List 23. Tečaj I / naro Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako sto za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic v Ljubljani 3. junija 1892 na najvišje sodišče na Dunaji, ki je razsodilo, da prv ko je izdal slovensko sodbo Oe se vloži slovenska tožba smeti izdati pri sodiščih 1 Slovenščina pri sodiščih. pri katerih je slovenščina že v navadi tudi slovensko razsodbo. Letos mine petindvajset let od kar imamo sedanjo Ta odločitev načelne važnosti, ali slovenskega ustavo, v kateri je nam zagotovlj odna jednako pravnost Kdo bi mislil, da je sedaj vendar slovenščina uradovanja najvišjega pa še ne bode dosti pospešila. Iz odločbe sodišča ni razvidno, da bi pa sodišča v takih aznih uradih se tako udomačila pri 1 poganjati za njene pravice da se ni treba več slučajih tudi morala razsojevati v slovenščini Dokler se V četrt stoletja je bilo dovolj pa to ne zgodi, se je pa bati da se bodo izdajale v časa da so vlade preskrbele slovenščine zmožnih ad- tacih slučajih le nemške ali italijanske razsodbe nikov. V tako dolgem času se osobje pri uradih že jako premeni če bi se od vsacega adnika, ki na novo na- stopi kako službo na Slovenskem zahtevalo znanje slovenščine in bi se pri avanzovanji bilo gledalo tudi na Tega se je temveč bati, ker v nekaterih pokrajinah ni slovenskih odvetnikov. Zatoženec bode vzel nemškega ali italijanskega odvetnika, ki bode gotovo zahteval nemško ali italijansko azsodbo. Da se na Koroškem in v Trstu jezikovne sposobnosti bi pi nobenem veščih uradnikov sedaj ne primanjkovalo adu slovenščine ni že bolj vkoreninilo slovensko uradovanje, je pac mnogo krivo pomanjkanje slovenskih odvetnikov. Od nemškega Žal da se v tem oziru vse premalo storilo Levičarske vlade se za ali odno jednakopravnost niso brigale, sedanja pa tudi italijanskega odvetnika ne moremo zahtevati slovenski uradoval in branil pravice našega jezika da bi Zaradi v tem oziru ne kaže posebne odločnosti Izdala je sicer tega mi mislimo da bi naši odvetniki najlepše pokazali nekaj edeb, ki se pa povi zpolnujejo svoje domoljubje, ko bi se naseljevali tudi v krajih, kj Če obe stranki, tožnik in toženec, odločno zahtevata je nas odni obstanek posebno v nosti. Dokler na slovensko razsodbo in se v pravdi poslužujeta jedi slo venskega jezika, izda se se slovenska sodba Drug je ne bode tudi adovanja, ker se ne bodo vlagale slovenske Koroškem slovenskih odvetnikov ne bode slovenskega ui pa 9 ce samo tožnik vloži slovensko tožbo, zatoženec pa nemški ali pa italijanski ugovarja. Nedavno se je v taki tožbi izdala v Ljubljani nemška tožbe. Vse potegovanje naših poslancev je v tem slučaji na Dunaji lahko izgovarja, da pri zaman Minister se tacih sodiščih ni treba slovenskih uradnikov, ker minejo vmesna azsodba. Tožnik je zahteval slovensko azsodbo, leta in leta da se vloži kaka slovenska tožba. Nemške pritožil se celo pi nadsodišči v Gradci ali vse ni nic tožbe imajo tudi to slabo posledico da Nemci baš na pomagalo. Gospodje v Gradci so sklicevaj se na neke poslovanj sodišč kazoč lahko trdijo, da v dotičnih krajih stare predpise odločili da sodišče v Ljubljani pravilno postopalo izdavši nemško vmesno k azsodbo celo odbilo ni Slovencev. Če na Koroškem tako poredkem prihajajo slovenske vloge, se tudi ni čuditi, da višji krogi naposled prošnjo da bi se izdala sodba tudi v slovenščini Trstu se je pa pripetil podoben slučaj. dobe prepričanje 1 da že skoro vse koroško prebivalstvo Vložila se pa tožnik po Sodišče je se je slovenska tožba, pri obi služeval nemščine, toženec pa italijan izdalo slovensko razsodbo. Toženec se je pritožil in nad sodišče ie razsodilo, da se ima razsodbo izdati v nem nemški zna in da se že res ne izplača, da bi se še pri koroškem polku rabila slovenščina. Res morda na Koroškem ali pa v Trstu slovenski odvetnik spr slabše izhajal, nego kje drugje na Slovenskem toliko računamo domoljubje malo ali mi že ščini ali pa v italijanščini. Tožnik se je sedaj pritožil slimo 3 naših odvetnikov, da mi-da jih malo manjši zaslužek ne bode odvračal od J "■mmMi Iii 183 tega, da se naselijo v krajih, kjer so posebno potrebni kar seveda grof Taaffe storiti ne more, če bi tudi hotel. v varstvo naših narodnih pravic. Zgoraj smo omenili, da se je graško nadsodišče Ko rodu, Mladočehi sedaj odjenjali, ker so s bi zgubili vpliv pri na- svojimi agitacijami prebivalstvo preveč sklicevalo na neke stare predpise, ko je odklonilo prošnjo navdušili za državno pravo. za slovensko razsodbo. Tisti predpisi so vsi starejši, nego Tedaj so grofa Schönborna najbolj zagovarjali le- je naša ustava. Mislili bi bili, da so z vvedenjem ustave vičarji in takoj je bilo pričakovati, da bodo zahtevali za se z ustavo to tudi plačilo. Te dni so pa ministerstvu izročili račun. taki stari predpisi izgubili veljavo, v kolikor imenu levičarskega kluba so šli ne strinjajo. Kak jezik je bil poprej navaden pri sodiščih ♦ na Kranjskem, to pač dandanes nas jako malo briga, baron Chlumeckv in pa di ustava daje obema jezikoma, slovenščini in nemščini, pri Taafteju pl. Plener, Heilsberg, da so sporočili nas jednakopravnost in ne pride v poštev. ali na poprej 1 * 1 * y v • • kitajščini. Kranjskem razsojevalo v nemščini ali se je pa v Tako postopanje graškega nadsodišča vzbuja razne svoje zahteve in pritožbe. Kaj vse zahtevajo, ne vemo natančno, pa tudi ne, kak odgovor so dobili. Kolikor posnemamo iz iz av nemških listov, se levičarske težnje tičejo pred vsem Bukovine, Kranjske m Češke. / Bukovini žele Nemci, da se voli kak Nemec pomisleke in gotovo ni v korist državi. Pomisliti je treba, v deželni odbor da velik del avstrijskega prebivalstva se še ni sprijaznil glavarja. in kak liberalec imenuje za deželnega s sedanjo ustavo. Cehi še vedno zahtevajo staro svoje Neki slovenski list se je te dni izjavil, da nas Slo- državno pravo. Ce uradi tako tolmačijo ustavo, kakor jo vencev to dosti ne