanja preko «00 ljudi. Prvi je govoril tov. Stoka, ki je obrazložil prisotnim velik pomen sedanjih volitev, obrazložil program Ljudske fronte ter polenvzi-ral z Vidalijevimi razbijači tri (Nadaljevanje na 2. strani) in Vidaliju ali ne! Sedaj prihajajo tudi razni «očetje dolarske zveze«, ki hlapčujejo anglo-ameriškemu imperializmu. Vidalijeva agentura nas kleveta, da se družimo s to ((do- larsko zvezo«. Mi se ne bomo nikoli družili s to agenturo imperialistov, kr ima v svojih vrstah izdajalce. ustaše in belogardiste. Italijanski imperializem hoče dati tem volitvam vrednost plebiscita za Italijo. Nam se to ne zdi nič čudno. S fašisti pa bomo obračunali kot s fašisti. Toda tudi v Vidalijevih vrstah se spletkari, da bi ukinili simbol naše pretekle borbe. Odpravili so slovenske in italijanske trobojnice z rdečo zvezdo. Zatajili so v Trstu SIAU, ker je bila ta SIAU ravno v Trstu strah in trepet reakcije. Naše ljudstvo, ki se je borilo, zahteva, da se spoštujejo in uveljavijo določbe mirovne pogodbe. Zato zahtevamo imenovanje guvernerja toda ne vsakega guvernerja ali takega, ki bi nam rezal hlapčevski kruh. Terracini je dejal, da je Sovjetska zveza zavirala zahteve Jugoslavije. Te izjave odločno obsojamo, ker pomenijo potvarjanje zgodovinske resnice. Borili se bomo dalje v smislu naših slavnih tradicij pretekle borbe, zato da bomo svobodni na našem ozemlju. S tem bomo služili tradicijam internacionalizma in zmagali skupno z vsemi demokratičnimi silami sveta, ki hočejo dosledno borbo do končne zmage demokratičnih ljudskih množic. Naj živi Ljudska fronta! Naj živi slovansko - italijansko bratstvo! Naj živi Komunistična partija, ki vodi dosledno borbo v nadaljevanju tradicij osvobodilne borbe! Naše geslo pa ostane še vedno ono, ki smo ga imeli v slavnih dneh osvobodilne borbe; Smrt fašizmu — Svoboda narodu! primerno nagradilo s ploskanjem, ki se je zlilo v novo ob nastopu pionirčkov in pionirk v raznobarvnih oblekcah, ki so pritekli na telovadišče. Naši najmlajši od 3 do 10 let niso zaostajali za starejšimi in izkušenejšimi tovariši. Seveda se je tu pa tam kdo pomotil, ker je verjetno med množico iskal svojo mamico in pri tem pozabil, da mora telovaditi. Seveda pa bi njihov nastop ne uspel tako lepo, če se ne bi kdo pomotil, kajti potem bi ne bil več najmlajši in najbolj ljubek. Ko so dokončali svoje vaje, so se kakor čebelice na pašo vsuli po telovadišču in med pozdravljanjem stekli v slačilnice. Za najmlajšimi so nastopili pionirji in pionirke od 10 do 14 let. Vaje so bile različne in si prvi kot drugi pokazali, da niso v času od 1. maja ostali križem rok, temveč da so pridno vadili. Zato je bila tudi izvedba skladna in zelo dobro izvedena. Najstopili so mladinci v belih dolgih hlačah in rdečih majicah ter mladinke v modrih oblekah, ki so odlično izvajali simbolično vajo, ki prikazujejo suženjstvo, borbo in j osvoboditev našega ljudstva ter so jo zaključil v narodnem kolu. to je radostjo našega ljudstva, da so pretrgali verige suženistva. Na igrišče sta pritekli vrsti vrhunskih telovadcev. Moški so nastopili na bradlji, dekleta pa na visoki gredi. Moški, pri katerih se je najbolj izkazal priznani telovadec Janovski Lado, so v svoje težke in vratolomne vaje vnesli mnogo elegance, dekleta pa ljubkosti in gracioznosti, za kar gledalci niso štedili s priznanjem. Po vrhunski telovadbi so sledile zopet množične vaje, in sicer so najprej nastopili mladinci in mladinke z vajo «Hej tovariši«, nato pa dekleta v belih oblekah z obroči v rokah. Obe skupini sta svoje vaje izvedli dovršeno, kar smo že omenili. Telovadni Nedeljski veličastni fizkulturm nastop v priredbi Slovansko-itali-janske ljudske fronte se je pričel z mimohodom vseh telovadcev in telovadk, kakšnih 1000 po številu. Na čelu sprevoda je mladinec nosil delavsko zastavo, kateri je sledila zastava ZDTV, nato pa morje rdečih ter narodnostnih slovenskih in ila-lijanskih zastav z rdečo zvezdo. Temu živopisanemu morju zastav, s katerimi se je poigraval lahen vetrič, so v četverostopih sledili mladinci in mladinke, pionirji in pionirke ter vrhunski telovadci v belih dresih. Ze takoj pri tej prvi točki fizkul-turnega nastopa moramo ugotoviti velik napredek nastopajoče mladine, katerih korak in drža je bila prožnejša in veliko bolj skupna od prvomajskega nastopa. Ves napredek pa smo videli takoj za mimohodom s posameznimi telovadnimi točkami, ki so bile na vrhuncu pričakovanja, in so to naše pričakova- nje še presegle. Vaje, ki so bile iste kot 1. maja, so bile tako v izdelavi kot v skupnosti mnogo lepše in harmonično popolneje podane. To moramo predvsem poudariti za dve točki, in sicer vajo mladink z obroči in vajo mladincev in mladink ob zvokih ((Fizkulturne koračnice«. Skoraj nič manj dovršena ni bila tudi točka mladincev in mladink ob zvokih «Hej tovariši«. Tudi ostale točke so bile po izvedbi boljše od prvomajskega nastopa, kar velja še posebno za vrsti vrhunskih telovadcev, katerih vaje so bile elegant-nejše in sigurneje izvedene. Takoj ko so zadnji telovadci v mimohodu zapustili telovadišče, so prikorakale nanj mladinke v modrih telovadnih oblekah, ki so s svojimi lepo in skladno izvedenimi vajami otvorile vrsto posameznih telovadnih točk. Ljustvo, ki se je zgrinjalo okrog našega krasnega stadiona, jih je navdušeno, nad lepoto vaj in ljubkostjo izvedbe, temu Volivna zborovanja Slov.-ilal. ljudske Ironte DANES: Na KONKONLLU oh 20 Govorita tov. Danev in Zalašček * V MEDJI VASI ob 20 Govorita tov. Lukeš Neva in Husu Milan. V PREBENKU ob 20 Govorita tov. Ukmar in Lipovec-Tine. JUTRI: V LONJERJU ob 20 Govorita tov. Tončka Čokova in Boltar. (Nadaljevanje na 2. strani) Slovenci, ne pozabite. kdo se skriva za tako imenovano «SLOVENSKO NARODNO LISTO», katere glavni govornik na volivnih zborovanjih dolarske zveze je dr. Branko Agneletto. O BRANKU AGNELETTU je obtoženi MAGAZINOVIC dejal, da «je že prej delal za tujo obveščevalno službo, sedaj pa da je v Trstu eksponent Glušičevega špijonskena centra 101». «Ko je Branko Agneletto nekoč ogledoval prostore, ki so biti dodeljeni za tiskarno «Demokracije», mi je zaupal, da bo ameriški urad za propagando kril del stroškov«. «Obtoženi je pristavil, da članstvo SDZ ni poznalo delovanja Branka Agneletta«. (Iz poročila o sodni razpravi proti vojnemu zločincu Magazinoviču v Postojni). Tudi včerag tajna seja štirih zunanjih minisJrov Izdali niso še nobenega poročila o poteku pogajanj -Komentar „Izvestij“ o predlogih zahodnih držav PARIZ, 6. — Ob 15.35 se je začela trinajsta seja konference zunanjih ministrov pod predsedstvom francoskega zunanjega ministra Schumana. Po seji so izdali sledeče poročilo: «Stirje ministri so nadaljevali s preučevanjem ameriškega in sovjetskega načrta glede Berlina. Sestali se bodo ponovno jutri na plenarni seji ob 15.30.» Moskovski radio je v soboto ponoči oddajal komentar posebnega Tassovega dopisnika v Parizu, v katerem poudarja da so nekateri pariški listi objavili v soboto vrsto enostranskih informacij, nanašajočih se na tajno sejo od 3. junija, kj naj bi jih prejeli od člana ameriške delegacije Murphyja. Dopisnik poudarja, da so se ministri sporazumeli na pobudo Deana Achesona, da bodo objavljena samo uradna poročila, ki jih bodo prej odobrili štirje ministri. Omenjene indiskrecije pa popolnoma karakterizirajo ambient, v katerem se konferenca vrši. ((Izvestija« poudarjajo ponovno, da predlogi, ki so jih zahodne države objavile 28. maja, ne kažejo nobene volje teh držav, da bi se sporazumele s Sovjetsko zvezo o važnem vprašanju enotnosti Nemčije. Ti predlogi go v na.tprotju z interesi nemškega ljudstva in vseh narodov Evrope. Nove žrtve policije v Italiji FERRARA, 6.— V soboto je prišlo do incidentov v pokrajini Ferrara, kjer še vedno traja kakor v ostalih delih Italije štavka kmetij- skih delavcev. V Coreggio je neki veleposestnik in milijardar s samokresom ustrelil mladega delavca, ki je bil v skupini delavcev, ki so upravičeno reagirali na izzivanja omenjenega veleposestnika. V Migliaro je več sto delavcev protestiralo pred orožniško postajo proti aretaciji sedmih delavcev. Ka-rabinerji so delavce napadli, jih začeli pretepati in so nanje tudi streljali. Osem delavcev je bilo ranjenih, od katerih je eden umrl v bolnišnici. Aretirali so vse tajnike sekcij komunistične partije. V vsej pokrajini so v znak protesta proglasili splošno stavko. Danes je v Roncadelle v pokrajini Brescia prišlo do incidenta. Neki veleposestnik je najel večje število stavkokazov, Stavkajoči delavci so jim hoteli preprečiti, da bi šli na delo. Prišlo je do spopadov in bilo je 10 ranjenih. kong britanski minister za obrambo Alexander, ki bo imel v teh dneh razna posvetovanja z vojaškimi osebnostmi. Položaj Mlajši oaoalisloi is že želo Men KANTON, 6. — Tukajšnji poročevalec agencije ((France Eresse« javlja, da se je kitajska demokratična vojska koncentrirala v pokrajini Končanga ob železniški progi Hankov-Cangše. Cim bolj se Kantonu bliža kitajska osvobodilna vojska, tem bolj misli nacionalistična vlada na selitev v Cungking. Glede tega pa niso vsi člani vlade soglasni, zato je začasni predsednik Li-cungjen izjavil, da ne bo šel v Cung. king; mnogi člani desnega krila kuomintanga Ra so trdili, da je bolje nuditi poslednji odpor v Kantonu, kot pa v oddaljenem Cungkio-gu. Zvedelo se je tudi, da so vsi člani kuomintanga, ki so v seznamu vojnih zločincev, prejeli precejšnje vsote denarja za «potne stroške«, da bj lahko pobegnili. Nacionalistični predsednik Li-cungjen je imel danes prvič, odkar se je vrnil v Kanton, govor, v katerem je izjavil, da je treba pripisovati zmage kitajske ljudske vojske pomanjkanju enotnosti v kuo-m in tangu ter sebičnosti nekaterih posameznikov -n nekaterih skupin na nacionalističnem področju. V Hongkongu in v Veliki Britaniji so zaradi napredovanja kitajske demokratične vojske že precej vznemirjeni. Danes je prispel v Hong- leden tehnike v FLRI BEOGRAD, 6. — Včeraj se je pričel po vsej Jugoslaviji «teden tehnike«, ki ima za cilj, da se vse plasti prebivalstva seznanijo z najrazličnejšo uporabo tehnologije na področju socialistične izgradnje države. V tem tednu bo 190 razstav in 270 večjih prireditev ter preko 1200 kinopredstav v vsej držayi. Hiii in MU u Buzeta PULJ, «. — Sodišče v Buzetu je izreklo sodbo proti skupini vohunov in izdajalcev, ki so organizirali s pomočjo vohunske službe nekg zahodne države pobege jugoslovanskih državljanov v Italijo Voditelj te skupine Jordan Dušan je bij obsojen na smrt. Štiri je njegovi pajdaši pa so bjii obsojeni na kazen od 12 do 20 let zapora. Obtoženi Jordan je oborožen s puško in bombamj večkrat prekoračil mejo in spremljal sedem oseb na italijansko ozemlje proti plačilu vsote denarja. Jordan je organiziral tudi vohunsko mrežo ter zbiral informacije vojaškega in gospodarskega značaja. Bivši minister linji je uriznai svoje nanak BEOGRAD, 8. «Poli1 Ija izjavo, ki jo je listu nje« dal Voja Ljujič, ji) za gozdove Bosne in H Ljujič se je prvotno izra lucijo Informbiroja, nak; ključen iz partije ter je pustiti ministrstvo. V om vi pa pravi: «Po 4 mese ljevanja in globokega i klevetniške resolucije Ii in pa ko sem videl kal: se je zbrala tako v don inozemstvu proti Jugo: popolnoma spremenil svo Ziiai Miga Ljudske Ms na Opčinah, liniitoi/eiu in i/ Križu (Nadaljevanje s 1. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK SNG nazorno pokazal, kako Vidali konkretno deluje na isti platformi kot italijanska reakcija zakrivajoč se za internacionalizmom, da bi na ta način podprl rešitev tržaškega vprašanja v prid Italiji. Našte! .ie vrsto dejstev o tem, kako se Vi. dalijevi razbijači čestokrat poslužujejo istih izrazov proti Slovencem kot fašisti. Govoril je nato o junaški borbi kontovelskih in proso,.kih partizanov skupaj z demokratičnimi silami Trsta do njegove osvoboditve ter končno pozval vse volivce, naj glasujejo za Ljudsko fronto, Nato je govoril tov. Petronio v italijanščini. Dejal je med drugim, da se mladina ne vzgaja tako, da se ji dajejo v roke piščalke in nočne posode in da se uči zmerjanja, kajti mladina se s tem ne bo naučila skupne borbe z ostalimi antifašisti proti italijanskemu neofa-šizmu. ki hoče ponovno zasužnjiti Trst. Tov. Petronio je vprašal navzoče, ali mar te nepoštene metode ne služijo reakciji. Vidali bi hotel, da bi se sedaj naše ljudstvo kesalo zato, ker se ie borilo na tisti liniji, katero je zastopala in za-stopa Sovjetska zveza in vse komunistične partije, a to je tista linija, ki je bila označena na ustanovnih kongresih komunistične partije in SIAU. Nato se je tov. Petronio obrnil do skupine 50 Vidaliievih razgrajačev, ki so se obnašali kot da so prišli od tolp iz ul. Cavana. Dejal jim je: Pred nekaj dnev; ie skupina šovinistov in neofašistov kričala v Ljudskem vrtu v Trstu na zborovanju Ljudske fronte prav tiste besede, ki jih kričite sedaj vi. ki pravite, da ste internacionalisti in komunisti. Italijanski fašisti so prav kakor vi imeli piščalke, krož-nike itd. in kričali proti tov. Stoki In Petroniu. da bodo vse Slovence pobili, jih vrgli do Ljubljane itd. Iste metode so uporabljali fašisti Pa trgu Unita. In nrav te metode uvaja sedaj v delavskem gibanju Vidali. Toda Lenin in Stalin sta mladini priporočala knjige, knjige, knjige in še knjige, zato da bi dovedli mladino na pravo pot. To je častna naloga odraslih. Razgrajači so namreč, čim so govorniki omenili ime Jugoslavije, začeli takoj tuliti kot faisti na trgu Unita. Ti Vidalijevi junaški pobalini so namreč žviž,sal; nezavestno seveda tudi Internacionali, imenom Jugoslavija, Stalin, Tito. Leninu itd. Vse ,to je rezultat Vida-lijevega početja: prej enotne vasi so danes v Fazdortl. in za te rezultate pravi kvalukvistična «Fiaco- la», da treba plačati Vidaliju v zlatu. Zborovanje ie bilo zaključeno s sviranjem borbenih pesmi. Liiato pa so predvajali film »Prvi maj 1947». Volivno zborovanje na stadionu „1. maj“ premiera nove slovenske drame Mira Pucova: „Ogenj in pepe // !Nadaljevanje s 1. strani) V majhnem odmoru je nastopil zopet vrhunski telovadec Janovski Lado v parlerni telovadbi. Zelo težke prvine premetov naprej in nazaj, »špag« in salt je povezal v krasno vajo, ki je navdušila gledalce. V predzadnji točki smo videli pionirje in pionirke, ki so nam pokazali nekaj igric, nato pa so v zadnji točki nastopili mladinci in mladinke z vajo «Fizkulturna koračnica, Dinamo - Ponziana Lj. 3:2 Po govorih tovarišev Laurentija in Stoke pa so pritekli na igrišče nogometaši «Dinamo» iz Zagreba in «Lj. Ponziane« iz Trsta, ki aoodigra-li prijateljsko nogometno tekmo, ki se je končala s tesno zmago gostov v razmerju 3:2, Poročilo*tekme bomo objavili na jtrišriji športni strani našega dnevnika. —O— Zvečer se je predvajal tudi film najprej v italijanski potem pa v slovenski izdaji, ki je s slikami pro-slav prvega maja prikazoval silo in moč antifašističnega demokratičnega gibanja v Trstu, ki je bilo strah in trepet reakcije in imperialistov; in ki ga je po resoluciji Infnrmbi-roja Vidalijevo razbijaško početje, ošibelo. Toda Slovanska-italijansica ljudska front« je to demokrat n > gibanje znova poživela in utrdila in gledalci so imeli priliko iz filma vi-, deti naraščajočo silo te Ljudske' fronte, ki vodi tukailnie delovno' ljudstvo in vse demokrate no pva-: vilni poti do končne zmage vseh demokratičnih sil nad silami fašizma in imperializma. Film se bo v prihodnjih dneh predvajal v mestu in na deželi. Va-bime vse demokrate in pristaše Ljudske fronte, da si ta iilm ogledajo in da nanj opozorijo tudi druge. iz; resjE LONDON, 6. — Danes popoldne »e je pričel v Blackpoolu 48. kongres laburistične stranke. Kongresa se udeležuje 1400 delegatov, 300 časnikarjev in 2000 opazovalcev. Na popoldanskih debatah ko-ngresa je prevladovalo vprašanje izključenega poslanca Zilliacusa. Ko je g 3.023.000 proti 1.993.000 glasov kongres sklenil, da ne mara posm-šati izključenih poslancev, je nato potrdil la disciplinski ukrep s 4.735000 proti 714.000 glasov. Najbolj besno se je v Zilliacusa zaganjal delegat rudarskega sindikata ter Will Nally, edem izmed laburističnih poslancev. Proti izključitvi Zilliacusa so zlasti govorili poslanci Sydncy, Silverman in Ben Leyy. Zilliacus je izjavil danes zvečer, potem ko je izvedel, da je kongres potrdil njegovo izključitev iz stranke, da namerava pri prihodnjih volitvah nastopiti kot neodvisen laburistični kandidat v Gatesheadu proti uradnemu kandidatu laburistične stranke. Kongres laburistične stranke se vrši v prevolivni atmosferi In takoj po težkih, porazih, ki jih je stranka utrpela pri občinskih volitvah. Zdi se pa, d« so pred vrati tudi težke perturbacije gospodarskega in socialnega značaja. Po štirih letih vlade ni v ozračju nikakega navdušenj« več. žsi8znič3r]ey je v tičijo stavkal LONDON, 8 — Strojniki in kurjači severno-vzhodne železniške mreže Britanije so že četrtič proglasih nedeljsko stavko. Listi poudarjajo resnost položaja, ki ga ustvarjajo te stavke prav v času, ko ima laburistična stranka v Blackpoolu svoj,, letno konferenco, na kalen študira program za bo-cmče volitve. ((Dejstvo je#, piše lifct »Peuple«, da vlada in sindikalni voditelji niso uspeli prepričati množic o potrebi ic večjih davčnih bremen ter o potrebi, da se več deia in da se ne več zasluži#. Tudi strojniki in mehaniki londonske postaje Pacirlington ter še nekateri drugih mest so sklenili podpreti s stavko zahteve svojih tovarišev s severovzhoda. strani ptt pripisujejo pobegu Ei-slerja mnogo preveč važnosti. Danes popoldne fe parnik «Ba-tory» odplul proti Southamptonu, Pred odhodom jq poveljnik parnika izjavil: »Odkar je ladja. pa koncu vojne spet v službi, je bil Eisler moj prvi slepi potnik in želim tudi, da bi bii poslednji. Poljski poslanik Jožef V.iniswicz je danes odšel na državno tajništvo in izrazil nezadovoljstvo zaradi preiskave na ladji «Batory». Izjavil je, da želijo poljske oblasti vedeti z* izid preiskave, ki so jo izvedle ameriške oblasti, ne da bi bilo poljsko poslaništvo prej obveščeno. Beg albanskih straž v Jugoslavijo BEOGRAD, 6. — Agencija Tanjug je v soboto zvečer objavila, da j« jugoslovanska vlada 24. maja odbila noto, ki jo je poslal« istega dne albanska vlada v zvezi z obmejnimi incidenti v noči med 12. in 13. majem. Albanska nota je zatrjevala, da su tisto noč jugoslovanski vojaki prešli na albansko ozemlje in potem ko so napadli nekopatrolo da so ujeli dva obmejna stražnika. Nota je imenovala t« incident kriminalno dejanje in kršitev ozemlja, ter zahtevala takojšnjo izpustitev ujetih obmejnih stražnikov Zahtevala je odgovor v 48 urah ter grozil« s »primernimi ukrepi«, če tega odgovora ne bi bilo. Agencija Tanjug pravi, d« je zaradi žaljivega ton« te note in njenega ultimativnega značaja, kakor tudi zaradi njene fantastične vsebine jugoslovanski zunanji minister še istega dne vrnil noto albanskemu poslaništvu^ Tanjug sporoča v tej zvezi, da sla' sg dva albanska obmejna stražnika v noči v 12. med 13. majem sama javila jugoslovanskim oblastem ter izrazila željo, da bi ostala v Jugoslaviji, kjer sta že vložila prošnjo za delo. «Ta dejanja«, zaključuje Ta.njug, »popolnoma demantirajo fantastične trditve albanske note ter dokazujejo, klevet-niške metode, ki se jih poslužuje vlada general« Hodže. Etalijsnske vujne ladje mmm StivjeisM mi\ odplula iz New Yoika N E \V YOHK, d. Ko je v soboto poljski parnik »Batorv« priplul v Nevv Vovk v pristanišče, so ga ameriške oblasti takoj zastražile in se nihče ni smel izkrcati. Sele pozneje so dovolili, da 90 se potniki izkrcali, vendar so jih vse zaslišali, kakor tudi člar,e posadke parnik« Končno so se prepričali, da posadka ter poveljnik pomiga niso ničesar vedeli o Eislerfu. dokler se ta dan nato, ko ie ladja že odplula i z New York«, sam ni javil iz svojega skrivališča List «N«w York Herald Tribune« posveča uvodnik primeru parnika «Batory» ter kritizira državno tajništvo, kakor tudi ministrstvo za pravosodje. V tem članku očita list oblastem, da so izgubile razsodnost in čut za pravo mero. Po drugi RIM, B. Danes je odplulo iz Brindisi ja šest pomožnih enot italijanske vojn« mornarice, ki so hi-!e po mirovni pogodbi dodeljene Sovjetski zvezi. Ladje bodo izročene sovjetskim oblastem v Odesi. Nocoj bo odplulo nadaljnjih 18 enot iz Brindisija v Sovjetsko zvezo; na ladjah bodo odpotovale tudi italijanske posadke, ki bodo ruskim tehnikom razkazale delovanje ladijskih instrumentov. Madžarski vohuni obsojeni v Novem Sadu NOVI SAD, 8. Sodišče v Novem Sadu Je danes izreklo sodbo proti