PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 165 (8871) TRST, sreda, 17. julija 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POSLANSKE KOMISIJE ZAČELE RAZPRAVLJATI O VLAmiH DAVČNIH UKREPIH Finančni ministri zagovarjali politiko zaostritve posredne davčne obremenitve Vlada hoče s vsemi sredstvi zmanjšati notranji obtok denarja, osebno potrošnjo in s tem omejiti uvoz ter izboljšati plačilno bilanco - Tudi meso je postalo «luksusno blago» Predsednik Tito na obisku v Hrvatski RIM, 16. — Trije finančni ministri Giolitti, Tanassi in Colombo °,i nes na skupni seji poslanskih komisij za proračun, finance in Za obrazložili pomen davčnih in drugih ukrepov, ki jih je vlada ^prejela, da bi se spopadla z negativno konjunkturo, ki že dlje j953 Pes*l italijansko gospodarstvo. Trije ministri so soglasno ugotovili, .3 ^l^da v sedanjem trenutku in v sedanjih pogojih ni imela druge lz 'te, kot da se je odločila za davčne ukrepe predvsem posred-Pefla značaja. Poudarili so, da sedanja birokratska struktura državne Prave ni v stanju odkriti v najkrajšem času davčne utaje bogatinov, o pomeni, da morajo danes za avozeno gospodarstvo plačati pred sem delavci in nižji srednji sloji, i jih je v zadnjem letu hudo pri-e els velika inflacija. Ne govorimo ° judeh z nizkimi dohodki, kot so , primer upokojenci zavoda za socialno zavarovanje, ki jim zadnje Povišanje pokojnin ni krilo niti naj-toanjšega dela podražitve najnuj-nelSih življenjskih potrebščin. Prvi je vladne ukrepe obrazložil elanom komisije proračunski minister Giolitti. Dejal je, da je treba danes skrbeti predvsem, da se za-yre naraščanje inflacije in zmanj-sa Primanjkljaj plačilne bilance. o.em ko je opozoril na hitro na-ascanje italijanskih dolgov s tuji-v letošnjih prvih petih mesecih, dejal, da tudi nedavne vesti o Zboljšanju plačilne bilance v juniju in v prvem tednu julija še ne pocenijo, da se položaj resnično izbolj-bje. Povedal je, da je trgovinska fianca s tujino še vedno hudo pa-ivna, kar dokazuje, je dejal Gio-~. , da še ni bil premosten kritični trenutek v plačilni bilanci. Spo-edno s tem je treba gledati tudi 9 zaskrbljujoče naraščanje cen, ' V-? bil° * * * * v juniju ugotovljeno, da ,, .blle cene za 17,1 odst. višje kot v Juniju lani. Zanimivo je, da je Giolitti izjavil, ti ie *feba v zvezi s kritikami pro-, davčnim ukrepom upoštevati o-°vno ugotovitev: «Potrebno je, n. 86 v najkrajšem času najde de-niih . . bo omogočil rešitev seda-ski - , av-* Prav tako je Giolitti Vlad zavrniti kritike, češ da je sred Potisnila predvsem na poda i6 katere plačajo seve- ii «,i .°raj izključno delavci in niž-zad °J1' *ziav'l J6' dn si vlada pride 6Va sPr°žiti vse potrebne pobu-kov03 Področju neposrednih dav-Potr 'h ba ie ludi tokrat upoštevala na i °’ ba se uravnovesi neposred-pj j? Posredna davčna obremenitev, ajogdi trdi, da bodo ti ukrepi one-. socili predvsem povišanje cen jari |lsPevah k spremembi obna-5anj Potrošnikov, se pravi k zmanj-ševa •notraniega globalnega popra-dr-;°nja’ kar naj bi omogočilo zadevanje cen. Snov^m’ bo. Je Poudaril, da je o-bipnu? Pog°i za učinkovitost ome-Polit i “krepov spoštovanje stroge odn “t® javnih izdatkov in boj za VoriiaV° razsiPavanja, je Giolitti go-tev , 0 vladnih ukrepih za okrepi-jjvJfPfotijatva in za spodbudo pro-dit'^nje v okviru sprostitve kre-p mali in srednji industriji, čel 'aan®ni minister Tanassi je za-jo, cjVoJ0 obrazložitev z ugotovitvi-števat•Ireba davčne ukrepe upo-stv0 1 Predvsem kot osnovno sred-deoa5a dosego zmanjšanja kroženja zman.J.a' To je potrebno, da se s čimSa Poroda potrošnega blaga, tašča r naj di se ustavilo tudi na-PovpjPJ® oso. Finančni minister je Vsak1’ da je vlada skušala na prerll fačin omejiti davčni pritisk ki. vVsT®m na sloje z nizkimi dohod-ča n Italiji smo bili dolga leta pri-italj- 0pagar|di 0 motorizaciji vsake Stajg1?8^® družine. Danes pa podlag o' mab avtomobil luksuzno dlai? b>rav tako postaja luksuzno žatf0 J?®80, ker ga je treba uva-do-J.Ministri pa ne povedo, da so Uničnn-!e vlade storile vse, da so jand® italijansko kmetijstvo, itali-vpk živinorejo. Zato so nabili da-Ojj . oa dodatno vrednost na neso pjjt na 18 odstotkov. Po mnenju mi- SktbelaTHnaSSÌja ÌetVlada yorej P° ^ da so nabili posredne dav-ie r,na duksuz.no blago». Potem ko vUjtfvnil nekaj ugodnosti, ki jih je bodk sPr®jela v korist nizkih do ni a°v- je dejal, da bodo z omenje-ai ukrepi dobili v enem letu naj-jofnJ 1-687 milijard lir, ne upošteva-« ®bkratnega dodatnega davka na Sv .0Vabjske hiše. Ob zaključku 2a J®ga posega je minister Tanassi Def^arjal tudi zakonski odlok. Ki H0 . videvB sprejem v službo 12.073 V 'n uslužbencev za davčno upra t, ' ®eš da je njeno število ostalo je ravni staleža iz leta 1962 in da .. bedavno zaradi predčasne upoko-v Jj® zapustilo službo 8.288 ljudi. Po-Usi-* i®’ d® znaša sedaj število ^bžbencev finančne uprave 55.199 ^Hdnji je članom treh komisij . .razložil vladne ukrepe zakladni mister Colombo, ki je najprej u-8 tovii da je vlada zaostrila davke J? tisto potrošno blago, ki ga je (j'-ba v velikih količinah uvažati, v® Pa namerava hkrati zagotoviti t?y®n investicijskih izdatkov. Prav pako kot ostala dva ministra je tudi Ripiombo poudaril potrebo po orne primanjkljaja plačilne bilance inflacije, ki je v zadnjem letu ^bdo pritisnila na delavske pla- če». Potem ko je opozoril, da se je položaj v zadnjih mesecih izredno poslabšal, je dejal, da vlada ni imela druge izbire. Obenem pa je Colombo govoril tudi o ukrepih, ki jih bodo kmalu sprejeli za sprostitev kreditov, da se pospeši proizvodnja predvsem malih in srednjih podjetij, zlasti pa še gradbene industrije, podjetij na Jugu in da se okrepi kmetijstvo. Colombo je nato govoril o nekaterih znakih izboljšanja plačilne bilance in je dejal, da so prejšnji vladni ukrepi in ukrepi «Banca d’Italia» za zaviranje uvoza prinesli prve koristi in omogočili bankam, da so bolj likvidne. To bo služilo tudi za navadne kredite proizvajalnim podjetjem. Pri tem pa je opozoril, da je treba biti budni, da se ne bo sedaj ustvaril položaj prevelike likvidnosti davčnih zavodov, kar bi prav tako škodljivo vplivalo na raven cen in na plačilno bilanco. Zato je treba, pravi Colombo, uresničiti napovedane davčne ukrepe, da se zmanjša likvidna razpoložljivost potrošnikov. Med razpravo je načelnik socialistične poslanske skupine Mariotti dejal, da žrtve ne bodo zaman, če bo poskrbljeno, da se bo produktivnost javne uprave in javnih podjetij zelo povečala in če se bo napravilo konec parazitskim rentam, ki živijo na račun državnih ustanov. Napovedal je, da bodo socialisti v tem smislu predložili v parlamentu svoje popravke. Za komuniste je spregovoril posl. D’Alema, ki je kritiziral vladne ukrep« in ugotovil, da nekateri nujni ukrepi niso v skladu z ustavnimi načeli. Zato je že napovedal, da se bodo komunisti posluževali III Hilli llltltlllllllllllllllllll til IIIIIIHIIIIIIIIfJIlllllllllllllllllIllMlIllHtllllltlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIItltl SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKALNE FEDERACIJE Tajnik CGIL predlagal vsedržavno splošno stavko Sindikati odločajo o boju proti davčnim ukrepom RIM, 16. — Nocoj se je začela seja izvršnega odbora sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Po dolgih pripravah se tri sindikalne organizacije niso mogle dogovoriti, da bi sestavile enotno poročilo, kot Je bilo svoj čas sklenjeno. Zato je imel uvodni govor tajnik CISL Storti, ki je v glavnem obrazložil resolucijo, ki jo je tajništvo federacije odobrilo v zvezi z zadnjim srečanjem z vlado. Izvršni odbor je začel razpravo o stališču, ki naj bi ga sindikalna federacija zavzela do vladnih ukrepov. Seja je za zaprtimi vrati. Tiskovni urad federacije pa je objavil sporočilo, v katerem pravi, da je Storti v imenu tajništva predlagal izvršnemu odboru, naj bi takoj navezali pogovore s političnimi strankami in parlamentarnimi skupinami, da se izsili pri vladi nekatere koncesije v zvezi z obdavčitvijo delavskih plač, da se zmanjša povišanje električnih tarif in da se zavarujejo delavski dohodki. Obenem pa naj bi Storti predlagal tudi boj za uresničitev zdravstvene reforme, da je treba zahtevati od vlade boj proti davčnim utajam iri obveznost, da bo napravila red v javni upravi. Poleg tega je Storti predlagal, da je treba posredovati, da sedanja davčna politika ne bo vplivala na povišanje cen blaga in storitev široke potrošnje, kakor tudi, da po- dražitev govejega mesa ne bo vplivala na podražitev ostalega mesa. Zvedelo se je, da je med razpravo tajnik CGIL Lama dejal, da bi bilo treba napovedati splošno stavko, ki bi jo lahko tudi spremenili v «vsedržavni dan boja». Na ta dan naj bi sklicali shode in skupščine delavcev. Vsi predstavniki CGIL, ki so nastopili v razpravi, so poudarili, da je treba odločno zagovarjati politično linijo sindikalnega gibanja, ki se danes izraža predvsem v platformi, ki so jo sindikalne organizacije predložile vladi 2. maja. Za splošno stavko so se izjavili tudi socialistični predstavniki v UIL. Nekateri člani CI SL so stavki nasprotovali, medtem ko sta zvezna tajnika CISL Camiti in Crea podprla predlog predstavnikov CGIL. Razprava se bo nadaljevala jutri. EGS ponovno blokiralo uvoz govejega mesa BRUSELJ, 16. — Ministri za poljedelstvo držav članic EGS so sklenili ponovno ukiniti uvoz govejega mesa iz tretjih držav do 1. novembra. V sporočilu o ukrepu je rečeno, da so ga sprejeli zaradi hude krize, ki pesti evropski trg z govejim mesom. vseh instrumentov parlamentarnega pravilnika, zlasti glede predpisov o osebju finančne uprave, bolniških blagajn in kmetijskih razvojnih u-stanov, čigar položaj bo treba urediti na osnovi zakonskih osnutkov. Menil je, da je treba vladne ukrepe korenito spremeniti, ker ne vsebujejo nobene novosti, ki bi dokazovala, da se bo vlada resno lotila moralizacije javne uprave in boja proti privilegijam in razsipavanju. Tudi predstavnik liberalcev je izjavil, da bodo ostro nastopili proti vladnim ukrepom, ker bodo negativno vplivali na cene, in s tem na splošne življenjske stroške. To bo še bolj zaostrilo inflacijo in povišalo življenjske stroške. Za krščansko demokracijo je posegel v razpravo posl. Ferrari - Aggradi, ki je poudaril, da je bila vlada prisiljena sprejeti davčne in o-stale konjunkturne ukrepe, ker ni i-mela druge poti, da bi lahko začela boj v obrambo vrednosti lire in za uravnovešenje plačilne bilance. Zanimiv je bil poseg demokristjana leve struje «forze nuove» Donat Gattina. Dejal je. da bo razprava stvarna in koristna samo, če se ne bo spremenila v podrobno analizo zakonskih odlokov. Menil je, da sedaj se še ne ve, komu bodo davčni ukrepi služili in čemu so namenjeni. Donat Cattin je poudaril, da je treba podrobno proučiti predvsem splošni gospodarski položaj, ki je nastal zaradi nedosledne politike, kar je povzročilo poslabšanje položaja. V zvezi s tem stanjem, je dejal Donat Cattin, imamo pred seboj dve politični alternativi: politiko, ki se je začela preteklega aprila in ki se nanaša na strogo denarno omejitev in politiko razčlenjene davčne in kreditne politike. Po njegovem mnenju je ta druga alternativa težko uresničljiva zaradi zastarelega in togega dr žavnega upravnega aparata. Poleg tega je Donat Cattin ugotovil, da sprejeti vladni ukrepi ne dajejo nobenega jamstva, da se bodo cene umirile in da se bo zmanjšal pritisk inflacije kar pa bo vplivalo na povišanje življenjskih stroškov. Za njim je govoril socialdemokrat Giesi, ki je ugotovil, da vladni ukrepi stremijo predvsem za zmanjšanje notranje potrošnje, da se zmanjša uvoz in ne za tem, da se okrepi in poveča izvoz, kar zahteva znatno povečanje produktivnosti. Rizzoli lastnik ene tretjine «Corriere della Sera» MILAN, 16. — Tukaj so danes sporočili, da je pretekli petek založnik Rizzoli kupil eno tretjino delnic družbe. ki jih izdaja «Corriere della Sera». To je sporočil milanski sodnik, ki se ukvarja s tožbo, ki so jo vložili uredniški odbor časnika in sindi- odstotkov vrednosti lastnine «Corriere della sera» od dosedanje lastnice Giulie Marie Crespi. Manevri okrog lastnine največjega italijanskega dnevnika trajajo že nekaj mesecev. Ni nobena skrivnost, da se za Rizzolijem skriva predsednik Montedison Cefis in za njim krščanska demokracija, še posebno pa Fanfani. Zdi se, da namerava Rizzoli kupiti še eno tretjino lastnine dnevnika, ki je sedaj v rokah petrolejskega industrijca Morattija. Ostala tretjina pa je v rokah Agnellija. TOKIO, 16. — Glasnik predsedstva japonske vlade je sporočil, da je finančni minister Takeo Fuku-da odstopil. Ministrski predsednik Tanaka je odstop sprejel in imenoval na mesto Fukude dosedanjega zunanjega ministra Masajošija Olji-ro. Novi zunanji minister pa oo dosedanji šef sekretariata kabineta Tošijo Kumura. Predsednik Tito je v Zagrebu v govoru, ki ga je imel pred političnim aktivom, ocenil, da je položaj na svetu še vedno nejasen, kar dokazuje med drugim tudi napad na neodvisno iu neuvrščeno državo Ciper, kar lahko povzroči ne samo državljansko vojno, temveč tudi širše zaplete z nepredvidljivimi posledicami za položaj na Bližnjem vzhodu. V glavnem mestu Hrvatske je Tito med drugim prejel plaketo zdravniške zbornice iiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiillniiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiitiiiilliiiiMiliiitiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniimiiiiMMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiil PO POZIVU, K! CA JE PREDSEDNIK MKARIOS NASLOVIL LJUDSTVU Na Cipru se stopnjuje ljudski odpor proti fašističnim vojaškim oblastem Hudi spopadi tudi v samem glavnem mestu Nikoziji - Turška vlada poziva Veliko Britanijo na skupno akcijo, da bi zagotovili ciprsko neodvisnost ■ Makarios na Malti ■ Seja varnostnega sveta OZN ATENE, 16. — Ciprski predsednik Makarios je danes ob 9.40 po italijanskem času naslovil na vse prijateljske države, na vse miroljubne narode poziv, ki ga je oddajala svobodna radijska postaja v kraju Pafos. Makarios je zaprosil za pomoč ciprskemu ljudstvu v njegovi borbi za neodvisnost, suverenost, demokratične pravice ter za osvoboditev izpod grškega diktatorskega jarma. Predsednik Makarios je nadalje dejal, da je državni udar organizirala fašistična vojaška vlada v Atenah, ki se je v svojem naklepu poslužila 950 mož grške posadke na otoku ter več stotin grških častnikov, ki vodijo ciprsko narodno gardo. Grška vlada je tako kršila neodvisnost in suverenost ciprske republike in imenovala Georgiade-sa za lutkovnega predsednika otoka. V nadaljevanju svojega radijskega posega je Makarios dejal, da je grški vladi njen naklep v dobršni meri spodletel. Ciprsko ljudstvo se pogumno bori z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga, proti okupatorjem. Makarios je obenem pozval ciprsko ljudstvo naj se mu kati tiskarjev CGIL proti družbi, ki J pridruži, da bi nadaljevalo borbo I izdaja dnevnik. Rizzoli je kupil 43 proti režimu, ki se je včeraj po- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllll■llllllmllllllllllllllll«lllllllllllllll•«ll•lllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllll■llllll«llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllll Ogorčena reakcija svetovne javnosti ob fašističnem državnem udaru na Cipru Jugoslovanska vlada je mnenja, da vojaški prevrat na otoku ogroža mir v Sredozemlju in v svetu ■ Sovjetska zveza obtožila fašistično Grčijo, da je organizirala državni udar • Dogodke na Cipru so obsodili tudi grški begunci NIKOZIJA, 16. — Državni udar, ki je strmoglavil zakonito ciprsko vlado predsednika Makariosa, je povzročil v svetovnem javnem mnenju ter v vseh političnih krogih vrsto negativnih ocen. Po oceni jugoslovanske javnosti je vojaški prevrat na Cipru avan turistični korak, nevarna igra z ognjem, ki neposredno ogroža ne le neodvisnost Cipra, temveč tudi mir na področju vzhodnega Sredozemlja z nepredvidljivimi posledicami za mir na svetu sploh. Jugoslovanska vlada je, brž ko je zvedela za dogodke na Cipru, pod-vzela diplomatske korake v Atenah. Ankari in pri svetovni organizaciji ter začela široko izmenjavo mnenj med neuvrščenimi državami. Sinoči je jugoslovanski veleposlanik v Atenah Milovan Markovič obiskal začasnega grškega zunanjega ministra Kipreosa. kateremu je izrazil zaskrbljenost jugoslovanske vlade spričo stanja, ki je nastalo na otoku Markovič je poudaril, da sta neodvisnost Cipra ter miren razvoj te neuvrščene države ogrožena ob intervenciji tujih oboroženih sil in da jugoslovanska vlada daje poseben pomen tem dogodkom. O svojem stališču v zvezi z zadnjimi dogodki na Cipru je beograjska vlada obvestila tudi vlado v