TRST, četrtek oktobra 1959
1(10 XV. . št. 239 (4393)
PRIriORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.s Trst 94-638, 93.808, 37.338 Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
m!;	7 ,TELE,F°N s3'®0s i" »«“ " Poštni Pre<la‘ 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — NAROČNINA:	mesečna 480 lir - vnaprej: tetrtletna 1300 Ur. polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ilir — Nedeljska Številka mesečno 100 ltr, letno 1000 1lilr-
*» vsak mm vitaJv«lrin««	, OGLASI- 8- *> UJO in od 15. do 18. — Tel. 37-338	-	CENE	FLRJ:	v	tednu	10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči račun: žsUožntfWO
—	airini	enega	stolpca, trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AOIT, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani b00-70/3-375
soboto bo Lunik najbolj oddaljen od Zemlje ^jjj)o začel fazo približevanja našemu planetu
& juj-
ptBg ’ Agencija Tass javlja, da je medpla-kj oddaj?	-a	preletela	točko, najbližjo Luni, in	se
it toe. Okoli	is	Zemlje	in od Lune ter leti okoli
Jiik odri!.	ure P° srednjeevropskem času je	bil
i Skin	?	oc* Lune	126.000 km, od Zemije	pa
'i hoSf oktobra bo Lunik dosegel naj večjo od-* *^Vanio S ^uilje (470.000 km) in bo začel fazo pri-
Včerai je bil oddaljen od Lune 126.000 km, od Zemlje pa 417.000 km ter nadaljuje pot okoli Lune z zmanjšano hitrostjo - Mimo Zemlje bo šel 18. okt. v razdalji 40.000 km
^raJQdZem1^ ter bo šel mim° našega planeta 18. to in s®vera proti jugu. Najmanjša razdalja med 1 * 18 1)0 40 000 km-kjii v1-^ bil Lunik v ? !l' Lunitace blizu zvezde I iv.... nadaljuje svojo • °ma v skladu s
tirom, kakor so 1* soviHa .Podlagi podat-koordina-cen-
':PodatkiratUnskega "Odv^?;,^1 s° jih do-
( s!S.VDot^k? P°staje 6.
t ^ti Zarjuje^°- da in' ’ 81 za. h , - merJ en j e ter
•i> daljeiVanje. enerSi-
V^*2 °ddaj
bs* J° bo jutTi od
!lo.
normalno de-
ja vesoljske
'"""niiliiuiimiHHMiHmHmmmu
Članek glasila ZKJ
15. do 16 .ure po srednjeevrop. skem času.
Kakor piše sovjetski znanstvenik Kukarkin, bo Lunik viden na severnem delu Zemlje z navadnimi optičnimi instrumenti, ko bo letel mimo Zemlje. Kukarkin pravi v članku, objavljenem v glasilu sovjetskih sindikatov «Trud», da je uspeh radijske povezave z vesoljsko postajo dokazal, da bo mogoče ohraniti ka’* stik s prihodnjimi vesoljskimi ladjami z enako lahkoto kakor je sedaj mogoč z dveh različnih krajev na Zemlji. Znanstvenik dodaja, da so nedavna odkritja prisilila znanstve-
Vdi na FLRJ so ovira jNehanje hladne vojne
Predstavnika FLRJ v Tirani zaradi grobega naPada albanskega ministra Paška
KJ* dopisnika)
2i,7,Na na)n°-
^ JuSoslav?-Jsklh vodite-
..Ni
'JJJo odgovarja
;>v"“j«i*silo- Zveze' "ko-fciCa4^Slav»e «Komu-Ptip --tta .“•otavlja, da so
iSje^asprutj5°l J 0 v °'
IVh 81 v J , Poz:t:vnim J§t' *posekn nar°dmh od-
L C>nis°. Je„ ,žalostno’»
'i j? tlvne \ <<da le za 'Ul, *°slaVi‘ii ?emonstracije i , zlorab ‘n dru§'m K	)ena	obletnica
'IftNniit revolucije.» t	pLPoudaria,	da	so
V ,°V9nj nVlh vrs::> lazi bi Preti ? racun Jug0'
Od. ^strii 10 neod-■ ^»ov r,_ev mednarod-
k»!i0°v,
s
a list
T^omn
so
evni ldeo-
sk?fvmo zavesa'
KT Pa"«? "Pravda" in Sh	sta obJavlla
k ujT «e ttan.j Kreljev, v ;:sPev^vlia k JaR°‘iavi-
s« > 9 k ’’^omunist", ne za kate-> »voST^v. ki je V’ ,da je j v.. Pekingu ■u ade dolžnost so-tii?.0v. d« sovjetskih ■ ‘n0st k°ristijo vsa-1 ura°ine. 2ca odstranitev ih'k dno i,. pfav pe-KJ it °biskon?2 u sv°ie S0‘ 'h« s tklo, Hrušceva v
S vnis hladn"1 0 p°trebl
Ev nasrakai i^e Vojne' K“
svoj članek
' >aC‘enta Proti ^ v !?vansk? Jugosl
T'rani (.odpravnik *>oč	vujo.
tf1' in^ je >5., slovesne a-'iStjjH; obletni prirojena >lSb) rte r?,moe Nemške
i	»■ *
'ij, sPtotn;nadalje de. 19 «. Pravi,- meri. r'o de-dvome na-e i^Pehan- iske o po->i!učuiela _h'adnt voj
tak
V0(11telJl
tf fltti* 1 Mlin	ga	znora,
4?Un‘inf ,n dla" 11° C' v ;^lban»e, Jo-, ji°van,uadel Ju 8°voru ^vi{' % odpP/oslavijo ju.
\ 89 ak bil Urad	P°Sl0v
^ v»bJemiio	P°Vab‘
^ v^PMčinJ^oslovanske ^0*Uvi' JUtri P11* %!S’ k?8 • Parlam dele8acija SNVlo St?e“t>. uele-' v°eiau senatr.	Ja	14 P°‘
H razpne	krsčan-
svobodilne fronte ni Več nesporazuma med obema stranema o smotru, ki ga je treba doseči, ker je alžirsko ljudstvo začelo borbo z namenom, da jo nadaljuje, dokler se ne pridna njegova pravica, da samo odloča o lastni usodi. Izjavil je nato, da se ne morejo sprejeti vsi pogoji de Gaulla.
Po informacijah, ki jih je zbral mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi, je bilo približno milijon alžirskih civilistov prisiljenih izseliti se s svojh rojstnih področij na druga področja v Alžiriji.
Indijski delegat Krišna Me-non je izjavil, da je Kitajska izvršila vojaške vdore na indijsko ozemlje in da je enostransko proglasila spremembe kitajsko-indijske meie. «ln. ajo dejan- 1 dijska vlada, je nadaljeval minister, upa, da bodo vsi kitajski vojaki zapustili indijsko ozemlje. Indija se ne bo dala ustrahovati in želi. da kitajska vlada ve, da se prevrat ne more tolmačiti kot miroljubna govorica.«
V zvezi s položajem v Laosu je Menon izjavil, da je o-borožen spopad v tej državi v veliki meri odvisen od tega, ker se niso spoštovali ženevski sporazumi, ki so edina podlaga za pravo rešitev. Poudaril je, da bi bilo res neprijetno, čt bi kakršna koli akcija Združenih narodov prispevala k podpiranju zrušitve mednarodnih sDorazumov.
O Alžiriji je Menon i’javil, da indijska vlada oodn.ra zahtevo za enotnost m neodvisnost alžirskega ljudstva, iz-rekel je upanje, da se bodo lahko kmalu začela neposredna pogajanja med de Gau lom in alžirskimi predstavniki.
Menon je v svojem govoru omenil tudi druga vprašanja, kakor n. pr. diskriminacijo v Južni Afriki, plovoo po Sueškem prekopu, indonezijske zahteve po Zahodni Novi Gv-: neji ter portugalska prekomorska ozemlja.
s? se utiele-
krščan-socialistične
V^sednil heigije, k.QlVa*?aidet m parl!»men-10-dnev-
StiSt«*ac>ia yu£oslaviji XV' uelgTeB“
Sh sist 9<Voi»i; z delom SjStlo ma j? komunah
Sa^Pra^odvelajVur
je
v Jugo-B B.
OZN ila
SteL sltUE'
Splošna
b t dšnla 7rUeaŠ4,ini OŽN,"‘kl
V wSh;,,,'Srošv.drzav °d »2.
m idelegriie
'teniiti. , da ? hi d'bolu iU alžirske 9,J k^k0.r *daj
».»T'.™
lovoru }!? 2a A1 11 slzirsk« o
nike, da revidirajo mnogo starih teorij, ter so ponovno po-1 trdila marksistične zaključke o neizmernem številu oblik, | v katerih lahko obstaja ma- j terija.
Prof. Varvarov pa piše, da leti raketa okoli Lune z zelo majhno hitrostjo, ki znaša v apogeju nekaj sto kilometrov na uro. Znanstvenik dodaja, da bo Lunik uporabil pri svojem povratku z Lune proti Zemlji tretjino časa enega svo. jega kroga.
Astronom Everev piše v «Pravdi« o zanimanju, ki ga znanstveniki kažejo za ustvaritev satelita Lune, in poudarja posebne težave, ki so v tem. da se mu v določenem trenutku blizu Lune zada sunek, ki je potreben, da začne krožiti okoli Lune. Astronom pravi dalje, da bo zemeljski satelit, katerega tir ne bi bil bližji od 5000 do 10.000 km od Zemlje — zaradi česar bi ostal v tiru milijone let — omogočil merjenje časa z izredno natančnostjo. Na koncu izreka prepričanje, da bosta sovjetska znanost in tehnika ustvarila take in druge satelite.