skupini madžarskih vohunov ki so po navodilih madžarske varnostne službe in nekaterih nameščencev v madžarskem poslaništvu v Beogradu delovali proti interesom Jugoslavije. Dva obtoženca sta bila obsojena na tri leta prisilnega dela Drugi so bili obsojeni na kazen od 8 do 12 let zapora. Pišoč o noui drami Mire Pucove — velikemu delu našega občinstva je znana njena prva drama «$vet brtz sovraštva«, /ci, je izšla pred tremi leti v Gregorčičevi založbi in ki so jo naše podeželske dramske skupine pridno igrale, — hočem po svoje obrniti vse premalo opažen i Goethejev izrek, da je sodba inozemstva skrajšana sodba zgodovine. Kajpada ni Trst z ozirom na Ljubljano inozemstvo, dejstvo je pa vendarle, da so našemu človeku politične in družbene razmere, pa tudi stranke in ljudje, ki so igrali pred vojno in pod jašistii-no in nacistično okupacijo vidno vlogo v Sloveniji, neprimerno manj znani kot n. pr. Ljubljančanom. Sedeč sredi občinstva, ki prav za prav ničesar ne ve o zakulisju, ki je služilo avtorici Miri Pucovi za gradbeni, ideološki in karaterološki material pri pisanju njene drame, se tudi recenzent, ki kolikor toliko pozna zgodovinsko in družbeno ozadje drame in ki je delo prej prebral in ga tudi videl igrati v Ljubljani, nehote odtrga od znanih predpostavk in tako rekoč na novo doživi usebino drame. Geografično občutje oddaljenosti od samega torišča dogajanja na odru pripomore tudi recenzentu, da gleda na izvajano delo iz večje distance, tako rekoč «iz inozemstva«. , Prvo opažanje je bilo, da je drama v Trstu va zanimivosti rajši pridobila kot izgubila. Večja distanca do razmer in osebnosti, ki so utegnile služiti avtorici za osnovo njenega drla in njegovih karakterjev, spodbija tisto pogostemu nekam mučno občutje, ki ti ga povzročijo živo uktualna dela, če živi sum sredi miljeja, ki ga prikazujejo, in če sam, prepodrobno poznaš realne protagoniste njihovega dejanja. Drugo opažanje je bilo, da je delo z dramsko tehnične, ga stališča zelo spretno zgrajeno in da ji večina nastopajočih karakterjev toliko objektivirana in posplo-ena. da lahko eksistirajo ne-glede na to, ali poznaš ali ne poznaš realne osebnosti, ki si jih je utegnila vzeti avtorica za njihov model■ V tem me potrjuje tudi razumevanje, ki ga je občinstvo v veliki tn-eri pokazalo med izvajanjem in končno tudi potrdilo z glasnim priznanjem. Dejanje drame se dogaja za časa fašistične okupacije v nekem■ mestu Slovenije. Avtorica nas pop>olje v slovensko meščansko družino starega senatorja iz predvojne Jugoslavije in njegove hčerke Tanje. Okrog senatorja se zbirajo njegovi stari, pa tudi novi somišljeniki, politični kolaboracionisti in oportunisti, «generali brez vojske«, ki po eni strani vzdržujejo preko Vatikana tajne zveze z vlado v Londonu, po drugi pa povsem očitno in brez sramu sodelujejo z okupatorjem proti Osvobodilni fronti in proti partizanom. Zdaj so se povezali med seboj vsi propadli krmi-larji stare Jugoslavije, liberalci in klerikalci, da se složno borijo pro. ti ljudstvu, ki sc je pod vodstvom OF in KP dvignilo v borbo proti okupatorju, za svoje stare in zavožene postojanke. Kajpada so med njimi samimi odtenki in razlike, drug drugemu ne zaupajo ter skušajo drug drugega prelisičiti. Mogoče največja pomanjkljivost v drami je, da nam je avtorica prikazala samo liberalni del te tako pisane prodajajoče družbe. Družba pričakuje tajnega kurirja iz Londona, nekega Martela. Mesto njega pride z njegovimi do-gumenti partizan Franci, kajti udobnosti. Košič se je režijsko držal realističnosti teksta ter dobro izkoristil dramatične momente in jih spravil do primernega, ne p ve-tkanega učinka. Tudi interpretacija (ustvenejsth nastopov, zlasti Tanjinih, je bila psihološko in človeško pravilno postavljena (n. pr. končna scena ob senatorjevi smrti). STANE RAZTRESEN je bil po-stavljen z vlogo senatorja pred težko psihološko in igralsko nalogo. Senator je mož iz stare liberalne šole, masargkovec, ki skuša še zmerom verjeti v nekdanje ideale čer prav niti ne . dela po njih in niti ni kdaj po njih delal. V njegovi notranjosti nastane, zlasti ko se mu odtuji tudi hči Tanja, težak razkol, preko katerega si pomaga deloma z mižanjem, deloma z oportunističnimi sofizmi. Skratka, razvoj je šel preko njega in on se krčevito lovi za šrkice naglo napredujočega časa, da bi obdržal v rokah vsaj še košček oblasti. Raztresen je z dobro mimiko in glasovno modulacijo okarakterizi-ral starega, bolnega moža, ki se naglo bliža grobu. Lik je igralsko in karakterološko zelo dobro preučil in naštudiral. Nanizal je le še preveč samih po sebi dobro izdelanih podrobnosti, ki so nekoliko preobteževale lik in mu kvarile sicer dobro izglajenost. Kljub temu sodim, da je Raztresen s to svojo doslej morda najtežjo vlogo pokazal vnovič znaten napredek in razširil obseg svoje zmogljivosti. Senatorjeva hčerka Tanja je rahločutno in inteligentno dekle, ki bi ga nekoč imenovali roman, tično in ki je sposobno velikih odločitev, če gre za stvar, ki je velika in pomembna. Maksa je imela rada in zgodaj je že spoznala zmotnost očetove poti, toda povezana s svojo družabno okolico okleva vse dotlej, dokler ji ne ubijejo še Franceta. V drami se v njej izvrši proces končnega razčiščenja in končne odločitve za veliko dejanje. Ta notranji razvoj je ZLATA RODOŠKOV A čustveno pravilno doumela in tudi prinesla do izraza, čeprav se igralsko ni mogla po-vsem pretopiti v Tanjino osebnost. Včasih je že uspešen pripomoček čimbolj izpremenjena zunanjost, sprejetje gotovih kretenj in glasovnih modulacij, ki se razlikujejo od igralčevih in ki jih igralec ali igralka izkušensko in po opazovanju prevzame od neke žive, realne osebe, ki je namenjeni vlogi blizka. Rodoškovi ni manjkalo čustvenega vživetja, pač pa je bila kot Tanja nekako preveč «prlvatna». Fašistoidnega «črnorokca« Sava je izoblikoval JOŽE BABIC zel.o močno, učinkovito, znal je vVti svojemu, liku dovolj cin-zrna in brezobzirnosti, dramatičnih nastopov ni nepotrebno pretiraval, čeprav je znal dobro prikazati tudi divjo odličnost takega bandita. E-dino, kar bj se dalo morebiti Babiču oporekati, je to. da mu je sem pa tja ušel kak ton, ki je bil prej po mulčevsko poreden, kot pa da bi izražal resnično podlost. To je malenkost, ki kaže, da je igralcu sem pa tja ušel v podani lik drobec iz njegovega privatnega jaza.. Savova sestra Iris je plehko malomeščansko dekle, ki bi se 2dcla rada mond.enka, a ji za to še marsikaj manjka. Do skrajnosti je samoljubna in užitka željna, časa, v katerem živi, se ne zaveda in se ga tudi noče zavedati. ANGELCA SANCINOV A, ki je Iris igrala, jo je pravilno zagrabila, ji dala tudi nekaj tistega cenenega šarma, kot ga ta lik zahteva. 7,lasti učinkovit VOLIVCI. VOLIVKE, POZOR! Poslušajte radijski postaji 'lrst L in 'Irsl 11., kjer bodo govorili govorniki Ljudske fronte Govorniki Slovansko - italijanske ljudske fronte bodo govorili na radijskih postajah TRST 1. in II. v sledečih dneh : TRST I. TRST U. 9.6 ob 13.42 do 13.52 10.6 ob 13.00 do 13.10 11.6 » 20.40 u 20.45 11.6 » 21.00 » 21.03 pravega kurirja je zajela Osvobodilna vojska. Francetova naloga je, iz vohati, kdo je pravi voditelj kr-voločne «črne roke«, ki v spanju mori nedolžne ljudi. Niti vodijo v senatorjevo hišo, kjer je stari služabnik Rob, ki so mu sina Maksa ubili italijanski fašisti, zaupnik Osvobodilne fronte. Tanja je imela Maksa rada. 7,daj prepozna tudi Franceta in čeprav padre Gicr vanni, vojni kurat in najpodlejši zločinec ter agent O vre, razkrije Francitovo pravo podobo ter ga pogubi, izve Osvobodilna fronta preko Tanje m Roba vendarle, kdo je vodja (tčrna roker, namreč senatorjev nečak in Tanjin bratranec Savo, ter ga likvidira. O drami sem zaradi omejitve v prostoru spregovoril le na kratko. Bralec bo našel zanimivo družbeno in politično analizo ozadja drame kj jo je napisal ljubljanski kritik Drago Sega, dalje odlomek iz drame in nekaj avtoričinih vrstic o delu v zadnji sedmi številki «Gledališkega lista«. Režiser MILAN KOSIČ in scenograf JOŽE CESAR sta z dobrini uspehom opravila svoje delo. Salon pri senatorju je bil stilno o-knsno in smotrno prirejen, tako da si imel občutek zadostne prostornosti, pa tuiti primerne meščanske je bil njen nastop z Francetom. BEL1ZAR SANCIN je stopil kot pridobitnik Tojan končno vendar nekoliko iz svoje rezerve. Njegov Tojan sicer ni bil ni kak pravi finančni diktator, kot bi morda bolje odgovarjal vlogi, bil je preje malce dobrodušno ciničen bonvivan, vendar je postavd na oder lik, ki je imel v sebi iskrico živosti in prepričevalnosti. Odvetnika dr. Beliča je igral ERNEST ZEGA z dobro karakterizacijo- V nastopu je bi' znatno sproščen, govoril je gladko in s pravilnimi poudarki in je s posrečeno masko postavil na oder dobro in pravilno izdelan lik. Najbolj podla in gnusna figura o drami je padre Giovanni, vojni kurat, maziljen svetohlinec, zakrk. njen fašist in tajni agent Ovre, figura, ki jo ie moral slovenski narod na žalost živo spoznati na svoji koži. Avtorica ga ni v ničemer karikirala, pač pa ga je ostro in realistično karakterizirala po njegovih delih in po njegovi prostaški funkciji. Tako ga je razumel tudi MODEST SANCIN, ki ga je postani! pred nas v briljantno posrečeni maski, ga izoblikoval v peklenske detajle, prikazal s sladkobo u glasu in z mazilimo kretnjo njegovo svetohlinsko podlost. Glasouno si Sancin po bolezni ie ni opomogel, toda moduliral je svoj glas s tolikšno igralsko veščino, da se je zdelo, kot da bi bila nova niansa njegove velike igralske iznajdljivosti. RADO NAKERST je dal napačnemu kurirju iz Londona, partizanu Francetu, dovolj tiste vedre sigurnosti, ki je bila lastna našim borcem, ki so vedeli, za kaj se bore, in ki se niso ustrašili smrti iz velike vere v pravilnost in pravičnost stvari, za katero so se borili in umirali. Pravilno je prikazal superiornost zavednega partizana sredi sovražne trdnjave, v kateri si podlost in breznačelnost podajata roko z izdajstvom. Igral je u-merjeno, s čimer je prepričal, in če je kot partizan Franci ob koncu, preden ga zagrabijo, povzdignil svoj glas d.o skoraj patetične udarnosti, je dal s tem samo poudarek vročim in velikim besedam, ki jih na smrt obsojeni partizan govori izdajalski družbi. ANTON POŽAR je prikazal zdravnika