Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - I Gruppo ■H odei pr! zni Katoliški >sta i n: :ve nsk boe UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z i a , Rlva Plazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina...............L 1.000 Letna naročnina..................L 2.000 Letna inozemstvo ................L 3.000 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 'V/m = Wi m Leto XVII. - Štev. 14 (839) Gorica - četrtek 1. aprila 1965 - Trst Posamezna številka L 50 m? SV. CIRIL IN METOD ter narodni bogoslužni jezik Ko smo začeli te dni doživljati sveto bogoslužje v domačem slovenskem jeziku, se moramo skupno z drugimi slovanskimi narodi tudi mi Slovenci s hvaležnostjo ozirati v daljno 9. stoletje, ko sta med našimi predniki misijonarila sveta brata Ciril in Metod. Slovani smo bili takrat le preprosti pastirji in kmetje in ni ga bilo, ki bi znal Citati, kaj šele pisati v slovanskem jeziku. Pa se je zgodilo, da sta učena grška meniha Ciril in Metod zapustila svojo domovino in samostansko samoto in v apostolski ljubezni prišla med naše prednike, da sl bi jim razglašala rešnje Kristusovo oznanilo. Da pa bi ju ljudje razumeli, sta pridigala in molila v njihovem slovanskem jeziku. Še več! Ciril je pripravil posebne črke za slovanski jezik in sveta brata sta Prevedla najbolj potrebne bogoslužne knjige v takratno slovanščino. Tako sta resnično zaorala na globoko. Krščanstvo, ki sta ga oznanjala, je pognalo korenine in nikdo ga poslej celih tisoč let ni mogel iztrgati Iz src slovanskih narodov. Obenem sta sveta brata začela kar najbolj Pomembno kulturno delo: slovansko pismenost in književnost. Nekateri so takrat ostro napadali delo sv. Cirila in Metoda, češ da sta krivoverca in da sl upata poleg treh posvečenih Jezikov, hebrejščine, grščine in latinščine, uvajati v bogoslužje barbarski slovanski jezik. Tožili so sveta brata papežu v Rim. Toda sveta brata sta v Rimu kar najbolj lasno Izpričala svojo pravovernost, obenem pa poglavarja sv. Cerkve prepričala, kako je najbolj prav, da se evangelij razglaša v jeziku, ki ga ljudje razumejo. V domačem jeziku naj ljudstvo tudi moli. Papeža Hadrijan II. in Janez VIII. sta slovesno potrdila slovansko bogoslužje in Že tedaj, v 9. stoletju, so celo v Rimu slovanski novomašnlki maševali v njihovem domačem slovanskem jeziku. Pozneje je bil zaradi raznih nasprotovanj in ovir domači bogoslužni jezik med našimi predniki potisnjen ob stran. Nekaj Casa so še »glagolali«, skupno z duhovnikom molili v svojem jeziku pri sv. maši, Potem pa je pri večini zapadnih Slovanov slovanski bogoslužni jezik izpodrinila latinščina. Pri zadnjem vesoljnem cerkvenem zbo-pa se je nekaj zgodilo, škofje iz vsega katoliškega sveta so ob milosti Sv. Duha spoznali in potrdili, da je najbolj prav, te ljudstvo skupno s svojim duhovnikom »noli v svojem domačem jeziku, pa naj to angleščina, francoščina, italijanščina, slovenščina ali katerikoli afriški ali azijski jezik. Vsi jeziki so pred Bogom enaki, vsi so enako sveti, v vseh je mogoče enako pobožno častiti Boga. Tako je po tisoč letih v vsej katoliški Cerkvi obveljalo jezikovno načelo sv. Cirila in Metoda. Slovenci moramo ob vsem tem biti hvaležni našima slovanskima apostoloma, ki sta med nami začela bogoslužje v domačem jeziku. Obenem moramo z veseljem Pozdraviti odločitve sedanjega vesoljnega cerkvenega zbora glede bogoslužnega jezika. Vsak jezik, ki je povzdignjen v bogoslužje, tako tudi naš slovenski, s tem °gromno pridobi: Bogu je na poseben "•iin drag in ljudje ga imajo v večjih časteh. Biti mora izčiščen, zveneč, lep, kolikor mogoče popoln. Zato bo odločitev 8v- Cerkve imela velik pomen za razvoj fclvlh jezikov v bodočnosti! Toda ne gre samo za jezik, gre za celotno bogoslužno obnovo. Razumeti mo-*'amo, da je domači Jezik le sredstvo, ki **as uspešno vodi do razgovora z Bogom In do lastnega posvečenja. Zato se z navdušenjem oklenimo bogo-*lužne obnove, h kateri nas vabi sv. Cerovi Sveta brata Ciril in Metod sta želela *>aše prednike s pomočjo njihovega domačega jezika pripeljati k Bogu. Isto želi ®v- Cerkev tudi danes. Skušajmo jo razmeti. DR. STANKO JANEŽIČ Brežnjev O kmetijstvu Nacistični zločini ne zastarajo Kmetijstvo v Sovjetski zvezi ne gre in ne gre. Tudi za nove voditelje bo težak preizkusni kamen, kakor je bilo za Hruščeva. Konec minulega tedna je v Moskvi končal delo osrednji odbor KPSZ, ki je sprejel vrsto ukrepov za poživitev in dvig proizvodnje na področju kmetijstva, ki je zadnja leta zašlo v precejšnje težave. Hruščev je napovedoval rekordno proizvodnjo, s katero da bodo Sovjeti v nekaj letih dosegli in prekosili ZDA ter je na ta račun obetal sovjetskim državljanom kruh in druge glavne življenjske potrebščine zastonj. Po njegovih prvotnih izjavah bi se to moralo zgoditi že tam okrog leta 1970, proti koncu svojega vladanja pa je iz previdnosti ta rok pomaknil na leto 1980. Danes je stvarni rezultat ta, da je kmetijska proizvodnja v prvih šestih letih sedemletke narasla le za 10% namesto za 60%, kolikor bi morala po planu. UGOTOVITVE BREŽNJEVA Na zasedanju osrednjega odbora partije je ministrski predsednik Brežnjev imel glavno poročilo o stanju kmetijstva, ki so ga nato objavili vsi sovjetski časopisi z velikim poudarkom. To pomeni, da sovjetska vlada pripisuje velik pomen novi kmetijski politiki, ki jo je določil osrednji partijski odbor. Slika sovjetskega kmetijstva, kakršno je podal Brežnjev, je porazna. Pritoževal se je, da je vsa ta leta (razen kratkega obdobja od 1953 do 1959) kmetijska proizvodnja zelo malo napredovala, ker ni bilo prave koordinacije ter se niso upoštevali gospodarski zakoni, ne nasveti kmetijskih strokovnjakov. Najbolj je nazadovala proizvodnja žita in mesa. V zadnjih desetih letih je bil plan prodaje žita državi od strani kolhozov izpolnjen le trikrat in sicer leta 1956, 1958 in 1964. Spričo takega stanja je naznanil vrsto sklepov o znižanju nekaterih planov ter povišanju odkupnih cen. Tako je letošnji plan odkupa pšenice znižan od 4 milijard pu-dov na 3 milijarde in 400 milijonov. Na tej višini se bo obdržal do leta 1970. Povišale se bodo tudi cene planiranega odkupa. Vse žito, ki ga bodo kolhozi pridelali nad planom, bo država odkupila po znatno višjih cenah. S tem ukrepom hoče država vzpodbuditi kolhoznike, da bodo več pridelali in da bodo za ta svoj povečani trud bolje plačani. Odbor je tudi sklenil povišati sedanje odkupne cene za govejo živino od 20 do 55%, za svinje od 50 do 70% in za ovce od 10 do 100%. Vsi ti novi stroški bodo znatno obremenili državni proračun. V nasprotnem primeru bi se morale zvišati cene kmetijskih pridelkov na drobno, kar bi bilo iz socialnega ozira negativno. Brežnjev je tudi napovedal večje investicije v kmetijstvu. V prihodnjih petih letih namerava vlada vložiti 71 milijard rubljev za nabavo novih kmetijskih strojev ter popravilo starih. Toliko ni Sovjetska zveza potrošila za kmetijstvo v vseh povojnih letih. S temi ukrepi (zvišanje odkupnih cen ter spodbujanje zainteresiranosti) mislijo sedanji sovjetski voditelji popraviti stanje v kmetijstvu. Vprašanje je le, koliko časa bodo ti ukrepi veljali. Podobne olajšave je že Hruščev sprejel v prvih letih svojega vladanja, a jih je moral pozneje odpraviti. Kje je jamstvo, da ne bodo sličnega koraka nazaj napravili sedanji voditelji? Po veljavnih nemških zakonih bil letos, 8. maja moral zapasti rok za sodno preganjanje zločinov, ki so jih med zadnjo vojno zagrešili nemški državljani v službi Hitlerjevega nacizma. Toda ob spominu na vsa grozodejstva, ki so jih nacisti izvršili v koncentracijskih taboriščih, kjer je bilo na nečloveški način mučenih in usmrčenih več milijonov ljudi vseh narodnosti, se je zdelo skoraj neverjetno, da je mogoče s pretekom časa dvajsetih let vreči v pozabo velike zločine proti človeštvu. V srcih mnogih, ki so na svoji koži okusili grozote nacističnih taborišč, se je pojavil dvom, ali bo res nacističnim krvnikom po 8. maju vse odpuščeno. Če bi ta rok obveljal, bi bilo morda zadoščeno legalnosti, ne pa pravičnosti. Vest človeštva je brez dvoma proti takemu zastaranju, ki velja za normalne zločine v normalnih