Pottalaa paiiellrana. Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem*. ======== List izhaja 25. vsakega meseca. — =* Za člane v »Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno D 6-—. Sicer stane list celoletno D 7.—, polletno D 3 50, četrtletno D 2-—; posamezne številke .... — 1 Din. Cena Inseratom: '/« strani D 2-— vključno-davek. ===== Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. i. ■ .* Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave je pošiljati do 20. vsakega me-■ 1 — ■■ seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. Št. 9. V Ljubljani, 25. septembra 1922. Leto IX. IX. redni občni zbor Osrednje 1 Zveze gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani se je vršil dne 6. septembra 1922 v pro* štorih predsednika g. Kavčiča na Privo* zu v Ljubljani ob 14. urL Zastopane so bile: Zadruga v Mariboru: po načelniku g. Roschanzu in delegatu Spaciku. Vrhnika: po načelniku g. J. Kosu in delegatu Drašlerju. Kočevje: po načelniku g. Šleimerju in odborniku Zdraviču. Novomesto: po načelniku Zurcu in namestniku g. Vindišerju. Stari trg: po načelniku g. Žnidaršiču in odborniku Benčini Trbovlje: po g. Goropevšku. Slov. Bistrica: po načelniku g. Ko6u in odborniku g. Sačniku. Kranj: po načelniku g. Kuraltu. Škofja Loka: po načelniku g. Kavči* ču. Tržič: po načelniku g. Ruechu. Št Vid pri Lukovici: po načelniku g. J. Rusu in delegatu g. Srečko Rusu. Litija: po delegatih gg. Turk in Mav* ring. Ljubljanska okolica: po delegatih: gg. Knez, Kuhar Leopold, Kuhar Avgust, Mercina, Bricelj, Prusnik, Božič, Rabež* pik in Javornik. Ljubljana: po gg. Soklič, Stritar, Bo* |e, Zalaznik, Krapež, Marenče, Cigler in več članov in članic zadrug po deželi. Predsednik g. Kavčič konštatira Sklepčnost, otvori zborovanje, predstavi zastopnika obrtne oblasti magistratnega koncipista g. Čehona, pozdravi navzoče najpresrčneje z željo, da bi se vse razpra* ve vršile kolikor možno parlamentarno. Prečita se zapisnik zadnjega občne* ga zbora in brez ugovora odobri. Nato poda tajnik poročilo o delovanju Zveze v letih 1920 in 1921, kar se istotako odo* bruje na znanje vzame. » Iz poročila povzamemo sledeče: Poročati mi je o delovanju Zveze za dveletno dobo, ker lansko leto vsled ne* prestanih drugih opravkov tajništva in načelstva nismo mogli priti do tega, da bi sklicali pravočasno občni zbor, ko čas v vzdržnem delu pač prehitro beži, pola* gamo torej račun za dve leti. Med tem časom je Zveza neprestano vršila svojo podrejeno ji nalogo. Pospe* Sevala je organizacijo zadrug in ustano* vila zadrugo v Novem mestu za ves po* litični okraj Novega mesta; ta zadruga je po številu ena najmočnejših v Slove* ni ji, ker šteje blizo okrog 400 članov. Podala je vsa navodila za ustanovitev zadruge v Prevaljah, zadruge v Slov. Gradcu in v Murski soboti dotičnim or? ganizatorjem, ki so se za stvar zavzeli. Organizirati imamo sedaj, ko se je razmejitev končala, še zadrugo za loga* ški okraj s Cerknico in Žiremi, slednje so pripadale preje k Idrijski zadrugi; nadalje je treba združiti še sodne okraje Radovljico, Krško in Črnomelj, potem bo, ker je na Štajerskem večinoma že vse v zadrugah, gostilničarska obrt v Slove* niji strokovno temeljito združena in or* ganizirana. Izdala se bo nato knjižica o pravil* nem in eksaktnem vodstvu za zadružne funkcijonarje, počakati je treba le še to* liko časa, da se novelira oziroma izenač? obrtni red z novim zakonom. Za Štajersko se je ustanovila pod« zveza zadrug gostilniških obrti v Celju, v to ustanovitev je Osrednja Zveza data priporočilno mnenje na pristoječa obl :« stva in tudi na ustanovi sodelovala, dl se opravila za podrobno