i.2'3JiäOvCl a 3. k oa

Poštnina plačana ▼ gotovini.
NaroCnfna
zaaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO^""UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Stev. rač. poštne hran. 12.549
Iskala vsako nodello
Srhu
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo
III. LETO
Murska Sobota, 28.
1934.
ŠTEV. 44
NaS kmet ob grobu Viteškega kralia Zedinitelja.
Kakor ko ognjena strela udari v mirno domovanje, tako je kmetskega človeka zadela vest o gnusnem zločinu, izvršenem v zavezniški zemlji nad našim kmetskim kraljem Aleksandrom.
V prvem hipu zaprepaščenje in ogorčenje, jok, stiskanje pesti ter grožnja onemu, ki je duševni oče zločina.
Večna lučka se prižge pod kraljevo sliko. Gospodar pristopa k starinski stenski uri, da jo zaustavi, kakor da je mrlič v hiši. Gospodinja sname molek, vsa družina zdrne na kolena. Gospodar moli, družina odgovarja.
Po molitvi pa že vstajajo dvomi v skrušeni duši. Saj vest o krvavem dogodku ne more biti resnična, saj to Črno dejanje vendar sploh ni možno. Toda vest je tako verodostojna, da jo moraš verjeti. Toda pojmovati je pa kljub temu ne moreš.
Pamet ti pravi, da pa je vendar danes vse mogoče. Saj jih je toliko, ki komaj čakajo trenutka, ki bi prinesel možnost raztrgati našo lepo državo In si jo razdeliti. Saj jih je toliko, ki od nekdaj ne privoščijo Slovanu, da bi svobodno zadihal.
Kaj bo zdaj ? Nehote se pojavi to vprašanje. Pametni, naravni krnet-ski človek je priseben. Nobenih prenagljenosti. Pamet, treznost, mir in spoštovanje Visočanstva smrti. V ostalem pa čakati, da se stvar bolj razjasni.
Kakor je udarec boleč, vsaj ta hip se sprejema mirno, dostojanstveno. Kar moreš, je le to, da solzam dovo-liš, da se ti udero po licih.
Prva misel je misel na red, da se kaj ne pokvari.
Ako je mrtev Gospodar, treba urediti nasledstvo. Sin je še deček, toda ena Najvišja Beseda mora biti. Modri naš Gospodar je svoje dolžnosti iz ljubezni do domovine vedno točno vršil ter je ukrenil vse potrebno tudi za tak primer.
Toda, oh ubogi dobri, skrbni naš kralj I Zakaj Te je morala doseči roka morilca tik pred tem, ko imaš dosedanjemu svojemu delu postaviti krono ? Tako smo se veselili Tvojih zadnjih uspehov. Ti, kralj miru, da ! moremo pojmiti možnosti tolikšne hudobije kot se je zgodilo nad Teboj, nad nami, ne moremo pojmiti groznega čina, ki je tako usodno zadel našo domovino.
Zakaj tolikšna žrtev ? Zakaj naj to žrtev da baš narod ?
Božja previdnost že ve zakaj to dopušča v dobro naroda.
Plemenita žrtev ni zaman. Kakor je velika in tragična, tako je veličastna, dragocena in bo prinesla svoj sad.
Že ga rodi!
Nikoli niso vsa naša srca tako toplo utripala za Njega, nikoli nismo s tako žarkim ognjem ljubili svoje ujedinjene domovine kct jo goreče ljubimo sedaj, še dolgo ves narod ne bi bil tudi v srcu tako resnično, tako dejansko, tako krepko, tako nerazdru-ženo ujedinjen kot ga je dokraja in dokončno ujedinila Tvoja dragocena kri, Ti, veliki mučenik !
Tvoja žrtev ni zaman !
Mirno in zadovoljno lahko gledaš z nebeških višah na plod, ki ga je rodilo Tvoje mučeništvo. Ko v miru počivaš, vidiš, da smo vsi bolj Tvoji kakor kdaj prej, vidiš, da smo vsi tako prepojeni ljubezni do Tvoje in naše Jugoslavije, do Tvojega kraljevskega naslednika, pred par dnevi še „našega Peterčka," sedanjega kralja Petra II. kakor ni mogoče bolj. Naj se vesele naši sovražniki posrečenega zlega dejanja, naj se, naj, kolikor hočejo. Plačani bodo vendarle po zaslugi.
Bog, ki je tako moder, bo uredil, da se posuši mozek tistemu, ki je zasnoval krvavo dejanje.
Bog bo ukrenil, da onemi jezik tistemu, ki je sprožil prvo besedo za gnusni umor.
Bog bo naredil, da otrpne roka tistemu, ki je podpiral izvršitev tega ne-dela.
Goreče pa prosimo : Bože, daj, da se še bolj zbližamo in da se še bolj vzljubimo z bratsko družino, ki je sama najbolj nesrečna nad odlo-čitjo sovražne sreče, ki je baš njenemu sinu namenila, da prestriže nit dragocenega življenja, Aleksandra, kmetskega sina, kmetskega naroda!
Aleksander, v grobu ležiš in vendar si živ. Hodiš med nami. čutimo Tvojo bližino. Prav čutimo Tvoje oči nad seboj. Prav čutimo dotik Tvoje roke. Ti nisi umrl. Ti živiš in boš živel med nami vekomaj.
Kako radi bi še enkrat pogledali v Tvoje dobro obličje. V duhu smo bili na Oplencu. Tudi naše roke so prijemale in dvigale rakev in jo pre-
našale kakor so jo dvigale in nesle roke kmetskih sinov Šumadije.
Rahlo, rahlo, kakor naše, v delu okorele mišice komaj dopuščajo, rahlo in z rahlim korakom, da ne pomoti-mo Tvojega miru.
V tej naši bolesti in pobožnosti pa ti kličemo tudi : Samo migni in milijoni Tvojih vojščakov se dvignejo, mladi in stari, moški in ženske za našo veliko Jugoslavijo. Vsi bomo slu-šaii Tvoj glas in hiteli bomo od boja do boja, od zmage do zmage, brez oddiha in počitka kakor razjarjeni levi. Ni je sile, ki bi nas zaustavila.