dr. Sonca v epizodnem nastopu z učinkovito masko in do. bro izdelano karakterizacijo. VERA REMCEV A je igrala u-smiljenko s karakterističnimi podrobnostmi potuhnjene tiholazke, ki je slepo orodje v rokah nemoralnih predpostavljenih, v tem primeru padre Giovannija. Njen nastop ž njim je prišel do učinkovite veljave. In če spregovorimo o senatorjevem, hišniku Robu, tej morda človeško najbolj neproblematični in morda najbolj simpatični figuri v drami, kot zadnjem, naj bo to samo poudarek izredno močne in življenjsko prepričljive kreacije, ki nam jo je prinesel na oder z veliko prisrčnostjo MILAN KOS1C. Maska in igra sta se zlili v osebnost hišnika Roba tako popolno, da nam bo njegov lik ostal kot svetel žarek igralske zmogljivosti še dolgo v spominu. Premiera ((Ognja in pepela» v (Skednju je doživela zasluženo prodoren uspeh. VLADIMIR BARTOL Ricmanje Volili bomo Ljudsko fronto Kakor je že ((Primorski dnevnika objavil, je imela Slovansko-italijanska ljudska fronta svoje volivno zborovanje Z. junija t. I. Na zborovanje so prišli tudi organizirani vidalijevski razbijači, ki jih je vodil bivši črnosrajčnik S. E. s svojimi pomočniki. Poslušno so zaprli cesto s severne strani in čakali pričetek. Medtem seveda ni manjkalo spakovanja in lepih izrazov ljudi, ki so prežeti z anovo kulturo«. Glavnina teh avisokokulturnih« ljudi je bila sestavljena iz zapeljane mla-deži v starosti od 12 let naprej, ki je poslušno orodje nekaterih brezvestnežev, ne da bi se tega zavedala. Seveda tudi nekaj histeričnih žensk ni manjkalo. Skoda le, da so manjkali kandi-datje vidalijevske SIAU, da bi spoznali svoje pristaše in bi se še oni pri njih česa od anove kulturen naučili, če seveda že ne znajo. Vsekakor so lahko ponosni na te svoje pristaše, ki so že v marsičem prekosili one z Akvedota. Solani od svojega vodstva so prav dobro. O tem smo se prepričali vsi prisotni in marsikdo, ki do tega zborovanja ni vedel kam bi, je spregledal in povedal svoje mnenje na glas. Jn to razbijanje zborovanja po vidalijevcih nam je najboljši dokaz, da smo na pravi poti, kajti oni so se bali, da bi ljudje slišali resnico iz ust tov. Hreščaka in tov. Spele; bali so sc, da bi ljudje spoznali resnico in spregledali, kar se je tudi vkljub vsemu v neki meri zgodilo. Kaj pa naj to (depo in demokratično» obnašanje vidalijevcev doseže pri razsodnih ljudeh? — Samo zgražanje in gnus, kar se je tudi opazilo v razgovoru z vaščani. Kdor je ta večer prisostvoval trezno zborovanju, je vkljub vsemu vztrajal do konca in obsojal početje vidalijevcev, ki ni bilo prav nič boljše od onega na Akvedotu v Trstu leta 1945-46-47-48. Ta primer naj bo v pouk vsakomur. Kdor hoče res pravi mir, bratsko sožitje med nami in demokratično oblast, bo volil samo Ljudsko fronto, ki se dosledno bori za dosego gornjega. Vaščan mimm Torek 7. junija Robert, Bogomil Sonce vzhaja ob 4.16, zahaja ob 19.51. Dolžina dneva 15.35, Luna vzhaja ob 16.01, zahaja ob 1.54. Jutri sreda 8. junija Medard, Svetin SPOMINSKI DNEVI 1935 je umrl slavni sovjetski uče njak. selekcionar in sadjar J. : V. Mičurin. Rojen je bil leta j 1855. JHIavaty in Saksida razstavljal! svoja umetniška deia Izjava Gospodu Kakczu Francu je uspelo, da me je s pomočjo prevare navedel na to, da sem sprejel kandidaturo na listi »Klas«. Ker sem že dolga leta član OF in hočem to tudi v naprej ostati, je razumljivo, da kot takšen ne morem kandidirati na neki povsem tuji in neznani listi. Zato se podpisani SEMEC (SEMI) JOSIP pok. Andreja, rojen 8.9.1884 v Sv. Križu pri Trstu, stanujoč v Nabrežini postaja št. 1 odpovedujem svoji kandidaturi na listi «Klasa». Toliko v znanje vsem volivcem, da bi kasneje ne bilo nesporazumov. SEMEC (SEMI) JOSIP Obvestilo Dijaške Matice Prošnje za sprejem v Dijaški dom za šolsko leto 1949-50, kakor tudi prošnje za hrano in študij v Dijaškem domu, za podelitev šolskih potrebščin in knjig, za podpore za vožnjo itd., morajo prosilci izročiti krajevnemu odboru Dijaške Matice, ali kjer tega ni, domačemu prosvetnemu društvu, najkasneje do 15. julija t, 1. Prošnji morajo prosilci priložiti potrdilo o višini mesečnih prejemkov staršev in prepis zadnjega šolskega spričevala. Tiskovine za prošnje se dobijo pri upravi slovenskega Dijaškega doma. Krajevni odbor Dijaške Matice, odnosno prosvetno društvo pa mora prošnje opremljene s svojimi pripombami in predlogi dostaviti osrednjemu odboru Dijaške Matice v Trstu ul. Buonarotti 31. Za sprejem v Dijaški dom in za podporo Dijaške Matice, naj prosijo samo tisti dijaki in dijakinje, ki so pomoči resnično potrebni in ki so s svojim vedenjem in z uspehom med šolskim letom dokazali, da so je vredni. da bi lahko verjeli, da so le slučajne Manevri krščanske demokracij e, ki je postala v zadnjem času,,tolažnica in dobrotnica” revežev in bolnikov-Tržačani ne nasedajte lažnim ,.kontrolorjem" Kaže, da niso italijanske politične stranke preveč gotove svoje zmage, zato si jo hočejo zagotoviti na nepošten način. Drugače sl pač ne moremo tolmačiti prepogostih napak in pogreškov na volivnih glasovnicah, ki so jih v teh dneh razdelili volivcem Tržaškega ozemlja. Človeku se zdi, kot bi bil veter zapihal v vse sezname in spiske ana-grafskega urada; popačeni priimki, napačna imena, da o imenu očeta sploh ne govorimo, itd. Ljudje hodijo vsi zbegani zaradi tolikih napak na volivni urad v ul. Armando Diaz, da bi jim zgrešene podatke če pravočasno popravili. Toda vrste so tako dolge in čakanje tako mučno, da se mora marsikdo vrniti po večkrat, preden pride na vrsto in uredi svojo zadevo Drugi se zopet naveličajo čakanja in gredo, ne da bi imeli svojo glasovnico v redu. Ra še druge primere lahko naštejemo, da bo slika o namerni zmešnjavi bolj popolna. Vemo za primere, ko so prejele volivno glasovnico osebe, ki jih ni na Tržaškem ozemlju tudi po deset in ie več let. Prejeli so volivne glasovnice tudi mrtvi, a dobili je niso na primer ti. sti, ki so bili zaradi dela ali drugih okoliščin odsotni z našega ozemlja leto dni ali pa še manj. Pred časom so hodili po hišah tudi ljudje, ki so se izdajali za občinske uradnike ter so zahtevali, da jim prizadete stranke pokažejo svoje volivne glasovnice, češ da je treba še nekaj kontrolirati. Ko so jim ljudje izročili svoje glasovnice, so jim odtrgali kupon, brez katerega nihče ne more voliti. Drugim so zo. pet dostavili volivne glasovnice, ki niso imele potrebnega žiga. Marsikdo morda ni o tem še obveščen — zato naj si dobro ogleda svojo volivno glasovnico ter naj se v primeru kakršnega koli dvoma raje obrne na volivni urad v ul. Diaz. Opozarjumo vse tržaške volivce, da ne nasedajo takim »kontrolorjem« ter da se raje osebno prepričajo o vseh morebitnih nepravilnostih. Krščanska demokracija se v tej volivni propagandi poslužuje res že vse mogočih načinov — čudimo se samo temu, da se v času naše voliv. ne propagande ni zgodil še kak čudež na Tržaškem ozemlju, da ni videla mogoče kakšna deklica Marijo, kako ji miga z glavo ter pravi, naj glasuje za krščansko demokracijo, če noče priti v pekel ali še kaj podobnega. No, v pomanjkanju čudežev iznajdejo ti »brihtneži« tudi druge načine. Postali so v zadnjem času pravi »angeli in dobrotniki« vseh revežev, bolnikov in zapuščenih. V bolnicah razdeljujejo bolnikom sladkor in pecivo — seveda tistim, ki jim obljubijo, da bodo oddati glas krščanski demokraciji. Drugim spet nosijo na dom pozive, v katerih jim ponujajo razne denarne podpore, letovišča itd. Tudi nune 80 zelo zaposlene v tej volivni kampanji. Da bj zmagala krščanska demokracija, morajo učenci in učenke v šolah pod njihovim nadzorstvom zmoliti vsak dan po en očenaš v ta namen. V drugih šolah si pomagajo učitelji še na druge načine; kot smo že pisali so v neki šoli v Trstu izvedli volitve v majhnem «formatu«, kjer so morali učenci oddati glas svoji stranki. — Morda so po teh podatkih izdelali predstavniki italijanskih političnih strank svoje prorokbe o izidu volitev? Da ne bodo ob koncu preveč razočarani... V drugi šoli je zopet dal učitelj nalogo vsem učencem, da napišejo prosti spis, ki naj bi poveličeval Marshallov plan in njegove »koristne« posledice za gospodarstvo Tržaškega ozemlja. Najboljša naloga bo visoko nagrajena — baje celo z brezplačnim potovanjem v Ameriko. Morda, da bi si na licu mesta ogledal sadove tega plana? Iz vseh teh primerov lahko zaključimo, da je volivna kampanja res zelo živa in pestra. Le če bo žela tudi kaj uspehov, o tem seveda nismo prav nič prepričani — in v dna duše najbrže niso niti gospodje iz krščanske demokracije sami; drugače bi se prav gotovo ne posluževali takih metod in intrig. Toda tržaško demokratično ljudstvo bo dalo na volitvah svojo zadnjo besedo — in potem... potem bo nekaterim res potreben kakšen velik čudež. Kopališče Sv. Nikolaj otvorjeno i——— ■ — T-ppnrc rii-nurnn«iu ■ ■■»■■i rt ... * Včeraj je bilo otvorjeno kopališče Sv. Nikolaj. Lep sončen dan je privabil obilno število tržaških kopalcev v kopališče, ki je že mnogo let zelo priljubljeno tržaškemu občinstvu. Kakor smo že poročali, je kopališče Sv. Nikolaj razširjeno in še bolj urejeno kot lani. Nekaj novega, kar bo zelo mikalo družine in skupine, ki hočejo preživeti svoj dopust v ko. pališču, ne da bi se jim bilo trebu voziti vsak dan s parnikom v Trst. so nove weekend-hišče z dvema ali tremi posteljami. Hrana v restavraciji je okusna in zadostna, obala plitva, okrog pa več igrišč za male in odraste. Preskrbljeno bo tudi za zabavo in kratek čas gostov. Pravijo pa tudi, da bo med sezono nekaj izrednih kulturnih prireditev. Ce bo to odgovarjalo resnici, kakor upamo, potem si ne moremo boljšega želeti kot lepega vremena in manj sitnosti s strani civilne policije pri vkrcavanju na parnik. Mojstri v širjenju bedastoč gega, kar se dogaja in kar se bo dogajalo med volitvami in to prav z vaše strani, saj imate po milosti vaših zapadnih zaščitnikov monopol nad vsem tukajšnjim upravnim življenjem. Prav zato je namreč vaša vest zelo, zelo smrdljiva. Morda je njen namen le ta, da se je bo te dni poslužil vaš novi zaveznik frak-eionaško popoldansko glasilo. Včeraj ste si namreč vi od njega izposodili «vic» o «pericolo di mor-te». Pač enkrat eden, enkrat drugi. Vsi skupaj pa proti protiimperlali-stični borbi tržaškega delovnega ljudstva. Šport