Ankari s posebnim sporočilom, ki ga je včeraj popoldne izročil turškemu zunanjemu ministru jugoslovanski veleposlanik v Ankari Edvard Kljun. Zvezni izvršni svet je dal navodila svojemu odposlanstvu pri svetovni organizaciji, naj skupno z neuvrščenimi in z drugimi državami da polno podporo vladi in ciprskemu predsedniku Makariosu v borbi za svobodo, neodvisnost in teritorialno nedotakljivost. V Ženevi so voditelji delegacij in stalnih misij neuvrščenih držav pri sedežu svetovne organizacije sprejeli skupno izjavo, v kateri o-cenjujejo vojaški prevrat na Cipru kot dejanje, ki krši osnovna načela mednarodnega prava in listine svetovne organizacije ter kot pobudo ki neposredno ogroža mir in varnost na Sredozemlju in v svetu Iz razili so polno podporo predsednil Makariosu in njegovi zakoniti vladi v njihovi borbi za ohranitev neodvisnosti. suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti ciprske repu blike. V izjavi sovjetske tiskovne agencije TASS o zadnjih dogodkih na Cipru je rečeno, da je splošno znano, da nekateri krogi v okviru atlantske zveze imajo v mislih načrt, da bi spremenili Ciper v pravo «nepotopljivo letalonosilko». Na njej bi hoteli organizirati letalska in pomorska oporišča in uporabiti otok kot sredstvo za uresničitev svojih strateških načrtov na področju vzhodnega Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Tem krogom NATO, nadaljuje sovjetska tiskovna agencija, nikakor ni bila po godu zunanja politika vlade predsednika Makariosa, katere namen je bil ohranitev neodvisnosti in suverenosti Cipra ter ohranitev neuvrščenosti otoka. Iz diplomatskih krogov poročajo, da je sovjetski odpravnik poslov v Atenah Vladimir Puškin obiskal grškega zunanjega ministra, kateremu je izrazil zaskrbljenost svoje vlade ob zadnjih razpletih na Cipru. Puškin je opozoril na dejstvo, da bo sovjetska vlada imela Grčijo za odgovorno za tisto, kar se je zgo-u' na otoku. O položaju na Cipru so se izrekli tudi številni grški begunci. Aleksander Panagulis je v Rimu iziavil med drugim, da se v tem trenutku majhna neodvisna država bori za svojo neodvisnost in svobodo. Vojska neke tuje države je izkoristila pomoč fašistične manjšine na Cipru, ki ne šteje niti 5 odst prebivalstva in ubila na stotine oseb in se polastila oblasti. Panagulis je obsodil evropske vlade, ki se niso odzvale pozivu predsednika Makariosa, ki se je vedno boril proti fašistom in drugim reakcionarnim silam. Predsednik nacionalnega sveta vsegrškega osvobodilnega gibanja Andreas Papandreu, ki je trenutno v Rimu, je podal izjavo, v kateri pravi, da je atenska vlada, ki zve sto izvršuje ukaze svojih gospodarjev, se pravi Pentagona in CIA, strmoglavila ciprskega predsednika Makariosa ter poklala veliko število ciprskih Grkov, da bi si podjarmila otok. Papandreu pravi, da so izjave grške narodne garde, po katerih naj bi njena pobuda bila zgolj ciprsko notranje vprašanje, laž, katere namen je premostiti države tretjega sveta. O položaju na Cipru po vojaškem državnem udaru je socialistični poslanec Lombardi obtožil grško fašistično vlado, katere položaj se je v zadnjem času močno ooslabšal zaradi notranjega nasprotovanja, da se spušča v pustolovsko politiko, ki je popolnoma v skladu z načel' današnjega in včerajšnjega fašizma. Lombardi tudi pravi, da je treba v pristojnih krogih preučit: umestnost nadaljnje prisotnosti Italije v okviru atlantske zveze, spričo prisotnosti fašistične Grčije v njej. lastil oblasti v Nikoziji. Predsednik je dodal, da svobodno ciprsko ljudstvo ne bo nikoli dovolilo državnega udara. Pozval je vse Ciprčane, naj se ne pokorijo ukazom lutkovne vlade, ker je grška fašistična oblast sklenila ukiniti ciprsko neodvisnost. V poročilih radia Pafos je re čeno, da je mestece samo ter mesto Limasol pod nadzorstvom sil. ki so ostale zveste predsedniku Makariosu. Radijska postaja je pozvala vse ženske, naj poskrbijo za hrano za Makariosove privržence. Radio zagotavlja, da je vojaška oblast v Nikoziji v hudih težavah, kar dokazuje tudi njena zahteva naj vsi zreli moški stopijo v vojsko. Makariosov poziv je tako postavil na laž trditve grških častnikov, češ da je ciprski predsednik mrtev. Britanski zunanji minister James Callaghan je danes popoldne sporočil v spodnji zbornici, da je britanska vlada dovolila ciprskemu predsedniku, da se zateče v eno od britanskih oporišč na otoku. Zunanje ministrstvo pa je zvečer sporočilo, da je danes Makarios odpotoval iz Cipra po vsej verjetnosti najprej v London, potem pa v New York, kjer se bo drevi sestal varnostni svet OZN, da bi preučil poležal, ki je nastal na otoku po zadnjih dogodkih. Sejo varnostnega sveta je zahtevala ciprska delegacija, njej pa se je pridružil tajnik svetovne organizacije Kurt Waldheim. Po vesteh iz diplomatskih krogov naj bi namen današnje seje bil obvestiti varnostni svet o zadnjih razpletih na sredozemskem otoku. Pobuda generalnega tajnika za sklicanje varnostnega sveta je dokaj redka, domnevajo pa, da je Waldheim sprejel ta korak, ker ima svetovna organizacija specifično odgovornost do ciprske neodvisnosti in razpolaga od leta 1964 s precejšnjim številom vojakov na otoku. Radio Nikozija, ki je v rokah upornih vojakov, je medtem sporočil seznam ministrov, ki jih je imenoval Nikolas Georgiades. Novi zunanji minister je Dimitriu Dimiš, minister za pravosodje je Kostas Salamides, za obrambo in notranje zadeve Pantazis Dimitriu, za telekomunikacije in javna dela Kirta-kos Seferiades, podtajnik pri predsedstvu republike pa je Andreas Parisinos. Nova vlada je že prisegla. Prvo dejanje nove ciprske lutkovne vlade je bil ukrep, ki prepoveduje kroženje oseb za časa policijske ure. Kdor bo kršil to prepoved bo na mestu ustreljen. Še vedno ni točnih vesti o dejanskem stanju na otoku ter o borbi, ki jo vodijo Makariosovi pristaši. V krogih političnih opazovalcev v Atenah govorijo, da so v teku ostri boji med narodno gardo in skupinami, ki so zveste predsedniku Makariosu. Najhujši boji so baje v bližini Pafosa, mesta kamor sr je Makarios zatekel, vsaj na začetku državnega udara ter v okolici Limasola, drugega mesta po velikosti. V Tel Avivu, kjer so poslušali svobodne oddajnike, pravijo, da je bilo v teku noči več spopadov tu- di v sami Nikoziji, poleg tega pa tudi v drugih krajih otoka. Boji so predvseni v bližini policijskih postojank. Prevladuje mnenje, da je položaj še vedno nejasen in da se nikakor ni ustalil. Britanski vojaki so dobili ukaz, naj ne zapuščajo svojih stanovanj. Tudi avstrijsko obrambno ministrstvo, ki razpolaga s poročili od svojih vojakov, ki so na Cipru v okviru mirovnih sil OZN, pravi, da u-pomi vojaki nikakor ne nadzorujejo položaja na otoku. Iz teh poročil je baje razvidno, da se odpor proti fašistični vojaški oblasti čedalje veča. V Helsinkih je glasnik finskih o-boroženih sil, ki so na Cipru, prav tako kot avstrijske čete, v okviru mirovnih sil OZN, poročal, da je narodna garda grozil^ z orožjem v roki četam OZN ter da je organizirala cestne bloke in tako onemogočila redno patruliranje vojakom mirovnih sil. Turška vlada je poslala britanski vladi noto, v kateri predlaga skupno akcijo, da bi uničili nevarnost, ki grozi ciprski neodvisnosti. Izjavo v tem smislu je podal glasnik zunanjega ministrstva, ki je dejal, da bo Turčija sprejela enostranske ukrepe, če ne bo Velika Britanija odgovorila na noto v teku 24 ur. Z britanske strani ni bilo doslej nobene reakci- je. Ni jasno, kdaj se bo 24 ur izteklo, Turčija je vsekakor poslala noto Veliki Britaniji takoj po zaključku zasedanja ministrskega sveta se pravi ob 3.30 po italijanskem času. Nota zahteva skupno akcijo na podlagi zueriškega sporazuma iz leta 1960. po katerem Turčija. Grčija in Velila Britanija jamčijo za neodvisnost Cipra. V začetku seje varnostnega sveta OZN je generalni tajnik svetovne organizacije Kurt Waldheim de'al. da bi sleherna razširitev ciprskega spopada izven okvirov obeh narodnostnih skupnosti na otoku pomenila grožnjo za svetovni mir ter za varnost. Iz sedanjih poročil tiskovnih aeeo-cij kaže. da je ciprski predsednik Makarios prispel na Malto, kjer mu je tamkajšnja vlada ponudila svolo gostoljubnost. Makarios ima namen v na ikra'šem času odpotovati v London. Turški ministrski predsednik Bu-lent Ecevit je danes izjavil, da je njegova vlada poslala poročila britanskemu zunanjemu ministrstvu, generalnemu tajniku NATO Josephu Lunsu in ira generalnemu tajniku OZN Kurtu Waldheimu. V pismu, ki ga je poslala Lunsu pravi turška vlada, da je nadaljevanje sodelovanja na jugovzhodnem področju NATO postalo zelo problematično zaradi grškega zadržanja. lllllll•lllllllllllllllllllll■lllllllllllllllllllllHlml■Mllllllllllllllllllllllll||lHllllllllllllllll||lllllllllllllll|lnlllllll• ■ !» DANES m T -fs) ______i Finančna, proiačunska in kladna komisija poslanske zbornice so imele skupno sejo, na kateri so začeli razpravljati o nedavnih vladnih davčnih in ostalih konjunkturnih ukrepiv. Članom komisij so obrazložili vladne u-krepe proračunski minister Giolitti, finančni minister Tanassi in zakladni minister Colombo. Njihovi govori so si bili precej podobni. Vsi trije ministri so izjavili, da vlada v sedanjem trenutku ni imela druge izbire, kot da pritisne na posredne davke, češ da državna uprava danes ni zmožna, da bi v najkrajšem času sprožila boj proti davčnim u-tajam bogatinov. Obenem so trije ministri skušali dokazati, da vladni ukrepi ne bodo prizadeli delavcev z nizkimi dohodki, da je bila obdavčitev zaostrena predvsem na luksuzno blago, čeprav so povišali davek tudi na meso od 6 na 18 odstotkov. Poleg nekaterih res luksuznih predmetov, je bilo prizadeto takšno blago široke potrošnje, ki ga danes nujno uporablja vsaka delavska družina. Med razpravo je celo de-mokristjanski poslanec Donat Cattin opozorit, da bodo ti ukrepi gotovo vplivali na povišanje življenjskih stroškov. Komunisti In liberalci pa so napovedali oster boj v avli zbornice in senata. Govor, ki ga je imel po radiu ciprski predsednik Makarios je postavil na laž trditve fašistične za- vojaške oblasti, češ da je bil ie ubit v spopadih. Makarios je pozval Ciprčane, naj se borijo proti fašistični diktaturi, ki bi hotela ukiniti neodvisnost ciprske republike. Kaže, da je njegov poziv imel velik uspeh: po vsem otoku se vrstijo odporniške akcije in vojaške oblasti so v hudi krizi. V New Yorku se je sestal varnostni svet OZN, da bi proučil položaj, ki je nastal na Cipru po državnem udaru. Kaže, da bo v prihodnjih dneh prispel v New York tudi sam Makarios, ki je trenutno na Malti. Svetovna javnost je soglasno obsodila vojaški udar na Cipru, ki so po večini označili kot poskus avanturistične politike, ki o-groža svetovni mir. Jordanski kralj Husein ie danes prispel v Kairo na tridnevni obisk. Z egiptovskim nredsedni-kom se bo pogovarjal o vprašanjih, ki zadevajo medarabtke odnose. V ospredju je vprašanje Palestincev in njihovega priznanja kot nacionalne enote. Vsem se mudi, da bi rešili ta vprašanja pred začetkom konference v Ženevi. Obstajajo pa velik» težave za uskladitev nastopov arabskih držav. Nekoliko v ozadje je potisnjen Izrael, še dlje pa sta Sovjetska zveza in ZDA, ki bost» sprejeli dokončni stališči potem ko bo arabski svet razčistil svoje medsebojne odnose. SKLEP TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Odobreni trije področni načrti za Ul. Bosco, Sv. Ano in Opčine Razprava glede stečaja občinskega podjetja ENCO in kritja preko pol milijarde lir deficita Tržaški občinski svet je sinoči odobril tri važne področne načrte, ki se nanašajo na gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš v Ul. Don Bosco, pri Sv. Ani in na Opčinah. Odbornik za urbanistiko Eie Luca, ki je obrazložil te načrte, je najprej povedal, da jih je treba oceniti kot del prvotnega načrta, ki je predvideval gradnjo 5.500 ljudskih stanovanj in da namerava občinska uprava izvesti še nove načrte na osnovi zakona št. 167, tako da bo zagotovila ustrezna stanovanja za one, ki ne zmorejo previsokih cen, ki jih zahtevajo na svobodnem tržišču s stanovanji. Sedaj namreč preučujejo celotno stanje na področju občine tudi v zvezi z ovrednotenjem zgodovinskega središča, tako da bodo lahko v kratkem predložili kompleksen načrt gradnje ljudskih stanovanjskih hiš. Odbornik je nato podrobneje o-brazložil predvidene posege na treh navedenih področjih. V Ul. Don Bosco ne gre samo za gradnjo novih stanovanj, temveč za saniranje celotnega področja, kjer so prve stanovanjske hiše zrastle v letih 1896 1906. Po podatkih popisa prebivalstva iz 1971. leta živi na tem področju okrog 13.900 ljudi, ki so brez ustreznih socialnih uslug, saj manjkajo ustrezne šole. Ni tudi potrebnih športnih naprav. Podrobni načrt se nanaša na 39.970 kv. metrov, od česar je 21 tisoč 640 namenjenih za gradnjo stanovanjskih hiš in za otroške vrt ce, 10.550 bo služilo za ceste in za poti za pešce, 4.780 je zelenih površin, otroški vrtec pa bo zavzel okrog 3.000 kv. metrov. Gradbeni indeks znaša 6 kub. metrov na kvadratni meter zazidljive površine. Načrt predvideva intervencije glede cestne povezave, kanalizacije, javne razsvetljave itd. Predvidevajo, da bodo na novo lahko namestili 1.150 prebivalcev v 320 stanovanjih. Drugi področni načrt se nanaša na Sv. Ano, ki je bila zazidana po drugi svetovni vojni in kjer živi sedaj po podatkih popisa iz 1971. leta 14.872 ljudi. Tudi to področje nima ustreznih socialnih uslug, zaradi česar je prišlo do resne krize še zlasti, ker prihaja do priseljevanja prebivalstva iz središča mesta. Zelo malo je zelenih površin, ki bi bile na razpolago otrokom. Po predvidevanjih bo na tem področju živelo okrog 26 tisoč prebivalcev. Načrt se nanaša na 48.870 kv. metrov površine in predvideva gradnjo 400 stanovanj za 1.500 prebivalcev. Tretji področni načrt se nanaša na Opčine in se z njim skuša zadostiti potrebam krajevnega prebivalstva, poleg tega pa ustvariti potrebne infrastrukture za prebivalstvo naselja. Po podatkih popisa prebivalstva živi na tem področju 1.865 oseb, po predvidevanjih pa je prostora za 3.900 prebivalcev. Odbornik je nato zelo podrobno govoril o šolah in o drugih potrebah socialnega značaja, kot tudi o mre ži trgovin itd. Področni načrt se nanaša na 64.580 kvadratnih metrov zemljišča, od česar je 28.340 kvadratnih metrov namenjenih za zelene javne površine, 8.450 za javne usluge, 5.540 za ceste, parkirne prostore in poti in 22.250 kvadratnih metrov za stanovanjske zgradbe. Skupno je predvidena gradnja 162 stanovanj s 650 stanovalci. V diskusiji je svetovalec Trauner (PLI) bil sicer načeloma za vse te načrte, obtožil pa je občinsko u-pravo. da ne bo z uporabo zakona št. 167 ničesar prihranila, češ da bo zemljišča v resnici plačala dražje, kot bi jih, če bi jih plačala po tržnih cenah. Kervin (PSD je ugotovil, da gre za izvajanje zakonov o urbanistiki, katere so prvi zagovarjali socialisti in da gre tudi za prvi primer modernega in socialnega urbanističnega načrtovanja, do katerega je prišlo v Trstu. Še zlasti velja to za Ul. Don Bosco, kjer je prišlo do rešitve, ki odgovarja interesom prebivalstva in kjer je bil narejen konec zasebnim špekulacijam. Inž. Costa (KPI) se je v bistvu strinjal s temi stališči in je predvsem zavrnil trditve, da bi cene zemljišč preplačali, saj jih bodo odkupili po ceni, ki jo predvideva zakon, ki pa je mnogo nižja, kot je tržna. Treba pa bo seveda nadzorovati delo uradov, ko bo šlo za določitev cene za zgradbe, ki so v izredno slabem stanju. Inž. Costa je dejal, da predstav. Ija urbanistična rešitev v primeru Ul. Don Bosco prvo moderno rešitev in tudi prvi korak po novi naprednejši poti. Ta korak je za sedaj še skromen, saj sta KPI in rajonska konzulta predlagali, da se tak način uporabi za celotno področje Sv. Jakoba. Costa pa je bil glede področnega načrta pri Sv. Ani mnenja, da bo delno knl vse ono, česar niso naredili in bi morali narediti zasebni špekulanti, še bolj kritičen pa je bi glede Opčin in je v tej zvezi dejal, da bi lahko celotni problem rešili zelo enostavno tako, da bi gradbenim zadrugam predali jusarska zamljišča in take rešili potrebe po ljudskih stanovanjih. Ni namreč prav, da se s sredstvi, ki jih predvideva zakon št. 167. finansira javne potrebe, ki zanimajo vse prebivalstvo. V tej zvezi je Costa podčrtal nujnost okrepitve krajevne mreže slovenskih šol, ki niso samo legitimna zahteva slovenskega prebivalstva, temveč spadajo v sklop splošnih socialnih uslug. Nato sta spregovorila še za PK Gargano in za KD Zanini. Drugi del seje občinskega sveta, ki se je zavlekla pozno v noč. pa je bil posvečen vroči razpravi okrog občinskega podjetja ENCO, ki je za radi slabe uprave propadlo in je občinski