časih. O tem problemu že nekaj mesecev obširno razpravlja svetovno časopisje. Nemci sami so se znašli v pravi dilemi. Vajeni kot so togo pojmovati zakone, so menili sprva, da se je treba pač držati zakona in kvečjemu pospešiti iskanje nacističnih zločincev, ki se še skrivajo. Toda svetovno javno Katastrofalen potres v Čilu V nedeljo, 28. marca ob 17,35 po srednjeevropskem času je močan potres opustošil obširna področja južnoameriške države Čile. Zlasti so prizadeta področja Santiaga, Valaparaisa in Aconcague. Jakost potresnih sunkov je dosegla 11. stopnjo Mercallijeve lestvice na površini 40.000 kv. kilometrov in 1500 km dolgem pasu od Copiaea na severu do Osorna na jugu. Po neuradnih vesteh naj bi število mrtvih doseglo že 1500. Največ žrtev je bilo na področju bakrenega rudnika »El Sol-dalo«, kjer je popustil 90 m visok jez in je blato in kamenje, visoko do osem metrov, zalilo vso dolino, da ni ostal nihče pri življenju. Do sedaj so izkopali iz blata 225 mrtvih, pogrešajo jih še kakih 200. Vendar potres ni prizadel samo vasico El Cobre ob vznožju usodnega jeza. Skoro docela je porušil tudi mesteca No-gales, Llay-Iiay, Los Andes, Cabildo in Illapel. Središče potresa je bilo 140 km severno od Santiaga. Tu je bilo porušenih 80% vseh poslopij. V številnih prizadetih kra- jih so odredili policijsko uro. Rdeči križ je že odredil obširno akcijo v pomoč prizadetemu prebivavstvu. Ameriški rasisti so si izbrali svojo tretjo žrtev. 39-letna Viola G reg g Luizzo, italijanskega porekla, poročena mati petih otrok, je po končanem pohodu svobode dala na razpolago svoj avto in je prevažala udeležence pohoda iz Montgomery v Selmo. Na tej nočni vožnji se ji je približal in jo dohitel drug avto in nekdo je iz avta oddal strel, ki je zadel mlado gospo v tilnik. Njen črnski spremljevavec je skušal avto ustaviti, kar se mu je le s težavo posrečilo, a gospa Luizzo je bila že mrtva. Sporočili so vest možu, ki je obvestil o materini smrti otroke, nakar je telefoniral v Belo hišo in zahteval kazen za zločin. Predsednik Johnson je že zvečer po radiu povedal imena štirih ljudi, ki jih je policija zaprla v zvezi s tem zadnjim atentatom. Vsi štirje so člani zloglasnega ameriškega kluba Ku Klux Klana. Predsednik je še dodal, da se ne bodo pustili ustrahovati od terorizma Ku Klux Klana, kakor se ne pustijo ustrahovati od severno vietnamskih teroristov. »Moj oče,« je dejal Johnson, »se je dolga leta boril proti tej organizaciji, jaz sam se pa borim že vse življenje, ker vem, da so njeni člani sovražniki Združenih držav.« Novi umor je vzbudil veliko ogorčenje med ameriškim ljudstvom. Guverner Michigana je odredil dvodnevno žalovanje, da je s tem pokazal obžalovanje vse države za podili umor mlade žene. Pogreb je bil v torek, 30. marca s pogrebno mašo. Bila je to velikanska žalna manifestacija vsega ljudstva, ki obsoja rasno diskriminacijo in si želi pravice in miru. Johnsonovi pogoji za mir v Vietnamu Ameriški predsednik Johnson je na seji vlade pretekli teden orisal cilje ameriških nastopov v Južnem Vietnamu. Kot znano, so ZDA v zadnjem času izvedle številna bombardiranja na vojaške objekte v Severnem Vietnamu. Namen teh nastopov ni bil raztegnitev vojne na severni del dežele, temveč prisiliti sevemovietnamsko vlado, da bi prenehala s podpiranjem gverilcev na jugu. To je sedaj potrdil sam predsednik Johnson, ki je tudi povedal, da je njegova vlada pripravljena pogajati se za sklenitev miru, če se druga stran obveže, da bo spoštovala določbe Ženevskega sporazuma iz leta 1954, katerega glavna določila so: 1.) umik tujih čet iz Vietnama; 2.) združitev Severnega in Južnega Vietnama na podlagi svobodnih volitev pod mednarodnim nadzorstvom; 3.) nevtralizacija dežele. V ta namen — je dejal ameriški predsednik — sem pripravljen iti kamorkoli in se sestati s komer koli, če bi bilo le količkaj upanja za dosego »častnega miru«. Rekorden obisk na drsalni reviji v Celovcu Od 24. februarja do 9. marca je gostovala v Celovcu drsalna revija »Plešoči svet«. Obiskalo jo je rekordno število ljudi 73.072, to je 10.000 več kot lansko leto. Največje število gostov je prišlo iz Jugoslavije in sicer 24.000, še enkrat toliko kot v letu 1964. Iz Italije je prišlo 10.000 obiskovavcev, lansko leto samo 4.000. mnenje je bilo odločno proti takemu zastaranju in je vedno bolj pritiskalo na Zahodno Nemčijo. Spričo tega se je morala nemška vlada v Bonnu odločiti, da nekaj ukrene. Po mnenju pravnikov, bi bilo v ta namen treba spremeniti ustavo in kazensko pravo sploh. Poleg tega so številni krogi bili zelo neodločni glede tega, ker bi najraje videli, da bi se enkrat pozabilo na ono žalostno in tragično obdobje nemške zgodovine. Vlada se je bala vprašanje sploh sprožiti v parlamentu, ker so namreč volitve že precej pred durmi. Toda izkazalo se je, da so skoro vse politične stranke bile zaradi svetovnega javnega mnenja nasprotne zastaranju, le javno si niso upale tega odločno zagovarjati. Pri razpravi v parlamentu se je položaj precej razjasnil, tako da se je Erhardova vlada lahko mirne duše lotila problema. Sredi prejšnjega tedna je bonnski parlament na predlog kršč.-demokrat-skega poslanca Maxa Guedeja izglasoval zakon, ki praktično podaljšuje rok za preganjanje nacističnih zločinov do konca 1. 1969. Da ni bilo treba spreminjati ustave, novi zakon določa, da se rok zapadlosti začne s 1. januarjem 1950 in ne 29. majem 1945. S to kompromisno rešitvijo je za nekaj let vprašanje odloženo, če že ni temeljito rešeno. Vest o podaljšanju zastaranja nacističnih zločinov so ugodno sprejeli v evropskih državah. V tem času (skoro 5 let) lahko nemške oblasti iztaknejo še marsikaterega, ki se je med vojno šopiril in omadeževal z zločini. Računajo, da živi v Zvezni republiki še kakih 13-15 tisoč nacističnih krivcev, ki jih še niso izsledili. Zaradi tega zakona je odstopil nemški pravosodni minister Bu-cher. Toda kancler Erhard ni dolgo pomišljal, brž ga je nadomestil s priznanim pravnikom Karlom Webrom. S tem je preprečil, da bi se razširila kriza v vladi. Nemški liberalci namreč nasprotujejo podaljšanju roka o zastaranju nacističnih zločinov. Vojaški stroški v Jugoslaviji Jugoslovanski parlament je pred dnevi odobril zvezno bilanco v višini 817 milijard dinarjev, to se pravi v višini kar 8,6% več kot lansko leto. Največji del stroškov, približno polovica, se nanaša rta vojaške potrebe in obrambo. Vsota je kar čedno visoka ‘in znaša 395 milijard dinarjev, to je kar 16,1% več kot lansko leto. Minister za obrambo general Ivan Gošnjak je dejal med drugim, da je bil povišek nujen z ozirom na vidno podražitev uslug in plač. Res značilno za »socialistično« in »miroljubno« deželo! Toda naši socialisti teh stroškov ne omenjajo in jih ne kritizirajo, sicer bi prizadeli državo, ki »gradi že dvajset let ljudsko oblast«, katero bi želeli sami vpeljati, če bi le mogli, tudi pri nas. Obisk Klausa v Jugoslaviji V minulem tednu je bil na uradnem obisku v Beogradu avstrijski kancler Jo-sef Klaus. Spremljal ga je zunanji minister Kreisky. Kot poročajo, je obisk potekal v duhu prijateljstva in dobrega sosedstva. Med razgovori so si predstavniki Avstrije in Jugoslavije izmenjali poglede o raznih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Beograjska vlada se je zlasti zavzela za to, da bi Avstrija odpravila omejitve na uvoz izdelkov iz Jugoslavije. Padel je tudi predlog, da bi obe državi odpravili vstopne vizume na potnih listih. Avstrijski predstavniki so privolili v obnovitev trgovinskih pogajanj ter se strinjali z odpravo vizumov. Pokazali so tudi pripravljenost finansirati gradnjo jeza na Donavi v Železnih vratih. Kar zadeva slovensko odnosno hrvaško manjšino v Astriji, so avstrijski vladni predstavniki izjavili, da bodo poskrbeli za njihov nadaljnji kulturni in gospodarski dvig. Na zaključni tiskovni konferenci je kancler Klaus na vprašanje, ali je položaj slovenske manjšine v Avstriji v skladu s členom 7 državne pogodbe, odgovoril, da je jugoslovanska stran izrazila med razgovori zadovoljstvo s sedanjim stanjem. Dodal je, da ima njegova vlada namen rešiti tudi vprašanje uradnega jezika na ozemlju, kjer živita obe manjšini. »Avstrija ne vidi v slovenski in hrvaški manjšini nekaj tujega, temveč bogastvo za našo državo v kulturnem in gospodarskem oziru,« je še dodal kancler Klaus. Lepe besede, ki imajo samo to napako, da so dejansko premalo uresničene. ŽIVLJENJE JANEZA XXIII. NA FILMSKEM TRAKU Zaključek pedagoškega seminarja V petek, dne 26. marca se je v Trstu Zelo redko se dogaja, da bi bil kak papež glavni junak v filmu. V zadnjih dvajsetih letih je samo en papež doživel to »čast«: Giuseppe Sarto ali sv. Pij X. Film je nosil naslov »Ljudje ne gledajo neba«, režiral pa ga je Umberto Scar-pelli. Razen omenjenega ni noben papež tega stoletja nudil navdiha za dolgometražni film. A kmalu bomo imeli sedaj drugo izjemo: pred kratkim je namreč režiser Ermanno Olmi začel snemati film »In prišel je mož ...