Naj pride karkoli, Aleksander,
kralj in brat, pripravljeni smo. Storili bomo vselej več kot svojo dolžnost zavoljo Tebe, zavoljo Jugoslavije. In sedaj ko je shranjeno Tvoje truplo na Oplencu, ko so se podzemeljska vrata za Teboj zaprla, ko sam ostajaš v zadužbini s svojim Velikim Očetom in s svojimi Velikimi Dedi, vedi Aleksander, viteški kralj Zedini-telj in spominjaj se prisege, ki jo izgovarjamo vsi Prekmurci tako ponosno in tako silno, silnejše od naše brezmejne žalosti, čuj prisego :
Hočemo, hočemo, hočemo čuvati Jugoslavijo !
Dotrpel si, blaženo počivaj!
PrekmuJe na dan pogreba našega Zedinitelia v globoki tugi in ialovaniu.
Že ob prvi novici strašnega atentata na Nj. Vel. kralja Alekeandra je prebivalstvo večjih in tudi manjših krajev zajela globoka tuga. Iz vseh hiš so zaplapolale žalne zastave. Narod se je zbiral in pogovarjal o strašnem dogodku. Vsak je poskušal, da (udi zunanje pokaže veliko ljubezen do vladarja. V vseh stanovanjih, trgovinah, obrtih, lokalih in izložbah, so izpostavili slike Nj. Veličanstva, okrašene z raznovrstnim cvetjem. V izložbah so brlele lučice do pogrebnih svečanosti. Ljudje so prihajali k izložbam in strmeli v slike toliko časa, dokler jim niso kanile solze. Občinski uradi, Sokol, društva, korporacije in klubi, so sklicali žalne seje v počastitev herojskih del blagopokojnega kralja. Medsebojni lokalni prepiri so izginili in zajelo je vse edina misel združenja, upoštevajoč oporoko pokojnega kralja: „Čuvajte Jugoslavijo!"
V nepozabnih spominih bo ostala vsemu prebivalstvu žalna manifestacija na dan pogreba zemeljskih ostankov blagopokojnega kralja, ki se je vršila v Murski Soboti. Ljudstvo je hitelo ob 8. uri v katoliško cerkev, da se udeleži še zadnjih molitev. Vse je bilo zastopano : vojaštvo, društva in najmanjši kočar. Katafalk so čuvali v času službe božje gasilci in sokoli. Peto žalno mašo je daroval ob veliki asistenci g. kanonik Slepec. Prostrana cerkev je bila nabita in ljudstvo se ni sramovalo solz prelitih za Velikim vladarjem. Skoro polovico ljudi je stalo na prostem, ker ni dobilo mesta v cerkvi. Vojaška četa je dala v poslednji pozdrav 3 _salve. Odbor za prireditev žalne manifestacije je izvršil program do podrobnosti, zato je vladal vsepovsod splošen red, tako
tudi pri žalnem sprevodu v evangeličansko cerkev, kjer se je istotako vršila žalna služba božja. Kako velik je bil ta sprevod, kaže že dejstvo, da so prvi v sprevodu napolnili že cerkev, ko so zadnji udeleženci komaj zapustili katoliško svetišče. Vsak je okrasil v znak žalosti poslopja kakor je mogel. Po končani službi božji v evangeličanski cerkvi se je spomikal sprevod v židovsko svetišče, kjer je imel rabin, dr. Roth, tako ganljive besede, da je vse ihtelo. Dr. Lazar Roth je izbral v svoji visoki izobrazbi najslavnejše in najpomembnejše čine našega vladarja. Tužni govor je končal z vročo prošnjo do Vsemogočnega, da bi dal nasledniku Nj. Vel. kralju Petru II. pomoč, in bi z njo vodil domovino po potu nesmrtnega očeta.
Ob 14. uri se je vršila kome-moracija na trgu pred Faflikovo gostilno. Komemoracije se je udeležilo prebivalstvo iz mesta in okolice, šolska mladina, vojaštvo, sokoli, gasilci in društva. Ko je zvonenje prenehalo, je ob 2.30 zatrobil gasilski rog in pozval ljudi k 5 minutnem molku. Po končanem molku je stopil na oder starosta Sokola br. Pertot, ki je s svečanim govorom orisal velika kraljeva dela za dobrobit jugoslovenskega naroda in njegovo velikansko silo za ohranitev evropskega miru. Ko je občinstvo zaklicalo Nesmrtniku »Slava", je oddalo vojaštvo salve in godba je zaigrala himno. Komemoracije se je udeležilo 4000 oseb, kar je najlepše znamenje, kako je ljubilo ljudstvo svojega vladarja in kakšnega duha je Prekmurje.
Šalovci. Tudi pri nas je zapustil četrtek, dan pogreba našega Ze-
dinitelja, najgloblji vtis. Pod milim nebom je bil pripravljen oder, kamor so dospela vsa društva, Sokol, člani politične stranke, gasilci in učiteljstvo s šolsko mladino. Velikanska udeležba pri komemoraciji je dokazala, da je naš narod zrel in prežet ljubezni jugoslovenskega duha. Ko se je žalni sprevod vstavil pred odrom, so iz-pregovorili predsedniki naših organizacij in so tako živo predočili narodu prebridko izgubo vladarja-ljubljenca, da je narod s solzami močil sveta jugoslovenska tla. Ni bilo očesa, ki bi se ne solzilo ia z glasnim ihtenjem izražalo čustvovanje do vladarja in domovine. Odbor za prireditev kome-moracije je izdelal načrt s sledečimi temni • Žalni govor g. Štefančeca, življenje kralja Aleksandra, o kralju Pettu II., naš kralj med narodom, bistveno delo kralja Aleksandra ter zaključni govor. V srce segajoča je bila sveta prisega našega naroda, da bo čuval domovino in tako izvršil oporoko kralja Zedinitelja.
Kuzma. Tu je bila žalna kome-moracija kar pred našo kapelico. Ker pa je opoldne deževalo, smo prenesli sliko viteškega kralja v kapelico. Ob 2 uri so zvonovi oznanjali žalosten dogodek v domovini. V kapelici se je zbralo učiteljstvo z mladino, gasici iz Kuzme in Doliča ter zelo veliko prebivalstva in začelo moliti» Sledili so nato govori šolskega upravitelja in za njim tajnika Jugosloven-skc nacijonaine stranke g. Lovrečiča. Pod vodstvom gospe Lovrečič, učiteljice v Kuzmi je zapela mladina ža-lostinko „Vigred" in himno »Bože pravde." Takega veličanstnega in obenem otožnega spomina ne bo nig-dar več v Kuzmi.