odbor predlagal, da se deficit v višini preko 500 milijonov lir vpiše v proračun za prihodnje leto. Okrog tega vprašanja je prišlo do zelo ostrih notranjih sporov v demo-kristjanski skupini, ki je za nekaj časa sploh izginila iz sejne dvorane. Govori se, da je del skupine zahteval, da poda ločeno izjavo. Stvar je precej zapletena, ker obstaja možnost sodnega postopka kar proti trem demokristjanskim odbornikom (Verza je že prejel obvestilo o sodni preiskavi, menda pa je možnost, da ga prejmeta še odbornica Benijeva in odbornik Vascoto), ki v takem primeru seveda morajo dati ostavko ne samo na odborniško, ampak tudi na mesto v občinskem svetu, kar bi seveda pomenilo krizo občinske uprave. Objavljene prednostne lestvice profesorjev Šolski skrbnik sporoča, da so bile 15. t.m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1974 - 75. Lestvice bodo na vpogled 30 dni, vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom «Fr. Prešeren» na Vrdel-ski cesti 13/1. NA REDNI SEJI V PONEDELJEK Izvršni odbor SKGZ o konferenci o manjšinah Stališče obč. odbora o postavitvi spomenika padlim v NOB pri Sv. Ani je povsem nesprejemljivo Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je svojo torkovo sejo posvetil obravnavi in oceni mednarodne konference o manjšinah, ki je bila v Trstu od 10. do 14. t. m. O delu posameznih komisij so poročali Miroslav Košuta (komisija za jezik, kulturo, šolstvo in sredstva obveščanja), dr. Cupin (komisija za družbenogospodarska vprašanja) in dr. Šiškovič (komisija za ustavnopravna vprašanja), splošne zaključke pa je povzel predsednik Boris Race. V razpravo so s svojimi vtisi in ocenami posegli tudi drugi člani izvršnega odbora. Izvršni odbor bo svojo oceno konference podal v posebni izjavi. Vsekakor je soglasno ugotovil velik pomen konference za Slovence v iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiinmiiHiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiitiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiuiiiiiuiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiKiiiiiiiiii1» / VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Zakon o podpori za šolske gradnje bo zapolnil le najnujnejše vrzeli Novi zakon, za katerega so glasovali vsi svetovalci razen komunistov, predvideva letno podporo 240 milijonov lir, ki jo bo dežela plačevala v obliki obresti na posojila Včeraj se je ponovno sestal deželni svet; na dnevnem redu je bila razprava o osnutku zakona, ki predvideva prispevek 240 milijonov lir za dokončanje tistih šolskih gradenj, ki so jih morali prekiniti zaradi nenehnega naraščanja cen. Zakon so izglasovali z večino glasov; glasovanja so se vzdržali le svetovalci KPI. Novi zakon je bil v sedanjem kočljivem finančnem stanju krajevnih uprav nujno potreben. Gre za ukrepe, ki bi jih morala sprejeti vlada in dežela je tokrat le zasilno nadomestila osrednjo upravo. Zasilnost je mogoče razbrati iz treh dejstev, ki so jasno razvidna iz zakona: skupna vsota 240 milijonov lir je zelo nizka, podporo bo dežela nakazala v obliki plačevanja obresti na posojila v višini 7 odstotkov letno, kar je občutno manj od zahtev posojilnic, in končno, podporo bodo podelili le za tiste šole, ki so že v gradnji. Komunistična opozicija se je zaustavila predvsem pri prvi izmed tu navedenih pomanjkljivosti. Svetovalec De Cesco je tako predlagal, naj bi vsoto zvišali na 740 milijonov lir, obenem pa je zahteval večjo pazljivost pri podeljevanju podpor. Svetovalci strank leve sredine, ki so posegli v razpravo — Del Conte in Ribezzi (KD), Vitale (PSDI) in Ermano (PSI) — so v glavnem izrazili ostro kritiko rimski vladi, ki je dolžna skrbeti za šolske gradnje in so se strinjali z ugotovitvijo, da je vsota nizka, so pa izrazili prepričanje, da bo zadostovala za premostitev trenutnih težav. Poročevalec Persello (KD) je v odgovoru poudaril, da bodo s temi 240 milijoni omogočili dokončanje del za skupnih 3 milijarde 800 milijonov lir in da torej ne gre le za skromen prisnevek, ob koncu razprave pa je odbornik Dal Mas še enkrat poudaril pomanjkljivost o-srednjih organov. Danes bo deželni svet razpravljal o zakonu, ki zadeva deželno osebje. Stavka upraviteljev bencinskih črpalk vitel jev bencinskih črpalk po srečanju z ministrom za industrijo _ De Mito. Upravitelji črpalk namreč že dalj časa zahtevajo povišanje deležev pri prodaji bencina, preureditev delovnih urnikov ter olajšave pri izterjevanju davkov na dodatno vrednost ter pri fakturiranju. Doslej so naleteli na gluha ušesa in od tu tudi včerajšnja odločitev za celodnevno stavko, ki se razčlenjuje po posameznih deželah. Poleg upraviteljev bencinskih črpalk v naši deželi stavkajo tudi tisti na Tridentinskem, v Umbriji in Markah. Deželni odbor pozitivno ocenil mednarodno konferenco o manjšinah Na včerajšnjem zasedanju deželnega odbora je odbornik za finance in splošna vprašanja Coloni poročal o pravkar minuli mednarodni konferenci o manjšinah. Coloni je izrazil zadovoljstvo dežele, da je konferenca, ki jo je priredila tržaška pokrajina pod pokroviteljstvom deželne uprave uspela in zlasti zaradi visoko kvalificiranih poročil in obsežne razprave. Odbornik Coloni je poročal tudi o sestanku z zastopniki italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem, na katerem so se dogovorili za tesnejše sodelovanje in za sestanek, ki bo septembra, ko bodo preučili konkretne oblike sodelovanja. Odbor je Coloniju poveril nalogo za pripravo tega sestanka. Grški študenti obsojajo državni udar na Cipru V naši deželi danes ne bodo točili bencina. Tako je včeraj sklenila vsedržavna sindikalna federacija upra- imiiiniiimimiiiiiiiiimmMiiiliiiiiHmiiHMiiiiiiimnniiiiiiiKHiiiiiiiiliniiiniiiiiiiiinllniiiiiiniiiiimilim Združenje grških študentov v Trstu obsoja fašistične prevratniške načrte grških častnikov, agentov atenske vojaške junte in ameriškega imperializma, ki skušajo z državnim udarom odstraniti ciprsko zakonito vlado in predsednika Ma-kariosa, da bi vzpostavili diktatorski režim in s tem zadušili voljo ciprskega ljudstva. Združenje poziva italijansko ljudstvo, še predvsem pa vse demokratične in protifašistične sile, naj ta- ZARADI VROČINE SO JI POPUSTILI ŽIVCI GASILCU JE VRGLA VAREKIN V OBRAZ Kislina mu je brizgnila v oko, vendar ni nevarnosti za vid - Priletno žensko so odpeljali v umobolnico Pasja vročina zadnjih dni je očitno vplivala tudi na živce 70-letne Emilie Cociani por. Spadaro, ki je včeraj zjutraj dalj časa oblivala z varekinom tiste, ki so stopili pod njeno stanovanje. Priletna ženska, ki stanuje v Ul. Vidah 9, je stopila k oknu, ki gleda na Ul. A. Caccia in zlila na cesto večjo količino kisline, ki je oblila mimoidočega moža. Slednjemu je klobuk preprečil, da mu ni kislina razjedla obraza, pač pa mu je pokvarila obleko in srajco. Še več drugih pešcev se je «omočilo», preden so poklicali gasilce z bližnje postaje na Trgu Niccolini. Ti so prihiteli s premično lestvijo in 28-letni gasilec Giovanni Scar-pin je začel plezati proti tretjemu nadstropju, kjer je Spadarova še vedno bila pri oknu in kričala nerazumljive besede. Ko se ji je Scar-pin približal, mu je Spadarova nenadoma zlila varekin na obraz. Gasilcu so tovariši takoj pomagali na tla in ga odpeljali v bolnišnico, medtem ko so agenti kvesture vdrli skozi vhodna vrata in onemogočili žensko. Tudi njo so odpeljali v bolnišnico, po zdravniškem pregledu pa so jo odvedli v umobolnico. Scarpinu so na okulističnem oddelku ugotovih vnetje desnega očesa, vendar na srečo vid ni v nevarnosti Iz Rusije je pribežal sam Jack London... te dolgo je, odkar Jacka Londona, znanega in priljubljenega ameriškega romanopisca, ni več med živimi. Zato sta se pordenonska o-genta prometne policije nekam čudno spogledala, ko sta včeraj ustavila na avtocesti Benetke — Trst, v bližini Červinjana, skuterista (znano je, da je vožnja po avtocesti za skuterje prepovedana), ki se jima je predstavil za Jacka Londona. Pri sebi seveda ni imel nobenega dokumenta in je povrh priznal, da je motorno kolo ukradel. Agenta sta se začudila tudi izjavi v pravilni angleščini, da je pribežal iz Irkutska v Sovjetski zvezi in da prosi za politično zavetišče. Potem ko je policiji natvezal še celo vrsto neverjetnih stvari, so ga začasno name stili v begunskem taborišču za tulce v Padričah. od koder bo rhoral najbrž na psihiatrični pregled. koj podprejo boj ciprskega ljudstva za svobodo in neodvisnost. Siemens bo predala računalnik občini V soboto opoldne bo podjetje Siemens uradno predalo občini elektronski računalnik. Podjetje Simens je v teh dneh zaključilo vse tehnične poskuse z računalnikom, ki se je dobro obnesel, in ga bo predalo občinskim tehnikom. • Pokrajinska sindikalna organizacija CISL prireja jutri ob 17. uri na sedežu v Ul. S. Spiridione 7 informativni sestanek o zakonu 336, ki predvideva priznanje vojaške dobe za javne uslužbence. Italiji in podčrtal pomemben delež, ki so ga na konferenci imeli prav predstavniki naše narodnostne skupnosti z vrsto kvalitetnih posegov, s katerimi so vsestransko osvetlili stanje naše narodnostne skupnosti v vseh treh pokrajinah v dežeh in na vseh področjih življenja in svoje zahteve po globalni zakonski zaščiti ponovili v skupnem pismu predsedniku konference dr. Zanettiju. Prav tako je izvršni odbor pozitivno ocenil skupno izjavo strank u-stavnega loka in pa zaključno poročilo predsednika dr. Zanettija, ki vsebuje nekatere stvarne obveze glede reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti in pa obvezo. da se na izsledke konference opozorijo odgovorni mednarodni organizmi in vlade. Izvršni odbor SKGZ je nato obravnaval še nekatera druga vprašanja, predvsem pa stališče tržaškega občinskega odbora v zvezi s postavitvijo spomenika padlim v NOB za Sv. Ano. Kolonkovec in Skedenj. Ugotovil je, da je argumentacija, s katero je občinski odbor zavrnil prošnjo za postavitev spomenika v bližini glavnega poko-pahšča na glavni uhci četrti, povsem nesprejemljiva in samo ponovno dokazuje, da se glede pravic Slovencev uporablja dvojna mera, ena v mestu in druga na podeželju. Izgovarjanje, da bi spomenik V OKVIRU LETNIH PRIREDITEV NA ODPRTEM Drevi na Gradu sv. Justa «Labodje jezero» Čajkovskega Nastopa baletna skupina «Velikega gledališča» iz Varšave . V petek uprizoritev baleta «Coppella» Pestri spored letošnjih letnih prireditev na Gradu sv. Justa, ki jih prireja Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova v Trstu, obsega v otvoritvenem večeru nastop ene najbolj kakovostnih baletnih skupin v Evropi. Na svojem dolgem gostovanju po večjih evropskih mestih bosta namreč drevi obiskala naše mesto baletna skupina ter filharmonični orkester «Velikega gledališča* iz Varšave. Trst bo obenem 1. etapa turneje te priznane skupine po Italiji. Bivanje poljskih umetnikov pri nas se bo razčlenjevalo v dva umetniška večera. Drevi bodo nastopili v znanem delu Begitcheva in Gel-zerja «Labodje jezero», ki ga je uglasbil V. I. Čajkovski, v petek, 19. julija, pa bodo uprizorili nič manj znano delo Nuitterja in Saint Leona «Coppella» z glasbo Lea Deli-besa. Očarljivosti in umetniške vrednosti «Labodjega jezera» ni treba posebej poudarjati. Za kroniko naj omenimo le to, da bodo to slovito delo uprizorili v svoji popolni obliki, to se pravi v štirih dejanjih. Izvirna koreografija nosi podpis dveh slavnih imen svetovnega baleta — to sta Marius Petipa in Lev Ivanov. Pa še besedo o nastopajočih. Glavna plesalka ter obenem vodja baleta je Marija Krzyszkowska, ki je izšla iz znamenitega moskovskega gledališča Bolšoj. Spremljali jo bodo še na vidnem mestu koga motil in pa tri plesalci — Božava Kociolkowska, sklicevanje na «druge padle», ki ' Stanislav Szymanski ter Elizabeta niso bili vključeni v osvobodilnem boju, je nevzdržno in v nasprotju z večkrat poudarjenim protifašističnim stališčem tržaške občinske u-prave. Stavka v tovarnah Stock, Buton in Dreher Uslužbenci treh največjih tržaških tovarn pijač so včeraj stavkali ter s tem protestirali proti prekinitvi pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Stavka v tovarnah Stock in Buton ter v pivovarni Dreher je imela tudi ta namen, kot je rečeno v poročilu sindikalnih organizacij, da bi izsilili od delodajalcev ugodno rešitev dolgih pogajanj. Sindikalne organizacije obenem sporočajo, da se bodo predstavniki sindikatov danes ponovno sestah s predstavniki Confindustrie. Jaron — dvanajst solistov ter okrog šestdeset drugih plesalcev. Realizacijo scen in koreografije vodi Boris Chaliubov. V petek bo, kot rečeno, na sporedu Delibesova «Coppella» v treh dejanjih ter v koreografiji, ki jo je Asak Messerer prilagodil po izvirniku Arthurja Saint Leona, enega od avtorjev tega dela. Uprizoritev «Coppelle» obsega več elementov za-padne baletne kulture, čeprav je v njej jasno občuten tudi vpliv ruske baletne šole, saj je več plesalcev varšavskega «Velikega gledališča» vadilo dali časa v Moskvi in drugih sovjetskih gledaliških središčih. Tako današnja kot petkova predstava se bo začela točno ob 21.15. Vstopnice so na razpolago pri o-srednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (tel. 36-372). Deluje tudi avtobusna povezava med Gradom sv. Justa in mestnim središčem. ....................... UGOTOVITVE NA SESTANKU V LIPICI DO SEDAJ OPRAVLJENA DELA ZA OZDRAVITEV REKE REKE Prvi rezultati se bedo morali pokazati že do konca letošnjega iota Kot smo že poročali, je bil 11. julija 1974 v Lipici sestanek med predstavniki tržaške občine in predstavniki Urbanističnega sekretariata SR Slovenije, ki so razpravljali o varstvu pred onesnaževanjem kraških rek in Tržaškega zaliva. Na sestanku so ugotovili, da se na področju SR Slovenije dela za čiščenje onesnaženih voda že izvajajo. Prve so ukrepale delovne organizacije iz Ilirske Bistrice, ki so neposredno odgovorne za onesnaževanje voda reke Reke. Tovarna organskih kislin Ilirska Bistrica že zmanjšuje svoje odtočne vode z izboljševanjem tehnološke procedure, in do konca 1974 s popolno odpravo odtočnih voda. Od 1971-1973 je TOK porabila za čistilne naprave okrog 400 milijonov starih dinarjev, vendar pa so do danes praktični učinki še vedno bedni. Kljub temu, da iz nekaterih obratov tovarne prihaja za 60 odstotkov čistejša voda, pa reka še vedno zastruplja okolico. Pred kratkim je v TOKU začela delovati naprava za avtomatsko doziranje, naprava za nevtralizacijo kislosti voda. Ta naprava še največ obeta. Tudi Lesonit postopoma uresničuje projekt predčiščenja. Lesene odpadke skušajo predelovati v nove izdelke — s tem bi bil vzpostavljen zaprt proizvodni krog. Tovarna se postopoma začenja preusmerjati na suho predelavo lesa — s tem bi skoraj v popolnosti odpravili odpadne vode. Področje Brkinov in Vremske doline napaja v zimskih mesecih veliko dežja. Vode narasejo, postanejo deroče, strup v reki Reki se razredči. poletje pa iz struge Reke izsrka veliko vode, onesnaženje postane o-čitno. poleg nesnage nastopi še suša. Da bi rešili to neravnotežje, je slovenska vodovodna skupnost začela z gradnjo bazena za akumulacijsko jezero na rečici Mola, enem od pritokov reke Reke. Višina jezu bo 23,5 metra, dolžina jezera bo 3,5 km, največja globina vode v jezeru pa 20 metrov. Namen akumulacijskega jezera Mola je večstranski: v obdobjih močnih deževij bo jez zadržal odvečno vodo, v obdobjih suše bo vodo spuščal v osušeno strugo, z dotokom svežih voda pa bo jezero omililo o-nesnaženost. V načrtu je še dvoje drugih akumulacijskih jezer na pritokih reke Reke. Stare očiščevalne naprave na reki niso dale pričakovanih rezultatov, zato je skupina strokovnjakov Inštituta za kemijo Boris Kidrič napravila načrt za izdelavo naprave, ki bi čistila tako odtočne vode industrije, kot tudi odtočne vode samega naselja Ilirska Bistrica Stare naprave niso pomagale bolni reki, bile so samo obliž, ki naj bi prekril resnost stanja, bile so samo naprave, ki so ugotavljale stopnjo obolelosti. Reka je bila do sedaj v glavnem prepuščena sama sebi. čas je. da stopi človek v zgodovino reke Reke — in da jo ozdravi, v korist človeške skupnosti, ki je tudi v tem primeru povezana s skupnimi interesi preko odprte meje. Solidarnost sindikata časnikarjev i napadenim Paolom Bertijem Upravni odbor Združenja julijskega tiska — Sindikata časnikarjev Furlanije - Julijske krajine je bil seznanjen z dogodkom, ki se je pripetil v ponedeljek, 15. julija v podzemlju rimske železniške postaje Termini. Tedaj je policija brutalno napadla časnikarja Paola Bertija, ki je hotel le opravljati svoj poklic. Združenje odločno protestira zaradi tega dogodka in zahteva, da se zadeva pojasni. Obenem združenje protestira zaradi omejitve svobode tiska in tako označuje dejstvo, da so dovolili pristop h kraju, kjer je prišlo do eksplozije, le časnikarjem RAI - TV. Zaradi tega je odbor združenja brzojavno sporočil svoje ogorčenje notranjemu ministru. Odbor je prav tako pooblastil vsedržavno vodstvo FNSI, da tudi v njegovem imenu intervenira pri državnih organih. Mladoletna vespista podrla ženski Nekaj minut pred 10. uro je 16-letni Maurizio Stagni iz Vicola delle Primule 5 podrl s svojo vespo 65-letno Ginevro Fabian por. Ko-smerli s Trga Europa 3. Ženska je prečkala Ul. F. Severo pri univerzi in mladi motociklist jo je tako silovito podrl, da si je zlomila levo nogo in se močno potolkla po trtici. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na zdravljenje v ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh. Niti pol ure pozneje pa je v Ul. Koroneo pri Largu Piave 17-letni Ettore Di Luca iz Ul. Foscolo 46 na podoben način podrl s svojo vespo 62-letno Giuseppino Bubnič vd. Simenec iz Ul. F. Severo 42, ki je prečkala cestišče. Ženska si je pri padcu zlomila levo zapestje in se bo morala zdraviti vsaj mesec dni. Plastic Lux v industrijski coni premikala električni ventilator v pogonu, pri čemer se je nehote dotaknila vetrnice. Kolegice so ji takoj priskočile na pomoč in poklicale Rdeči križ. Z vso hitrostjo so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli v ortopedski oddelek in so ji roko takoj operirali, vendar dva prsta — kazalec in sredinec desne roke — sta bila povsem odsekana. Nesrečna delavka se bo morala zdraviti dva meseca. • Tajništvo tehničnega zavoda «Carli» (Ul. Diaz 20) bo sprejemalo do 26. t.m. prijave za večerne tečaje za knjigovodje in izvedence v trgovskem poslovanju za delavce — študente. Tajništvo je odprto vsak dan od 10.30 do 11.30, ob torkih in petkih pa tudi od 19. do 20. ure. Včeraj-danes Danes, SREDA, 17. julija ALEŠ Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.18 — Luna vzide ob 3 00 in zatone ob 19.01 Jutri, ČETRTEK, 18. julija MIROSLAV Vreme včeraj: najvišja temperatura 28 stopinj, najnižja 22,7, ob 19. uri 26,8 stopinje, zračni pritisk 1013,5 pada, veter 5 km na uro severozahodni, vlaga 75-odstotna, nebo 7 desetink pooblačeno, morje skoraj mir- no, temperatura morja 26,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 16. julija se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 46-letni Domenico Moscato, 64-letni Ferruccio Cotti, 40-letni Emilio Pincin, 59-letni Guerrino Orlando, 63-letni Marino Loviscig, 77. letni Angelo Zigante. 87-letna Lucia Bean vd. Cozzi, 59-letni Lucio Me-dvescheg, 78-letni Giovanni Pucche-rini in 82-letna Ermenegilda Perona por. Facchina. Ventilator odsekal delavki prsta Mlada delavka je bila včeraj med delom ob dva prsta. 24-letna Maria Sodnich iz Zindisa C/l je v tovarni DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Rossetti Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano. Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba 1: Grigolon, Alla Minerva. Trg V. Giot ti 1; Ai due Mori. Trg Unità 4. LEKARNE V OKOLICI Soljunec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226 165); Opčine (tel. 211.001): Prosek (tel. 225-141): Božje polje — Zgonik (tel 225-596): Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197): Žav-Ije (teL 213-137); Milje (teL 271-124). Več prometnih ukrepov v mestnem središču Tržaški župan je včeraj izdal vrsto prometnih ukrepov, ki zadevajo razna mestna področja. Večinoma gre za začasne ukrepe, ki jih je občina sprejela kot posledico popravil. Med temi naj kot prvega omenimo prepoved parkiranja ob ograji gradbišča v Ul. Giustiniano. Tam je namreč podjetje AGIP namestilo skladišče za orodje za gradnjo podzemskega parkirišča na Trgu Foro Ulpiano, sedaj. ko je že jasno, da parkirišča ne bodo gradili, pa bodo morali odstraniti barako. Dokler jo bodo odstranjevali bo ob ograji prepovedano parkiranje ob delavnikih od 8. do 17. ure. Drugi začasni ukrep zadeva Ul. del. ITndustria, na kateri bodo v kratkem zamenjali cevi podzemske plinske napeljave. Dokler bodo dela v teku, bo odsek Ul. delTIndustria od Trga sv. Jakoba do Ul. Carbonara zaprt za promet. Zaradi del na gradbišču podjetja Venuti costruzioni je tržaški župan odredil prepoved parkiranja ob ograji omenjenega gradbišča v Ul. S. Fran. cesco, v Ul. del Ronco in v Ul. Carpison. Gledališča ROSSETli V soboto ob 21. uri četrta ponovitev operete «Pri belem konjičku»-pripravi je naslednja opereta fes^|V*! la «Izgubljena ženska». Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti so na razpolago vstopnice za sobotno ponovitev operete «Pri belem konjičku» in j* premiero in ponovitev operete Hzffi Ijena ženska». Prireditve Grad sv. Justa: Baletni ansambel in Filharmonija «Velikega gledališča» iz Varšave: danes ob 21.15 «Labodja jezero» Čajkovskega v celotni izve»-bi; v petek, 19. t.m., ob 21.15 «Cop’ pelija» Delibesa. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni pasaže Prot" ti (tel. 36-372). Včeraj je na tržaški univerzi promoviral za doktorja fizike PETER SUHADOLC Športno društvo Polet iskreno čestita in mu želi še mnogo uspehov pri njegovem nadaljnjem študiju v Ameriki. Šolske vesti Vpisovanje na drž. učiteljišču «A. M. Slomšek» v Trstu se zaključi 24. julija, in sicer za dijake, ki se pr vič vpišejo na zavod, in za dijake, ki so izdelali v poletnem roku. Dne 20. septembra pa se zaključi vpis dijakov s popravnimi izpiti. Navodila za vpisovanje so na šolski oglasni deski, kjer je tudi razpored za izpite v jesenskem roku. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «žiga Zois» — Trst. Vr. delska c. 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1974-75 do vključno 25. julija t.l. Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom — Trst, U lica Matteotti št. 14 (tel. 765-276). sporoča, da se zaključi rok za vpisovanje dne 24. julija 1974. Ravnateljstvo državnega znanstvene, ga liceja «France Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1974 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1974-75. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 19 do 12. ure. Ravnateljstvo srednje šole s celodnevnim poukom «F. Levstik» na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da dne 24. julija 1974 zapade rok za vpis za šolsko leto 1974-75. Izleti SPDT priredi od 24. do 28. julija planinski izlet z avtomobili na Triglavsko pogorje. Kdor se ga želi udeležiti naj se javi v petek, 19. julija, ob 20. uri v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9 (tel. 31-119 ZSŠDI). A VBITO RIJ PORTOROŽ POLETJE '74 FOLKLORNI ANSAMBEL « TANEČ» iz Skopja Ankaran, hotel Adria, 18. j'ulija ob 21.00 Portorož, Avditorij, 19. julija ob 21.00 Koper, Titov trg, 20. julija ob 21.00 PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu in v turističnih poslovalnicah v kraju prireditve. Telefonske režervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev: Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569 Miramarski park — Predstave d» či in zvoki»: 21.30 «Der Kaiser-traum von Miramare» (v neII,, ščini) in ob 22.45 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italija115^ ni). Avtobus iz Ul. Beccaria 20.30 in 21.45, iz miramarskega P#; ka ob 22.45 in 24.00 z vmesno» postajami. . Ariston — I.N.C. 21.30 «Prendi i s»" di e scappa». Barvni film za vsa' kogar. Nazionale 16.00 «Black cesar» (‘ drino nero). Barvni film. . Excelsior 16.00 «La città verrà «• strutta all’alba». ZnanstvenofaB» stični film v barvah z Jane Caro Grattacielo 16.00 «Il ladro di Parigi" Igrata Jean Paul Beimondo Francoise Fabian. Barvni fiho- , Fenice 16.00 «Dopo la vita». Bari» film, v katerem igrata Panie Franklin in Koddy McDowall- ‘re" povedano mladini pod 14. letom-Eden 15.30-22.15 «Il portiere di notte»-Barvni film. Igrajo Dirk Bogar“ Charlotte Rampling. Philippe roy in Gabriele Ferzetti. PeeP®’ vedano mladini pod 18. letom-Ritz 16.00—22.15 «Rosamunda non Pff la, spara». Igra Annie Girardo Barvni film. Aurora 16.00 «I professionisti». ni film, v katerem igrata Ciau» Cardinale in Burt Lancaster. Capito! 16.30 «Duel». Barvni hi»-Prepovedano mladini pod 14- Cristallo Ciklus znanstvenofantastične ga filma 15.30 «UFO: Annientar® Shado» Barvni film, v katerem gra E. Bishop Impero 16.30 «L’ultima crociata’-Barvni zgodovinski film. Filodrammatico 16.30 «I piaceri seS’ suali della casa delle torture*; Barvni film. Prepovedano miao1» pod 18. letom. Moderno 16.30 «Le donne sono ° boli». Glavno vlogo igra A. DelPadla sibirski folklorni skupini iz Omska (na sliki). Skupino, ki šteje 100 članov, s av jajo plesalci, pevci ter orkester karakterističnih sibirskih glasbenih inštrumentov. Nastop sibirske folklorne skupine bo v nedeljo na občinskem stadionu v Miljah l,,",ii!nii„„„,IIInl[l(|I|M||iilm(|)i||(..................................... V hotelu ENALC tečaj za natakarsko In kuhinjsko osebje V hotelu ENALC pod Nabrežino fe bo v ponedeljek, 22. julija, začel in p3 kZa ,usP0s°bitev natakarskega m kuhinjskega osebja. Tečaj odpira j.jpLrse možnosti zaposlitve ter ka- obiskmf r jS0 se .dosIej vsi, ki so ter V^1 tečaj, ugodno zaposlili liti ?agl° naPredovali tako v Ita-13;v tujini ter na linijskih Poiatn' -Za •utušnji tečaj je na raz-ITZ* nekaj mest. Vsi. ki bi se deželi udeležili' naj se zglasijo v srni , !* uradih ENALC v Ul. Ros- Slm 4 (tel. 64363). Važno obvestilo KZ dvolastnikom mečka zveza opozarja dvolastniki nan!eravajo sekati drva na ju-goslovanskem področju, naj pravočas. predložijo prošnje. V ta namen J se javijo v pisarni Kmečke zve-« ~ Ul. Cicerone 8/b, pritUčje med »admmi urami (od 8. do 14., 0b trtkih od 9. do 12. in od 15. do 18. niši' S ..Sehoj na-i Prinesejo dvolast-i je 0 knjižico ter številko parcel. Po-osebnih podatkov je namreč tre-je navesti v prošnjo številko parce-. ta' na kateri nameravajo sekati'. Là s rsko občino, pod katero parcela Pada ter površino parcele in količi-1 je ----- ------ -------- - drv. Prošnje bomo sprejemali do J kvj in megli» kljub temu, da je ime! ** Mija. Tajništvo KZ | prižgane močne žaromete, sploh ni *ll|niiiiiii,lll|||||||||m||||mum|mmmmm||||||||||mn||||||||||||||||||||||||||llllllllllllll,llklllil,ll,„ll„lili V spomin Ani Caharijevi eni naj starejših Na brezi nk nuna Nana uporabila vso svojo iznajd. Ijivost, da se je rešila najhujšega. S trdo voljo Kraševke je prebila vse nevšečnosti ter dočakala 90 let v spoznanju in veri, da je storila svojo družinsko dolžnost. Mnogo časa je vidno hirala ter je ugasnila spokojno, kot dogorela sveča. Obiskov vnuka Humberta. inženirja pri «Slovenija ceste» v Ajdovščini, je bila vedno vesela, kot tudi skrbne nege hčere Anice. Obema hčerama, Anici in Malki. ter drugim sorodnikom izrekajo vaščani svoje iskreno sožalje. Uredništvo Primorskega dnevnika, našega lista, katerega sta pokojna tašča in zet kar trgala iz rok raznašalca. pa tej žalosti pridružuje z vso is- Pred tržaškim kazenskim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati 24-letni Tržačan Adriano Kohl, ki je 2. decembra 1972 do smrti povozil 67- letnega Mačkoljana Filipa Smotlaka. Nesreča se je pripetila na pokrajinski cesti, ki pelje iz Mačkolj k mejnemu prehodu pri Orehu. Okrog 17. ure se je Filip Smotlak skupno z bratom Alojzom vračal z dela. Približno kilometer pred Mačkoljami je prečkal cesto na lahnem ovinku, v tistem trenutku pa je privozil po cesti avto fiat 124 coupé, ki ga je upravljal Kohl. Ta se ni mogel izogniti pešcu, ki ga je verjetno zagle. dal v zadnjem trenutku in nesrečni Smotlak je obležal v mlaki krvi na cestišču. Tedaj je s svojim fiatom 600 privozil Luigi Lovrečič iz Ul. del Monte in kaže, da se ni mogel izogniti Smotlakovem truplu in je zavozil čezenj. Na včerajšnji razpravi so skušali ugotoviti hitrost Kohlovega vozila. Ta je trdil, da je vozil s hitrostjo kakih 50 km na uro. Dejal je. da * it> bila cesta spolzka in da v mra- VT - ‘•v , n- , četrtek, 4. t.m., smo v Nabrežini ^remili k zadnjemu počitku eno »‘arejsih ženskih korenin v naši j ln'- Bila je iz Kerinove hiše, ki c 2rasla iz žuljev naših polproletar-^ v dobi navideznega blagostanja tg-^četku tega stoletja, saj je bil anji ^iU(j nagih kamnarjev le be-asko Poplačan. pokojna Ana Caharija vdova Caha-a' le bila rojena 21. maja 1884 v sbrežini, kjer je že v rani mla-d°ti* okustla gorje še nedoraslega ekleta. Izšla je iz znane Babčeve ^^iee, kjer je sedem otrok živo-^ a° Pod streho pridnih kmetov - ri-■čev. Dekle Ana je morala v še sko-a °troških letih pešačiti skoro vsak .an s «kaseto» rib v Trst, domov pa 6 seveda spet primahala peš. ker je . vlak škoda vsake «flike». Ko se e hekoliko odpočila, pa je morala po °do v daljno Brojnico, k izviru vo-’ W je služila tudi za pranje perila. Man* Karlinova je postala leta , “®> ko se je poročila z marljivim aptfiosekom in umnim kmetoval-g6tn Janezom, kateremu je rodila ®st otrok, od katerih sta živi še ve hčerki. Malka je že dolgo let v Mgentini. Anica pa je s smrtjo svolga moža Mirka nekoliko izpregla kot gostilničarka ter. je zadnje čase lvela s pokojno mamo v Slivnem. Nuna Nana, kot smo jo poznali, je živela mnogo hudih dni. V prvi ®vetovni vojni se je njena družina °maj rešiia iz hiše, ki jo je poruši-3 granata. Delili so nato usodo ved-a° lačnih beguncev v Laškem pri Ce. Med prvo in drugo vojno, ko je 'ašizem skušal zaman zlomiti naše aeačaje, je njen sin, pok. Jušto, že J^del, kam vodi njegova nova pot. j'0 3e odšel v partizane, so bile pri Otrinovih pogoste preiskave ter je krenostjo. Vaščan Natečaj za nagraditev zaslužnih delavcev in podjetij Odbor tržaške trgovinske zbornice je v preteklih dneh sklenil nagraditi tehnični in družbeni napredek z nagraditvijo dolgoletnih uslužbencev ter raznih zaslužnih podjetij V ta namen je razpisal natečaj, ki se razčlenjuje v tri kategorije. V prvi kategoriji se natečaja lahke udeležijo delavci tržaške pokrajine, ki so že trideset let neprekinjeno zaposleni pri istem podjetju. Kar zadeva gradbeno stroko pa bodo nagrajeni gradbinci za svoje petindvajsetletno delo. ne glede na to, če so bili u službeni pri več podjetjih. V tej kategoriji pridejo v poštev za natečaj tudi vsi tisti delavci iz naše dežele, ki živijo v tujini, kjer so se posebno izkazali na delovnem mestu. V drugi kategoriji pridejo v poštev posamezna podjetja v naši deželi, ki nepretrgoma poslujejo že trideset let pod vodstvom svojega ustanovitelja, ali pa petdeset let, če jih vodijo potomci ustanovitelja. Ravno tako bodo nagradili tudi tridesetletno neprekinjeno trgovsko dejavnost ter kmetovalce za dvajsetletno dejavnost. V tretji kategoriji pa bodo nagrajena zasebna industrijska, trgov ska, obrtniška ter kmetijska podjetja, ki so v zadnjih letih vnesla ob čutne izboljšave v proizvodnji ter pri ravnanju z osebjem. Zaslužne delavce in podjetja bodo nagradili z zlatimi kolajnami. videl pešca, ki je prečkal cesto tik za ovinkom. Popolnoma nasprotne pa so bile tiditve, ki jih je zagovarjal odvetnik zasebne stranke dr. Ghezzi. Ta je predvsem poudaril okoliščine, v kate-r.h se je pripetila nesreča. Dejal je, da je iz poročila, ki so ga po nesreči sestavili karabinjerji, jasno razvidno, da je bila hitrost mnogo večja od 50 km na uro in je na osnovi tabel cestne policije in podatkov, ki so jih zbrali karabinjerji, zatrdil, da je hitrost celo presega 100 km na uro. S pomočjo neke priče je nato odvetnik dokazal, da je Kohl vozil z zasenčenimi žarometi, kar je v nasprotju s cestnim zakonikom, ki v primeru slabe vidljivosti ob vožnji po cestah izven obljudenih naselij predvideva vključitev močnih žarometov. Med pričevanji naj še omenimo, da je Lovrečič zanikal, da bi zavozil čez Smotlaktfvtf’ truplo, čeprav je bilo kolo rftlg&ega avta okrvavfjfc no Sicer pa se razprava ni poglobila v proučevanje te točke, kajti iz poročila sodnega zdravnika je bilo jasno, da je smrt nastopila zaradi pre bitja lobanje po prvem trčenju. Odvetniki zasebne stranke so zahtevali, naj bi sodišče spoznalo Kohla za krivega in ga obsodilo na plačilo I! milijonov lir odškodnine Smotla-kovim sorodnikom. Branilec odv. Frezza pa je zahteval oprostitev z utemeljitvijo, da je Smotlak prečkal cesto na nepreglednem ovinku in ga torej ni bilo mogoče opaziti. Sodišče je ubralo srednjo oot. V razsodbi se namreč sklicuje na neodgovornost za nesrečo in je zato ob. sodilo Kohla na 8 mesecev zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list, na odvzem vozniškega dovoljenja za dobo 6 mesecev, plačilo sodnih stroškov, plačno predujma odškedni ne Smotlakovim svojcem v viši.ii 50C C0l' lir in plačilo 180.000 lir Kot povračilo stroškov za odvetnika zasebne stranke. Sodnik D Amato, stranska sodnika Colo in Bridelli, državni tožilec Coassin, zapisnikarica Masiromauro. OBVESTILO