Sodelavca moskovskega pla-netarja Cevljakov in Larionov pišeta, da bo proučevanje površine Lune in gibanja oblakov v atmosferi omogočilo meteorologom napovedovati vreme za zelo dolga razdobja. To bodo dosegli z avtomatičnimi aparati, ki jih bodo spustili z raketami na Luno. Zbrane podatke bodo dobivali po radiu na Zemljo.
Prvi človeški raziskovalci na Luni bodo lahko izpolnili naslednja znanstvena poslanstva: merjenje temperature v globini brezen na Luni, analiza rudninske strukture Lune, priprava točnih kart o površini Lune in ugotovitev, ali je na Luni kakršna koli oblika življenja.
Sovjetski fizik Mirtov piše v neki gospodarski reviji med driigim; «Usoda sovjetske med-pV netarnc- postaje bo odvisna od njene bližine Zemlji, ko se bo vračala. Ne izključuje se možnost, da se postaja spremeni v satelit Zemlje z zelo visokim apogejem. Vendar pa informacije, ki jih je poslala postaja, dokazujejo, da bo z uspehom izvršila določeni program.
Prof. Sternfeld piše, da se bo sedaj proučevanje Lune začelo v pospešenem tempu. Znanstvenik pravi, da bo s televizijskimi aparati na enem ali več satelitih Lune mogoče stalno opazovati vidno stran Lune. Kar se tiče morebitnega poleta človeka v vesolje, pa pravi prof. Sternfeld, da človeku ne bo lahko premagati plast močnega žarčenja v bližini Zemlje. Toda ko se bo človek dvignil v kozmični prostor zelo daleč od Zemlje, ga bodo relativno tanke stene kozmične ladje dovolj ščitile pred žarčenjem. List “Sovjetsko letalstvo« piše, da bo vesoljski potnik čutil učinke pospeška samo za nekaj minut. Položaj breztežnosti, ki nastane, ko prenehajo motorji delovati, pa bo trajal ves čas letenja do Lune, t.j. več dni.
Načelnik oddelka za nebesno mehaniko v astronomskem zavodu Sternberg v Moskvi Du-bošin je izjavil dopisniku UPI, da je po njegovem mnenju Lunik III. opremljen za fotografiranje skrite strani Lune.
Dubošin je dodal, da bo Lunik nedvomno obkrožil Luno, kakor je bilo določeno. Dodal je, da so sovjetske rakete na Luno samo uvod v čas, ko bo vesoljska ladja z ljudmi prišla na Luno. Na koncu je izjavil, da je to sedaj blizu.
Številke na risbi pomenijo: 1.Položaj Lune in rakete v trenutku, ko je raketa stopila v svoj tir. 2. Položaj Lune in rakete v trenutku ko sta si najbližji. 3. Položaj Lune in rakete v trenutku, ko se bo raketa približala Zemlji
Velika negotovost glede izida današnjih volitev v Angliji
Petina volivcev je še vedno neodločena - Laburisti upajo na veliko udeležbo, ki bi bila njim v prid - Liberalci bi utegnili postali jeziček na tehtnici
LONDON, 7. — Jutri bo 35.399.232 angleških volivcev izvolilo 630 novih poslancev za novo zakonodajno dobo pet let. število volivcev je več ko 500.000 večje kakor pri zadnjih volitvah maja 1955. Nad dva milijona volivcev bo glasovalo prvikrat. Poleg tega ima od 500.000 dc 700.000 Ircev pravico do glasovanja, čeprav ni Irska članica Commontvealtha.
Pri volitvah 1955 so dobili
konservativci 345 poslancev, laburisti 277, liberalci 6, revolucionarna organizacija Sin Fein, ki zahteva združitev Severne Irske k irski republiki, pa je dobila 2 poslanca. Ker pa sta bila ob izvolitvi v zaporu, je bila njuna izvolitev razveljavljena in nadomestila sta ju dva konservativna poslanca. Po poznejših delnih volitvah je konservativna večina ob razpustitvi spodnje zbornice znašala 59 poslancev.
Konservativci in laburisti so predložili kandidate skoraj v vseh 630 volilnih okrožjih. Liberalci pa 20 jih predložili 217 v primeri s 109 leta 1955. Prevladuje mnenje, da bi uveljavitev liberalnih kandidatov bila predvsem v škodo konservativcev in v korist laburistov. Poleg tega je glavno glasilo liberalcev »Manchester Guardian« pozvalo svoje simpatizerje, naj glasujejo za laburističnega kandidata, kjer ni liberalnega kandidata, in tudi
iiiimiiimimHHiiiMMiiMiiiiimiMim
■■■■"■■■■iniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiniiiluniiiiMiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHMMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiinnHiniuiiiiiii,mlini,n,iKiiiM,mn
Vodstvo	KD je včeraj
Segnijevo in	Peiiovo
Zagovarjala sta ju samo dva člana vodstva - Jutri bo o tem razpravljal tudi zunanjepolitični odbor senata - Pred odhodom ministra Del Boja v Moskvo
(Od našega dopisnika)
RIM, 7. — Danes je prišla še prav posebno do izraza ogromna zmešnjava, ki vlada v krščanski demokraciji, v vladi in v vatikanskih krogih zaradi začetka mednarodne politike pomirjevanja. Na današnji seji vodstva krščanske demokracije sta namreč Segni in Pella poročala o svojem obisku in o svojih razgovorih v ZDA. Poročal je pravzaprav Pella sam, ki je seveda, kot vedno doslej, poudaril nujnost atlantske in evropeistič-ne politike in izjavil, da je samo v tem okviru mogoče doseči utrditev miru. Ko se je dotaknil vprašanja pomiritve, je Pella sicer dejal, da se strinja z njo, vendar pa da mora Italija «logično čakati, da pomirjevalni proces dozori*.
Pellovo poročilo je naletelo pri vseh članih vodstva KD, razen pri Guiju in Manziniju, na zelo ostro kritiko in od- ! por. Najbolj oster je bil stari senator Piccioni, ki je načelnik italijanske delegacije pri OZN. Prav on namreč najbolje ve, kakšno je bilo ravnanje italijanske vlade ves čas, odkar se je zvedelo, da je Ei-senhower povabil Hruščeva v ZDA. Prav kot načelnik delegacije pri OZN je najbolj občutil popolno odsotnost italijanske vlade v vseh razgovorih in pogajanjih med velikimi silami po eni strani in tudi med malimi državami po drugi strani, ko se je ozračje iz dneva v dan boljšalo tudi v krogih predstavnikov posameznih držav v OZN.
Drugi oster kritik Pellove in Segnijeve politike je bil podpredsednik senata, senator Ceschi. Zahtevgl je med dru gim, naj vlada končno prizna vlado LR Kitajske, kajti obstoja tako velike države pač ni mogoče vekomaj zanikati. Ostali kritiki so bili še Mal-
      ............................
Hruščev: jeseni ali pozimi konferenca na najvišji ravni
Izjavil je, da se Eisenhower kot vojak «ze!o boji vojne»
MOSKVA, 7. — Moskovski radio je javii, da je Hruščev prišel opoldne iz Vladivostoka v Irkutsk v vzhodni Sibiriji. Zatem pa je odpotoval z letalom v Bratsk, kjer gradijo novo hidroelektrično centralo.
Agencija Tass je danes oddajala govor, ki ga je imel Hruščev ob prihodu v Vladivostok iz Pekinga. Poudaril je, da je sedaj glavna naloga delovati za mir in sporazumeti se z Američani. Nadaljeval je: «Ne bomo našli skupne govorice z ameriškimi poslovnimi ljudmi, kar se tiče socialnih vprašanj, ker imamo različno stališče. Toda sedaj je borba za mir glavno vprašanje.«
Hruščev je v svojem govoru izjavil, da bo sestanek na najvišji stopnji, »kakor se zdi«, lahko jeseni ali pozimi, in da je treba storiti vse, da se zagotovi stalen mir. Na konfe-
njegovim obiskom v ZDA ame. riški predsednik kot vojak iskreno govoril in izjavil, da se zelo boji vojne. Hruščev je zatem omenil grožnje nekaterih ameriških generalov in dejal: «Taki govori v naši dobi, ko so se iznašle strahovite uničevalne naprave, so skrajno nevarni.# Opozoril je zatem tiste, «ki nas skušajo ustrahovati s svojo močjo: če nam hočete vsiliti vojno, le začnite. Toda v tem primeru bomo morali okrepiti obrambo naše države in imeti pripravljene rakete ter druga obrambna sredstva, da zavrnemo napad napadalcev.«
Hruščev je izjavil, da, če je Amerika potrebovala 150 let, da je dosegla svojo sedanjo raven, je sovjetsko ljudstvo potrebovalo nsamo 42 let«, da spremeni svojo prej zaostalo državo v veliko socialistično državo z dobro uravnoveše-
IfUlUVl nvait.li	v	“	---
renči najvišjih bodo nadalje- mm gospodarstvom, znanostjo vali izmenjavo misli o vseh in kulturo. Sovjetski sedem-aktualnih vprašanjih, zaradi letni načrt se uspešno izvaja, katerih s0 narodi sedaj za- Ko je omenil svoje razgo-skrbljeni.	vore z Eisenhowerjem, je Hru-
Hruščev je dodal, da je med ščev izjavil, da je imel z njim
fatti, Granelli in drugi, Ti so poudarili, da nikakor ni potrebno, da je celo škodljivo, da vlada čaka na dozorevanje pomirjevalnega procesa; namesto tega mora vlada s svoje strani dan pobudo in dejansko prispevati k pomirje-nju v svetu, če noče spraviti dežele v izolacijo.