Fontanot zmagovalec kolesarske dirke Se nekaj dni nas loči od volitev, zato pa tisk tržaške «giunte« na vso moč skrbi, da vliva v buče svo-jih čitateljev čim več neslanosti. Zadnja »trovata« je prišla sinoči izpod peres urednikov revolverskih in klerikalnih «Ullimissime», «Trikolonski naslov, zaenkrat s vprašanjem, javi, da v Kopru že tiskajo »titini« volivna potrdila: prav na las podobna onim, ki jih te dni tu deli mestna občina. To pa še ni dovolj, tudi pečate delajo tam. Vse to seveda naj bi služilo za volivne sleparije. Toda glej. konec članka pa kljub vsemu alarmu pove, da je vsa stvar zaman, ker je baje birokratski aparat za tukajšnje volitve vse preveč strog, da bi se lahko kaj takega pripetilo. Ej, gospodje, mojstri (pa ne preveč) v širjenju takih bedastoč, u-griznili ste tn to prav pošteno. Morda naj bi ta «trovata» bujne fantazije kuharjev klerikalnega štaba «giunte» morala prikrivati kaj dru- V nedeljo je bila kolesarska dirka Trst—Portorož—Trst dolga 72 km. Med številnimi znanimi tekmovalci je prišel na prvi cilj Renato Fontanot (Frausin); 2) Stibelj (Arzenal); 3) Javornik (Frausin) itd. KOŠARKA Nedeljsko tekmovanje za ((Pomladni pokal«: Sv. Alojz - Skedenj 40-31. Za pokal «Matti«ssi»: DS/. ES - Skorklje 55-32. BALINCANJE Tekme v balineanju za (Poletni pokal«: Gigrdinetto C . ACEGAT 21-13. Sv. Marko A - Corsi A 21-16, Gallinaccio A - Sv. Marko B 21-18, Tlro.lese B - Standard 15-21. Tiro-lese A - Vespucci A 21-18 GOVORCIN ZMAGOVALEC V HITRI HOJI Na nedeljskem tekmovanju iz Trsta na Opčine je prišel prvi na cilj Govorčln (Sv. Marko); 2) Corsi Ezlo; 3) Corsi Edoardo (oba Prl-staniščniki) itd. NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA Tovarna strojev . Arrigoni 2-1, Aurora - Pristaniščniki 2-0, Magdalena - Piran 3-3, Sv, Ana - Ponziana B 2-0, Umag - Milje 4-3, Skedenj -Meduza 3-2. Opozarjamo na zanimivo razsta' naših slikarjev R. Hlavatyja in «■ Sakside v galeriji «Scorpione»-razstavljenih delih borno pt*j kasneje. Vabimo naše kulturno činstvo, da si razstavo ogleda. Galerija ie odprta vsak dan 10 do 13 in od 16 do 20 ure. olt Planinsko leioaje PDT na Tudi letošnje poletje, od 1. do 15. septembra priredi Planinsj’ društvo v Trstu letovanje na Bk4' v Sloveniji za člane in prijatelja Prospekti, informacije in vpisov*' nje v trgovini Marcel Nadlišek,41 Giuliani št. 13. Volivne znamke od juti Poštno ravnateljstvo ob vešča,ds51 bo pričela prodaja spominske zn*#' ke za občinske volitve v Trstu ffj 8. t.m. pri vseh poštnih pošlo?8 nicah. POROK® ROJSTVA, SMRTI IN Dne 5. in 6. junija 1949 se j® t Trstu rodilo 11 otrok, umrlo )e ; oseb. . Umrli so: 31-letni Ostuni An?{l’ 35-letni Bielich Charles, 67-lW Zoffi Orsola, 73-letni Marzilli J®slr? 74-letna Zorzenon Marija, vd. ht' zi, 69-letna Tomšič Frančiška, Premru, 76-letna Jakopič Olga, Verbani, 36-letna Umek Avgn* por. Minca, 46-letni Cesar K*r 62-letni Belati Angelo. ŽEPNO URO DOBI NAZAJ Prj petkovi predstavi v Skedtb ;tni* je bila najdena žepna ura. Las1 naj se oglasi pri tov. Flegu v nodvorani, Nočna služba lekarn Alla Madonna del Mare, bar®f Piave 2; AU’Annunziata, trg ** maura 10; Davanzo, ul. del B°st 25; Millo, ul. Buonarroti 11; baglia v Barkovljah in Nicoll Skednju imata stalno nočno služb9' Spored oddaje rad>* jugoslovanske cone Trst# (Oddaja na srednjih valovih ali 1.250 KC.) Torek 7. junija 1949. 7.00: Jutranja glasba. 7.15: B° ,, čila v italijanščini. 7.30: Poročil* slovenščini. 7.45: Jutranja gl*4"! 12.00: Pester spored solistične t!8, be. 12.45: Poročila v italijanš41 j 13.00: Poročila v slovenščini. J4', Orkestralna glasba. 13.50: Pre nje v italijanščini: «Tartini». Ravel: Bolero. 18.00: Delo ih % Ijenje našega ljudstva (v slovehL, ni). 18.20: Baletna glasba. Poročila v hrvaščini. 19.00: igra. 19.15: Poročila v italij*1*4?^; 19.^0: Poročila v slovenščini- 4 - - Znane: melodije. 20.00: Pestra Sl*!. ba. 20.20: Kulturni pregled (V it*1!: janščini): «Viltorio Alfieri«. Leoncavallo: «Glumači», opera ^ dejanjih, nato Kulturni pregl®14 slovenščini). 22.30: Večerni konC lil RADIO 11^ TRST II. Torek 7. Junija 1949. 7.00: Koledar. 7.05: Jutranja 8 j, ba. 7.15: Poročila. 11.30: Operne 8 je. 12.00: Novi svet, 12.10: Lahk® ^ listična glasba. 12.45: Poročila-” " ' : Komunist«i( Volivna propaganda. ....... - , partija. 13.12: Koncert za violih0,,, klavir. 13.40: Srednjeevropska jj vanska glasba. 14.00: Poročila. 'V Dnevni pregled svetovnega 14.30: Popoldanska glasba. 14.40: .. povedi volivnih shodov. 17.30: PL m na glasba. 18.00: Komorna 18.30: Lahka glasba. 19.00: ščina po radiu. 19.30: Pestra »^ij ba. 19.45: Poročila. __________ arije. 20.30: Iz domače Knjižne lice. 20.45: Glasbena medigra-Vzori preteklih stoletjih. 21.30' Caj*' Manfred simfonija. 22.15: mu ameriška plesna glasba. 2L45' V® ......-— r „___________________ - čil* Černe melodije. 23.15: f01. sjt 23.30: Kaj vam nudi ju'rlšnji red? 23.35: Polnočna glasba. KINO MORJU. 15.30: dM" G4" KINO OB MORJU. 15.30: aTinlur njegova četa«. Sovjetski Mnl- m<4 ROSSETTI. 16.30: ((Filmska Z?eZ počitnicah«, Stewart C,rang® EXCELSIOR. 16: «Krvavi George Montgornery, Nancy “V FIEODRAMMATICO. 16: «KrlR■ t\ lje», M. Bedi, V. Gioi, A. C„ct1* FENICE. 16.30: «Maskota IzobC'? # Virginija Bruce, Brod CravyLn0^ ITALIA. 16: »Z dvema Amerie* ||,» naokrog«, Helen VVelker i« Bend!x. 6\ ALABARDA. 15.30: «Viljem Te'1”’,(i no Cervi, Danijel Benson >h Mueller. . VIALE. 16- ((Gasilci iz Vlggn|J*0/’ !#»• nlnt*rm0/7.n V ^ „ IMPEno. 16: «lntermezzo * -■ Robert Donat in Deborah b ^ GAHIBALDI. 15.30: «DvoboJ v s tonu«, Išrrol Flynn. MASSIMO. 16: «Desperados ci)», Raridolph Scott in G- ra 1 panfh M NOVO CINE. 15: «Nihče ne ve Jo rsodo«, Richard Di::- 0,at^ IDEALE. 16: «Meksikanec Wallace Beerv. SAVONA. 16: «Btazrio te bom Rosallnd Russel, V. Bruce. ,rt ARMONIA, 15.30: »Llubezeh 11 ča», R. Pigant, V. Maffei- gtP ODEON. 16: «Vedno v šklpc|n”' Laurel in Oliver Hardy. MARCONI 14: »Carl ljubezni*- {i|H' BELVEDERE. 16: »Angel Rosalincf Russel. ADIJA. 15: »Možje z /aPat,a”,SKl 4 VITTORIA. 16: «Zveri v ČWV‘ dobi«, W, Pigeon, C- Trev«''^ RADIO. 16: »Nora leta«, že*" Lee Bovvman. cnJ**' AZZURRO. 16: «Sudanska suz Montez. . _.,cev<' VENBZIA. 16: «Kralj rdečeko*4' »Gorski roparji« STADIO. 15: »Osvajalec LETNI KINO V JAVNE*1 0t' 20.45: ((Nemčija n“' Rossellini. KINO NA OPČINAH. «L.|UI Signa CI«, iviON i KCl.Bi st o, m nao - felittun St — UPRAVA: Ul.H.A it MANNA St. 29 — Telefonska Številka B3SI. NAKHCNJnA. Cona A: mesečna ibd et-mielu« t 'M pobelim 141)0, Rr.^Cona B: H4, «] 4. v-jg, 144!, |,j41,|lr, 33i |b5, 34«, o0Vji(^ (•srt a«?!-* on 8 30-12 ^In od^lilB ^tel" 83-51.” Cene oglasov: Za vsak rnm višine v Urini I »tolpca: uguvski »U, fmantno-uravni bo. osmrtnic« 70 m | Pniim tekoči r-čun za STO ZVU. »Založništvo tržaškega liska. Trst 11.5374 — HdaJa ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISK A D Z O OGLAoi, b. a »,„»11101 »u uckiizn _ ti ».a Trfsaui u.o„r«vi -•»->„# — p.„r>RU2;NICE: Gorica, Svetogorska ul, 49 . Tel 743 — Koper. ut. Battlstl 301/a ■ Tel. 70 Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSki liskarskl zavod. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IM UPR PR SMO RS K EGA D N is V N S K A V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Izzivanja veleposestnikovi niso ©raafctla poljskih delavcev Zimska pomoč brezposelnim ]Sl8T pMlS6 jC podpisal Z8 Ulil v Tržiču Edino nekateri esuli so postali stavkokazi, ki delajo pod zaščito policije Prejeli smo in objavljamo: »Zastopniki krajevnih veleposestnikov so pokazali v petek svoj pravi obraz, svoj brezmejni egoizem, ki Je Poln sovraštva proti delavcem. Ko so petnajst dni zaman posku-**li, kako bi razbili enotno fronto stavkajočih delavcev z obljubami, grožnjami in hinavskimi zavijanji Ja ko so videli, da te njihove mahinacije samo še bolj utrjujejo bir-®host stavkajočih delavcev, so poskušali v petek z izzivanji in stavkokazi. Nenadoma se je v petek zjutraj razširila po furlanski nižini vest, ?®'<° upravniki veleposestva «Alla hloria» v Fossalonu in gospodje runner di Terranova iz Izole Mor-r°3ini baje najeli ta dan okrog 100 Ju8i> ki naj bi šli na delo, kjer so s avkali delavci. Istočasno s to vest-?° Su prišli močni oddelki policije ^-ervinjana in orožnikov iz Par-n°ve ter se razpostavili v bližini onienjenega posestva, da bi zaščitili stavkokaze. . tej novici so se zbrali takoj elavci številnih vasi červinjanske-voi olcrBja’ Ki so zaposleni na tem e*eposestvu. Začeli so se zbirati po gestah, da bi branili svojo težko bor. bo ža vsakdanji kruh, ki jo že 17 sto bui vodijo z velikimi materialnimi , ami, jih zlasti občutijo nji-°Ve družine. Sindikalni voditelji so šli na me-0 in ugotovili, da so duhovi močno razburjeni in da so ti pošteni de-avci odločeni upreti se z vsemi raz-Možljivimi sredstvi, da bi prepre-C|li kriminalno akcijo, ki so jo na. jheravali izvesti veleposestniki. Za-0 so ju takoj z delegacijo delavcev K oblastem v Gorico, da bi tam izja. lli svijo neodgovornost za dogod-e' ki se bodo izvršili, če bi vod-s vo omenjenih veleposestev začelo tzvajati svoj načrt in bi pripeljalo e£)e število stavkokazov na delo. faradi energičnega in složnega upora delavcev to veleposestniško ^zt vanje ni moglo imeti uspeha, t .* Ker je interveniral tudi po-"‘^jinskl urad za delo v Gorici. Potem ko so bili vsi delavci iz ossalona, Isole Morosini in Terra-®°ve složni in odločni preprečiti sako nizkotno špekulacijo vodstva hrtovih podjetij, pa je majhna sku-®wa istrskih beguncev, ki dela pri tr>te tre Venezie v Fossalonu in ki lih je vseh skupaj samo 14, začela *krjvaj in brez opravilčljivega vzrn-4 zopet delati. S tem so esuli pre-JtrJili obveze, ki so jih sprejeli pred-*^dno z vsemi drugimi delavskimi se je splašil In voznik unil v hstek popoldne se je peljal 35-IW* Viktor, ki je doma iz jeKe Pa prei)iva se(jaj v Selcah pri ržiču, s svojinl konjem na kmeč-ehl vozu po cesti blizu Ravnega 1 Ja- V tem pa je švignil mimo neki v‘° in njegov konj se je tako Ustrašil, da je skočil s ceste. Za- heslo 8a je, da se je z vozom vred .