PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 64 (13.597) Trst, torek, 20. marca 1990 V nedeljo se je prvih demokratičnih volitev udeležilo 93,22 odstotka Vzhodnih Nemcev NDR volila za zvezo krščanske demokracije in »pozabila« na napredne socialdemokrate Zahodnonemški kancler Kohl edini režiser presenetljive zmage konservativne skupine Zveze za Nemčijo SPD zavrnila sleherno možnost, da bi pristala na ponudbo CDU in sodelovala pri sestavi vladne koalicije Na desno z ZRN v srcu EVA FORNAZARIČ Kakšno presenečenje! NDR je v nede]jo izrazila svojo voljo in odkrila večino preferenc konservativnemu političnemu zavezniška krščanske demokracije Zvezi 'ja Nemčijo, ki jo je z druge strani lvšega berlinskega zida podpira Kohlova CDU. NDR pa se ni i odločno opredelila za bogato konservativno stranko zahodnega Upa, izrazila je željo, da čim prej Poravna račune s povojno pretek-ostjo in se vrže v topel in gospo-arsko varen objem ZRN. Presenečenje pa je res tako ve-hko? Začudenje upravičeno? Mar nam ni nekaj šepetalo na uho, da /e združitev obeh Nemčij zelo Podobno tempirani bombi, ki bi lQhko eksplodirala vsak čas? Afe-ra meje na Odri in Nisi pa tudi c, °'vnna politična stališča kan-t*eria Kohla bi lahko tolmačili odi kot alarmni zvonec, ki nas Požarja, da je led nad evropskim ^zerom še pretanek, da bi lahko ''saii po njem, kot se nam zljubi, sfrdj je že zaškripalo, ko je Polj-j® Opravičeno dvignila svoj glas oh ^htevala, naj se o združitvi eh Nemčij razpravlja ob njeni }Q^otn°sti, saj se je zbala, da bi ^ ko kancler Kohl kar z enim sa-čas1 Zamahom zbrisal spomin na ^'.ko se je odločalo o državni seJ1 med obema državama. Po-Prip 0,staKh evropskih držav in pred naprednejših sil so tik niij Nedeljskimi volitvami potis-ga Kohla v kot, kaj pa sedaj, ko rnjijP^Pira polovica dvanajstih tov?,0nov vzhodnonemških bra- Va^u entuziazma je vse preje sPregledati napake in NDR prav 0i° Prvo najbrž zagrešila 2q hj,V. nedeIjo, ko se je odločila h fazi1 ternpo, ki ji ga je obljubi-ZrlQ h,Nska demokracija, in pre-Uvn -g i premišljeno in konstruk-$ ka^e iskanje političnih rešitev, Vzhodrim se ie v°Klcem ponujala h. pon°nemška socialdemokraci-kozaj ?z s°cialdemorkatov je po-po do so Vzhodni Nemci 9q »aZateH na pobudnike velike-konc ePoroda«, ki je privedel do ZRN ■ notranjega razdora med je, s . NDR. Čigavo je bilo orod-ci peterim so se nedeljski volil-hpski božičem spravili nad ber-zhriSQ,zte in ga porušili ter tako simbol najgloblje meje v Popu Krščanska demokracija je [teela nV osPredie kasneje, ko je ž>cq j^ted sabo vzklikajočo mno-škirpJ.te znašla z žahodnonem-In nitom v srcu: y ponudba tega mita je $ki kril 0 Kohlu in vzhodnonem-bterpQ^ar}ski demokraciji, da sta ne 5^ 9nli socialdemokrate. Kdo Zq hrp^teenjal svojega trabanta ?evizi ' ^do bi se odrekel močni brez a*0 vzhodnonemško marko *rntiijVe kupne moči? Komu bi Pravico, da se zagleda v ALJEVANJE NA 2. STRANI VZHODNI BERLIN NDR je sunkovito zavila na desno. Iznenadila je vse zunanje opazovalce, vse sosede, vse nekdanje zaveznike, in dodelila volilno zmago krščanskim demokratom CDU, ki so se skupaj s še bolj konservativnimi strankami DSU in DA, združili v koalicijo Zveze za Nemčijo. Za koalicijo, ki je bila deležna neprikrite in vztrajne podpore zahodnonemškega kanclerja Kohla, je volilo 48,15 odstotka vzhodnonemških volilcev. Več kot 40 odstotkov je prejela CDU, DSU 6,32 odstotka, najmanj pa skraj-nokonservativna skupina DA, ki je prejela le 0,92 odstotka preferenc. Kljub temu pa je trojica strank nabrala toliko glasov, da bo v bodočem parlamentu zasedla 193 sedežev. Poleg nepričakovane zmage CDU je kot strela z jasnega padla tudi vest, da je socialdemokratska stranka SPD, veliki favorit nedeljskih volitev v NDR, prejela le 21,84 odstotka glasov. Do tretjega mesta se je priborila PDS, kar pomeni, da so bivši komunisti SED sorazmerno dobro prestali nedeljsko preizkušnjo, saj jim je še naklonjeno 16,33 odstotka volilcev. Vzhodni Nemci, ki so v nedeljo volili prvič po propadu Weimarske republike in 45-letne komunistične hegemonije, so se polnoštevilno udeležili volitev, saj je svoj glas izrazilo kar 93,22 odstotka volilnih upravičencev. Izid nedeljskih volitev pa je tako presnetljiv, da je delno iznenadil same zmagovalce, saj bodo morali sedaj držati vse predvolilne obljube, predvsem pa glavni dve: ustvariti skupno devizo, ki bo enakovredna sedanji marki, in poskrbeti za združitev obeh Nemčij brez dodatnega odlašanja. Tega pa ne bodo mogli izvesti brez predhodne sprembe vzhodnonemške ustave, za kar je predvideno, da moral odločati več kot dve tretjini parlamenta. Zveza za Nemčijo in njen voditelj Lothar de Maiziere, (ki bo najbrž tudi bodoči ministrski predsednik prve demokratično izvoljene vzhodnonemške vlade in je že najavil, da hoče Zahodnega Nemca Pierotha na čelu finančnega ministrstva), bodo morali zato sklepati zavezništva z ostalimi strankami, sicer bo pot do dveh tretjin 400-sedežnega parlamenta vse prej kot ugodna. Včeraj so po zmagi utrpeli tudi prvi poraz, saj so ponudili zavezništvo socialdemokratom SPD, a so Bdhmovi somišljeniki zavrnili sleherno možnost sodelovanja s konservativci. Vzhodna Nemčija je torej šele na začetku svoje demokratizacije in bo morda kmalu odkrila, da ne bo šlo vse tako, kot je obljubljal zahod-nonemški kancler Kohl, ko je iz »tujine« režiral volilno kampanjo CDU na Vzhodu. Sedaj je NDR vsekakor zaplavala v Evropo in to z blagoslovom SZ, ki pa je vsekakor izrazila prepričanje, da bo Evropa znala prav tako spoštovati sovjetske zahteve. Vodilni kandidat na zmagoviti listi CDU Lothar de Maiziere (Telefoto AP) Gorbačov je medtem na zahteve Litve odgovoril s sankcijami Volitve v Estoniji in Latviji potrdile premoč številnih separatističnih gibanj Voditelji litovskega separatističnega gibanja Landsbergis, Kazimira Prun-skiene m Brazauskas (Telefoto AP) MOSKVA — Izid nedeljskih parlamentarnih volitev v Latviji in Estoniji je potrdil premoč separatističnih gibanj. Rezultati še niso dokončni, vendar so podatki, ki jih je včeraj objavila tiskovna agencija Tass dovolj zgovorni: v Estoniji so velik del od 105 razpoložljivih mest v parlamentu osvojili separatisti, in sicer 23 sedežev je osvojilo ljudsko gibanje, sedem jih je dobilo gibanje za svobodno Estonijo, to gibanje se zavzema tudi za secesijo od Moskve, devet sedežev je dobilo internacionalistično gibanje, prav tako devet sedežev pa je dobila kmečka stranka. Moskovska radijska agencija In-terfax pa je včeraj poročala, da je bil v parlament izvoljen lider estonskegaljud-skega gibanja Marju Lauristin. Tudi volitve v Latviji so potrdile moč vseh gibanj, ki se borijo za neodvisnost od Moskve, saj so osvojila več kot polovico sedežev v parlamentu. V 29 volilnih okrožjih pa bodo morali volitve ponoviti, ker ni nobeden od kandidatov dobil zadostnega števila glasov. Tudi v Latviji je bil izvoljen voditelj ljudske fronte Vilnis Bresis. V latvijskem parlamentu pa bo sedel tudi predstavnik komunistične partije, Interfront, ki združuje rusko, protise-cesijsko manjšino, socialdemokratsko stranko in gibanje zelenih. Iz Vilniusa v Litvi pa medtem prihajajo vznemirljive vesti. »Litovska republika«, ki je nastala ■pred osmimi dnevi je namreč včeraj ponovno potrdila svojo neodvisnost, ne ozirajoč se na opozorila, ki jih je poslala Moskva. Podtajnik nove litovske vlade Bichauskas je Gorbačovu poslal pismo, ki ga je podpisal predsednik parlamenta Landsbergis in v katerem potrjuje »zahtevo po ustanovitvi neodvisne in avtonomne litovske republike«. Bichauskas je tudi izjavil, da Litva ne sprejema resolucije, ki jo je'izglasoval kongres ljudskih poslancev, in sicer da je izjava o litovski neodvisnosti- neutemeljena in brez vsakšne pravne vrednosti. Gorbačov je zato pooblastil sovjetski parlament, naj se opredeli za izredne sankcije proti litovskemu parlamentu. Moskva pa je medtem odločno zavrnila natolcevanja,-da namerava v Litvo poslati vojsko. Izreden uspeh gojencev GM Šolski komorni orkester Glasbene matice (posnetek je s Ciril-Metodove proslave decembra 1988) je na republiškem tekmovanju glasbenih šol Slovenije, v nedeljo v Ljubljani pod vodstvom prof. Boruta Logarja dosegel izjemen uspeh z osvojitvijo prvega mesta s skoraj najvišjim možnim številom točk. Na istem tekmovanju v Titovem Velenju so navdušujoče uspehe dosegli tudi drugi gojenci šole Glasbene matice. NA 3. STRANI Konvencija o Sesljanskem zalivu NA 6. STRANI Že tretji padec tokijske borze TOKIO — Demokratizacija evropskega Vzhoda, še zlasti pa volilni rezultat v Nemčiji je negativno vplival na japonsko gospodarstvo. Tokijska borza je ponovno doživela nepričakovan polom, ki je že tretji v krajšem časovnem razmahu. Indeks je včeraj padel za 4,14 odstotka in presegel tudi najbolj pesimistične napovedi. Japonski finančni krogi so tako rekoč brez besed, tisti pa, ki so si za silo opomogli po negativnem presenečenju, iščejo vzroke za tolikšno nepopularnost japonskega trga. Včeraj so v borzi izmenjali omejeno količino delnic, približno 400 milijonov, delničarji pa sploh ne vedo, kdaj in kako bodo lahko ponovno začeli z borznimi operacijami. Neki ugledni funkcionar tokijske borze je bil primoran priznati, da »se svet finance sedaj vrti le še okrog Evrope in da je tokijska finančna era končana«. Z izjemo Thatcherjeve Evropo skrbijo razsežnosti »Kohlove« zmage v NDR Zadrega evropskih vlad ob zmagi desnice na nedeljskih volitvah v Vzhodni Nemčiji RIM — Reakcije na zmago vzhodnonemške CDU so viden pokazatelj zadrege, v kateri se je znašla večina evropskih vlad, ko so tiskovne agencije posredovale dokončne rezultate nedeljskih volitev v NDR. V državah evropskega Vzhoda so dvignili zaskrbljen glas le novinarji, saj so se vse vlade vzdržale slehernih uradnih komentarjev. V Češkoslovaški, Jugoslaviji, Madžarski in Poljski pa je tisk naglasil dejstvo, da je zmaga konservativne desnice »presenetljiv« dogodek, ki je iznena-dil prav vse. Prav tako presenetljiv pa naj bi bil po pisanju medijev propad socialdemokratske SPD. Komentatorji in opazovalci so ocenili, da ima nedeljska zmaga enega samega očeta in sicer za-hodnonemškega kanclerja Helmuta Kohla, ki je znal dokaj prepričljivo potrkati na vzhodnonemška srca, še prej pa na v glavnem prazne listnice. Med najbolj prepričljive postavke volilnege programa CDU so na evropskem Vzhodu postavili obljubo, da bo NDR v kratkem dobila novo valuto, skupno marko, ki bo po kupni moči izenačena sedanji zahodnonemški marki. Šele_ na drugem mestu naj bi prišle obljube o hitri združitvi obeh Nemčiji. Uradni molk ali vsaj neobičajna zadržanost uradnih virov je tokrat zavladal tudi na evropskem Zahodu, če seveda izvzamemo najbolj konservativne vlade, kot je na primer Thatcherjeva v Veliki Britaniji, ki je z navdušenjem pozdravila »Kohlovo« zmago. Na zahodu so bile reakcije vsekakor v glavnem pozitivne, vendar zelo previdne. Predsednik evropske komisije Delors je posvaril Vzhodne in Zahodne Nemce na nevarnost, da se prenaglijo pri gradnji združene Nemčije, francoski zunanji minister Dumas pa je dejal, da bo treba vsekakor ohraniti in spoštovati sedanja evropska ravnovesja. Tudi zastopniki NATO so izrazili svoje mnenje o nedeljskih volitvah v NDR, a le zato, da bi podčrtali, kako spoštujejo željo Vzhodnih Nemcev, da ostane bodoča Nemčija v okviru atlantskega zavezništva. Umirjeno je bilo tudi stališče italijanskih po-litkov. Dnevnik II popolo, ki zagovarja stališča KD, je objavil vest zmage CDU z velikim poudarkom ob pripombi, da so zunanji opazovalci dokaj skeptično ocenili zmago KD v Italiji, čas pa je po pisanju komentatorja pokazal, kako so se ušteli, saj je krščanska demokracija vse prej kot izraz desnice. Ob veselju krščanske demokracije je socialistka Boniver ugotovila, da so bili rezultati nedeljskih volitev nepredvidljivi, spomnila pa se je dejstva, da bodo tudi Zahodni Nemci šli kmalu na volitve in šele takrat bo nemška politična slika popolna. Odgovorna za mednarodno politiko pri PSI je naglasila tudi občinske volitve na Bavarskem, kjer je socilade-mokratski kandidat prejel večino glasov in odločno premagal kanidata Kohlove CDU. Zmagovalec vzhodnonemških volitev Helmut Kohl (AP) Ostri protesti po nedeljskem poskusu atentata na dr. Franja Tudjmana PoHtično vzdušje na Hrvaškem se segreva BENKOVAC — Minulo nedeljo so zaradi poskusa fizičnega napada na predsednika Hrvaške demokratične skupnosti dr. Franja Tudjmana prekinili ustanovno skupščino lokalne organizacije te skupnosti v Benkov-cu. Incident se je »dogodil«, ko je Boško Čubrilovič, ki sicer živi v Franciji, oborožen z revolverjem stopil naravnost k govorniškemu odru, s katerega je prav v tem trenutku govoril Tudjman. Napadalca so onemogočili, tako da je obležal na tleh, potem pa ga je reševalni avtomobil odpeljal v bolnišnico. Sicer pa je bilo že od vsega začetka bolj ali manj jasno, da zborovanje ne bo minilo mirno, ker so se že takoj na začetku, vsaj glede na izpisane parole, posebej združili pripadniki hrvaškega na eni in srbskega naroda na drugi strani. Pripadniki srbske narodnosti so izstopali, ker so nosili sliko Slobodana Miloševiča, na hrvaški strani pa so vihrale zastave brez obeležja Republike Hrvaške. Navkljub pozivom k miru in dostojanstvu je med govorom dr. Franja Tudjmana prišlo do neredov, zato so morali posredovati miličniki, ki so srečanje prekinili. Skoraj vse hrvaške politične stranke so včeraj zaradi »poskusa atentata« ostro protestirale. Dogajanje v Ben-kovcu ocenjujejo kot nov poskus rušenja suverenosti Hrvatske in poudarjajo, da je treba za vsako ceno ohraniti mir, demokracijo in civiliziranost. Koalicija narodnega sporazuma, v kateri je pet pomembnih hrvatskih strank in zunanjestrankarskih posameznikov, med njimi tudi dr. Savka Dabčevič-Kučar in Mika Tripalo pa od predsedstva Jugoslavije, zveznega izvršnega sveta in zvezne skupščine zahtevajo ukinitev vseh kazenskih določil med predvolilnimi dejavnostmi na Hrvaškem in v Sloveniji. Kot je včeraj sporočil preiskovalni sodnik, pa jo je atentator vsekakor bolj skupil, kot bi jo Tudjman, če bi uspel sprožiti. Ugotovili so namreč, da je imel Čubrilovič - plinsko pištolo, z naboji, v katerih je bil solzivec. Torej je hotel osovraženega govornika spraviti le v jok... Kakorkoli že - incident je še dodatno razgrel politično ozračje na Hrvaškem... • Na desno z ZRN NADALJEVANJE S 1. STRANI bogato fatamorgano, ki se je do včeraj dvigovala izza berlinskega zida? Sedaj je NDR to priložnost, ki si jo je izborila v obliki demokratičnih volitev, izkoristila in izrazila svojo željo, da se otrese tragičnih let druge svetovne vojne in štiri-desetletja komunistične režije, posledic politične delitve na ZRN in NDR in gospodarskega zastoja. Ta želja je upravičena, vredno razmišljanja pa je, za kakšno ceno je Vzhodna Nemčija pripravljena kupiti svoj vstop v Evropo. Občutek imamo, da si NDR želi vse hic et nune. Zato je vzhodnonemški volilec tako enotno (in v tem kohezijskem zanosu nepričakovano) prisluhnil Kohlu, ki ji je Indijo Koromandijo ponujal na krožniku. NDR se ni vprašala - ali se ni hotela vprašati, ker bi jo gotovo motil odgovor - če ji bo takojšnje združenje obeh Nemčij res pomagalo iz gospodarske krize in družbene stiske, če bo to res odskočna deska za boljšo Evropo, v katero si tako zelo želijo države bivšega vzhodnega bloka. Države Evropske skupnosti pa so že izrazile skrb nad uvedbo skupne nemške devize, ki jo Kohl obljublja že do julija letos, ker bi to lahko bistveno bremenilo izpeljavo načrtov evropske monetarne enote. Skrbi jih tudi nastanek nove Nemčije, če bi do tega prišlo prehitro in ob preskakovanju vseh potrebnih družbenopolitičnih prehodov. Sicer pa bodo morale ES in tudi druge evropske države trezno presojati o državi, ki se rojeva pred našimi očmi. Najbrž si bodo morale prav te države naprtiti najtežjo nalogo, saj je sorazmerno lahko rušiti zidove, vzklikati demokraciji, slaviti volilno zmago in obljubljati kapitalistična poživila konva-lescentnim bratom iz Vzhodnega bloka. Veliko težje je ohraniti mirno kri v trenutku vsesplošnega navdušenja in pomagati NDR, da si srečno pomaga iz Blatnega dola, ne da bi pri tem načeli evropskih ravnovesij in dosedanjih dosežkov na področju razorožitve ter odpravljanja blokovskih nasprotij. Papež v Piemontu: tehnologija ne sme ogrožati dostojanstvo TURIN — Med svojim obiskom v Piemontu je papež Janez Pavel II. obiskal dve pomembni delovni realnosti severne Italije, Olivetti in Lancio. Obe tovarni sta tehnološko izredno napredni, kar je dalo poglavarju rimske katoliške cerkve povod, da je povedal nekaj svojih misli o tehnološkem napredku, ki je vsekakor pozitiven, ne sme pa ogrožati človekovega dostojanstva. Janez Pavel II. je dejal tudi, da sla po dobičku ne sme biti edino gibalo delodajalcev. Svoje potovanje po Piemontu je zjutraj začel s pogovorom s kmetovalci, ko se je tudi zavzel proti nedeljskemu delu. Nedelja je dan, ki ga je treba posvetiti duhovnim vrednotam, je menil Janez pavel II. V Ivrei, kjer je papež obiskal tovarno Olivetti, ki proizvaja kompjuterje, ga je dočakal ing. De Bendetti, v Chivassu v Lancii pa Gianni Agnelli. Na sliki (telefoto AP): papež v Olivet-tiju. Proces proti Sici se bo začel junija RIM — Proces proti visokemu komisarju Sici se bo začel 6. junija, poleg odvetnika Luciana Revela, ki ga je Sica takoj po prijavi prosil za pomoč, pa bo visokega komisarja