Vse kaže, da se je zaradi teh kritik najbolj užalil Segni, ki enostavno ni prišel na popoldansko nadaljevanje seje vodstva KD. Nekemu svojemu prijatelju je baje izjavil, da ne more več trpeti tako hudih napadov vodstva stranke na vladno politiko, kajti današnji primer kaže, da je vodstvo solidarno z vlado samo z besedami, z dejanji pa ne.
Baje je predsednik vlade izrazil tudi sum, da je napad organiziral sam politični tajnik KD Moro sporazumno s Fanfanijem. Zato je moral popoldne Pella odgovarjati na kritike. Toda takoj nato je tudi on zapustil sejo, ker se je medtem zvedelo, da sta bila povabljena skupaj s predsednikom vlade k predsedniku republike Gronchiju na poročanje.
Vodstvo KD je nato odobrilo besedilo uradnega poročila o svoji seji, v katerem se še prav posebej poudarja nujnost pomiritve v svetu in se atlantski pakt in druge stvari, ki jih je bilo vse polno v Se-gnijevih izjavah, niti ne omenjajo, razen v enem stavku, kjer je še vedno ostal vpliv stare politike in v katerem se govori o «nadaljnjem razvoju zahodne solidarnosti in evropske integracije«. Takoj nato pa je v poročilu rečeno: «KD razen tega želi, da se vedno bolj razvije zanimanje lialije za razna področja mednarodnega življenja, zlasti za tista, kjer spričo novega vrenja na gospodarskem, socianem in po. litičnem terenu dozorevajo važni dogodki za hobdocnost sveta.
Kot smo že omenili, pa ne vfada zmešnjava samo v vladni stranki in v vladi sami, temveč tudi v Vatikanu. Vatikansko glasilo Je v nedeljo pisalo med drugim proti sovjetskemu načrtu o razorožitvi. Tako pisanje je v nasprotju z izjavami zelo odgovornih predstavnikov Italije v raznih mednarodnih ustanovah. Predsednik medparlamentarne zveze
Codacci-Pisanelli, ki je pred kratkim obiskal Moskvo, je v svojih izjavah poudaril, da podpira sovjetski predlog o razorožitvi kakor tudi vzpostavitev bolj prijatelskih odnosov med Vzhodom in Zahodom. V istem smislu je govoril tudi generalni tajnik evropskega sveta, Benvenuti. Pri tem je potrebno poudariti, da sta oba ugledna člana demo-kristianske stranke.
Spričo takega stanja se z zanimanjem pričakuje razprava o zunanji politiki, ki bo najprej v senatnem zunanjepoli-
| že poročali — v poslanski zbornici 15. oktobra.
Med ministri, ki zagovarjajo pomiritev v svetu in zbliža-nje Italije z vzhodnimi državami je tudi minister za zunanjo trgovino Dino Del Bo, ki bo 14. t. m. odpotoval na uradni obisk v Moskvo, kamor ga je povabil sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev. Patoličev je bil povabljen v Italijo letos v aprilu, in sicer na milanski velesejem, kamor pa ni mogel priti, ker je bil bolan. Zato ga bo minister del Bo verjetno ponovno povabil naj opravi svoj obisk spomladi. Del Bojevo potova-
tor Luccherini (KPI) podprl trditev Capalozze. Jutri se bo razprava nadaljevala.
Vodilni odbor CGIL je zaključil svoje zasedanje z govorom generalnega tajnika No-velle, ki je govoril o bobdočih nalogah te najmočnejše sindikalne organizacije.
A. P.
 «» ------
Dolg razgovor Makarios-Grivas
zelo odkrite razgovore, kar se tiče ohranitve miru, in da se je zelo rad razgovarjal z Eisenhowerjem, ki je razumen človek in ki ra#ume resnost mednarodnega položaja. Sporočil je, da je predlagal Ei-senhovverju, naj bi se sporazumeli o skupnih pobudah v interesu miru, in da je predsednik privolil. Toda taki sporazumi niso lahki. Preveč stvari se je nagrmadilo zaradi hladne vojne. Potreben je čas in potrpežljivost na obeh straneh, da se izboljšajo medsebojni odnosi in da pride do zmanjšanja napetosti. ((Potrebni so še številni napori, da se doseže dobro razumevanje z ameriškimi voditelji in voditelji drugih držav, zato da se bomo lahko medsebojno bolje in točneje razumeli.«
O svojih razgovorih z Mao-cetungom v Pekingu je Hruščev izjavil, da ostaneta SZ in Kitajska zvesti načelom marksizma leninizma ter da skupno korakata v socializem -in komunizem. Dodal je, da I tičnem odboru v petek ob 10. je Kitajska v polnem gospo-| uri dopoldne.^Glavna razpra-darskem razmahu.
RODOS, 7. — Nadškof Ma-karios in general Grivas sta nje je še prav posebno važno, imela danes na Rodosu dolg ker gre za obisk člana itali- j razgovor, ki je trajal pet ur janske vlade Sovjetski zvezi. - jn pol. Po razgovoru sta oba Italijanski veleposlanik v Mo- izjavila: «Vsa naša nesoglasja skvi je novinarjem govoril o so bila odstranjena«. Nadškof pomenu tega dogodka, pri če- je dodal, da sta se razgovar-mer je poudaril, da spada v | jala brez prič in da bosta se-okvir mednarodne pomiritve, daj govorila o drugih zadevah.
Po ministrovem obisKu bodo sledila pogajanja 9. novembra za obnovo italijansko-sovjetskega trgovinskega protokola. Ko so obnavljali v decembru 1957 dotedanji sporazum, so sklenili, da bodo medsebojno izmenjavo povečali do 100 milijard lir, t. j. 50 v vsaki smeri. Ta številka je bila tudi dosežena.
V zadnjem času pa — tako se poudarja v zvezi s potovanjem ministra Del Boja v Moskvo — je obiskalo Sovjetsko zvezo večje število delegacij italijanskih industrijskih podjetij. Druga delegacija predstavnikov nekaterih zelo važnih italijanskih industrijskih podjetij pa bo odpotovala v Moskvo prihodnjo nedeljo.
Italija izvaža v ZSSR kompletne opreme in stroje, železne produkte, velike cevi za plinovode, rajon, umetna in sintetična vlakna, tekstil, sintetično gumo, kemijske proizvode, južno sadje itd. Sovjetska zveza pa izvaža v Italijo razen lesa, antracit, nafto, olja, naftalin, benzol, platno, bombaž, itd. Lani je sovjetski izvoz v Italijo znašal 24,8 milijona dolarjev, italijanski izvoz v ZSSR pa 19,4 milijona dolarjev. V prvih šestih mesecih letos je znašal sovjetski izvoz v Italijo 18 milijonov dolarjev, italijanski v SZ pa 11 milijonov dolarjev. Pričakpje se, da bo v prvih devetih mesecih sovjetski izvoz v Italijo dosegel okrog 45 milijard lir. Novi protokol za prihodnje leto pa bo predvideval zvišanje trgovinske izmenjave do 120 milijard lir v obeh smereh.
V poslanski zbornici je predsednik Leone danes izrazil sožalje zaradi žrtev tragične nesreče v Barletti, kjer se je porušila petnadstropna stanovanjska stavba, Scelba pa je komemoriral pokojnega ustanovitelja KD Luigija Sturza. Pridružili so se mu še Saragat za PSDI, Ferri v imenu PSI,
Rivera (PDI - monarhisti), De Caro (PLI), Feletra KPI, Cuc-co (MSI), La Malfa (PRI), v imenu vlade na predsednik Se-gn;. Ser.at je začel z obravnavo desetletnega načrta za šolstvo. Pred tem je bila komemoracija pokojnih senatorjev Sturza ;n De Nicole.
O šolskem načrtu, ki predvideva 1383 milijard lir izdat, kov v 10 letih, je govoril komunistični senator Capalozza, ki je dejal, da je načrt protiustaven To trditev je pobijal
tedaj, če liberalni kandidat nima možnosti zmage.
Po zadnjih anketah je približno petina volivcev še neodločena, kako naj glasuje. Laburisti imajo mnogo upanja v veliko udeležbo pri volitvah. Danes popoldne so z velikim zadovoljstvom sprejeli vremensko napoved, da bo vreme jutri precej stanovitno. Do včeraj so se bali dežja, zaradi kateiega bi ostal doma predvsem del neodločnih volivcev. Volitve se bodo začele ob 7 tn bodo trajale do 21.
Predstavniki vseh strank in tudi liberalne, ki so do nedavnega napovedovali zmago konservativcev, zatrjujejo danes, da se zdi, da je verjetnost zmage ene ali druge stranke skoraj enaka. Na splošno predvidevajo, da bosta obe veliki stranki dobili približno enako število glasov, kar pa vendar ne pomeni enako razdelitev sedežev. Angle.šlci volilni zakon, ki je večinski, gre v korist Konservativcem, ker so ti mnogo bolj enakomerno razdeljeni po okrožjih, medtem ko so laburisti bolj zgoščeni po nekaterih okrožjih. V vsakem okrožju je namreč izvoljen Usti kandidat, ki dobi največ glasov. Tudi v primeru, da bi recimo ena stranka dobila v vseh 630 okrožjih samo en glas več, bi prišlo do paradoksa, da bi imela v spodnji zbornici vse sedeže.