delo pri Osre*... nji Zvezi s tem nekoliko razdele. Pravni nasveti zadrugam in tudi po> samnim članom zadrug so se podali v tem času v 64. slučajih. V pospeševan;« izobrazbe vajencev in obrtnega šolstva je gospod predsednik, kot bivši občinsk. svetnik, spretno izrabil slučaj, ko je šlo zj sklep pobiranja občinskega davka na prenočišča, da je stavil pogoj, da bode gostilničarji le tedaj pristali na to, če se' daje od kasiranih zneskov 10 odstotkov za šolo gostilničarskega vajenštva. To je obveljalo in pri ponovitvi te odredbe j c Zveza izprosila pri pokrajinskem na* mestniku pogoj, da dovoli le tedaj zopet nadaljno pobiranje tega davka, ako bo* do oddajali magistrati Zvezi za šolo po 22 odstotkov od nabranih zneskov. Take pogoje imajo sedaj magistrati v Ljub* ljani, Celju in Mariboru. Ljubljanski magistrat je^j^slej na* ložil v to svrho že okrog 130.000 kron. Ko dobimo še poročila iz Celja in Mari* bora o zagotovitvi teh dohodkov in kc naraste fond na zadostno višino, pojde mo takoj na ustanovitev tega velevažne. ga inštituta za gostilničarsko obrt v Slo veni ji. Zunanji kraji dobe primerne tečaje (kurze). S posredovanjem za delo jf Zveza članom v razne kraje posredova la uslužbence. S pomočjo ljubljanske zadruge je Zveza dobavila raznim zadrugam stekle* !;o posodo po lastnih cenah, kar je bilo i ozirom na silno podraženje tega blaga Ja vse, ki so se oglasili za to dobavo, va* žne koristi in članom prihranjen marši* kateri stotak. Na blastva in korporacije je bilo Vreba neprestano apelirati v vseh vrst nc* prilikah, zlasti s pokladanjem pravil za razne članice, preureditve zadrug iz kole« ktivnih v strokovne, neštetokrat z vlo* gami, deputacijami in intervencijo na* čelstva v neprilikah policijske ure, inter* vencije pri sodiščih, ob obtožbah navi* janja cen, proti neutemeljenim ovadbam predlagati pravilne kalkile o nabavi in stroških itd. v obrambo takih osumi jen j posameznih, vlaganje rekurzov, prote* stev in spomenic, pojasnil in informacij, v interesu članstva prizadetih zadrug. Vseh teh del in spisov se je izvršilo od leta 1920 do 31. decembra 1921 — 364, ne gre vse posamezne naštevati, nava* jam le toliko, da cenj. zborovalci čujejo, da je bila Zveza v vseh podrobnostih na mestu in je po danih ji možnostih vršila svoje delo, v kolikor to dovoljujejo sred? stva, ki ji niso na razpolago. V prospeh tujskega prometa deluje Zveza po svojem predsedniku, ki je član državne komisije za tujski promet, kar jc za gostilničarstvo zelo važno, da tudi v tisti korporaciji čujejo glas zastopstva gostilničarstva, katero je prvi faktor za pri vab o in oskrbo tujcev v deželi. Skupnost in stanovsko čast je Zve* za gojila in branila po svojem glasilu »Gostilničarju« jasno in brezobzirno ta# ko, da jc mnogokrat pretilo uredniku že sodno preganjanje, pa nič ne de, strah« ne poznamo, dokler se borimo za pravic# nost in resnico proti izkoriščevalcem, za* vijonom, korupciji in obrekovalcem. • Sedaj je včlanjenih zadrug pri Osre* dnji zvezi 41, ki imajo skupno okrog 4000 članov, vse te zadruge so povečini sklenile svoje pristope na svojih občnih zborih, kakor to predpisujejo §§ J19c in 130c obrtnega reda. Osrednja Zveza ni pobirala nikakih prispevkov razen naročnine za stanovski list, a še ta se plačuje tako malomarno, da se v gospodarstvenem oziru komaj in komaj voz dalje pomika. O tem pa bode govora pri dotičnih točkah današnjega dnevnega reda. S tem bi bilo to poročilo pri kraju*3rtagovolite ga vzeti na znanje! Računski zaključek za leto 1920 izka* zuje 3509 K dohodkov in 17.960 K izdat* kov, primanjkljaja 14.451 K, katerega je začasno založila Ljubljanska zadruga. — I.eta 