« Ta vest je zbudila precej presenečenja in to iz dveh razlogov: Olmi je v svojih dosedanjih filmih prikazoval samo navadne, preproste ljudi, ne pa znanih osebnosti. Poleg tega pa si ni nihče pred njim ' upal izdelati filma o življenju »dobrega papeža«, čeprav je marsikdo takoj po njegovi smrti že prišel na to misel. Dokumentarni film je sicer nastal, toda vse nekaj drugega je prikazati v filmu mladostni duh duhovnika Roncalli-ja. In verjetno bi namera še dolgo ostala samo namera, če ne bi bil medtem izšel dnevnik Janeza XXIII., »Dnevnik duše«, ki je povedal toliko novega in ki je največ pripomogel globlje spoznati veliko notranje bogastvo umrlega papeža, skrivnostno silo, ki ga je gnala k temu, da je v kratki dobi svojega papeževanja sprožil toliko sprememb. Ermannu Olmi-ju so predlagali, da bi izdelal film, ker je doma iz Bergama in torej dobro pozna kraje papeževe mladosti. To je skoraj zadosten porok, da bo ta režiser dobro upodobil okvir, v katerem se je oblikovala osebnost bodočega papeža. Poleg tega je Olmi že v svojih prejšnjih filmih pokazal, da je sovražnik vsakršne retorike. In v filmu, ki ga sedaj snema, bi bila zares vsaka retorika odveč. Težko je danes reči, ali bo Olmi uspel v svojem namenu. Po vesteh o prvih posnetkih fikna bi se zdelo, da bo. V filmu ne bodo nastopali poklicni igravci, razen »posrednika« Roda Steinerja, ki bo bral papežev dnevnik, dajal glas papeževim spominom, jih tu pa tam sam doživljal ali predstavljal, čeprav ne bo nič podoben papeževemu liku. »In prišel je mož ...« ne bo iskal prizorov, ki bi utegnili zbuditi ginjenost. Skušal bo raje prikazati vesoljstveni pomen umrlega papeža. Jasno je, da ni tako filmsko delo lahko. Toda če bo uspelo, bo nedvomno zanimiva in lepa filmska predstava. Po tem, kolikor poznamo režiserja, rečemo lahko že sedaj, da bo napravil vse, kar je mogoče za dobro izvedbo tega filma. Mira I• • ^ življenja Lerkj Ravnanje Janeza XXIII. zahteva pozoren študij Kardinal Lercaro, nadškof iz Bologne, je v nekem govoru poudaril potrebo novega zgodovinopisnega raziskavanja o papežu Janezu XXIII. Kardinal je zatrdil, da je to novo raziskavanje potrebno, če hočemo bolje oceniti osebnost in delo pokojnega papeža. Za enkrat je namreč vse preveč takih, ki se zadovoljijo le s hvalisanjem njegove osebnosti, ki je res edinstvena v zgodovini, ali takih, ki se omejujejo na poveličevanje nekaterih njegovih stališč v odprtju do soljudi, ne da bi pri tem razmišljali, da je treba iskati vzroke tega odprtja v skladnosti in v uravnovešenosti Janezove moralne in človečanske osebnosti. je ljudi. Tudi sedaj se skuša isto uveljaviti. Boj proti poljskim škofom je oster. Grobi laicizem bi se rad vrinil v šole, v tovarne in predvsem med vojaštvo. Mladim semen-iščnikom, ki so pri vojakih, se stavijo najbolj rožnate obljube za prihodnost, če zapustijo lemenat. Obljubljajo se jim podpore, sijajne službe in stanovanja in vse mogoče ugodnosti, samo da bi jih odvrnili od njihovega sklepa. Poleg tega individualnega pritiska na njihovo svobodo so semaniščniki pri vojakih podvrženi še obvezni ateistični propagandi in vzgoji, da je za mladega človeka res težko ostati zvest idealom, ki si jih je izbral.« Zlata roža za Fatimsko Marijo Jubilejna številka katoliškega dnevnika 16. junija 1883 je izšla prva številka pariškega katoliškega dnevnika La Croix. Te dni je izšel časopis s številko 25.000. Sveti oče je listu poslal svoje čestitke z voščilom in spodbudnimi besedami za na-daljno pogumno delo. Sv. oče Pavel VI. je v nedeljo, 28. marca blagoslovil zlato rožo, ki jo bodo ponesli v Fatimo z namenom, da bi si človeštvo izprosilo pri Mariji varstva in pomoči. Listina, ki bo spremljala dragoceno umetnino v Fatimo, vsebuje tudi molitev k fa-timski Gospe, da bi izprosila mir tudi za tiste, ki ga ne marajo, »da bi jih čut odgovornosti privedel do pravega spoznanja.« Papeževa poslanica ob 200-letnici praznika Srca Jezusovega Mednarodni mariološki in marijanski kongres Sveti oče je izdal posebno poslanico za drugo stoletnico, odkar je bil vpeljan praznik Srca Jezusovega. Ta praznik je na pobudo poljskih škofov in neke rimske bratovščine 6. februarja 1765 dovolil papež Klemen XIII. V poslanici Pavel VI. znova poudarja važnost in pomen češče-nja Srca Jezusovega in vabi vernike, naj s pogostejšim prejemanjem svetega obhajila utrdijo češčenje Srca Jezusovega. Botanik Gregor Mendel V marcu leta 1865 je Gregor Mendel objavil pomembno delo, v katerem je obrazložil svoje zaključke o zakonih križanja vrst in ustvarjanja novih oblik. Botanik Mendel je bil redovnik avguštinec in je živel v Brnu na Moravskem. Sveti oče se je spomnil te važne stoletnice s posebnim pismom, ki ga je poslal glavnemu predstojniku avguštinskega reda v Rimu. V Santu Domingu v Srednji Ameriki se je zaključil mednarodni mariološki kongres, ki mu je potem sledil marijanski kongres. Prvi kongres je bil posvečen študiju, drugi pa raznim marijanskim prireditvam. Svetega očeta je zastopal na kongresu čilenski kardinal Raul Silva Henri-quez. Mariološki kongres je razpravljal o Marijinem duhovnem materinstvu in o Mariji v svetem pismu. 24. marca je kardinal legat posvetil novo Marijino narodno svetišče v mestu Higuey-u. Blagoslovil je tudi novo delavsko naselje imenovano Villa Nazaret, ki so ga zgradili s prispekvi katoličanov iz vsega sveta. Kongresa so se udeležili številni škofje in strokovnjaki v vprašanjih o Mariji. Priprave na kongres je v znatni meri vodil pater Karel Balič, predsednik papeške marijanske mednarodne akademije v Rimu. Kongres se je zaključil na praznik Marijinega oznanjenja, 25. marca s poslanico sv. očeta po vatikanskem radiu. Izjave poljskega primasa Neustrašeni poljski primas kardinal Wy-szynski je ponovno obsodil nevzdržni in veri sovražni režim v državi. »Večkrat že so me politični možje označili za nazadnjaškega,« je dejal, »a meni se zdi, da to ne odgovarja resnici, ko se šele sedaj objavljajo stvari, ki sem jih pisal pred osmimi leti.« Omenil je nato tisočletnico pokristjanjenja Poljakov, ki se bo praznovala leta 1966. »Naša želja je,« je dejal Wyszyn-ski, »da bi poljski narod ostal zvest veri svojih očetov, ki je vera ljubezni. Ateizem skuša z vsemi sredstvi zatreti to vero, a to vzbuja v nas samo ogorčenje in odpor, ker nasprotuje dostojanstvu človeka, ki stremi po svobodi in svobodni izbiri. Za časa carizma je država večkrat zahtevala od cerkvenih dostojanstvenikov popolno podrejenost in je imenovala za škofe svo- Zdravnik Schvveitzer je našel namestnika Znameniti zdravnik Albert Schweitzer, ki vodi bolnišnico za gobavce v Afriki, si je poiskal namestnika. 