branil še odvetnik Giovanni Maria Flick. Revel je tudi včeraj ponovil nekatere domneve v zvezi umestnostjo prijave in procesa. Odvetnik namreč sumi, da tiči zajec v drugem grmu, sicer ne bi rimsko državno pravdništvo s tako naglico določilo datuma procesa (čeprav to zahteva novi sodni zakon). Revel meni, da so rimski sodniki dobesedno preplavljeni z zaostalim delom, poleg tega pa so Sici pripisali take obtožbe, ki bi jih lahko napovedana amnistija popolnoma izničila. Preiskave v zvezi s tretjo obtožbo, poleg nezakonitega prisvajanja javne funkcije in kršitve preiskovalne tajnosti so Sico obtožili tudi uničenja dokazov, so sedaj v rokah rimskega dr- žavnega pravdnika. Državni pravdnih Giudiceandrea je povedal, da je ta preiskava zaenkrat še v slepi ulici, saj mu mora kolega iz Caltanisette, Ce-lesti, še izročiti ves dosje o skrivno?' tnem palermskem »krokarju«. Giud1. ceandrea bo sedaj skušal ugotoviti, ai je Sica namerno uničil posnetke f ostalo gradivo o prstnih odtisih, se prej pa bo moral ugotoviti, po kakšnem ključu se je visoki komisar ten dokazov sploh polastil. Rimsko državno pravdništvo pa bo moralo pojasniti še eno temno senc0' ki je padla na Sico: ugotoviti bo moralo namreč, ali res obstaja mafijski P9' slovni trikotnik med Palermom, h. mom in San Martinom na Bahamskn* otokih, za kar je Sica odredil telefon: sko prisluškovanje. V te posle naj 0 bile vpletene nekatere vidne osebn0 ti, ki pa jih je nekdo pravočasno o® vestil, da imajo telefone pod kontrol Majhni problemi s prehodom v pluralistično družbo LJUBLJANA — Letošnje najbolj demokratične volitve bodo zanesljivo tudi najdražje doslej. Stroški silovito naraščajo, marsikaj, kar je bilo včasih narejeno po domače in z veliko dobre (aktivistične) volje, je zdaj treba plačati. Za opremo volišča denimo, teh je v Sloveniji preko štiri tisoč, ne bo več mogoče improvizirati. Vsaka, še najmanjša pomanjkljivost, bo ostro padla v oči predvsem opoziciji, ki se že zdaj čuti zapostavljeno, kaj bo šele na voliščih, ko bosta živčnost in negotovost na vrhuncu? Člani slovenske volilne komisije upravičeno opozarjajo, da je pri osnovni (minimalni) opremi volišča potrebno delati preudarno, predvsem pa tako, da bodo vsi zadovoljni. Stvari sicer ne bodo lahke. Pomislimo, da v manjših zaselkih volijo tudi v garažah, zasebnih hišah, skorajda lopah. Doslej so marsikaj dopuščali krajevni običaji in bilo je dovolj zau- panje v nekaj krajevnih aktivistov Socialistične zveze, zdaj, ko je na pohodu pluralizem in je SZ le ena od strank, se bodo mnoge utečenosti obrnile na glavo. Vo-lilci pa... Na volišču ne sme biti fotografij, plakatov in drugih simbolov, ki bi bili reklama za posamezne kandidate, politično organizacijo, tudi ogledal in predmetov ne, ki se zrcalijo. Ven mora tudi partijska zastava, na volišču sta dovoljeni le zastavi republike Slovenije in SFR Jugoslavije (na narodno mešanem območju pa še zastavi obeh narodnosti). Nekaterim je zadnje čase napoti tudi slika Josipa Broza Tita, ta (še vedno) visi v večini šolskih predverij, kjer so najpogosteje volišča. Menda prevladuje pri tem »mehkejša inačica« in sicer: kjer je bila Titova slika že doslej, naj bo še na volitvah, da ne bi zijala umazana sivina s stene. Na novo pa: zaenkrat nikogar na steno, (dn) ZKS-SDP krepi odnose z demokratičnimi strankami v okviru skupnosti Alpe-Jadran LJUBLJANA — ZKS-Stranka demokratične prenove se je lotila izredno zanimive vsejugoslovanske politične dejavnosti in navezuje stike s socialističnimi in demokratskimi strankami po vsej Evropi, zlasti na območju Alpe-Adria. V teh dneh so se predstavniki »prenoviteljev« razgo-varjali v Beogradu s partijskim vodstvom JLA, v nedeljo pa so potekali pogovori na najvišji ravni z ZK Hrvaške-Stranko demokratične prenove in s partijsko organizacijo Bosne in Hercegovine. O teh pogovorih so bila doslej objavljena skopa uradna sporočila, v sredo pa bodo na običajni tiskovni konferenci kaj več povedali. Vendar se je izvedelo, da so bili razgovori v Beogradu izredno ostri in so se nanašali na bistveno različna stališča do demokratičnega razvoja v Jugoslaviji. JLA zameri slovenskim »prenoviteljem« veliko stvari, predvsem seveda spremembo imen, razbitje ZKJ in odhod s štirinajstega izrednega partijskega kongresa. Armada vztraja pri svoji vlogi v jugoslovanski družbi in v tem kontekstu seveda tudi pri vlogi partijske organizacije v JLA, ki je postala dejansko že posebna republika z lastno politično organizacijo. Povsem drugačen pa je bil razgovor s Hrvati in Bosanci. Hrvati bodo prav tako imeli svobodne in demokratične volitve, nekaj tednov po slovenskih; v BiH pa načrtujejo podobne volitve z nekajmesečno zamudo. V obeh primerih se seveda zgledujejo po Sloveniji in njenem razmerju sil, razmere in nevarnosti pa so enake ali zelo podobne. V resnici se v Sloveniji v volilni kampa11! pogosto pozablja na jugoslovanski dejavnik in na jugoS' lovanske odnose. Prav ZKS-Stranka demokratične Pie' nove je odločilna dejavnica in porok za postopen, neboleč prehod iz enopartijske v večstrankarsko družbo i njena vloga je odločilna. Veliko vprašanje je, kako s bodo stvari razpletale na Hrvaškem in drugje, če bi P šlo v Sloveniji do preveč nezaželenih premikov, m kšni bi bili povratni učinki na slovensko stvarnost. Včeraj so na tiskovni konferenci predstavili tajn koroških socialistov Petra Ambrozyja, ki je vodil n61®« , cijo koroške socialistične stranke, včeraj prvič na u . nem obisku pri ZKS-Stranki demokratične prenove, i ^ nik je poudaril, da je bil obisk informativen, 90V°rl‘jjn0S treh pogojih za nadaljnje sodelovanje in omenil kern do ZKJ, spremembo imena in program. Na Korošic ^ bodo temeljito pretehtali vse te stvari in se ocU°E vi nadaljnjem sodelovanju. Govorili bodo tudi o 1 i:a morebitni udeležbi na zasedanju levih strank pon J Alpe-Adria, ki bo prihodnji teden v Ljubljani. Pete a brozv je bil mnenja, da je bil datum ponesrečeno ker da je tik pred volitvami in da niso Prls!‘ ,n,ia so potrjevat. Na tiskovni konferenci pa so povedali, bo štajerski socialisti svojo udeležbo že napovedali 111 alr njihova delegacija prišla. Peter Ambrozy je se P re(j-da so se dopoldne sestali s Pučnikom in drugi P stavniki slovenskih socialdemokratov. SAMSA Ena največjih afirmacij pedagoških kvalitet naše Glasbene matice Prodorna uveljavitev gojencev šole GM na tekmovanju glasbenih šol Slovenije TRST — Gojenci glasbene šole Glasbene matice iz Trsta so na letošnjem 19. republiškem tekmovanju glasbenih šol Slovenije, ki je potekalo v dneh 16.in 17. t. m. v Titovem Velenju in 18. t. m. v Ljubljani, dosegli izreden uspeh. V posameznih kategorijah so osvojili tri prva in dve drugi mesti, pri čemer je šolski orkester šole GM iz Trsta dosegel še posebno velik uspeh z osvojitvijo skoraj maksimalnega števila možnih točk. Gre doslej na teh tekmovanjih v vseslovenskem merilu za največjo afirmacijo pedagoških kvalitet šole naše Glasbene matice, kar dela čast predvsem šoli sami in njenim pedagogom, pa tudi naši glasbeni ustanovi v celoti, saj so na tekmovanju sodelovali najboljši gojenci iz vseh glasbenih šol Slovenije. Na prvem delu tekmovanja v Titovem Velenju v skupini klavirskih duov za drugo kategorijo (srednja šola) med štirimi nastopajočimi dui, je duo Jasna Rado-vič-Marko Sancin iz razreda prof. Aleksandra Rojca, z najvišjim številom točk osvojil drugo mesto, ki ima praktično vrednost prvega mesta, ker prvo mesto po doseženih točkah ni bilo podeljeno. V tekmovanju komornih skupin s sklavirjem, vedno v drugi kategoriji, pa je kvartet v sestavi David Žerjal in Maila Ozbič (violina), Vasja Legiša (violončelo) in Clau-dia Sedmach (klavir), mentorja prof. Petra Filipčiča, osvojil visoko drugo mesto. V drugem delu tekmovanja, vedno v Titovem Velenju je v skupini klavirskih duov 3. kategorije (visoka stopnja), duo Beat-rice Zonta-Vesna Zupin iz razreda prof. A. Rojca z 91,5 točke edini osvojil prvo mesto, kar je z enakim številom točk ponovil tudi v svoji skupini komornih sestav pihal (2. kategorije) tudi trio pihal v sestavi Erika Buzečan (flavta) -Marko Štoka (klarinet) - Frances-co Furlanich (fagot) mentorja prof. Petra Filipčiča. V nedeljskem delu tekmovanja v Ljubljani pa je še zlasti zablestel šolski komorni orkester glasbene šole Glasbene matice pod vodstvom dirigenta prof. Boruta Logarja. V prvi kategoriji je med tremi nastopajočimi ansambli premočno osvojil prvo mesto s 97,66 točke, kar predstavlja nedvomno enega največjih uspehov orkestra v vsem času njegovega obstoja in sodelovanja na takih tekmovanjih. Ob prof. Logarju, ki je znal dvigniti orkester na tako zavidljivo raven, zaslužijo za tako izjemen rezultat pohvalo prav vsi pedagogi šole GM s področja godal in pihal, ki gojence pripravljajo v svojih razredih, pa seveda gojenci sami s svojo pridnostjo in discipliniranostjo. Prodoren uspeh gojencev glasbene šole G M so na velenjskem delu tekmovanja dopolnili še Ma-nuela Kralj (rog), ki je nastopila sicer pod okriljem glasbene šole iz Sežane, ki pa deluje pri godbi na pihala Parma iz Trebč in ki je v svoji 2. kategoriji osvojila drugo mesto, Aljoša Gergolet, ki je nastopil pod okriljem glasbene šole GM iz Gorice, ki pa deluje v godbi na pihala v Doberdobu in si je v 1. kategoriji trobentistov prislužil priznanje, ter Trio klarinetov (David Gergolet, Romina Pizzo in Igor Peric), ki je prav tako nastopil pod okriljem šole GM iz Gorice in v svoji 1. kat. dosegel drugo mesto. Na zaključnem nastopu tekmovanja v Velenju sta k programu prispevala oba klavirska dua GM in Pihalni trio, na slavnostnem zaključnem koncertu v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, pa se je številnemu občinstvu in članom strokovnih komisij kot prvi predstavil komorni orkester šole G M iz Trsta in bil deležen nedeljenih priznanj za svojo res prepričljivo muziciranje. Doseženi rezultati gojencev naše glasbene šole na letošnjem tekmovanju slovenskih glasbenih šol, samo še dodatno dokazujejo, da je Žagarjevo priznanje, ki ga je naši Glasbeni matici za njeno pedagoško delo podelil republiški komite za vzgojno-izobraževalno delo Slovenije minuli petek na slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani, res zasluženo. Upravičeno je zato zadovoljstvo, ki sta ga ob tako imenitni uveljavitvi naše glasbene dejavnosti izrekla ravnatelja šole GM v Trstu prof. Svetko Grgič in predsednik Glasbene matice Adrijan Semen. Oba ob tej priložnosti izrekata javno priznanje in čestitke vsem nastopajočim na "letošnjem republiškem tekmovanju glasbenih šol Slovenije, vsem pedagogom šole Glasbene matice, pa končno tudi upravnemu osebju GM in članom upravnega odbora GM. Oba sta poudarila, da so uspehi, ki jih dosegajo gojenci šole GM, rezultat požrtvovalnega, vztrajnega in visoko kakovostnega dela pedagogov in vodstva šole ne le danes, ko na njej delujejo skoraj izključno mladi pedagogi, ki so sami izšli iz šole Glasbene matice, pač pa tudi v prejšnjih letih, ko so takratni pedagogi z dolgoletnim ravnateljem šole dr. Demšarjem na čelu, postavjali tako solidne strokovne osnove našemu glasbenemu šolstvu. JOŽE KOREN Več prometa na mejnih prehodih naše dežele VIDEM — Organi obmejne policije iz Furlanije-Julijske krajine, ki imajo svoj sedež v Vidmu so včeraj objavili podatke o številu prehodov čez mejne prehode v naši deželi v mesecu februarju. Preko mejnih prehodov v tržaški, goriški in videmski pokrajini, to je v Trstu, Trbižu, Gorici, Tolmeču in Čedadu je v prejšnjem mesecu potovalo 1-314.349 italijanskih državlja-nov, približno 140 tisoč manj kot v januarju a 250 tisoč več kot v februarju lanskega leta. Preko istih mejnih prehodov j e v februarju potovalo 1-963.265 tujih državljanov, to J.e 40 tisoč manj kot v januarju hr 700 tisoč več kot v istem °bdobju lani. Potnikov z dokumenti za Maloobmejni promet so na Yseh teh prehodih našteli 1-740.302, kar je 100 tisoč manj k°t v mesecu januarju in 150 hsoč več kot v lanskem febru-Mju. Največje spremembe so ^abeležili na mejnih prehodih tržaški pokrajini. Popotovanje od Trsta do Bruslja v duhu ustvarjanja nove Evrope TRST — Zadnji dan tega meseca bo iz Trsta krenil 18. pohod Evrope, to je netekmovalno popotovanje po raznih deželah in državah Evrope, ki se po več kot enem mesecu hoje zaključi v Bruslju 9. maja, ko praznujemo dan Evrope. Za start italijanskega dela pohoda so prireditelji tokrat izbrali Trst, ker menijo, da je treba pohodnikom, ki prihajajo iz raznih evropskih držav (tudi z Vzhoda) pokazati naravne lepote Furlanije-Julijske krajine, razkriti njeno zgodovino in jim nuditi možnost, da si ogledajo številne spomenike. Istega dne se bodo z istim ciljem podale na pot še druge skupine pohodnikov iz Francije, Anglije in ZRN. Kaj pa je pravzaprav ta pohod in zakaj ga sploh prirejajo? Njegov organizacijski del in namene so prireditelji včeraj orisali na tiskovni konferenci na sedežu deželnega odbora v Trstu, katere se je udeležil tudi odbornik Gianfranco Carbone. Deželna uprava je namreč dala svoje pokroviteljstvo tej pobudi, ker je pač v skladu z njenimi političnimi cilji in v skladu pred dvema letoma sprejetega deželnega zakona, ki podpira vse iniciative, ki širijo evropeistični duh. Namen več kot enomesečnega pohoda je namreč grajenje prijateljstva med narodi in narodnostmi mimo vseh meja, ki jih ločujejo. V tej heterogeni skupini pohodnikov (izpred obeliska na Opčinah jih bo startalo okrog 80) so v glavnem zastopani vsi družbeni sloji. Na tako dolgo in tudi naporno pot (dnevno bodo prehodili okrog 35 kilometrov, pri čimer ne gre pozabiti, da gre v bistvu za upokojence, saj tako dolgega dopusta si ni mogoče priboriti z lahkoto na. nobenem delovnem mestu) jih predvsem žene zaupanje v novo združeno Evropo, ki naj zaživi brez pregrad vsakovrstnega značaja. Zaradi tega imajo na sporedu tudi vsakodnevna srečanja z mladino, se- stanke po šolah, na katerih se pogovarjajo predvsem o perspektivah in prihodnosti Evrope, ki se pripravlja na zgodovinsko prelomnico, na leto 1993. Obračajo se pač na mladino, ki bo morala v krajši prihodnosti prevzeti na svoja ramena vse odgovornosti. Za start tega pohoda so prireditelji izbrali Trst oziroma Furlanijo-Julijsko krajino tudi zaradi njene vloge v tem srednjeevropskem prostoru in kjer se vse bolj uveljavlja evropeistični duh. Pohodniki bodo svoje popotovanje začeli v soboto 31. marca; od openskega obeliska bodo po Napoleonski cesti in po Vejni dosegli Barkovlje in nato Trst. Na tržaškem županstvu jih bosta pričakala tudi predsednik F-JK Biasutti in evropski poslanec Rossetti. Naslednjega dne bodo že prepešačili v goriško pokrajino, kjer se bodo z obiskom raznih krajev mudili še en dan. (A. S.) w Se nejasnosti o deležu občine za gradnjo oddajniško pretvorniške mreže KOPER — Že na seji koordinacijskega odbora za informativno dejavnost pri medobčinskem svetu SŽDL oblano-kraške regije, ki je bila 5. januarja, so navzoči predstavniki občin podprli predlog, da občine same prispevajo približno tretjino denarja potrebnega za gradnjo mreže oddajnikov in pretvornikov za drugi program TV Ljubljana in s tem povečajo vidnost tega programa na Primorskem in Notranjskem, torej na območju, ki pomeni največjo sivo liso pri sprejemu drugega televizijskega programa. Delež posamezne občine naj bi bil porazdeljen glede na število prebivalcev, izvajalec del RTV LJ, tozd oddajniki in zveze, pa naj bi z izvršnimi sveti podpisal konkretne pogodbe, v katerih bo na podlagi prispevka občine tudi natančno opredeljen obseg in potek del. Vendar že sestanek med RTV LJ in koprskim izvršnim svetom je pokazal, da se je v primerjavi z dogovorom 5. januarja delež te občine bistveno povečal. Januarja so namreč govorili, da bi Občina Koper morala za sekundarno omrežje prispevati 125.000 DM, na nedavnem sestanku pa se je ta delež dvignil na 200.000 DEM. Nejasnost je toliko večja, ker iz predloženega finančnega programa pokrivanja stroškov prve etape gradnje oddajniško-pretvorniške mreže izhaja, da bi Občina Koper morala prispevati 1,081 milijona din, ali preračunano v marke 156.000 DEM. Upati je le, da bodo RTV LJ in posamezne občine našle skupni jezik in da ne bodo gornje nejasnosti razlog za predstavljanje rokov ali krčenje gradnje oddajniš-ko-pretvorniške mreže za drugi televizijski program na Primorskem in Notranjskem. Sicer program gradnje predvideva etapnost. V prvi etapi, ki naj bi jo izvedli že v letošnjem letu, bodo postavili 20-kilovatni oddajnik na Nanosu, vzpostavili mikrovalovne zveze in postavili pretvornike na Belem križu, Tinjanu, Kuku, Kaninu, Slavniku Trstlju, Ajdovščini, Anhovem, Kambreškem, Črnem kalu, Breginju, Srpenici, Movražu in Podgorju. Vrednost del je ocenjena na 14,824 milijona din, od tega RTV LJ zagotavlja 52-odstotno kritje, 14 odstotkov bo prispevala republika iz proračuna, 34 odstotkov ali pet milijonov pa naj bi prispevale primorske občine. Z realizacijo prve etape bi se vidnost drugega programa TV LJ na Primorskem izenačila z vidnostjo v Sloveniji. Sedaj drugi program pro-centualno v drugih delih Slovenije lahko gleda 83 odstotkov prebivalcev, medtem ko je na Primorskem in Notranjskem vidnost v povprečju 37-odstotna, v obalno-kršaki regiji pa komajda 10-odstotna. Druga etapa gradnje oddajniško-pretvorniške mreže za drugi program je ocenjena na 396 tisoč DEM, realizirali pa naj bi jo prihodnje leto. S to gradnjo bi se na Primorskem vidnost drugega programa izenačila z vidnostjo prvega programa TV L J, tretja etapa pa finančno še ni ocenjena, z njo pa bi odpravili skorajda vse sive lise in omogočili vidnost obeh programov TV LJ. IZTOK UMER »Slovenski partizan« v izjemno zanimivi scenski postavitvi LJUBLJANA ^»Slovenski partizan« je naslov obsežne razstave orožja, obleke in opreme, ki smo jo odprli 15. 