Zaradi neenakomerne razde-litve_ svojih volivcev po raznih okrožjih je laburistična stranka zelo oškodovana, ker so njeni volivci zbrani predvsem na industrijskih področjih. Računajo, da bi morali laburisti dobiti nad dva ods otka več glasov Jcakor konservativci, če bi hoteli imeti enako število sedežev kakor konservativci. Rezultat bo torej odvisen od manjšega števila volilnih o-krožij, kjer se predvideva majhna razlika glasov med eno in drugo stranko. Laburisti se za sedanje volitve razvili mnogo večjo volilno kampanjo kakor pri zadnjih volitvah. Tajnik stranke Morgan Phillips je mnenja, da bo njegova stranka lahko spet pridobila 25 sedežev, ki jih je izgubila leta 1955. S tem bi se konservativna večina zmanjšala na manj kakor 10 sedežev, zaradi česar bi bila konservativna vlada praktično onemogočena. Absolutna večina znaša 316. Laburisti bi morali odvzeti konservativcem vsaj 30 sedežev, da bi imeli enako število poslancev. Odvzeti pa bi jih morali vsaj 40, zato da dobijo tako večino, s katero bi lahko vladali. V sedanjem stanju se zdi zadnja možnost izključena. Toda laburisti lahko dobijo zadostno število poslancev, da napravijo Mac Milla-nu težavno življenje in da ga prisilijo, da v prihodnjih mesecih razpiše nove volitve. To se zdi danes glavni smoter laburistov.
Velika negotovost je seveda, koliko sedežev bodo dobili liberalci. Utegnilo bi se zgoditi, da bi prav liberalci predstavljali jeziček na tehtnici.
Rezultati v mestih, skupno v 388 okrožjih, bodo znani v noči od 8. na 9. oktobra, na podeželju pa 9. oktobra; okoli deset okrožij pa bo sporočilo svoje podatke šele v soboto. Ce bodo zmagali konservativci, ne bo Mac Millanu potrebno napraviti nobenega koraka pri kraljici, ki je sedaj na Škotskem v gradu Balmoral. • Ce pa bodo zmagali laburisti.
Alžirci nadaljujejo boj za neodvisnost
RABAT, 7. — Vrhovno poveljstvo alžirske vojske je objavilo dnevno povelje alžirski vojski, v katerem poudarja, da je francosko priznanje pravice alžirskemu ljudstvu, da samo odloča o svoji usodi, velika zmaga, ker je sedaj za vedno odpravljena vsaka misel o integraciji, o francoski Alžiriji ali o asimilaciji, so vrata do neodvisnosti odprta, Toda to ne pomeni prekinitev bojev, ki se bodo nadaljevali.
se bo kraljica vrnila v London, zato da ji Mac Millaft sporoči ostavko vlade in da kraljica imenuje njegovega naslednika, ki bo Gaitskell. V tem primeru bo Gaitskell že v soboto sklical nove poslance v spodnji zbornici in sestavljena bo nova vlada.
- -«n	—
ZDA in Anglija pozdravljajo predlog za konferenco o vesolju
NEW YORK, 7. — Načelnik ameriške delegacije v OZN Cabot Lodge je danes izjavil časnikarjem, da ZDA z zado-\olj^vom sprejemajo napoved •SZ, da bo predlagala sklicanje konference za izmenjavo informacij o raziskovanju vesolja. ki naj bi bila v okrilju OZN.
Cabot Lodge je izjavil, da ZDA z zadovoljstvom sprejemajo «to novo pobudo sovjetske politike«. ZDA upajo, da bo to pomenilo ((sodelovanje pri prihodnjem delu OZN n« področju veselja«. Dodal je, da ZDA odločno podpirajo ustanovitev komisije za vesolje v okviru skupščine OZN.
Tudi predstavnik Foreign Office« je izjavil, da je Velika Britanija z zadovoljstvom sprejela sovjetski predlog za sklicanje konference o vesolju.
Zasedanje CENTO
WASHINgWw, J. — Ministrski svet «CENTO» (Central treaty organisation — bivši bagdadski pakt) se je sestal danes popoldne v Washingto-nu in bo zaključil svoje delo 9. oktobra.
Ameriško delegacijo zastopa državni tajnik Herter. ZDA sicer niso polnopravna članica pakta, toda dejansko ga vodijo in so zastopane v političnem, vojaškem in proti-prevratnem odboru. Na današnji seji je Herter izjavil, da bodo ZDA še vedno dajale veliko .pomoč tej organizaciji.
Med drugim je Herter izjavil, da ZDA z zadovoljstvom nudijo gostoljubje ministrskemu svetu pakta, katerega navzočnost v VVashingtonu ((ponovno potrjuje, da so ZDA pripravljene podpirati CENTU in njegove programe«.
Dalje je Herter poudarjal • važno vez«, ki jo predstavlja ameriško sodelovanje v CENTO v sedanji obliki. «ZDA,» je dodal, »aktivno sodelujejo pri obrambnem načrtu CENTO, katerega naloga |e pomagati državam članicam, da se upirajo slehernemu komunističnemu poizkusu, da bi se kompromitirala varnost ali neodvisnost teh držav Gospodarska in vojaška pomoč ZDA Turčiji, Iranu in Pakistanu je bila precejšnja. Za finančno leto 1959 je ta pomoč drsegla približno 470 milijonov dularjev s poviškom nad 50 odstotkov v primerjavi z lanskim letom«
MOSKVA, 7. —- Giovanni Germanetto, eden od ustanoviteljev komunistične stranke Italije je preteklo noč umrl v Moskai. Rodil se je v Cuneu pred 75 leti.
 «»------
TUNIS, 7. — Habib Burgiba je uradno sporočil, da bo ponovno kandidiral za predsednika republike pri volitvah, ki bodo 8. novembra. Burgiba je edini kandidat. Ko je prišel v sedež ustavodajne skup. ščine, ga je pozdravila ogromna množica.
Atentat
ki je bil laže
Kasema
ranjen
Zadeli so ga trije streli - Atentatorjev niso še izsledili
1 va pa bb sledila , kot smo senator Zoli, nakar je sena-
BAGDAD, 7. — Bagdadski radio je sporočil, da je bil danes izvršen atentat na ministrskega predsednika generala Kasema, ki pa ni bil hudo ranjen. Uradno poročilo vojaškega generalnega guvernerja javlja, da so bili proti Kasemu izstreljeni številni streli, ko se je vozil po eni glavnih ulic prestolnice. Poročilo dodaja: «En strel je zadel generala Kasema in ga laže ranil v ramo. Njegovo stanje ne povzroča zaskrbljenosti. Takoj po prihodu v bolnišnico se je general Kasem pokazal množici, ki je prišla, da ga pozdravi.«
Vojaški guverner je pozval prebivalstvo, naj ostane mirno. Da bi prebivalstvo pomirili, so zvečer oddajali govor Kasema, ki so ga bili registrirali v bolnišnici. Takoj po atentatu je vojaški guverner uvedel policijsko uro v Bagdadu in predmestjih.
Pozneje je bagdadski radio oddajal sporočilo ministrstva za zdravstvo, ki pravi, da so Kasema zadeli trije streli na treh krajih telesa. Vendar pa so rane lažjega značaja in sta-
nje predsednika vlade ne povzroča zaskrbljenosti.
Bagdadski radio je oddajal tudi sporočilo vojaškega guvernerja, ki pravi, da do sedaj niso še izsledili atentatorjev Vojaški guverner je prepovedal vse manifestacije in zbiranje v skupine več ko pet ljudi na vsem ozemlju republike. Jutri bodo vse šole zaprte.
Nocoj je bagdadski-radio od. dajal govor Kasema, v katerem pripisuje general odgovornost za atentat «tistim, ki imajo ekspanzionistične težnje proti Iraku, in imperialistom«.	•
Izjavil je zatem, da je »pripravljen umreti, le da živi iraško ljudstvo«, ter je dodal, da njegovo izginotje s politične pozornice ne bi pomenilo konec iraške republike. «Naša republika, je dodal, je sedaj najbolj ustaljen režim Srednjega vzhoda.# V svojem govoru je Kasem tudi izjavil, da ga je zadelo #več strelov«. Njegov glas je bil zelo šibak in včasih so se besede komaj slišale.
Po vesteh, ki so jih nocoj dobili v Kairu iz Bejruta, sta
bila baje dva častnika od K»-semovega spremstva ubita. Tudi vozač avtomobila je baje mrtev, medtem ko je več drugih častnikov ranjenih.
Jugoslovanska pomoč alžirskim beguncem
ŽENEVA, 7. — Jugoslovanska vlada je sklenila dati alžirskim beguncem pomoč v znesku 50 milijonov dinarjev. Ta sklep je sporočil jugoslovanski delegat Jovan Vukma-novič na zasedanju izvršnega komiteja visokega komisarja za begunce v Ženevi. Vukma-novič je istočasno apeliral na ostale članice odbora, da pomagajo alžirskim beguncem in spričo dejstva, da so med begunci večinoma žene in otroci, predložil, da se prouči možnost strokovnega šolanja alžirskih otrok. Izjavo jugoslovanskega delegata so pozdravili v krogih ostalih delegacij, medlem ko st je visoki komisar Lindt še posebno zabval-T jugoslovanski vladi za plemenito pomot,
PRIMORSKI DNEVNIK
2 —
oktobra1
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16, najnižja 10,2, ob 17. uri 14,5, zračni tlak 1022,4 pada, veter vzhodnik severovzhodnik 28 km, s sunki 60 km, vlaga 55 odst., nebo jasno, morje razgibano, tem-peratura morja 17,4 stopinje.