50 let je sam vodil bolnišnico in lajšal trpljenje bolnikom. Sedaj je star 90 let in je spoznal, da dela ne zmore več. Dobil je mnogo ponudb. Odločil se je za 32-letnega švicarskega zdravnika Walterja Munza. Mladi zdravnik je že prevzel vodstvo bolnišnice. Nima družine in se tudi ne namerava poročiti, ker pravi, da bi ga družina ovirala pri odgovornem delu, Dr. Schvveitzer se ne misli vrniti v Evropo. Ostal bo na svojem mestu do smrti in pomagal pri delu, kolikor mu bodo dopuščale moči. Njegova bolnišnica je v kraju Lambarene v državi Gabon. «To je človek, ki je morda največ storil za sedanji koncil,» tako se je izrazil o njem papež Pavel VI. Congar je dominikanec in sedaj star 60 let. Nekaj njegovih misli: NAS KATOLICIZEM NI POPOLN «Naša Cerkev, naša katoliška Cerkev, ni dovolj učinkovita v svojem katolicizmu (univerzalnosti), odnosno, udejstvuje ga na nepopoln način. To je poglavitni vzrok razcepljenosti med krščanskimi narodi. Naši vidni in otipljivi vesoljnosti primanjkuje ono, kar so naši ločeni bratje vzeli iz Cerkve in ustvarili izven našega kroga. Po neki živi, skrivnostni komunikaciji spoznavamo, da je vse ono, kar je čistega in pristno krščanskega pri naših ločenih bratih, last Cerkve. Po ločitvi sta se oblikovali dve različni duhovni in kulturni skupini. Velik del človeštva je v njih našel svoje oblike krščanstva in svoj religiozni izraz izven naše skupnosti. Rusija je pravoslavna, a skandinavske zemlje protestantske. Spričo tega pogrešamo v Cerkvi slovanskega in nordijskega izraza . .. Med njimi se vrednote izražajo na določen način, ki ga pri romanskih in anglosaških narodih ne najdemo. Cerkev je ena, četudi bi zaradi razkola izgubila precejšen del svojih članov, moramo pa priznati, da je zaradi razcepljenosti kristjanov njeno katolištvo (univerzalnost) manj učinkovito.« «V zgodovini nastopajo obdobja, ko pride na svetlo, kar je bilo prikritega. Prepričan sem, da sedaj preživljamo tako obdobje. Tudi sedaj se vrše čudeži in mi smo jim priče. Protestantski redovniki iz Taize so tako čudo. Sekretariat za zedinjenje in sam kardinal Bea so pravi čudeži. Čeprav so ti čudeži samo v človeških razmerah, pa predstavljajo , ako jih presojamo v luči vere, brez dvoma velike čase v zgodovini odrešenja. Ekumenizem potrebuje časaj Delo za zedinjenje zahteva potrpežljivosti. Kdor je bil poklican k temu delu, mora vedeti, da se bo zavleklo skozi več generacij. Delo se razvija v počasnem procesu notranjega preoblikovanja vsake krščanske verske skupnosti, vključno katoliško Cerkev.« zaključil prvi pedagoški tečaj za slovenske učitelje in profesorje, ki se je začel 4. marca. Pobudo zanj je dal prof. Stane Mihelič kot pedagoški svetovavec za slovenske šole na Tržaškem, opirajoč se na dejstvo, da imajo italijanski šolniki na Koprskem podobne tečaje že -nekaj let. Tečaj je podprl šolski skrbnik dr. Tavel-l-a in ga je odobrilo tudi prosvetno ministrstvo. Predavanja so bila v Kulturnem domu običajno štirikrat na teden ter so v glavnem obravnavala moderno metodiko in didaktike, posebej še pouk slovenščine na osnovni in srednji šoli ter mladinsko psihologijo. Predavali so profesorji Bojan Luznar, Janez Tomšič ter Stane Mihelič. K tečaju se je vpisalo in ga v glavnem tudi obiskovalo 170 učiteljev in profesorjev. Tako začetka kot zaključka sta se udeležila proveditor dr. Tavella in dr. Baša, šolski nadzornik Bole ter ravnatelji srednjih šol in didaktični ravnatelji osnov- tjai nih šol. S i ( teh; Sla, Poj G< la -ast-'eč Pra tik er »s Te trav ®ro erij Y DOLINI SO RAZPRAVLJALI 0 NAFTOVODU V četrtek, 25. marca je občinski svet v Dolini na pobudo Slovenske skupnosti razpravljal o naftovodu Trst—Bavarska. Diskusija je bila zelo živahna in zanimiva. Najprej je župan Dušan Lovriha poročal, kako je prišlo do tega, da je prejšnji občinski odbor sklenil izdati dovoljenje za gradnjo naftovodnih naprav na ozemlju dolinske občine. Razlogi in opravičila, ki jih je navedel, niso prepričala svetovavcev Slovenske skupnosti, ki so že od vsega začetka pravočasno zahtevali, naj o naftovodu predhodno razpravlja občinski svet. Toda na žalost — je poudaril svetovavec Alojz Tul — je občinski odbor izdal dovoljenje, ne da bi prej o tem obvestil občinski svet ter ne da bi predhodno učinkovito zaščitil interese prizadetih kmeto-vavcev, ki bodo razlaščeni. Toliko je res, da slednji še sedaj ne vedo, po kakšnih cenah in kdaj bodo razlaščeni. Vse bolj previdno so ravnale občine Doberdob, Manzano in Tricesimo, skozi katere bodo šle samo cevi. Dolinska občina pa, ki bo najbolj prizadeta, je kar tako na lahko in hitro dala dovoljenje. Občina bi lahko na kmetijstva in zdravje prebivavstva. Odbor naj dalje čimprej ugotovi, kdaj se bodo točno pričela dela v zvezi z naftovodom, da bodo prizadeti vedeli, če letos lahko še obdelujejo zemljo. -Resolucijo so podprli le svetovavd Slovenske skupnosti, medtem ko so jo komunistični in socialistični svetovavci zavrnili. Tako se lahko prizadeti občani sami prepričajo, da se je komunistična občinska uprava z odklonitvijo resolucije Slovenske skupnosti postavila proti njihovim koristim. Radovedni smo, kaj bo zdaj g. župan Lovriha naredil za zagotovitev pravične odškodnine in za takojšnje izplačilo ob podpisu pogodbe. Občinski svet je ob koncu sprejel sklep, naj bo v upravni odbor Ustanove za industrijsko področje vključen tudi predstavnik dolinske občine. Za predlog so glasovali tudi svetovavoi Slovenske skupnosti, ker je zahteva po zastopniku dolinske občine v omenjenem odboru v volilnem programu liste Slovenske skupnosti na vidnem mestu. Tečaj je dobro uspel in vsi udeleženci so izrazili zadovoljstvo, da so imeli priložnost seznaniti se s sodobnimi didaktičnimi metodami pri poučevanju v obvezni šoli in želijo, »da postanejo ti tečaji tradicija, ki naj se obnavlja vsako leto in tako z dvigom strokovne in pedagoške ravni učnega kadra dvigne tudi slovensko šolo na Tržaškem,« kot je dejal ob zaključku prof. Stane Mihelič. Za udeležence tečaja je jugoslovanski generalni konzul priredil sprejem, katerega se je udeležil tudi sekretar za šolstvo republike Slovenije Boris Lipužič, italijanski konzul v Kopru dr. Cerchione in drugi. Pa j del po smrti rosila deŽ milosti n-a zemljo. V Ni r 1% N K JNa \hx „Koaiicija“ Osvobodilne fronte Delovanje slovenskih zastopnikov ODOBRAVANJE NASILJA S podpisom zadnjič navedene »Izjave« m-l6 Osvobodilna fronta tudi formalno pre-ej. ®hala biti koalicija; dejansko že prej ni o. ^a, od »Izjave« naprej se je pa praktično ,aj 'Pojila s komunistično partijo Slovenije. ga | Gornji citati in dejstva jasno povedo, k v Izvršnem odboru OF ni bila nikdar nu kopana koalicija političnih strank, tem-IV- le nekatere svetovno nazorske skupine in Pravzaprav samo dve), ki so se nato na Vključile komunistični partiji Slovenije ,o fr sprejele vse njene cilje, njeno taktiko u. 1 sredstva za dosego cilja. Tako je n. pr. Kocbek popolnoma odo-.m lraval likvidacije idejnih in političnih na-Protnikov Osvobodilne fronte, med kastni so bili tudi premnogi katoličani, 11 so imeli edino ta »greh«, da niso bili *e krščanski socialisti ne »napredni« križani in da niso hoteli sodelovati s koristi v OF. ici poslušajmo njega samega! ri- *•.. Kurir iz Ljubljane je prinesel vest, ik- j® Po sklepu ljubljanskega vodstva pa-^1 dr. Ehrlich (duhovnik, univerzitetni te. Irofesor, doma iz Žabnic pod Sv. Višar-ko an®< op. pisca), organizator stražarstva la- 81 Pobudnik antipartizanstva... V drama-[(jj pčnem položaju med starim in novim le- se stališče pravnega pojmovanja Inoma spremeni, postane namreč pomično. Menja se v tem smislu, da se po-,ameznikova blaginja zelo ostro podredi 'laginji človeške skupnosti... To se pravi, sme določena človeška skupnost s pol-50 Pravico seči po revolucionarnih sank-aJah, kadar je njen obstoj ogrožen... Kdor v takem stanju odgovoren za kolektiv-usodo, ima pravico, biti neusmiljen, '^ti življenje posamezniku in odkloniti ‘e na osebne kvalitete in namene (Tomija, . 