2. 1990 v prostorih Muzeja ljudske revolucije Slovenije. Na razstavi prevladujejo izjemno zanimive scenske postavitve, ki nas na nov način popeljejo v svet in življenje resničnih partizanov. Vzporedno s scenskimi postavitvami so postavljene vitrine z orožjem, ki dodatno osvetljujejo in dopolnjujejo oborožitev slovenske partizanske vojske. Avtor razstave kustos Vanja Martinčič si je že več kot pred dvema letoma zaželel, da bi predstavil bogato gradivo Muzeja v depojih, ki ga doslej nismo predstavili javnosti. Odločili smo se za čimbolj avtentično predstavitev zunanje podobe slovenskega partizana, njegove oborožitve, obleke, opreme, oznak, činov in odlikovanj od vstaje do osvoboditve. Celo postavitev razstave si je mogoče ogledati v desetih scenah, ki se vrstijo kronološko od leta 1941 do 1945, kot dodatni sta vključeni zanimivi sceni zime in sanitete. Presenečenje na razstavi so tudi izjemni barvni diapozitivi iz leta 1944/45, ki prikazujejo življenje borcev, okupacijo Ljubljane v letu 1941. Ob tem velja še omeniti video prikaz originalnih filmskih materialov, ki so jih v letu 1944/45 posneli s kamero partizanski fotoreporterji Jakac, Viršek in Lenardič, kar je bilo zaradi pomanjkanja fotomateriala in težkih pogojev izjemno dejanje. Pri zbiranju gradiva za razstavo so pomagali tudi drugi slovenski muzeji, nekaj eksponatov pa so si izposodili v Muzeju revolucije naroda Hrvaške v Zagrebu. Na področju priprave in predstavitve orožja smo opravili pionirsko vlogo, saj nam je primanjkovalo znanja o tipologiji orožja. Strokovno sta pri orožju pomagala avtorja razstave Vanji Martinčiču Janez Hartman in Gorazd Tomič. Ob razstavi je izšel obsežen in lepo oblikovan katalog z več kot 200 kvalitetnimi črnobelimi fotografijami orožja, z oznakami, podatki in barvnimi posnetki oznak, činov in odlikovanj, ki jih je nosila slovenska partizanska vojska. To je prvi tako obsežen katalog pri nas, tako da ga bodo lahko koristno uporabljale sorodne inštitucije doma in v tujini, saj je spremni tekst tudi v angleščini. Tiskanje so denarno podprla naslednja podjetja: Tiskarna Novo mesto, Ljubljanska banka Ljubljana, Slovin Ljubljana, Comet Zreče, Konus Slovenske Konjice, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Kongrad Slovenske Konjice in Delavska univerza Slovenske Konjice. Oblikovalka razstave, kataloga, vabila in plakata je arhitektka Ula Vehovar-Kenda. Razstava bo odprta do konca junija 1990. DEJAN VONČINA Živim v sicer številčno skromni, a po aktivnosti in organiziranju žejo razvejani in dinamični skupnosti. Že od mladih nog sem srkal to vrednoto, to iskanje, izražanje lastnega osebka številčno šibkejše, ogrožene, podrejene skupnosti. Z organiziranjem se čutim sestavni del te skupnosti, dobivam prostor, kjer se lahko združujem in skušam uresničevati raznolike interese, ki jih kot posameznik imam v soočanju z drugimi posamezniki. Tega organiziranja je ogromno. Kakor da bi vsi skupaj živeli v hiperakti-vistični vnemi samopotrjevanja. To nas obremenjuje. Vendar ne zaradi časa, mnogoštevilnosti akcij, dejavnosti. Vzrok občutka obremenjenosti je po mojem mnenju v doseganju ali nedoseganju kvalitete in učinkovitosti. Če upoštevamo številčnost in gospodarsko moč Slovencev v Italiji, je naša organiziranost po raznovrstnosti, kapi-larnosti in aktivni udeležbi daleč nad-poprečna v sorazmerju z drugimi družbenimi skupnostmi. Od najmanjših krožkov do zvez, od akcijskih kratkotrajnih skupin do stoletnih tradicij, od pevskih zborov do profesionalnih združenj: ta celotni sklop organiziranosti daje osnovo za samostojno izražanje skupnosti kot družbenega subjekta, ki v širšem okolju postavlja, zahteva, uresničuje lastne interese in potrebe. Bolj kot ta je celotni splet organiziranja homogen, vsklajen v vizijah skupnega razvoja, bolje in hitreje dosega vsakdanje uresničevanje lastnih interesov. V raznolikosti pristopov, mnenj, pogledov in interesov je vsklajevanje, najbolj uspešno v konkretnih interesih in lahkotnih organizacijah — odbor za šolo, športno društvo, kulturno društvo, združevanje v sferah gospodarske aktivnosti itd., to tudi takrat, ko nastopi konkurenčni element, tekmovanje in preseganje! Najtežje dosegljivo in najmanj trajno pa je vsklajevanje ob konfrontaciji strankarskega organiziranja, še, posebno, ko se konkurenčnost spremeni v težnjo po prevladi in izničitvi tekmeca. Realnost strankarske različnosti v etnični skupnosti, kakršna je naša, pa ne sme omejevati in razdvajati celotnega organiziranja v naši manjšinski civilni družbi, kajti to je osnovni substrat za obstoj, razvoj in izražanje specifičnega subjekta. V naši skupnosti zapažam predimenzionirano naraščanje strankarske konkurenčnosti s težnjo po prevladi nad specifično organizirano skupnostjo. Vzrokov za ta proces je več. Jaz opažam sledeče: — mnogo večja razslojenost v skupnosti je zelo razširila krog strank, ki so lahko, zanimive za volilca — Slovenca, in to je ošibilo potencialno številčno osnovo tradicionalnih strank; — objektivno težavo, za slovenske zastopnike, da so politično učinkoviti v doseganju političnih rezultatov na osnovi številčne šibkosti slovenskih volilcev in zato mnogo bolj ostro napadajo konkurente kakor pa nasprotnike; — ogromna večina političnih zasopni-kov — konkurentov se premika skoraj izključno v manjšinskem političnem prostoru, ne pa v celotnem; vse to nudi osnovo, da je celotna manjšinska civilno organizirana družba pod stalnim pritiskom radikalnega političnega eksluziviz-ma, kar seveda omejuje ne le »enotnost« temveč še mnogo bolj ustvarjalen in sproščen pristop do katerega koli problema. Taki procesi pa posameznika vedno bolj odvračajo od naše organizirane družbe na eni strani in prispevajo k temu, da se opredeljujejo za vse možne druge stranke in gibanja, ki ga sicer relativno zadovoljujejo, vendar ga manj omejujejo. To pa je tudi osnovno protislovje političnih konkurentov v manjšinskem okolju — da z ekskluzivističnimi pristopi spodbijajo lastni substrat. Vse to seveda ni nič tako novega. Zame je bilo in je še pomembno — da sem se opredelil v organiziranju v takšnih organizacijah, ki so čimvečji izraz in odraz civilne družbe slovenske skupnosti v Italiji. Taka organizacija je bila in je po mojem mnenju še vedno SKGZ. Vse kritike in pripombe, ki jih v večji ali manjši meri vsi imamo do te organizacije, so bile tudi osnovna vzmet, da je ta odprta tribuna nastala. Osnovni vzroki kritik so po mojem mnenju izreden razmah in porast dejavnosti SKGZ, oziroma vseh njenih članic; družbeni procesi v manjšinski skupnosti; regresivni odnos večinske skupnosti do manjšine; prilagoditev načina organiziranja. Prvo vprašanje, ki se mi poraja je, zakaj bi se morala ta zveza (SKGZ) prilagoditi, reorganizirati, obnoviti, saj nam ni potrebno imeti tabujev, lahko mirno razmišljamo tudi o popolnoma novih organizacijah, zvezah. Zakaj, čemu rabimo ravno to zvezo? Osebno si dajem naslednje odgovore: — SKGZ je najbolj množična interesna organizacija v okviru slovenske skupnosti v Italiji (po članicah, odbornikih, aktivnosti); — je najbolj sektorsko raznovrstna, raznolika; — je teritorialno najbolj prisotna; — je v okviru slovenske manjšine dosegla najvišjo stopnjo pluralnosti; — uspelo ji je vzpostaviti celo vrsto inštitucij in infrastruktur, ki so dejanska struktura za celotno skupnost; Seveda ni to edina organizacija. Tudi besedica »naj« je relativna na doseženo, ne pa na to, kar potrebujemo. V svojem delovanju, v doseganju zastavljenih ciljev je pa organizacija, ki se je še najbolj približala danes veljavnemu geslu »misli globalno, deluj lokalno«. Tudi samo ime organizacije ni formalističen naslov, temveč vsebinski program: Kulturno gospodarska, ki sta dva osnovna dejavnika našega obstoja in razvoja. Ostali dve besedi označujeta etnično - narodnostno komponento in zvezo organizacij - ne pa posameznikov. V kolikor bi bila organizirana na osnovi posameznikov, bi še že zdavnaj - ob prvem prepihu strankarske raznolikosti - raztreščila na posameznike. Praksa združevanja organizacij - ne pa posameznikov - je torej dokazala, da je v našem okviru to najbolj ploden način združevanja različnosti v iskanju in uveljavljanju skupnih interesov in teženj. Tak način organiziranja se je torej v naši civilni družbi izkazal za pravilnega. Vprašanje je, če je zadosten. Za članice SKGZ, njene sestavne, osnovne dele, očitno ni več zadosten. Številčnost in dejavnost sta se tako razmahnili, da se je povečala ohlapnost vezi, komunikacij, koordiniranja in s tem občutek partecipacije ljudi. Po mojem mnenju bi bilo pravilno, da bi bili občni zbori članic časovno tik pred občnim zborom zveze, saj bi tako postali vsebinski sestavni del ob- čnega zbora SKGZ. Na občnem zboru zveze naj bi članice ne zastopali imenovani delegati temveč odborniki članic neposredno, saj so to tisti, ki so izvoljeni v samih članicah in torej odgovarjajo za opravljeno delo in zaupanje. Teze in predlogi sklepov za občni zbor morajo biti predhodno objavljeni, da se lahko o njih izrekamo. Občni zbor naj izvoli predsednika in 100 članski glavni odbor. Glavni odbor pa na predlog predsednika izvršno telo, ki dinamično in učinkovito koordinira delovanje vseh članic. Toda kaj pa vse druge organizirane sile v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji? Poleg izvoljenih zastopnikov v okviru strank obstajajo še zveze, društva, organizacije, intelektualne skupine, krožki in najrazličnejša profesionalna združenja, vsak dan se pojavijo nove oblike združevanja posameznikov. Tudi tu je izredna raznolikost in premnogokrat tudi popolna nepovezanost. V odnosu do SKGZ je nekak skupni imenovalec vseh teh v tem, da ne želijo (še?) biti člani, na drugi strani pa želijo predo-čiti lastne argumente in poglede glede delovanja in razvoja slovenske skupnosti v Italiji se soočati s kritičnimi pripombami v odnosu do tako razvejane organizacije kakor je SKGZ. Vzroki zakaj ne želijo postati članice SKGZ gredo od razumljive težnje po čisti avtonomiji do posameznikov in skupinic, ki radi povedo mnenje, zamisli in kritike, čutijo se pa omeje-vcini v sprejemanju skupno organiziranih odgovornosti. Ne glede na vzroke, bi bilo umestno omogočiti stalno soočanje vseh argumentov in stališč s spoštovanjem avtonomnosti vsakogar. Predsednik SKGZ bi torej lahko -na podlagi sklepa glavnega odbora - predlagal razširitev glavnega odbora z dodatnimi 100 zastopniki drugih združenj, organizacij, krožkov, itd. Tako razširjeni glavni odbor bi si sam opredelil poslovnik, skupno predsedstvo, strokovne ali druge komisije itd. Bistvena sestavina takega organa pa bi morala biti konferenčna metoda dela - to je na točno opredeljeni tematiki. Res je, da je soočanje argumentov dolga in potrpežljiva pot demokracije do učinkovitosti, toda ali ni ravno to, kar potrebujemo? To so sicer sistemski - organizacijski pristopi, ki pa nam ne morejo razrešiti bistva razvoja naše skupnosti, če ne bomo znali usmeriti naše moči - in to v prvi vrsti v SKGZ - v osnovne strateške dejavnike razvoja v 90. letih. Po mojem globokem prepričanju, so ti dejavniki le 4: — znanje in izobraževanje - kar je osnova za vsakega posameznika, da čimbolj svobodno vstopa v svet dela in lastnega kulturnega izražanja, obenem pa najboljša podlaga za strokovno vsklajevanje različnosti; — komunkacijski prodor v večinski svet - torej ne zgolj informacijski o nas, temveč posredovanje in soočanje naše ustvarjalnosti, našega gledanja o vsem življenju, da bo tudi večinec lahko postajal celoviti človek okolja, v katerem živi; — čimbolj dinamično odprta manjšinska javnost - ob tem pa mora priti v zavest vsem, ki se s stem strokovno ukvarjajo, da je naša civilna družba v objektivnih težavah glede komuniciranja. Tu obstajajo zavore jezikovnega, strokovnega in terminološkega značaja, preobremenjenost z aktivnim udejstvovanjem v organizacijah, psihološka obremenjenost do pisane besede itd. Da postane komunikacija res del širše javnosti, je pač potrebno uporabiti vse možne oblike, da se bo lahko izražalo čimveč posameznikov; — spremenjena metoda dela v naši organizacijski kulturi. Odpraviti s sejalništvom: ali delovni sestanki, na katerih se organizira, koordinira, povezuje izvajanja ali pa razprave analitične, poglobljene, pripravljene in večplastne. Manj besedičenja in več pismenosti. Namesto kopičenja funkcij - časovno prevzamenje odgovornosti do točno opredeljenega cilja. Vendar to, ko obstjajo realno človeški in materialni resursi ter točno določene pristojnosti za njih doseganje - ne pa utopično zadovoljevanje želja. V naši politični kulturi pa mora ostati tudi določena etika. Modernistične fraze o vzvišenem pragmatizmu me pač spominjajo na začudena vprašanja mariskaterega »večinca« - žal tudi iz matice: »Pa zakaj ste tako zakrknjeni, ozki, sprejmite pač pragmatično, da se morate asimilirati.« Tudi besedo pluralizem marsikdo zveneče obrablja, pozabi pa jo uveljaviti, ko je sam istočasno na mnogih oblastvenih funkcijah in izvaja brezobzirno lotizacijo v smislu »ali z menoj ali proti meni«. Dogmatski pristop do različnosti ima pač iste kulturne korenine, kakor brezobzirna lotiza-cija. Takim ljudem mora naša javnost jasno povedati, ali se strinja s tako po- • litično kulturo ali ne. Osebno seri' prepričan, da je naš mali narod obstal in se enakovredno razvija v človeški družbi - kljub dolgi zgodovinski nedr-žavnosti in podrejenosti tujčevi oblasti - na osnovi Kulture, Etike, Dela, Ustvarjalnosti, torej občečloveških vrednot, ki so v popolnem sozvočju z jezikovno etnično zavestjo. pismi uredništvu - pismi uredništvu - pismi uredništvu - pismi uredništvu Nekaj programskih točk za začetek koristnega soočanja Spoštovani urednik. Nedavno javno izraženo stališče tržaškega občinskega svetovalca Paola Ghersine, ki je naletelo na odziv tudi v nekaterih mestnih sredstvih obveščanja, me je zaradi zanimivih in inteligentnih predlogov spodbudilo k pisanju tega pisma, pri čemer gre tudi za potrebo po informaciji. Več kot pred mesecem dni se je zbrala skupina ljudi, ki živijo skoraj vsi na območju občine Devin-Nabreži-na ali v neposredni bližini, imajo pa vsekakor glo.boke in tesne vezi s tem teritorijem in ljudmi, ki ga naseljujejo. Gre za človeške odnose, politične in kulturne navade, ljubezen do ambien-ta in za skupno voljo, da bi se dogovarjali o potrebi po rasti civilne družbe v duhu demokratičnega soočanja, strpnosti in sožitja. Ta razprava je potrebna ob zavesti, da so bližnje majske volitve velike važnosti za našo skupnost. Predstavništvo, ki bo izšlo iz teh volitev, bo namreč moralo verjetno bolj kot v preteklosti reševati probleme, od katerih je v dobri meri odvisna kakovost naše bodočjiosti. Na tem teritoriju živijo ljudje različnih jezikov in kultur: Slovenci in Italijani (med slednjimi jih je nemalo različnega izvora, bodisi da so Istrani ali ljudje, ki so prišli iz Trsta ali drugih krajev). Prisotni so tudi tuji državljani, ki živijo med nami in se bavijo s pomembnimi mednarodnimi pobudami. Naša želja je, da se ne bi brez vsakršnih nepotrebnih kampanilizmov razprševali vrednost in posebnosti takšne naselitve. Zaradi tega smo se z uspehom obrnili do ljudi, ki živijo v občini Devin-Nabrežina, vendar mislimo, da je to interes širšega pomena, zato se tudi s tem pismom obračamo na širši krog ljudi in političnih sil, da bi ob priliki volitev prispevali k skupni pobudi glede programa, ki presega zgolj občinske interese. V ta namen predlagamo nekaj programskih točk, s katerimi niso izčrpani vsi argumenti, vendar so lahko pomembna podlaga za začetek vsem koristnega soočanja. 1. Ekologija teritorija: družbene in kulturne probleme skupnosti je treba obravnavati upoštevajoč posebnosti teritorija iz krajinskega in ambiental-nega vidika, vendar s celovito vizijo še posebej z ozirom na etnični in kulturni vidik. Iz tega prepričanja sledi nujnost, da se konkretno in resno zasleduje politiko aktivnega sožitja, kot podlago za medosebne odnose in torej konstitutivni element solidarnosti med prebivalci. K temu bi močno doprinesla čim prejšnja odobritev primernega zaščitnega zakona za prebivalstvo slovenskega jezika in kulture. Rabo teritorija kaže, upoštevajoč različne potrebe, urediti z občutljivostjo in doslednostjo, v povezavi z inštrumenti načrtovanja in upravljanja, kot na primer s kraškim parkom mednarodnih značilnosti. Treba je sprožiti javne pobude za ovrednotenje različnih prvin kraškega premoženja, kot so med drugimi arhitektura in ljudski običaji. Predvsem pa gre pospeševati tradicionalne dejavnosti v optiki gospodarskega razvoja, ki naj bo usklajen z ambientom. 2. Ena izmed temeljnih nalog bodoče občinske uprave bo strogo nadzorovanje različnih faz uresničevanja načrta za turistično naselje v sesljanskem zalivu. Zraven tega bo potrebno zahtevati predstavitev delovnih načrtov, ki predvidevajo ugotavljanje posledic pobude na okoliški teritorij in tudi izboljšanje, kolikor mogoče, načrta samega. Potrebno bo tudi natančno preverjanje, da se preprečijo možna izkrivljanja odobrenih načrtov (javna uporaba in namen) in zato da se ne bi na ostalo območje občine odrazile posredno negativne posledice (dovolj je samo pomisliti na promet in cestno omrežje). Izvajanje sesljanskih načrtov gre pozorno slediti tudi zato, da bodo imeli iz gospodarskega in družbenega vidika blagodejne učinke v korist celotne skupnosti. 