briga, kaj Nemci zahtevajo v deželi, gospodje v Gradci, da zanje veljajo le one določbe, katere v kateri sta se dvobojila grof Pace i baron Mustatza. niso v korist, drug Slovanom pač ni čuditi, če Čehi V ustav pa prezirajo potem se tem je pač dotični list le pokazal kratkovidnost ne ne upanja če dobe pravega za- katerih slovenskih politikov. Bukovinski dogodki so v se graško nadsodišče sklicuje na ukaze izdane taki zvezi s splošno avstrijsko politiko, da se mi tudi pred sedanjo ustavo, potem pač tudi Čehom ni zameriti, če posegajo nazaj na svoje državno pravo. Ce sedanja ustava ni naredila konca državnopravnim težnjam, je pač krivo največ napačno tolmačenje ustave vprizorili Nemci sami zaradi tega, da v deželi pridejo do moramo nanje ozirati. Kdor malo bolje zasleduje politični tek, bode pač videl, da je znana afera v Bukovini bila večjega pomena. nego se navadno misli. Vso stvar so od onih. ki bi imeli dolžnost g ledati, da se državni večje veljave in izpodkopljejo rumunski vpliv. Rumani temeljni zakoni vestno in natančno izpolnujejo. če hoče tako preprečiti. vlada ustavi zares pridobiti državnopravne težnje veljavo in da se ne bodo so konservativci in so zatorej še posebno levičarjem v želodci. Vsakdo se še spominja, da je v dotičnem prepiru vedno ponavljale, skrbi naj, da se bode ustava vestno baš glasilo bukovinskilv liberalnih Nemcev igralo posebno izpolnovala. Preskrbeti pa mora, da bodo narodno jednakopravnost spoštovale vsa oblastva in ne bode treba še veliko vlogo. Vsa stvar je bila v zvezi z bojem pritožb na višje inštance. če Nemci in nenemškimi narodi v Avstriji. Nikdo naj mej ne videli, da bodo avstrijski Slovani misli, da vspehi Nemcev v Bukovini, ne bi škodovali ne- sedanja ustava dovolj varuje njih narodnost, nemškim narodnostim sploh. Povekšali bi kolikor toliko pa se bodo že sprijaznili ž njo. Da se po skoro pet- nemško veljavo in levičarjem dali večji vpliv. Sploh se indvajsetletni dobi še ni priljubila vsem avstrijskim narod- pa morajo v Avstriji nenemške narodnosti skupno boriti nostim kr so največ tisti faktorji, ki so imeli ustavo- proti Nemcem, če hočejo kaj doseči in že s tega stališča vernosti polna usta, v dejanji so pa le delali za nemško gospodstvo nad Slovani v Avstriji. nam ne more biti vse jedno, kaj se v Bukovini godi. Po tem se je razgovarjalo o Kranjski. Levičarji so pravili, kako se zatirajo na Kranjskem Nemci in Dunaja 31. maja. (Izv. dop.) rajo pri imenovanjih uradnikov na Kranjskem. prezi- Kdor Slabe ho- teli ministra Schönborna dvorom, se že pozna razmere na Kranjskem, so se mu te pritožbe pač zdele smešne, ali navajale .so se, da se je sploh imelo kaj pred državnim sodnim pritoževati. Glavni namen teh pritožb, katere se že dolgo prikazujejo. Pri tedanji burni debati v čujejo iz nemških krogov, je, da bi izpodrinili sedanjega posledice mladočeške politike, ki so tožiti zbornici so Mladočehi začeli brezpogojno opozicijo. da bodo proti sedanji vladi deželnega predsednika. Nemci hrepene po časih, ko so bili pac najbolj Te veseli levičarji. izjave Dokler mladočeške so še imeli večino v deželnem zboru in v vseh važnejših se Mladočehi zastopih. Novi predsednik naj bi jim pomagal do prejšnje niso danji da hočejo za vsako ceno delati opozicijo se- veljave. Tukaj pa nikdar ne smemo misliti, da gre vladi 1 bili so levičarji pohlevni, češ. ne smemo samo za to. ker hoče morda ravno Balohov Jože po- preveč strun napenjati. da se vlada ne sporazumi z Mladočehi in tako sestavi večino iz desničarjev. Sedaj stati kranjski deželni predsednik. Ta mož res dela jako za povzdigo nemštva na Kranjskem, ali toliko pa tudi se pa levičarjem tega ni več bati. Mladočehi vsled svo- lahko rečemo, da bi podobne pritožbe od kranjskih jega dosedanjega postopanja ne morejo več postati vladna Nemcev tudi prihajale, ko bi njega ne bilo. Levici ne stranka, ako vlada ne izvrši češkega državnega prava J g t za to, kdo bode ravno deželni predsednik na Kranj 1 i I I \ 183 ßkem temveč za to, da bode mož njeh mišljenja naj se že piše tako ali tako. Vodi jo le želja, da se nemštvo razširi do Adrije. Da se je o Češki govorilo, to je čisto naravno, vsaj je tudi Schmeykal te dni rekel, da se' mora v kratkem spodtika se nad tem, da se hoče na novih denarjih izpustiti naslov češkega kralja in odločno oporeka nezakonitosti, da bi se denarji kovali samo z nemškimi napisi, ker po nobeneni zakonu ni nemškemu jeziku določena kaka prednost. Govornik na to razpravlja denarno vprašanje s politiškega stališča in so vsi stroški storjeni na ljubav trojni zvezi, bili pravi da pojasniti, kako stališče naj češki Nemci zavzamejo proti nepotrebni. Niti od Italije niti od Nemčije nimamo pričakovati vladi. kakih lug in Ta nemška deputacija se najbrž tudi ni povrnila od Taaffeja, ne da bi bila kaj dosegla vlada nima več večine Taaffe. Nemške glasove Bi in s tem mor ez levičarjev ačunati tudi bode posebno potreboval pri osodepolni za Avstrij škodljiva in večina državljane . 1848 in 1849, je dvomiti za Avstrijo, dosedaj vedao zvesti bati se je, da ti dve zaveznici ne postaneta Našemu gospodarstvu je trojna zveza je proti njej Ce se ponovita da se tisti narodi vzdignili Skrbeti je torej treba, da za časa nevarnosti odi ne vrejenji valute. Pa tudi ko bi tega ne bilo, bi se težko brez levičarjev vlada pomagala. Hohenwartov klub nima prepuste države njeni usodi, temveč ji priskočijo na pomoč. Posl. Jaw or s ki, predsednik poljskega kluba, predlaga da naj se voli posebni odsek 48 vec tolikega vpliva, da bi mogel vse levičarske nakane članov in naj pretr vahitne predloge. Posl. P temu ugovarj m predlaga, da naj [se predloge izroče budgetnemu preprečiti. Levičarji so pri grofu Taaffeju tudi nekoliko odseku, kateri se naj pomnoži za 12 članov. Pri glaso omajali veljavo tega kluba. Zahtevali so baje celo, da se vsprejme vlada ne sme na ta klub več toliko ozirati. Položaj je jako