‘''stel v bližnji brzojavni drog. Tr-,pnje j p bilo tako močno, da so drog /uvali in je pri padcu udaril po glavi Miid voznika ter mu prebil lobanjo, sr *z b*^'ne’ Ki so videli ne-j 1 - so takoj prihiteli na pomoč odpeljali ranjenca v bolnico v Vn] U’ Zara<ž* težke poškodbe pa je ^ k že med potjo izdihnil, ne da 1 brišel prej k zavesti. tovariši v stavki. Zelo žalostno sliko je nudilo teh štirinajst stavkokazov, ki st, jih morai pri delu str.ažiti policaji v brzostrelkami, spremljati jih. ko so šli na kosilo in končno še zvečer, ko so se odpravljali spat. Žalostno m sramotno sliko so nudili, k' so morali korakati s povešeno piavo, ker so izdali splošno stvar s tem svojim neopravičiljivim stav-i uraštvom. bpričo odpadništva teh šlirinai-atih stavkokazov so delavci iz Fos-salona, Isole Morosini in Terranove še bolj strnili svoje vrste in jim bo ta izkušnja služila v bodoče. Delavci iz Fossalona, Terranove in Isole Morosini so lahko pretekli petek opazili tudi hinavsko dvojno igro vodij teh posestev, ki po eni strani patetično apelirajo na zavest «do-brih družinskih očetov in poštenih delavcev* po drugi strani pa bi hoteli zopet uvesti na svojih posestvih strahovlado manganeia in fašističnega škvadrizma. To je načrt, ki ga kujejo lokalni veleposestniki in njihovi pajdaši širom po državi, pri katerem jih podpira kakšna skupinica poklicnih izdajalcev delavske pravde, čeprav se tu pri nas skrivajo pod plaščem nepravega patriotizma, da bi na ta način laže izvedli svoje samevea. Predsednik italijanske republike v Gorici Včeraj popoldne ob 10 je prispe! s svojim, predsedniškim vlakom v Gorico predsednik italijanske republike Einaudi. S svojim spremstvom se je najprej odpeljal v avtimobilu v Spominski park, kjer je položil venec na spomenik padlih. Nato je odšel na prefekturo, kjer so mu bili predstavljeni pokrajinski in mestni predstavniki. Medtem se je pred tribunami na Travniku zbralo vojaštvo, alpinski veterani in učenci vseh mestnih in državnih šol, esuli in za njimi ostali meščani. Pred tribuno so prišla zastopstva raznih mest iz treh Ecnečij s svojimi zasta-vami. Med njimi je bilo seveda tudi zastopstvo Trsta na čelu z Miani-jem, ki je hotel izkoristiti še zadnje dneve svojega županovanja. Okrog 18.15 se je pripeljal predsednik republike v spremstvu obrambnega ministra Pacciardija. Sprejel ga je župan dr. Bernardi in nadškof Margotti. Na stranskih tri- AL1 Sl ZE NAROČNIK •PRIMORSKEGA DNEVNIKA« bani, so začeli peti: «Gorica je italijanska in iu se govori sam o italijanski»■ Na to ni nihče reagiral in njihovo petje je kmalu zamrlo. Tudi esuli in nekateri študentje so začeli tu in tam vzklikati italijanskemu Trstu, Pulju in Istri, pa niso našli med ljudstvom odziva, kakor tudi ne njihova reklamna deska v bližini cerkva Sv. Ignacija■ Drugih incidentov pri tej priliki ni bilo in ljudje so se kmalu razšli. Ta teden so v Tržiču, zaključili akcijo za zimsko pomoč brezposelnim. Razne ustanove, šole in pod-jetja so prispevala skupno 7.051.012 lir. Glede podpore je občinski odbor odločil, da bo razdelil med brezposelne denar in ne blago. Prvotno je dobil odbor na razpolago 5.940.901 lir. S to svoto so obdarovali 2152 brezposelnih, od katerih je dobil vsak po 1500 lir ali skupno 3.228.000. Pri drugi razdelitvi je bilo deležnih 339 brezposelnih z družinami, od katerih je dobil vsak po 2000 lir ali skupno 678.000 lir podpore- Nadalje je prejelo 185 brezposelnih, ki nimajo družine za vzdrževanje, vsak po 1000 lir. Pri tretjem razdeljevanju je 1689 oseb prejelo po 800 lir vsaka, 497 po 1000 lir, ena 1070 lir in ena 631. Tako je bilo tokrat razdeljeno skupno 1.849-901 lira. Med osebami, ki so bile deležne zimske pomoči, so tudi tisti slepci, ki imajo v trži-ški občini stalno bivališče. GOSPODAR KOLESA NAJ SE ZGLASI Agenti javne varnosti so sinoči našli pred kavarno Tomadin na korzu Roosevelt moško kolo «Fre-ra», ki je tam stalo dalj časa, ne da bi se kdo zmenil zanj. Njegov lastnik naj se zglasi pa uradu letečega oddelka na kvesturi. Nabiralna akcija podpisov za mir in proti atlantskem paktu se je široko razpredla po vsej deželi in državi ter je dosegla svoj vrhunec na praznik obletnice italijanske republike 30. t. m. Med podpisniki zadnjih dni je tudi bivši general finančnih oddelkov v pokoju Giuliano,, ki je sledil rajši svoji vesti, kakor pa ukazom svoje stranke, v katero je vpisan že več kot leto dni. S tem svojim podpisom je potrdil, da odločna in iskrena nevtralnost lahko več koristi naši državi kot pa kakršna koli vojna zveza, kakor lahko imenujemo atlantski pakt. To njegovo dejanje je vzbudilo v demokrščanskl stranki, h kateri pripada, velik vik in krik. Na predkongresnem zborovanju, ki so ga imeli strankimi član: prejšnjo nedeljo v neki kinodvorani p Tarčen-tu, je poslanik Biasutti iz l'idma ostro in surovo napadel generala Giuliana. Ta pa se ni pustil ugnati in je energično odgovoril ter izjavil, da je ponosen, ker je podpisal listina, ki veže na mir italijanski narod. Giuliano, ki je kot občinski svetnik p Vidmu eden najaktivnejših svetovalcev opozicije ter je vedno imel važno mesto n krajevnem vodstvu krščanske demokracije, je v znak protesta vrnil stranki svojo člansko izkaznico. Lepa zmaga ' sz slovenske Benečije “Sr y3s Brezje lirez šolskega »stika Okrajna Delavska zbornica iz ; . ....------------------- ——— Gradiške sporoča, da so zadnje dni bile sindikalne volt! v e na njenem področju. Volitvg so potekale v najlepšem redu in so se jih vse stroke udeležile v velikem številu. Glasovalo je 88,69 odstotkov vpisanih članov. Razni sindikati so pri teh volitvah dosegli naslednje rezultate: Enotni sindikati 90,85 odstotkov; sindikat socialistične enotnosti in sindikalne demokracije 5.20% in krščanski sindikati 0.63 odstotkov. knjige. Ruska klasična proza, platno, 280 lir; Balzac: »Zgubljene iluzije« I. in II. del 600, Gogolj: «2enilev», broširano, 100; Lafargus: »Spomini na Marxa», broširano, 50; Mihelič: »Meteorologija«, polplatno, 240; Ce-lesnik: «Paradentoza». platno, 430; Shakespeare: Izbrano delo II„ polplatno, 340; Matanovič: «Qd elektrarne do žarnice«, polplatno, 180; Puškin: «Povesti Ivana Petroviča Belkina«, polplatno, 70; Ivan Tavčar: «4000», polplatno, 180; M. Dji-las:«Clanki 1941 do 1946», polplatno. 320; Deržavin; »Voltaire«, polplatno, 500; Serafinovič: »Železna reka«, polplatno, 320 lir. Bencin in oije za kamione Pri pokrajinskem sedežu EAM (Zavod za prevoz blaga s kamioni) so začeli včeraj razdeljevali posebna nakazila za bencin in oije v okviru proste cone za mesec junij za tista vozila, ki prevažajo blago. Bliža se konec šolskega leta in Vsi šoloobvezni ptroci z veseljem pričakujejo zaključka, da bodo po poletnih počitnicah mogli vstopiti v višji razred. A tako ni v vasi Brezje. Tu otroci skoraj vse, leto niso imeli šolskega pouka. Ne samo, da nimajo lastnega šolskega poslopja in da se je pouk druga leta vrši], v mali sobici kmetiške hiše; letos pouka kratko malo ni bilo. Okrog božiča je sicer prišel za nekaj tednov učitelj in so imeli začasno šolo v prostoru, ki je baje služii tudi za senik A ker učitelj ni mogel najti stanovanja zase in za družino, je odklenil mesto in otroci so bili zopet brez šolskega pouka. Tako je prišlo v Brezje že v;eč učiteljev, a nikomur ni bilo obstanka zaradi pomanjkanja stanovanj in zaradi slabo urejene učilnice. Vas Brezje šteje približno 450 prebivalcev in ima nad 40 šoloobveznih otrok. Nedvomno bi morale v tem primeru posredovati višje oblasti, da bi uredile ali na novo zgradile šolsko poslopje in stanovanje za učitelja. Pred leti je bil v tej vasi učitelj, ki se je zadovoljil s prenočevanjem na slami v skednju. Ti otroci, ki »o brez šolskega pouka, se potikajo po vaških ulicah in pozabljajo še to, kar so si preje s težavo priučili. Ne bom opisoval revščine v tem predelu Slovenske Benečije, 2e pogled sam na to vas nam govori, da je pov-vsem zapuščena. Ceste v obupnem stanju; vodovod bi bilo treba po- praviti; otroci brez šole. Vsepovsod se kaže le nered in zapuščenost. Zavedno prebivalstvo vasi Brezje bo sedaj napelo svoje moči, da bodo čimprej dosegli slovensko šolo. »Vojmir* Za dobavo vodo v Skrutovem V beneški vasici Skrutovo. ki spa’-da pod občino St. Lenart, se sedaj nimamo javne črpalke za vodo, kjer bi se lahko oskrbeli s to dragoceno tekočino zase in za živino. Zato so prejšnji teden naslovili na župana v St, Lenartu posebno pismo, ki ga je podpisalo 14 vaščanov in v katerem pravijo: «Rodpisani vaščani iz Skrutovega prosimo g. župana, da bi čim prej sklical komisijo, ki nadzoruje javna dela, predvsem pa napeljavo vodovodov. Omenjena komisija naj bi se sestala skupno z nami in odredila postavitev javne črpalke ob cesti na zemljišču, ki je last Cjiia-bai Natala, ki je pripravljen odstopiti prostor v ta namen. To je potrebno predvsem za onih 20 družin, ki ne morejo po vodo k že obstoječima črpalkama, ker sta preveč oddaljeni. V prepričanju, da boste ugodili naši prošnji, vas pozdravljamo. Sledijo podpisi. Zahteva vaščanov iz Skrutovega je povsem upravičena in utemeljena ter pričakujemo, da bo občinski odbor ugodil njihovi želji. bunah so bili povabljenci, med katerimi sta bila tudi mestni in pokrajinski svet. Goriški župan je imfel pozdravni govor, na katerega je v predsednikovem imenu odgovoril Pacclardi, ki je med drugim «miro!jubno» zagotovil, da ima Italija že močno vojsko in da bo imela te močnejšo: Na njegove in županove pozive k vzklikanju Italiji pa se razen nekaj manjših skupin, verjetno esulov, ni oglasilo mnogo ljudi in je bilo v primeru z drugimi podobnimi svečanostmi mnogo manj navdušenja. Po končanih govorih je Einaudi pripel zlato medaljo na goriško mestno zastavo. Na gradu so takrat oddali nekaj topovskih strelov. Nato je predsednik izročil zlato kolajni zg sina materi Colinelli Friderika, ki je padel na ruskem bojišču leta 1943. Končno je še dobil oče medaljo za svojega sina Renata Gregoriza, ki nadel 1942. leta pri Hmeljanskem ku. cu na Balkanu. Po teh odlikovanjih je bila svečanost. ki. je trajala okrog 40 minut, zaključena in predsednik se je s svojim spremstvom odpeljal proti postaji. Omenimo naj še, da so bili na levi stranski tribuni med občinskimi svetniki tudi zastopniki Slovencev. Ko so jih opazili nekateri prena-peteži, ki so prav tako bili na tri- SKl POČITEK BENEŠKIH SLOVENK IZ VASI CANEBOLA NAD FOJDO. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni obeini je bilo od 29. maja do 4. junija t. 1. 