3. Treba je razvijati moralizacijo političnega in upravnega življenja s korektnim upravljanjem in primernim informiranjem javnosti o različnih fazah in procedurah upravnih aktov, da se zagotovi enakopravno ravnanje z vsemi prebivalci. 4. Prevozi. Neizbežni potrebi sta za ljudi koordinacija in integracija javnih prevozov (vlak, avtobus), s posebnim ozirom na dnevne potrebe študentov in delavcev v smereh Trst in Tržič. 5. Družbene in kulturne usluge. Nujno je vzpostaviti primerne prostore za dejavnosti, z javnim ali mešanim upravljanjem v Nabrežini, Sesljanu in Ribiškem naselju. Spodbujati in podpirati je treba kulturne in gospodarske pobude, ki so usmerjene v obram- bo in ovrednotenje istovetnosti krajevne skupnosti glede na proces socialnega razslojevanja, ki prizadeva mlade. Ovrednoteno naj bo tudi korektno upravljanje vseh posegov na področju socialnega skrbstva, pri čemer gre upoštevati iskanje takšnih rešitev, ki bodo odgovor na povpraševanje prebivalstva (otroške jasli, prostovoljno delo) in jih je treba konkretizirati tam, kjer je potreba najbolj izražena. Zahvaljujem se za gostoljubje in prisrčno pozdravljam. V imenu skupine pobudnikov Marino Vocci, neodvisni občinski svetovalec v Devinu-Nabrežini Pahorjevo pismo Milanu Kučanu Ob javnem nastopu Milana Kučana, kandidata za predsednika republike Slovenije, v Trstu se je profesor Samo Pahor obrnil nanj s sledečim pismom. Spoštovani gospod Milan Kučan, ko kot kandidat za predsednika Republike Slovenije, ki se je z ustavo obvezala, da si bo prizadevala za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, nastopate v Trstu, čutim odgovornost, da izrazim svojo zaskrbljenost zaradi ravnanja vodilnih slovenskih politikov. Ti na eni strani obsojajo nasilje, ki naj bi ga bili za' grešili jugoslovanski graničarji, ko s° streljaj!, popolnoma v skladu z 2. odstavkom 2. člena Evropske konvencij6 o pravicah človeka, na človeka, ki se je hotel izmakniti zakoniti aretaciji, 113 drugi strani pa se navdušeno rokuje]0 z italijanskimi politiki, ki so veroloU1' niki, ker že 35 let izrabljajo številen0 moč italijanskega naroda ter vojašk0 in gospodarsko moč italijanske drža ve, da, kršeč osnovno pravilo medna rodnega prava, odrekajo slovensk manjšini v mejah italijanske republik^ tiste pravne razmere, ki bi po italij011' skem pravnem redu morale zagotaV' Ijati zaščito slovenske jezikovne u1311!, šine ali, v jugoslovanskem pravne^ jeziku, enakopravnost pripadnik0 slovenske narodnosti. Ob obsedenem navdušenju Slove cev v Republiki Sloveniji za Evrop ' čutim dolžnost, da vas opozorim, °a Ja; zadržanje italijanskih politikov, Pa.^a, se opredeljujejo za kristjane, demok ^ te, socialiste, liberalce, republik31’ ali komuniste, in preko njih zadrža J upravnega aparata italijanske repu ke, do pripadnikov slovenske mam ne prava žalitev evropskega duha obenem, ker gre proti določilu 6. na Ustave italijanske republike, u, lomno ravnanje po notranjem Pr^.njf Ker to zadržanje temelji na ^t?vlicrji' vojaški in gospodarski moči in je raV. tev mednarodnega in notranjega P nega reda, je to nasilje v najpoin® nejšem pomenu besede. Ker s ^0. izobrazbi pravnik, upam, da ste v ti dojeli mojo misel in se b?516/ f podu s tem ravnali kot državljan, K litik in kot državnik. Z odličnim spoštovanjem Samo pab°r Dokumentarni film ameriške režiserke Nine Rosenblum o nečloveških kaznilniških pogojih v Lexingtonu Enota najstrožje varnosti: zapor v zaporu Newyorška režiserka Nina Rosen-blum je s filmom »Through the wire« (Skozi žico) dala pomemben prispe-Vek da so (zaenkrat) zaprli poseben Podzemski oddelek v zaporu Lexing-ton v ameriški državi Kentucky. V Pretresljivem, devetdeset minut traja-)°tem dokumentarcu o prvi ženski snoti naj strožje varnosti, ki so jo leta 1986 ameriške oblasti odprle v že ob-zaporu, je razkrila življenje lob žensk — Silvie Baraldini, Susan °®enberg in Alejandrine Torres — in suotilno, a rutinsko mučenje, o kate-jern si ne bi drugače nikoli mislili, da lahko obstaja v »svobodni Ameriki«. Ko je primer prodrl v javnost, so ga časopisi v ZDA označili kratkomalo z »ameriškim gulagom«. Verjetno je de-^bicija pretirana, toda naravnost sr-c )ivo je gledati in poslušati tri jetni-ko v prvi osebi pripovedujejo, kaj eJe: J obsodili na 43 let zapora, ker naj bi tj.bila pomoč pri pobegu nekega polila zapornika. Obtožbe, da je ime-Barli P°sesti orožje, ji niso dokazali, v Zn* bijeva se je z družino preselila j0 b, ko ji je bilo 14 let. V Italiji so ker Z.a9ajali napredno, antifašistično, 0,**° pozabili preganjanja, ki so ga zar ded in drugi sorodoniki doživeli je ut judovskega porekla. Politično aktivna že v šestdesetih le-Com-° °biskovala Univerzo v Wis-sk ‘bu, nato se je pridružila študentko j*1 gibanju za demokratično druž-Pan, Sneje pa je podpirala gibanje aktiv« Veb kot dvajset let je bila žavn v boju proti rasizmu in za dr-kai | bske pravice. Po obsodbi je ne-jo z® bila zaprta v Kaliforniji, kjer so v°lilj slili kot knjižničarko in ji do-telef bcontejeno število obiskov ter le odk? ■ P09ov°rov. Dan potem, ko so j0 l0bila »pogovor« z agenti FBI, letu PrePcliaU v Lexington. »Po enem se joj P°ra v enoti najstrožje varnosti boia,,, b' v niedenici razvila boleča da jo J6 Povedala v filmu. »Rekli so, rada t ?. 1® pretveza, s katero bi se Pbtisko bezingtona. Šele po letu dfujjjj v s strani odvetnikov in moje Pregiecj ?? mi dovolili ginekološki »Hutovji: b° so me nato operirali, so u®b Še 1 de imam raka in da je potre-, ravje Kirurški poseg. Če je moje , PrašajoU1 življenje) pod tako velikim rivi ojjj .' blislilm, da so vsaj delno °st.« sj]’b njihova popolna brezbriž-"/y°rški k *a baraldini je sedaj v ne-<;utre2;ne 3?bilnici, kjer še vedno nima ,ka )avt1(1,,/ravstvene oskrbe. Italijan-? 2rjA Se 1® motno angažirala, da Wetba , ^foti!® Italiji, .odbor, ki se , * halij-. abJo, 1® zbral tudi podpise a®nkrat ns^*h parlamentarcev, toda X6gb7vosZtfn praznih obljub - ni Bmatl hosenk Silvia Baraldini le tudi v. a le izjjjbberg vneta govornica. 0liimper.Ub° aktivna v mirovnih in ki sodei9 istibnih gibanjih. Obtože- 1983T ,v bombnib naPadlh.' sledili ameriški invaziji bfbj gal|o ja r,ul®nim b 1® v popolnem nasprotju z če-0 Prin Potolčenim obnašanjem. IB vU« v P°v®duje o »rutinskem mu-(1 exlngtonu. »Pet paznic me 3ovori, se zaporniške razna upadlem obrazu in 5CS z7°°J Agencija Domjo , Agencija Rojan Živahnost in uspehi televizijske satire Odlični Simply Red navdušili občinstvo Pet tisoč navdušenih mladincev je v petek zvečer s petjem, plesanjem in ploskanjem sledilo videmskemu nastopu priljubljene skupine Simply Red. Skupina je le z nekajminutno zamudo stopila na mogočen oder, nad katerim so kraljevale tri velike kocke in številni reflektorji. Zadonele so prve note uspešnice Picture Book, nakar se je pojavil tudi Mick »Red« Hucknall, ki je s svojim toplim soul glasom odlično zapel to balado. Simply Red so se nato predali hitrejšemu tempu, ki je postal vezna nit celega večera. Zapeli so precej pesmi iz zadnjega albuma A New Flame, ki je izšel pred dobrim poldrugim letom. V hitih More in Gro-ovy Situation se s soul in rock glasbo spojijo še afriški ritmi, reggae, funky in pop. Rdečelasi škrat pa je tekal od enega do drugega roba odra, skakal, najavljal pesmi, obenem še proglasil petkov večer za nekaj posebnega. Koncert je bil sicer zadnji v kratki italijanski turneji, govori pa se tudi, da se bo skupina v kratkem razšla, ker naj bi Hucknall začel solo kariero. Občinstvo - vsaj v petek - ni razmišljalo o tem problemu in je raje uživalo ob odličnem koncertu, katerega tempo se je sproti še stopnjeval. Predstavljen izbor pesmi je zrežirano sosledje najboljših pesmi njihovih treh albumov. Tako smo lahko poslušali Jericho, Red Box, Come To My Aid, A New Flame, Ifs On!y Love, Look At You Now, Mo-ney's Too Tight, 'Ev'ry Time We Say Goodbye in druge uspešnice. Rdečelasega pevca je spremljala zelo dobra pihalna dvojica, ki sta jo sestavljala saksofonist lan Kirkham in trobentar (občasno je igral tudi sintetizator) Tim Wellet, dober kitarist Heitor T.P., basist Tom Bowers, bobnar Chris Joyce in temnopolta klaviaturist Fritz Mcln-tyre in pevka Cathy James. Symply Red so zapustili oder po devetdesetih minutah, navdušeno občinstvo pa je izprosilo, da so stopili še dvakrat na oder. Rdečelasi Hucknall je najprej sam zaigral na kitaro balado Holding Back The Years, nakar so vsi skupaj brezhibno izvedli klasični črnski hit If You Don't Now Me By Now in ritmično The Right Thing. ALEŠ WALTRITSCH Satiričnih oddaj, ki jim običajno nataknemo ne povsem točno oznako »variete«, je zadnje čase na malem ekranu vedno več. Očitno so tudi zelo priljubljene, ker se lahko ponašajo s kar precejšnjim številom gledalcev. Komični dnevnik Striscia la notizia (avtor Antonio Ricci, voditelja Ralfae-le Pišu in Ezio Greggio) na Canale 5 zbere pred ekranom do 7 milijonov gledalcev. Biberon (avtorja Castellac-ci in Pingitore), ki ga prva državna mreža oddaja v drugem nočnem pasu ob torkih, včasih doseže kar 50 odstotkov gledalcev. Ob komičnem dnevniku in Biberonu se ukvarjajo s političnimi aktualnostmi še oddaje Compli-menti per la trasmissione Piera Chi-ambrettija, Speciale dibattito Gianni-ja Ippolita in Blob (urednika Enrico Ghezzi in Marco Giusti), ki ponuja odlomke iz raznih TV oddaj. Renzo Arbore; ki velja za nekakšnega »zgodovinskega očeta« satiričnih oddaj, misli, da televizijska satira kljub navedenim podatkom ni pretirano živahna. Gledalci sicer radi sledijo takim oddajam, nekatere ponujajo dovolj zabave, a ukvarjajo se v glavnem s satiro, ki je nekoliko »retro« in ki si v resnici ne upa dovolj ostro obdelati znanih osebnosti. V tem smislu predstavljajo avantgardo karikature in vinjete na nekaterih časopisih, TV izjema pa je edino Chiambretti s svojimi včasih nerodnimi in vedno »derhenci-alnimi« potegavščinami. Antonio Ricci je prepričan, da je treba uspeh Striscia la notizia pripisati raznolikosti argumentov in osebnostim, ki se v oddaji pojavljajo - »od Craxija do Berlusconija, nihče ni na varnem«. Nekateri gledalci sledijo oddaji, kot da bi bila pravi pravcati dnevnik. Urednik Biberona se odločno brani očitka, da ponuja oddaja »desničarsko« interpretacijo dogodkov. Drugi precej pogost očitek je, da nudi Biberon politikom brezplačno reklamo. Osnovna značilnost Bloba pa je, da išče komičnost v že obstoječih posnetkih in dogodkih, oddaja sama ne ustvarja ničesar, le brska po TV »smetnjaku« in na novo sestavlja. Nekateri menijo, da se skriva ključ uspeha v raznolikosti: ista osebnost ne sme biti preveč časa v središču pozornosti. V takem primeru se satira kaj kmalu lahko prevesi v zasramovanje ali žalitev. Ko se pojavijo kamere oddaje Striscia la notizia, se celo igralci Fininvesta poskrijejo po kotih. Po mnenju Tattija Sanguinetti-ja, sodelavca Piera Chiambrettija za Prove tecniche di trasmissione, je najbolj pametno biti čim dlje od Rima, tako imajo funkcionarji izgovor, da niso mogli pregledati posnetkov. Včasih se res kdo pritoži, o kakih resnejših prijavah pa doslej ni podatkov. Pač pa se pritožujejo nekateri voditelji in avtorji manj gledanih oddaj, ker se Blob ne spomni tudi njih. Predstavitev TV spota proti rasizmu Rasizem zadobiva v Italiji zadnje čase res dramatične tone, kot so nam prav pred kratkim dokazali dogodki v Firencah. Sicer je dokazov vedno več in mržnja ni usmerjena samo v temnopolte priseljence, kot bi lahko površno mislili, temveč na vse tiste, ki so kakorkoli različni. Pri nas poznamo ta pojav že dolgo let, drugod se veča sorazmerno s številom priseljencev, občasno nas posebno kruti dogodki opozorijo, da je pojav dosegel raven, ki nas lahko upravičeno skrbi. Še pred letom dni je Pubblicita progresso v okviru svojih družbenih posegov začela načrtovati tudi televizijski spot proti rasizmu, ki se bo pojavljal na ekranih od 26. marca dalje. V oddaji Maurizio Costanzo Show je pretekli teden predstavnik Pubblicita progresso obžaloval, da se spot ni pojavil nekoliko prej, kot bi terjali dogodki v Firencah. Posnetek so predstavili včeraj na drugi državni mreži v okviru oddaje Tutto sul due - II paese delle mera-viglie. Urednik Carlo Sartori sicer ni pojasnil, kako mu je uspelo priti do posnetka, poudaril pa je, da je to pravcata »premiera« in da se bo spot začel redno pojavljati v kratkem. Spot, katerega avtor je Maurizio D'Adda, traja samo 30 sekund in je v svoji kratkosti izredno učinkovit: na planjavi, ki učinkuje kot sodobna Golgota, med divjim pihanjem vetra križajo temnopoltega mladeniča, sonce zakrivajo oblaki, čez planjavo leti helikopter. Posnetki so temni, dramatični, ostri in seveda izredno učinkoviti. V studiu RAI 2 je bil včeraj poleg avtorja D'Adde tudi temnopolti igralec Amenya A. K. Thywill. Predstavitvi spota je v studiu sledila diskusija o narodnostni mržnji s skupino dijakov nekega liceja iz Firenc. Morda velja pojasniti, da je Pubblicita progresso posebna pobuda, okrog katere se zbirajo avtorji, ki ponujajo svoje delo brezplačno, kot so brezplačne tudi objave spotov ali reklame za časopise. Umrl je temnopolti komik Robin Harris V 36. letu starosti je v nedeljo v Chicagu nenadoma umrl igralec Robin Harris. Vzroki njegove smrti še niso pojasnjeni. V soboto zvečer je zadnjič stopil na oder v New Regal Theatru pred 2400 osebami. Utrujen se je umaknil v sobo, malo kasneje ga je že mrtvega našel prijatelj Bill Gross. Vest o smrti je sporočila družina, o vzrokih pa se bodo izrekli šele po opravljeni obdukciji. Brat Mike, ki je bil tudi njegov manager, je pojasnil, da Robin Harris ni imel"posebnih problemov z zdravjem, ni bil alkoholik in ni užival mamil. Robin Harris je zaslovel šele pred kratkim, ob filmih Fa la cosa giusta Špika Leeja in Harlem Nights Eddieja Murphyja. Temnopoltemu komiku, ki je pravkar zaključil snemanje svojih najbolj znanih monologov, ponudb v zadnjih dveh letih ni manjkalo, v resnici je doživljal pravo zlato dobo. RAI 1______________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Gli occhi dei gatti 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Varieteja: Gran premio - pausa caffe, 14.10 Oc-chio al biglietto 14.20 Nanizanka: Časa, dolce časa! 15.00 Italijanska kronika -Kronika motorjev 15.30 Tednik: A Nord a Sud 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Odprti prostor 17-55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddop-pia? 19.40 Almanah, vreme in _ dnevnik 40.30 Tednik: TG 1 - Sette 41.30 Variete: Biberon 42.35 Dnevnik 2.45 Dokumentarec: Atlante 8.35 Rubrika: Effetto notte 4-00 Dnevnik in vreme u l5 Rubrika: Mezzanotte e n dintorni u-85 Otroški laboratorij: II guerriero terribile Ci __CA N ALB S___________ '1° Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-glia americana, 9.00 Love Boat - Un lavoro per Vicky, 10.00 I Jeffer-lO son Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, l5.0n l4 l5 G>oco delle coppie u Aktualni oddaji: Agen-4ia matrimoniale, 15.30 l6.0o Cerco e offro 16„3q Zdravniški pregled l?.0o kanale 5 za vas Kvizi: Doppio slalom, 17-30 Babilonia, 18.00 “-K- II prezzo e giusto, . If-OO H gioco dei 9, 19.45 20.25 ,, moglie e marito variete: Striscia la noti- 20.3s p.a Bm: La Bibbia (zgod., 4DA-It. 1966, r. John 22-30 m Ston'2'del) anizanka: Top Secret - 43.2o VvUe?tiohedisecondi ariete: Maurizio Co- l.lo vanzo Show ariete: Striscia la noti-1-15 p ? (Pon.) 1.20 jBrhskenovosti anizanka: Lou Grant -utestimone RAI 2______________ 7.00 Otroški variete: Pata-trac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaja angleščine in francoščine za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 14.00 Nad.: Quando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno 17.00 Kratke vesti Iz parlamenta 17.10 Rubrika: Tutto sul Due -II medico in diretta 17.55 Nogomet: Madžarska-ZDA 18.45 Športne vesti 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Agente 007 la spia che mi amava (krim., VB 1977, r. Lewis Gil-bert, i. Roger Moore, Barbara Bach) 22.40 Dnevnik nocoj in dosje 23.40 Dnevnik in horoskop 24.00 Film: Desiderio di re (kom., ZDA 1936, r. Jo-sef von Stemberg, i. Grace Moore) ^ RAI 3 | 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Fisica e senso co-mune, Chimica in labo-ratorio, Veleggiando sottocosta, Le regole del calcio 14.00 Deželne vesti 14.30 Block notes - o šoli 15.00 Dokumentarec: Ambi-entevivo 15.30 Videosport: hokej na travi in am. nogomet 17.00 Nanizanki: Valerie, 17.30 Vita da strega -Ritorno all infanzia 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Variete: Scusate l inter-ruzione 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 TV proces: Terzo grado 22.00 Dnevnik - nocoj 22.15 Film: Guell oscuro og-getto del desiderio (dram., Fr. 1977, r. Luis Bunuel, i. Fernando Rey, Carole Bouguet) 23.55 Nočni dnevnik | TV Ljubljana 1 8.55 Video strani 9.05 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke 9.40 Šolska TV: Ko se korenin zavemo - Boj za življenje, 10.35 Nemščina - Alles Gute (3. lekcija) 11.10 Sedma steza (pon.) 11.25 Osmi dan (pon.) 12.05 Video strani 15.05 Nemščina: Alles Gute 15.35 Nanizanka: Magnum 