Rogafevd. V četrtek, dne 18. t. m. smo se občinarji občine Rogaševci v duhu za vedno poslovili od blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I., Zedinitelja. Služba božja, kateri je prisostovala vsa šolska deca bližnjih šol, vsi uradniki in državni uslužbenci, ves občinski odbor z g. županom na čelu, vsi trgovci in obrtniki, gasilci vseh bližnjih čet ter zelo mnogo vernikov, ki so do zadnjega kotička napolnili našo cerkev, je dovolj jasno pričala o globoki žalosti tukajšnjega prebivalstva. Pred sv. mašo nam je g. župnik prečital škofovo poslanico. Učiteljstvo bližnjih šol je s petjem „Gospod daruj Mu mir" spremljale sv. mašo. Vsi trgovci so na prav pieteten način ozaljšali svoje izložbe s slikami blagopokojnega kralja, ki so bile vse ovite z žalnim trakom in pred katerimi so gorele svečke. Raz hiš se še vedno vijejo dolge črne zastave, ki nam neprestano kličejo v spomin, da ni več našega skrbnega Vladarja in Očeta. Po sv. maši je na vse navzoče imel pred šolskim poslopjem nagovor starosta Sokolskega društva br. Laz-nička, katerega so vsi prav s pobož-nostjo poslušali in, ki je marsikateremu izvabil solze v oči. Po končanem govoru so se zastopniki vseh uradov, organizacij, korporacij in društev zbrali v šolski sobi, kjer so podpisali spomenico. Umrl je kralj, toda Njegov Duh in Njegovo delo, katerega ne more
nobena sila uničiti, to živi in bo večno živelo I Podvojili bodemo našo ljubezen do mladega kralja Petra II. z željo, da bi Ga dičile vse vrline, katere so krasile Njegovega Vzvišenega Očeta 1 Slava spominu Viteškega kralja Aleksandra I, Zedinitelja 1 Živel kralj Peter II. In ves Kraljevski domi Živela Jugoslavija 1
Zadnja Cast Viteikemu kralju. Pogrebne svečanosti so se v G. Lendavi izvršile v skupnem nastopu vseh šol, organizacij, korporacij in občinstva. Ob devetih je bila sseta maša, katere so se udeležile vse šele, predstavniki oblasti, gasilci v krojih in toliko ljudstva, da je bila cerkev mnogo premajhna. Sveto mašo je opravil g. kaplan Rataj, ki je imel pomenben nagovor. Na koru je krasno prepevel učiteljski pevski zbor ped vodstvom g. Černeke. Po maši je zaprisegel predsednik občine ves obč. odbor. Popoldne se je vršila pri cerk-vi pred postavljenim katafaikorn s sliko pokojnega kralja Aleksandra I. žalna komemoracija za umrlim kraljem. Po petminutnem molku je rnesan pevski zbor pod vodstvom g. Černeke zapel „Oj Doberdob," godba na pihala pa je zaigrala žalostinko, nakar je spominski govor pred več stotero množico ljudstva govoril g. banovinski zdravnik Dr. Lukman, ki je v svo jem govoru prikazal nepopisno delo pokojnega vladarja ter apeliral na složno delo v procvit našega naroda in demovine. Sledila je lepa dekia-macija učenke Pavline in petje mlad. pe?. zbora „Bagor mu", nakar so se vsi prisotni ob svlranju žalne koračnice poklonili v mimohodu kraljevi sliki. Žalna svečanost je zaključila z igranjem drž. himne. Ves popoldanski spored je bil tako pretresljiv, da je mnogo ljudi jokalo.
ZadruZna elektrarna v Beltincih je imela dne 18 oVtohra žalno sejo v spomin blagopokojnega kralja Aleksandra, na kateri je predsednik inž. Mikuž orisal vrline velikega vladarja, kateri si je stekel ne-venljivih zaslug na polju pospeševanja kmetijskega zadružništva. S trikratnim Slava-klici se je seja zaključila in v globoki žalosti in potrtosti se je članstvo razšlo z zaobljubo, da hoče zvesto in dosledno izpolnievati oporoko velikega pokojnika : Čuvajte Jugoslavijo 1 Bolmi. Kakšno srce imajo za domovino in kralja naši Prekmurci, nam kaže dopis, ki smo ga prejeli od preprostega človdka in katerega objavljamo kljub odmerjenemu prostoru v celoti : Naš mali prekmurski narod je bil v veliki nevarnosti, da preneha živeti. Ljubi Bog pa nam je poslal moža, ki nas je otel in združil bratske narode po jeziku in čustvovanju v eno, močno državo. Aleksander Zedlnltelj nas je rešil narodne smrti. On je bil pravi oče svojemu narodu, blag in dobrotljiv. Nad nami je zasijalo toplo solnce svobode. Njegova brezmejna ljubezen je veljala v enaki meri vsem krajem naše velike in mile domovine. To veličastno edin-stvo duha in zavesti vsega naroda je plod vzvišenih in požrtvovalnih naporov našega ljubljenega vladarja, ki je svoje najvišje ideje položil v najdragocenejšo in največjo žrtev, svoje lastno življenje. Plemeniti vladar je padel kot legendarni junak na budni straži svojega življenskega dela, ko je daroval svoje življanje za blaginjo in bodočnost ljubljene domovine. Zdaj, ko se posljavljamo od Zedinitelta našega naroda, obljubljamo Vsemogo-
čemu Bogu, da bomo Prekmurci zvesto izpolnili Njegovo zadnjo sveto sporočilo ter ne bomo prenehali objokovati Očeta Zedinitelja.	K. Š.
žalne manifestacije v Teianovcih.
14. t. m. je bila žalna seja občinskega odbora in vseh Kraj. šolskih odborov občine Tešanovci v občinski hiši ob 16. uri. Šolski upravitelj Hribar Ivan je imel spominski govor o pokojnem kralju. Po žalni seji je izvršil občinski odbor zaprisego novemu kralju.
V	torek, 16. t. m. so imela pro-svetna društva Sloga, Selekcijsko društvo, gasilci in obč. organizacija JNS žalno sejo, na kateri je predsednik prosv. društva podal življenjepis blagopokojnega kralja.