V ponedeljek 11. t.m. se je v Dolini sestal pripravljalni odbor za ustanovitev zadružnega hleva za rejo živine sivorjave pasme v dolinski občini na srenjskem hribu «Dolga krona» (dolinsko Brdo). Člani zadruge so lahko vsi kmetje in živinorejci tržaške pokrajine. Prihodnji sestanek bo jutri, 18. t. m., ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva «Valentin Vodnik» v Dolini. Vabi leni vsi kmetje in živinorejci tržaškega ozemlja, katere jih pobuda zanima. Pripravljalni odbor Dan narodiif noše 74 Turistično društvu Kamnik prireja v nedeljo, 8. septembra, v Kam niku že tradicionalni Dan narodne noše. Spored bo sestavljen iz sledečih prireditev: ob 10.30 bo promenadni koncert na Titovem trgu ob 14. uri bo sprevod narodnih noš skozi mesto, ob 15.30 pa bo nastop folklornih skupin. Organizator vabi na to prireditev tudi skupine narodnih noš iz za mejstva. Pod posteljo našel mrtvega očeta V ponedeljek je 28-letni Dragotin Tomšič našel mrtvega 63-letnega o-četa Aleksandra. Njegovo truplo je ležalo pod posteljo spalne sobe in je bilo tam verjetno že več dni. Aleksander Tomšič iz Sovodenj, Ul. ex Impero 67, je živel sam v stanovanju in ga je verjetno obšla slabost, tako da ni utegnil obvestiti sosede. V ponedeljek ga je prišel obiskat sin, ki biva v Jugoslaviji, in ga našel mrtvega. Takoj je obvestil karabinjerje v Sovodnjah, ki so poklicali občinskega zdravnika, da bi ugotovil vzrok smrti. PRED NAPOVEDANIM ODPRTJEM SUEŠKEGA PREKOPA Za nemoten razvoj pristanišča v Tržiču je potrebna odločitev o načinu upravljanja Ker se bo promet v Trstu nedvomno povečal, bodo tudi v Tržiču potrebne večje kapacitete - Kakšna bo bodoča uprava: samostojna ali povezava s Trstom ? OBNOVLJENO SODELOVANJE Uunes zjutraj v Novi Sorici sestanek občinskih upraviteljev Goričani in Novogoričani bo-e";la nni-anr-iona d’-*-’'-netfa podtainika kn.pt’iškega trcfeg in sedanip-a nn/i ■> rp-ke-k-■ ^ 'I vsedržavnega odkn^a znane organiza-ci;e «T*.tia Vostra». P.' 11 _ nell;, T no *e Ua’-erll o «znanstveni in P ’ P p n O p 1 ’ -1 - k ni«, ti kratkih rezervate” ter se obšir. no zadržal pri razlagi nn«ameznib poglavji zakonskega nredleea. ki so: 1. ustroj ustanove za zašoito tržaškega Krasa 2. d’scinlina in 3. za. ključne prehodne in rjnanène določbe. Govoril je o trpb bistvenih nalogah ustanove. Obrorlo-til ie noiem «preoarco». ki je glavna novost ki uvala renublikan-kj predlog in ki bi jo lahko prevedli v slovenščino z besedo «prednark»: gre namreč za — .po besedah mladega nrofesoria — za tisto kraško cono. ki naj bi služila kot nekakšno «prehodno» neder», čie. Ta «prenark» nai bi hU tiste kar se v politični razdelitvi sveta imenuje v italijanščini «cuscinetto» — «vmesna blazina» med conami rezervatov in ostalim Krasom. Predavate) i pa ni bil nič kai preveč prepričliiv, ko je govoril, da le ta «orednark» milno potreben za obstoj sedmih rezervatov. Glede Kraševcev je med drugim zelo podčrtal tisto določbo v nredloeu. no kateri nai bi «naimanj 30 odstotkov» novih s'"ž. benih mest v zvezi z rezervati zasedli Kraševci. Nato na ie dodpl da predlagateRi niso izrecno v svoienr» predlogu določili obvezno znanie slovenščine za bodoče uslužbence «Ustanove za kraške rezervate», pač ne da bodo z naklonjenostjo upošteval: vsak zadeven predlog». Govoril ie nato o kraškem vinogradništvu o «ak. livnem sodelovanju med Ustanovo iit zainteresiranimi občinami», o «zabavnih in vzgojnih namenih» rezervatov itd. Nato Je govoril sen. Michele C>fa-relli o raznih vrstah že obsto.ieé’h nacionalnih parkov v Italiji in jih tudi vse naštel Govoril je tudi o načrtovalnih parkih. Povedal je. da je bil pred mnogimi leti. in sicer že v februarju 1964 predložen nov zakonski predlog. Povedal je svoje mnenje o vzrokih zavlačevanja z z” konodajo o parkih, o odškodnini in o razdelitvi na razne cone ter za ključil z razlago svojega «etnično-poli-tičnega» stališča glede kraških rezervatov. Nato Je prof. E. Cumbat povabil prisotne na diskusijo, katere pa so se udeležili samo štirje izmed prisotnih. Najobširnejši poseg v diskusijo je imel dr. S. Oblak, ki je poudaril, da govori v svojem imenu kot kmetijski in gozdarski strokovnjak. Njegov poseg je bil zelo obširen in temeljit ter je med navzočimi vzbudil izredno veliko zanimanje. Dr. S. Oblak je najprej dejal, da po njegovem mnenju državni zakon o kraških rezervatih sploh ni potre- tom, ki so mlajše od avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, so z deželnimi zakoni ustanovile nekatere parke in rezervate, kakršen je na primer prirodni park ob reki Ticino v deželi Lombardiji. Nato je o-menil enega izmed bocenskih pokra, jinskih zakonov, dalje enega izmed deželnih zakonov v deželi Marche itd. «Bil bi že čas — je nadaljeval dr S. Oblak — da bi centralna lena uprava, ki teži — kot je ono n. štetokrat ugotovljeno — k trmaste mu ohranjevanju svojih pristojnosti in oblasti v odnosu do dežel tudi na operativnem področju, da bi torej te centralne oblasti poskrbele za splošne instrumente za zaščito prirodnega okolja. In bil bi tudi čas, da bi počasna zakonodajna oblast združila in koordinirala več kot 300 dosedanjih predlogov za nacionalne parke, ki ležijo v italijanskem parlamentu in da bi nato odobrila koordinirano besedilo okvirnega državnega zakona, o čemer se danes že razpravlja, zla sti v zvezi z nenavadno pestrostjo in različnostjo, ki obstaja glede tega v Italiji, tako da bi država končno v prvi vrsti določila zadevno kompetenco deželnim upravam. Danes imamo namreč glede tega opravka z povsem nerazumljivimi diskriminacijami in protislovji. Deželi Trident - Južna Tirolska (oziroma avtonomnima pokrajinama Trident in Bočen) je izrecno dodeljena popolna kompetenca na področju nacionalnih parkov, medtem ko je n.pr. deželnim upravam za Sardinijo in Sicilijo kaj takega onemogočeno.» Nato je govornik dejal, da je «zakon Belci» dal naši deželi zelo široka pooblastila glede vzpostavljanja za devne Ustanove za upravo kraških rezervatov. Prav glede te načrtovalne ustanove je govornik naštel več pripomb: «Vsem je ze zelo znano, da naša država trpi na bolezni, ki jo imenujejo «entite acuta». Prav tako je zna. no, da je posl. Ugo La Malfa, ki je eden izmed maloštevilnih, ki uporablja zelo jasne besede, naštel čez 3.000 «ustanov» ali «enti», ki so povsem nekoristne, nekatere izmed njih pa celo škodljive, saj je njihov edini namen, da za razne funkcije izplačujejo plače in določajo druge bolj ali manj honorirane dolžnosti. S tem pa sem se že aotaknil vprašanja ustanove v zakonskem predlogu, o katerem se razpravlja. Povedal sem že, da je tudi v našem primeru po mojem mnenju ta ustanova nekoristna ali pa skoraj nekoristna. Če se ozremo v zgodovino zadnjih 150 let pogozdovanja tržaškega, goriškega in istrskega krasa, moramo ugotoviti, da je bilo pod skromnim nazivoi «Komisije za pogozdovanje» opravljeno ogromno delo, ki ga lahko ozna cimo kot orjaško, pri katerem so sodelovali slavni možje, kot so: Ressel, Koller, Sussich, Bazzoni, Ficich, Tommasini in drugi z zainteresiranim prebivalstvom. Vsekakor bi se morale, kolikor je mogoče, odstaniti slabe strani nastajajočega deželnega organa. še več, izogniti se je potrebno ustvarjanju novih «prikolic» («carrozzoni»), Nato je govornik dejal, da bi bila koristna takšna ustanova, v kateri bi se združile koristi in pobude predstavnikov predvsem krajevnega prebivalstva, občin, pokrajin, tržaških občinskih konzult, raznih združenj in po možnosti s čim manjšim številom funkcionarjev. Rekel je, da bi po njegovem mnenju ustanova morala skrbeti za programiranje in zaradi tega voditi investicijsko politiko ob upoštevanju potreb kraškega prebivalstva, za kar pa dosedanji zakonski predlogi ne vsebujejo potrebnih jasnih idej. «Poudariti moram,» je nadaljeval dr. S. Oblak, «da bi ustanavljanje takšnega upravnega organa z funkcijami predsednikov, direktorjev, tajnikov ter tajnikov bilo nekoristno in drago. Sčasoma bi namreč postata glavno vprašanje vseh nalog in skrbi organov ustanove, vprašanje perso-naia. Dežela pa ima že v celoti na razpolago potrebne strukture na področju kmetijstva in gozdarstva. Zakaj ne bi tehnično in upravno vodstvo zaupali tem strukturam, ki že obstajajo? Moram reči, da sem se zelo začudil, da se ta struktura ni doslej upoštevala ali pa se je celo njen obstoj ignoriral. Mislim zlasti na Ustanovo za deželne gozdove — Azienda per le foreste regionali. Tovrstne ustanove imajo pri nas že stare, tradicionalne izkušnje. Na podlagi že odobrenih kompetenc bi upravo rezer- novi, ki je med drugim že dokazala svojo učinkovitost glede ustanavljanja takih parkov, kakršen je med drugim Park pri Belopeških jezerih (Fusine Laghi). Prepričan sem, da bi morali zaupati tej ustanovi vsaj pri. pravo podatkov. Na ta način bi bili že zdavnaj vedeli, kolikšna je površina načrtovanih rezervatov. Mislim namreč, da imamo tokrat opravka z edinstvenim primerom na svetu, da poročita o zakonskem načrtu ne vsebuje niti tega osnovnega podatka. Nato je govornik izrazil prepričanje, da bi se na ta način upavni a-parat za rezervate iahko skrčil na najmanjše število uslužbencev na kmetijskem in gozdarskem področju v obeh pokrajinah. Nato je opozoril, da se stvari ne bi smele komplicirati, temveč poenostavljati, saj gre za o-hranitev in izboljšanje področij, ki so precej homogena. Opisal je nato na kratko kraško vegetacijo in obrazložil nekaj svojih strokovnih predlogov ter se pri tem zadržal pri kri- tiki lanskoletnega zakonskega predloga deželnega odbora, ki pa je bii medtem že umaknjen. V imenu organizacije tržaških lovcev je ing. Avanzo opozoril na ne-všečne pojave, ki bi nastali zaradi prepovedi odstrela divjadi v smislu zadevne postavke zakonskega predloga. Predstavnik tržaškega pokrajinskega kmetijskega nadzorništva Tagliaferro pa je zeta utemeljeno kritiziral tisti del predloga, po katerem naj bi zlasti na območju zgoniške občine bila prepovedana kakršna koli gradnja predvsem na gradnje za kmetijske potrebe. Diskutant Pisani pa je med drugim predlagal sodelovanje s sosednjo Jugoslavijo. Vsem sta na kratko odgovorila sen. M. Cifarelli in prof. R. Della Loggia. O samem besedilu republikanskega zakonskega predloga pa bomo podrobnejše poročali prihodnjič. P. G. vojno AUCKLAND, 16. — Anonimni Neozelandec, ki se je vrnil iz Vietnama, je javno izpovedal, da je pred dvema letoma umoril šest ameriških vojakov, ki jih je skupaj s tremi svojimi vojnimi tovariši zalotil, ko so mučili vietnamske civiliste. Neozelandec je to povedal po Radiu. Ni hotel povedati svojega imena, kar je razumljivo, hkrati pa je izjavil, da je pripravljen dati točno poročilo o vsem in svoje podatke, če mu neozelandsko obrambno ministrstvo zagotovi varnost. Neozelandski bivši vojak pravi, da je bil pred dvema letoma s tremi tovariši v patrulji nekje v Južnem Vietnamu. Njihovo pozornost je vzbudilo neko streljanje. Približali so se kraju in videli šest ameriških vojakov, ki so z mučenjem in pretepanjem izsiljevali iz zavezanih Vietnamcev izjave. Neo-zelandci so sklenili vmešati se v zadevo in zato sta se dva približala Američanom, dva pa sta ju ščitila. Eden izmed ameriških vojakov je naperil puško proti Neo-zelandcema, ki sta se bližala kraju zasliševanja in eden izmed Neo-zelandcev, ki sta prvima dvema ščitila hrbet, je sprožil. Prišlo je do streljanja, pri katerem je padlo šest ameriških vojakov, mrtva sta bila tudi dva civilista. iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiimiiiHiitimiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit KAŽE, DA SO PARIŽANI TOKRAT IMELI SREČO Letališče «Charles» je res funkcionalno Sedaj «zmore» 10 milijonov potnikov na leto - Čez dvajset let jih bo moralo sprejeti okoli 100 milijonov - Bo tedaj še funkcionalno? Pogled na del pariškega letališča, ki nosi ime po Charlesu De Gauilu. V sredini osrednja letališčna palača, v ospredju eno izmed sedmih satelitskih letali šenih poslopij Na zadnjega predsednika Francije Pompidouja smo tako rekoč že pozabili, kajti danes je aktualen francoski predsednik. In vendar se je Pompidou te dni ponovno omenjal in sicer v zvezi z nekimi polemikami okoli velikega pariškega letališča, ki nosi ime po predsedniku De Gauilu. Otvoritev letališča je bila namreč zadnja priložnost, da se je Pompidou prikazal v javnosti, preden ga je bolezen prisilila na popoln umik iz javnega življenja, vrhu tega Pom-pidouju očitajo preveliko velikodušnost pri gradnji letališč. Mi pa se ne bomo ustavljali pri Pom-pidouju oziroma njegovem «grehu» pač pa pri njegovem letališču. Letališče, ki nosi ime po bivšem predsedniku Francije Charlesu Dc Gauilu, bo verjetno poslednje veliko letališče na svetu. Tako pravijo strokovnjaki ki trdijo, da so Francozi imeli t tem primeru izredno srečo. Našli so namreč v neposredni bližini francoske metropole, komaj kakih 30 km od središča Pariza, razmeroma veliko še nepozidano in torej nenaseljeno področje, na katerem so zgradili velikansko letališče. Nekdo je izmeril celo to, da je glavni vhod v letališče komaj 27 km od pariške cerkve Notre Dame. Koli- ko je to pomembno, ni treba posebej poudarjati .Znano je namreč, da se druga velika mesta borijo z velikanskimi težavami, ker imajo letališča 100 ali celo 150 km daleč. In ker se letalski promet iz leta v leto veča, bodo jutrišnje težave še veliko večje kot so danes. Sicer pa bomo glede tega navedli nekaj zelo konkretnih in zanimivih podatkov. Po statistikah, ki jih je zbrala mednarodna organizacija za letalski promet LATA, je civilno letalstvo leta 1950 prepeljalo «le» 31 milijonov potnikov. Lani, 1973. leta, je svetovno civilno letalstvo zabeležilo že 400 milijonov potnikov. Če se bo letalski promet razvijal v tej smeri, bomo leta 1980 imeli že 700 milijonov potnikov, okoli leta 2000 pa poldrugo milijardo. Pri tem bomo dodali še dve u-gotovitvi: predvsem to, da do leta 2000 niti ni tako daleč, drugič pa to, da se bo blagovni promet do leta 1980 povečal za trikrat, do leta 1990 pa kar za desetkrat; nadalje, da je danes v prometu kakih 4,200 letal, okoli leta 1980 jih bo v prometu 6.000, leta 2000 pa najmanj 7.000, toda z razliko, da bodo tedaj letala nad našimi glavami tudi letala, ki bodo sprejela na krov do 1000 potnikov. promet 100 milijonov potnikov na leto. Tedaj bo moralo letališče absorbirati okoli 150 vzletov in pristankov na uro v razmerah slabe vidljivosti, če pa bo vidljivost dobra, bo promet še veliko večji, tako da bodo vsako sekundo vzletela ali pristala na letališču tri letala s skupno 1000 potniki. Tega pa letališče ne bo zmoglo. Letališče «De Gaulle» je «plod» gornjih statističnih podatkov in napovedi. Je plod nekakšne «nove filozofije» človeka bodočnosti, ki bo veliko več potoval, kot je potoval doslej. Ker pa je sodobni človek tudi motoriziran, je letališče prilagojeno temu. Potnik lahko prispe na letališče in v svojem avtomobilu, tako rekoč pridrvi v zadnjem trenutku izroči prtljago ne da bi izstopil iz avtomobila, nato zapelje vozilo na parkirni prostor, oziroma v velikansko garažo, ki sprejme štiri tisoč avtomobilov, stopi nato v enega izmed neštetih dvigal, ki ga pripelje do «nivoja» vzletišča, tu dobi svoj listek za vkrcanje, stopi na poseben tekoči trak, ki ga po raznih tunelih pripelje do namenjenega letališča, točneje postajališča. Samo ob sebi se razume, da je osrednja zgradba, ki je središče vsega letališča, zamišljena v tem smislu, da največ potujejo poslovni ljudje in ljudje z bogatimi listnicami. Vendar pa je tudi tu več barov in manjših lokalov za preprostejšega potnika. Ustavimo se pri osrednji zgradbi letališča, ki jo vidimo na gornji sliki in se nam zdi nizka in malone neznatna, v primerjavi z gornjimi številkami. Vendar je to mogočna zgradba s premerom 200 m in z enajstimi nadstropji, bolje povedano 11 «nivoji» kajti kar 20 m te palače je pod zemljo, ostalih 30 m pa nad zemljo. Tri nadstropja ali «nivoji» so namenjeni izključno potniku, to se pravi sprejemnicam, restavracijam, barom, carinskim uradom, letališčnim u-radom itd. Od te osrednje zgradbe pa vodijo podzemeljski predori — ki smo jih že omenili — na sedem «satelitskih» področij, oziroma palač, na sedem namembnih postajališč, odkoder posebni teleskopski hodniki pripeljejo potnika do stopnic, celo do samih vrat letala. Še in še bi mogli pisati in vse bi izzvenelo v superlativu. In vendar ima tudi to letališče več napak in eno najhujših napak vseh letališč, namreč napako da je samo 27 km od pariškega središča, vendar pa je to tako daleč, da bi morali zgraditi cesto s 24 stezami, da bi zdržala ves promet, ki ga je Parizu «vsililo» to letališče. S POTI PO ISTRI Kaj’ vse povedo toponimi v Momj’anscini Po