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.50 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj, 18.00 gledališka predstava Pavliha in Micka 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Nad.: Zapeljevalec (P. Hamilton, r. Alan Gibson, i. Nigel Havers, Ro-semary Leach, 2. del) 20.55 Balet na_ ledu: Trnuljčica (P. I. Čajkovski) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Nanizanka: Magnum (ZDA, i. Tom Selleck) 23.10 Video strani TV Koper | 13.45 Nogomet - argentinsko prvenstvo 15.30 Nočni boks 16.15 Oddaia o športu: Juke Box 16.45 Košarka NBA (pon.) 18.15 VVrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Veliki boks 21.30 Oddaja o odbojki: Su-pervolley 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrika: Obiettivo Sci 23.25 Rubrika: Eurogolf 0.25 Nogomet - špansko prvenstvo [ TV Ljubljana 2 16.30 Satelitski prenosi 18.15 Svet športa 19.00 Naša pesem Niš 88 (2. oddaja) 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: film Othello (dram., VB, r. Jonathan Miller, i. An-thony Hopkins, Bob Hoskins) Rete 4_______________ 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-fonica il volto dell amo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: I Cowboys (vestem, ZDA 1971, r. Mark Rydell, i. John Wayne, Bruce Dern) 22.50 Film: Per piacere non salvarmi piu la vita (kom., ZDA 1984, r. Richard Benjamin, i. Clint Eastwood, Burt Rey-nolds) 0.45 Film: Il mio nome e Mal-lory M come morte (ves-ter, It. 1971, r. Mario Mo-roni, i. Robert Wood) ITALIA 1______________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Terrore cieco, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Il ritorno del padre, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: Llncredibile Hulk, 19.30 Genitori in blue jeans - E’ nata una stella 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Nanizanka: College 21.30 Variete: Candid Camera Show (vodi Gerry Scotti) 22.30 Nanizanka: I-Taliani -Una banca esplosiva 23.00 Šport: Settimana gol 24.00 Italijanske smešnice 0.10 Nanizanke: Star Trek, 1.10 Kronos, 2.10 Ai con-fini della realta ODBOII________________ 12.30 Nan.: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.15 Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Seniora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Smešnice 18.45 Aktualno: USA Today 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: Angel Killer (dram., ZDA 1985, r. Robert V. 0'Neil, i. Betsy Russell, Rory Calhoun) 22.30 Aktualno: Avtoceste 23.00 Film: Quel pazzo, pazzo ufficio fiscale (kom., r. Tom Law, i. James Hong) 0.30 Nanizanka: I classici del-lerotismo TMC__________________ 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 14.00 Športne vesti 14.30 Clipclip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Variete: Girogiromondo 16.00 Film: Llmboscata (vestern, ZDA 1949, r. Sam Wood, i. Robert Taylor) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nogomet: za pokal pokalnih zmagovalcev Mo-naco-Valladolid 22.30 Rubrika o motorjih 23.00 Vesti in šport 24.00 Film: Shaft - Diana Ric-hie ha paura (krim., ZDA 1974, r. Nicholas Cola-santo) TELEFRIUU 11.30 Nanizanka: Boys & Girls 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Coronet Blue 20.30 Variete: Buinesere Friul (yodi Dario Zampa) 22.30 Šport in šport 23.30 Nočne vesti 0.10 Vesti: News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Najdaljša pot; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Kultura in ne; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kan-tavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Melodije; 12.40 Z revije Naša pesem; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (56. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00,' 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Mer-kurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za Simfonijo št. 1 »Pomladno«-Roberta Schumanna; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis-, 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10(30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po*željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato brez prekinitve Nočna glasba. Pokrajina in Občina Nova Gorica o konkretnih programih sodelovanja Po podobnem decembrskem srečanju v Gorici je delegacija pokrajinske uprave včeraj obiskala novogoriške upravitelje. Goste je skupaj s sodelavci sprejel predsednik Skupščine občine Albert Bevčič, delegacijo Pokrajine pa je vodil predsednik Gian Franco Crisci. Srečanja sta se udeležila tudi predsednika Trgovinske oz. Gospodarske zbornice Enzo Bevilacgua in Davorin Škarabot. Bevčič je potek razgovora zastavil dokaj konkretno z obravnavo vprašanj, ki so jih na prvem srečanju evidentirali kot možne predmete skupnih iniciativ. Omenil je avtocesto Vrtojba-Razdrto, ki jo uresničujejo brez zastojev. Z zadovoljstvom je ocenil, da se uresničuje tudi zamisel o skupnem vinogradu miru in prijateljstva na meji. Navedel je potrebo po valorizaciji železniškega mejnega prehoda pri Vrtojbi in povečanju blagovnega prometa z uvedbo povezave s tržiško luko, ki je danes še nemogoča. Ponovno se je zavzel za prekategorizacijo mejnega prehoda Neblo, ki naj bi postal mednarodni vendar samo za osebni promet. Omenil je še program za izboljšanje ceste med Dobrovim in Krminom ter ugodne perspektive za uvedbo letalske zveze Ronke-Brnik. Bevčič je nato predlagal, naj bi skušali uresničevati več izmenjav na kulturnem področju, saj boljše medsebojno poznavanje ustvarja ugodnejšo klimo tudi za sodelovanje v gospodarstvu in politiki. Možnosti skupnega reševanja problemov se ponujajo tudi pri nadzorstvu in odpravljanju onesnaževanja, ki ga povzročajo nekateri objekti na obeh straneh meje. Bevčič je nadalje ponudil Pokrajini možnost sodelovanja na festivalu športnega in turističnega filma, ki bo jeseni v Novi Gorici. Omenil je tudi predlog.o uvedbi 1000-metrskega militariziranega pasu ob meji in odločno nasprotovanje Nove Gorice takim nesprejemljivim ukrepom. Po neuradnih vesteh, je povedal, kaže, da bo predlog umaknjen. Crisci je pozitivno ocenil uresničevanje avtocestne povezave, izglede za neposredno letalsko povezavo, prizadevanja za okrepitev železniškega blagovnega prometa, možnost skupnih iniciativ za zaščito teritorija pred onesnaževanjem kot tudi predlog za prekategorizacijo prehoda Neblo. Zaskrbljenost je izrekel zaradi teženj po uvajanju pasov ob meji, ki bi izničili vzdušje sodelovanja in prijateljstva. Podprl je prizadevanja Nove Gorice in zagotovil, da bo - če bo potrebno -tudi Pokrajina dvignila glas proti, vsakemu omejevanju odprtosti mejei Sodelovanje v tem prostoru je nujno potrebno. Predvsem na kulturnem področju, kjer se pomen kulture ne meri s številkami, pač pa je potrebno spoštovanje in poznavanje vsake kulture, četudi je številčno manjša. Predsednik Pokrajine je nato utemeljil potrebo po sodelovanju, ki je nujno, če se hočeta obe Gorici uveljaviti v novih evropskih tokovih. Obstaja kontinuiteta, ki je meja ne sme pretr- gati: Brda so na primer enotno območje, čeprav se raztezajo na obeh straneh meje. Za njihovo valorizacijo ni druge poti kot združitev moči. V tem okviru, je še dejal Crisci, bo zato potrebno, da se zakon o obmejnih področjih ne ustavi na meji, pač pa mora zaobjeti tudi bližnja območja čez mejo. Gospodarska vprašanja sta podrobneje razčlenila predsednika obeh zbornic. Bevilacgua je nakazal cilje Trgovinske zbornice v obdobju, ki ga na Goriškem označuje rast industrije, po drugi strani pa kriza trgovine in terciarnega sektorja. Treba je torej razviti moderne terciarne dejavnosti na področju informatike, kredita in strokovnih servisov pri mednarodni blagovni menjavi, izkoristiti razvojne možnosti, ki jih nudijo prometne infrastrukture. Izrekel je tudi zaskrbljenost zaradi lanskega 50-odstotnega padca blagovne menjave po avtonomnem računu ter tendence, da italijanski operaterji preskakujejo Jugoslavijo v krizi in se usmerjajo na sodelovanje z drugimi vzhodnimi državami. Škarabot je s tem v zvezi menil, da bosta morali biti obe Gorici agresivnejši, da bi pridobili aktivnejšo vlogo v mednarodnih gospodarskih odnosih, sicer preti nevarnost centralizacije. Omenil je pozitivne korake pri razvijanju obmejnih naprav v korist razvoja sodobnih terciarnih dejavnosti ter podpis pogodbe med goriškim podjetjem Schmucker in novogoriškimi Vozili, ki sta ustanovili prvo skupno proizvodno podjetje za izdelavo pakirnih strojev. Temu pomembnemu koraku bodo najbrž že v kratkem sledili še nekateri skupni projekti. Na sliki (foto Marinčič): srečanje med upravitelji Občine Nova Gorica in Goriške pokrajine. V Šmartnem v Brdih Srečanje med predstavniki SSk in SKZ V Šmartnem v Brdih je bilo v soboto srečanje med predstavništvom SSk iz Števerjana in Slovenske kmečke zveze — Podružnice za Goriška Brda. Predstavništvo Slovenske skupnosti je vodil tajnik števerjanske sekcije Dominik Humar, sestavljali pa so ga še dr. Mirko Spazzapan, Marjan Ter-pin, Hadrijan Corsi, Ivan Vogrič, Silvan Bensa, Vanda Gradnik, David Gri-novero in Damijan Terpin. Goste je pozdravil, kakor izhaja iz poročilaza tisk, predsednik Briške podružnice SKZ Boris Jakončič, ki je tudi objasnil program Slovenske kmečke zveze ter predstavil sodelavce. Medtem ko so gostitelji orisali sedanje politično in gospodarsko stanje v Sloveniji, s posebnim poudarkom na bližnje volitve in glavne smernice delovanja SKZ na Briškem območju, so gosti poudarili koristnost sodelovanja med sorodnima organizacijama, "ki sta sorodni po idejah in članih", orisali gospodardsko stanje slovenskih vinogradnikov in se posebej zaustavili ob turističnem razvoju v Brdih, na italijanski strani meje. Na srečanju so se dogovorili, tako navaja tiskovno poročilo SSk, da bo števerjanska sekcija usklajevala stike med zamejstvom in SKZ v Brdih. razna obvestila V deželnem svetu v Trstu bo jutri dopoldne razprava o peticiji za zaprtje upe-peljevalnika pri Sovodnjah. Razprave se bodo udeležili tudi nekatzeri krajani in predstavniki odbora proti upepeljevalni-ku. Zbirno mesto med 9. in 9.30 pred Kulturnim domom v Sovodnjah. Z obračunom petletja župan začel proračunsko razpravo V goriškem občinskem svetu se je sinoči začela razprava o letošnjem občinskem proračunu, ki se bo nadaljevala še danes in jutri (obakrat se bo svet sestal ob 9.30). Uvod v proračunsko razpravo je bilo programsko poročilo župana, ki pa je le posredno vezano na proračun in že močno občuti bližino volitev za obnovo občinskega sveta. Dr. Scarano je namreč v svojem poročilu posvetil pretežno pozornost obračunu dela uprave v petletnem mandatu, postavil v ospredje njene dosežke in nakazal tudi smernice delovanja v prihodnjem mandatu. Petletje, ki se končuje, označujeta po županovem mnenju dva pozitivna premika. Na gospodarskem področju so razne zakonske olajšave omogočile obnovo in ponovno rast proizvodnih dejavnosti, kar je pozitivno učinkovalo tudi na problem brezposelnosti. Industrija se je okrepila, tudi trgovina se prenavlja, ponovno rast pa doživlja tudi gradbeništvo. Drugi pomemben dosežek je razvoj univerzitetnih študijev, ki bo lahko imel pomembne učinke na rast našega mesta. Županova želja je, da bi okrog univerze zrasel nekak kulturni laboratorij humanističnih ved, podobno kot je kraj Eriče postal center za srečevanje znanstvenikov. Pregled realizacij občinske uprave je župan začel s slovenskim šolskim središčem, licejem Dante, osnovnima šolama v Stražicah in Štandrežu. Večina teh posegov še ni dokončanih. Nekoliko boleče je tudi poglavje vzdrževanja mestnih ulic, saj je gotovo daljši seznam ulic, ki čakajo na ureditev in obnovo, kot pa že obnovljenih. Začeli so s širjenjem glavnega pokopališča, nedaleč od njega so odprli nov sedež Civilne motorizacije, prav tako pa raste tudi blagovni terminal. Živahna je bila dejavnost na področju urbanističnega načrtovanja, da bi podobo mesta prilagodili času. Uresničuje se obrtniška cona pri Ul. III Armata, druga cona pri Kazermetah pa naj bi se kmalu. Župan je nadalje omenil pričakovanje po izboljšanju prometnih zvez, predvsem z avtocesto proti Razdrtem in novo državno cesto proti Vidmu. Težavno je tudi ekološko poglavje, kjer še vedno čaka na rešitev problem Korna. Glede upepeljevalnika župan poudarja začetek del za namestitev novih prečiščevalnih naprav. Na kulturnem področju prav tako prevladujejo želje in prizadevanja: obnova Verdijevega gledališča, zagotovitev prostorov za dejavnosti mladih (morda v bivši šoli Locchi) in za ostarele (najbrž v poslopju v Ul. IX Agosto). Po poudarku načrtu za novo bolnišnico se župan dotika tudi vprašanja »zaščite mestne etnične manjšine«. Goriški občinski odbor podpira Maccanicov osnutek, ki da ponuja uravnovešene rešitve za kompleksno problematiko. Možno je seveda izboljšanje, toda vladno besedilo že nakazuje več kot razumno rešitev za potrditev in valorizacijo sožitja med dvema mestnima komponentama. Prav tako dobri, ocenjuje Scarano, so obmejni odnosi, ki jih je treba še poglobiti in razširiti. V bodoče, nadaljuje, bo treba po gospodarski utrditvi posvetiti večjo pozornost "kakovosti življenja": semkaj sodi obnova mestnega jedra, ureditev prometa in parkirišč, zelenja v mestu, večja pozornost čistoči in nasploh zaščiti okolja. Ob strateških ciljih bodo morali upravitelji biti pozorni do ti. "upravnega minimalizma", kar pomeni, da bodo morali znati reševati vrsto morda manjših, vendar v očeh ljudi prav tako pomembnih problemov vsakodnevnega življenja. Skupina prof. Sama Pahorja na Travniku Javili protest in zahteva po spoštovanju Ustave Prof. Samo Pahor in skupina drugih Slovencev so v nedeljo s simbolično manifestacijo na Travniku spet opozorili na potrebo po izvajanju ustavnih določil o zaščiti-manjšin. S slovensko in italijansko zastavo, tablami in letakom z besedilom poziva predsedniku Cossigi so opozarjali na že 42 let neizpolnjene obveze in potrebo po priznanju javne rabe jezika in drugih narodnostnih pravic-Na sliki (foto Marinčič): udeleženci nedeljske manifestacije. Župani ljubljanskih občin v soboto obiskali Doberdob V soboto so bili na obišku pri nas župani ljubljanskih občin. Goste so spremljali nekateri slovenski župani na Tržaškem in so med obiskom imeli postanek tudi na Goriškem, v Doberdobu. Sprejeli so jih župan Lavrenčič in odborniki, srečanja pa sta še udeležila še župana iz'Števerjana Humar ter Sovodenj Primožič. Na srečanju so tukajšnji upravitelji informirali goste o stvarnosti slovenskih občin na Goriškem in se z njimi zadržali na prijateljskem razgovoru. Na sliki (foto Marinčič): sobotni obisk ljubljanskih županov v Doberdobu. Zelena luč za začetek urejanja hudournika Birse Urejanje hudournika Birše je na dnevnem redu že nekaj let. Zdi se, da je zdaj razkorak med načrti in njihovim uresničevanjem zdaj krajši. Dežela je namreč izdala soglasje k okvirnemu načrtu ureditve omenjenega vodnega toka. Na podlagi omenjenega soglasja in obljube o financiranju, bo zdaj mogoče pripraviti tudi izvršilni načrt. Prejšnji teden je bil na Pokrajini sestanek med pokrajinskimi odborniki Deistom, Bressanom in Dossom ter avtorjem okvirnega načrta inž. Guidom Fornasirjem. Pokrajinska uprava bo v kratkem poverila izdelavo izvršilnega načrta posegov, še prej pa bo treba rešiti nekaj vprašanj z Žavodom za vodno gospodarstvo iz Benetk. Urejanje hudournika Birše zadeva predvsem območje občin Koprivno in Mariano, deloma tudi Romans. Stomilijonski zadetek v baru Rosy V štandreškem baru Rosy očitno imajo srečno roko kar zadeva nogo- metne stave. V lokalu, ki ga upravlja Ada Stival z družino, so namreč v nedeljo zabeležili eno trinajstico (118 milijonov lir) in devet dvanajstič (3,5 milijona lir vsaka). Lastnica bara ni niti ob tej priložnosti znala ali hotela povedati, kdo je srečnež, ki si je zagotovil visok dobitek. Povedati pa je treba, da so v tem baru 10. maja pred tremi leti zabeležili dve trinajstici, ki sta presegli 3 milijarde lir vrednosti, tri tedne kasneje pa je v istem lokalu neznanec zmagal več kot 120 milijonov lir. Bar Rosy le potrjuje svojstven rekord zmag, ki se že bližajo štirim milijardam. Vsedržavni sindikat zavarovalnih agentov — pokrajinska sekcija za Goriško, obvešča, da bodo uradi zavarovalnic zaprti zaradi stavke od 23. do 29. t. m. Sindikat zato vabi zavarovance, ki bi v omenjenih dneh morali plačati premije ali si oskrbeti zelene karte, naj to upoštevajo in ustrezno ukrepajo. ______________kino_______________ Gorica VERDI Zaprto. CORSO 17.00-22.00 »Nato il 4 lugli°“’ Prep. ml. pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »La scuola dd piaceri perduti«. Prep. ml. pod 18. letoiP' Tržič COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Conturbaid1 esperienze di una ragazza in calore“' Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Pre' povedane igre«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Karate Ki III«. DESKLE 19.30 »Ko je Harry srečal SaHV"' DEŽURNA LEKARNA V GORICI ^ Občinska lekarna v Štandrežu del San Michele — Tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 — Ul. A- K1 lio 14 — Tel. 480405. ___________pogrebi______________- Ob 9.30 Irena Collotti iz splošne nišnice v stolno cerkev in na glavn°.gtti kopališče, ob 10.10 Dusolina Cra o(j vdova Revelant iz bolnišnice :saJi Boga v Tržič, ob 13.15 Gisella Tre iz splošne bolnišnice v Romans. V soboto zvečer v prostorih KD Briški grič v