V	četrtek, 18. X. pa se je vršila komemoracija, katere se je udeležilo občinstvo v jako velikem številu. Šolski upravitelj je orisal neumorno in plemenito delo blagopojnika za Jugoslavijo in vso Evropo. Narod se je pridružil celokupni žalosti, v katero je prišel radi ostudnega marseillskega atentata.	_
—	Občinski odbor Murska Sobota — okolica. Dne 14. oktobra ob 9. uri je imel tukajšnji odbor žšlno sejo, kateri je prisostvoval g. sreski podnačeinik, inž. Mškuš, cenjeno učiteljstvo in nekaj zastopnikov raznih društev. Predsednik g. Celeč Ferdo, je poskusil obrazložiti občinstvu veliko zgubo, ki nas je zadela, a besede so mu zamrle v joku. V grobni tišini je z ihtenjem podčrtaval zasluge blagopokojnega vladarja za domovino, kar je občinstvo tako dirnilo, da se tudi sanio ni zdržala solz. Tako je v največji pieteti zaklicalo vladarju : Slava I Vsa seja s prisego odbornikov in či~ tanjem proklamacije je zapustila naj-globji vtis.
—	Žalna svečanost v G. Lendavi. V nedeljo, 14. okt. ob 15 nri so se zbrala vsa društva, korporacije in številno občinstvo v razredu narodne šole, ki je bil odet v črnino k svečani žalni seji. Na odru je stala slika Nj. Vel. kralja Aleksandra I., ob kateri sta goreli 2 sveči. Temno ozadje odra in temnozeleni venci so s toliko resnobnostjo vplivali na trenotek, da so vsi navzoči presunjeni onemeli. Svečanost je otvoril šol. upravitel g. Beloglavec Vilibald ter takoj predal besedo zastopniku Jadranske straže g. Dr. Lukmanu. Slednji se je z lepim, globoko žalujočim spominskim govorom spominjal na neumrljivo delo in mučeniško smrt pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Na koncu je govornik pozval navzoče, da s klicem „Slava" počaste spomin pokojnega vladarja in v znak vdanosti Nj. Vel. kralju Petru II. vzkliknejo : „Živel 1" Odziv vseh je bil prisrčen in iskren. Izvedel se je tudi v počastitev Velikega pokojnika 2 minutni molk. V lepih besedah so še naslikali svetlo osebnost in veliko delo blagopokojnega vladarja sledeči zastopniki društev: za sokolsko četo starosta
br. Droč, za Streljsko družino tajnik g. Lavrenčič, za gasilsko četo načelnik g. Maršik, za J. N. S. predsednik g. Kogiot, a v imenu cele fare predsednik občine g. Bokan. Glasno ihtenje prisotnih je bilo dokaz, kako je naše ljudstvo ljubilo in spoštovalo svojega vladarja, ki je padel kot žrtev podlega atentatorja. Iz žalne svečanosti se je poslala kraljevskemu domu žalna brzojavka. Po končani manifestaciji se je ljudstvo mirno razšlo.
—	Žalna seja odbora sreske org. J. U. U. V soboto 13 . t. m. ob 3. uri popoldne je imel odbor srezke org. J. U. U. svojo žalno sejo povodom tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Sejo, kateri so prisostvovali vsi odborniki, je otvoril tovariš g. Mirko Štubel, ki je imel na zbrane nagovor, v katerem je dejal, da je padel naš veliki učitelj in neutrud-Ijivi pobornik narodne prosvete in kulturnega napredka. Navzoče ie pozval, naj obljubijo in prisežejo, da bodo zvesto izpolnjevali in vršili kraljev testament: „Čuvajte mi Jugoslavijo," zavedajoč se pri tem, da so kot mejaši pozvani, da posvetijo vse sile, sposobnosti, ljubezen in srce jugoslo-venski državi za njen procvit, kulturo in svobodo. Z vzklikom : „Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter II." je govornik zaključil žalno sejo.
—	Žalna seja Združbe trgovcev. Dne 13. oktobra 1934., se je oddolžila spominu našega viteškega kralja tudi Združba trgovcev v Murski Soboti. Sejo, katere so se udeležili vsi člani uprave in nadzorstva je vodil g. predsednik Čeh Franc, V žalnem govoru je sporočil tragično smrt Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I. Zjedini-telja ter je pozval navzoče, da počaste spomin blagopokjnoga kralja z enominutnim molkom. Nato se je soglasno sklenilo, da se udeleži pogrebnih svečanostih za blagopokojnim kraljem v Beogradu deputacija.
Opomba urednlitva. V tej številki smo priobčili vse dopise žalnih komemoracij med narodom. Ako smo nekatere skrajšali, naj nam blagovolijo oprostiti naši dopisniki, vsaj vidijo, da je naš list le tednik, v katerega ni mogoče nakopičiti vsega* Dostavljamo le, da so od nedelje do četrtka zvonili in vabili ljudi k molitvi za pokoj Viteškemu kralju. Ke? nam je bilo težko omenjati vsakega govornika, smo izpustili imena. Tako smo v poročilu iz Murske Sobote pozabili omeniti tudi občinsko godbo, ki je igrala dopoldne in popoldne žalostinke. Prav tako smo pozabili omeniti tudi cerkveni zbor v Murski Soboti, ki je pod vodstvom g. Tuša pel pri sv. maši. — Prepričani smo, da so bile komemoracije v vsaki prekmurski občini in jih nismo hoteli združiti pod enim imenom in to radi tega, da vidi svet, da živi v Prekmurju pošten slovenski rod, ki ljubi svojega kralja in domovino do zadnje kaplje krvi.
Kmetovalci
I Za delo na polju • nosite gumijevo obutev • pomate ÌZOW • vam pri delu, zdravju in iepu Bata» M. Sobota.
Delegacija iz Murske Sobote na po« rebnih svečanostih v Beogradu.
Iz Murske Sobote so odpotovali v Beograd kot delegatje raznih društev sledeči gg., odnosno gospe:
Ambrožič Jernej, Kramberger Joško, dr. Šumenjak Slavko s soprogo, Kancler Anton, Koder Franc, Cer Fanc, Koder Anton, Ferjan Milan, Dolenc Anton, Gabrijelčič Franjo, Poredoš Štefan, Hartner Ferdinand, Požar Zdenka, Novak Tatjana, Časar Josip, dr. Sbrizaj Teodor, Peterka Rudolf, Türk Josip, dr. Vučak Štefan s soprogo, Dittrich Franjo, Hočevar Herta in Šip-lič Elfmir.