dolgem času se bomo vrnili v Momjan oziroma v Momjanšči-no. Kraj je lep, slikovit, bogat, pa čeprav je v povojni dobi doživel precejšnjo preobrazbo, ker se je večina njegovega prebivalstva izselila. Ne bomo se ustavljali pri tem, pač pa si bomo kraj ogledali z nekoliko drugačnega zornega kota. Toponimi, to se pravi krajevna in ledinska imena veliko povedo. In ta imena, vsaj posredno, govorijo o preteklosti celo o nacionalni pripadnosti prebivalstva in krajev. Zato so ledinska imena v Momjanščini. tudi v širšem območju, zelo zanimiva. Ustavimo se pri njih. Davni predniki sedanjega prebivalstva, pa tudi tistih, ki so se iz Momjana in nekaterih krajev izselili in so nekoč zasadili oljčne gaje, prekopali hribe v vinograde, izsekali gozdove v livade ali gozdove negovali, so tem krajem dali imena, ki so nastajala v zvezi s položajem, z obliko ali strukturo tal. Na primer: Breg, Poljica, Grabani, češljica. Polje, Škrljevac, Strmac, Loka, Stinica, Zagrobica, Dol, Črni breg. Glavica, Nàdoli, Kupac, Podvrh, Brežina, Podbreg, Potrti, Veli vrh itd. Pa tudi po vodah, tekočih ali ne, so ljudje dajali imena svojim zemljiščem in krajem, tako da se tukaj srečujemo s Suhim potokom. Potokom, Vodicami, Studencem itd. Nekateri toponimi so povezani z obliko naselij. Tako i-mamo na primer Stanišče, Dvorišče, Selo, Velo Selo, Široko selo itd. Drugi so dobili imena po karakterističnem rastlinstvu. Tako imamo tukaj na primer imena Zabukovje, Zadnje kostanje, Vele kostanje, Male kostanje, Drenja, Brest, Gabrje, Lišča, Brezac, Ba-žujak. Nekateri toponimi spominjajo na živali, tako imamo naslednja imena: Kubilac, Orljak, Orlič, Sernovac, Kozara, Kozljak, Kozljačič, Konjac itd. Razen teh so tudi toponimi, ki imajo določen pomen, pa jih ne moremo razvrstiti v gornje skupine. Nekaj primerov: Dragučevac, Piščeta, Bojišče, Trepetice, Sam-čič, špegav, Grevoj, Laborac breg, Dušev griz, Starac, Lazi, Križno drevo, Župinjak, Biga j, Mošnjar, Japnenica, Črnac, Lani-šče. Staje, Piski, Bosljak itd. Momjan sam in še kaka vas je imela nekoč del italijanskega prebivalstva. Za Momjan smo rekli, da se je po vojni izselilo precej njegovega prebivalstva. In glej, v vsem obilju toponimov na Momjanščini tako rekoč na prstih ene roke prešteješ vse tiste toponime, ki so romanskega izvora. Pa tudi imena vasi, razen Momjana, so slovanskega izvora. Nekaj primerov: Kremen je, Stražice, Merišče, Oskoruž, Brič, Brda,11 Kučibreg, škrliči, črnci, Srbar, Smiloviči itd. S tem v zvezi bomo omenili še eno zanimivost na Momjanščini. Nekaj izpod Merišča je pot, ki je danes menda že nihče več ne uporablja. Tej cesti pravijo — čička pot. Josipa Prelac iz Merišča, ki je danes srednjih let, se spominja marsičesa, kar so ji kot otroku povedali starejši ljudje. In ona pravi, da nosi pot, ki pelje iz Merišča do pokopališča, ime «čička pot» zato, ker so tod Čiči nosili svoje mrtve na pokopališče, k pogrebu. Mrliče so nosili na ramenih, pogrebni sprevod pa so spremljali «Svirači», ki so igrali na «Vidalice». Tako pravi Josipa Prelac, vendar ne smemo misliti, da gre za Čiče iz Čičarije, ki bi naj nosili svoje mrliče pokopavat v Merišče. Predaleč bi to bilo. Verjetno gre za ljudi iz Kučibrega in Škrljičev, ki so jih imenovali tudi čičibreg ali čičinjak. Sicer pa ljudje z Momjanščine pravijo vsem doseljencem s področja Buzeta — Čiči. Prebivalci višjih leg Momjanščine, čeprav niso prišli iz Čičarije, oziroma iz Buzeščine, se precej ločijo od prebivalcev Momjana, Merišča in drugih vasi. živeli so pač v drugačnem okolju, ustanovili so si drugačne običaje in tudi njihovo narečje se precej loči od narečja momjanske okolice. Vrhu tega so bili po večini živinorejci in pastirji, vtem ko so se prebivalci nižjih leg Momjanščine u-kvarjali predvsem s kmetijstvom, z oljkami, trtami in sadjarstvom. Ob koncu še kratka beležka. V času Italije so nekaterim krajem v tem predelu zamenjali imena. Znana vas Brdo npr. je dobila ime Collaloto, kar je lahko nekakšen prevod za Brdo, za vas na griču. In vendar se to ime ni u-domačilo niti med prebivalci Brda, ki so se v večini čutili Italijane. T. F. Tržaška Narodna in študijska knjižnica ie o priliki nedavne mednarodne manjšinske konference priredila i acuivo manjšinskega tiska v Italiji, seveda prvenstveno slovenskega limiiiitiiinmiiiiiiiiMiniMiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiitumtiiiiimtfiifiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiitHiMiaimii Horoskop Zdi se, Kot bi govorili ljudje, ki se ukvarjajo s fantastično znanostjo. Morda je res, da je v teh številkah in napovedih tudi nekaj pretiravanja, kajti energetska kriza, ki nas je pred nedavnim nekoliko pretresla, bi znala vplivati tudi na razvoj civilnega letalskega prometa. Toda načrtovalci vidijo bodočnost civilnega letalstva tako, kot kažejo gornje številke in ker z drugimi ne razpolagamo, navajamo te. Vrnimo se k letališču, ki nosi ime po De Gauilu. Že prej smo rekli, da so imeli graditelji srečo. Ta sreča pa ni absolutna, niti od daleč še ne popolna, kajti letališče De Gaulle funkcionira in celo fantastično dobro, toda za enkrat je to le prva etapa in ga bodo morali v bodočnosti še razširjati, kajti do leta 2000 se bo promet, ki ga zahteva pariška metropola, neverjetno razvil. Za sedaj zmore pariško letališče 10 milijonov potnikov na leto. Vrhu tega zmore tudi 400 tisoč ton blagovnega prometa. Že leta 1990 pa bo moral «prenesti» OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dobre možnosti za takojšnjo sklenitev u-godnega posla. V večernih urah boste prijetno presenečeni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite kritični in objektivni ne glede na uspeh, ki se vam obeta. Za čustvene zadeve neprimeren dan. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne bojte se svojih postavnih tekmecev, saj so vaše možnosti boljše. Ugled v družini narašča. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne bodite preskromni. Pokazati morate, kaj znate, ker samo tako si boste utrdili položaj. Prijetno srečanje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite bolj popustljivi in stvari se bodo same od sebe uredile. Kljub težavam ne izgubljajte zaupanja vase. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan je primeren za vse. ki se odpravljajo na potovanje. Dobri izgledi za mir- no življenje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite oprezni, ker bi neki osebni spor utegnil vse pokvariti. Tudi v družini nekaj ne bo v redu. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pazite, da s svojimi pobudami ne spravite v nevarnost kolektivnega programa. Prijetno potovanje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dobre perspektive za poslovni napredek. Uspešno boste branili svojo srečo pred tujim vmešavanjem. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaša strast za oblastjo vam ne sme zamegliti možganov. Ugodne okoliščine za življenje v dvoje. VODNAR (do 21 1. do 19.2.) Ne mešajte svojih čustev s poslovnimi zadevami. Izboljšan položaj vas bo razpoložil optimistično. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neki stvarni predlogi bodo spodbudili vašo ambicijo, če so vam všeč presenečenja, boste tokrat zadovoljni. SREDA, 17. JULIJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za mladino Gledališki Klub: SHAKESPEARE 18.45 SINJI GALEB Prvo nadaljevanje nanizanke po znanem romanu Toneta Seliškarja V delu igrajo Ivo Marinšek, Ivo Primec, Janez Vrolih, Klara Jankovič in Demeter Bitenc. Režija: France Štiglic. 19.15 ŠPORTNE VESTI 20.00 DNEVNIK 20.40 NORI ZOOLOŠKI VRT Druga oddaja: NEVROZA V IZLOŽBI V prvem nadaljevanju smo videli, kako ujamejo divje živali za zoološke vrtove. Nato, kako jih zaprejo v velike parke, kjer jili skušajo privadi J na življenje v zaprtem prostoru, šele potem jih dostavljajo zoološkim vrtovom. V drugem nadaljevanju pa bodo skušal' analizirati tradicionalne zoološke vrtove. Ob pomoči strokovnjakov bodo skušali podrobno analizirati posledice, ki jih ima na divje živali življenje v neprirodnem okolju. Divja žival, ki je navajena živeti v svojem življenjskem prostoru, ne sprejme omejitev in vsako omejevanje vpliva na njeno duševno razpoloženje tako, da žival postane napadalna. Vedeti namreč moramo, da je življenje v prirodi čudovito organizirano, vtem ko v zooloških vrtovih, ki jih je človek napravil po «svoji meri» in za Katere meni, da so zelo smotrno urejeni, vlada velik nered, pravi kaos. Poleg tega si divja žival mora poskrbeti hrano, in je s tem neprestano budna, v zoološkem vrtu pa postane apatična. 21.45 športna sreda 23.00 DNEVNIK DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 Madžarski jilmi LJUBEZEN Film je režiral Karoly Makk. Makk je danes star 48 let in se je prvič izkazal kot filmski režiser, ko še ni bil star 30 let. Pred 18 leti pa smo bili še v dobi Stalina. V poznejših časih je Makk večkrat poudaril, kako togo je bilo tedanje dojemanje umetnosti. Vsa naša filmska umetnost — je pravil — je bila prepojena s stalinizmom in s kultom osebnosti. Načrti madžarskih režiserjev in avtorjev, da bi iskali navdih v madžarski rgsničnosti in se lotevali problemov domače konkretne družbene stvarnosti, so bili pod pritiskom tistih krogov, ki so zahtevali, da se izvajajo ustrezni politični načrti. Bili so to hudi časi. Vse do dne, ko je prišlo do odjuge. Film «Ljubezen» je iz leta 1970 in je bil nagrajen 1971 v Cannesu. Film pripoveduje zgodbo iz Budimpešte iz leta 1953. Pro; tagonist je stara gospa, ki živi zaprto življenje v svoji sobi in ki bi za vsako ceno rada objela sina, ki ga že dolgo ni vi; dela. Kot ji zatrjuje snaha, je njen sin v ZDA kjer snema neki film in se bo v kratkem vrnil bogat in slaven. Tako ji pravi snaha, čeprav v resnici ni tako, kajti mladega Janosa so aretirali in ga obsodili iz političnih razlogov. Snaha pa ne bi rada povedala svoji tašči, ker ne bi hotela da bi stara dobra ženska umrla od žalosti nad sinovo nesrečo. Celo pisma piše sin materi iz Amerike. So seveda to pisma, ki jih piše snaha, in jih pripisuje svojemu možu, mlademu Janosu, ki je v zaporu. In tako obe ženski, ena kot mati, druga kot žena, čakata na bcijši etan in se druga drugo opogumljata, pač v upanju, da bo mati še videla sina, žena pa da ne bo več tarča zasmehovanja in šikaniranja zaradi tega, ker je njen mož iz političnih razlogov v zaporu. In vendar stara mati umre preden je sin prišel iz zapora. Dočaka ga le žena, ki ga ima sicer rada, toda med njima je nastala razpoka. On je trpel v zaporu, ona pa izven zapora. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 19.10 OBZORNIK 19.25 DRUŽINA SMOLA Madžarska serijska risanka 20.00 GLASBENE MINUTE 20.20 KAM GRESTE Jugoslovanska reportaža, ki/jo je * pripravila beograjska TV. Govori o dogajanjih na progi med Zagrebom in Beogradom, pravzaprav o potnikih v vlakih na tej progi. Ljudje na dolgem potovanju sklepajo poznanstva in ,sé radi odpirajo sopotnikom. 20.45 Risanka 21.00 DNEVNIK 21.25 Propagandna reportaža 21.40 SINOVI IN LJUBIMCI Film «Sinovi in ljubimci» je posnet po istoimenskem romanu D. H. Lawrence. Film je nastal pred malo manj kot 15 leti režiral ga je Jack Cardiff. V njem igrajo Trevor Howard, Dean Stockwell, Wendy Hiller itd. Film nam predstavlja zgodbo rudarske družine v tipičnem angleškem rudarskem okolju. V ospredju je lik sina, ki je pretirano navezan na mater. Mati pa je v bistvu razočarana, ker je od zakonskega življenja pričakovala veliko več. Zato bi rada obvarovala sina pred neuglednim, preveč nevarnim in težkim poklicem rudarja-Rudniška nesreča, v kateri je brat izgubil življenje, pa vse njene načrte sprevrže. Sin se zaposli kot trgovski pomočnik in vzljubi boječe dekle. Pozneje pa spozna lepo emancipirano iočenKO enakih nazorov. Toda tu mu ne gredo računi prav, kajti emancipirana gospa kmalu spozna fantovo navezanost na mater. Po materini smrti ostane fant sam, kajti dekle je zapustil, ženska ga je pustila in nikogar ni bilo, ki bi mu o-stal blizu. 23.20 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 OTROŠKI KOTIČEK RISANKE 21.15 DNEVNIK 21.30 ALI ŽIVALI MISLIJO? Sovjetski dokumentarni film 22.30 SPECIAL Z AŽURNE OBALE Zabavno - glasbena oddaja Filmska glasba: 20.00 Silvio Ben-co: L’uomo malato (drama); 21.40 Stare serenade; 22.00 Nove ital-popevke; 22.20 Ponovno na sporedu z Mino. M. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 9.30 Radijska nadaljevanka; 10.35 Program z Mikom Bongiomom; 12.40 Upravljavci; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?: 14.00 Plošče; 15.00 Nemogoči intervjuji: Dickens; 15.40 Glasbeno govorni spored; 18.35 Mala zgodovina ital. popevke; 20.50 Plošče; 22.50 Človek skozi noč. III PROGRAM 8.25 Mendelssohne ve skladbe; 9.30 Koncert za začetek; 11.40 Baritonist in sopranistka; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 15.15 Haydnove simfonije; 16.00 A-vantgardna glasba; 17.40 Glasba izven programa; 18.25 Ping-pong; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Pe-trassi ob 70.1etih; 20.25 Velika Britanija in Evropa. SLOVENIJA 7.00, 8.00. 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniški poz dravi; 10.35 Znane melodije; 11-15 Urednikov dnevnik; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi: 15.10 Slovenske narodne pesmi: 15.30 Naši poslušalci čestitajo; 16.40 Glasbeni drobiž; 17.00 «Vrti Ijak»; 19.00 Aktualnosti; 19.20 Zvoki današnjih dni; 19.45 Naš gost: 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simf. or kester RTV Ljubljana; 23.15 S festivalov jazza; 00.05 B. Brecht: Posli gospoda Julija Cezarja; 00.15 Revija jugoslovanskih pevcev TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Hibiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 2110 Nove knjige; 21.55 Pesmi brez besed. TRST 12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 «El caicio»; 15.40 Koncert violinista Stefanata; 16.25 Deželni kulturni pregled: Dalmatinske tradicije: 19.30 Deželne kronike KOPER 7.30, 8.30. 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Pisan glasbeni spored; 9.00 Melodije; 10.10 Otroški kotiček: Prebrisani ostržek; 10.45 Glasba in nasveti ; 11.20 Od melodije do melodije: 11.30 Z nami je...; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 15.00 Pisana glasba; 15.45 Radijski oder; 16.30 Z nami je...: 16.45 Plošče; 17.00 Jugoslovanski pevci lahke glasbe; 17.40 Vrstijo se popevkarji; 18.00 Poletje in mi; 18.45 Vokalni solisti novosadskega radia: 19.00 Progresivna glasba; 20.00 Iz priljubljenih oper; 20.30 Prenos RL; 21.00 Literarna oddaja; 21.45 Lahka glasba; 23.00 Jazz in pop; 23.35 Glasba v noči. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 in 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbran program; 12.10 Četrti spored; 13.20 Pisan spored; 14.40 Radijska nadaljevanka; 16.00 16.00 Sončnica: 17.05 Simfonična, operna in komorna glasba; 19.30 SPORT SPORT SPORT kolesarstvo 17. DAN «TOURA» Tudi v včerajšnji etapi Španci povsem razočarali J Potres na skupni lestvici ■ Dolg beg Francoza Danguillaumeja LA MONGIE, 16. — Francoz Jean Pierre Danguillaume je zmagal v 1L etapi krožne kolesarske dirke po Franciji. Francoski kolesar je pustil za seboj vse nasprotnike in privozil sam do cilja. Eddy Merckx je z uvrstitvijo na sedmo mesto ohranil rumeno majico, saj je prispel njegov najnevarnejši tekmec, Lopez Garrii, za njim, čeprav le sa sekundo. Današnja etapa je bila pravo suiagoslavje Francozov, ki so zasedli prva štiri mesta na cilju. Njihov podvig pa je le simboličen, saj nima noben francoski kolesar realnih možnosti, da bi resno ogrožal prvo mesto. Tudi danes je presenetil veteran Poulidor, ki se je uvrstil na častno mesto, medtem ko je bil up francoskega kolesarstva, Santy, četrti. Dobro se je odrezal Italijan Panizza, ki se je z današnjim uspehom povzpel na četrto mesto na skupni lestvici. Ra-zočaral je Španec Aja. Ta je doživel že včeraj hud poraz in vse kaže, da ni še premostil krize. Po včerajšnjih atentatih na nekatere avtomobile je danes karavana «Toura» nadaljevala pot po predvidenem urniku. 119 km dolga etapa od Saint Lary Soulana do Tourmaleta je bila zelo naporna, aaj se je končala z vzponom. Kolesarje je motilo tudi slabo vreme z zelo gosto meglo. Odločilni na-Psd je sprožil Francoz Danguillau-1116 le 23 km po startu. Kilometer Pred prelazom Aspind je Danguillaume silovito potegnil in je prispel na vrh s 14 sekundami prednosti. V spustu je Francoz nadaljeval pobeg, pri tem pa moramo o-uieniti, da ga ni nihče ogrožal, ker je imel na skupni lestvici velik zaostanek. 30 km pred ciljem je unel Danguillaume že osem minut lr> pol prednosti. Takrat pa se je «zbudil» Merckx in pospeši) zasledovanje. 