Steverjanu Prvi koncert letošnje Primorske poje Izziv, ki so ga sprejeli briški kulturni delavci, ki so v domu na Bukovju organizirali uvodni »zamejski« koncert letošnje revije pevskih zborov Primorska poje, je naletel na rodovitna tla. Polna dvorana, ki so jo za to priložnost opremili s slikami domačih umetnikov ter poskrbeli za iznajdljivo scensko rešitev, je sprejela pet pevskih skupin, ki la), v Boljuncu (21. aprila) ter na Goriškem (22. aprila). Sicer zaobjema celoten spored množične pevske prireditve še koncerte v Grgarju, Desklah, Ilirski Bistrici in Postojni. Na slikah (foto Pavšič) (levo); moški pevski zbor Andrej Paglavec med nagovorom predsednice Briškega griča Zvonke Bednar ter (desno) občinstvo na števerjanskem koncertu. so prišle iz bližnje Podgore, Bilj, Križa, Trsta in Gabrji. Pomembnost dogodka je v nagovoru, ob začetku prireditve, podčrtala tudi predsednica Briškega griča Zvonka Bednar, ki je izrekla dobrodošlico vsem nastopajočim skupinam ter izrazila željo, da bi prireditev vzpodbudila tudi domače pevke in pevce, da bi posvetili večjo pozornost tej dejavnosti. Ob povezovanju Grete Pintar jn sodelovanju Ingrid Komjanc in Irinte Lo-visoni se je števerjanskemu občinstvu najprej predstavil podgorski moški zbor Andrej Paglavec, ki ga vodi Marjan Ciglič. Sledili so nato še mešani pevski zbor Zarja svobode (Andrej Budin) iz Bilj, moški zbor Vesna (Ivo Lešnik) iz Križa, pevska skupina Stu ledi (Tatjana Blokar) ter moški zbor Skala (Rozina Konjedic) iz Gabrij. Števerjanski večer, kot smo povedali, je uvedel letošnji niz koncertov v zamjestvu, ki se bodo 31. marca nadaljevali v Benečiji, v Špetru Slovenov. Za tem pa bosta Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske organizirala revije še na Opčinah (1. aprila), v Križu (8. apri- Sedemdeset industrijskih podjetij z Goriškega na letošnjem Expomegu Novost skorajšnjega sejma Expome-go, ki bo ob koncu aprila in v začetku niaja na razstavišču ob ločniškem mostu, je množična prisotnost industrij cev, ki delujejo v naši pokrajini. Kakih sedemdeset podjetij bo zasedlo celo razstavno dvorano. Pobudo za tako, vsekakor spodbudno predstavitev, je dalo Združenje industrijcev, osvojila in podprla pa jo je tudi trgovinska zbornica. Industrijska podjetja z Goriške so bila doslej sicer že prisotna na sejmu, vendar je šlo bolj za občasne in zasebne pobude. Tokrat prihaja iniciativa s strani Združenja, kar je mogoče razumeti tudi kot nov pristop in predvsem novo zanimanje za goriški mednarodni blagovni sejem. Novo zanimanje, ki ima po vsej verjetnosti osnovo v spremenjenih gospodarskih in političnih razmerah v deželah vzhodne Evrope. Industrijska podjetja na Goriškem, tudi tista, ki so bila doslej usmerjena pretežno na domače ali lokalno tržišče, se zanimajo za pogoje in možnosti plasiranja proizvodov na teh, z različnih vidikov, zanimivih tržiščih. Z zanimanjem pa sledijo tudi novim razstav-Ijalcem, ki se bodo letos prvič predstavili v Gorici. Bruno Podbersig ravnatelj SDAG Bruno Podbersig je 1. marca prevzel mesto generalnega ravnatelja družbe SDAG, ki upravlja goriški blagovni terminal in objekte na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu. Na seji upravnega sveta,' prejšnji teden, je novi ravnatelj predstavil načrt promocijske dejavnosti v letu 1990, kakor tudi načrt notranje organizacije raznih služb in dejavnostih Med promocijskimi dejavnostmi velja posebej omeniti pripravljalni tečaj za izpit špediterja. Gre za vprašanje, ki je močno prisotno ne samo na Goriškem, ampak tudi v drugih krajih Furlanije-Julijske krajine. Že nekaj let namreč ni bilo nobenega izpita za habilitacijo teh gospodarskih operaterjev. Vprašanje je toliko bolj aktualno spričo pričakovanih sprememb, ki jih bo prineslo leto 1992, oziroma vse večja gospodarska integracija v Evropi. Družba SDAG namerava prirediti tudi tematsko konferenco o organizaciji prevozov na obmejnih področjih. V okviru dejavnosti družbe SDAG velja opozoriti tudi na predajo, podjetju Technoest, velike mehanične delavnice, ki bo od 1. aprila na razpolago domačim in tujim avtoprevoznikom. Bruno Podbersig se je rodil pred 36 leti, v Trstu je diplomiral na fakulteti za ekonomijo in politične vede, v Londonu pa je študiral mednarodno zakonodajo s področja prevozov in izvoza. Od leta 1984 je bil ravnatelj posebne agencije za tržiško pristanišče. Odprto pismo združenja ARSI dež. odborniku Brancatiju Nova bolnišnica ali novo zdravstvo. Stvarnost in negotovosti za Gorico in Goriško. Deželno združenje ARSI (As-sociazione Regionale Strutture Inter-medie per la salute mentale) je te dni naslovilo deželnemu odborniku Brancatiju odprto pismo. Izhodišče je kajpak nedavni posvet, ki ga je priredila goriška KD in o katerem smo poročali te dni. V pismu omenjenega združenja so navedena številna odprta vprašanja s področja psihiatričnega varstva, ki v mnogih ozirih, žal, ostaja še zmeraj na nivoju izpred desetih, petnajstih let, čeprav zakon št. 180 velja že dvanajst let. Osnovna ugotovitev je, da psihiatrične bolnišnice (kot strukture namreč) še zmeraj požirajo ogromno ali največ denarja namenjenega psihiatrični službi. Denarja pa zmanjkuje za službe na teritoriju, ki so neobhodno potrebne, če naj se končno prične izvajati reforma. Na območju goriške pokrajine so neskladja med deklaracijami in prakso še toliko bolj poudarjena. Tako navaja pismo podatke o uporabi sredstev, ki jih je KZE prejela od dežele na podlagi zakona 72/80. Kar 3/4 sredstev so porabili za prestrukturiranje psihiatrične bolnišnice, ostali znasek pa za plačevanje pogodbeno zaposlenih sodelavcev, čeprav so v načrtu stalnih delovnih mest nepokrita mesta. Nobenega denarja niso oddelili za uresničevanje alternativnih struktur, za zdravljenje in družbeno reintegracijo pacientov. Člani združenja ARSI opozarjajo na nesmiselnost takega načina uporabe sredstev z ozirom, da so obstoječe strukture nekdanje psihiatrične bolnišnice zelo slabo koriščene. Ob tem pa ne gre spregledati, da je bil zadnji obsežnejši poseg v padiljonih nekdanje psihiatrične bolnišnice opravljen leta 1978. Torej ne gre za razpadajoče objekte! i Na nedeljski zadnji preizkušnji v letošnji sezoni Dvojna zmaga Schneideijeve Vreni Schneider ARE — S presenetljivo zmago v zadnjem slalomu, ki je bil obenem tudi zadnja preizkušnja za svetovno prvenstvo v letošnji sezoni, si je Švicarka Vreni Schneider v nedeljo zagotovila končno zmago v slalomski razvrstitvi za SP. Srebrno kolajno si je priborila Avstrijka Claudia Strobl, tretje mesto pa je zasedla njena rojakinja Ida Lad-statter. Po prvem teku ni nič kazalo, da bo prišlo do takega razpleta. Schneiderje-va je bila z velikim zaostankom šele enajsta, vodila pa je prav njena najhujša tekmica Stroblova. Sploh je bil prvi tek v znamenju Avstrijk: na prvih osem mest so uvrstili kar pet svojih smučark. Med prvo petnajsterico so bile uvrščene tudi tri Jugoslovanke: Bokalova (9.), Pušnikova (13.) in Svetova (14.) Do preorala je prišlo v drugem teku. Schneiderjeva se je spustila po slalo-mišču na vse ali nič. Tvegala je in tveganje se ji je obrestovalo: po sanjskem teku je dosegla daleč najboljši čas. Stroblova ni zdržala velike psihične obremenitve in zavozila s proge. Pred njo je enaka usoda doletela njeni rojakinji Kronbergerjevo (2. po prvem teku) in Wachterjevo. Tak razplet je bil za Avstrijo katastrofalen, saj je bila najboljša Avstrijka, Buderjeva, šele četrta. Pred njo sta se uvrstili še Chau-vet (Francija) in Wiberg (Švedska). Tudi slovenske smučarke so se slabše izkazale kot v prvem teku. Pušnikova se je sicer prebila do 10. mesta, Bokalova je nazadovala na 13., Svetova pa je bila diskvalificirana. Zlati kristalni globus za zmago v skupni razvrstitvi je že predčasno osvojila Petra Kronberger. Končno drugo mesto je šlo Wachterjevi, tretje pa Gergovi (ZRN). Po tekmi je bilo nagrajevanje. Seveda se ga je udeležila tudi Mateja Svet, ki je v veleslalomski razvrstitvi osvojila srebrno kolajno. VRSTNI RED SLALOMA 1. Schneider (Švi.) 1T0"20, 2. Chau-vet (Fr.) 1T0"70, 3. Wiberg (Šve.) 1T0”87, 4. Buder (Av.) 1T0"94, 5. Lad-statter (Av.) ITT', 6. Von Gruningen (Švi.) ITI"17, 7. Roffe (ZDA) 1T1"24, 8. Andersson (Šved.) T1T’36, 9. Nilsson (Šved.) 1T1'74, 10. Zingre (Švi.) in Pušnik (Jug.) 1T1"87, 12. Masnada (Fr.) 1TT'96, 13. Bokal (Jug.) 1T2"04, 14. Terzian (ZDA) 1T2"21, 15. Salvenmoser (Av.) 1T2 "26. KONČNA LESTVICA SLALOMA 1. Schneider (Švi.) 125 točk, 2. Strobl (Av.) 108, 3. Ladstatter (Av.) 98, 4. Buder (Av.) 94, 5. Wachter (Av.) 89. KONČNA LESTVICA SP 1. Kronberger (Av.) 341, 2. Wachter (Av.) 300, 3. Gerg (ZRN) 270, 4. Walli-ser (Švi.) 227, 5. Merle (Fr.) 202. V Tarantu na selekcijski regati za svetovno prvenstvo Soliden nastop Bogatčeve (Sirena) Na selekcijski regati za svetovno prvenstvo v razredu evropa, ki je bila v Tarantu so se tržaški tekmovalci, med katerimi je bila tudi članica Sirene Arianna Bogateč, dobro odrezali. Zmagal je tretjeuvrščeni s svetovnega mladinskega prvenstva v Španiji, Gabriele Benussi (Societa Velica Bar- cola-Grignano), njegov društveni tovariš Vittorio Rochelli pa se je uvrstil na četrto mesto. Članica Sirene Arianna Bogateč je zasedla solidno 10. mesto, svetovna prvakinja Chiara Calligaris iz Tržiča pa je pristala na 20. mestu. Vsekakor so vsi štirje na spisku tehničnega selektorja italijanske jadralne Zadnji 2 sekundi usodni za Taylorja Chavez se je vpisal v zgodovino boksa LAS VEGAS — Mehiški boksar Ju-lius Cesar Chavez. je novi svetovni boksarski prvak v welter junior kategoriji po verziji WBC in IBF. V izredno napetem in ob koncu tudi dramatičnem dvoboju je premagal dotedanjega svetovnega prvaka po verziji IBF Meldricka Taylorja s t. k.o. v zadnjem, 12. krogu. Tayl6r je bil vseh 12 krogov daleč boljši od Mehikanca, ki pa ga je v zadnjem krogu, ko je manjkalo do konca dvoboja le še 12 sekund, zrušil s silovitim desnim kroše-jem v brado. Taylor je sicer vstal, a se je — potem ko je sodnik Steele odštel do osem — še vedno držal vrvi in bil še povsem groggy. Sodnik je tako le dve sekundi pred iztekom prekinil dvoboj in pripisal zmago Chavezu s t. k.o. Tak presenetljiv razplet je seveda izzval val polemik na račun sodniške odločitve, saj bi lahko Steele »dovolil« Taylorju nadaljevanje dvoboja še za pičli dve sekundi. Po mnenju izvedencev je bil to vsekakor eden najlepših dvobojev v zgodovini boksa. Julius Cesar Chavez zveze in bodo gotovo nastopili za italijansko državno reprezentanco na svetovnem prvenstvu. Aktivni Čupini tekmovalci Kojanec odličen V zadnjern obdobju je bila tekmovalna ekipa Čupe zelo aktivna, saj sta se dva tekmovaca prvič podala na državne in oz. conske selekcije razreda laser. Prejšnji konec tedna sta se namreč Marko Kojanec in Aleks Domeniš podala na otok Elbo, kjer sta odjadrala dve regati. Na prvi je dosegel Kojanec odlično 15. mesto na preko 160 jadrnic, Domeniš pa je bil 85. V drugem plovu, ki je bil na sporedu naslednjega dne in na katerem je bilo manj vetra, je bil Aleks 53., Marko pa 58. Kojanec se je tako uvrstil na končno 37! mesto, Domeniš pa na 67. Naša tekmovanca sta se torej zelo dobro odrezala, saj je prvič, da se Čupini tekmovalci podajajo na državne selekcije v višjih kategorijah (prej so bili le na selekcijah za optimiste). Na sporedu bodo sedaj še štiri državne selekcije in sicer v Anziu (Rim), Trapaniju, Milanu Marittimi (Cervial in Maccamu (Comsko jezero). Prvih 40 se neposredno uvrsti na državno prvenstvo. Teden kasneje sta se ista tekmovalca v Chioggii udeležila prve conske selekcije za DP. Skupno je tekmovalo 13 jadrnic. Na prvi preizkušnji je bil Kojanec prvi, Aleksa pa zaradi šolskih obveznosti ni bilo. Naslednjega dne je Marko dosegel peto, Aleks pa predvsem zaradi neizkušenosti sedmo mesto, saj je bil praktično celotno progo drugi. Na končni razvrstitvi je Kojanec zasedel odlično drugo mesto, Domeniš pa je bil sedmi. Prvih šest v coni se direktno uvrsti na DP. V derbiju 24. kola 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige Hajduk vodil, zmagal pa je Dinamo Zagrebški Dinamo je v nedeljo napravil nov velik korak k naslovu prvaka. Zmaga nad Hajdukom v Splitu šteje ogromno, če vemo, da bodo Zagrebčani veliki derbi s prvim tekmecem Crveno zvezdo v predzadnjem kolu odigrali doma. A tudi Zvezda se ne šali, tudi brez Stojkoviča je zlahka opravila s Partizanom. V Beogradu je 40.000 navijačev skandiralo "lopovi, lopovi ", toda neupravičeno. V jugoslovanskem nogometu je sicer veliko kupčij, toda v beograjskih derbijih nikoli. Razburljivejša je bila splitska tekma, v kateri je Hajduk z goloma Asanoviča in Vuče-viča dvakrat vodil, na koncu pa izgubil z 2:3, potem ko sta prva gola dosegla Boban in Shala, zmagovitega pa Šuker. Splitski vratar Pudar je bil tragični junak tekme, branil je v velikem slogu, toda bil je krivec za odločilni tretji gol. Rijeka se je doma pošteno utrudila, da je spravila na kolena Sarajevo. Le 25 minut pred koncem je mladi branilec Kurtovič dosegel zmagoviti gol, ki je Rečane utrdil v zgornjem delu. Ve-lež z igralcem manj ni mogel zlomiti odpora Budučnosti, po enajstmetrovkah pa je ostal praznih rok, tako da je zdaj med najresnejšimi kandidati za odhod iz lige. Morda si bo opomogel v nedeljo v Skopju, kjer Vardar razprodaja točke. Bržkone ne brezplačno, tako je bilo tudi tokrat z Vojvodino, Vardar je vodil vse do 83. minute, nato pa v čudnih okoliščinah dobil dva gola. Olimpija je po veliki zmagi nad Partizanom razočarala z Radničkim v Nišu. Radnički je veliko bolj ogrožen kot Olimpija, zato Ljubljančani bržčas na točki niti niso računali zelo resno. Olimpija sicer ni igrala podrejene vloge, toda z zelo povprečno ekipo Radničkega bi bilo mogoče iztržiti več. Sojenje je bilo zelo korektno, toda očitno je zmaga nad Partizanom. uspavala Olimpijine igralce, ki so igrali vse premalo napadalno, malo pa jih je motil slab in neraven teren. Olimpija bo v nedeljo ob 17.30 doma igrala z banjaluškim Borcem, ki je eden izmed neposrednih tekmecev, z njim pa imajo Ljubljančani veliko neporavnanih računov. Seveda Olimpija računa na zmago, ki bi bržkone dokončno pomenila beg od nevarne cone. "Nacionalisti" na štadionih so to nedeljo počivali, seveda pa brez iskric ni šlo. V sredo bo Partizan v Titogradu gostil romunsko moštvo Dinamo v tekmi za pokal UEFA, evropska zveza pa je Beograjčane posebej opozorila, da zagotovijo red. REZULTATI 24. KOLA 1. ZNL: Partizan - C. zvezda 0:2 (0:2), Radnički -Olimpija 2:1 (1:0), Željezničar - Slobo- da 2:1 (0:1), Osijek - Spartak 1:0 (1:0),-Borac - Rad 1:0 (1:0), Vardar - Vojvodina 1:2 (1:0), Velež - Budučnost 4:5 (0:0) - po enajstmetrovkah, Rijeka - Sarajevo 1:0 (0:0), Hajduk - Dinamo 2:3 (1:0). LESTVICA: Dinamo 34 točk, Crve-na zvezda 33, Budučnost 25, Hajduk in Partizan 24; Rijeka in Željezničar 23; Rad, Sloboda in Spartak 22; Vojvodina 21; Olimpija, Radnički in Osijek 20; Borac 19; Sarajevo in Velež 17; Vardar 9. PARI PRIHODNJEGA KOLA (25. t. m.): Olimpija - Borac, Vardar - Velež, Vojvodina - Željezničar, Sloboda -Osijek, Spartak - Hajduk, Dinamo -Partizan, Crvena zvezda - Radnički, Rad - Rijeka, Sarajevo - Budučnost. REZULTATI 23. KOLA II. ZNL: Pe-lister - Liria 1:0 (0:0), Dinamo - Kikinda 3:1 (2:0), Napredak - Mačva 2:1 (0:1), Sloboda - Leotar 1:0 (1:0), Zemun - Šibenik 3:5 (2:2, l:l)-po llm, Iskra - Rudar 2:1 (1:0), Priština - Čelik 1:0 (1:0), GOŠK Jug - Mladost 3:0 (2:0), Beograd - Borac 5:3 (0:0) - po llm, Proleter -Sutjeska 2:1 (1:0). LESTVICA: Sutjeska 30, Proleter 29, Dinamo in Zemun 27; Sloboda in Priština 26; Pelister 25; Šibenik 24; GOŠK Jug in Iskra 22; Beograd 21; Napredak in Borac 20; Kikinda 19; Rudar 18; Liria 17; Mačva in Leotar 16; Čelik 10; Mladost 1. FRANCI BOŽIČ Tako so se Interjevi nogometaši veselili nedeljske zmage nad Milanom (AP) Italijanska A liga IZIDI 29. KOLA Bari - Atalanta 4:0, Verona - Bologna 3:2, Ascoli - Fiorentina 2:1, Cesena -Genoa 1:1, Milan - Inter 1:3, Cremone-se - Lecce 1:1, Sampdoria - Napoli 2:1, Lazio - Roma 0:1, Juventus - Udinese 1:1. LESTVICA Milan 42 točk, Napoli 41, Sampdoria, Juventus in Inter 38, Roma 24, Atalanta 32, Bologna 30, Bari 27, Lazio 26, Genoa in Lecce 24, Fiorentina, Cesena, Verona in Udinese 22, Cremone-se 21, Ascoli 19. PRIHODNJE KOLO Cremonese - Ascoli, Inter - Atalanta, Udinese - Bari, Fiorentina - Cesena, Roma - Verona, Napoli - Juventus, Genoa - Lazio, Lecce - Milan, Bologna - Sampdoria. Italijanska B liga IZIDI 28. KOLA Triestina - Barletta 2:2, Piša - Brescia 2:1, Catanzano - Cosenza 0:0, Cag-liari - Foggia 0:0, Reggina - Messina 0:1, Licata - Monza 0:2, Ancona - Padova 1:1, Como - Pescara 0:1, Avellino -Reggiana 0:0, Parma - Torino 1:1. LESTVICA Piša 40 točk, Torino 38, Cagliari 35, Pescara 34, Reggina 32, Ancona 31, Reggiana 30, Parma 29, Foggia in Triestina 28, Padova 27, Avellino in Messina 26, Brescia in Monza 25, Barletta 24, Licata in Cosenza 23, Como 19, Ca-tanzaro 17. PRIHODNJE KOLO Pescara - Ancona, Monza - Avellino, Barletta - Cagliari, Reggiana - Catan-zaro, Cosenza - Como, Foggia - Licata, Brescia - Parma, Messina - Piša, Torino - Reggina, Padova - Triestina. Meddeželna liga LESTVICA Pievigina 39 točk, San Dona 34, Pro Gorizia 33, Caerano in Giorgione 32, Venice in Montebelluna 30, Centro Mobile 29, Ponte Piave 27, Salzano 25, Sacilese in Monfalcone 24, Mira 23, Sedico 22, Opitergina, Conegliano in Fontanafredda 21, Pordenone 17. PRIHODNJE KOLO Pro Gorizia - Pievigina, Centro Mobile - Fontanafredda, Pordenone - Giorgione, San Dona - Mira, Conegliano - Montebelluna, Caerano - Ponte Piave, Opitergina - Sacilese, Monfalcone - Sedico, Salzano - Venice. košarka Italijanska A-1 liga IZIDI 26. KOLA Cantine Riunite - Enimont 87:84, Neutroroberts - Scavolini 98:94, Vis- mara - Benetton 83:75, Philips - Phono-la 88:106, Ranger - Arimo 99:85, Paini -Viola 83:77, Messaggero - Irge 123:81, Knorr - Panapesca 79:70. LESTVICA Scavolini 40 točk, Ranger in Knorr 36, Enimont in Phonola 34, Vismara 32, Viola 28, Messaggero, Benetton in Cantine Riunite 26, Philips 24, Arimo in Paini 22, Neutroroberts 16, Panapesca 14, Irge 0. PRIHODNJE KOLO Irge - Philips, Vismara - Knorr, Panapesca - Benetton, Scavolini - Ranger, Enimont - Paini, Arimo - Viola, Phonola - Cantine Riunite, Messaggero - Neutroroberts. Italijanska A-2 liga STEFANEL - ALNO 80:46 (39:21) STEFANEL: Midleton 16, Pilutti 3, Tyler 15, Zarotti 6, Sartori 3, Volpis 2, Bianchi 5, Di Pol 5, Cantarello 2, Ma-guolo 23. ALNO: Minelli 4, Solomon 8, Solfri-ni 8, Servadio 11, Israel 6, Talevi 2, Nardone 5, Del Cadia 2 ", Sala. SODNIKA: Invernizzi iz Ferrare in Guerrini iz Faenze. PM: Stefanel 15:20, Alno 14:22. PON: Pilutti, Israel. GLEDALCEV 5.000. OSTALI IZIDI 26. KOLA Fantoni - Glaxo 82:101, Filodoro -Braga 87:82, Garessio 2000 - Annabella 78:74, Hitachi - S. Benedetto 105:102, Ipifim - Marr 117:95, Jollycolombani -Teorema 89:87, Kleenex - Banca Popo-lare 104:80. LESTVICA Ipifim in Stefanel 38 točk, Glaxo in Garessio 2000 34, Jollycolombani 28, Hitachi, Alno in Kleenex 26, Annabella, Filodoro in Teorema 24, Banca Po-polare 22, Fantoni 20, Braga in Marr 18, S. Benedetto 16. PRIHODNJE KOLO Alno - Kleenex, Annabella - Ipifim, Braga - Jollycolombani, Glaxo - Garessio 2000, Marr - Hitachi, Banca Po-polare - Filodoro, S. Benedetto - Teorema, Stefanel - Fantoni. Jugoslovanska 1. zvezna liga IZIDI 21. KOLA Smelt Olimpija - Sloboda Dita 118:98, Partizan - Gibona 82:79, Novi Zagreb - Crvena zvezda 67:80, Zorka ' IMT 109:105, Vojvodina - Jugoplastika 88:96, Zadar - Bosna 77:73 LESTVICA Jugoplastika 36 točk, Crvena zvezda 32, Zadar 26, Gibona, Vojvodina in Bosna 24, Smelt Olimpija 20, Partizan 18, Novi Zagreb in IMT 14, Sloboda Dita 12, Zorka 10. PRIHODNJE KOLO Jugoplastika - Zadar, Bosna - Nov‘ Zagreb, Crvena zvezda - Smelt Olih)" pija, Sloboda Dita - Zorka, IMT Parti' zan, Gibona - Vojvodina. 