Državno realno gimnazijo v M. Soboti so zastopali dijaki : Velnar Zoran, Berke Ernest, Ivanjšič Miloš, Hakl Viljem in Šerbec Jožef.
Deputacljo je vodil predsednik )bčine v Murski Soboti g. Hartner Ferdinand. Ta je položil tudi Viteškemu kralju Aleksandru I. venec s sledečim napisom: Našemu Viteškemu tralju Zedinitelju — občina Murska Sobota. V Beogradu je čakal depota-cijo g. narodni poslanec Benko Josip, :i je tudi poskrbel za stanovanje vsem, [i še niso Imeli prenočišča.
18. oktober ostane vsem dele-atom v nepozabnem spominu. Ogro-nna množica ljudi, ki se je zadnje ni zgrnila v prestolico, je prebila noč la prostem. K sreči je na predvečer irenehalo deževati. Na mesto je legla [osta megla. Glavne množice so se čele že ponoči grupirati po ulicah, oder se je pomikal sprevod tako, je bil ob 4. uri zjutraj špalir že opolnoma strnjen in prehod nemogoč. Inožice so se razvrstile po Nemanjini lici, ulici Kralja Milana, Kneza Mi-ajla, zasedle so Terazije in sosedne Jice. Vso noč so dovažali vlaki, avto-lobili in tramvaji še nove tisoče ljudi, to 7.50 uri zjutraj, ko je odjeknil ipovski strel, so pričeli zvoniti zvo-ovi Saborne cerkve. Točno ob 8. se oglasilo povelje „Mirno" in med zklikanjem množic je prispel sprevod vtomobilov, v katerih so se prepe-iali Nj. Vel. kralj Peter II. z materjo tj. Vel. kraijico Marijo žn ostalimi ani kraljevske rodbine. Kralj Peter bil v sokolski uniformi. Kmalo nsto pričeli prihajati v cerkev predstav» ki in sicer med prvimi, župani naših est. Prispel je tudi sivolasi vojvoda ojevič, čegar prsi so bllščale od naia zavezniških odlikovanj. Potem prispelo narodno predstavništvo, plomatski zbor v spremstvu vojnih ašejev, inozemska odposlanstva in »topniki tujih dvorov. Veliko po-irnost je zbudil ministrski predsednik neral Herman Göring. Nadalje so speli bolgarski knez Ciril s sprem-70m, predsednik francoske republike ibrun s člani vojske, knez Arzen, revod rumunskih kraljevih avtomo-lov, iz katerega je stopil rumunski Karol s princem Nikolajem, rutinska kraljica mati Marija s hčerko tano.
Ko so končale molitvi v Saborni se je pomikal sprevop proti odvoru. Tega sprevoda, veličastne-
ga in tužnega, ni mogoče popisati. Ni predstavljal države s 14 miljoni ljudi, ampak velesilo z enim samim velikanskim čutečim srcem, ki je ne more uničiti nobena sila. V sprevodu so korakale skoro vse gardne čete evropskih sil in nudile z njihovimi uniformami od sile pester pogled Vsak, ki je to videl, je spoznal moč naše države in duh pokojnega kralja ki je z neverjetno silo pritegni! ves svet k spoštovanju Jugoslavije. Aero plani so kazali moč v zraku, narodi pa moč na kopnem. Kdor je opazil kraljevega ljubljenega konja brez go spodarja in slišal narod, ki je jeCè jokal nad zgublenim vladarjem, ta bo vedel, kaj smo. Tuji diplomati, tuja in naša generaliteta, se je ob pogledu na jokajočo miijonsko maso sama brisala solze. In vendar so stali ti vojščaki v ognju, v neštetih bojih, bili neštetokrat ranjeni in prezirali v ljubezni do domovine celo smrti Solze, jok in stok za vladarjem, so občudovali tuji zastopniki, dobro vedoč, da bo kraljeva oporoka izpolnjena.
Kdo le atentator?
V zadnjih dveh številkah Murske Krajine smo predočili čitateljem našega lista velikansko zgubo, ki je zadela našo domovino s smrtjo kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ko so se naši živci vsaj nekoliko pomirili in smo se izjokali ob grobu našega vladarja, nam je šele stopilo pred oči vprašanje: kdo je atentator? Takoj ob umoru so prinašali časopisi različne vestii katere so si pa bile v velikanskem nasprotju. Šele v zadnjih časih se je ugotovilo sledeče:
Politični zločinci, katerim se je posrečilo pobegniti iz naše države, so dobili v raznih krajih zatočišče. Tam so se vežbali v terorističnem pravcu in so pogosto vpadali v našo državo, vršili atentate na visoke osebnosti in tudi polagali peklenske stroje na železnice. Vodji enega takega taborišča sta bila tudi zloglasna Ante Pavelič in Gustav Perčec, oba politična zločinca, ki sta pred leti pobegnila iz naše države. Organizacija te tolpe je bila popolnoma slična z organizacijo komite Vanče Mihajlova v bolgarski Makedoniji. Pred leti sta se obe or. ganizaciji pobratili in takrat je bil prideljen Vlsda Georgijev Cernozem-ski iz macedonske organizacije v teroristično tolpo v Janka pusto, kjer je vadil politično tolpo v streljanju z automatskimi pištolami, v metanju bomb in polaganju peklenskih strojev. Kakor trdijo dnevniki, je prejelo 5 teroristov koncem meseca septembra ukaz, naj bodo pripravljeni za potovanje v inozemstvo, kjer jih bo organizacija nujno potrebovala. Odpotovali so v Švico in sicer v mesto Laussane. Tu jim je prinesla neka oseba ponarejene potne liste s čeho-slovaškim vizumom. Nabavili so si nove obleke, automatske pištole, mu-nicijo in bombe. Iz Laussanne so odpotovali v Pariz in se nastanili v raz-