Tržaški dnevnik
okto1*1
Danes, CETHTEK, ••	,,
Sonce vzide ob n 25. 1^1 17.35. Dolžina dneva 1- jjjl vzide ob 12.41 m zato« «>	|
Jutri, PETEK, >■ r“' Abraham
oktobra
Stanje v tržaški ladjedelski in jeklarski industriji
Brez obnovitve zastarelih naprav se podjetja IRI ne bodo rešila krize
Ravnateljstvo CRDA je že svoj čas pripravilo obširen načrt modernizacije naprav - Tudi za obnovitev jeklarne so načrti že gotovi
Vedno resnejši položaj tržaške jeklarske in ladjedelni-ške industrije dela upravičene skrbi vsemu prebivalstvu za bodočo usodo Trsta, saj je od te ključne industrije bistveno odvisen nadaljnji industrijski razvoj in z njim tudi v znatni meri celotni tržaški gospodarski razvoj.
Iz številnega objavljenega gradiva je razvidno, da vlada sicer ne namerava na grob način presekati in ukiniti ta podjetja, da pa se praktično pomen teh podjetij že stalno znižuje, da ostaja njih kapaciteta vedno na isti ravni, da je v njih vedno manj zaposlene delovne sile in da v primerjavi z drugimi jeklarskimi in lad-jedelniškimi podjetji zaostajajo.
Glede CRDA so trenutno položaj nekoliko rešili z >' -delitvijo ene večje ladje ladjedelnici Sv. Marka in dveh 21.000-tonskih ladji ladjedelnici v Tržiču. Vendar pa vse te gradnje same na sebi ne morejo odstraniti krize, pa čeprav
le.
Sedanje kapacitete obeh velikih ladjedelnic so namreč mnogo višje in bi le obsežna naročila lahko stvarno pomenila polno zaposlitev vseh delavcev.
Glede ladjedelnice Sv. Marka sledi iz zadnjih uradnih podatkov, da bo dalj časa gradila edino še dve turbinski cisterni in je predvideno, da bodo prvo končali v začetku prihodnjega leta, drugo pa nekaj mesecev kasneje. Gre za SS.OOO-tonskr' cisterno, ki jo grade za «BP Tanker« iz Londona in za 46.970-tonsko turbinsko cisterno za «Sicula O-ceanica« iz Palerma.
Značilno je, da ladjedelnica razpolaga samo z že omenjenim naročilom (pa še s tem še ne uradno) in naročilom za gradnjo 1.400-tonske protipod-morniške fregate, ki jo po nekaterih vesteh nameravajo o-premiti v Tržiču.
Vsa ta dejstva govore, da če že nimamo opravka z najostrejšo krizo, pa tudi ni dvoma, da položaj ladjedelnice ni rožnat in da lahko pričakujemo val novih suspenzij, pošiljanje v barake itd.
V resnici kritične pa so perspektive, ker je ladjedelnica Sv. Marka in z njo zvezani obrati zastarela in so zadnja pomembnejša dela naredili v njej tik po vojni, ko so ladjedelnico z vso brzino obnovili, ker je bila porušena. Takratna obnova ni upoštevala vseh tehničnih pridobitev doseženih v medvojnem razdobju in logično ni mogla upoštevati pravega tehničnega napredka, do katerega je prišlo v povojnem razdobju pri načinu gradnje ladij.
Vodilni predstavnik CRDA. ing. Pacchiarini je v tej zvezi že pred dvema letoma v dokumentaciji, ki jo je pripravila trgovinska zbornica, napisal med drugim:
• Obnova naprav je absolutno potrebna, da bomo lahko preživeli in dosegli določeno znižanje stroškov ter sodobne naprave napravljene na osnovi modernih tehničnih postopkov. Ce tega ne bomo storili, nas bo vrgla iz trga boljša oprema konkurence in to tako iz tehničnih razlogov, kot zaradi razlike med našimi stroški in stroški konkurence, saj bo ta razlika tako narasla, da ne bomo mogli dobiti naročil, ne da bi bili prisiljeni na hude izgube«.
Podjetje je že takrat pripravilo obširen načrt modernizacije naprav tako v Trstu kot v Tržiču, za kar so predvide-
li izdatek 12 milijard lir, ki naj bi jih porabili v triletnem razdobju. Značilno je, da so dosegli le zelo malo za Tržič in da ni obnova teh naprav vključena v načrt modernizacije podjetij IRI.
Po mnenju sindikalnih organizacij bi bilo treba v prvi vrsti modernizirati ladjedelnico Sv. Marka, za kar bi bilo potrebnih 5 milijard lir. Preurediti bi bilo treba obstoječa splavišča in jih usposobiti za gradnjo ladij večje tonaže tako, da bi na dveh plaviščih lahko gradili ladje do 50.000 ton. na enem pa do 100.000 ton Istočasno bi bilo treba rekonstruirati ladijsko delavnico in zgraditi pokriti prostor za varjenje, kar vse bi moralo biti združeno, tako da bi omogočalo racionalno gradnjo večjih ladijskih delov. Ustvariti bi bilo treba novo skladišče za surovine v bližini delavnic in bi moralo to skladišče razpolagati z žerjavi do 50 ton zmogljivosti. Razširiti bi bilo treba pomol za opremljanje ladij in končno kupiti no/e stroje, s katerimi bi zamenjali zastarele.
Podoben je položaj tudi v ILVA, kjer obstajajo nekatere ključne naprave, ki so jih montirali celo pred prvo svetovno vojno. Tudž to podjelje je že pred časom pripravilo podroben načrt, ki v prvi vrsti zahteva popolno obnovo in razširitev naprav, tako da se bo povečala zmogljivost in da bodo v popolnem proizvodnem ciklusu izdelali 500.000 ton jeklenih polizdelkov na leto.
Praksa dokazuje, da je vlada vedno intervenirala in zagotovila potrebne investicije za državna industrijska podjetja v tistih mestih, ki so znala odločno nastopiti in e-notno zahtevati. Zlasti je v tej zvezi značilen primer ladjedelnice Ansaldo v Genovi, ki je v tehnično mnogo boljših pogojih kot naša ladjedelnica Sv. Marka in kateri so pred kratkim dodelili investicije v višini 7 milijard lir, ker so to enotno zahtevali vsi genovski predstavniki. Zato lahko pričakujemo, da bodo na to odločno pot stopili tudi vsi odgovorni tržaški krogi, kar že dalj časa zahtevajo kovinarji FIOM-CGIL.
Odgovor zunanjega ministra posl. Bologni
Manjšinske v FLRJ in pri nas
Na petem zasedanju mešanega odbora bodo tudi o tem na prijateljski način razpravljali
Kot je poročal tržaški radio so povsod izven tega področ-
iimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiimiiiiiiiii
V Milanu	izredno
osrednjega odbora FIOM-CGIL
Nujnost skupnega nastopa vseh kovinarjev
Včeraj se je sestal na izrednem zasedanju osrednji odbor FIOM-CGIL v Milanu. Zasedanju prisostvuje tudi tržaški tajnik FIOM Semilli.
Generalni tajnik Boni je na zasedanju podčrtal, da predstavljajo predlogi delodajalcev manj kot polovico tega, kar so delavci zahtevali, in obžaloval, da je prišlo po večmesečni borbi do raznitv »tališč med sindikalnimi organizacijami. Boni je zaključil: «lndu-s"rijci se morajo prepričati, da so se delavci zavedli moči, ki jim jo daje enotnost in obnovljena sindikalna dgift/nost in da torej ne primanjkuje odločnosti in volje, da si zagotovijo novo in moderrfo delovno pogodbo, do katere ima. jo pravico.*
Ob zaključku debate je centralni odbor sporočil delavcem in sindikalnim organiza-
cijam, da je stališče delodajalcev docela negativno, in predlagal, da je treba ponovno pričeti s sindikalno borbo na osnovj enotnih zahtev treh sindikalnih organizacij.
——s*-----
Naivni Beograjčan
Jugoslovanski državljan Ba-fir Memendovski iz Beograda, ki je predvčerajšnjim prišel v Trst, je stopil tudi k Upimu, kjer je hotel nakupiti nekaj malenkosti. Njemu se je okoli poldne pridružil neki neznanec, ki se mu je ponudil za tolmača. Tolmač, katerega je Memendovski zaprosil naj mu za trenutek drži zavoj, je Beograjčana okradel in zbežal. Jugoslovanu ni preostalo drugega kot zadevo prijaviti policijskim organom.
je minister za zunanje zadeve Pella odgovoril na pismo tržaškega poslanca Giacoma Bologne o italijanskih šolah v Istri.
Pella je odgovoril naslednje:
«Glede pomanjkanja šolnikov v italijanskih šolah v coni B smo z naše strani večkrat intervenirali pri jugoslovanski vladi in zlasti v okviru mešane komisije za uveljavitev posebnega statuta. V tem okviru smo predlagali posebne ukrepe za olajšanje usposobitve učnega osebja za omenjene šole, ki bi zraslo iz skupine italijanske manjšine. Predlagali pa smo tudi ustanovitev »seminarjev* in kratkih tečajev za usposabljanje, ki bi bili periodično pod vodstvom italijanskih profesorjev in to ne samo za dijake temveč tudi za šolnike istih šol.
