Doplsi Črneče pri Dravogratlu. Sadna sušilnica v Črnečah, ki je bila letos sezidana, je pričela delovati. Prvi poskus s sušenjem je pokazal, da je dobro in posrečeno delo. Priporočamo sušilnico vaščanom in okoličanom. Ruše. Dela pri regulaciji ruškega potoka v redu napredujejo, prav tako tudi elektrifikacija. V hišah gori že povsod falska luč, po vasi se postavljajo novi drogovi, tako da bodo Ruše, ko bo končana regulacija potoka in napeljava elektrike, dobile popolnoma drugo lice. Sv. Pet«r pri Mariboru. Letos v začetku oktobra poteče 70 let, odkar so se pri nas naselile šolske sestre iz materne hiSe v Eggenbergu, ki še danes plodonosno delujejo v šoli. Ob 40 letnici leta 1909 so vse všolane občine tedaj še samostojne občine, in sicer Sv. Peter, Grušova, Dragučova in Jablance ter krajevni šolski odbor poklonile zavodu šolskih sester pri Sv. Petru v znak hvaležnosti in priznanja za veliko delo, ki ga vrše med nami, častno diplomo. Dvajset let zatem, leta 1929, pa je bila ena izmed najzaslužnejših sester, in sicer č. m. Melanija Ploder, imenovana od občinskega odbora pri Sv. Petru za častno občanko. Iz Sempeterske naselbine se je po prevratu ustanovila nova provincija, koje sedež se je leta 1929 prenesel v Slov. Bistrico in ki se močno razvija, saj že sestre delujejo tudi izven meje naše domovine in celo v misijonih na Kitajskem. Ob lepem jubileju šempeterske naselbine se župljani s hvaležnostjo spominjajo dobrot, ki so jih skromne redovnice v teku dolgih 70 let izl:azovale na šolskem, karitativnem in verskem polju, zlasti pa, ko so ves ta čas vzgajale naš šempeterski rod v duhu velikega Slomšeka. Ljutomer. Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi dne 1. oktobra vinogradniško zborovanje ob 9. uri v prostorih g. Zavratnika. Na tem zborovanju se bodo določile vinske cene in se bo razpravljalo o zahtevah, kl jih je postavil novi viničarski red. Vablmo k udeležbi vse vinogradnike tudi iz drugih vinarskih okoližev v svrho enotnega postopanja. Ptuj. Okrajna organizaclja mladine JRZ je imela v nedeljo, 17. septembra, lepo okrajno zborovanje. Skoraj vse občing ptujskega sodnega okraja so bile z ve5 deleguti teastopane. Obšimo politično poročilo je podal g. Marko Kranjc. Celotno sliko o razvoju in organizaciji MJRZ na Štajerskem je podal g. Melaher, član banovinskega odbora MJRZ, g. Majhen, predsednik okrajne MJRZ Ptuj, pa je govoril o stanju okrajne organizacije MJRZ. Zelo zanimiva in poučna je bila debata, v kateri je g. Marko Kranjc seznanil mladino z mnogimi važnimi političnimi in gospodarskimi vprašanji. Sv. Barbara v Halozah. Dne 15. septembra so zažgali otroci slamo na hlevu posestnika Milošič Franca v Slatini. Zgorela je njegova viničarija in gospodarsko poslopje z novo prešo in vsa imovina viničarjeva, živež in pohištvo. Požar je preskočil tudi na sosednja poslopja Vidovič Marije ir Gavez Terezije, ki so pogorela do tal. Rešili so samo živino in nekaj pobištva. Na Podstrešjih nahajajoči se živež in krma je zgorela. Pogorelci so razen enega brez vseh sredstev. Zavarovalnina je nialenkostna, škode pa nad 50.000 din. Dve sosednji poslopji so z največjo muko rešili. Radi suše in pomanjkanja vode je bilo gašenje onemogočeno, četudi je prihitelo na pomoč veliko ljudi. če se ne bi bil vlil dež, bi pogorela tudi še druga poslopja. Haložanom se nujno priporoča zavarovanje, ker je nesreča vnaprej nevidna. Oblasti pa zopet ponovno opominjamo, da se tem ubogim Halozam posveti vsa pozornost in skrb za preskrbo z vodo s tem, da se omogoči zgradba velikih cistern po haloških hribifc za zbiranje vode, za gašenje požarov, za živino in za škropljenje, ker narod tu preveč trpi na pomanjkanju vode, ki jo mora po uro daleč nositi na hrbtu. Tudi dobre pitne vode ni več. Sv. Barbara v Halozah. Tukajšnja sadjarska podružnica je te dni dobila kotel za kuhanje marmelade, in sicer po zaslugi raznih činiteljev. Mi se vsem skupaj in banski upravi najlepše zahvaljujemo! Kotel stane 1600 din brez prevoznih stroškov in je popolnoma nov. Do sedaj še nimamo določil glede prispevkov, oziroma dajatev uporabnikov, vendar bo to določeno začasno, dokler ne dobimo pravlh navodil. Kdor sl hoCe kuhati marmelado, si jo lahko kuha sam, za lastno rabo, all pa za prodajo, ker bo tudl vojaSki erar nakupoval ta izdelek. Kuhalo se bo noč in dan pri vsakem vremenu, ker se lahko postavi kotel v lepem vremenu zunaj, v grdem pa v sušilnici. Prav tako se suši sadje