nih hotelih, kamor so tudi dospela podrobna navodila o prihodu našega kralja v Marseille. Vodstvo organizacije je porazdelilo bandite na razne važne točke. Ko je blagopokojni kralj nastopil v spremstvu zunanjega ministra Earth Barthoua svečano potna prefekturo v Marseille, ga je tam že čakal Viada Georgijev Cernozemski. Morda je bilo tam še več atentatorjev, ki jih časopisje ne omenja, imenuje le nekega Kralja, ki se je pa tik pred prihodom našega kralja skesal in povedal Georgijevu, da ne bo izvršil atentata. Ker se je Kralj zbal Georgijeve osvete, se je pomešal med množfco in zbežal. Vlada Georgijev je izvrši! kakor nam je znano atentat v torek 9. oktobra ob 10 uri. Policijski uradnik ga je vsekal s s&bljo po glavi s tako silo, da seje zgrudil na tla, vendar pa je imel še toliko moči, da je oddal še par strelov, dokler ga ni nnrod zgrabil in napadel. Atentator je umrl še tisti večer in je izgledalo, da so z njim vred uničeni vsi upi za izsleditev teroristične tolpe. Pri Georgijevu so našli potni list na ime Peter Kelemen, izdan v Zagrebu in vidiran cd čehoslovaškega konzulata, dne 30. maja 1934. Ugotovilo se je, da je atentator stanoval 5. oktobra v Parizu v nekem hotelu, kjer se je vpisal v prijavno knjigo pod imenom Šuk. Policija je tudi ugotovila, da je prenočil atentator v neki gostilni v bližini Marseilla še z dvema drugima moškima pod imenom Beneš in Novak. Poslednja sta bila 12. oktobra aretirana. Kmalu potem so naleteli še na tretjega osumljenca ponarejenim potnim listom, ki se je izdajal za Nolis Silvestra in katerega je policija ustavila na postaji Fontainebleaieju. Ko so ga orožniki hoteli zgrabiti, je pobegnil v bližnji 100 km dolgi gozd. Francoske oblasti so alarmirale policijo iu vojaštvo, obkolile gozd in ga toliko časa zasledovale, dokler ga niso 14. oktobra našli in aretirali. Kolikor nam je znano, so pričeli s temeljitim zasliševanjem. Aretirane! so priznali, da so člani Paveličeve teroristične tolpe, da so sodelovali pri atentatu ter da so dospeli iz Madjarske na Francosko. Ugotovilo se je tudi, da je Beneš pravi Rajkič, rojen pri Ludbregu na Hrvaškem, Novak pa Pospišii, rojen v Veliki Gorici v bližini Zagreba; oba sta prava kriminalna tipa, ki sta bila že obsojena radi umora redakterja Schlegla v Zagrebu. Glede Petra Kelemen so izjavile osebe v Macedoniji, da je to Vlado Georgijev-Cernozemski, ki pripada teroristični tolpi Vanče Mihajlova. Tudi Georgijev je izvršil v Bolgariji več političnih umorov, bil obsojen na več let in je bolgarska policija napravila odtis prstov. Ti odtisi so bili odposlani v Beograd in v Francijo, kjer se je ugotovilo, da se ti popolnoma ujemajo z odtisi Vlade Georgijeva. Policiji se je posrečilo izslediti študenta Evgena Kvaternik, ki je bil glavni vodja atentatorjev in se je prijavil na Francoskem kot Ev-gen Kramar ali Šubert. Na zahtevo francoske policije je 18. oktobra aretirala italijanska policija v Turinu Ante Paveliča in Evgena Kvaternika. Oba se nahajata v turinskih policijskih zaporih. Celo preiskavo vodi francoska policija.
Nova vlada.
Dne 22. oktobra ob 11. uri zvečer je g, Nikola Uzunovič, sestavil novo vlado. Na mesto dosedanjega ministra vojne in mornarice, je vstopil armijski general Peter Živkovič, a za ministra brez portfelja Dr. Vojislav Marinkovič in Dr Milan Srskič.
Člani nove vlade so položili takoj prisego.
Poročilo „Sloma", bi je povzročilo v gotovih hrogih veselje.
Glasom brzojavnega obvestila Iz Beograda ni objava „Slovenca" od 20. okt. 1934 giedé obdolžitve narodnega poslanca g. Benka točna. Kako je nastala pomota, bo narodni poslanec v najkrajšem času ugotovil in morebitne krivce brezpogojno pozval na odgovornost. Na ta način se bo veselje gotovih skupin temeljito ohladilo.
Sreska kmetijska razstava v M. Soboti.
I. sreka kmetijska razstava, kateri je bi! pokrovitelj ban Dravske banovine, g. Drago Murušič in zastopan po g. ing. Zidanšeku, je bila otvorjena dne 22. oktobra v Murski Soboti in sicer v dvorani Sokolskega doma. Ob tej priliki je imel narodni poslanec Benko Josip pomenljiv govor, ki ga prinašamo čitateljem v celoti:
Po vojni so se gospodarske razmere predrugačile ; v spodbudo in lažje prodaje, kakortudi v propagandne svrhe in v dokaz kakovosti proizvodov se prlrerajo po celem svetu razne razstave in sejmi industrijskih proizvodov, da se na ta način pospešuje prodaja.
Za tem pa ne zaostaja naš kmečki stan, kateri razstavlja svoje agrarne produkte tako v mednarodnih, kakor tudi v lokalnih razstavah.
V ponos naj bo našemu prekmurskemu kmečkemu prebivalstvu, kakor našim šolam današnja razstava, na kateri smo izložili pridelke našega pridnega slovenskega kmeta, kateri se bori v današnji težki gospodarski depresiji za svoj obstoj.
Da se je ta naša razstava omogočila, smo dolžni se zahvaliti gospodu banu Dr. Drago Marušiču, ki je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo te naše skromne izložbe.
Nismo izložili mnogo, ampak to, kar smo, je za naše razmere in naši siromašni Slovenski krajini v ponos, ker so večinoma le pridelki našega malega kmetovalca, kateri je s svojim težkim trudom in z zde-lanimi rokami stremil po napredku in nata način izboljšal svoj pridelek in malenkostne dohodke za današnji težki obstoj.
Naša domovina je agrarna, to je kmečka, katera mora skrbeti v prvi vrsti za kmečki narod. To se je tudi zgodilo in skuša se na vse načine pomagati kmečkemu stanu in tako povzdigniti cene kmečkim pridelkom na višino, katera bo odgovarjala trudu in delu intakoosù gurala pridnemu kmetskemu ljudstvu njegov obstoj.