1921 pa je bilo dohodkov 33.145 K. 72 vin., izdatkov pa 33.220 K in 22 vin, iorej zopet primanjkljaja 74 K 50 vinar. Proračun za bodočo poslovno dobo izka* zuje 54.000 K potrebščin, pri čemer igra največjo vlogo velikansko povišanje tro* škov tiskanja stanovskega glasila. Razpravljalo se je vsestransko^ kako zadevo urediti, da bi vsaj naročnina ali prispevki za list redneje in točneje pri* ha j ali. V razpravi, katere so se udeležili gg.: Zurc, Kos, Kuralt, Bole in predsednik g. Kavčič, se je mnogo poudarjalo, da bi bi* lo pobiranje prispevka za Zvezo, oziro* ma Gostilničarja najlaglje in najenostav* neje tako, da sklenejo zadružni občni zbori pobirati zadružno doklado v taki višini, da je v njej že zapopadena tudi naročnina za stanovsko glasilo, ter bodi prejem lista za vsakega člana zadruge obvezen. Zadruge imajo zakonito pravico od zamudnikov izterjavati na občnih zborih sklenjene prispevke upravnim potom, bi bil torej ta način pobiranja naročnine najsigurnejši in najbolj reden. Od mnogih strani pa se jc zopet po* udarjalo, da načelstva niti najnujnejših zadružnih zahtevkov ne morejo v lepem izterjati od svojih članov, in bi bilo že* leti, da naj Zveza pred vsem izterjava direktno od posameznikov določene pri* spevke in le v slučaju brezuspesnosti sc naj naznani zadrugam ob koncu leta za* mudnike, nakar bi potem zadruge po mo* žnosti izterjale pri dolžnikih. Naročnina se naj terja polletno s pri* laganjem poštnih položnic. Na dano gla* govanje se ta predlog soglasno sprejme. Glede cene listu, ki naj velja obenem tudi kot prispevek upravnemu strošku Zvezi, se z ozirom na velikansko podra* ženje tiskarskih stroškov soglasno skle* ne in določi celoletna naročnina na 20 di* narjev, plačljiva polletno po 10 dinarjev. K točki 5. dnevnega reda sc poroča, da je po sklepu Zveznega zbora dne 15. oktobra 1919 potala ta Zveza zveza viš* jega reda za celo Slovenijo, ker pa sc snujejo v novejšem času tudi Zveze z manjšimi okrožji, je potrebno, da se spremeni njen naslov in delokrog v tc* liko, da pripadajo njej tudi zadružne zveze z manjšim teritorijalnim obsegom, ter da spremeni Zveza svoj naslov ta* kole: Osrednja Zveza gostilničarskih zadrug in zvez za Slovenijo v Ljubljani in v § 1.: obsega zadruge in zveze gostil* ničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žga* njetočnikov in izkuharjev na Slovenskem in ima ime: Osrednja Zveza zadrug in zvez gostilničarjev, krčmarjev, kavar* narjev, žganjetočnikov in izkuharjev ete. V § 2. in sploh v vsem naslednjem je dostaviti za besedo zadrug še: in zvez. Ta sprememba se na dano glasovanje soglasno odobri. K točki 6 se poroča, da je posestrima, t. j. Zveza gostilniških zadrug v Zagrebu našo Zvezo telegrafično obvestila, da je nameravalo notranje ministrstvo kot sredstvo za pobijanje draginje izdati na* redbo, da bi sc morali gostilniški in ka* varniški obrati zapirati že ob 9. zvečer, ter opozorila dati proti taki namerit oicfc ločen protest j Časopisje pa je ravnokar poročale* da je notranje ministrstvo od tega na* klepa odstopilo, ni tedaj povoda radi te» ga izgubljati časa, biti pa moramo vsak tak pojav na straži, V zadevi bolniškega zavarovanja de* lavstva se splošno poudarja, da so za* htevki vplačil za zavarovanje delavstva za slučaj bolezni mnogo previsoko izl predrago računjeni. Ker se s tem neupra* vičeno zbirajo velikanski kapitali od de« lavstva in obrtništva, se soglasno osvoje zadevni predlogi, ki jih navaja strokovni list »Gostilničar« v dopisu dne 25. av*. gusta t. I. in naroča zveznemu načelstva podati ministrstvu za socijalno skrbstvo/ primemo spomenico, v kateri se naj tudf zahteva vestnejša uprava pri podružni* cah in marljivejše delovanje blagajniški!