nejasen in za naše poslance od dne do dne težavneji. Kako se stvari razvijo, ne vemo, toliko je gotovo, da dobrega Jaworskega predlog glasovali Za so Poljaki, Mladočehi, konser- se Jaworskega predlog in odkloni Plenerj vativci, moravski Cehi, krščanski socijalci, protisemitje in ne- kateri nemški nacijonald za levica in Coroninij klub Plenerjev predlog pa nemška Posl. B i a n k in tovariši v bližnji bodočnosti nimamo interpelujejo ministerstvo o žalostnem političnem in gospodar pričakovati. skem stanji Dalmacije in zahtevaj da se sestavi posebna komisij ki naj • v v preisce azmere v Dalmaciji in stavi pred Politični pregled. kako bilo odpraviti veliko marjenost, v kateri pušča to deželo avstrijska vlada že vsa tekoča stoletj Državni zbor V v 9 eii p o s 1 an s k b V dne maja odgovarja grof Taaffe na inter dne Po pravi samo maja nadaljevala se je razpi dr S t e i n w e n d polemizuj da je trditev Luegerj da a o ' z hočej ovražniki Avstrije, apel na patrijotizem odgovaijaje pravi, da bi določitev vrednosti goldinarj ^^alutnih predlogah, dr. Luegerjem in o regulacijo valute Posl. Neiiwirthu 1 na 2 pelacijo posl. dr. Greg zaradi postopanja tržaškega namestništva proti sokolskima društvoma v Prvačini Ajdov ščini. Minister pravi, da se društvi nista pritožili zoper odlok namestništva, temveč predložili nova pravila, ki so bila tudi marki oškodila vso V • • azil se lasa gov produkcijo avstrijsko ; zagovarja določitev in priporoča, da vsi glasujejo za predlogo. Posl. Sla vi k sedaj naša valuta dobro urejena in ni prav, če potrjena, poslancev Na to se voli valutni odsek. Izmej jugoslovanskih se posl B P o v š e in Š u k Na to se pričue prvo čitanje predloga posl. Kaizl to • v da varisev o ureditvi valute, govoriti bi se temveč moralo o ploh o zakonu glede razširjenja določb v varstvo delav pa predloga posl. dr. B ä r n r e i th e r j a in tov premembi valute. Troškovno razmerje 70 in Ogersko zdi se mu 30 mej Avstrijo polovica rali Nemci polov so popisane je tudi našlo krivično in trdi, da mora vsaka državna polovico stroškov, ali še bolje plačati bi mo- teh risev o drža in Ogri polov note. kajti v palo nai Na sedanjih kovanih denarjih čitati češkega, na novih denarjih bi naj to od- naslov kralja lada dela, kar hoče, in odpravi naj tudi varstvu delavcev pri zgradbi dunajskih prometnih na-Oba ta predloga tičeta se varstva delavcev pri zgradbi dunajskih prometnih naprav in sicer gre posl. Kaizla predlog na to, da se naj zakon glede varstva delavcev raztegne tudi na dninarje in pomagače, posl. Bärnreitherja predlog pa gre na i poseben to. da na za dunajske prometne zgradbe tanov škega kralja na novih denarjih, kraljestva češkega ne bode odpravila. Češka bo ostala, ko bodo izginile že druge di Posl dr Meng gov za predloge in se mu čudno zdi kako se morejo nekateri duševati za papirnati denar Posl S prav da se ni rodil kot principijelen nasprotnik zlate alute, ampak je to postal po znanstvenih preiskavah in obrten nadzornik. Predloge utemeljevali so posl. Kaizl, Bärn-reither in Euss. Ko sta govorila še posl. dr. Lue g er in Gre ss mann, bila sta oba samostalna predloga izročena obrtnemu odseku v pretresovanje z naročilom, da v štirih -tednih o njih poroča. Predlog posl. Luzzatta in Burgstaller-ja da je Trstu. začasno sistirati pobiranje hišno-najemninskega davka v po C kušnj Nasproti finančnemu ministru zafrj cena srebra stalna in da se cena zlata preminj ije, da je V Avstriji izroči se davčnemu odseku. Posl. B njskih prikladah državnim uradnikom ii poroča o dra imenu budget 6 nega odseka predlaga, da je vkljub sklepu gosposke zbor imamo dosti premalo zlata, da bi kazalo esti»zlato velj da je dovoliti le 500.000 gld vkljub odločnemu nasprot Druge d omislile so si prej zadosti zlata in še le potem stvu finančnega ministra, ostati pri starem sklepu štorj premenile so svojo valuto, pri nas delamo narobe Govornik v poslanski zbornici dovoliti 1 milijon goldina Vnela da bodo imeli producentj m dolžniki dobiček, oni pa se 1 živahna debata, katere se ki imajo stalno plačo, imeli bodo izgubo, kajti mej krono in ki so pa agovarjali uradnike vdeležilo več poslancev predlog budgetnega od goldinarjem ni pravega razmerja Posl imenom konservativnega kluba, da mor vsakdo, kdor hoče. varovati avstrijske interese. J Leonhard i izjavlja seka. Tudi finančni minister se je še oglasil in pobijal predlog za predlogo glasovati inančni mi- ki bil pa kljub temu vsprejet Da gosposka zbornica predlogu ne bo pritrdila, je gotovo, in razdelilo se bode i nister dr. Steinb pac priznava da je vrednost zlata in prizadevanj poslanske zbornice 1 2 milij goldinarj srebra kočljiva stvar, pod katero tiči velika nevarnost da pa med uradnike Posl Biankini interpeluje ministerskega sako čakanje provzročilo še večjo t. Glede sre- predsednika zaradi izselj Dalmatincev Istrij v brnih denarjev pr da misli pozneje izdati druge in sicer Ameriko Avstralij krone. Posl dr. Vašatv pravi, da spadajo predloge, ki se Položaj Staročeh Braf r nedeljo na nekem shodu J • v • tičejo denarstva, v kompetencijo deželnih zborov. Govornik govoril o položaji. Eekel je, da je sedaj pac da Mlado 184 cehi na Dunaji ne bodo nicesa dosegli. Sedaj ima vlada vso V svojem govoru obetal je, gledati na to, da se zaižajo di- moč v rokah. Posrečilo se ji je sestaviti trinogo večino iz žavni treh največjih strank v državnem zboru. Ta večina pa brez stroški in se tako vredi državno gospodarstvo. Novih davkov vlada ne bode vvajala in pri vojaških stroških omejila vlade ničesa storiti ne more, ker konservativci, Poljaki levičarji drug drugemu nasprotujejo. Brez posebnih težav so m je se se bode 11 a najpotrebnejše. Vnanje politike držala se bode sedanja vlada ravno iste kakor prejšnja, ker tako je mo- vlada po okrajšanem potu dobila budget, dosegla, da potrdile trgovske pogodbe in dovolil denar za prometne zgradbe na Dunaji. Najbrž