26)... Prešinilo me je jasno ®°znanje, da bo preoblikovanje reda 11 človeka na Slovenskem moglo izvršiti s silovito doslednostjo (istotam, str. 1 S Kidričem sva imela dolg razgo-°r. Prebral sem zapisnik o zaslišanju :aPlana učitelja iz Hinj, ki sta bila Ustificirana... Skupno sva ugotovila, da :VJ P potrebno dvoje: prvič, da dobimo koli-kr mogoče prave krivce v roke, drugič ‘a'v da duhovnike, ki začenjajo ogrožati e delo, justificiramo (ubijemo, op. psca) po treznern premisleku vseh oko-, ^)n<< (Tovarišija, str. 41). RESNIČNA KOALICIJA NI NIKDAR OBSTOJALA Osvobodilna fronta se je zelo trudila, bi poleg teh dveh skupin pridobila za lovanje ali bolje rečeno za sopotnike druge skupine, struje in organizacije, ^ti pa še politične stranke. Saje poroča tem v »Belogardizmu« takole: ‘Politične, kulturne 'in druge skupine, ki 1 v besedah in dejanjih pristale na ta-j^njo oboroženo akcijo, so se vključile .Osvobodilno fronto. (Toda, kot smo vi-«i. lllll ek; bila ogromna večina slovenskega naroda, op. pisca.) — (Belogardizem, str. 91.) Nato Saje našteva razne skupine in osebnosti, katere je OF vabila, pa ne izvabila: krščansko-socialistična skupina Gosar-Šo-lar, liberalna skupina iz Samostojne demokratske stranke, liberalna skupina Nova ali Mlada Jugoslavija (Andrej Uršič, S. Bajič), skupina Stare pravde (ing. Nagode-Dihur) in še nekatere druge. Nato Saje še pove, da nobena teh skupin ni pristala na sodelovanje v OF, ker niso hotele sprejeti programa OF, oziroma ker vodstvo OF ni hotelo pristati na nekatere pogoje, ki so jih skupine stavile. Kaj pa slovenske politične stranke, ali so bile zastopane v OF? Med obema vojnama so na Slovenskem delovale štiri pomembnejše politične stranke, ki so zastopale skoraj ves slovenski narod. Najmočnejša je bila katoliška Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je imela absolutno večino; sledili sta ji liberalna Samostojna demokratska stranka (SDS) in Samostojna kmetska stranka (SKS); četrta pa je bila socialistična stranka. Komunistična partija ni smela javno obstojati, ker je bila. !PO atentatu na kralja Aleksandra prepovedana. SDS in SKS sta se že leta 1932 vključili v vsedržavno Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS), SLS pa je bila prisiljena isto storiti leta 1935, ko se je vključila v vsedržavno Jugoslovansko radikalno zajednioo (JRZ): v Jugoslaviji so bite namreč po 1. 1929 dovoljene le še stranke, ki so bile razširjene na vse državno ozemlje. Ako bi bile omenjene stranke poslale v Izvršni odbor OF svoje pooblaščene ljudi, bi smeli govoriti o Osvobodilni fronti kot koaliciji političnih strank. Takih oseb pa v vodstvu OF ni bilo. Kocbek, Fajfar in Brecelj ter Rus, Lubej in Polič niso imeli nobene politične legitimacije ne od SLS, ne od SDS in SKS, ne od Socialistične stranke niti ne od JRZ ali od JNS. Tudi Vidmar ni zastopal nikogar in se je celo s tem večkrat postavljal, da ni pripadal in da ne pripada nobeni stranki. Samo komunistična partija Slovenije je imela v vodstvu OF svoje zastopnike, ki so bili Kardelj, Kidrič in Leskošek. Ena sama stranka pa še ni koalicija! Osvobodilna fronta se je celo bala najmočnejših slovenskih strank, kajti tako katoliška SLS kot liberalna politična skupina okrog dr. Kramerja sta bili izrečno izključeni pri pripravah na ustanovitev OF. V brošuri »Beseda o OF« je Vidmar, predsednik Izvršnega odbora OF, takole zapisal: »Jasno pa vam mora biti, da (OF, op. pisca) nikakor, in pod nobenim pogojem ni .marala in ni mogla sprejeti v svoje vrste strank, ki so se v jugoslovanski preteklosti osramotile in omadeževale... ali ki 'So ščitile in podpirale peto kolono na naši zemlji ali celo same bile peta kolona za naše sedanje okupatorje. V ti dve sramotno zaznamovani skupini nesprejemljivih je OF utemeljeno štela vodstvi obeh dotedanjih vodilnih političnih strank: Jugoslovanske radikalne zajednice in Jugoslovanske nacionalne stranke, ki sta bili iz Osvobodilne fronte vnaprej in nepreklicno izključeni« (Črne bukve, str. 34). * sN * Trditev nekaterih, da je imelo odporniško gibanje na Slovenskem od vsega početka značaj koalicije in se kot tako dejansko obdržalo do konca, je torej v popolni opreki z zgodovinskimi dejstvi. »Koalicija« v Osvobodilni fronti dejansko ni nikdar obstajala. Edino in odločilno besedo je vseskozi imela komunistična stranka Slovenije. Zato o kaki resnični koalioiji ne more biti govora, temveč samo o podrejenosti vseh v OF volji in ciljem Slovenske komunistične partije. SINCERUS Zadnje čase so bili naši zastopniki spet zelo delavni v raznih javnih organih, zlasti v deželnem svetu, v pokrajinskem svetu, pa tudi v tržaškem, devinsko-nabrežinskom, dolinskem in repentaborskem občinskem svetu. DEŽELNI SVET Deželni svet je imel več sej, na katerih je pokazal veliko delavnosti in zbudil splošno zanimanje svetovavec Slovenske skupnosti dr. Jože Škerk, ki je poleg tega dal več pobud v raznih komisijah. Naj navedemo nekaj najvažnejših stvari. Deželni svet je med drugim odobril resolucijo, ki obravnava vojaške služnosti, pri čemer so prizadeti predvsem prebivavci goriške in videmske pokrajine. Vojaške služnosti so namreč veliko breme — je rekel dr. Škerk — zlasti za kmetijstvo, gradbeništvo, industrijo in turizem. Dr. Škerk je zahteval, naj nova zakonodaja določi izredno denarno odškodnino za področja, ki so podvržena vojaškim služnostim. Bremena, ki jih terjajo vojaške služnosti, naj odtehtajo poleg tega odpisi davkov in posebna javna dela. Lastnikom zemljišč naj se takoj izplača odškodnina in v ta namen naj se poenostavi upravni postopek, ki sicer zelo zavlačuje izplačevanje odškodnine. Dokler ne bo novih zakonov, naj se v posebno posvetovavno-tehnično komisijo, predvideno v pravilniku za izvajanje zakona o vojaških služnostih, imenuje zastopnik dežele, ki bo tolmačil in branil pravice prizadetega prebivalstva. iiiiiuimiiiiiiiiiiuiiuuiiiiiiiuuniiiiimiimuiuiiimmiuiiuiiiiiiiiiiiiiuiiuiimiiuiiiiuiiiiuiiuiuiuiiiiiiiiuiiimmiiiiiiiuiiimiuium IVAN TRINKO Založništvo tržaškega tiska v Trstu je izdalo knjigo Ivan Trinko. V spomin stoletnice rojstva in desetletnice smrti pesnika in buditelja beneških Slovencev je profesor Andrej Budal zbral vse, kar je bilo raztresenega po raznih knjigah 'in listih o njem v eno knjigo. Knjiga ima 314 strani s 14 ilustracijami. Življenjepisu sledijo Trinkove poezije kot so izšle 1. 1897. Ker pa je pesnil tudi kasneje za razne liste in koledarje, je v knjigi zbrano tudi to. Naravne in preproste so črtice Naši paglavci. Pisal jih je za rojake, da so se ob Cat»* do*« is Sacerdoi« SOTTO IL MONTE (Bergamo) rojstni te roj papeža Janeza XXIII. Tcrrsdj S. Giovannt sta se podredili partiji samo dve in Katere kulturne osebnosti, op. pisca). ltlčni špekulanti iz meščanskih strank so te razgovore zavlačevali, skušali ^'jati enotnost OF in končno svoj pri-D odklonili. Ti ljudje iz obeh tradicio-taborov slovenskega meščanstva Niškega in liberalnega, op. pisca) so rStavljali tako imenovano sredino, ki je t^žala vse, kar je bilo v slovenski po-' 11 i in drugi tradiciji škodljivega, nebnega, zavrženega.« (Toda prav to 2 odkritimi narodnimi izdajalci vred ii 8aii 4’rffcitsbrd ta Pnma (16-8-1904) Casa uov« * i| 25-H-lŠSl l»#cc»we njih učili brati. V glavnem so to doživljaji iz pisateljevih mladih let. V zadnjem delu knjige je tudi narodno blago. Popisana je podrobno Beneška Slovenija ter Rezija. Poseben članek je posvečen tudi kaplanu Petru Podreki, ki je še pred Trinkom budil in učil beneške Slovence. Knjiga je lep pregled Trinkovega genialnega dela, njegove osebnosti in njegovih dljev. Ilustracije knjigo poživijo. Zal je pri 9. ilustraciji pomota. Trinku ni pisal omenjenega pisma prof. Anton Janežič (bil je zdavnaj mrtev), temveč tajnik Simon Janežič. Iz tega je razvidno, da so bile slovenske dežele zmeraj med seboj v stiku. Predvsem jih je povezovala Družba sv. Mohorja. Značilno je tudi, da so se v vseh obrobnih slovenskih pokrajinah, kjer je bilo narodovo življenje najbolj ogroženo, pojavili duhovniki, ki so ljudstvo budili, učili in ga bodrili, z njim šli skozi dobre in slabe čase ter mu kazali pravo pot. Beneška Slovenija, revna deželica ob Teru in Nadiži se je po zaslugi Ivana Trin-ka-Zamejskega začela prebujati. S svojo oporoko pa je ljudstvu pokazal tudi pot, po kateri naj hodi v bodoče. »Ljudstvo moje! Kakor do zdaj tudi v bodoče ljubi svojo zemljo in ohrani vero svojih očetov, da se nekoč znajdemo v večni domovini.