1. — 1. Friedly Face X 2. Power X 2. — 1. Gil Ks X 2. Ilu Babor r 2 3. — 1. Giubit X 2. loran Swe X 4. — 1. Grizziy Wh 1 2. Imedioss 1 5. — 1. Intercalare 1 2. Idolo Bell 2 6. — 1. Fiery Dancer 2 2. Nino Nicoletti 2 KVOTE 12 (9 dobitnikov) 11 (326 dobitnikov) 10 (3.993 dobitnikov^ 83.155.000 lir 2.280.000 lir 182.000 lir totocalcio Ascoli - Fiorentina Bari - Atalanta Cesena - Genoa Cremonese - Lecce H. Verona - Bologna Juventus - Udinese Lazio - Roma Milan - Inter Sampdoria - Napoli Catanzaro - Cosenza Parma - Torino • Casale - Alessandria Palermo - Casarano 1 1 X X 1 X 2 2 1 X X X 1 KVOTE 13 (127 dobitnikov) 12 (4.191 dobitnikov) 118.526.000 3.591.000 ll® Imsa - Torriana Belca Gradišče, Cih1 Truciolari Sacile - 01ympia Gorica, V’D J ley Pordenon - Libertas Turjak, VN Villa Vicentina - Intrepida Mariano, ley Bali Videm - Rozzol Trst, Pav 8 manzacco - Crismare Tržič. Ženska D liga IZIDI 19. KOLA P0' Kontovel Electronic Shop - Banca r polare Centa 0:3, Breg Agrar - L)an9)j. Rivignano 2:3, Virtus Trst - Aguila .P., limberghese 3:0, Promovolley - San G1 ^ gio Porcia 3:0, San Luigi Gorica ' Fungo Humin 2:3, Lavoratore .Fiera N . tignacco - ASFJR Čedad 1:3, Gammalra no Cecchini - DLF Trst 1:3. LESTVICA Promovolley 19 19 0 DLF Trst 19 15 4 Banca Popol. 19 14 5 ASFJR Čedad 19 13 6 Danone Riv. 19 13 6 Al Fungo 19 10 9 Gammalegno 19 10 9 Martignacco 19 9 10 S. Giorgio 19 7 12 Kontovel ES 19 6 13 S. Luigi GO 19 5 14 Virtus TS 19 5 14 Breg Agrar 19 3 16 Spilimberg. 19 3 16 57:i 30 47:26 49:20 2» 45:30 V 43:32 f0 43:34 2 36:3? 36:37 33:45 28:42 26:47 25:47 22:51 19:51 ic snop, A.quna činj r0 Agrar, Gammalegno Ceccn c() , - Lavoratore Fiera Martg « A, [R Čedad - San Luigi G°*'denOfl' o Humin - Promovolley P ■ por Giorgio Porcia - Virtus lr D v-ir-n D/-»rxr\laro C''PT11.3. PRIHODNJE KOLO (24. 3.) .. none Rivignano - Kontovel . ic Shop, Aguila Spilimbergn. pa. V1. amaterski nogometni ligi Štamtežci na dobri poli TAMAI - JUVENTINA RADENSKA 0:0 TAMAI: Piccolo, Sorgon, Sartor, Moro, Giordano, Bianchet (Čorba), Bortolini (Bortolin), Piovesana, Michelini, Antoniazzi, Canton. JUVENTINA RADENSKA: Andreoli, Krpan, Travagin, Tre-visan, Tommasi, Maso, Klanjšček, Bastiani, Tabaj, Kavs, Del Negro (v 75' Cingerli). SODNIK: Somma iz Vidma. GLEDALCEV: 350. TAMAI — Štandreška postava je v Tamaiu nepričakovano a zasluženo iztržila točko, s katero je dohitela Fiumicello na vrhu »posebne lestvice« ekip, ki se potegujejo za obstanek. A kar je še važnejše, nedeljsko kolo se je'dokaj dobro zasukalo v korist Juventine, saj so skoraj vsi njeni neposredni nasprotniki potegnili krajši konec in se tako še bolj oddaljili na razpredelnici. Resnici na ljubo moramo reči, da smo od Tamaia, ki je v polnem teku za napredovanje, pričakovali veliko več. Porde-nonska ekipa je igrala dokaj medlo in ni znala ustvariti kašnih posebnih akcij, ki bi spravljale v težave pazljivo štandreško obrambo. Ob tej ugotovitvi pa moramo reči, da za slab nastop Tamaia imajo veliko zaslugo gostje s svojo preudarnostjo na sredini in odločnostjo v obrambi. Še več. Prav Juventina je ustvarila najnevarnejše akcije in nič čudnega bi ne bilo, če bi ob izteku tekme Klanjšček premagal nasprotnega vratarja in s tem zaključil lepo in hitro akcijo, ki jo je izpeljal ob sodelovanju Kavsa. Spomladansko, toplo popoldne v Tamaiu je narekovalo dokaj preudaren tempo. Vsekakor so gostje kaj kmalu pokazali, da se ne mislijo braniti za vsako ceno. Tako je že v 5. minuti prišlo do lepe kombinacije Trevisan-Klanjšček, ki pa se ni zaključila kot bi bilo pričakovati. Premoč Juventine na sredini je bila očitna in Tamai v napadu ni naredil nič posebnega (v vsem prvem polčasu je imel le eno resnejšo priložnost s Piove-sanom, ki je v 29. minuti sicer močno streljal, a naravnost v vratarja. V začetku 2. polčasa je Tamai poskusil vse za vse. Zaigral je napadalno in ob nekaterih priložnostih so se morali štandreški branilci na vso moč potruditi, da so preprečili najhujše. Dejstvo pa je, da je napadalna igra domačih trajala le kakih deset minut, nakar je Juventina ponovno vzela vajeti v svoje roke in diktirala mirnejši tempo. Najnevarnejšo priložnost za gol so domači ustvarili s Canto-nom, kateremu je branilec Juventine odbil žogo. Najlepšo akcijo vsega srečanja pa smo videli je v 82. minuti, a Klanjšček Priložnosti ni izkoristil. Predsednik Juventine Lado Marchi nam je po tekmi povedal: »Ocena nastopa je vsekakor pozitivna. Res je, da smo igrali pretežno obrambno, saj nam osvojena točka veliko pomeni v Prizadevanju za obstanek. Res pa je tudi, da smo nasprotnika Zaustavljali pretežno na sredini, kjer smo bili boljši. V nekaterih protinapadih pa smo za las zamudili celo zadetek. Glede boja za obstanek menim, da smo prav na zadnjih srečanjih Potrdili, da si zaslužimo status prvoligaša. Sicer bo končna odločitev verjetno padla čez dve nedelji, potem ko bomo doma srečali Visinale in Cordenonese. Če bomo na teh srečanjih zbrali 3 točke, potem lahko rečem, da imamo obstanek v žepu. (RUDI PAVŠIČ) V 25. kolu 2. amaterske nogometne lige (skupina E) Vesna in Primoije uspešna, Zarja slaba SAN VITO AL TORRE - PRIMORJE 0:1 (0:1) STRELEC: Antoni v 15' PRIMORJE: C. Savarin, Verillo, Milani, M. Štoka, Antoni, Comino, Crevatin, Savarin, P. Štoka, Mosetti (v 85' Gherbassi), Sullini (Štolfa, Husu) Malokdo od navijačev in celo nogometašev rde-čerumenih je tokrat upal v tako prepričljivo zmago. Čeprav rezultat tega ne kaže, je bila namreč razlika med ekipama očitna: domačini so v vseh 90 minutah bili nevarni le v par akcijah, in še v teh je Savarin posegel brez večjih težav, medtem ko so gostje po zelo lepem zadetku Antonija zapravili nekaj odličnih priložnosti. Kot smo dejali, je bila taka zmaga celo nepričakovana: Primorje je bilo namreč zelo okrnjeno, a na drugi strani so imeli nasprotnika, ki se je v zadnjih srečanjih odlikoval bodisi z rezultati kot odličnim parom napadalcev, Cianijem in Faleschinijem (slednji je letos dosegel 17 zadetkov). Negotovosti pred začetkom tekme pa so bile kmalu mimo. Prosečani so bili že od prve minute nevarnejši od domačinov, predvsem po zaslugi prodornih akcij na krilih in hitrega protinapada. S. Vito je večji del tekme obdržal terensko premoč, kar pa mu ni pomagalo in strelov na vrata je bilo izredno malo. Prosečani so povedli že po 15 minutah, ko je branilec storil prekršek nad Mosettijem, s kakih 25 m pa je Antoni odlično izvedel prosti strel. Malo zatem je Antoni po osebni akciji prodrl v kazenski prostor in z odličnega položaja streljal prav v vratarja. Pred iztekom polčasa je Mosetti v voleju poslal žogo ob vrata po lepi akciji med Savarinom in P. Štoko in samim Mosettijem. V drugem polčasu so gostje rahlo popustili, tako • da je najprej Ciani ter nato Faleschini po dveh podajah poskusila s strelom na vrata, a žoga je prvič žoga šla čez prečko, nato pa je bil Savarin na mestu. Na nasprotni strani je Mosetti v kazenskem prostoru preigral branilca, a je nato žal streljal slabo in zapravil priložnost. Prav tako se je končal tudi strel Sullinija, medtem ko so domačini dosegli le strele s kota, ne nevarnejši niso bili. (Š. M.) STARANZANO - VESNA 1:1 (0:0) STRELCA: Favero v 47', Pisani v 50' VESNA: Negrini, Ridolfo, Švab, N. Sedmak, Ra-dos, F. Candotti, Naldi, Podgornik, Papini, Pisani, R. Candotti (v 85' D. Sedmak). To je bil že četrti pozitivni rezultat Vesne. Križani so se vrnili s težkega gostovanja iz Štarancana s točko, čeprav bi lahko tudi zmagali, saj so imeli 4 stoodstotne priložnosti za gol, a sb jih vse zapravili. Staranzano je homogena ekipa, ki upravičeno naskakuje višjo ligo, toda Vesna je delovala brezhibno v obrambi in na sredini igrišča ter s hitrimi protinapadi Roberta Candottija stalno spravljala v težave domačine. Že v 5. minuti se je po lepi podaji Candottija ponudila priložnost Pisaniju, ki pa je streljal mimo vrat. Ni preteklo niti 10 minut, ko je bil Pisani spet protagonist po lepi podaji Papinija, toda žoga je končala visoko nad vratnico. V drugem polčasu je Staranzano takoj povedel po edini napaki kriške obrambe. Kriški navijači pa so čakali samo 3 minute, ko je Vesna že izenačila: Papini je odlično izvedel prosti strel prav nad glavo Pisanija, ki je z vso silo zatresel mrežo. Po tem golu so se Vesni ponudile še 3 stoodstotne priložnosti, a ta nedelja ni bila srečna za kriške napadalce. Med 55. in 65. minuto sta se dvakrat Papini in enkrat Roberto Candotti, potem ko sta preigrala vso obrambo, znašla sama pred vratarjem, a sta obakrat streljala mimo vrat kot da bi bila začarana. Za tak pozitiven rezultat je treba pohvaliti predvsem ■obrambo in upamo, da se tak črn dan kriških napadalcev se ne bo ponovil. (P) GONARS - ZARJA 4:1 (2:0) STRELCI: Bandiziol v 23', Pez v 34', Kalc v 48', Mazolini II v 50' in v 67' ZARJA: Kočevar, Samec, Vercounig, Antonič, Damjan Fonda, Franza (v 46. min. Grgič), Kalc, Bo-relli (v 46. min. Jerman), Tognetti, Auber, Egon Fonda. Zarja je ponovno doživela hud poraz, ki si ga je tudi tokrat popolnoma zaslužila. Ce smo bili pred tednom dni nad igro in borbenostjo, ki so jo pokazali bazovci, malo zaskrbljeni, moramo tokrat resno razmisliti o nadaljnjih tekmah, ki še čakajo zarjane, saj je večina pozabila, kako se igra nogomet. Igralci se vse preveč spuščajo v nepotrebna preigravanja, preveč so statični in prekasno reagirajo ob vsaki potezi nasprotnika. To se je skozi vso tekmo dogajalo tudi v nedeljo. Domačini, ki se kot Zarja borijo pred izpadom, so že v začetnih minutah zadeli vratnico ter imeli nekaj stoodstotnih priložnosti. Prvi gol so dosegli že v 23. minuti, potem ko je Mazolini z lepo podajo do Ban-diziola spravil vso bazovsko obrambo na led. Po golu so bazovci le reagirali, toda brez jasnih idej, tako da so domačini sicer na zelo posrečen način podvojili in imeli do konca polčasa še nekaj lepih priložnosti. Drugi del se je končno začel nekoliko bolje za Zarjo, saj je v 48. minuti po lepi akciji Tognettija in končnim strelom Kalca zmanjšala rezultat in vlila kanček upanja v izenačenje. Toda že nekaj minut zatem je Gonars potrojil z Mazolinijem II., ki je neovirano premagal Kočevarja. Gol je dokončno spodnesel zbegane zarjane, ki so odtlej tavali po igrišču. Še sreča, da so bili domači napadalci skrajno netočni in so samo še enkrat zatresli bazovski mrežo, kajti po priložnostih, ki so se jim ponudile, bi zarjane lahko še huje kaznovali. (Big) Tudi po nedeljskem derbiju v 3. amaterski nogometni ligi (skupina L) Gaja bo za svojo usodo vedela šele v nedeljo SKUPINA L PRIMOREC - GAJA 1:2 (0:1) STRELCI: v 8' Vengust, v 61' Kele-lt'enich, v 70’ A. Kalc (11-metrovka). PRIMOREC: Leone, Marko Kalc (v Pitacco), Čuk, Coppola, Florean, Ferluga (v 83' V. Milkovič), Andrej Kralj, Santi, Privileggi, Kelemenich, Mauro Kralj. (Bussani, Bellafontana, Edvin Kralj). TRENER: Lugnan. GAJA: Zemanek, Stranščak, Balla-fhi, Pangoni, Neppi, Bullo, Vengust, »>tarc, Girardi, Gabrielli (v 62' Aleksander Kalc), Ghiotto (v 75' Pečar). Poante, Succi, Gregorij. TRENER: Čer- , SODNIK: Smilovich (TS). KOTI: 5:4 ?a Gaj0 OPOMIN: Starc in Ballarin '°oa Gaja). GLEDALCEV: 300. Ob krasnem vremenu je bilo že ir®d pričetkom tekme v Trebčah vz-nšje praznično, saj so Gajini navijači Dr j kovali, da bodo že to nedeljo na-p.,6,- vali v IL amatersko ligo, vendar ^a jim je siavje delno pokvarila zmaga Picine v gosteh, saj bo tako treba za £ ^hovanje počakati še teden dni. V * dnjem kolu se bo namreč Gaja srenja z zadnjeuvrščeno Romano, dve 2a lCl več od neposrednega tekmeca st^apredovanje pa bi morali pred-hečem^ zac*ostno Jamstvo pred prese- žafr?da vrnimo se k tekmi. Gaja jo je vjK *a zelo poletavno ter si v 7' zapra-jeitl stoodstotno priložnost s Pangoni-VeJ minuto kasneje pa je povedla z HlfpFUstom, ki je z glavo preusmeril v čah- st-rel s kota, ki ga je izvedel da :rie'ii- Vendar je bilo tedaj očitno, tako .nato igralce Gaje zajela trema, vajet- . 80 nasprotniki takoj prevzeli ttifp.1'gre v svoje roke. Zadeli so na-tto s c.ro9 ? A- Kraljem (v 18') in preč-ptotBJ?antiiem (v '23'), gajevci pa so HiOfo lrali v 36', ko so branilci Pri-storo Podrli Starca v kazenskem pro- hiOf Prugem delu tekme so igralci Pri-kei a Po daljšem pritisku izenačili s PodJj nichem, ki se je po napačni preciJi Gajjnih branilcev znašel sam strei0rfmanekom ter ga s sicer šibkim snej6 ■ Premagal. Le devet minut ka-spfotJ® Ghiotto silovito prodrl v na-^Ušii^v kazenski prostor, kjer ga je SPsistn,F*orean- Pravično dosojeno pet metrovko je realiziral A. Kalc. Sodnik nut pred iztekom srečanja je PrekrjKrazveljavil Pitaccov gol zaradi i6vci ,nad vratarjem, nato pa so ga-kot nra°^aPali trojni sodnikov žvižg f°d svrc° ?lajšanje, saj so igrali daleč '°krat PPmi sposobnostmi in se jim je dar nasmehnila športna sreča. Ven-Vse9a k° s' 1° 'udi zaslužili zaradi stvojL kar so pokazali med prven- Po A"‘ J~;aje tapmi je bilo veselje med igralci ^ajinin ern°. Strelec enega od obeh "am -d golov, Aleksander kalc, S abših P°vedal: »Igrali smo eno naj-V°zhi 7 'ekem prvenstva. Bili smo ner-kradi derbija, pa tudi zato, ker smo morali nujno zmagati, da se na lestvici oddaljimo od Opicine. Primorec je bil nedvomno boljši nasprotnik, toda večkrat se v nogometu zgodi, da zmaga tisti, ki je igral slabše.« Igralec Primorca DIMITRI FERLU- ' GA pa je tako komentiral tekmo: »Nismo si zaslužili poraza, saj bi bil neodločen izid dosti bolj pravičen. Menim, da je bila njihova enajstmet-rovka neobstoječa, sicer pa si Gaja zasluži napredovanje v II. amatersko ligo, saj je najbojša ekipa v naši skupini.« Predsednik Primorka ALBERT ČUK je bil kratek in jedrnat: »Tekma je bila lepa in zadovoljen sem, da bo Gaja napredovala v višjo ligo.