bode vlada ravno tako lahko vredila valuto. go5e ohraniti mir. Delo, ki zbornico čaka, je prvi vrsti dovo- in lite v budsjeta O trgovski pogodbi pa predloga o z A^vstrijo. Poslanci" tega izvedenju vinske klavzule v programa niso odo- Jedino potem, če se utegnila priti malo v zjedinjenje. ne marajo Staro- in Mladočehi zjedinuje, bi vlada bravali in več govornikov je strastno napalo vlado. v v ces. čemu zadrego. Grovornik je priporočal tako-Mladočehom pač Brafov govor ni ugajal, ker vladna prememba, politika pa ista ko prej. Pri glasovanji se je ta program sicer vsprejel, toda z večino glasov ; 37 za nikako sporazumljenje s Staročehi. Pričakovati poslancev se je glasovanja vzdržalo. Ker ta neznatna večina je pa, da vendar pride do sporazumljenja Čeških strank, ker iz naroda prihajajo vedno bolj pogosto glasovi za tako zje- glasov pač ni nobena zaupnica za novo ministerstvo, je to po daljšem posvetovanji sklenilo dati ostavko. Te pa kralj ni dinjenje. Teh glasov ne bodo mogli prezirati Mladočehi, če nečejo zgubiti v kratkem vsega zaupanja pri narodu. Schulverein. Veselo vest imamo zaznamovati iz Moravske. Brnski škof Bauer je obiskal tudi schulvereinovo šolo v Ivančicah in se prepričal, da je v šoli večina čeških otrok in pa da so otroci posebno slabo poučeni veronauku. vsprej 1, temveč je dal novi vladi razumeti, da naj reši najpotrebnejše stvari, v prvi vrsti budget, potem pa naj se zbornica razpusti. Pri tem je ostalo. Nove volitve bodo najbrže koncem tega meseca. V seji dne 30. maja predložil je zbornici ministerski predsednik načrt zakona glede dovolitve šest- zahteval, da se isti mesečnega budgetnega provizorija m je Škof je potem zbranim nemškim veljakom nekaj jako pravičnih povedal. Obsodil je take šole, ker češki otroci v njih pouka ne razumijo, nemški se pa ničesa ne nauče, ker učitelji preveč časa potratijo s češkimi, katerim vbivajo nemščino v glavo. zmatra nujnim in izroči budgetni komisiji v rešitev. Zbornica je temu predlogu pritrdila. V isti seji se je nadalje razpravljala vladna predloga glede izvedenja vinske klavzule v avstro-ogerski trgovinski pogodbi. Več poslancev je odločno zahtevalo, Od tod pa prihaja, da otroci manj znajo, kakor v poslednji da mora vlada gledati na to, da se imenovana klavzula začne kmetski šoli in da on še ni videl tako slabih vspehov, četudi je obiskal že več sto šol. Ko bi tudi drugod se višji cerkveni dostojanstveniki tako odločno izrekli proti temu društvu, ki ni nevarno le slovanskim narodnostim, temveč tudi veri, bi „Schul- uporabljati. Ker se je na to seja prekinila, danes ne moremo še poročati, kak bo izid te razprave, vsekako.se je pa bati, vinorejcem, posebno primorskim, ker da bo na škodo našim verein" ne mogel tako napredovati. Rumunska deputacija ni bila vsprejeta pri cesarju. težko bo drugače, da si bo italijanska vlada jela zares izkoriščati nesrečno klavzulo v trgovinski pogodbi z Avstro Ogrsko. Francija in Nemčija. Kakor znano vršile se bodo Svojo spomenico je pa izročila cesarski kabinetni pisarni in v mestu Nancy nä Francoskem v Binkoštih velike slavnosti pričakovati je, da vladar izve o težnjah rumunskega naroda francoskih telovadcev. Ker je slavnostim prisustvati obljubil na Ogerskem. Madjarski in židovski listi se vesele, da depu- tudi republikanski predsednik Carnot jeli so nemški časniki ^cija pri cesarji ni bila vsprejeta, ne prikrivajo pa svoje ne- upiti, da bodo te slavnosti le velike demonstracije proti Nem-volje, da je letos, ko mine bas petindvajset let, od kar imamo čiji in da se pri teh slavnostih ne bode druzega gojilo, nego dualizem, prišla mnogoštevilna deputacija na Dunaj se pri- propaganda za veliko mržnjo proti Nemčiji in se bode napo- toževat proti razmeram na Ogerskem. Madjari so že mislili, vedoval boj za žopetno osvobojenje Alzacije in Lotaringije. da se je že približal čas, ko bodo uničene na Ogerskem vse Temu kriku nemških časopisov iz začetka niso Francozi, ozi-nemadjarske narodnosti, a sedaj se nakrat pokaže tak odpor, roma francoska vlada pripisovali nobene važnosti. Zdaj pa je Odpor Eumunov tembolj jezi Madjare, ker bode dal poguma kar naenkrat francoska vlada jela delati na to, da se v Nancyji ne bodo delale kake demonstracije proti Nemčiji in da se ta drugim nemadjarskim narodnostim na Ogerskem. Gospodje v Budimpešti se pač že boje, da ne bodo mogli Madjari dolgo ne bode žalila na ta ali oni način. Predsednik Carnot poslal mojstrovati druzih narodnosti, posebno ker jih duševno nadkriljüjejo. ne je odposlanca v Nancy, da vkrene potrebno in da vediti prirediteljem slavnostij, kakega mnenja je on. Mestna policija v Ogersko. « Državni zbor se je izrekel, da se na Nancyji prepovedala razobešati alzaško-loterinške zastave in Ogerskem vvedejo civilni zakon, svoboda bogoslužja in popolna jednakopravnost vseh ver. Ker verska jednakopravnost pride v slavnostni odbor v posebni okrožnici svari govornike pred prvi vrsti le Židom v korist, ne bodemo se motili, če rečemo, da je židovski vpliv in denar pripomogel k omenjenemu sklepu govori, ki bi lahko proužročili kake nemire. Opozicijski listi ji očitajo strahopezljivost. radi tega strastno napadajo vlado in državnega zbora. f Hrvatsko. Srbija in Bolgarija. Srbija jela je prav na meji bolgarski v okolici Pirota-zbirati vojake, češ, da je ondi jako — Prva poročila o volitvah na Hrvatskem primeren in pripraven kraj za velike manevre. Bolgarija je za opozicijo niso vesela. Prve dni je voljenih nad 70 vladnih temu ugovarjala; a ker ni nič opravila, je jela tudi ona ravno tam in z istim izgovorom koncentrovati svoje vojake. Kaj bo pristašev, 1 nezavisen Srb in pa 7 pristašev stranke prava. Izid volitev bi gotovo ne bil tako žalosten, da stranka prava iz tega, pokazala bo prihodnjost. ni odklonila vsacega kompromisa z zmerno opozicijo in tako prisilila poslednjo, da se volitev ne vdeležuje. Starčevičevci Turčija