Naš predlog je — nadaljuje Pella — jugoslovanska vlada skoro v celoti sprejela in se čaka samo dokončni odgovor, da se prične z izvajanjem predloga.
Na vsak način pa bo italijanska delegacija ponovno sprožila vprašanje na petem zasedanju mešanega odbora, ki bo v Rimu 26. tega meseca*.
Glede šolskega položaja na področju izven bivše cone B, pa piše minister za zunanje zadeve naslednje: «Glede šol za manjšino na ozemlju, ki smo ga prepustili, pa naš položaj juridično ni tako močan kot za področje cone B, ki je vključeno v spomenico o soglasju; na vsak način pa bomo na prijateljski način o-pozorili jugoslovansko vlado na to vprašanje*.
# * *
Kot vidimo, imamo ponovno opravka — tokrat z dokumentom iz roke samega zunanjega ministra — da jugoslovanska vlada izpolnjuje obveze, ki jih ima na podlagi določb posebnega statuta in na podlagi sklepov mešanega odbora za izvajanje tega statuta. Na žalost moramo s Svoje strani ugotoviti, da je bila glede naše narodnostne skupnosti v Italiji na zadnjem IV. zasedanju mešanega odbora z italijanske strani sprejeta obveza, da bo italijanska vlada poskrbela za zakonsko ureditev slovenskega šolstva. Toda tudi letošnje šolsko leto 1959—60 se je pričelo brez objavljenega zakona...
Ista pripomba velja tudi glede slovenskih šol izven področja, za katerega velja posebni statut. Italijanske šole
ja od Poreča in Rovinja pa preko Pulja do Reke. Toda slovenskih šol v Slovenski Benečiji, že od leta 1866 ni. Ko bo torej o tej zadevi govora na prihodnjem petem zasedanju mešanega odbora v Rimu, bo moralo biti tudi to dejstvo ugotovljeno — na prijateljski način.
Včeraj močan potresni sunek
Tržaški geofizični observatorij je včeraj zabeležil ob 9. uri 32 minut in 19 sekund močan potresni sunek, ki je i-mel središče 740 km od. Trsta. Observatorij ni mogel ugotoviti smeri, po vesteh iz Beograda pa gre za potres v Albaniji.
[ OLEPALlSČA~)
Slovensko narodno gledališče v Trstu
JUTRI, 9. t. m. Ob 20.30 na KONTOVELU
DESETI BRAT
dvanajst slik po istoimenskem romanu Josipa Jurčiča Priredil S. Klemenčič
nedeljo, 11. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani »Albert Sirk* v KRI2U DESETI BRAT
simfonični koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra. Dirigiral bo Otmar Nussio. Solist violinist Cesare Barison.
Spored: Nussio, »Atavična glasba*, Bruch, «Koncert op. 26 za violino in orkester*, Čajkovski, «V. simfonija*.
Nadaljuje se prodaja vstopnic.
BALETNA ŠOLA
Slovenskega narodnega
«1 eda lišča
v Trstu
k h h
TEATRO NTJOVO Od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 se pri blagajni Teatro Nuovo ter v centralni prodajalni listkov v Fasaži Protti potrjujejo stari in sprejemajo novi abonmaji za leto 1959-1960.
Od ponedeljka 12. oktobra deset ponovitev »Predstave Diane Torrieri*.
Sergio Velitti, »Modro blago*; Carlo Terron, »Crna vdova*; Mas. simo Binazzi, »Noči v strahu*.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
1NAM — Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9; Vernari, Trg Val-maura 10; Vielmetti, Borzni trg 12.
KONCERTI
Juiri ob 21. uri bo v Avditoriju v Ul. Teatro Romano tretji
milllllimimilllllMIIIIIMIIIIIIiMllinilllMtltllMIIHMIIIMIIIIIIMHIIIIIHIIIIIMMimilllllllHIllIlllll
Izpred sodišča
Kupoval je vino ne da bi g'a plaval
Zato so ga obsodili na deset mesecev in 15 dni zapora zaradi goljutije
S pretvezo, da bo odprl gostilno, ki naj bi jo vzel -v najem, si je 66-letm Giorgio Ne-grin iz Rocola št. 685, nabavit najprej 378 in nato še 27U litrov vina, ki bi ga moral« stati 62.280 lir. Vino mu je nabavil maja meseca 1956 leta Matej Mohorovič iz Križa 392 pod pogojem, ki ga je stavil Negrin, da mu ga plača takoj, ko ga bo prodal Toda denarja ni bilo od nikoder in ker Mohorovič ni hotel čakati dalj kot je bilo domenjeno, je stopil na razgovor k Negrinu. Z razgovorom ni dosegel ničesar, izvedel pa je da Negrin sploh ni odprl gostilne in da je vino prodajal kar doma. Morda je celo postavil kako vejo pred vrati kot je navadit za osmice.
Dejstvo je, da denarja n' hotel ali ni mogel dati prodajalcu. Proti koncu julija mu je sicer izročil menico s podpisom nekega Guida Raffaela za 50.000 lir, ki bi morala za-
nllllllllllllll im.............mi im n mul Milimi imm mn llnmllilii  ...............................................................................................................................  II
Je to veter, ki žal večkrat pi-
Nadaljevanje razprave o coperaciji Koroneo>
zagovorniki trdijo
Vsi
da so obtožbe brez osnove
Odvetnik Morgera je obsodil dejstvo, da so obtožencem na razpravi očitali narodnost - Znamenita brzojavka pravosodnemu ministrstvu
pasti kopec avgusta. Toda itif' r.ica je bila brez kritja in ker se je Mohorovič naveličal tekanja sem in tja in prosjačenja lastnega denarja, je II. septembra vložil tož bo.
Negrin je na policiji delno priznal svojo krivdo in je omenil, da si je vino nakupil, ker je pač potreboval denar. Vztrajal pa je pri trditvi, da namerava odpreti gostilno. Glede menice, je om» r.il, da mu jo je izročil podpisnik, s katerim je bil v trgovskih stikih. Ker pa njuna zadeva ni bila še rešena, ni mogel plačati kot je obljubil Mohoroviču.
Akti s prijavo in z zapisniki zasliševanja so romali na sodišče, kjer so Negrina obtožili prevare. Sodnik pa je možu prisodil 10 mesecev in 15 dni zapora, ki jih bo motal presedeti, ko bo sodba postala pravomečna.
Sodnik: Tavella, tož.: Giral-di, zapisn.; Scelzo, obramba: odv. Verri.
Excelsior 15.00 «Nekomu ugaja toplo*, M. Monroe, T. Curtis.
Fenice 15.30 »Al Capones, Kod Steiger, Fay Spain. Mladoletnim prepovedano.
Arcohaleno 16.00 »Past*, R. Wid-mark, L. J. Cobb. Mlad. jJrep.
Supercinema 16.00 «Strah barbarov«, S. Reeves in Tržačan L Lorenzon. Cinemascope.
Filodrammatico 16.00 «Stalingrad», Frank VVisbar, Joachim Han-
Vedno manj delavcev v ladjedelnici Sv. Justa
V ponedeljek bodo volitve članov potranje komisije ladjedelnice Sv. Justa in bo volilo 159 delavcev in približno 15 uradnikov. Do sedaj je imela večino v podjetju Delavska zbornica, ki je na zadnjih volitvah dobila dva člana med delavci in enega med uradni; ki, medtem ko sta bila na listi FIOM-CGIL izvoljena dva delavca.
Značilno je, da na teh volitvah prihaja jasno do izraza tudi naglo zniževanje pomena tega industrijskega podjetja, saj je iz uradnih podatkov, ki jih je sestavila paritetična volilna komisija, ruzvidno, da se je občutno znižalo število v podjetju zaposlenih delavcev in uradnikov. Na zadnj'h volitvah je namreč glasovalo 387 delavcev in 31 uradnikov in torej več kot sto odstotkov Več.
Poleg tega bodo ta teden končali gradnjo oceanske ribiške ladje «Atlantico Primo*, ki bo imela 280 ton in katero grade za družbo »Sicula Atlan-tica* iz Palerma. Na splavišču bo ostala samo še ena ladja, in sicer popolnoma enaka ribiška ladja, katero so pričeli gladiti za isto družbo. Poleg tega pa bodo seveda še nadalje gradili dva manjša vlačilca z močjo po 250 HP za »Ka-rachi Port Trust*.
V ladjedelnici bo prihodnji teden torej praktično skoro polovico dela manj in zato tudi računajo, da se bo število za-
poslenih nadalje znižalo in ne bo doseglo niti sto zaposlenih
delavcev.
Kar je včeraj povedal odv. Morgera, ki zagovarja tri obtožence .operacije Koroneo«, bi moralo sodišču zadostovati, da bi vse brez izjeme oprostilo z najširšo formulo. Odvetnik je jasno kritiziral preiskavo, namen, ki so ga hoteli preiskovalni organi doseči, tožilstvo, ki se je s prizivom sklicevalo na politične elemente in drugo.