} zdravnikov. K točki 8. dnevnega reda se poroča, da je ideja o ustanovitvi gostilničarske šole za vajence znatno napredovala in se bo z vso vnemo pospeševalo delovanje na to in je otvoritev tega zavoda v naj* krajšem času razrešiti. Občni zbor naroča predsedstvu, da si zagotovi primerno državno podporo ter izposluje od magistratov v Celju iti Mariboru poročila, v koliko so prispe v? ki od pobiranja davščin na prenočišče v tamošnjih mestih.že narasli. Ljubljanski magistrat je do sedaj na* ložil v to svrho 150.000 K. Poročilo se sprejme z odobravanjem na znanje ter se izreče vsestranska želja, da bi se ta kulturni inštitut za gostilni* čarstvo čimpreje oživotvoril in to pa edinole v Ljubljani, ker v manjših me* stih nima smisla stren^iti za tem, ko ni potrebnega števila vajenštva ter sc itak pičla sredstva ne morejo cepiti, da bi ne bilo potem tu nič, tam nič. Za Maribor, Celje, Kočevje in Novo mesto pa sc bodo po potrebi kreirali po* sebni učni kurzi. K raznim nasvetom in predlogom se oglasijo načelniki gg.: Zurc iz Novega mesta, Kos iz Slov. Bistrice, Šleimer iz Kočevja in Roschanz iz Maribora in dru* gi, ki nepobitno dokazujejo, kako škod* ljiva, nepriliena za tujski promet in v občo nevoljo občinstva jc odredba po* krajinske uprave, da jc v gotovih krajih, celo v mestih, zapiranje gostilniških ob* ratov ukazano že ob 9. uri pozimi, in ob' 10. poleti. Trditev pokrajinskega namestnika, do je temu vzrok še preveliko pijance* vanje po deželi, [s popolnoma zgrešena* ker sc pijančuje lahko tudi, če bi nc bilo nobenih gostilen. Odpravi naj sc žganjetočenje po šta* cunah, pa bode kmalu opaziti manjc pi« janih ljudi po cestah in vaseh. V krajih, kjer prihajajo vlaki šele okrog 11. ure ponoči, se potnik mnogo« krat nc vc kam dejati in mor.atavati od gostilne do gostilne ter klicati, ek ga sprejmejo pod streho. Take razmere vzbujajo zasmehova« nje pri inostrancih in tujcih, ter nam na neupravičljiv način kratijo slobodo ob# rata, od katerega nismo zato nič manj obdavčeni, ko moramo po dve do tri ure na dan prisiljeno manj delati. Občni zbor sklene soglasno, naj predsedstvo Zveze zbere deputacijo, ki bo šla s primemo spomenico k pokrajin# skemu namestniku, da se končno že ven# dar enkrat izposluje pravičnost za vse enako in uvede policijska ura za gostil« niške in kavarniške obrate vo vseh me# stih in večjih krajih po deželi ista kakor je v Ljubljani. V zadevi merosodnih uradov podajo pritožbo gospodje delegati iz Slov. Bi# 6trice in iz Starega trga, da morajo pri# zadeti po 12 ur daleč voziti posodo ce# jnentirat, t. j. v velikansko nepriliko go# stilničarstva in sploh vinarstva v vino# gradnih krajih. Temu nedostatku se mora na vsak nači odpomagati ter se sklene soglasno, ‘da poda Zveza na merodajna mesta ana# logno z občinami, ki so se za to že pote# jgovale zahtevek, da se ustanovi meroso# Idni urad v Slov. Bistrici in za okoliš cer# kniški istotako ena merosodna postaja. Z ozirom na dejstvo, da se v novej# Sem času podeljujejo trgovcem in bra# njevcem kar zaporedoma pravice pro# dajanja piva, vina in žganja v zaprtih steklenicah, kar se na zvijačni način iz# rablja, da vsi taki koncesijonarji začne# jo polagoma ne oziraje se na zadevne predpise točiti enostavno v odprtih po* sodah čez ulico in tudi po lokalih se po# piva, pijanci pa, ki se valijo iz takih bez» nic, pripisujejo gostilničarstvu, se na predlog g. Zurca sklene podati pokrajin# skemu namestništvu jasno sliko proti po# deljevanju takih koncesij trgovstvu, ter opozoliti na to dejstvo tudi družbe proti pijančevanju, ker se resnično v takih