Neki voljenih le neznatno število, godili, najbrž baje že mislijo, da bi ne šli v deželni zbor. Ker jih je pa s tem pač vladi dosti ne po-vstregli, ker bode potem lahko rekla, da je ves deželni zastop z njeno politiko zadovoljen. Nevspeh stranke prava pri volitvah bode pač pri nas malo streznil tiste, ki so rešitve pričakovali od bratenja s to stranko in se navduševali za hrvatsko državno pravo. oje Častnike iz Nemčij uski list piše, da Turčija rekrutuje in pristavlja, da ni bilo še nikoli toliko nemških častnikov na balkanskem poluotoku kakor ravno zdaj. Kakor hitro umre kateri ali stopi iz službe že sultan poprosi nemškega cesarja za drugega. Nemški cesar želj ustreže njegovi prošnji pa sultanu izpolni vselej bi pa nemški častniki še turška vlada povišati plače vsem častnikom do stotnika Da prihajali v Turčijo, sklenila je Italija. Novo ministerstvo predstavilo, se je zbor- nicama in ministerski predsednik Griolitti je razvil svoj program 185 rega toliko časa pustimo na lesu, da se posuši. Vapneno skorjo potem s z gobo zmijemo krtačo odstranimo in zadnje njene ostanke (Dalje nasi.) Nekaj o lesnih namakah. (Holzbeizen.) (Dalje.) Obrtnijske raznoterosti. Kaljenje jekla in železa. Gosp. F. Harum izumil novo adnik du tno sred 2. Rudeče barve. stekleni posodi namakaj najske parabrodne druž'-»e, je baje stvo za kaljenje železa. Železo postane tako trdo kakor demant osem dni na kakem toplem k raj i nastopne tvarine Postopanj priprosto, ceno m se kemijskim potom Po kilo zmljete udeče limske prožiljke (Lima-Rothholz), . kilo vode. Vsak dan 2 60 gramov čistega potošlja, treba steklenico parkrat stresti, konečno pa precedi skozi rabiti se more pri vsaki poljubni svoje prožnosti, množini ne zgubi pri tem Izumitelj pričakuj železa, ker železo vredna. znajdba tem več da bode n egovo sredstvo velikanskega sukno dokler pred rabo tečino in tolikrat namaži predmet ne postane lepo udeč. Ako hočemo, da postane barva še lepša in bolj živa, prevlečemo les, dokler je opisana namaka še moki z aztopino 60 gramov goluna vpliva na razno orodje, kateremu bode moči dati ogromno trdoto in silno trpežnost. Tudi druge kovine postanejo pri uporabi Harumove metode bolj trde in vztrajne. Pričakujemo v kratkem kaj bolj obširnih poročil o zanimivi iznajdbi. Novo sredstvo. za znaženje kovinskih delov pri mašinah, nam popisuje list ti Chem. Laboratorium des baier v 1 kilo grejemo Dasegolun v vodi hitreje raztopi, jo raz- Grewerbe-Museums." To sredstvo izvrstno »^ode. Pozneje je treba še precediti in jeklo, ter sestoji iz 5 delov terpentina Škrlatasto rudečo namako dobimo z naslednjim vega 25 delov najfiaejsega gladilaega postopanjem Kuhaj jedno uro 1 kilo nastrganega kam in 45 delov najfinejega Iskega iži in zlika železo 5 delov stearino-rudečila (Polierroth) Kaši podobni zmesi prilijemo po potrebi špirita, potem pa s copicem namazemo peškega lesa (Campecheholz), 250 gramov nastrgane ru- ^(^^jg^e dele. Ko se špirit izhlapi, se skorja zdrgne proč s deče limske prožiljke v 2 V2 kilo vode, potem precedi in suho zmesjo 45 delov živalskega olja in 25 delov gladilnega kilo vode, potem precedi in suho zmesjo 45 delov živalskega delov ladilnega S to tekočino namaži dotični les tolikrat, da se pokaže zaželena barva. Poleg tega raztopi 5 gramov potošlja v kilo vode, precedi in s tem prav na lahko prevleči rudečila. Vsi deli so zelo lepo posvetij 1 Tiskanje na tiskarjem veliko preg kovinske ploče je dosedaj delalo našim posebno pa razaimi bar 2 les, katerega si prej rudeče pobarval Kuhaj do mov karmina v 1 V2 počasi prilivaj salmikovca minut v pocinjeni posodi 100 gra-kilo destilovane vode. Ko se kuha vami pra\ kajti kovinska ploča je premalo prožna, da . . , .i v_ TT Xocn bi vzela barve iz kamenite ploče ejsem času se je po srečilo, ta nedostatek na jako priprost način odstraniti in sedaj tiskajo na kovinske ploče z raznimi barvami brez posebnih pusti da še par minut povre m namake gotova njo se les namaže, manjši kosi Brezdvombeno bode nova iznajdba ugodQO vplivala na razne porabe v umetnih obrtih in pričakovati nam je v zadržkov pa se polože vanjo, da jih raztopina popolnoma prevzame trgovini prav pločah. kmalo tiskovnih izdelkov na kovinskih Kuhaj ure 400 gramov košeniljke v kilo vode in s to raztopino namaži les. Ko je suh, se pre vleče še z edčenim klorovim činom, kateremu smo pridjali nekoliko vinske kisline m sicer 100 gramov vinske kisline, 200 gramov klorovega cina, oboje raz- topljeno v 31/2 kilo vode. Kuhaj les najprvo pol ure v raztopini 100 gra Zdravstveni pomen gozda. « Preiskave so pokazale, da je gozdni zrak velikega pomena za zdravstvo adi velike čistote Prost dima mov goluna v 1 V2 kilo vode, pozneje pa ga nanaoci z škodljivih plinov in pai zdravju škodljivih bakterijnih klic raztopino 100 gramov zmajene krvi v kilo špirita ki Tudi nima toliko vzrok raznim so Večkrat če pobarvamo les z zadnjo tekočino, bolj postane nevarnim boleznim, kakor mestni zrak. Gozd blagodejno temno rudeč. vpliva na podnebje Varuje pred preveliko vročino in pa Cena namaka za navadna dela je naslednja: mrzlimi suhimi vetrovi, ki prouzročajo razna vnetja 1 1 kilo santelovega lesa (Sandelholz) kilo vode gozdnih krajih se temperatur kilo goluna skuhaj in s tem namoči les. Ako hočemo, ^^ ^^ je tudi velike važnosti Hitr /2 gV^iiAllM. -----------------Jil ------- da je ta barva posebno trpežna, jo konečno še prevlečemo vplivajo kaj slabo na zdravje veliko manj preminja premembe tempera-V gozdnem zraku je z aztopino 100 gramov zmljetega brošča (Krapp) v 1 kilo mnogo ozona, kar jako ugaja zdravju vode, kateri prideni še 15 kapljic cinove raztopine Preiskave gozdne prsti so pa pokazale, da v njej jola v Raztopi na vročini 100 gramov bakrenega vitri- ne vspevajo zdravju škodljive gljivice 10 kilo vode in namoči z vrelo tekočino dotični pri koreninah zmerno vlažna, ker dr Prst v gozdu je veje zabra- les