noč in dan ter pri vsakem vremenu, ker ga je vedno dovolj pripravljenega. Sušit pripeljejo iz vseh krajev Slovenskih goric, Ptuja in Ptujskega polja do hrvatske meje in še s Hrvatskega. Vendar moramo zanimance obvestiti, da pridite prej vprašat, kdaj bi lahko pripeljali, ker mora priti vsak na vrsto po vrstnem redu, kot se je prijavil. Isto velja za domaCine. Zdaj sušimo samo slive, hruške in jabolka pa bomo zopet, ko minejo slive. Suši se zelo dobro in je bil doslej še vsakdo zadovoljen, samo nezrelo sadje se ne obnese in tudl ne prevzamemo zanj odgovornosti. Slovenjgradec. (Osebni avto se je prekucnil v 5 m globoko strugo Pake.) V nedeljo, 17. septembra, se je okrog šestih zvečer zgodila pred sote-> sko Huda luknja hujša avtomobilska nesreča, kl pa k sreci ni zahtevala smrtnih žrtev. Seidl Frančiška in Orter Marija, obe iz Zagreba, sta se z novim osebnim avtom peljali v smeri iz Slovenjgradca proti Velenju. Pri Hudi luknji, kjer se sedaj dokončavajo obno^tvena dela, Je cesta posuta z debelejšim kamenjem in je vefi ovinkov, ki so mestoma zelo ostri. Avto je šofirala Orter Marija. Vštric Smonkarjeve žage je vozilo zadelo v obcestno škarpo, ker je odpovedal volan In šoferka ni mogla obvladati vozila. Ob žagi Ima preko potoka lastnik žage naložene hlode. Po teh je zdrknil avto na drugo stran struge na oporni zid, od tu pa se je prekucnil v 5 m globoko strugo Pake na streho vozila, da so bila kolesa obrnjena navzgor. Potnici sta v smrtnem strahu kričali, ker ju je že zallvala voda in sl nista mogli pomagati iz avta. Istočasno pa ata se v nasprotnl smeri pripeljala Franc Zavašnik in Krebl Ivan iz Slovenjgradca. Takoj «ta ustavila motorno kolo in hitela na pomoč ponesrečenliama, ki sta bili skozinskoz premočeni. Zatem se je k sreči pripeljal z osebnim avtom tudi Slemenik Mihael iz Slovenjgradca, kl je obe poškodovanki prepeljal v slovenjgTaško bolniSnico. Ugotovllo 3« je, da ima lastnica vozila Orter Marija lažje poškodbe brez ran, sopotnica Seidl Frančiška ima pa na čelu rano z močnimi podplutbami. Avto je zelo poškodovan, ima razbite šipe, blatnike, luCi in karoserijo, zlasti streha je vsa zvita. škode je okrog 10.000 din. Sv. Lenart nad Laškim. Dne 18. septembra ob 13 se je vršilo premovanje selekcijske živine v Sv. Lenartu nad Laškim. Ocenjevalni odbor je bil sestavljen iz zastopnika banske uprave g. Gosaka, zveze selekcijskega društva inž. Koprivšeka, dr. Mozerja kot zastopnika okrajnega načelstva in gg. okrajnega kmetijskega referenta Zupana, okrajnega veterinarja dr. Malenšeka, zveznega molznega nadziratelja čaterja in rodovnikarja selekcijske edinice g. Veber Karela ml. Premovanju so prisostvovali tudi načelnik zveze g. Turk, načelnik selekcijskega društva v Lafekem g. Terbovc in zastopnik okrajnega kmetijekega odbora g. Deželak. Na razstavni prostor so prignali člani selekcijske edinice skupno 48 glav živine, in to 2 plemenjaka, 41 krav, 4 telice in 1 bikca. Oba bika sta dobila prvo nagrado. Izmed krav je dosegla 77 točk krava g. Bezgovška iz Velikih Grahovš, ostale krave od posestnikov: Knez Franca 74 točk, Planko Alojza in Deželak Franca iz Toroga 73 točk, Jager Avguština in Tovornik Alojza iz Lipnega dola po 70 toCk. Izmed telic je dosegla prvo oceno telica g. Bezgovška iz Velikih Grahoš. Skupno je bilo razdeljenih med živinorejce .3600 din. To vsoto so prispevali: banska uprava, okrajni kmetijski odbor in domača občina. Za prvo skupino (biki) je bilo določenih 500 din, za drugo (krave) 2785 din, za trrtjo (telice) 290 din in za četrto (mlada živina) 60 din. Pred razdelitvijo nagrad je zastopnik ba.^ke uprave g. Gosak opozoril navzoče na nekatere nedostatke, ki jih delajo včlanjeni živinorejci in je posebno poudarjal dejstvo, da člani premalo vzrejajo mladine ter se mora ta nedostatek na vsak način odpraviti. H koncu je povzcl besedo g. Turk, ki je pozdravil navzcče v imenu zveze, želeč Clanom, da bi se pri naslednjem prcmovanju pokarali §e lepši uspehi. Sv. Križ pri Belih vodah. Na roženvensko nedeljo, 1. oktobra, bo velik romarski shod pri Sv. Križu. V soboto zvečer ob 18 bodo večernicc: pridiga, pete litanije z blagoslovom in spovedovanje. Po večernicah bodo belovoški člani in članice FO in DK igrali pri cerkvi misterij >Slehcrnil«'. V nedeljo bo prvo sv. opravilo ob _C, drugo ob 10. častilci Sv. križa, pridite od blizu in daleč na to prelepo božjo pot! — Prihodnji rcmarski shod bo v petek, 3. novembra, dužn? petek.