Naša razstava bi se imela otvo-riti že 13. t. m., a ker nam je pa gnusno marseillsko dejanje vzelo našega največjega kmečkega zaščitnika Njeg. Vel. vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, nam nI ta razstava v veselje, nego v žalost, ker smo zgubili Onega, katerega smo najbolj ljubili v naši domovini. Slava mul
Ako smo zgubili našega vodjo, — nismo pa zgubili njegove ideje, ne njegovih načrtov, in njegovega truda polnega dela za dobrobit vsega jugoslovanskega naroda, katerega bomo od sedaj naprej vsak po svoji moči še s podvojeno voljo, ljubeznijo in vstrajnostjo, šli bomo na ona pota, ki nam jih je začrtal naš blagopokojni vitežki kralj Aleksander I. Zediniteij.
Da ne bi po tej težki izgubi zrli v brezupno bodočnost, nam je usoda naklonila naslednika, ki je podedoval po svojemu vitežkerau očetu vse vrline in visoke ideale, ki jih bo izvajal.
Živel naš kralj Peter II.l
Podrobno poročilo prinesemo v prihodnji številki.__
„Kritiku" g. VI. ŠkT
Oskar Wilde pravi: Kritik je tisti, ki zna na drug način ali v novi obliki izraziti vtis, ki ga je dobil od lepih stvari. Najvišja in najnižja oblika je neka vrsta avtobiografija .. . To je „Očenaš" vsakega kvalificiranega kritika, katerega g. V. Šk. gotovo ne pozna; ker bi se sicer ne spuščal v stvari, o katerih se mu komaj sanja.
Razven omenjenega pa je ena glavnih odlik vsakega kritika objektivnost, katera je g. V. Šk. tudi španska vas. Tako omenja, da je igral Sok. orkester Beethovna in Svendsena, pozabi pa hoté na Čajkovskega in Rimski-Korzakova, Mirka Nid« ifta in Fučika. Seveda ne izključujem, da prišteva g. kritik med španske avtorje.
Posebno lepo je od kritika, da se je postavil tu na nacionalno stališče, želel bi pa, da to stališče zavzema tudi drugod, posebno pa v onih krogih, kjer se kramlja v jeziku nekdanjega tlačitelja našega prekmurskega ljudstva.
V svojih izvajanjih našteva g. kritik imena naših glazbenih avtorjev, ne pove pa kaj producirajo in tudi tega, ali so te skladbe prikrojene za naš orkester. Seveda naša slovenska glazbena literatura ni še našla vrat do našega glazbenega kritika !
Naše neumorne in požrtvovalne soliste pa odpravi g. kritik z dvema besedama : „dobra volja ..." S tem niste g. kritik povedali ničesar. Vsak kritik mora biti tudi učitelj, kateri pove kaj je pravilno ali nepravilno izvajano in tudi kako naj bi se izvajalo. Če 2e drugega ne, pa vsaj to, kaj je dobro, oziroma slabo predna-Sàno. Tako sem čul naše gimnazijce, katerim Vi odrekate pravico udeležbe na koncertih, kako so z navdušenjem razpravljali o posamaznih točkah ter s tem mnogo več povedali kakor : .dobra volja." Krono pa dosežete v onih izvajanjih, kjer odrekate naši mladini pravico udeležbe na koncertih. Nimam namena nikogar žaliti, ali pri teh besedah sem nehoté dobil vtis, da ste poslušali koncerte v Ljubljani in drugod za vratmi koncertne dvorane ali pa na ulici, ker bi drugače znali, da je ravno mladina ona, ki najbolj ljubi glazbo. Da smo dolžni duditi ravno našemu naraščaju ono, kar je lepo in plemenito, kar povzdigne srce vsakega človeka, o tem je vsak prepričan 1 Za lepo in plemenito se mora tudi imeti smisel, katerega našemu naraščaju ozir. naši mladini % polni meri priznam.
Izvajanje s. Gregorčeve, br. Na-daia in celega orkestra ne morem oceniti, ker nisem v to poklican, povem pa to, da so bili poslušalci koncerta sok. orkestru hvaležni za užitek in so vsi izjavljali, da tako lepo in precizno še ni nikdar naš orkester prtdnašal programa._
To naj bo dirigentu br. Justinu, ki posveča orkestru mnogo truda in ljubezni, kakor tudi vsem sodelujočim v zadoščenje in vspodbudo za nadalj-no delovanje v prid naroda in naše sok. ideje.
G. V. Šk. se zahvaljujem, da se je spomnil v svojem pisanju tudi mene. Vem, da je vsakemu razumljivo, da bo starosta Sokola, ob priliki 15 letnice osvoboditve Prekmurja govoril v narodnem smislu; Vam g. V.Šk. pa menda to ni razumljivo, ker bi sicer tega ne omenjali. — Pertot.
—	Popravek. V našem listu štev. 43 od 21. oktobra 1934 smo objavili pravilnik za zdravljenje v bolnicah. Ta pravilnik se nanaša samo na državne bolnice, dočim so za banovin-ske bolnice še dalje v veljavi stari predpisi, kar naj se blagovoli vpo-števati.
—	Če človeka napade bolezen,
ni vsako prvo zdravilo, ki je pri rokah, dovolj dobro, da si organizem odpomore. Vzeti je treba res preizkušen lek. Tudi za perilo moramo vzeti v roke čistilno sredstvo izredne čistilne moči in izdatnosti, če hočemo, da bo zopet čisto in belo kakor novo. Zlatorog-ovo milo ne trpi nobene nesnage. Ljudski glas : »Le Zla-torog milo da belo perilo 1" se je vedno izkazal kot pravilen. V svojo lastno korist zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izredno le Zlatorog-ovo milo I
Licencovanje bikov i« merjascev v srezu M. Sobota je preloženo in se začne šele 7. novembra in sicer bo v sredo 7. novembra v Kupšincih, Tišini, Cankovi, Pertoči, Rogaševcih in G. Slaveči; v četrtek dne 8. novembra v G. Lendavi, Bo-doncih, Strukovcih, Puconcih in Mač-kovcih; v petek dne 9. novembra v Križevcih, G. Petrovcih in Šalovcih; v Soboto dne 10. novembra v M. Soboti, Martjancih, Prosenjakovcih in Te-šanovcih in to vsepovsod! ob istih urah, ki so navedene v zadnjem razglasu.
ŠPORČ
Zaprisega športnikov.
Naš vrhovni pokrovitelj je umrl ža Jugoslavijo in umirajoč je naslovil kraljevski poziv vsemu narodu, da čuva ujedinjeno domovino.