Ko postane suh, ga prevleči z vročo raztopino 90 nijo, da vsa voda ne pride na tla. Vlažnost gozdne prsti krvne lužnine (Blutlaugensalz) v 1 kilo je vedno blizu jednaka gramov rumene vode. Ta namaka je rudeča ko kri in povsem trpežna Črešnjev les postane lepo temno rudeč, ako Prst je kisla in se zatorej jako počasi razkroja, posebno ker je v gozdu eden hlad ga taki prsti pa ne vspevajo razne zdravju škodljivi namažemo z gostim vapnenim beležem (Kalkmilch), kate bacili. Preiskavanje je dognalo da je pognojeni njivski 186 m tni prsti vedno mnogo zdravju nih bacilov v gozdni prsti jih pa skoraj nič ni. Ker še v gozdni prsti stvai počasneje dvakrat na leto na morsko obalo, da tje nosijo slo-novo kost, katero zamenjujejo za evropsko robo. Ko azkrojajo in torej oddajajo nanj ognjen- se je nekega dne Mirambo vračal iz Zanzibara na čeve kisline in ker nima dosti duščevih snovij ne morejo trohlj njivni prsti. glji tako hitro množiti se v njej kakor v čelu bogate karavane, šine mu misel v glavo, da si prisvoji dobra, ki jih je imel čuvati J njim so po- Pi nalezljivih boleznih se je jasno pokazalo, da so nego uge gozdne pokrajine mnogo zdravejše, posebno opaža pri koleri, rumeni mrzlici in malarij To se Po kazalo se je celo, da so bolezni jele pojemati tegnili tudi nosači, in tako je postal načelnik tolovajske čete. početka je živel od tolovajstva, napadal je ne in jih plenil. Ko so se mu privrženci kara dosti dr zasadilo. je že iz zdravstvenih ozirov treba gledati, so pa seveda tudi v gospo- ce se je množili, napadal je sosedne vasi, pustošil polj na- m po Zatoi da ohranimo naše gozde, darskem oziru velike važnosti plenil vse, kar je dosegel. Ker je bil izredno prebrisan znal je sukati svoja bojstva in plenjenja tako, da se vidile njegove napake kot prava osvajanja Cela camo ujte svoje lepe gozde, ne uničujte jih Slovencem torej priporo- plemena so se podvrgla njegovemu zakonu, plačevala so mu danj, dajala so mu vojake, tako, da je napo- zemljo Unjamuesi ter se dal pro- celo Kmetijske raznoterosti. irjem Murni koristne živali Vsem znani murni so jako koristne živali, ker pokončajo mnogo driizih majhnih rastlinam sled podjarmil glasiti njenim To cesarstvo se je pričelo 1870. 1. Moč mladega cesarja je bila kmalu priznana od vseh okolnih vla- škodlj škode mrcesov Mnrni sami pa rastlinam ne delaj nobene darjev. Mirambo je koj tudi postavil temelj svojej Varujte meso pred tobačnim dimom. Neki fran prestolnici Thierra-Magazy. Tužnaje povest tega mesta, ki v jeziku kinjamuesijskem znači „zemljo krvi." Pri- zdravnik je skušal, kak iipliv napravlja tobačni dim na poveda se, da je dal okrutni vladar zadušiti 12 žen da ^a ostrupi. Podgane od tacega mesa in 12 mož in trupla pokopati pod glavna poslopja, meso. Preveril se pocrkajo, psi ne jedo dni da jed )im pomeša kuhano ali V tem slučaji pa zbole. Tobačni dim pa hnj mej drugo na dočim je tla novega mesta pokropil ž njihovo krvjo. pečeno meso, nego na sveže. Čudno je urejeno to cesarstvo. mirnem času Kako popraviti zmrzla jabolka ? Zmrzla jabelka vsak obdeluje svoje polje, hodi na lov, dela sploh, kar složi v kako posodo in vlij nanje hladne vode, tako da so vse in zna in si služi vsakdanji kruh; sosed ne oško- jabolka v odi Potem vodo odlij Okrog jabolk se sedaj naredi ledena skorica ledeno suho obri korico z jabolk odr in d en i v sred n j 6 Taka jabolka so tako dobi gorko sobo da kakor 1 • v • • • 1 obrisi jih z se posuše. bile zmrznila. Rav tako tudi naj z zmrzlimi hruškami duje soseda. Kedar pa polje ne obrodi, kedar uime uničijo pridelke ter nastane pomanjkanje, takrat odgovarja Mirambo srdito svojim podanikom, kateri se pritožujejo, da nimajo kaj jesti. „Kaj! Ali so se moji pristaši pomehkužil Kedaj ste slišali, da bi moral Poučni in zabavni del. = 1 lakote umreti oni, ki zna nositi orožje? Vi nimate kaj jesti, pravite? Ali ^ .............................................................................................................T , , - karavane skoro vsak dan? potrebnega živeža. Odidite tu šume? Ali ne prehajajo Ako ste ljudje, dobili boste Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaros la v. 256. Mirambo. Vojska. Poraz. Glavni dogodek prvega pota Stanley-evega Tako ošteva Mirambo svoje ljudi in to tudi v izda. Nabere se koj cela četa in gre s puško na rami v šumo čakat karavane. Kedar so nosači utrujeni in stopajo raztreseni in v neredu, takrat jih napadejo prekriti neprijatelji, katerim vele Ruga-Ruga. Nekateri Afriki je bilo odločno sodelovanje njegovo v vojski, nosači padejo, ker jih je zadela krogla, nekateri pa v ki so jo Arabci taborahski bili napovedali glasovitemu cesarju unjamuesijskemu Mirambu. Ali ta dogodek bi bil skoro pokazil uspeh njegove ekspedicij strahu pomečejo robo od sebe, da potem laglje beže a ta način dobe Ruga-Ruge dovelj plena, od kate tudi življenj Mirabo ga stal rega gotov del neso Mirambu. tromba To ime se razlega po Afriki kot boj Kedar pa je treba domačo zemljo braniti, ali novo osvojiti, ali se osvetiti komu, takrat pa skoči Kedar je izustiš, Arabec zadregeta v svojem na noge celi narod. Motike in sekire se zamene s satoru, a črnec se strese od ponosa v svojej kolibi, puškami, na glavo se Mirambo Nam pa izivlje to ime celo vrsto velikih ...in bliščeče stvari. nameče vojskin Hšp, perjanice činov, mrzkih , zločinov, v katerih odvažnost, razbor in lokavost sodelujejo z najgroznejšo okrutnostjo. Mirambo je bil s početka vodnik karavane, Mirambo je namreč vpeljal občno vojno dolžnost v svojih zemljah. Kdor se je hoče rešiti, mora storiti sijajen čin ali veliko uslugo državi potem tat razbojnik in naposled cesar. Vodil je jedno od onih teh dveh slučajih Mirambo dopušča hrabremu vo- velikih karavan robskih jaku da se oženi, oprosti ga vsake robote, in daje } katere Arabci pošiljajo po mu zemlje in robov. Vojna se mu toraj nabira od 187 samih oduševljenih in