« N. T. Kr. Bergamo — Sotto ii Monte — rojstni kraj papeža Janeza XXIII. Ta kraj in Don Boskovo rojstno vas obiščemo na letošnjem romanju v OROPO (od 4. do 7. julija). Vpisovanje se zaključi na Veliko noč. Rojake vabimo na veselo skupno božjo pot. Statistika potovalnih agencij v Italiji V Italiji je bilo koncem leta 1964 993 potovalnih, agencij. Od teh posluje v Severni Italiji 536 agencij, v Srednji 256, v Južni 123 in na otokih 78. V vseh potovalnih agencijah je zaposlenih 10.000 oseb. Deželni svet je sprejel tudi zakon, s katerim je določeno, da se preseli iz Trsta v Videm nadzorništvo za kmetijstvo in urad za nadzorstvo nad krajevnimi upravami. Prenos so zahtevali Furlani. Svetovavec Slovenske skupnosti dr. Škerk je bil načelno proti prenosu, ker to škoduje dobremu funkcioniranju deželne uprave. Predlagal je, naj bi ne samo v Vidmu, ampak tudi drugod (n.pr. v Gorici) ustanovili izpostave tistih odborništev, ki tamkajšnje prebivavstvo najbolj zanimajo. Tako bi osrednji uradi ostali v Trstu, v večjih krajih pa bi bile izpostave, kamor bi se lahko obračalo tamkajšnje prebivavstvo, da mu ne bi bilo treba hoditi v Trst. Če pa deželni odbor ne bi hotel sprejeti tega popravka, je zahteval dr. Škerk, naj se v Trstu ustanovijo izpostave za tista odborništva, ki bodo premeščena v Videm, da našim ljudem ne bo treba hoditi v Videm. Njegov predlog je bil delno upoštevan glede krajevnih ustanov, ne pa glede nadzorništva za kmetijstvo. Poudaril je, da je ta sklep prenagljen. Po zagotovilu, da ta zadeva ni dokončna in ker upa, da bo dežela po politični poti in preko paritetne komisije uredila, da se bodo vprašanja preseljenih odborništev reševala v okviru pokrajinskih in občinskih organov, se je dr. Škerk pri glasovanju vzdržal. Zahteval pa je jamstvo, da ljudem iz naše pokrajine ne bo treba hoditi v Videm, kar je posebno važno za urejevanje jusarskih pravic, ki spadajo v pristojnost odborništva za kmetijstvo. POKRAJINSKI SVET Na sejah pokrajinskega sveta so obravnavali v glavnem upravna vprašanja. Predsednik, dr. Savona je odločno odgovoril misovskemu svetovavcu Chiandussiju, ki se je repenčil zaradi sporazuma med Slovensko skupnostjo in strankami leve sredine, v kolikor se izreka proti umetnemu spreminjanju narodnostnega značaja krajev, kjer živijo Slovenci. Odbor je ostal v manjšini pri glasovanju o sklepu za najem posojila v znesku 134 milijonov lir za razna popravila. Zastopnik Slovenske skupnosti dr. Po-štovan je interveniral pri predsedniku dr. Savom glede raznih vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino. Dr. Savona je med drugim zagotovil, da se bo v najkrajšem času preselila slovenska višja srednja šola v novo poslopje pri Sv. Ivanu. Dela pri poslopju trgovske šole počasi napredujejo, ker je gradbeno podjetje zašlo v krizo in bi nastala velika izguba, ako bi ga pognali na boben. Vendar bo poskrbljeno, da se bodo ta dela pospešila. Druge intervencije so se nanašale na nekatere nastavitve. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET je odobril poročilo komisije za izbiro zemljišč za ljudska stanovanja. Dokončno so bili izločeni vrtovi na Kolonkovcu, za kar se je odločno potegovala Slovenska skupnost neposredno in preko svojega zastopnika v tržaškem občinskem svetu dr. Simčiča. Z novo rešitvijo nismo zadovoljni, ker bodo razlaščeni Slovenci v drugih predelih, čeprav ne bo toliko škode, kot bi je bilo na Kolonkovcu. Naša zahteva je, da je treba sanirati središče podgan in nemorale v starem tržaškem mestu. Tam bi morali podreti stare napol prazne in razpadajoče hiše in sezidati nove. S tem bi dosegli dvoje: sanirali bi staro mesto in dobili nova stanovanja. ! SKUPNO SLOVENSKO ROMANJE v OROPO - BERGAMO - TURIN od 4. do 7. julija - Vpisovanje do Velike noči - VABLJENI ""■iiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii umu ....................................................................................................... nu............ - MEJA —' re- ni smel tolmačiti orožnikovega po-<,] župnik sam dvignil roke in Na- 1 kimal, naj stori isto. ne, le on!« naredniku 'ni bilo prav, le namesto vohuna župnik dvignil 10- 23 ^ Prenero<^no zanj> ako bi se i.^je okrog govorilo, da je moral žup-! ‘k L Pred njim roke navzgor držati. I r°spod Simon je roke povesil. Vendar J»°vo kratkotrajno vzročenje ni bilo za-Nace je njegov zgled zapopadel in dvignil roke. ‘”ed lem ko bom jaz izvrševal osebno ;‘skavo, se ne smete niti ganiti! V na-txlr p!°lriem slučaju sme moj podrejeni upo-0jg Mati orožje!« je narednik ponovno po-etil l’1*' svoj strah in Naceta opozoril na ■[$■ t1*0®1 položaja. Fani je seveda le /begano % [al. ,avoljo osebne varnosti je narednik še ^Cr>o ukazal podrejenemu: »Ob najmanj-^ sumljivem premiku uporabile orožje! *>°zabite, da se nahajamo v obsednem stanju! Vedite, da med osebno preiskavo osumljenca Vsa teža varnostne službe leži izključno na vaših ramenih. Ker se bom moral neznancu približati na najmanjšo razdaljo, bo moje življenje med vso preiskavo v največji nevarnosti. Zavedajte se, da so za vohune izbrani le sprotni ljudje, ki so povrhu še do kraja izvežbani v samoobrambi. Neznanec je dolžan tvegati vse, samo da nama uide. Zelo verjetno nosi s seboj orožje. Tudi ni izključeno, da se bo skušal polastiti najinega orožja in naju obvladati. Zato vam ukazujem, da podvojite pozornost. Prve strele boste oddali-v noge!« Šele po vseh teh varnostnih ukrepih je narednik vrgel puško čez ramo in se približal Nacctu. Segel mu je v vse žepe, pretipal hlačnice in robove obleke. Bil je neprijetno presenečen. Iskal je pri Nacetu orožja, a ni našel niti pipca. Iskal je važnih dokumentov, zemljevidov in navodil za postavitev napisa in za ogleduštvo sploh, a ni našal pri njem niti osebne izkaznice. Iskal je znatne vsote denarja v bankovcih in čekih za prevratna dejanja, a je našel le nekaj šilingov. Razen tega samo še rabljen robec in zavojček s štirimi novimi britvicami. Robec in šilinge je orožnik potisnil fantu nazaj v žep, od britvic se pa mož kar ni mogel ločiti. Takih po vojni niso nikjer prodajali. Takoj so mu prirasle k srcu in je sklenil, da jih zapleni. »Je to vaša last?« je zaradi lepšega vprašal Naceta. Ne da bi čakal odgovora, je skušal pred navzočimi utemeljiti zaplembo britvic z izčrpnim pojasnilom: »Ni izključeno, da nosi neznanec s seboj toliko britvic z namenom, da se z njimi usmrti, ako bi padel v roke pravici. Saj so vohuni pod smrtno kaznijo dolžni napravili samomor, ako jim grozi, da padejo nasprotniku živi v roke. In da smo danes ujeli izredno veliko ribo, po pameti ne moremo več dvomiti. Okoliščina namreč, da neznanec nima pri sebi niti osebnih dokumentov, je silno značilna in potrjuje mojo domnevo, ki sem jo izrazil takoj na začetku. Po vsej verjetnosti gre za mednarodnega ogleduha. Zato se je treba le mojemu naglemu postopanju, hočem reči moji previdnosti in spretnosti zahvaliti, da smo tega sumljivega človeka potegnili izpod postelje, predno si je prerezal žile in izkrvavel. Mrtev vohun ima namreč veliko manjšo vrednost kot živi. Britvice sem torej zaplenil, da jih po potrebi predložim nadrejenim, kj bodo odločali o njihovi nadaljni usodi.« Čeprav Nace narednikovega samogovora ni razumel, si glede britvic ni delal utvar. Saj so Angleži celo domobrance pobrali, pa ne bi njega. Zato je bil prepričan, da britvic ne bo več videl. Namesto odgovora je Nace prav tedaj z vso silo kihnil naredniku naravnost v obraz, tako da je le-tega takoj minilo vse veselje, ki ga je čutil ob zaplembi britvic. Skrajno nejevoljen si je žandar z robcem čistil čelo, naočnike, obraz in obleko in zraven ves čas nekaj godrnjal. Nace je z nekaterimi drugimi taboriščniki odšel zgodaj na pot. V avtobusu je dobil mesto pri oknu. Pred njim je sedel Bosanec, ki je ponoči na okoliških kmetijah po kurnikih nalovil nekaj kokoši in se z njimi napotil na trg, še predno so kmetice opazile »lisičin« obisk. Čeprav je bilo jutro zelo mrzlo, je menda zaradi kurjega smradu odprl okno, tako da je Nacetu pihalo naravnost v obraz. Nace je nekaj časa potrpel, nato pa južnega brata prijazno prosil, naj bi »prozor zatvoril«. Nace se je namreč pri vojakih v Hercegovini tako dobro naučil bosanščine, ki ji pravijo tudi srbohrvaščina ali celo jugo-slovanščina, da se mu ni bilo treba bati, da bi ga kdo prodal v globoko Turčijo. Čeprav je Nace nagovoril Bosanca v njegovi mili materinščini, je vendar Bosanec dobro vedel, kdo sedi za njim. Brž je vzkipel in neotesanega Kranjca zavrnil, češ da je smešno, ako hoče on odločati o usodi njegovega okna, ko vendar vsak šolan človek ve, da s svojim oknom vsakdo počne, kar hoče, da ga le ne razbije, in da naj si zato poišče drugo mesto, ako mu ni kaj prav. (se tmdaljuje) I lORIŠKE Li IMOVICE