gnezciih goji zakotno in neizmerno pijan# če vanj e. Opozarja se tudi, naj organizacija intenzivno deluje na to, da se odpravijo nekdanji privilegiji točenja pod vejo, ker dandanes niso več tisti časi, da bi bi# lo vinorejcu nemogoče po primerni ceni prodati na debelo svoje pridelke. Dovoljenja za točenje pod vejo se na najperfidnejši način zlorabljajo, ter toči tak licencar brez konca in kraja, nele svoje vino, marveč ga dovaža še skrivaj od drugod in se popiva po takih barakah dan in noč. Razni konsumi n. pr. imajo pravico točiti vino le svojim članom na dom, go# ‘di pa se tako, da se toči vse vprek, kdor jga hoče. Pritožbe zadrug ne zaležejo nič, ka# iže se kakor da bi bili posamezni okrajni jglavarji naravnost sovražni gostilničar# rfem in dovoljujejo vse, da le meri na Bkodo redni gostilničarski obrti. Istotako je zadeva z dalmatinskimi točile!, ki se jim dovoljuje nadrobna prodaja. Gostilničarstvo tipajo na vseh stra# neh, obdavčujejo čez mero, povrhu pa ga še obdajajo s takimi parasiti z do# voljevanjem raznih točilnic itd. Tega mora biti vendar že enkrat ko# nec, naj se storijo v tem pogledu potre* bni koraki, naj se to pokrajinski upravi temeljito predoči in naj ta take razmere odpravi ali omeji. Sklene se soglasno navedene pritož# be podati tudi pristoj. ministrstvom in zakonodajnemu odboru v Beogradu Načelnik mariborske zadruge g. Ro# schanz poda izjavo, da je tamošnja za« druga sklenila ostati član Osrednje Zve# ze v Ljubljani ter izraža nado, da bode gostilničarstvo slej ko prej z ozirom na svoj poklic mednarodno, ker ima isto služiti vsakomur, najsi pride od katerega koli dela naše zemlje ter da ostanejo go# stilničarji v stremljenju po zboljšanju svojega položaja edini brez ozira na na# rodnost in da bodo delovali v slogi za prospeh svoje vzvišene obrti, ki je vele# važen faktor v državi in v mednarodnem tujskem prometu. K sklepu se na predlog g. Vindišerja iz Novega mesta še soglasno sklene delo# vati na to^ da se pri zadacanju vina in mošta upoštevajo popusti za kalo, kakor je bilo v užitninskem zakonu določeno — pri vinu 3 1, pri moštu 10 1 na hekto# liter, kar je z ozirom na osušitev in res# nični manko pri vsakem slučaju opravi# čeno. S tem je bil dnevni red izčrpan, g. predsednik zahvali delegate na intenziv# nem in stvarnem poročanju ter temeljitih razpravah v vseh točkah in obljublja, da bo Zveza v vseh stavljenih zahtevah pri# memo delovala in nastopala in zaključi zborovanje ob pol 18. uri. Pogled nazaj na Ljubljanski velesejm. V zadevi točilnic na ljubljanskem ve# lese j mu je po lanskih skušnjah zadruga gostilničarjev v Ljubljani pri Velesejm# skem uradu in tudi pri obrtni oblasti iz# rekla željo, da naj se točarenje obrtoma kolikor mogoče omejuje, ker je zgodo« vina pokazala, da so imeli mnogi ljublj. gostilničarji in kavarnarji ob tistem ča# su prazne lokale, in sicer zaradi tega, ker se je dovolilo na sejmskem zabavišču vse do najskrajnejših jutranjih ur. Po# setile so tu in tam gostilne in kavarne le posamne do skrajnosti napite družbe v nadlego in zabavljanje. Sejem veljaj kot sejem, bodisi za di# rektni nakup industrijskih proizvodov ali pa kot posredovalec z vzorci. Prav zato pa, ker je ljubljanski sejm za vso slovensko industrijo, kakor tudi za trgovino velevažnega pomena, bo dolž# nost uprave sejma, da odstrani z njega nedostatke in izrodke, ko jih opazi. Hva« le, in to opravičene hvale je bilo dovolj vsled česar pa mislim, da je koristno in potrebno opozoriti prireditelje tudi na senčne strani, če se pojavijo na sejmu in sicer ne z namenom očitanja, kakor bi prireditelji ne storili svoje dolžnosti, temveč z namenom, da se