8 rojstev, 6 primerov smrti, 4 vknjižene poroke in 6 porok. ROJSTVA: Devetak Franko, Trpni Silvija, Krainer Rotu, Morgut Lidija, Gazzillo Alojz, Bucjuicchio Vit, Vechiatto Robert, Pavletič Milko, SMRTI: 50-letni uradnik Va-sarri Alojz, 54-letnj uradnik Bartussi Pompej, 79-letna učiteljica Jelšek Amalija, 66-letni kmet Gorlatto Jožef, 9 dni stari Stakul Renato, 69-letna nuna Marija Maigarila, Licia-ni Rozalija, VKNJIŽENE POROKE: kmet Brežan Orland in gospodinja Dornik Angela, šofer Pmeilo Dino in gospodinja Chiarot Ma.- jia, uradnik Bizjak Italo in gospodinja Skubin Zorana, železničar Mugnai Arnald in uradnica Zanetti Jole. POROKE: orožniški kapitan Mii-sori Iginij in gu->p< dinja Ribi Lucijana, mehanik Migiion Teodor in bolničarka Frankuvič Kristine, slikar Donda Lido in delavka Mar-cossi Dolores, mbustri.H.-c Zsgo Edvard in gospodinja Fe.-fcglia Jolanda, električar Silič Anton in učiteljica Loppel karija, zidar Fontanin Rafael In gospodinja P-.strello Elvira. Ošpice med šolarji Občinski zdravnik iz Rutarjev pri Dolenjah je 3. t. m. ukazal zapreti za 15 dni tamkajšnjo ljudsko šolo, ker je ugotovil med učenci 12 primerov obelenja na ošpicah. Bolezen je lažjega značaja. Vendar so bili podvzeti potrebni ukrepi za njeno omejitev. Nova davčna komisija v Tržiču Pretekli teden je bila tudi za tr-žiški okraj imenovana nova komisija za posredne in neposredne davke, ki bo delovala za dobo 4 let od 1. januarja 1949 do 31. decembra 1952. Komisija je takole sestavljena: predsednik dr. Rovatti Rihard iz Tržiča, podpredsednik Linda Igi-nio, člani: Vriz Engelbert, Savli Tomaž iz Tržiča. Fumis Evelino iz Ronk in Devide Anton iz Sta-rancana. Namestniki so: Furlan Ni. misio iz Fojana in Bertoli Peter iz Gradeža. Člani drugega odseka pa so: Soranzio Julij in Brovedani Dominik iz Tržiča, Bagon Alfonz iz Šempetra ob Sočj in Gaddi Li-cinio iz Gradeža. Njihovi namestniki so: Pangher Jožef iz Tržiča in Trevisan Ivan iz Ronk. Kmo «Gentleman, toda ne VERDI. 17: preveč«, W. Beeri. VITTORIA. 17: »Ona druga«. CENTRALE. 17: »Prikazen gospe Muyer». MODERNO. 17: «Vihar nad Parizom«, G. Cervi in V. Cortese. ODEON. 17: »Lahko noč ljubezen«. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTl 301/« PRITI. - TEL. 70 Matiju - Korte izgubili smo najboljšega gojenca Lepo je, veš, mama, lepo je Živeti, toda za kar sem umrl bi hotel še enkrat umreti, (Kajuh) Vasi Malija-Korte sta izgubili enega najboljših vaščanov, gospodarska šola v Kopru pa svojega najboljšega gojenca, na operaciji umrlega mladega tovariša Klevo Florijana. Izgubili srn o z njim odličnega tovariša, starši dobrega sina, skupnost pa sodelavca onih vrlin, kakršne imajo najboljši borci: poštenje, borbenost, vztrajnost, privrženost stvari delovnega ljudstva in jeklene volje. S svojo mirnostjo in skromnostjo je bil izredno privlačen. V kritičnem, usvajanju znanja pa edinstven. Do zadnjega trenutka, ko je bilo že prepozno, nismo vedeli, kako gloje želodčna bolezen njegovo zdravje. V dijaškem domu, kjer skrbijo tudi za hrano bolnih na želodcu, niso imeli posla z njim, ker ni nikoli tožil. Stoično je prenašal bolečine, molčal in nakljub temu študiral, ter sc nekega dne zgrudil, da so ga morati takoj odpeljati v tržaško bolnico, kjer je fo tretji operaciji 31. maja umrl. V četrtek popoldne so njegovo truplo pripeljali mimo Kopra na njegov dom. Pred domom se je od njega poslovil dijak Pribac iz gimnazije, pevski zbor pa mu je zapel žalostinko, nakar je šel sprevod do Semedelske ceste. Tu je spregovoril v slovo gojenec gospodarske šole tovariš Bevk, ki je med drugim obljubil, da bodo tovariši nadaljevali njegove težnje v študiju za čim večjo pomoč delovnemu ljudstvu. Avto je nato odpeljal krsto, ki je bila pokrita z rdečo zastavo in znakom srpa in kladiva — simbolom njegovih teženj — proti Maliji. Spremljali so ga dijaki gimnazije in gospodarske m /Jhimolbki dt mimiki šole. Iz Malije v Korte so nosili krsto gojenci gospodarske šole skupno s tamkajšnjimi mladinci. Pogrebnega sprevoda se je udeležilo veliko število ljudstva od najmlajših do najstarejših u uasi, kar dokazuje, kako je bil pokojnik priljubljen med vaščani. Ob odprtem grobu so imeli poslovilne 0°-vore gojenec slovenske gimnazije, tovariš Pribac in tovariša Bevk in Bertok. V imenu prebivalstva pa se je poslovil tamkajšnji učitelj, Bertok A- Mvoiliio delo mm uso iaftlMaterii so odgovorili na bralsko vabilo bujskih zadružnikov na običajen način Vidalijevlh frakcionašev: z lažmi in klevetami Z okrajne konference mladine koprskega okraja Poročali smo že, da je bila nedavno okrajna konferenca mladine za koprski okraj. Tov. Lucila je imela tedaj poročilo o prostovoljnem delu. V naslednjem prinašamo poglavitne misli tega poročila, kjer je izjavila: »Vsi jmamo vpogled na dosežene uspehe, ki smo jih dosegli tako na gospodarskem polju, kot tudi pri stvarni gradnji posameznih objektov. Zares, dosegli smo mnogo, toda vse to ne zadostuje. Zavedati se moramo, da je treba ravno na gospodarskem sektorju doseči največje uspehe, da bomo na ta način dovršili letošnji gospodarski program, ki nam ga je začrtala SIAU! To je naloga, pri kateri mora mladina sodelovati z vsemi svojimi silami, da bo pomagala doseči začrtani cilj in da bo pomagala dvigniti življenjsko raven našega okrožja. Pri tem delu nam morajo biti v vzpodbudo in kot vodniki narodi Jugoslavije s tovarišem Titom na če-lu. Oni doprinašajo vse, da izbolj. šajo življenjske pogoje. To so velika dela kot izgraditev industrijskega kombinata Litostroj, proge Samac-Sarajevo, dalje Brčko-Banoviči, železniški progi, kj so jih v celoti zgradili mladinci in mladinke, dalje izgraditev Novega Beograda, avtomobilske ceste »Bratstvo in e-dinstvo« jn še drugi važni objekti. Z množičnim sodelovanjem pri raznih objektih, ki so vsebovani v letnem programu, določenim od SIAU, prispevamo predvsem to, da se izvede delo čim preje, da s prihranitvijo stroškov za delovno silo okrepimo naše gospodarstvo in istočasno pomagamo ljudski oblasti. S tem dosežemo cilje, ki smo si jih zadali za koristi delovnega ljudstva, katere je pod fašistično strahovlado itak mnogo trpelo. Poudarjam, da je bilo s tekmo-vanji v času od 20, februarja do L maja t. 1. doseženih v našem o-krožju 142.126 prostovoljnih delovnih ur, ki predstavljajo vrednost približno 8 milijonov lir. S tekmovanjem v proslavo Titovega rojstnega dne pa smo dosegli 64.887 delovnih ur na prostovoljni osnovi, ki so ljudski oblasti in s tem skupnost] prihranile izdatkov za 4 milijone 322 tisoč 220 lir. Ti podatki dokazujejo jasno korist, kj izvira iz prostovoljnega dela. Vse to smo doprinesli kljub na-padom od strani Vidalijevih frakcionašev. To dokazuje po drugi strani povezanost naših množic z ljudsko oblastjo Naj zadostuje, da omenim še to, da je v teh tekmovanjih pridobilo 47 tovarišev in tovarišic zlate, 126 srebrne In 295 bronaste značke. Koristi, ki izvirajo iz tega pro- stovoljnega dela, bomo uporabili za zgradbo novih objektov, šol, zadružnih domoy, domačij, tovarn itd. Prostovoljno delo združuje mladino vseh plasti našega ljudstva, ki tako spoznava, da je vsem mladincem in mladinkam končni cilj isti in sicer, da se okrepi ljudska oblast in da zavlada v našem okrožju na vsej črti demokracija. Pri prostovoljnem delu mladina spoznava, da ne loči prav nič delavske od kmet-ske in teli od mladine nameščencev. Hrati pa ustvarja prostovoljno delo zavest požrtvovanja. uničuje vsak egoizem, ki se je preje razodeval pri nekaterih mladeničih v tem, da so raje stali križem rok, kakor pa da bi sodelovali pri zgraditvi gospodarskega programa, ki je pogoj za dvig življenjske ravni v našem okrožju. Tovariši in tovarišice, zato vsi na prostovoljno delo ob vsaki priliki, da izvršimo letošnji delovni program. ki nam ga je postavila SIAU. Z našimi napori bomo samo utrdili ljudsko oblast in s tem tudi svetovni mir«. Pred tednj smo objavili vsebino vabila, ki ga je kmeeka-obdelovalna zadruga v Bujah «1. maj« poslala delavcem v strojni tovarni v Sv. Andreju. Sedaj objavljamo dobesedno odgovor, ki so ga istrski delavci prejeli na svoje bratsko vabilo in na katerega so zadružniki odgovorili z javnim pismom. Odgovor iz Trsta se glasi: V Trstu dne 21. maja 1949 Tovarniški odbor Strojne tov. pri Sv. Andreju. Predmet: Obisk na vabila Kmečki obdelovalni zadrugi v BUJAH »Odgovarjamo Vam na Vaš dopis št. 5-49 z dne 12-5.1949 s katerim ste nas povabili, naj obiščemo Vašo obdelovalno zadrugo dne 12. maja v namenu, »da navežete bratske stike z delavskim razredom v Trstu«. Hočemo predvsem ugotoviti, da delavci iz strojnih tovarn pri Sv. Andreju in Tržačani na splošmo ne morejo sprejeti podobnega vabila, ki ima namen dokazati, da je v ŠKOFIJE ■ MORETINI Lepa prireditev pionirjev iz Cezarjev in NZ iz Kopra Ni nam znano, če je že bila po osvoboditvi kaka večja prireditev v tem kraju. Prav zato pa je bila zelo posrečena misel, povabiti na gostovanje naše najmlajše iz Cezarjev in iz Kopra NE, ki so polni dobre volje in navdušenja radi sprejeli povabilo. Kako tudi ne. Pokazati prav tu, na vratih Trsta tisto veliko razliko dveh oblasti: Pod tržaško se dela vse z načrtom vzpostaviti ponovno nekdanje stanje zatiranja in oviranja vseh teženj preprostih deluvskih množic, pri nas v coni B pa največja podpora v vsem udejstvovanju tudi na kulturnem polju. Zelo dobro je to označil v otvoritvenem govoru tov. učitelj, Skočir, ki je dejal med drugim: »Po štirih letih neumornega dela se kažejo vidni uspehi napredka v šolstvu, ki se stalno izpopolnjuje. Vsakemu je dana možnost za izobrazbo z ustanavljanjem novih osnovnih, strokovnih in srednjih šol. Pa ne samo to! Obnovljena so bila prosvetna društva, pevski zbori, godbe. Prirejajo se tudi pevski in režiserski tečaji. Z javnimi nastopi pionirjev pa vzgajamo novi kader naših bodočih igralcev. Namen naše današnje prireditve 'Nadaljevanje in konec) tsijjj. Zfl°dnjih urah sva se razšla hieci n<1 wofo stran. Zvestega in tovariša Marka nisem Mpel,c,ci' Fašistični zločinci so Jca, k, vse Bilc, da uničijo člove-lijprf1 je bil nevaren. Mart:o bij j Tudi se ni hotel umak- ktf j,a, Varnejše mesto. Kako ne-h A, u-0 Pa naj počaka našo in tak0 J se če bližata in prinašata 0 30 Pričakovano svobodo? Mjučjj,0 -*c bil težko bolan na svnfiii '‘.Zakaj bi se enkrat L bon; v top'! postelji?» — se in h/ , sa,h s seboj neke deževne ne nniii ko je ravno šel TqniažaCStr*n* nek]e v Sv. Potrk Ni mogel več zdržati. Din« ,, Je na °kno in za čas iz-k lig ' ”pii kuhinji. Z njim sta ^‘di re . va tovariša, katera sta ,0Plotreleta Prijetno, domačo “Vic en SLa. un 7~ je spregovorila se- Slcu,iala t0 noi pr‘ menl■ ic, am :* *>otn malo (ipouecia ča- boa lf *30 v prsih. Menda W ravno to noč«. - je bila premočna. Mar- TONE MIHE^ o ko je ostal, toda za — vedno .. . Podla izdajalska duša, ki je sledila Marka na vsakem koraku, je odhitela še iste noči v Koper po Judeževe groše za Markovo glavo. V prvem jutranjem svitu je bil že na nogah. Marko ve, da jih dan ne sme najti na tako nevarnem kraju. — «Ala, Jože, Tone. vstanita, gremo!