fanatičnih neoženjencev, kateri v največjej razkačenosti drve v nevarnost in v smrt na utrdbo in preskočil ograjo, bežati v gore, ali za njimi so jo vlili najbolj Stanovniki so začeli 5i tekci in živeti v slobodi. Zato se Mirambovih Rug da s svojo hrabrostjo steko pravico bogati Rug boji vse. In vender je v afriških zadevah še neskušeni Stanley nepremišljen navalil natega gorostasa. Ko je oženiti se, biti ter mnogo postrelili Selo je bilo jako utrjeno, zato so našli v njem samo 20 mrtvecev. Premagalec je pustil v selu do- volj posadko, gl vojna s Stanley pa je sto pala dalje. Eno uro pozneje sta bili še dve drugi seli namreč dospel v Taborah, bilo je vs gospodarji tega za trgovino jako so ravnokar napovedali vojsko Mirambu, ker jim je sosedstvo tega vladarja postajalo vse nevarnejše. Pri- po koncu. Arabci, v njegovej oblasti, ali do golega izplenjeni in požgani. kraja, bili Premagalec je pobral slonovino, žito in odpeljal na stotine robov. Naslednjega dne so se razdelili Arabci na več govarjali so Stanley naj se nil mi poji in navali na neprijatelja. Naš potnik je mislil, da hoče potem oddelkov, kateri vsi so imeli ob enem napredovati na več točkah. Stanley-a je tresla mrzlica, zato je ostal laglj prodirati do jezera Tanganika, zato se je udal v glavnem taboru m se vlegel, zabranivši svojim in jim obljubil pomoč. Dne 29. julija zjutraj je odšla cela karavana na vojsko. Na čelu je vihrala zastava Zedinjenih držav ameriških, katera bode, tako so sodili, napravila velik strah neprijatelju. Arabska in Stanley-eva ljudem, da nimajo sodelovati v teh osamljenih bojih ali niso ga poslušali. Dve tretjini sta odšli, da se bo rite. zlasti da žplenite sosedna sela. Ob šestih je voi je došla strašna vest v Zimbiso, da je uničena četa 500 vodili najboljši vodniki. Bil je to mo katero so imela vsega kup 255 mož, od katerih je 1.500 mož ogromen poraz. Pa kako se je to zgodilo ! nosilo puške, skoro vsi pa so imeli kopja in dolge nože za rezanje glav. Tudi naboja so imeli oboji Zimbiso Kedar so Arabci, katere e peljal vspeh pred obsedati neko selo umaknil se JÖ ljudj dovelj Dne Mirambo iz njega brez boj delal se je, kakor da avg sta se spojila oba oddelka vojne Ponosno so stopale bojaželjne vrste ob ropotanj pet beži plen Premagale so začeli brez skrbi nabirati bogati robove, slonovo kost, tkanino in biserj desetih velikih bobnov, in s tolikimi zastavami, ko- tem, ko so mislili, da Mirambo beži, počenil Mej s svo- likor je bilo vodnikov. Mollahi so vojno blagoslavljali, jimi ljudmi v visoko travo zvezdogledi pa so jej srečo prerokovali. Naslednjega jutra so so vojaki pomazali robnim oljem, ki so ga napravili njihovi modrij ob obeh straneh pota, in ko so premagalci začeh se vračati s plenom, pa tudi do s ca-Qi od pijani in siti do grla, planil je po njih in potol tal. Ta nenadni naval neprijatelj o katerem so mi h tvarij To olj ima čudotvorna svojstva, za Kedar so se vsi katera znajo samo domači vedeži namazali z oljem, nagovoril jih je vrhovni načelnik, veličanstven črnec, v katerem je bilo pomešano arabske krvi. slili, da je razbit, napravil je tak strah ljudem, da so 'kateri niso bili ubiti, pometali orožje in plen ter • še le po ovinkih so prilezli v vsi, Poslušajte, poslušajte! Deca Unjanjembe slušajte Pot vam je odprt, razbojniki vas čakaj po- raz- se razkropili po šumi Zimbiso. Utisek te novice noč ni mogel zaspati za možmi. Pa tudi ranjenci so prihajal je bil strašen. Stanley vso drago , tako so žene vpile in jokale .. kateri so se bojniki, pravim Oni vam ustavljajo karavane in jih plenijo; oni vam jemljo slonovo kost oni peljavajo žene oni vas ubijajo, kedar se upirate vam od- Ali mogli rešiti in njihove žalostne pripovedke so pove- čavale samo strah in zmešnjavo. Naslednjega dne mesto da se zbero in popravijo pogledite danes s ponosom okoli sebe vašem boju svoj poraz, očitali so si Arabci in domačini, kateri je vam pomaga sultan zanzibarski pomaga vam beli kriv vsega zla. Vrhovno svetovalstvo se je več poto človek in njegova čarobna zastava, pomagajo vam Arabci! Idite in borite se! sešlo in posvetovalo ter naposled sklenilo, da se vr- Ubijte neprijatelja! Pobe- nejo. Ko je ta kukavni sklep vojna izvedela, bila je rite mu robove, bogastvo in živino Idite koj demoralizovana Zastonj se je upiral Stanle>^ ki Divj krik je udaril na te besede po vseh vrstah je še Ograda sela, je bil tabor, odpre se in vojaki jo udero; skačejo, streljajo in izvajajo razna kretanja kakor da so v pravem boju, to pa zato, da jim po raste hrabrost in odvažnost. vedno ležal; zastonj je nastojal prepričati vod nike, da je tak sklep neumen, da se to pravi Mirambo vabiti za seboj; zastonj jim je prigovar da ni smeti bežati koj po prvej nesreči, da so sile, s katerimi raz- Kmalu so dospeli do polagajo, še jake, m da naj sijajno se nadaljuj boj Zimbise, se začne bil Mirambo zbral svoje čete, in boj ga poslušali. Ne da bi mu povedali kaj in kako, začeh so bežati, bežati kar se je dalo. Stanley je bil niso Smešno je gledati take črne vojake, kako ska prisilj da stori kar oni. Ker ga je mrzlic tresla čejo z jedne na drugo stran, naprej Bitka je postala vender resna nazaj, kakor žabe ajahal je torej osla in Ko se je strel nepri-jateljev polegel, navalil je Stanley s svojimi ljudmi ni se mogel držati po koncu, 2 se napotil v Taborah. Ljudje njegovi so rah s strahom, kakor da jim neprijatelj že na pete stopa vedno ozi- L 1'8§ Lehko si mislimo, kako je bil ponosen Mirambo Kavčič in Ziirenstein i I . ' T J-J. po tem vspehu. Premagal je belega človeka, zaveznika Arabcev. To je bilo pač najlepše slavlje, o katerem gotovo ni nikdar sanjala ta črna svetlost. Kot zaupni možje odbor olij se Končar, Hinterleclmer in Jordan. Zapisnikarjem voli se gosp. in Drelse. Svojim pobočnikom imenuje g. stotnik mestnega inženirja Hanuša. mestni župan bil je pri svojem stopu in odhodu pozdravljen z burnimi