nedostatki v bodoče odpravijo. Nedostatek ali boljše rečeno izrodki so se pojavili letos v od# delku za alkoholne pijače. Da je vino#1 gradstvo velevažna panoga v našem na# rodnem gospodarstvu, je gotovo in zato mu gre na vzorčnem sejmu odlično me# sto. To mesto pa, katero vinogradstvo zasluži, mora služiti istemu namenu, ka# kor mesta, ki pripadajo posameznim vr# stam industrije. Namen razstave vinskih vrst mora biti interesentom pokazati, kaj, pridelamo in privabiti interesente k skle« panju kupčij. Ta značaj vzorčne razsta# ve vina je vinski oddelek sejma lani umel, a ga letos skoro docela izgubil. Letos se je vzorčni vinski oddelek spremenil v pr# vi vrsti v pivski oddelek ter je bil ta zna« čaj pivsk. oddelka potrjen tembolj s tem, da so na »veseličnem« prostoru dobili pristop gostilničarji in vinogradniki, kjer so v poznih ponočnih urah obiskovalci pokušali vinsko kapljo radi razveseljeva« nja in ne v svrho sklepanja kupčij. Lo« kali vinogradnikov in vinskih trgovin se niso po ničemer ločili od lokalov gostil« ničarjev, povsod je bil utis, da gre pro# dajalcem (razložnikov skoro ni bilo), po« glavitno za takojšen zaslužek, ne pa za sklepanje kupčij, ki se imajo naknadno izvršiti. Ni treba biti preveč rigorozen, ako komu taka vzorčna razstava ne uga« ja. Da nudi vinski oddelek tudi tistim obiskovalcem sejma, ki niso prišli na sejm ravno, iz trgovsikh ozirov, priliko okrepčati se, je čisto v redu in se ne bi nad tem nihče spodtikal. Tudi v Pragi je na sejmu za okrepčilo obiskovalcev za« dostno preskrbljeno, a ob času ko se za# ključi razstava, zaključi se tudi oddelek za okrepčilo obiskovalcev. Nihče se ne more pritoževati, da Ljubljana nima za« dosti gostiln, zato pa ni pametnega raz« loga, zakaj bi se ne zaključil veselični prostor, če že ne istočasno, pa vsaj par ur po vsakdanji zaključitvi sejma. Ko pa so spremenili vzorčni vinski oddelek v gostilničarski, mislim, da to jemlje temu oddelku značaj razstave. Po mojem mne« nju bi bila opravičena na sejmu samo ena gostilna in ta le v režiji sejmske uprave, namenjena v kritje sejmskih režijskih stroškov. Mislim, da bi uprava delala le v prid ugleda sejmske prireditve, če bi v vprašanju vinskega vzorčnega oddelka prihodnjič rigorozne j še postopala. Ljubljansko gostilničarstvo se smatra upravičenim tudi ob takih prilikah kaj zaslužiti, ter stavi predlog, naj se izkori« ščevanje velesejma ne dovoli razširjati na ustanovitve gostilnic in točilnic na škodo domačih obrtnikov. Vzorne točilnice in poskuševalnice naj delujejo le, dokler je sejm odprt in tako tudi vsa druga gostilniška podjetja na zabavišču, kvečjemu 'do 8. ure zvečer, nato pa naj se občinstvo razide po me* stu, koder se mti bo nudilo istotako za* dostne zabave po vrtovih, dvoranah in kavarnah, Izvoz našega vina v Češkoslovaško republiko. Najtežji korak je započet. Imamo dogovorjen kontingent 150.000 hi vina, ki ga smemo tekom enega leta uvoziti v Čehoslovaško. Na nas je sedaj ležeče, da ta dogovor izkoristimo. Ako bomo čakali s skriženimi rokami, da pridejo k nam češki trgovci in vpra* šajo, če imamo kaj vina na prodaj, dolgo bomo čakali in malo prodali. Tako lah* ko preteče eno leto in naš izvozni kom tingent ostane samo na papirju, ne iz* črpan. Sedaj je na naših vinskih trgovcih in eksporterjih ležeče, da pokažejo, kaj znajo. Doslej smo, žal, opažali, da so mnogi od njih bolj razpoloženi za uvoz tujega cenejšega vina k nam, kakor da najdejo naši izborni vinski kapljici odjemalce v tujih krajih. Mnogo smo zamudili v tem oziru, pa sedaj ne smemo več odlašati. Treba je iti takoj na delo. Sežnaniti moramo če* škc trgovce in češko publiko z našimi