Odvetnik je začel z izražanjem začudenja, kako je bilo sploh mogoče, da je najmanj 21 oseb glasno razpravljalo v notranjosti zaporov o begu De-vinarja. To je namreč nezakonito delo in vsak pameten človek bi o tem molčal. Druga stvar, ki preseneča, je tudi, da so vsi govorili o begu, nihče pa ni vedel kakšno vlogo ima pri tej stvari. V tem primeru pa, gledano s pravnega vidika, lahko nekdo pomaga komu bežati pod pogojem, da ima slednji trden namen res zapustiti zapor. De-vinar pa tega namena ni nikoli imel. Zakaj se torej v obtožbi govori, da so osumljene osebe pripravljale beg, ko vendar ni bilo človeka, ki bi moral bežati.
Potem ko je odvetnik Mor-gera omenil izsiljevanja, podkupovanja in obljube, je pripomnil, da prav vse to spravlja človeka v položaj, da gleda z nezaupanjem na razvoj dogodkov. Obramba bo razpravljala o dogodku kot takem, ker se ne strinja z mnenjem preiskovalnega sodnika, je pripomnil, preden je prešel k jedru dogodkov.
Včeraj zjutraj je šel odvetnik Morgera v koronejske zapore, da si ogleda kraj, kjer je po obtožnici sodeč delovala organizacija, ki je hotela na vsak način spraviti Devinarja svobodo. Ta ogled je bil zelo zanimiv. Državni tožilec je* v svojem govoru rekel,_ da bi bilo dovolj, da bi obtoženi La Raja odpeljal Devinarja do delavnic in vsa zadeva bi bila rešena. To ni res, ker obstaja pravilnik, ki vsakemu določa nalogo in tudi odgovornost. Upravnik odgovarja za upravo, njegov namestnik se mora ukvarjati z računovodstvom, poveljnik pa odgovarja za disciplino jetniških paznikov in jetnikov ter za vse morebitne bege. Torej ni bilo mogoče, da bi La Raja odpeljal nikogar iz zaporov. Vsak odsek zapora ima velika železna vrata. Vsak jetniški paz-
nik mora vedeti kam je šel kak jetnik in mora to vpisati v posebni list. Da bi lahko La Raja odpeljal koga na svobodo, bi moral postaviti na ključna mesta svoje zaupnike. Tega pa njemu ni bilo mogoče, ker je samo poveljnik določeval vrstni red in urnik paznikov, medtem ko je ravnatelj zaporov to samo potrdil. La Raja bi potreboval za uspešno organizacijo bega najmanj 25 oseb.
Odv. Morgera, ki je bil nekoč tudi karabinjerski častnik, je nato obrazložil kako je prišla »operacija« na dan. Po izjavah Devinarja nar. vodniku Ritelliju je italijanska protivo-hunska služba javila pravosodnemu ministrstvu sledeče: »O-borožene skupine v notranjosti koronejskih zaporov, ki so z radijskimi zvezami v stiku z oboroženimi skupinami ^ izven zaporov, so pripravljale beg oseb, ki so zapletene v procese za vohunstvo». v
V Trst so poslali tri funkcio narje, ki so šli naravnost k De-vinarju. Kdo pa je tem dal dovoljenje za razgovor? La Raja, ki ga sedaj imajo za vodjo organizacije. Vdrli so v zapore z avtomobili in z elektromag-netičnimi pripravami ter vodili preiskavo. Sele po 1 mesecu se je izvedelo, da so našli samokres.
Pravila kazenskega postopni-ka so bila v tem primeru ne samo kršena, temveč celo poteptana. Obramba ni mogla in tervenirati, osumljenci pa niso imeli možnosti, da se branijo. Vse pa se je končalo v korist obtožencev, ker Devinar ni znal nikoli pojasniti podrobnosti. Tako pretirana dejanja dokazujejo, da je Devinar norec in sanjač in ko se je tudi ugotovilo, da je bil vohun in vrhu vsega še izdajalec, bi morali pač razumeti zakaj gre Že dr. Pascoli se je med sodno preiskavo spraševal, kaj je vzrok, ki je dovedel Devinar-
j
da je spravil na dan toliko in toliko obtožb. Odgovor je lahek: bil je pač obtožen
vohunstva in italijanska proti-vohunska služba ga je pustila cedilu. Bal se je posledic
zaradi prvih blaznih izjav in ker je hotel še priti na površje, je pripomogel k »opera* ciji Koroneo«.
Isti govornik je nato ostro kritiziral akte sodne preiska-češ da ni dovoljeno pisati
v teh o zadevah, ki niso doka-
zane. Tega ne opravičujejo ne politične ne . verske potrebe.
V času »operacije«, kateri so dali precejšnjo reklamo, so vsi govorili o orožju. Našli pa so samo en samokres. Govorili so stikalih: bili so pač za luč. Gpvorili so, da so jetniki igrali karte in pili pivo. To je dovoljeval pravilnik bivše zavezniške vojaške uprave. Danes je seveda vse strožje.
Tedaj se je pripetila res huda zadeva: državno pravdni-štvo ni spoštovalo pravila kazenskega postopnika, ki predvideva, da mora biti izvršena preiskava v prisotnosti vsaj ene zainteresirane osebe. Ko so našli samokres pa ni bilo nobenega predstavnika koronejskih zaporov. To je neopravičljivo. In o samokresu se še danes ne ve, vsaj doka
za ni nobenega, komu pripada.
»Najbolj črna stran tega procesa pa je očitati obtožencem, kot se je zgodilo tu, njihovo narodnost. Je absurd razlikovati Italijana od Slovenca. U-bogega Segotto so smatrali za
protiitalijana samo zato, ker  -------------------
se je pritoževal, da ni metle. I hodnjo sredo.
ha v našem mestu«.
Odvetnik je nato pripomnil da je treba iskati v tem procesu politične smotre. Ce ti odpadejo, ne ostane od vseh papirjev ničesar. Tožilstvo je šlo še tako daleč, da je navedlo organizacijo kot dokaz poskusnega bega. Ko pa se sprašuje v čem je bila ta organizacija, nihče ne prinese dokazov. Po Devinarjevih izjavah sodeč, je imel na razpolago osem načrtov. Če je tako, naj tožilec dokaže, da je bila za vsak načrt odgovarjajoča organizacija. »Ne govorite več, da bi lahko La Raja storil vse. La Raja je bil navadna ničla«, je dejal odvetnik.
Kaj torej ostane od cele zadeve: nič o dogodku in nič s pravne plati. Ostane samo ko-prnenje po ugotovitvi resnice v tej zadevi. »In to je vaša naloga, gospodje sodniki«, je zaključil odv. Morgera.
Me jutranjo razpravo sta najprej spregovorila odv. Sfer-co in odv. Poillucci. Prvi je omenil, da so izsilili priznanja z obljubami in s pritiskom, kakor tudi s ponudbo denarja. Končno je še prikazal, da Bu-set kljub Devinarjevim. izjavam ni bil nikoli v Jugoslaviji, kar dokazuje, da nima ne potnega lista ne propustnice. Odv. Poillucci je tudi dokazal nedolžnost svojega varovanca, kar je tik pred prekinitvijo dopoldanske razprave storil tudi odv. Antonim.
Proces se bo nadaljeval v petek zjutraj. Predvidevajo, da bo razsodba izrečena šele pri-
Prepozno se je zatekel v bolnišnico
Kade so že polne sladkega grozdja
Čeprav se je 3. t. m, zvečer 68-letni Giovanni Bregar iz Ul. delle Monache pri padcu s pločnika na vogalu Ul. Roma precej potolkel, se je šele včeraj zatekel z rešilnim avtom v bolnišnico. Zdravniki, ki so mu ugotovili verjetni zlom stegnenice desne noge, so ga poslali na ortopedski oddelek, kjer so si pridržali prognozo.
Mišice niso bile kos težkemu tovoru
Na ortopedski oddelek so morali včeraj sprejeti 43-let-nega težaka Darija Zanovella iz Ul. M. Polo, kateremu so ugotovili preteg nekaterih hrbtnih mišic. Mož je povedal, da je med delom v novem pristanišču premaknil z vrečumi kave napolnjen voziček, kar je zadostovalo, da je začutil ostro bolečino. Po mnenju zdravnikov, bo Zanovello o-kreval v tednu dni.
OD VČERAJ DO DANES
HOJSTVA, SMRTI IN POHOKfc
Dne 7. oktobra 1959 se je Trstu rodilo 8 otrok, umrlo Je oseb, porok pa je bilo 16.
POROČILI SO SE: pomorščak Silvano Vlacci in gospodinja Ma ria Bresaz, pleskar Marcello Fle go in gosipodinja Anita Vattovaz, uradnik Lionello Zotti in proda, jalka Jolanda Giacomelli, zdrav nik Guglielmo Mayer in prof Maria Zuani, uradnik Giorgio Ta. gliapietra in uradnica Annamaria Sponza, tehnični izvedenec Bruno Rosada in gospodinja Blanca Ga-
lardo, pomorščak Dario Naglleri
in gospodinja Bruna Zotti, urad. nik Aldio Kuštrin in bolničarka Francesca Gallo, delavec Dome-rico Muggiia in gospodinja Maria Luisa Sancltl, električar Rodolfo Formentin Grazianl in šivilja Ma. ria Grazia Gerdevlc, tiskar Josip Plesnik in uradnica Jolanda Stel la, uradnik Aldo Penzo in gospodinja Fulvia Pecenco, zdravnik Francesco Furjanello in učiteljica Mirta Sigon, kotlar Bruno Basso in gospodinja Maria Mlcolich, po. morščak Bruno Degrassi in prodajalka Luisa Colomban, strugar Alfredo Masnlkosa in čistilka Nel. la Cimerlait.