klici Poučni in zabavni drobiž. Afriške živali v Ameriki hočei Nekateri podjetni Kalifornci v Ameriko prenesti večino afriških živali so že — Slovenska pravna terminologija. Po prizadevanji društva „Pravnik," katero društvo si je stavilo nalog ta dr. sestaviti nemško-slovenski terminologijski slovar in je v namen nabralo čez 40.000 prav besed dobil je gosp vec pripeljali v Ameriko in jih izpustili. Sedaj pa hočejo pri vesti iz Afrike še slonov. opazili Solnčne pege in vreme. Nekateri vremenoslovci so , da so solnčne pege v nekaki zvezi z vremenom. Kadar je na solnci mnogo peg, so rade nevihte in vihaiji. znan, P P h Janko Babnik, c. kr. sodnijski pristav v Logatci, od pravosodnega ministerstva šestmesečni odpust v namen, da uredi imenovano nabrano gradivo. — Ustrelil se je pretečeno soboto v jutro šentpeterski sin pre-ni prav preo- vojašnici korporal domačega pešpolka, Anton Güstin možne in čislane rodbine v Metliki. Fzrok samomor vender pravijo, da si ie nesrečnež ustrelil zaradi strega ravnanja ž njim — Iz rotnih obrav — Malopriden sin. V Srednjem Bitnji pri Kranji na-pdel je v nedeljo dne 22. maja t. 1. zvečer kajžarski sin Jakob Silar svojega očeta s sekiro in ga močno ranil na desni roki. Zločinca, ki je pobegnil, oblastvo pridno zasleduje. — Hud vihar. Iz Zagreba se poroča, da je bil ondi porotnega sodišča ljubljanskega Pi po so se pričele v ponedeljek bili so zato zeni oziroma obsojeni naslednji: Marjeta Skubic iz Litij tožena hudodelstva detomora težke ječe Jano obsoj je bila na sedem zalet uboja, 701etni Pi Kuhar iz Zagorja, zatožen » hudodelstva dne 31. maja t 1. tak hud vihar, da je preobrnil poštni vlak je vozil iz Zagreba v Brod in je posamezne vozove popol- oziroma umora svoje žene bil je zatožbe oproščen Burjak iz Horjula bil je zaradi posiljenja več ne- tosti oskrumbe in krvosramnosti obsoj ISletni Gregor Vehovec zatožen zaradi hudodelstv 5letno težko ječo posilj Tat iz ade obsojen je bil na 15 mesecev tfžke ječe. — ali bolje rečeno tat po poslu Janez Keklikar obsojen je bil na Sletno težke ječe. Cv Včeraj pričela se je obrav panom bo trajala tri dni. Občinske volitve. V Škotji posestnik in tr proti noma razdjal. Od potnikov je 22 ranjenih in mej temi smrtno. —■ Pri zadnjih občinskih volitvah v Ljutomeru so po hudem naporii in strastnem agitovanji zmagali zopet nemškutarji. Prisvojili so si prvi in drugi razred, mej tem ko so Slovenci zmagali samo v tretjem razredu. Ker je bilo razmerje glasov le prav majhno, je upati, da se Slovenci pri prihodnji volitvi otresejo za vselej nemškega jarma. Loki Val Sušnik Niko Lenček, c. kr. notar, Alojzij Krenner, tovarnar oljen je žu-etovalci pa Nov zvonik. Pri stolni cerkvi v Mariboru zgradili Sušnik trgovec posestnik in trgovec, ter L Avg V Cirknici so posestnik in trgov olj Kašman, posestnik in bodo nov zvonik. Stroški proračunjeni so na 30.000 gld. Nabranega je že 5613 gld. 76 kr. — V mestno hranilnico Ljubljansko vložilo za svetovalce Milavec Alojzij Jarnej Debevec voljen županom gosp Pogačnik, - V obči Iv Petrov županom g. pa occr Jarnej je Iv. Žitnik meseca maja 520 strank 204 999 gld. 76 kr., vzdignilo pa Šerko, Jos! ^^^ strank 123.426 gld. 36 kr. Trebar in — Žetko postojinskem okraji) je za etovalce pa — Vožni red na gorenjski železnici se je z dnem junija nekoliko premenil. Jutranji vlak prihaja v Ljubljano Zetko in Gregor Markovič, vsi posestniki iz Laž Luka že ob D uri 55 minut in ne več ob 7 uri 10 minut kakor čah v aljskem okraj zvolj V Adle- dosedaj. Na novo dohaja vlak v Ljubljano ob 11 uri 34 minut je županom dosedanji dopoludne in odhaja iz Ljubljane ob 12 uri 5 min. po noči. župan in dež posl. g. Niko Dragoš, za občinska svetovalca Sicer dohajata še vlaka ob 4 uri 55 minut popoludne in ob pa ffg. M. Adlešič in Iv. Požek. — V Mosniah v mrinv. Q nH 9,7 min vuD^or nriViaiaiA r.o aK a ,tt.; min pa Adlešič Iv Požek škem Spod okr Otoka je i zvolj er za svetovale V Mošnjah v rado v županom gosp. Andr. Jurgele iz pa Finžgar iz Cvenkelj iz Ljubnega in J. Eozman iz Prap Brezij uri 27 min. zvečer, odhajajo pa ob 6 uri 38 min. zjutraj, 11 uri 55 minut dopoludne in ob 4 uri 21 minut po- ob poludne. Pasji kontumac. V občinah St. Vid, Medvode, Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo imelo Škofla Loka in Stara Loka vvel se je pasji kontumac. Vsak je pretečeno nedelj svoj občni zbor. Zborovanja, kojega je P^^' se bode klatil brez torbe okoli, se bode pobil. Lastnikf počastil tudi župan g. Grasselli, vdeležilo se je okoli 90 članov. PSOv se bodo pa kaznovali. Stotnik g. Doberlet otvori zborovanje pozdravi gasilce in da besedo društvenemu tajniku gosp. Drelsetu. Tajnik v s^ dolgem poročilu j bolj gosp. povdarj potrebo Prebivalstvo slovenskih kronovin in glavnih ojem mest. Po najnovejših podatkih šteje Štajarsko 1,202 708 pre- ža shrambo gasilnega orodja. Blagajnik gosp lastnega doma bivalcev, Gradec A Ahčin Celovec 112.069; Koroško 361.008 prebivalcev, por da je bilo dohodkov 3.554 ffkl. 46 kr., izdatkov pa za 187 gld. 37 kr. manj. Podporniški zaklad ima 6400 gld. samo) 120.333; 19.756; Kranjsko 498.958 prebivalcev, Ljubljana 30.505; Primorsko a) Trst z okolico 157.466, Trst (mesto- premoženja, delal na to društvo Goriško in Gradišča 229.308 prebivalcev. Zup da gasilci dobe svoj lastni dom in upa, da bode vse Primorsko torej 695.384 prebivalcev. g. Grasselli obljubuje, da bo po možnosti Gorica 21.825; c) Istra 317.610 prebivalcev, Pazin 14.968 ; svojo 25letnico že v njem praznovalo. Pri novi volit\ oli se zopet z vsklikom stotnikom g. Doberlet; kot četni Visoka starost. V Meksiki poveljniki izvolijo se Gerber; kot voditelj • • ^ • oddelkov Ahčin pa gg Schantel in Jos Ludovik Stritzel je star že 154 let Starec neki J. Campreche ]| A nt tako dobro ohranjen, da bi se mu ne sodila starost nad 90 let Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba Blasnikovi nasledniki.