LEPA POBUDA V Gorici so dušni pastirji v zvezi s ZSKP priredili teden vzgojnih predavanj za starše. V ta namen so povabili v Gorico prof. Ivana Theuerschuha iz Trsta, ki je imel dve predavanji v Kat. domu. V prvem je obravnaval odnose v družini med zakonci in med otroki ter starši; v drugem pa odnose med družino in šolo. Predavatelj je svoje misli zelo iskreno in tudi poljudno razvijal, da so ga mogli razumeti tudi tisti starši, ki nimajo srednješolske izobrazbe. Videlo se je, da ima dolgo življenjsko izkušnjo in tudi da je vse tozadevne stvari študiral. Posebno aktualno je bilo drugo predavanje o družini in šoli. Predavatelj je pokazal, kako je potrebno, da družina in šola skupaj sodelujeta, da šolnik, posebno še učitelji poznajo družinsko okolje otrok, da jih morejo prav (razumeti in prav soditi in tudi pravilno z njimi postopati. Na drugi strani je pa j>rav tako potrebno, da imajo starši z učitelji in profesorji potreben stik, da se med seboj poznajo, si zaupajo in morejo tako bolj uspešno skupno vplivati na mladež, ki je enim in drugim izročena v odgojo. Navedel je pri tem številne zglede iz lastne pedagoške izkušnje, ki so na vse navzoče naredili velik vtis. Ob koncu je pri debati prišlo do tega, da so navzoči izrazili željo, naj bi se podobna predavanja nadaljevala. Tako so začutili potrebo in 'koristnost takih srečanj. Zal pa, da je bilo na predavanjih premalo staršev z ozirom na število povabljenih in prav tako tudi malo šolnikov, čeprav se je tema predavanja tikala tudi njih. Teden se je zaključil v nedeljo s tem, da je stolni vikar dr. Humar v veliki dvorani Kat. doma povzel glavne misli iz predavanj, se zahvalil vsem, ki so pri obeh vzgojnih tednih pomagali, zlasti še prof. 1. Theuerschuhu, in prikazal končno še en problem, ki se ga je mimogrede dotaknil tudi prof. Theuerschuh, namreč umor še nerojenih otrok. Namesto dolgih besed je sledil film »Pravica do rojstva«, ki nakazani problem prav posrečeno zagrabi in tudi pozitivno reši. Vsekakor so navzoči odnesli o filmu najboljše vtise. Dejstvo je, da bi podobnih filmov potrebovali veliko. Vzgojni teden za starše je bil prvi te vrste v Gorica. Z njegovim uspehom moremo biti zadovoljni, četudi bi lahko bil boljši. Seja pokrajinskega in občinskega sveta Vsi svetovavci občinskega sveta, razen misovcev, so odobrili resolucijo o sestavi delegacije občinskega sveta, ki se bo dne 2. aprila podala v Rim na sestanek z ministrom za ljudsko vzgojo. Delegacija bo protestirala zaradi prepovedi gradbenih dejavnosti v okrožju goriškega županstva. Kakor smo že omenili, je vzgojni minister prepovedal podjetju Caselgrandi zidavo stolpnice v Mazzinijevi ulici. To je vzbudilo v zainteresiranih krogih veliko ogorčenje, še posebno ker so dela že v teku. Odobrili so nadalje najetje posojila za 4 in pol milijona lir za tri operne večere v našem mestu ter razpravljali o avtobusni mestni službi. Pokrajinski svet pa je odobril proračun za leto 1965, ki predvideva 470,5 milijona primanjkljaja, katerega nameravajo kriti z dolgoročnim posojilom pri državni blagajni. Razdelili so nagrade CONI športnim društvom V sejni dvorani deželnega sveta se je vršila v nedeljo zjutraj lepa slovesnost razdelitve nagrad najbolj zaslužnim športnim društvom. Poleg goriškega nadškofa so bile navzoče naj višje mestne oblasti. Goriški nadškof je imel pomemben govor, v katerem je poudaril, kako je šport koristen za mladega človeka, ker prestavlja lepo dejavnost in vzbuja v mladini plemenita čustva in junaške žrtve. Želel je goriškim športnim društvom še nadaljnjih uspehov in izboljšanj. Sledila je podelitev nagrad in sicer: ve-šlarski klub »Timavo« iz Tržiča je prejel nagrado v znesku 400.000 lir, Mladinski goriški krožek 300.000, društvo Torriana 250.000, klub tenis - Gorica 200.000, smučarski goriški klub 150.000, Black Panthers klub iz Ronk 100.000 lir. Podelili so še goriškemu in tržiškemu športnemu udruženju zlato kolajno. Moto klubu »Pino Medeot« iz Gorice in tržiškemu oratoriju sv. Mihaela srebrno kolajno. Poletni umik trgovin S prvim aprilom stopi tudi v našem mestu v veljavo poletni urnik trgovin. Trgovine z jestvinami in drogerije bodo imele sledeči umik: od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30. Tudi druge trgovine bodo zvečer zapirali pol ure kasneje, to je ob 19.30. Ponovna zmaga Jurija Uršiča Pri nedeljskih kolesarskih tekmah »Velika nagrada goriškega mesta« je zmagal olimpijski prvak Jurij Uršič. Tekmo je organiziral športni krožek Interbortolo. Uršič je brzel po naših cestah s hitrostjo 46 km na uro. Dežela ne more večati uradniških mest Na zadnji seji deželnega sveta so nekateri odborniki sprožili vprašanje, ali se bodo tudi v Gorici odprli uradi deželnih odbomištev, kakor so jih odprli v Vidmu. Ko je predsednik pripomnil, da bodo zadevo proučili, je odbornik umaknil resolucijo, ki jo je predložil. Gorica, je rekel predsednik, ne more pričakovati rešitve v večanju števila uradniških mest. Glavna skrb dežele je sedaj izgradnja avtomobilske ceste Villesse—Gorica—Ljubljana. Od te si dežela obeta izboljšanja gospodarskega položaja, zato sta- vi vse svoje moči v čimprejšnjo uresničitev te ceste, ki bo stala deželo dve in pol milijardi lir. RZASKE NOVICE Sto let gospe Marije Bogateč V soboto, 20. marca je bilo pred hišo stoletne Križanke gospe Marije Bogateč vdove Daneu vse živo. Okoli 4. ure popoldne je domača godba zvabila skupaj malone vso vas. Med zvoki koračnic in drugih veselih komadov so skozi na ste-žaj odprta hišna vrata vstopali stari in mladi, da bi svoji najstarejši vaščanki izrekli čestitke ob tako izrednem praznovanju. Med številnimi šopki cvetja in darov je bila tudi torta z eno samo svečo (sto bi jih bilo kar preveč), ki so jo vaščani poklonili slavljenki. Istega dne je gospo Marijo obiskal tudi predstavnik tržaške mestne občine, ki ji je v županovem imenu izrekel voščila in izročil v dar znesek 40.000 lir, medtem ko je nadaljnji darilni znesek 20.000 lir prispevala občinska podporna ustanova ECA. Tako so se stoletne Križanke spomnili ob njenem rojstnem dnevu njeni sovaščani in predstavniki oblasti. In vendar je krstni dan neprimerno važnejši in pomembnejši kot rojstni. Naša slavljenka je — kot smo že poročali — prejela zakrament sv. krsta v domači župni cerkvi že šesti dan po svojem rojstvu t.j. 26. marca 1865, zato je pretekli petek slavila drug nadvse lep jubilej, ki ga je praznovala v mirnejšem in prisrčnej-šem vzdušju, kakršno omogočata duhovna zbranost in molitev. Tisto jutro jo je obiskal naš preč. g. župnik, ki ji je prinesel tudi sv. obhajilo, v spomin na stoletnico božjega otroštva pa ji je poleg velikega šopka belih nageljnov poklonil tudi izredno lepo sliko sv. Janeza Krstnika. Pri jutranji sv. maši, ki jo je daroval zanjo, pa smo se navzoči skupno z mašnikom Bogu iz srca zahvalili za vse milosti, ki jih je gospe Mariji podelil v dolgih sto letih življenja. Slavljenka sama si je za krstni dan srčno želela sv. obhajila in je svojo hvaležnost Bogu, svoje veselje, notranjo srečo in zadovoljstvo rada razodela vsakomur, ki jo je po tem dnevu obiskal. Res lep in vzpodbuden zgled, ki bi ga morali posnemati predvsem vsi tisti, ki hočemo biti verni, in ki tako radi praznujemo rojstne dni, a se na mnogo pomembnejšo obletnico sv. krsta in dragocene milosti, ki smo jih z njim prejeli, niti ne spomnimo. Križan Število visokošolcev na tržaški univerzi. Po prvih podatkih statističnega urada tržaškega vladnega komisarijata je razvidno, da je bilo število vpisanih študentov na tržaški univerzi lani, decembra meseca 4.066. Na prvem mestu je ekonomska fakulteta z 920 vpisanimi visokošolci; sledi višja pedagoška in učiteljska šola (magi-stero) s 757 vpisanimi slušatelji; pravna fakulteta ima letos že 567 akademikov; fakulteta znanstvenih ved pa 532; leposlovna in filozofska fakulteta 454 in farmacevtika le 126 slušateljev. Doktorat je doseglo lani v jesenskem roku 126 visokošolcev. Visokošolska knjižnica je kupila 1.067 novih knjig. Nad 10.000 del je proučilo 7.180 slušateljev. Kot se šušlja, bodo menda kmalu volitve v akademski svet. Na njih se je v zadnjih letih uspešno uveljavljala