10 km pred ciljem se je Prednost francoskega kolesarja znižala na pet minut. Ob vznožju Tourmaleta je iz skupine zasledo-yalcev pobegnil Martinez, njemu pa Je sledil Belgijec Van Impe. Štiri kilometre pred ciljem je ohranil Danguillaume le še 4T5” prednosti pred Van Impejem, Poulidor-Jeui, Santyjem in Panizzo. Z zad-Pjimi močmi je Francoz ubranil Prednost, na drugo mesto pa se je Uvrstil njegov rojak Poulidor. Po današnji težki preizkušnji so Se možnosti Merckxa za ohranitev Prvega mesta še povečale. V prvih dveh pirenejskih etapah so vsi'pričakovali napad španskih kolesarjev, izkazali pa so se Francozi. “Utri bodo imeli Španci še zadnjo Priložnost, da izpodrinejo Merckxa * Prvega mesta. Vrstni red na ciiju 17. etape (Saint Larv Soulan — Tour- malet — 119 km); P. Danguillaume (Fr.) 3.58’44" 2- Raymond Poulidor (Fr.) 4.O1T0'’ 3- Mariano Martinez (Fr.) 01T6" 4. Santy (Fr.) Ol’l?" 5- Panizza (It.) 0F33” 6- Van Impe (Bel.) 01'35'' "• Merckx (Bel.) 01'52” 8- Lopez Carri! Šp.) 01'53” 9- Delisle (Fr.) (EW 10. Agostinho (Port.) 02’22" Skupna lestvica: 1. Merckx (Bel.) 96.42T0” 2. Lopez Garrii (Šp.) zaost. 2’25” 3. Poulidor (Fr.) 5'18” 4. Panizza (It.) S'SS" 5. Aja (Šp.) 6’01” 6. Agostinho (Port.) ir24” 7. Martinez (Fr.) 13’40" 8. Santy (Fr.) 14’32” 9. Pollentier (Bel.) 14’41” 10. Van Springel (Bel.) 18’56” Lestvica za gorsko nagrado: točk 161 118 94 90 Perurena Merckx Abillera Aja Poulidor 6. Lopez Garrii 7. Oliva 8. Panizza 9. Van Impe 80 74 61 52 32 31 SABLJANJE Pred pričetkom SP Kitajski sabljači grozijo z odstopom GRENOBLE, 16, — Pred skorajšnjim pričetkom svetovnega prvenstva v sabljanju je prišlo do nepričakovanega zapleta. Sabljači LR Kitajske so izjavili, da se ne bodo srečali s sabljači Izraela in Kambodže. Kitajsko reprezentanco sestavljajo pet moških in ena ženska. LR Kitajsko so sprejeli v mednarodno sabljaško zvezo na kongresu, ki je bil maja letos. Kitajski predstavniki niso postavili tedaj nobenega pogoja. KOŠARKA PO ZAKLJUČENEM SP V SAN JUANU V PORTORIKU Zlato in labodji spev Sovjetske zveze AMERICANMcKINNEY lugoslavija z mladimi zasluženo druga NAMTREJSi SMiKAR SMUČANJE «Kb V CERVINI! John Lucas (ZDA) najboljši košarkar ■ Kiianovič največje odkritje, Brabender (Španija) najboljši strelec s 146 koši-Zdravnik Solnikov (SZ) doktor tudi v košarki Mirko Novosel je pred odhodom v Portoriko točno povedal, da bo letošnje SP velik spopad med Američani, Sovjeti in Jugoslovani. Zmagali so dokaj nepričakovano sovjetski košarkarji, ki so z veliko izkušenostjo S. Belova, Paulaskasa, A. Belova in s presenetljivim košarkar-jem-zdravnikom Saljnikovim v zadnjem srečanju odpravili favorite A-meričane in jih tako porinili celo na tretje mesto. Sovjeti so izkoristili izčrpanost Američanov, ki so dan prej proti Jugoslaviji izrabili vse svoje psihične in telesne moči, ko so v dramatični tekmi za same tri točke premagali Novoselove varovance. V dokaj napornem prvenstvu je torej zmagala ekipa SZ, ki je od treh velikanov imela največ izkušenosti, ki je znala enkovredno razpo- 10. Agostinho ......................................................................................................... KOŠARKA PO USPEŠNEM DEVETDNEVNEM TEČAJU Brumen: «V Seči so bili fantje prej prijatelji kot košarkarji» Poleg treningov še turnirji v šahu, nogometu in košarki - Zaključni dan z udeležbo staršev in gostov - Pet nagrad najboljšim tečajnikom Letošnji tečaj v Seči je bil gotovo daleč najboljši v kratki zgodovini košarkarskih tečajev v tem ljubkem kraju pri Portorožu, ki je kot nalašč za take tečaje. Fantje imajo namreč tu idealne pogoje za delo, obenem pa lahko izkoristijo prosti čas za kopanje, igranje in rekreacijo. V Seči je treniralo 24 tečajnikov iz štirih društev, in sicer za Bor Fulvij Dovgan, Fabij Mazzucca, Boris Gruden, Marko Mesesnel, Renato Gombač, Franko Koren, Igor Canciani, Maksim Ražen, Marko Zubalič; za Breg Boris Slavec, Franko Meneghetti, Giorgio Zahar, Valter Labiani, Robert Barut; za Kontovel Klavdij Starc, Pavel Bu-kavec, Valter Ban, Andrej Prašelj, Sergij Majovski in za Polet Valter Sosič, Zvonko Petje, Moreno Malalan, Albert Bratož in Branko Hrovatin. i'11 Tečajnike je vadil Peter Brumen, trener mladinske ekipe ljubljanske Olimpije in mednarodni sodnik, pomočnika sta bila Henrik Lisjak m Igor Lukša (oba Kontovel), vodja pa Branko Lakovič. Naši fantje so trenirali devet dni, od 7. do 15. julija. Dnevni spored pa je bil naslednji: ob 5.45 budnica, ob 6.30 «footing», ob 7. uri trening prve skupine, ob 7.30 zajtrk za drugo skupino, ob 8.30 trening za drugo skupino in zajtrk za prvo skupino. Ob 10. uri prosto ali turnirji v šahu, nogometu in košarki. Ob 13. uri kosilo, ob 14.30 počitek. Ob 16. uri trening za prvo skupino, ob 17.30 trening za V JUTRIŠNJI ŠTEVILKI PRIMORSKEGA DNEVNIKA BO ZAČEL V PODLISTKU IZHAJATI POTOPIS Z NASLOVOM V TAJGI SIBIRSKIH BREZ Avtor potopisa je naš zvesti sodelavec, operni režiser E-mil Frelih iz Maribora, ki je v študijske namene prepotoval že velik del sveta, pravkar pa se odpravlja v Argentino, kamor so ga povabili za režiranje Prodane neveste. Emil Frelih na prijeten, poljuden način opisuje svoje vtise s potovanja po Sibiriji. Podaja nam to prostrano severnoazi|sko pokrajino z opisovanjem njenih krajinskih značilnosti, njenih na novo nastalih mest, njenih ljudi, seznanja nas z velikim gospodarskim razvojem Sibirije in s kulturnim življenjem v mestih, ki jih je obiskal. Skratka, odkriva nam svet, ki nam je skoraj neznan in o katerem imamo zato često povsem zgrešene predstave. Potopis bo opremljen s številnimi fotografskimi posnetki. drugo skupino, ob 19. uri večerja. Ob 22. uri pa počitek. Brumen: «Dobra in simpatična skupina» Trener v Seči Peter Brumen je po tečaju tako dejal: «Mislim, da je največji uspeh tega tečaja v tem, da se je med tečajniki ustvarila homogena skupina, saj so bili fantje prej prijatelji kot košarkarji. Nedvomno je za tak tečaj ta fak tor velike važnosti. Glede tehnične plati bi dejal, da so fantje v devetih dneh dela dokaj napredovali.» Kako pa si zasnoval svoje delo na tem tečaju? «V glavnem sem upošteval dejstvo, da je ta tečaj še daleč pred tekmovalno sezono. Mnenja sem, da bodo ti fantje po Seči skoraj gotovo vsaj za mesec dni opustili treniranje. Zato p<* sem skušal o-sredotočiti vse • svoje, .delo na piljenje košarkarskih osnov. Fantje pa so mi olajšab ckrio; saj so pridno in zavestno trertrnàli.» *c Razni turnirji in igre Poleg košarkarskih treningov pa so tečajniki priredili še vrsto turnirjev in tekmovanj. ŠAHOVSKI TURNIR Na pobudo mladega Sergija Majevskega (Kontovel) so tečajniki priredili šahovski turnir, ki se ga je udeležilo kar 12 tekmovalcev. Po ostri konkurenci v izločilnih skupinah so se v finale uvrstili Majovski, Starc, Lisjak in Petje. Finalni izidi: Lisjak - Starc 1:0, Majovski - Starc 1:0, Lisjak — Majovski 1:0. Petje je odstopil. Končni vrstni red: 1. Lisjak (Kontovel), 2 Majovski (id.), 3. Starc (id), 4. Petje (Polet). NOGOMETNI TURNIR Turnirja se je udeležilo 20 tečajnikov (4 ekipe po 5 igralcev), z imeni finalistov SP. Dve zmagi je osvojila Poljska», ki je igrala s tole postavo: Starc, Mazzucca, Koren, Labiani in Hrovatin. KOŠARKARSKI TURNIR Razburljiv je bil tudi košarkarski turnir, ki so se ga udeležile štiri ekipe: «Jugoplastika», «Crve-na zvezda», «Olimpija» in «Zadar». Prvo metso je osvojila «Olimpija» (2 zmagi, 1 poraz) v tej postavi: Starc, Zahar, Majovski, Bratož, Slavec, Gruden. Zaključni dan in piknik Lepo število gostov in staršev se je udeležilo zaključnega dne in piknika, ki so ga priredili mladi tečajniki. Mladi «speaker» Boris Gruden je zanesljivo vodil «kviz tekmovanje», na katerem je ponovno zmagala «Olimpija» s 24 točkami. Po tekmovanju pa je bil piknik z zakusko. Tečajniki so pridno pekli čevapčiče in postregli gostom s pijačo, pri čemer se je ustvarilo prijetno vzdušje. Nagrade Tudi letos je organizator tečaja ZSŠDI nagradil udeležence, ki so se najbolje izkazali. Nagrade pa so dobili: Najboljši tečajniki: Valter Sosič (Polet), diploma in copate «Ali Star». Najbolj nadarjen: Klavdij Starc (Kontovel), diploma in majica «The big O». Najbolj perspektiven: Pavel Bu-kavec (Kontovel), diploma. Najbolj požrtvovalen: Franko Me neghetti (Breg), diploma. Najbolj discipliniran: Marko Mesesnel (Bor), diploma. Za zaključek naj povemo še to, da šrnO prav na-tem kratkem tečaju ugotovili, da‘imamo poleg dobrih košarkarjev tudi dobre in zavedne fante, kar nam je v spodbudo, da nadaljujemo po tej poti. Zdrav šport je navsezadnje le eno najboljših vzgojnih in samoobrambnih sredstev. b. 1. Sestanek Franchi — Allodi RIM. 16. — Predsednik italijanske nogometne zveze dr. Franchi se je danes sestal z Italom Allodijem in ga je seznanil z željami zveznega sveta glede organizacije državnih nogometnih reprezentanc. Allodi je obljubil predsedniku, da mu bo dal točnejše podatke čez nekaj dni. # * * Triestina je kupila novega igralca. Tržaško moštvo bo v prihodnjem prvenstvu okrepil 28-letni Vener, ki je igral prej pri Messini. Vener bo nastopil v vlogi leve zveze. ŠPORT NA TV RIM, 16. — Italijanska televizija je objavila program športnih dogodkov, ki jih bo oddajala v drugi polovici julija. Jutri bodo oddajali na prvem programu v rubriki «Športna sreda» z začetkom ob 21.45 prenos košarkarske tekme z mednarodnega košarkarskega turnirja v Roseto degli Abruzzi. rediti in «porabiti» svoje moči in ki je bila telesno najbolje pripravljena. Morda bo to zadnja velika zmaga sovjetske košarke, kateri se obeta huda kriza, saj v SZ niso znali v teh letih zgraditi mladih košarkarjev, ki bi lahko enakovredno zamenjali Paulaskaka, oba Belova in druge. Je pa ta zmaga plačilo za bogato in bleščečo kariero sovjetskih veteranov, ki so se tako zlatom poslovili od velikih manifestacij. Jugoslaviji srebro Jugoslavija se lahko nedvomno ponosno vrača iz San Juana. V jugoslovanskem taboru so namreč vsi Dosedanji svetovni prvaki: 1950 v Buenos Airesu - Argentina 1954 v Rio de Janeiru - ZDA 1958 v Santiago - Brazilija 1963 v Rio de Janeiru - Brazilija 1967 v Montevideu - SZ 1970 v Ljubljani ‘ Jugoslavija 1974 v San Juanu » SZ prepričani, da velja letošnje srebro vsaj toliko, ali morda še več, kot zlato, ki ga je Jugoslavija osvojila pred štirimi leti v Ljubljani. Jugoslovani so na tem SP potrdili velik ugled, ki ga uživajo v košarkarskem svetu. Igrali so duhovito, o-benem pa odločno. Igrali so z mlado reprezentanco, kar je jamstvo, da bodo lahko nadaljevali na poti velikih uspehov. Odkrili so in potrdili mladega Kičanoviča, ki je bil po Američanu Lucasu eden najboljših v Portoriku. Pokazali so tudi dokajšnjo mero značajnosti, saj so po dramatični tekmi z ZDA znali reagirati in premagati še zadnjega žilavega nasprotnika Španijo. Razen tega pa ostaja Novoselovim varovancem uteha, da so prav v Portoriku premagali svetovnega prvaka in da so tako potrdili svojo evropsko premoč. Lucas le najboljši John Lucas, mali bek ZDA, je bil po mnenju novinarjev v Portoriku najboljši košarkar SP. Lucas je dejansko pokazal nekaj več, predvsem pri obvladanju košarkarskih osnov, bil je v tem izenačenem in najbolj kakovostnem dosedanjem SP pravi biser, ki nas je pobliže spoznal z apieriško profesionalno ligo.. Na-drugem mestu je Aleksander Belov, ki je daleč najboljši sovjetski košarkar. Mnenja smo tudi, da je prav A. Belov zaradi košarkarskega znanja in zaradi telesne zgradnje edini evropski košarkar, ki bi lahko nastopal v ameriški profesionalni ligi. Na lestvici najboljših mu sledi rojak Aleksander Salinkov, ki je na tem SP dokazal, da ni le navaden zdravnik, temveč da je doktor tudi v košarki. Wayne Brabender, naturalizirani Španec, je priboril svoji reprezentanci odlično peto mesto pred Brazilijo in pred Portorikom, ki je povsem razočaral. Sledita dva Jugoslovana: Kičanovič in čosič, ki sta nam predobro znana, da bi o njiju še govorili. Statistike Najboljši strelec v Portoriku je bil Brabender (Šp.), ki je dosegel 146 točk. To pomeni tudi rekord za SP. Prejšnji najboljši strelci: 1950: Furlong (Arg.) 55 točk. 1954: Mogli (Urugv.) 139, 1959: Wlamir (Braz.) 116, 1963: Petrov (SZ) 111, 1967: Lopatka (Polj.) 114, 1970: Zidek (ČSSR) 122. NAJBOLJŠA PETERKA: Brabender, Salnikov, A. Ftelov, Lucas in Kičanovič. NAJBOLJŠI NAPAD: ZDA 694, Jugoslavija 629, SZ 624, Portoriko 568, Kanada 566, Kuba 565, Španija 556, Brazilija 522. NAJBOLJŠA OBRAMBA: SZ 509, Jugoslavija 568, Brazilija 586, ZDA 587, Kuba 599, Kanada 616, Portoriko 619. Španija 640. VČERAJ V CODROIPU Utrujenost izdala lonjerskega kolesarja Včeraj popoldne je bila v Co-droipu amaterska kolesarska dirka na 87 km dolgi progi, katere se je udeležil tudi predstavnik lonjersae Adrie Maks Petelin. Čeprav si je openski kolesar nadejal, da bo v tej hitri ravninski dirki zmagal in je za to imel tudi vse možnosti, ni prišel do uspeha. Potem ko je Pil v prvih krogih v vodstvu, nato pa v skupini ubežnikov, je v petem izmed sedmih krogov na sporedu nekoliko popustil ter ga je kmalu, skupno z drugimi osmimi kolesarji, ujela gruča zasledovalcev. V sprintu za prvo mesto je bil nato najhitrejši beneški predstavnik Bevilacqua, ki je zmagal s preko 43 km na uro. Glavni vzrok za Petelinov «neuspeh» je v prvi vrsti utrujenost, saj je kolesar v enem tednu kar štirikrat tekmoval (na izločilni nočni dirki v torek v Aiellu, v petek v Beivarsu, v nedeljo na krožni dirki v Sacileju, včeraj pa v Go-droipu). K vsemu temu je treba prišteti še redno službo ter vsakodnevni stokilometrski trening. U-trujenost je tako povsem razumljiva, kljub temu pa se je za sedaj povsod dobro izkazal. Cassejev rekord je izboljša! za več kot pet kilometrov na uro CERVINIA. 16. — Američan Steve McKinney je postavil nov svetovni rekord v hitrostnem smučanju. Na tekmovanju «KL» v Cervinii je dosegel hitrost 189,478 km na uro. Prejšnji rekord je pripadal Italijanu Alessandru Casseju s 184,237 km na uro. Poleg McKinneya sta Cassevev rekord izboljšala še Italijan Meynet (187,500 km na uro) in ameriški smučar Simons (184,899), Italijan Kaiser pa je Cassejev dosežek izenačil. Svetovni rekord McKinneya je pravo presenečenje. Ameriški smučar je dosegel pred tekmovanjem v Italiji najvišjo hitrost 137 km na uro v spustu. Pred mesecem je prispel v Cervinio, kjer se je temeljito pripravil in je prav v zadnjem dnevu tekmovanja postavil nov najboljši dosežek. Med rekordnim spustom so mu sicer izmerili tudi hitrost 198,600 km na uro, vendar je ni dosegel na področju, kjer sodniki uradno merijo hitrost. Meynet je bil najboljši Italijan. 