izbornimi vini. Pokazati jim ihoramo, kar imamo najboljšega in obslužiti jih moramo kar najbolje in kar najsolidneje, da si zasi* guramo trajne in dobre odjemalce. Zato tudi ne smemo prepustiti izvoz vina nesolidni špekulaciji, temveč je potreb* no, da stvorimo izvozno združenje na* ših najboljših in najagilncjših ekspor* ter jev. Treba bo, da si sami ustanovimo v Pragi in drugod v Čehoslovaški republiki svoje zaloge ali pa vsaj preskrbimo so* lidne zastopnike, tako da imamo kar ga* rancijo, da dobi češka publika naša vina v roke taka kot so. Vse dosedanje izkušnje kažejo, da so naša vina na češkem trgu v največji meri sposobna za konkurenco. Izkoristiti moramo to ugodno situa* cijo v blagor vinogradništva in v blagor naše izvozne vinske tr* g o v i n e, Kot važen korak v tej smeri srna* tram, da se ponovno snidejo vsi oni, ki se za izvoz naših vin interesujejo. Kot član komisije, ki je dogovarjala izvozni kontingent vina z delegati češko* vaške republike, kakor tudi poznavalec razmer na češkem vinskem trgu vabim vse interesente, to je vinske tr* govce, vinogradnike in tovariše strokov* lijake, naj se zanesljivo udeležijo se* stanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 1, oktobra t. 1. ob 2. popol* dne v prostorih državne vinarske šole I w ., V ' v Manboru. ~ Na teta sestanku bom podal fnferet* sentotm vsa potrebna pojasnila v tej važni zadevi. B. Skalicky. Razno. Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko ]eto s 16. oktobrom t. L Šola je šestmesečna in traja pouk do 15. aprila 1923. V njo se sprejemajo notranje in zunanje gojen* ke. Prošnje za sprejem je vložiti najpo* zneje do 1. oktobra t. 1. pri vodstvu go* spodinjske šole v Šmihelu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila glede pre* skrbnine itd. Prošnjam je priložiti rojst* ni list in zadnje šolsko spričevalo. Zbadanje. Od naših najuglednejših tovarišev prihajajo pritožbe, da mnogi časopisi prav neupravičeno in ostro na* padajo gostilničarski stan, ter dotičniki odločno zahtevajo, da pozovemo tovari* še, naj take časopise enostavno bojkoti* rajo. Vsled tega podajamo izjavo, da bo gostilničarstvo proti listom, ki brez vzro* kov namenoma blatijo gostilničarski stan in pri vsaki količkaj možno dani priliki zbadajo prav po nevrednim, ako bodo vkljub tej opozoritvi z napadi na* daljevali, brez kake inicijative od te ali druge strani pričelo z bojkotom takih časopisov. Vabilo na redni občni zbor zadruge gostilničar* jev v Velikih Laščah, ki se bo vršil dne 28. novembra 1922 ob 10. dopoldne v prostorih podpisanega načelnika z dnev* nim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občne* ga zbora. 2. Letno poročilo. Računski zaklju* ček in poročilo računskih preglednikov. 3. Proračun za leto 1923 in sklepanje o dokladi za proračunjenc stroške. 4. Volitev načelstva in odbora. 5. Slučajnosti. Cenjeni člani se' vljudno vabijo na mnogobrojno udeležbo! Velike Lašče, dne 11. septem* bra 1922. Štefan Ivančič, načelnik. PREKLIC, V našem listu z dne 25. julija Št. 7 sej je pod nadpisom!: »To in Otto« v polemiki proti neki brošuri vpletlo Gospodarske* zvezo, da bi bila ta neki poslatvi prime« šala sadnega mošta vinu. Dognalo se je, da je bil pisec dotift* nih vrst mistificiran in da je dotični pa* sus neresničen ter preklicujemo to obre* kovanje in obžalujemo, da se je zgodilal temu uglednemlu. velepodjetju z dotičnoj opazko krivica, to tembolj, ker je reel* noet, solidnost in stroga natančnost; osobito pri vinski kupčiji Gbspodatsket Zveze obče znana in je od vseh njeniK odjemalcev slišati le priznanje in zado* voljnost tako glede dobrote vin kot kit* lantne in točne postrežba Uredništvo, NAZNANILO! Savez gostilničarskih zadrug za Slo* vensko Štajersko, Prekmurje in politični okraj Guštanjski v Celju, ima svojo pl* samo pri »Belem volu«, Kralja Petra c e* sta št. 9, pritličje, prva soba desno in ima določene uradne ure dnevno od 17. — 2% in v ponedeljek od 10, — 11. ure. Vsi, ki ste prejeli po pošti opomine na plačilo zaostalih prispevkov za 1. 