« (dj) ROMANA - BREG 1:1 (0:1) STRELEC ZA BREG: Tul. BREG: Suraci, Pavletič, Pečar, Paoli, Kozina, Diminich, Tul, Corbatti, Laca-lamita, Udovičič, Prašel (Tamaro), (Petronio, Cinguepalmi, Zupin). Kljub zelo dobri igri v prvem polčasu so Brežani v nedeljo le izenačili, kar pa je pravičen rezultat, če upoštevamo celoten potek tekme. Najprej je treba omeniti odličen nastop Tula, ki je brez dvoma odigral letošnjo najboljšo tekmo. Zal pa soigralci niso uspeli izkoristiti vseh ugodnih priložnosti, ki jih je Tul ustvaril. Prvi polčas je potekel v znamenju gostov, ki so stalno imeli pobudo v rokah in so ustvarili številne priložnosti. Najbolj nevarna sta poleg Tula bila Lacalamita in Tamaro. Okoli tridesete minute so Brežani zasluženo prešli v vodstvo, a zaslužili bi si vsaj prednost dveh golov. V drugem polčasu so Brežanom počasi pošle moči, tako da je postal nasprotnik vse bolj nevaren. Toda tudi v tem polčasu bi lahko Brežani dosegli vsaj še. en zadetek, a padalci so bili netočni. Petnajst minut pred koncem tekme pa so domačini, sicer zasluženo, izenačili. Prav v poslednjih sekundah igre bi lahko celo dosegli zmagoviti gol, a na srečo se je strel napadalca odbil od vratnice in tekma se je zaključila s pravično delitvijo točk. (E. B.) SANTANDREA - KRAS 4:1 (2:0) STRELEC ZA KRAS: Forte v 75' KRAS: Caputo, Tul, Fadda, Spaza-pan (v 30' Forte), Vatta, Purič, Čuca-rich, Fabris, Lepore, Marcosini, Škerk. Zgleda, da je bil za krasovce pozitiven rezultat proti drugouvrščeni Opi-cini izpred tedna dni le muha enodnevnica. V gosteh so v nedeljo namreč na vsej črti odpovedali, tako da je bil poraz glede na prikazano igro res neizbežen. Odigrali so eno naj slabših srečanj v letošnji sezoni, saj se niso zmogli enakovredno kosati z nasprotnikom, ki je stopil na igrišče izredno motiviran in s trdnim namenom, da premaga boljšega tekmeca. Krašovci pa so vzeli srečanje zelo ležerno in se kratkomalo poletavno premikali na igrišču, brez vsakršnih ambicij in že vnaprej predani usodi. Ni torej nobeno naključje, da so krasovci že po 25 minutah izgubljali z 0:2 in srečanje je bilo že takrat odločeno. Oba zadetka sta padla po nepazljivosti obrambne vrste Krasa, ki je popolnoma zaspala pri postavljanju off-side zanke, ki je bila nekoč pravo orožje Krasa. Obe izraziti priložnosti pa Milini ni zapravil. Medtem ko so Krasovi nasprotniki še poostrili ritem, so jih rdečebeli skušali presenetiti le z redkimi osamljenimi akcijami, ki si skoraj ne zaslužijo omembe. To je bilo veliko premalo, da bi resno ogrozili nasprotnikova vrata, o zadetku pa ni bilo ne duha ne sluha. Še posebno po poškodbi Spazapana (zaradi hude rane na glavi se je moral zateči po prvo pomoč v bolnišnico), ki je bil dotlej najboljši v Krasovih vrstah, je postala obramba še bolj majava. O tem priča še tretji zadetek SanfAndrea v prvih minutah drugega polčasa. V sredini nadaljevanja je moral vratar Caputo, ki se tokrat ni posebno proslavil, še četrtič pobrati žogo iz lastne mreže. Poraz je tedaj dobil že katastrofalne razsežnosti. K sreči je za častni zadetek poskrbel Forte, kateremu je s pomočjo prostega strela in po zaslugi nasprotnikovega branilca, ki je rahlo spremenil smer žogi, vendarle uspelo omiliti poraz. Ta pa ostaja še vedno zelo pekoč. (Z. S.) TO ZSŠDI GO prireja EKIPNO TENIŠKO PRVENSTVO za goriška društva. Vpisovanje na uradu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 33029) do 31. t. m. SMUČARSKI KLUB BRDINA organizira 25. t. m. izlet v Sappado na zamejsko prvenstvo. Vpisovanje na sedežu jutri, 21. t. m. PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da bo redni občni zbor v petek, 30. t. m., na stadionu 1. maj v Trstu, z začetkom ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: otvoritev, poročila glavnega in nadzornega odbora, razprava in razno. ŠZ JADRAN sporoča, da sta Jadranov zdravnik in fizioterapist na razpolago vsem našim košarkarjem vsak ponedeljek za preglede, nasvete itd. Zainteresirani naj se za vse informacije predhodno javijo na Jadranovem sedežu (tudi telefonsko na št. 213403) vsak dan od 10.30 do 12.30, razen ob sobotah in nedeljah. SKUPINA I SOVODNJE - MLADOST 1:1 (0:0) SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Gulin, Sfiligoj, Marson, Gomišček, Pahor (Sambo), Acconcia, M. Fajt, Černigoj, L. Tomšič. MLADOST: Baldan, Černič, Zavadlav, Devetak, Falcicchia, Caleo, Kobal, M. Argentin, Košič, D. Argentin, Gergolet. STRELCA: Acconcia v 49', Devetak v 92'. Derbi letos razočaranih slovenskih enajsteric na Goriškem se je v Sovod-njah končal z delitvijo točk, potem ko so Sovodenjci že bili prepričani, da bodo pospravili celotni izkupiček. Mladost, ki skozi vso tekmo skorajda ni ustvarila priložnosti za zadetek, je uspela za las ujeti izenačenje kaki dve minuti po koncu regularnega časa. Srečanje je bilo v prvem polčasu dokaj izenačeno, čeprav so Sovodenjci s hitrimi protinapadi ustvarili nekaj nevarnih priložnosti več kot nasprotniki. Prva se je ponudila Acconci že po petih minutah igre: pojavil se je popolnoma prost znotraj kazenskega prostora, toda njegov strel je bil netočen in se je izgubil mimo Baldanovih vrat. Do naslednje omembe vredne akcije je bilo treba čakati cele pol ure, med katero se je igra odvijala predvsem na sredini, z napakami na eni in drugi strani. Igra se je nekoliko razživela zadnje četrt ure pred počitkom, ko so domači dvakrat ogrozili nasprotnikova vrata. Najprej se je Pahor znašel sredi kazenskega prostora sam pred vratarjem, ki pa mu je odbil strel, a le dve minuti kasneje je Marson iz ugodnega položaja z glavo za las zgrešil vrata. Mladost je nekajkrat poskusila s streloma od daleč: D. Argentinu ga je brez težav ubranil Gergolet, strel Čalea pa je bil visok. Pred iztekom polčasa so imeli domači še priložnost s Sfiligojem, ki je na robu kazenskega prostora ujel kratko odbito žogo in jo z lepim strelom poslal za las mimo vrat. Zadetek domačih, ki je torekoč visel v zraku, je prišel ob prvi nevarni akciji v drugem polčasu. Fajt ie podal Ac-concii, ki se je osvobodil nadzorstva branilcev sredi kazenskega prostora in z neubranljivim strelom v levi kot vrat premagal Baldana. Sovodnje so nato imele se nekaj priložnosti, da bi podvojile. V 30. minuti je po prekršku pred kazenskim prostorom Sovodenj sodnik izključil Hmeljaka, tako da so domači ostali v desetih. Mladost je skušala izkoristiti prednost in je nekoliko bolj pritisnila, vendar so najnevarnejše priložnosti spet ustvarili domači, najprej s Fajtom in nasto s Černigojem, ki je po lepem prodoru od sredine igrišča prišel sam pred vratarja Mladosti, toda njegov strel je za las zgrešil mrežo. Ko je vse kazalo, da je rezultat zapečaten in so igralci čakali le končni žvižg, je prišlo do izenačenja. Mladost je izkoristila kot in v zmedi, ki je nastala pred Gergoletovi-mi vrati, je Devetak potisnil žogo v mrežo, (mm) rezultati 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 25. KOLA Tamai - JUVENTINA 0:0 Costalunga - Cordenonese 1:0 S. Canzian - Portuale 0:2 Lauzacco - Percoto 0:0 Cervignano - Varmo 1:0 Fiumicello - Sangiorgina 0:1 Torviscosa - Corno 4:0 Visinale - Porcia 0:0 LESTVICA LESTVICA Porcia 25 12 12 1 26:11 36 Tamai 25 11 12 2 28:11 34 S. Canzian 25 12 9 4 31:20 33 Cervignano 25 8 15 2 23:16 31 Portuale 25 10 10 5 25:18 30 Lauzacco 25 7 13 5 21:23 27 Costalunga 25 7 12 6 15:12 26 Varmo 25 8 10 7 20:18 26 Sangiorgina 25 8 9 8 25:24 25 Fiumicello 25 6 9 10 28:29 21 JUVENTINA 25 6 9 10 20:24 21 Percoto 25 7 7 11 22:27 21 Cordenonese 25 3 13 9 17:25 19 Torviscosa 25 3 12 10 24:36 18 Corno 25 3 11 11 15:31 17 Visinale 25 3 9 13 12:27 15 PRIHODNJE KOLO Porcia - Torviscosa, Corno - Fiumicello, Sangiorgina - Cervignano, Varmo - Lauzacco, Percoto - S. Canzian, Portuale - Costalunga, Cordenonese - Tamai, JUVENTINA - Visinale. 2. AMATERSKA LIGA Skupina E IZIDI 25. KOLA Gonars - ZARJA 4:1 S. Vito - PRIMORJE 0:1 S. Maria - Ruda 1:1 Aguileia - CGS 2:1 Muggesana - Castionese 1:0 Porpetto - Pieris 1:2 Staranzano - VESNA 1:1 Terzo - Paviese 0:1 LESTVICA LESTVICA Muggesana 25 13 9 3 33:17 35 Pieris 25 14 6 5 42:22 34 Aguileia 25 14 6 5 34:18 34 Staranzano 25 12 9 4 36:20 33 PRIMORJE 25 10 11 4 29:18 31 Ruda 25 10 11 4 25:17 31 S. Vito 25 9 8 8 27:22 26 Castionese 25 7 11 7 21:22 25 VESNA 25 9 6 10 29:28 24 S. Maria 25 5 13 7 22:25 23 ZARJA 25 8 7 10 22:29 23 Gonars 25 8 6 11 26:28 22 Porpetto 25 6 8 11 26:30 20 CGS 25 6 6 13 24:46 18 Paviese 25 3 5 17 16:44 11 Terzo 25 3 4 18 18:44 10 PRIHODNJE KOLO Paviese - Staranzano, VESNA - Porpetto, Pieris - Muggesana, Castionese - Aguileia, CGS - S. Maria, Ruda -S. Vito, PRIMORJE - Gonars, ZARJA - Terzo. 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 22. KOLA San Pier - Audax 1:0 Begliano - Sagrado 2:3 Vermegliano - S. Lorenzo 1:1 SOVODNJE - MLADOST 1:1 Fossalon - Turriaco 0:3 Poggio - Medea 1:1 Azzurra - Brazzanese 6:0 LESTVICA San Pier 22 14 6 2 37: 9 34 Turriaco 22 13 6 3 42:12 32 Audax 22 14 4 4 39:15 32 Poggio 22 12 6 4 38:18 30 Medea 22 12 5 5 54:21 29 Sagrado 22 8 9 5 28:24 25 S. Lorenzo 22 9 4 9 43:31 22 Azzurra 22 7 7 8 31:24 21 SOVODNJE 22 8 5 9 25:20 21 Vermegliano 22 7 6 9 31:29 20 MLADOST 22 4 7 11 25:28 15 Begliano 22 5 4 13 22:47 14 Fossalon 22 4 5 13 23:40 13 Brazzanese 22 0 0 22 4:124 0 PRIHODNJE KOLO Azzurra - Poggio, Medea - Fossalon, Turriaco - SOVODNJE, MLADOST -Vermegliano, S. Lorenzo - Begliano, Sagrado - San Pier, Brazzanese - Au-dax Skupina L IZIDI 21. KOLA Romana - BREG 1:1 PRIMOREC - GAJA 1:2 J. Aurisina - Hermada 2:2 Aurisina - Fincantieri 2:1 S. Andrea - KRAS 4:1 Stock - Opicina 1:2 GAJA LESTVICA 21 15 4 2 46:18 34 Opicina 21 15 2 4 33:13 32 Aurisina 21 10 6 5 29:22 26 KRAS 21 7 10 4 29:22 24 Stock 21 9 5 7 35:25 23 S. Andrea 20 5 9 6 30:23 19 Fincantieri 21 7 5 9 23:26 19 J. Aurisina 21 7 5 9 24:33 19 BREG 21 5 7 9 26:28 17 PRIMOREC 21 5 6 10 16:24 16 Hermada 21 2 7 12 18:46 11 Romana 20 2 6 12 9:38 10 PRIHODNJE KOLO Opicina - S. Andrea, Fincantieri - J. Aurisina, KRAS - Aurisina, Hermada - PRIMOREC, GAJA - Romana, BREG - Stock. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000,- din), letno 780.- din (7.800.000,- din). Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir; mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik torek, 20. marca 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni, urednik Vojimir Tavčar Izjave veleposlanika Salgama v Rimu Libijci še prepričani: v Rabti je bil atentat RIM — Libijski veleposlanik v Rimu je včeraj dejal, da je požar v kemični tovarni v Rabti prav gotovo sad atentata in premišljene sabotaže. Na kraju atentata so namreč našli zelo zapleten timer, kar daje misliti, da je za atentat odgovoren nekdo, ki je bil zaposlen v tovarni. Eno osebo, pravi veleposlanik Abdulrahman Šalgam, so že aretirali, vendar se za sedaj še ne ve, kaj je izšlo iz zasliševanj. Požar v pogonu »Pharma 150« ni povzročil človeških žrtev, je pa skoraj povsem uničil industrijske zmogljivosti tovarne. Libijski predstavnik je izrazil mnenje, da za atentat niso odgovorni Izraelci, češ da »tehnološko niso zmožni« organizirati tako zapletenega atentata, saj so varnostni ukrepi v tovarni bili zelo strogi. Mnogo bolj verjetno je, da je šlo za atentat, ki ga je organiziral nekdo, ki je bil zaposlen v tovarni, kjer dela večje število tujcev. Med njimi, je poudaril Šalgam ni no- benega Italijana. Libijci so mnenja, da so v sabotažo vpleteni Nemci, predvsem zato, ker so pomagali graditi tovarno in jo torej dobro poznajo, drugo pa zato ker se je Zvezna republika Nemčija vključila v mednarodno kampanjo proti tovarni v Rabti, ki naj bi proizvajala strupene bojne pline, predvsem iperit, in ne zdravila, kot trdi Libija. Z atentatom v Rabti se ukvarja tudi znani ameriški tednik Newsweek, ki trdi, da so Američani načrtovali vojaški napad proti tovarni, ki bi ga izvedli, v primeru da diplomatska akcija za zaprtje ne bi obrodila sadov. Predsednik Bush je baje že ukazal, naj vstavijo podatke tovarne v Rabti v kompju-ter, ki krmili izstrelke »cruise«, kar bi pomenilo, da bi bil dovolj pritisk na gumb, da bi se sprožil izstrelek in z matematično natančnostjo zadel objektiv. Nogometna igrišča kot bojna polja V SZ na desetine nepojasnjenih zločinov med pripadniki vojske LONDON — Britanska revija Jane's, ki je specializirana za vojaško tematiko, je prejšnji teden objavila vznemirljive podatke o množičnih umorih sovjetskih vojakov. Revija poroča, da je bilo lani ubitih 59 častnikov, od poročnikov do generalov. Leto prej so zabeležili samo dva taka umora, leta 1979 pa samo enega. Jane's skuša v svojem poročilu analizirati ta zaskrbljujoč pojav. Po mnenju pisca članka so tako številni umori in napadi na pripadnike vojske posledica medetnične mržnje, ki se nevarno širi v vsej Sovjetski zvezi. Pisec omenja tudi, da je do takih dogodkov prihajalo samo v času Stalina in morda v carski Rusiji. Sovjetske oblasti niso doslej ničesar ukrenile, Jane's pa pripominja, da nemara nimajo pravega, interesa, da bi iskale morilce. Revija ponuja še drugo domnevo, in sicer da med prebivalstvom narašča sovraštvo do Rdeče armade in da se posamezniki ali morda celo organizirane skupine na tak način maščujejo. Poleg ugibanj in domnev revija Jane's objavlja tudi podrobnejše podatke o nekaterih umorih, ki jih je po sili razmer obravnavalo tudi sovjetsko vojaško sodstvo. Med zadnjimi žrtvami je bil mladi poročnik Igor Kolostjakov, nad katerega se je morilec znesel z nožem in ga dvanajstkrat zabodel. Dvanajst ran pa so našli tudi na truplu polkovnika Vladimira Bazanova, medtem ko so vzroki smrti Sergeja Sadojana, ki je bil kapitan na podmornici, doslej še neznani. Policijskim agentom, ki so preiskovali te tri primere umorov, ni uspelo najti niti enega oprijemljivega dokaza. Eden od agentov, ki je bil domnevnemu morilcu na sledi, je celo izjavil, da mu je le-ta pobegnil, ker je »policijski pes zaspal...«. Angleška revija zaključuje svoje pisanje z ugotovitvijo, da sovjetske vojaške oblasti doslej niso naredile ničesar, razen tega, da so s civilnim sodstvom ustvarile posebne delovne skupine. Ukradli ducat neprecenljivih slik BOSTON — Prejšnjo noč so neznanci iz muzeja Isabelle Stewart Gar-dner odnesli 11 pomembnih umetnin holandskih umetnikov in francoskih impresionistov. Po izjavah predstavnikov muzeja so tatovi prelisičili nočne čuvaje, ker so se preoblekli v policaje in tako prišli v muzej, češ da morajo nekaj kontrolirati. Zanimivo je, da nihče ni videl, da bi kaj odnesli. Med slikami, ki so izginile, sta tudi Rembrandtova »Dama in gospod v črnem« ter »Nevihta na Galilejskem morju« (na telefoto AP). Kustos Gardnerjevega muzeja Karen Haas je rekla, da veljajo ukradene slike nekaj sto milijonov dolarjev (več sto milijard lir), da pa jih je skoraj nemogoče prodati, ker so vse preveč dobro znane, da bi si jih kdorkoli upal kupiti. Med drugim je večina teh umetnin bila v muzeju že skoraj 100 let. Tudi izvedenec za slikarstvo univerze v Harvardu William Robinson je dejal, da je vrednost ukradenih umetnin neprecenljiva. Glavno mesto VVindhoek bo jutri gostilo kakih 1.500 tujih diplomatov Namibija neodvisna po več kot stoletni kolonizaciji WINDHOEK Namibija bo po več kot stoletni kolonizaciji postala samostojna, neodvisna država. Jutri se bo ta afriška država za 24 ur spremenila v središče svetovne diplomacije, saj se bo slovesnosti proglasitve neodvisnosti udeležilo kar tisoč petsto tujih diplomatov iz 150 držav, dogodku pa bo sledilo na stotine novinarjev. Glavno mesto Namibije, Windhoek, bodo torej preplavili najuglednejši gostje, med katerimi bodo južnoafriški predsednik De Klerk in črnski lider Nelson Mandela, v delegaciji zunanjih ministrov bodo Američan James Baker, Sovjet Še-vardnadze, Italijan De Michelis, Nemca Gen-scher in Flack, Anglež Douglas Hurd. Afriške države bo zastopal predsednik organizacije za afriško enotnost Hosni Mubarak, ki je hkrati tudi egiptovski predsednik. Ta izredni sestanek bodo predstavniki tujih vlad izkoristili tudi za razgovore; opazovalci so prepričani, da se bosta Baker in Ševardnadze, na podlagi volilnega izida v Vzhodni Nemčiji, razgovarjala o možnosti združitve Nemčije. Druga pomembna tema zasebnih pogovorov bo brez dvoma vprašanje Angole, kjer že 15 let divja državljanska vojna. Namibijska vlada je na jutrišnjo slovesnot povabila tudi angolskega predsednika Dos Santosa in predsedni- ka Zaira Mobuta Sese Seka. Oba predsednika bosta sprejela tako Baker kot Ševardnadze. Mesto Windhoek, ki šteje le 120 tisoč prebivalcev, bo le s težavo gostilo tolikšno množico tujih uglednih gostov. Vsi hoteli so že zdavnaj zasedeni, za več kot tisoč novinarjev pa so organizatorji poskrbeli na svojevrsten način; namestili jih bodo v spalne vagone, ki so jih za to priložnost pripeljali od vsepovsod. Namibija leži na afriškem jugozahodu in je približno trikrat večja od Italije. Obalni predel države je puščavski in divji, zato je skoraj nenaseljen. Večina prebivalstva živi v vzhodnih predelih države; Namibija šteje le milijon 252 tisoč prebivalcev, od tega je ogromna večina črncev, v državi pa živi še 80 tisoč belcev in 50 tispč mesticev. Windhoek je glavno in hkrati najbolj naseljeno mesto, ostala središča štejejo največ po 15 tisoč prebivalcev. Tudi v tej afriški državi pomanjkanje vode in rodovitne zemlje onemogoča razvoj kmetijstva. Bogastvo države pa predstavljajo rude, predvsem diamanti, saj jih letno izkopljejo približno 940 tisoč karatov. V Namibiji pa obstaja tudi največji rudnik urana na svetu. Na sli-' (AP): Namibijka s tipičnim pokrivalom in stavo nove neodvisne države ■'.... j RIM '— Rimsko nogometno igr1’ je bilo v nedeljo spet prizorišče gnUj. nih nasilnih prizorov. Začelo se je se cer na igrišču, kjer so se igralci K011^, in Lazia ob koncu prvega polčasa šteno pretepli. Odgovorili so navij® Lazia iz svoje že tradicionalne tr.^naii ve na severnem ovinku in pV2^. ogenj, ki je povzročil nemalo skrb1 • vajem javnega reda. Policija je r posegla in vzpostavila mir, pri če je bilo nekaj oseb aretiranih, b .^Jni je tudi nekaj ranjenih tako med si javnega reda kot med gledalci. Na italijanskih nogometnih r. le nekaj mesecev pred svetovni®1^ venstvom, se spet uveljavlja naS1 Leti, komentarjev časopisov se da raz da postajajo stadioni čedalje bo z zerva pretepačev in huliganov. ^s. nogometom nimajo kaj 0PraV,lUma in nični ljubitelji športa ostajajo d° g. gledajo tekme na televizii? noV. nih. Stadioni so v .rokah hul1^ ; go katerih edini cilj je nasilje Pa Jsio-zavito v še tako nedolžne sporu gane. . i z i®' Na sliki (telefoto AP): PrlzO') Rom0 deljske nogometne tekme dj v in Laziom. Posnetek s Ps0,nn3Vijači obdobje po tekmi, ko s? ,££e, da zmagovite Rome vdrli na ipnia--bi dali duška svojemu navduše