25-letni smučarski učitelj je tako izpolnil vrzel, ki jo je povzroči! v italijanski reprezentanci bivši rekorder Casse, ki je prejšnji ponedeljek zapustil tekmovanje po smrtnem padcu Švicarja Jean Marca Begue-lina. Tudi v zadnjem dnevu tekmovanja je prišlo do nesreče. Avstrijski smučar Franz Schaller si je pri padcu zlomil ključnico, desno lopatico in nadlahtnico desne roke. KONČNI VRSTNI RED: 1. McKinney (ZDA) 189,478 km na uro (svetovni rekord) 2. Meynet (It.) 187,500 3. Simons (ZDA) 184,899 4. Kaiser (It.) 184,237 5. Caffoni'(It.) 183,019 6. Roude (It.) 183,019 Umrl je Elio Rimedio RIM, 16. — Danes je v italijanskih kolesarskih krogih odjeknila huda vest, da je nepričakovano umrl Elio Rimedio, bivši trener državne kolesarske amaterske reprezentance. Elio Rimedio je umrl danes zjutraj: med izpiti v državni soli za šport se je bivši trener nenadoma počutil slabo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu zatem izdihnil. Rimedio nedvomno nosi velike zasluge v italijanskem amaterskem kolesarstvu. Kot tehnični komisar ie osvojil vrsto uspehov na olimpia-dah v Rimu, Tokiu in Mehiki. Rodil se je v Rimu 13. marca 1920. Tudi sam je bil znan kolesar, saj je osvojil leta 1936 naslov italijanskega prvaka v hitrostni vožnji. OBVESTILA Športno društvo «Polet» priredi v nedeljo, 21. t.m. svoj tradicionalni piknik na Erzelju. Vljudno vabljeni vsi člani Poleta in prijatelji openske mladine sploh. V soboto, 20. t.m. popoldne pa vabimo Opence na prostovoljno delo pri izgradnji balinarskega igrišča v Konkonelski ulici št. 1. Dobrodošle moške iu ženske delovne roke. * « * ZSŠDI sporoča, da bo urad » Ul. Geppa 9 zaprt v dneh od petka, 26. julija, do torka, 30. julija. Jugoslovanska košarkarska reprezentanca, ki je na svetovnem prvenstvu v Portoriku osvojila srebrno kolajno, se je včeraj z letalom vrnila v Beograd. Na sliki: Kičanovič in Slavnič s srebrnim pokalom Sna STENA «Na naših tleh imamo Julijske Alpe z nhhovhm znamenL mi stenami, in sramota je, da so vse * lezali. Mi se moramo dvigniti nadnje, človek zmore veliko^ s hoče In mi moramo hoteti, če naj postanejo vse naše lardne v vsakem oziru naše. Kdor izmed narodov se zado-olji z majhnim, izgine. Za velike pa m vehčine nikoli dovolL ti Jugoslovani smo po številu majhni, zato pa moramo po vojem bistvu postati veliki.» V spoštovanju do Jugovih načel in nazorov je vsak naš lezalski rod našel pobudo za napredek m za vedno nov a gon, ki nam je potreben, če zares hočemo hoditi vštric z rugimi narodi ali vsaj ne predaleč zadaj. (T. O. Planinsko erilo, 1969, str. 227 in sl.) Morda bo kdo oporekal, da je ta pogled na zgodovino in Pomen planinstva preveč nacionalen ali celo nacionalističen, ko je znano, kako ugledni planinci tudi velikih narodov podarjajo intemacionalizem ali vsaj vulgarni kozmopolitizem. Naj že bo tako, in naj bi iz takega intemacionalizma vendarle že prišlo do dobrega sosedstva in trajnega miru! Vendar ni mogoče mimo zgodovinskega dejstva, da je slovenska planinska organizacija nastala iz narodno-obrambnih razlogov, da se je Nemško-avstrijskemu alpskemu društvu v 70 letih 19. st. zdelo potrebno, da so nemško planinsko kočo na naših tleh imenovali po cesarici Mariji Tereziji — uro pod Triglavom — ne daleč stran pa drugo kočo po Karlu Dežmanu, predstavniku negacije slovenstva z nekakšno vlogo današnjih vindišarjev na Koroškem — mutatis mutandis seveda. Ali: še L 1893 je celjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva (D. u. OAV) vabila k otvoritvi poti iz Robanovega kota čez Jeruzale in Moličko peč nemške planince «naj se udeleže slovesnosti v velikem številu, da bodo tako utrdili nemški jezik, šege in kulturo v tej pokrr.jini, bogati s sijajnimi prirodnimi lepotami in s tem zgradili mogočen nasip zoper naval slovanske povodnji» (Tagespost 13. sept. 1893). Ta nemški apetit in slovenski odpor je bdi v planinstvu živ in zato sodi v Svetinov roman o steni vseh naših sten in o Čopu. Svetovna planinska bibliografija jasno kaže, kakšno vrednost predstavlja gora za človeka in človeško družbo že izdavna, predvsem pa v zadnjih sto letih. Znanstvena, poljudnoznanstvena in turistična literatura nam vedno jasneje predstavlja geografsko, oro graf sko, alpinistično in turistično fiziognomijo gorstev po vseh kontinentih in jo opremlja z vedno popolnejšo kartografsko in topografsko ponazoritvijo. Kaj knjig je v zadnjih dvajsetih letih izšlo samo o ekspedicijah v Himalajo, Ande, Pamir, Hindukuš, na Groenlandijo! Nepreglednemu gradivu o prodoru človekovega raziskovalnega duha v svet prvobitne gorske divjine pa se pridružuje vedno obsežnejša registracija človekovih športnih dejanj, ki so potrebna za uspešne ali neuspešne vzpone. To pa še ni vse. Doživetje gora ni samo v racionalnem in športnem stiku s prvobitnostjo gorskega sveta, to doživetje proži v človeku tudi umetniški navdih in omogoča s svojo stvarno predlogo in čustvenim svetom umetniško tvornost V alpskih deželah, predvsem v Švici, Italiji in Avstriji spadajo umetniške razstave planinskega slikarstva v redni program znanih galerij, planinska leposlovna knjiga pa je za knjižni trg še vedno toliko mikavna, da stoji v prednjem planu nekaterih velikih evropskih založb. Med obema vojnama je planinske tematiko umetniško intenzivno oblikoval tudi film, medtem ko se po vojni bolj razvija dokumentarni planinski film kot sredstvo splošnega kulturnega prosvetljevanja. (T. O. Uvod v bibliografijo «Gore v besedi, podobi in glasbi» 1965). Ne gre pozabiti, da sta s planinskimi močmi nastala prva dva slovenska igrana filma V kraljestvu Zlatoroga in Triglavske strmine (1931 In 1932), značilno pa je tudi, da se skoro vsi povojni slovenski igrani filmi gode v gorah, v planinskem okolju. Dr. France Brenk piše o tem: «Kaj bi s svojim narodnoosvobodilnem ognjem stric Sova v filmu Na svoji zemlji brez hribov okoli Baške grape! Kaj bi štajerski viničarji (Svet na Kajžarju) in obmurski mlinarji (Tri zgodbe) brez goric in temnih tolmunov deroče Mure! Kaj bi Kala brez divjine alpskega sveta! Kaj bi Temnikar na svoji gorski kmetiji s svojim strašnim bojem za poštenega človeka, kakršnega zmore le v boju z naravo ojekleneli junak, kaj bi v filmu Balada o trobenti in oblaku — brez komenske pokrajine! In kaj bi deček Kekec brez slovenskih gora, brez junaškega boja s planinskim orlom in čudnim možem Bedancem onstran strme soteske! »CPV 1967, str. 196)* K temu gradivu o vlogi in pomenu planinstva po svetu in na Slovenskem bi bilo treba dodati še besedo o rasti, razvoju in o organizacijskih dosežkih slovenske planinske organizacije. Zadovoljimo se z ugotovitvijo, da je po osvoboditvi izredno narasla njegova moralna in materialna lastnina (gl. Pl. berilo, str. 232). To je pokazala takoj po osvoboditvi, ko je na novih družbenih in duhovnih osnovah slovensko planinstvo v kratkem obnovilo vse, kar je med vojno propadlo. Naraslo je število članstva in kvaliteta plezalcev, pomnožilo se je število planinskih koč, zavetišč in domov. V primer s predvojnim SFD je bilo v desetih letih premoženje Planinske zveze Slovenije za trikrat večje, število članstva se je početverilo, število mladine popeterilo, trikrat več naročnikov ima društveno glasilo. Planinski Vestnik. Posebej pomembna je bila obnova planinstva na Primorcicem, kjer je bilo v prvih petih letih po osvoboditvi' ustanovljenih 18 samostojnih društev. Slovenski alpinisti so nastopili v visokogorstvih skoraj na vseh kontinentih. Nenavadne veliko je število planinske mladine, ki se zbira v mladinskih odsekih, v skupinah po posameznih šolah vseh stopenj vse do APD (univerza) in v alpinističnih odsekih Posebna komisija skrbi za mladinske tečaje, za tečaje mladinskih vodnikov in za tečaje mentorjev iz vrst prosvetnih delavcev. Vse kaže, da bo ta način planinske vzgoje in izobrazbe kmalu prerasel v redne planinske šole, kakršne imajo v sosednih alpskih deželah, posebno pa so razvite v Angliji in Avstriji. To pa je še prav posebno važno v današnjem času, ko športni rekordi neprestano rastejo, ne raste pa množica športnikov, narobe, zmerom manj jih je. šport za vrhunske športnike nd več razvedrilo po delu, ampak vsakdanji kruh, delo zanj jim izpolnjuje dan. V takih razmerah je planinstvo v resnici pot k virom preprostega življenja, pot v naravo in prvobitnost, množični šport, ki utegne mladino vzgajati h kreposti, k požrtvovalnosti, k duševnemu in telesnemu zdravju, ki ga ogroža moderni standard in vse, kar prihaja z njim. Tine Orel * Nekaj gradiva o vsem tem je zabeleženega v slovenski planinski bibliografiji, ki jo je pod naslovom «Gore v besedi, podobi in glasbi» izdala Planinska zveza Slovenije 1. 1965 v proslavo svoje 7(Metnice. Zaradi skromnih sredstev, ki so bila na razpolago, so zajeta samo tista dela, ki so nastala samo iz planinskih nagibov ali ki so namenjena planincem. Izpuščen je ves strokovni in znanstveni tisk. Bibliografijo so sestavili Jože Munda, Ludvik Žepič in France Zupan. KONEC Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 OBISK KRALJA HUSEINA V EGIPTU Palestina sporno vprašanje sporazuma med arabskimi državami Jordanija za odmik Izraelcev od brega reke Jordan - Palestinci zahtevajo lastno državo PRIMORSKI DNEVHIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, f|.nan4"°.* upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mah ogla 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrapn ltali|e pr. J>r.i. k J ZTT - Trst KAIRO, 16. — Jordanski kralj Husein je danes prispel v Aleksandrijo, kjer ga je sprejel sam egiptovski predsednik Sadat. Na o-bisku v Egiptu spremlja kralja Huseina številna delegacija, ki šteje med drugim tudi jordanskega ministra Zeida Rifaia. Husein se bo zadržal v Egiptu tri dni. Ta obisk je prvi po oktobrski vojni z Izraelom. O čem se bosta pogovarjala Husein in Sadat? To vprašanje ne zanima samo arabskih držav, temveč ves svet, neposredno pa vse države, ki so zapletene v spor na Bližnjem vzhodu, potem OZN in na koncu še ZDA in SZ. Kot smo že omenili v prejšnjih dneh, se vprašanje rešitve krize na Bližnjem vzhodu suče sedaj praktično okoli stališč, ki jih bodo zavzeli Jordanija, Izrael in Palestinci. V prvem razdobju pa je Izrael celo nekoliko odmaknjen ter sta glavna protagonista praktično le palestinsko osvobodilno gibanje z Jaserjem Arafatom na čelu ter jordanska kraljevina. O teh vprašanjih se bo verjetno Husein pogovarjal z Egiptom, ki je najbolj zainteresiran, da se čim-prej uredi vprašanje krize na Bližnjem vzhodu, tako da bi ta država lahko začela čimprej obnovo po letih in letih mučnega čakanja, pripravljanja na vojno, ki je le deloma rešila Egipt iz zagate po tragični vojni leta 1967. Naj omenimo tu, da je ameriški zakladni minister William E. Simon prav danes zaključil v Kairu svoje pogovore z egiptovskimi državniki ter podpisal več sporazumov, ki zadevajo obnovo Sueškega prekopa, sodelovanje pri razvoju egiptovskega gospod ir-stva, ustanovitve raznih delovnih komisij za razvoj gospodarrstva itd. Simon je že odpotoval v Izrael, pozneje pa bo obiskal tudi Saudsko Arabijo in Kuvajt. V teh razmerah prihaja v Egipt kralj Husein. V nekaterih arabskih krogih trdijo, da je Husein postal celo priljubljen pri Palestincih, čeprav je pred časom izgnal praktično iz Jordanije palestinske gverilce. V resnici je nasprotje stališč med Bandita sta se vdala Jordanijo in palestinskim osvobodilnim gibanjem zelo veliko. Palestinci naj bi zahtevali izpolnitev treh pogojev za pobotanje s haše-mitskim kraljem (Jordanija): 1. Jordanija naj prizna palestinsko o-svobodilno organizacijo za edinega zakonitega predstavnika palestinskega ljudstva; 2. Jordanija naj dovoli Palestincem, da izkoriščajo njeno ozemlje za napade na Izrael in 3. Jordanija naj privoli v ustanovitev neodvisne palestinske države (verjetno na desnem bregu reke Jordana, ki ga je Izrael zasedel že za časa vojne 1. 1967). Kralj Husein pa je drugačnega mnenja. Zahteva, naj se tudi glede Jordanije izvaja politika razmika med oboroženimi silami, tako kot je primer Sirije v Golanu, ali E-gipta na Sinajskem polotoku. Zelo težko bi se temu jordanskemu stališču lahko upirali Sirci ali pa Egipčani, saj je bilo njihovo premirje z Izraelom sklenjeno prav na tej podlagi. Ta rešitev pa ne ustreza zahteva Palestincev, ker bi 10-kilometrski odmik Izraelcev od brega reke Jordana in prehod tega območja pod kontrolo čet OZN praktično onemogočil njihovo delovanje v smeri Izraela. Določena zmedenost vlada tudi v Izraelu, kjer so se zadnje čase vrstile izjave raznih političnih osebnosti, ki so si med seboj protislovne. Ministrski predsednik Rabin je podal v izraelskem parlamentu nekaj izjav o pobudah vlade za zagotovitev varnosti na izraelsko - libanonski meji. Ni pa povedal nič določenega glede najnovejših pobud za ureditev vprašanja odnosov z Jordanijo. Nekoliko drugačen odnos io tega vprašanja je imel bivši general in načelnik izraelskega generalštaba ter sedanji minister za delo Bar Lev, ki je izjavil, da je Izrael pripravljen, da odstopi Jordaniji okupirano ozemlje na desni strani Jordana v zameno za «mir». Izraelci pa na vsak način zahtevajo, naj bi bila reka Jordan naravna o-brambna črta za Izrael. Govori pa se tudi o možnosti odmika Izraelcev s Sinajskega polotoka. V Izraelu bo ministrski svet v najkrajšem času začel obravnavati ta vprašanja, čeprav so nekateri želeli, da' bi počakali na razčišče-nje zadev med Arabci. Vsem pa se seveda zelo mudi, ker september ni več daleč, ko bi se morala začeti ženevska konferenca. V ozadju sta seveda Sovjetska zveza iz ZDA, ki čakata na zadnje odločitve najbolj zainteresiranih partnerjev. IZJAVA GENERALA ALDA BE0LCHINIJA Objava poročila o SIFAR bi preprečila zlorabe v obveščevalni službi Parlament je bil le delno obveščen o zaključkih vojaške preiskovalne komisije - Dosjeji tajne fašistične policije še vedno v državnem arhivu SAN ANTONIO (Texas), 16. — Porotno sodišče je v tem mestu spoznalo za krivega vrste umorov 18-letnega Elmera Wayna Henleya, ki so ga policisti aretirali lani po odkritju enega od najpresunljivejših dogodkov ameriške čme kronike. Henley je avgusta lani v samoobrambi ubil 33-letnega elektrikar- ja Deana Corla. Izkazalo pa se je, da je bil fant soodgovoren s Corlom za kar 27 umorov v treh letih. Žrtve so bili mladi fantje, ki so po večini pobegnili z doma in ki jih je Henley z zvijačo zvabil k elektrikarju na dom, kjer so prirejali homoseksualne orgije, nato pa mučili in ubijali izbrane m , V->V žrtve. Mladi Henley je sam neposredno priznal šest umorov. Trupla nesrečnih žrtev so agenti našli zakopana v zapuščenem yacht klubu. Sodniki so obsodili fanta na 99 let ječe, točneje obsodili so ga šestkrat na 99 let ječe. Na sliki Elmer Wayne Henley po zaključku procesa (prvi z leve). TRAGEDIJA V MASIVU NAJVIŠJE EVROPSKE GORE Plaz na montblanškem masivu pogoltnil osem francoskih gornikov Nesrečo je treba pripisati nenadnemu premiku orjaškega ledenika - Najdeno truplo ene od žrtev Fidel Castro o odnosih med Kubo in ZDA HAVANA, 16. — Kubanski ministrski predsednik Fidel Castro je sporočil, da se bo kubanski predstavnik udeležil konference latinskoameriških zunanjih ministrov, ki bo prihodnjega leta v Buenos Airesu. V pogovoru s časnikarji je kubanski premier tudi izjavil, da so pogajanja z ZDA možna le pod pogojem, da Washington odpravi gospodarsko blokado proti Kubi. CHAMONIX, 16. — Velik plaz snega in ledu iz seraka je davi zasul dve francoski navezi, ki sta se vzpenjali po razmeroma vami poti na obronkih Montblanca du Tacul v montblanškem masivu. Navezi sta bili v višini 4.250 m ter sta ju sestavljali neki izkušen gorski vodič, neki drugi gorski vodič -gojenec, ki bi moral v kratkem napraviti ustrezni izpit ter šest mia-deničev od 16 do 18 let. Tragedija se je bliskovito odigrala. Edini očividec je bil oskrbnik inštituta za raziskovanje kozmičnih žarkov, ki ima svoj sedež na vrhu Aguille du Midi, ki je tudi poklical nižinske postojanke na pomoč. O-skrbnik je povedal, da sta navezi šli po normalni poti, kjer gre vsak dan na desetine gornikov. Nenadoma se je sprožil serak, ki je povzročil silovit plaz. Ta je odnesel s seboj v prepad vseh osem gornikov. V poznih popoldanskih urah so našli truplo 39-letnega vodiča Emila Davieta, ki je ležalo pokopano v snežni in ledeni gmoti štiri metre globoko. Mladeniči udeleženci vzpona so pripadali organizaciji «Caisse centrale d’activitè sociale» skupine «E-lectricitè de France» Utaborili so se v Morillonu med Chamonixom in Annecyjem. Od tu so se povzpeli pod vodstvom izkušenih gornikov na montblanški masiv. V krogih planin- skih strokovnjakov izključujejo možnost. da bi bilo treba pripisati nesrečo neizkušenosti ali malomarnosti vodičev, šlo je verjetno za nesrečno naključje, ker se je ledenik premaknil prav v trenutku, ko sta bili navezi pod njim. Na kraj nesreče so prihiteli civilni in vojaški reševalci, ki so pripeljali s seboj tudi dva lavinska psa. Žal so se vremenske razmere na Montblancu v popoldanskih urah toliko poslabšale, da niso bili več mogoči posegi helikopterjev in nazadnje sta odpotovala tudi lavinska psa. Iskanje ponesrečencev bodo nadaljevali jutri zjutraj. V pristojnih WASHINGTON, 16. — Robert Jones in Franck Gorham, jetnika, ki sta pred nekaj dnevi vdrla v wa-shingtonsko zvezno sodišče, sta se po petih, dneh obleganja vdala policiji. Kot je znano sta bandita zajela pri vlomu nekaj talcev, ki pa so jima po sreči ušli. Kazalo je že, da se bosta po begu talcev možakarja vdala, v zadnjem trenutku pa sta se premislila in se odločila, da še naprej kljubujeta policiji. Včeraj ponoči sta se skušala izmuzniti iz sodišča skozi cev za prezračevanje, a agenti so ju presenetili. Po kratkem oboroženem spopadu sta se bandita vdala. Takoj po aretaciji so ju s helikopterjem odpeljali v kaznilnico v Atlanto. Na sliki: agenti FBI zapuščajo sodišče, potem ko sta se bandita vdala po petdnevnem obleganju. Danes in jutri v Rimu posvetovanja za racionalnejšo razporeditev praznikov RIM, 16. — Jutri in pojutrišnjem bodo na ministrstvu za delo preučili možnost, da bi vsaj delno premaknili 17 medtedenskiR praznikov, ki jih predvideva italijanski koledar. V teh dveh dneh bo minister za delo Bertoldi sprejel predstavnike delavcev in delodajalcev, da se z njimi pogovori o racionalnejši razporeditvi medtedenskih praznikov. S tem bi zmanjšali praznične mo-ste in bolje izkoristili industrijske naprave. Vprašanje prazničnih mostov je prvi načel nred sedmimi leti državni svet za gospodarstvo in delo CNEL, zaradi raznih težav pa pre-osnova koledarja ni bila doslej izvedena. Vprašanje je prišlo ponovno na dnevni red lani, med pogajanji za delovno pogodbo kovinarjev. .....................................n......... VAL ATENTATOV V FRANCIJI BOMBE M KARAVANO