19211 in 1922, vedite, kaj Vam je storiti! —< Upravništvo »GostilničarjaetlCO“ garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni Moczil, LjUblJIM Ffnsfta Irgoitn li | Peter Stepic; Spodnja Slika Hn. 255 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo'2ajamčeno naravnih vin Iz dolenjskih, goriških, Istrskih In štajerskih vinskih goric. Telefon it. 2G2. * H n N N M V N' N Sfiivovko tropinovec rum cocnac-metiiclnal razne fine iikerie « ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka :: Gregorc & Verlič Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žej. 7. rt H h )* H H >■ F M H M vseh velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo, rrr: vse solidna in trpežna izdelava. .... ........ Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila BCT po najniijih cenah. — . ~ Zaloga sodov ter sodarskega lesa. ----- Cene zmerne. Točna postrežba. Solidno delo. Franjo Repič sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Koiezijska ulica St. 18 i| pekarija, slaščičarna in m * p m V* Ul & 3» * ■M »vnvaranrsm kavarna '2f Stari trg Sl , se priporoča sl. občinstvu W3 posebno z dežele 3 na zajutrk. (zalogoj VINA izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem FRANC KURALT gostilničar v Kranju. v VIN© staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti prodaja po jako zmernih cenah LADISLAV POLLAK JAŠKA (Hrvatska). \A aJ mm za gostilničarska zadruge v Uabrianl Marijo Terezije cesta štev. 16 posredne brezplačno * za vse službo iščoče : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji iz Ljubljane plačajo 25 p, -1 ■ ■ ■■ = z dežele 1 Din. Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne pršilke I priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hruatsklh Id Štajerskih »Inskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. ') Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnid. ESL^šiiiSS^^UBBUMBDBBMDDBDBDMDDDMBDMDD^DHBDI^DBDBBBDBDBU1 PRISTNI BRINJEVEC se dobi po primerni ceni pri FRANC SVIGEUU ° a BREGU . Borovnica z««JJke oddaja Ljubljanska Industrija probkovih zamaškov JELAČIN KOMP. LJUBLJANA. AVGUST AGNOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE Pivovarna |IDIWR« v Ljubljani (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor> Eierčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. DoM se tndi tropine In sladke cime, U so kot živinska krma selo priporočljive. lan m & E. Skaberne Mestni trg 10. L"UBLJANA Mestni trg 10. Manufakfturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij In omnibusov. — Platno za rolete in verande itd. Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno In svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. Perilo za dame I gospode, izgotovljeno Iz najfi ejega šifoa, batista in ceflrja. Otroško perlo za dečke, dekl ce n dojerčke Piecpasr Hz kretoa klota, bi i za : svile i et ; n a. Največja izbra florastlh volnenih in svlenih nogavic, dokolenic i ga -maš. Pate t e oja/ice vsah velik osti, vsakovrstne triko in glacs rokavice za dame in gospode, ovratnik k ravate. Razne majce. svlterj, športno perilo, kopa le oble ke td. Solidna in točna postrežba. Izdaja In zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik* Avguštin Zajet — Tisk »Narodne tiskarn«".