slovenska akademska lista »Adria«. Med italijanskimi katoličani bo verjetno, kot že v Bologni in drugod, še druga lista, ki noče povezave z laično-levičarsko Unione Goliardica Italiana. Letošnji primanjkljaj tržaške občine Po poročilu občinskega računovodskega oddelka, ki so ga prejeli pred dnevi tržaški mestni svetovavci, naj bi znašal predvideni primanjkljaj tržaške občine za letošnje leto skoro 4 milijarde lir. Kakor je razvidno iz posameznih postavk, je ta kronični deficit tržaške občinske uprave, vsaj kakor na prvi pogled izgleda, skoro neozdravljiv. Omeniti je treba pri tem nadpovprečno visoko število uradništva in osebja sploh, za katero potroši občina večji del dohodkov. Saj se je v zadnjih petih letih odstotek izdatkov za osebje in upokojence v primerjavi z dohodki vidno večal; lani pa celo presegel same dohodke; letos se je maloe znižal, ali to je pripisati višjemu pritisku občinskega davčnega vijaka in trošarine, saj se letošnji dohodki povečajo za nekaj več kot 3/4 milijarde, v primerjavi z lanskimi. .Katoliški glas" v vsak« slovensko družinoI Zamenjava jugoslovanskega konzula v Trstu Jugoslovanski konzul Aleksander OJuič, ki je že štiri leta bil na svojem službenem mestu v Trstu, se je s svojo soprogo Nado poslovil od širokega kroga prijateljev, ki si jih je v teku svojega službovanja pridobil, ker odhaja na novo mesto v Beograd. Na novo mesto v Beograd je še pred njim odpotoval vicekonzul Ante Bakrač. Za novega jugoslovanskega konzula v Trstu je bil imenovan Mihael Jurman iz Beograda. Rojan V nedeljo, 21. marca smo spremili k zadnjemu počitku Amalijo Gorup. Bila je slepa in vendar je varno hodila po Rojanu. Poznala je vsako stopinjo. Hotela je biti koristna. Dokler je mogla je mnogim dan za dnem nosila vsakdanje potrebščine iz trgovine. Pri vseh sosedih je bila izredno priljubljena. Zaradi slepote ni bila zagrenjena, ampak skoro vedno vedro razpoložena. Nedavno je na poti, ki jo je naredila tisoč in tisočkrat, padla. Za trenutek je pozabila na par stopnic, ki pretrgajo pot. Na posledicah tega padca je potem umrla v bolnišnici. Naj ji Gospod poplača njen zgled krščansko prenašane slepote, ob vesoljni sodbi pa ji bo vrnil tudi zdrave telesne oči, ki jih v zemskem življenju ni imela. Pesek Te dni tečejo razgovori po naših vaseh Gročana, Draga in Pesek, kako bi zbrali potrebna sredstva, da bi cerkev Brezmadežne, ki je postala farna cerkev, popravili in dokončali. Ljudje kažejo dobro voljo in smo prepričani, da bomo to poletje mogli nuditi cerkev slikarju Tonetu Kralju, da jo poslika. Naši kmetovavci so vedno bolj ogorčeni nad krivično brezbrižnostjo, ki jo kažejo merodajne osebe, da bi kmetom dale resno zadoščenje, ki ga terja pravičnost. Mleko še vedno plačujejo kmetom po smešno nizki ceni 60 lir. Če se oblasti ne bodo zganile, bo kmetijstvo na naši zemlji izumrlo. Denar, ki ga je država dala kmetovavcem, da so si zgradili moderne kmetijske stavbe, bo vržen v morje! Kdaj se bodo za ubogega kmeta bolj učinkovito zavzeli tisti, katerim naši kmetje dajejo glasove ob volitvah? Skrajni čas je, da se zganejo. Naše sožalje Nenadno je umiri repentaborski občinski svetovavec Avguštin Zlobec iz Feroetičev. Bil je dober katoličan dn zaveden Slovenec. Imel je lep pogreb. V imenu občinskega odbora se je na grobu poslovil od njega župan g. Mihael Guštin, v imenu Slovenske skupnosti, ki je bila na pogrebu lepo zastopana, pa je spregovoril nekaj ganljivih besed začasni predsednik Slovenske skupnosti dr. Matej Poštovan. Naj mu bo lahka kraška zemlja, njegovim svojcem pa izrekamo globoko sožalje. Radio Trst A Spored od 4. do 10. aprila 1965 Nedelje: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.00 Letni časi v slovenski pesmi. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Vnuk brez dedka«, mladinska radijska igra, ki jo je napisal Milivoj Ma-tošec. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00'Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčiči in Dušan Černe. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 »Hiša v parku«, detektivska zgodba v treh dejanjih. — 20.30 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico aprila«. Ponedeljek: 17.20 širimo obzorja: (9) »Obisk v čedadskem arheološkem muzeju«. Napisal Rado Bednarik. — 21.00 Vieri Tosatti: »Otok zakladov«, opera v treh dejanjih. Torek: 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.20 Italijanščina po radiu: 40. lekcija. — 19.00 Dante Alighieri: (2) »Njegovo življenje«, pripravil Boris Tomažič. — 19.30 Postni govori: Dr. Rudolf Klinec: »Žalostne tolažiti«. — 20.35 Kulturni odmevi -dejstva in ljudje v deželi. — 22.00 Slovenske novele 19. stoletja: Peter Bohinjc: »Kako je to prišlo?« Sreda: 11.35 Radio za šolo (za I. stopnjo osnovnih šol). — 12.15 V Trstu pred sto leti. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev. — 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar. — 21.00 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi. V odmoru (približno ob 21.30): Knjižne novosti: Martin Jevnikar: »Leopold Suhadolčan in njegov roman "Svetlice” «. REPENTABORSKI OBČINSKI SVET je odobril proračun in sprejel več drug važnih sklepov. Župan g. Mihael Gušti je med drugim dosegel uresničitev el izmed točk volilnega programa Slovensl skupnosti: zagotovilo, da vojaki ne boi več streljali na strelišču ob nedeljah praznikih. To je nekaj, ni pa še vs kajti oblastva morajo povrniti tudi škod Shod katoliških akademikov v Sieni Letos, na oljčno nedeljo se ponovi že i setič shod katoliških akademikov v Siei Shod organizira gibanje Pro Civitate Cin stiana iz Assisija. Udeleženci teh shoA prehodijo zadnjih deset kilometrov do Si ne peš. Lani se je shoda udeležilo ok< f deset tisoč akademikov. Nesreča dveh poljskih škofov Na cesti Varšava—Poznanj sta se teži ponesrečila poznanjski nadškof Barani in njegov pomožni škof Tadeusz Etter. 1 nesreče je prišlo, ko je šofer, ki je vd oba škofa, hotel prehiteti traktor, ki pa iznenada brez predhodnega znamenja za' na levo. Pomožni škof in šofer sta teži ranjena, nadškof Baraniak pa se bo mot zdraviti le kakih deset dni. Četrtek: 12.15 Postne legende: Marijan Vouk: »Desni razbojnik«. — 17.20 Italijanščina po radiu: 41. lekcija. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (23) »Prešernove pesmi v spomin prijateljem«. — 21.00 »Inkvizicija«, drama v treh dejanjih. Petek: 11.35 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol). — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 13.30 Z glasbenih festivalov. — 19.00 Italija in južni Slovani v letih 1848-1918: Miloš Vauhnik: (6) »Gaetano Salvemini, prijatelj jugoslovanskih narodov«. — 19.30 Postni govori: (11) Dr. Jože Prešeren: »Krivico voljno prenašati«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj. — 21.00 Verski motivi v operni glasbi, pripravil Dušan Jakomin. — 21.30 Socialne vede. Sobota: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 17.00 Pevski zbori Fur-lanije-Julijske krajine: Zbor »Giuseppe Tartini« iz Trsta, ki ga vodi Giorgio Kirsch-ner. — 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 17.30 Pisani balončki. Radijski tednik za najmlajše. — 19.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan Theuerschuh. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Vokalni oktet »Planika« iz Gorice, ki ga vodi Franc Valentinčič. — 21.00 Postne legende: Marijan Vouk: (6) »Kristusov plašč«. O BVEST1L Tridnevnica za može in fante Kot priprava na velikonočno spoved pri Sv. Ivanu pred oljčno nedeljo 11 dnevnica za može in fante. Prvi govor v četrtek, 8. aprila ob 8,30 zvečer; nasl< nji dan je redni postni govor na Ttf niku v cerkvi sv. Ignacija ob 8. zve# Zaključni govor bo v soboto, 10. aprila 8.30 zvečer zopet pri Sv. Ivanu. V sob<> bo tudi priložnost za sv. spoved. V deljo, 11. t.m. pa bo skupno sv. obhaj! pri Sv. Ignaciju na Travniku ob 9. uri V nedeljo, 4. aprila bo ob 16. uri stolni cerkvi v Gorici zaključek vzoru1 tedna za dekleta in žene. Govoril bo J. Jurak. Članice Marijine družbe zarjamo, da bo to nedeljo shod nam' na oljčno nedeljo. Velikonočni govori za tržaške verfl^j Kakor vsako leto priredi slovenska 'i'