« — prebuja tovariša, ki sta se stegovala na udobnem ležišču. Bog ve, če se bo kdaj ponudila taka prilika. Marko oprti na rame torbico, popravi revolver in bombe ter previdno odpre šku-re (polkne), da vidi, kakšno bo vreme, in pa tudi — za vsak primer . . . Toda, ali se ne premikajo ob vogalih hiš temne sence. Mar ga varajo oči? Zdaj že razločno sliši šepet v tujem jeziku. Posvetilo se mu je. «lzdajstvo/» - Šepne jezno. Tovariši, pripravite se. Izdani smo! Umik bo težak, ker smo obkoljeni, hitro za menoj1» — Slekli so naglo v pritličje in se začeli utrjevati s pohištvom. Zabarikadirali so vežna vrata in okna. Zopet so v prvem nadstropju, kjer preštejejo strelivo in določijo borbena mesta ob oknih. Malo je bilo: vsega 6 ročnih bomb, dva revolverja in pa — partizansko srce. Na vratih se že slišije udarci puškinih kopit ter surov klic: «A-prite la portalu (odprite vrata.) Marko zavihti raz okno prvo bombo. »Na, hudiču — je izgovoril pri tem jezno. Rezek grom je odjeknil v nočno tišino: od zunaj se je zaslišal obupen Icrlk ranjenega fašista. Toda ostali se vkljub temu bližajo hiši, pod zaščito puškinega in strojničnega ognja. Marko in tovariša skačejo od okna do okna ter izstrelijo tu in tam po neki strel. Grupa pobesnelih fašistov se že zaganja v vrata Ze se dani. — »Ne boš hudič/u — sikne Marko tn zažene drugo bombo. Spa- daj krik. Sovražnik se zažene po-večkrat in odstopa. Partizanske bombe zadevale v polno. ~~ ((A' vanti, coraggio» (naprej, živo) ~~ priganja fašistični oficir svoje (‘junake*. ki te omahujejo. Spet napadajo še z večjo silo. Skozi okna lete zadnje bombe. Na dvorišču preklinjanje in zopet umik. Marko se smehlja in si briše potno čelo, posuto s padajočim ometom. Toda fašisti so obljubili, da Pripeljejo v Koper živega Marka, zato zberejo novo taktiko. Začeli so pozivati obkoljence na predajo. uArrendetevilu (vdajte se). Mar ne vidite, da ste obkoljeni in da je vsak odpor zaman. Nikomur se ne bo nič zgodilo» — je vpil 'ž!a ogla fašistični zapovednlk. Marko je rrogledal vprašujoče svoja tovariša. Odkimala sta z glavo. Tedaj se približa Marko k oknu in zavpije: «Poslušajte, banditi! partizan se nikdar in nikomur ne vda, samo mrtvega lahko dobite'! Živela svoboda, živel Tito!«. Zapele so strojnice ž vseh strani. zapresketale so bombe. Hiša se maje v svojih temeljih. Partizani mečejo poslednje bombe, poslednje naboje. Oba tovariša sta smrtno zadeta. Tudi Marko je težko ranjen. — Vrata so popustila, Po stopnicah se približujejo fašisti. Marko zbere zadnje moči ter zavpije skozi okno: ((Razbojniki, povejte vsakemu, kako umira partizan — partijec/ Zmaga bo naša, živel Tito, živel Stalin!u — Poslednja krogla iz lastnega revolverja je opravila svoje,.. Mrtvega Marka so pi-epeljali še istega jutra v Koper, da se pohvalijo nad svojifn junaštvom. Dva bataljona proti trem partizanom.... Fašistične zveri so nemo zrle v mrtve partizanske junake. Da, njihove podle duše niso mogle razumeti tega. — Ironično se je izra- žala koprska gospoda, češ, kaj ga je treba pokopati, «Napravimo iz njega milo!« — so se drle fašistične priležnice, ki se niso upale cela leta iz koprskega gnezda. Po večkratni prošnji so le dovolili svojcem, da ga prenesejo domov. Na pokopališču v Lazaretu (Bertoki) se vzdiguje lep spomenik, pod katerim počiva junak Marko ter najboljši istrski aktivisti. Marko je postal simbol borbe delovnega ljudstva Slovenske Istre. Njegov spomin vodi še danes ljudstvo obeh narodnosti od zmage do zmage. Prej v borbi, danes v obnovi in v petletki. — Številne kmetijske obdelovalne zadruge, obnovljene požgane hiše so sadovi dolgoletne borbe naroda, ki ni hotel umreti v suženjstvu. Za svobodo, za boljše življenje je položil glavo Marko in tisoči najbolj, iih istrskih sinov. Da, istrsko ljudstvo koraka krepko in sporedu o s svojimi brati v svobodni domovini, kjer se gradi socializem. Spočij se, tovariš, v zemljici tužni, zastonj nisi živel, ne bomo več sužnjil je podpreti zgraditev zadružnega doma, ki bo ogledalo našega zadružnega gospodarstva in žarišče naše prosvete«. Narodna zaščita, ki je tesno povezana z vso rastjo ljudske oblasti — in ne more biti drugače, ker je zrasla iz ljudstva in njegove borile — je ponudila pionirjem iz Cežar-jev svoje sodelovanje, da je bil spored prireditve še bolj bogat. Ze takoj p0 tretji uri so pričeli prihajati ljudje od povsed. Zaščitniki so hiteli z zadnjimi pripravami pri odru, katerega so udarniško postavili kar na pro3tem. Prireditev se je pričela z govori v slovenščini in italijanščini. Pevski zbor NZ je zapel dve pesmi, nakar so pionirji podali več pevskih in dekiamacijskih točk ter Aškerčevo zborno recitacijo »Tlaka«. S spremljevanjem harmonike je šest pionirk izvajalo krajšo baletno točko. Sledila je igrica «Skržal» vzeta iz istrskega življenja. Zaščitniki so zapeli še dve pesmi in po krajšem odmoru podali igro «Izdajalec». Spored prireditve je bil bogat tn dobro izbran. Zelo so ugajale narodne partizanske in istrske pc-smi. Opaziti je bilo, da so vaditelji vložili mnogo truda prj učenju. Tov učitelj Bruno ima zelo pazljiv in discipliniran zborček pionirk, ki se bo prav gotovo še nadalje razvijal v začetni smeri. Prav tako dobro vodi mladi kapelnik pevski zbor kluba NZ iz Kopra, ki je tudi to pot pokazal svoje velike sposobnosti. Med odmori je igrala godba NZ in Kopra, kar je še poživljalo razpoloženje. Po zaključku kulturnega sporeda je bila prosta zabava. Povedati moramo ob tej priložnosti, da je to že četrta prireditev pridnih pionirjev iz Cežarjev. Go stovali so že v Postojni, Senožečah in Marezigah. Namen teh gostovanj je podpreti gradnjo zadružnega doma v Cežarjih-Pobegih. Takih gostovanj bi želeli še več. Pobudo so dali prav nau najmlajši, ki čutijo, kaj so pridobili z osvoboditvijo. Zvedeli smo, da so bili čežargnski pionirji povabljeni tudi v druge vasj okraja. Prav gotovo ne bodo odrekli in tudi drugod pokazali, kako se razvija prosvetno življenje v istrskih vaseh danes v svobodi. Njim in tovarišem od NZ pa gre vse priznanje za trud, ki so ga vložili v pripravah za to dobro uspelo prireditev. coni B «vse prav«, da so «oblasti resničen izraz delavstva« in da velja zanje tam «svoboda in demokracija« — medtem ko vedo delavci zelo dobro, da so razmere v coni B in v Jugoslaviji ravno drugačne«. Nadaljevanje tega pisma je v znanih, tisočkrat ponavljanih in nikoli dokazanih natolcevanj, obrekovanj, laži iz slovarja Vidalijevih frakcionašev. Zadružniki so zavrnili nepodpisani tovarniški odbor: V Bujah dne 3. junija 1949 Kmečko obdelovalna zadruga el. maj» v Bujah R-št. 29-49. V odgovor na Vaš dopis z dne 21. maja t. I, sestavljenega od nekaterih oseb tovarniškega odbora strojnih tovarn pri Sv. Andreju, Vas moramo obvestiti, da se čutimo globoko ogorčene nad takim pismom, iz katerega se zrcali slaba vera, s katero se presoja naša cona. Nameravali smo, da bi s tržaškimi delavci izmenjali naše poglede, ki bi mogli pojasniti vsaj nekatere nesporazume. Toda iz Vaših besed, iz pomanjkanja podpisov na pismu, ki ne nosi poslovne številke, prihajamo do trdnega prepričanja, da delavci strojnih tovarn pri Sv. Andreju sploh o stvari ničesar ne vedo. Takšni sistemi gotovo ne delajo časti tovarniškemu odboru strojnih tovarn pri Sv. Andreju. Delavci se ne vzgajajo na ta način, da se jim prikriva resnica, kakor to delate Vi. Pravite, da tržaški delatict oedo, da pri nas ni svobode in demokracije, vendar kako naj vedo to, če se ne prepričajo na lastne oči? Desetine in desetine furlanskih delavcev lahko pričajo, da so dobili v naši coni po letih in letih brezposelnosti v Italiji kruh in delo, da so \afli tu tisti mir in tišino, ki obstajajo samo v takšni deželi, kjer je na oblasti ljudstvo. Sedaj odklanjate z žaljivimi besedami naše bratsko vabilo. Zakaj je vendar Vaš tov. Gasparini takoj po resoluciji Kominforma povabil tržaški delavski razred, naj gre v cono B, da se prepriča o obstoječem pravem položaju? Sedaj pa delate vse mogoče samo da onemogočite, da bi prišli delavci k nam. To da misliti, da našega tukajšnjega položaja delavstvo v Trstu ne pozna, ker bi to nekaterim njihovim sedanjim voditeljem ne bi bilo všeč. Zato ponovimo s tem našim javnim pismom vabilo, ki ga je dne 12. maja t. I. sestavilo naših 49 družin, katere tvorijo kmečki kolektiv «1. maj«. Smrt fašizmu — Svoboda narodu! SLEDIJO PODPISI. škofije Naši delovni zaščitniki Delovna brigada na prehodu Škofije, ki so jo naši narodni zaščitniki sestavil] v začetku tekmovanja »Za Tita«, jq v tem tekmovanju dosegla lepe uspehe. Poleg svojega rednega opravljanja službe je napravila še 550 prostovoljnih ur pri raznih delih in zbrala 13.750 lir prispevkov. Delo. ki so ga tovariši zaščitniki opravili, je bilo v glavnem namenjeno izboljšanju in olepšan ju vrta, ki je bil zelo zanemarjen, popravljanju poti in drugo, v 132 urah so na vrtu prekopali J5 m zemlje in nasadili 400 sadik oara-dižnika. Za čiščenje m olepšavo prostorov so dali 85 ur. Pri gradnji ceste na bloku so napravili ^99 ur. Zbrali so 20 stotov starega železa in napravili še 61 ur pri urejevanju administracije. Prav tako so službeno odkrili več skritega materiala. Neki zaščitnik je zasledi pet malih vagonč-kov in precej metrov tračnic, ki jih je bil nekdo skril ob zaključku borbe. Tovariši zaščitniki imajo selo dobro urejevan stenčas. tudi ^hmmm M , • >Wp% fWWyWWWWWM^%WWbWAVrtS%%VSVW^WWAW>V.V -v-% .W.VV.V.W.SV.V.WAVV.,.V.V.,.V.V.V.V.V.V.V»,'>‘,,,',,'^V