Mladina in njeni voditelji, zbrani v športnih društvih, so dolžni na prvem mestu, ker je bodočnost domovine v znatni meri v njihovih rokah, odslej še bolj krepko in vestno vsak čas in ob vsaki priliki delati na to, da se kraljeva želja in narodova težnja uresniči.
Strti od bolesti in tuge, toda odločeni uresničiti Njegovo delo, se bomo zbrali ob istem času v vsej državi, vsi z istimi občutki in bomo usmerili svoje misli proti Onemu, ki je dal vse za nas, za dobrobit naroda in države.
Svečana zaobljuba se bo izvršila 28. oktobra 1934. ob 14.30 na nogometnem igrišču.
Ob 15. uri se odigra v Murski
Soboti nogometna tekma Mura : Panonija v korist „Fonda Viteškega
kralja Aleksandra I. Ujedinitelja«, ki se snuje pri savezu v Beogradu.
Naprošajo se vsa društva in korporacije ter občinstvo, da se gornje manifestacije v čim večjem številu udeležijo I
Trgovske zbornice proti velikim magazinom.
Na konferenci trgovskih zbornic v Zagrebu, katere sta se udeležila za ljubljansko zbornico gg. Krejči i Žagar, je bila sklenjena sledeča resulucija :
Vsedržavna zveza trgovinsko-industrijskih zbornic je razpravljala pri 1. točki dnevnega reda o vprašanju osnovanja trgovskih hiš, oziroma velikih trgovskih magazinov v naši državi. Konferenca je soglasno sklenila poslati vsem merodajnim faktorjem brzojavke, v katerih se ugotavlja, da vlada v trgovskih vrstah, pa tudi v vrstah ostalih gospodarstvenikov veliko nezadovoljstvo in panika zaradi najavljenega osnovanja velikih magazinov v gospodarskih središčih države. Njih strah je upravičen, ker bi ti veliki ma-gazini v resnici ogrožali sam obstanek širokih trgovskih slojev. Zato naj sena podlagi § 63 finančnega zakona predpiše uredba, s katero se ukinja § 140, odstavek 3, obrtnega zakona in prepove osnovanje teh novih velikih trgovskih hiš. Obstoječim velikim trgovskim hišam pa je treba prepovedati osnovanje podružnic in pomožnih lokalov, nadalje uvedbe novih strok ali razširjanje njih prodajnih prostorov! Da se ti predpisi ne bi izigravali, bi bilo za vsak slučaj potrebno po-izvedeti za merodajno mnenje zbornic. Ker so prošnje za take trgovske hiše že vložene, je treba novo uredbo takoj uveljaviti, dotlej pa se naj odloži sklepanje o prošnjah, ki so že vložene.
Razpis.
Iz uredništva:
Dopisniku iz G. L. I Do danes je bil še vsak članek priobčen in je razburjenost neopravičena. Pozdrav !
Kupim hranilno knjiSico 1
z vlogo Prekmurske banke d. d. Murska Sobota. — Smodiš Blaž, Križevci, Prekm.
Podpisana obžalujeva dejanja in žalitve, ki sva jih zagrešila v vinjenosti v gostilni Benko v Nemšavcih, ter se zahvaljujeva g. Benko Janezu in Irmi, da sta odstopila od sodnega pregona.
M. Sobota, 22. 10. 1934.
TRATNJEK ŠTEFAN 1. r.
TRATNJEK IGNAC 1. r.
VABILO
na redni oblili zbor „Jugoslovenskega kreditnega zavoda v Murski Soboti r. z. z o. z. v likvidaciji", ki se vrši v nedeljo, dne 18. novembre 1934 ob 10. uri dopoldne
v zavodnem poslovnem prostoru v M. Soboti. Dnevni red: 1.) Čitanjeinodobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2.) Poročilo likvidatorjev. 3.) Poročilo o izvršeni reviziji. 4) Potrjenje računskih zaključkov. 5.) Volitve likvidatorjev. 6.) Slučajnosti. Glasom §-a 20 pravil je občni zbor sklepčen, če je na njem zastopana J/s vplačanih deležev. Ako bi ob napovedanem času ne bilo toliko deležev zastopanih, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število zastopanih deležev. Likvidatorja.
Občina Tešanovci, srez Murska Sobota, razpisuje pogodbeno mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba : 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina : 25.000 Din (tudi poroštvo).
Pravilno kolkovane prošnje, o-premljene z listinami po čl. 7 in S uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu" pri tej občini.
J. 448/33-12
Draibeni oklic
Dne 22. novembra 1934 ob 1/2 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin hiše in mlina
Zemljiška knjiga Prosenjakovci vi št. 249.
Cenilna vrednost: 20080 Din.
Najmanjši ponudek: 13387 D.
Pravice, katere bi ne pripuščal« dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prec začetkom dražbe, sicer bi se jih n< moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravna v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni des' ki sodišča.
Sreslio sodišče v M. Soboti
dne 1./10. 1934.
J. 1054/34-!
Draibeni okli«
Dne 20. novembra 1934 ob «/2! uri bo pri podpisanem sodišču v sob št. 18 dražba nepremičnin polovica hi še in njive.
Zemljiška knjiga M. Sobota 1/2 vi št. 781.
Cenilna vrednost: 20570 Din.
Najmanjši ponudek: 13714 D.
Pravice, katere bi ne pripuščali dražbe, je oglasiti pri sodišču najpoz neje pri dražbenem naroku pred za četkom dražbe, sicer bi se jih m moglo več uveljavljati glede nepre mičnine v škodo zdražiteija, ki ji ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na draž beni oklic, ki je nabit na uradni desk sodišča.
Sresbo sodišče v M. Soboti
dne 1./10. 1934.
J. 948/34—'
Draibeni okli«
Dne 20. novembra 1934 ob 1/2 uri bo pri podpisanem sodišču v sob št. 18 dražba nepremičnin hiše, trav nikov.
Zemljiška knjiga M. Sobota vi. št 796, 145.
Cenilna vrednost: 40714 Din.
Vrednost pritiklin : 325 Din.
Najmanjši ponudek: 27145 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščal dražbe, je oglasiti pri sodišču naj pozneje pri dražbenem naroku pre začetkom dražbe, sicer bi se jih n moglo več uveljavljati glede neprc mičnine v škodo zdražiteija, ki j ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dral beni oklic, ki je nabit na uradni di ski sodišča.
Sreslio sodišče v H. Sobit
dne 1./10. 1934.