UMRLI SO:	74-letna Maria
VVelfort vd. Pallavicini, 11-1 etna Mara Tuli, 90-letna Anna Fran cesca Iurassov vd. Prencis, 73-letna Jole Robba vd. Zampleri 74-letna Elvira Valent por. Fasll  1*
Valute
Zlati funt Marengo Dolar . . . Frank franc, Frank ivlc, Sterllng Dinar Šiling
Zlato .... Zah n marka
Milan	Rim
5900,—	6000,—
4300,—	4400,—
617 —	621 —
123.—	12«.—
143 —	144.—
1725.—	1750,—
72,—	76.—
23.60	24 —
703 —	705.—
147,—	148.—
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pnče. nja z baletno šolo za otroke do 10. leta starosti in za mladino od 10. do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od lt. leta naprej. Solo bo vodil izkušeni tržaški koreograf Adrijan Viles.
Vpisovanje do 10. oktobra v Ul. S. Vito 17, tel. 38-236 vsak dan v uradnih urah od 9. do 13. ter od 14. do 17. ure razen ob sobotah.
IZLETI
IZLET SPDT NA NANOS
SPDT priredi v nedeljo 18. t. m. izlet na Nanos. Prijave v Rimski ulic: št. 15-11.
KINO
sen.
Grattacielo 16.00 «Rififi med ženskami*, N. Tiller, P. Blanchard. Mlad. prep.
Cristallo 15.30 «Vihar*, Silvana Mangano, Van Heflin.
Capitol 15 30 «Gigi», L. Caron, L.
Jourdan M. Chevalier.
Astra ROiano 16.00 »Brez družine*, G. Cervi in P. Brasseur. Alabarda 15.00 »Nekdo bo pr.sel*.
F Sinatra, D. Martin. Aldebaran 16 00 »Razuzdanost in noč*, J. Gabin, D. Darrieux. Ariston 16 00 «Morska nevesta*. J. Collins, R. Burton. Cinema-scope. Technicolor.
Aurora 15.30 «Vihar», S. Manga-no, Van Heflin.
Garibaldi 16.00 »Maščevanje pošasti*, J. Agar, L. Nelson.
Ideale 16.00 »Guendallna*. J. Sas-sard R. Mattloli, S. Koščina Impero 16.00 »Meč in križ*, Y. De Carlo. Cinemascope. Techni. color.
Italija 16 30 »Skušnjave g. Smitha*, D. Reynolds, C. Jurgens. Moderno 16.00 «Vlomi!ec», D Dur-yea, J. Mansfield. Mlad. prep. S. Marco 16 00 «Prva je bila Eva*, ' D. IJurbin, C. Laughton.
Savona 16.00 «Sokolov znak*. S.
Poitier. Cinemascope. Technic. Viale 16.00 «Jurišni padalci*, R.
B3k3l3y30.
Vittorlo Veneto 16.00 «Ločene mizen, Deborah Kerr, Rita Hay-vvorth, David Niven, Burt Lan. caster.
Marconi 16.00. »Hektar neba*, M.
Mastroianni, R. Schiaffino. Msvimo 16.00 ((Kalifornijsko zlato*, R. Scott, V. Mayo. Technicolor.
Novo cine 16.00 «Dežurni kaplar*, M. Arena, R. Como.
Odeon 16 00 «Boljšoj balet*, G Ulianova.
Radia 16.00 «Zaseda v Tangerju*. E. Purdon, G Page.
MILJE
Europa «Džingiskanov sin*.
Volta «Morski psi 3. Reicha*.
11.00 Otroški kotiček; 11.30 Mladen Guteša: Slrumnica — uvertura makedonskega plesa — Vi-lim Markovič:	Rapsodija; 12.00
Glasba po željah; 12.50 Glasba po željah (II. del); 13.40 Kmetijska univerza: Za razvoj živinoreje in vrtnarstva na Koprskem; 13.50 Fantazija na Offenbachove melodije; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci; 14.40 Glasba po željah (II. d?i;; 15.20 Dalma-tinske popevke; 15.40-17.00 Prenos 'RL* ‘17.00 Ritmi; 17.30 Melodije za 'vse; 18.00 Radijska igra: Fe-derico Garcia Lorca: Mariana PL neda:	18.54 Zabavne melodije;
18.30-22 15 Prenos RL; 22.15 Woo-dy Herman In njegov orkester: 22.35 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 3*27.1 m 202.1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8 00
t0.00,	13.n,	15.00.	17 00.	19.30
22 00. 22.55 8.05 Kalejdoskop vedrih napevov; 3.40 Pesmi in priredbe Danila Bučarja poje Gorenjski vokalni kvintet; 9.00 Instrumenti na paradi; 9.37 Stare melodije v novih oblekah; 10.10 Samo Hubad cirigira orkester Slovenske filharmonije; 11.00 Na lovu za popev-kami; 11.30 Oddaja za cicibane;
12.00 Ansambel Srečka Dražila;
12 15 Kmetijski nasveti — Dr. Albin Sedej; Veterinarska služba in nagla rast živinorejske proizvodnje; 12.25 Arije iz oper raznih narodov; 13.30 Kar po domače (narodne in domače vize);
13 55 Priljubljene melodije; 14.25
Športna repcirtaža-slušalci čestita*	>
15 40 S knjižnega tuje glasbene foW"^ bavna ruleta; W.10 ■ tijo* — Slovenske ^ redbi E. Adamič . ^ , plesni orkestri^ Uura
oddaja; i?15 r-Voconda. 11 iz opere La Gio j
. i , ar72 1
(cRoid]
narodne^
  -r A.	-	___	pT.	._
dijska univerza . . »M Neubauer: EevkemJ
kov večer	^
pevov; 20.43 p Viorsey; orkester Pierre	ji
bobna brazilska .^g l..„
jugoslovanske v0k jo V Ufe
Po svetu Ja“a‘ jjgi pevt*1 Ijjj,
Modugno in	L
Igraj« zagrebški	;
HTV JuGOSb ^ « j Od 20.50 dalje pr"1 ®JSfc tuje TV I>°staje*	:*li
TELEVIZIJA
odd« a
13.30 Šolska odda^L ^ ( ^ daja za Vtroke'ovi	tV(
18.45 Stari m nOV mJO
Pouk an*rc~~;-glasba; 20.00 'I"V »	n
Poročila: 2100jr^mati^raIlf & lezni alibi —	rit®1'	Ittih
»laii	19.30
angLeš4!n, ',a
lezni alibi ba; 22.25 Poročila.
dram*32 ^
Današnji
ir i ftno deK^E ^	0	m
znanjem 5*ovey^av5®11 !t* skega jezika, vešč*	,
tkih del, išče službo 5Jj|I 1(>
prodajalka, tr-
ških
ali
RADIO
Imena nekaterih dobitnikov v prvi polovici septembra
ČETRTEK, 8. oktobra 1959 RADIO TRST A
7 00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture: 12.55 Orkester Ar-mando Sciascia; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna glasba; 18,00 Radijska univerza; 18.10 Koncert violinista Maria Siminija in pianista Ennia Sllverija; 18.35 Slovenske narodne pesmi; 19.00 Sirimo obzorja; 19.20 Pestra glasba; 2u.00 Šport; 20 30 Orkester VVer-ner Mueller; 21.00 Obletnica tedna; 21.15 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije; 23.00 Klavirski duo Cergoli-Safred; 23.30 Polnočna glasba.
trst
11.35 Simfonična glasba; 12.10 Tret la stran; 12.30 Glasbeni album; 17.20 Franco Russo in njegov ansambel; 18.15 Koncert pianistke Giuliam:	Marohi; 18.45
Drugo življenje — enodejanka; 19.45 Kmetijska vprašanja; 20.00 Znani valčki; 21.00 «La riva delle Sirti*, opera v treh dejanjih.
II. PROGRAM
1000 Zeleni disk — pestra dopoldanska oddaja: 14.00 On, ona m tretji; 16.00 Tretja stran; 17.00 Koncert operne glasbe; 18.30 Pie-Site z nami; 21.00 Maigret in plaš-ijivo dekle — prirejeno za radio.
KUPEK
Poročila v italijanščini; 12.30
17 15, 19.15 22.30.
Foročlla v »lov,: 730.	13.30
15.00.
5.00-6.15 Prenos RL; 7.00-7.15
Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 7.40 Glasba za dobro jutro;
CORAZZA M-, Ul. D. d’Aosta 12 z	nakupom	22.700	.lir	dobi....
BUBNICH G„ St. Reška casta 51/2 z	nakupom	26 600	lir	dobi....
CRASTI EL., Ul. Soncini 159 z	nakupom	9.800	lir	dobi....
CUSMA M-, Šalita Promontorio 8 z	nakupom	9.800	lir	dob ....
PIAZZA GIUSEPPE Ul. Giuliani 21 z	nakupom	29.800	lir	dobi....
CIACOTICH S., Ul. Limitanea 2 z	nakupom	26.900	lir	dobi....
BRACCHETTI A., Ul. Ginnastica 41 z	nakupom	54.800	lir	dobi....
CREVATIN N., S. M. M. spod. 1791 z	nakupom	9.900	lir	dobi....
TUL DAMIANO, Mačkovlje 62 z	nakupom	27.000	lir	dobi....
REDIVO UCCIA, Ul.Settefontane 99 z	nakupom	19.000	lir	dobi...
CERQUENI O., Ul. Settefontane 33 z	nakupom	13.000	lir	dobi....
STACUL P.,	Pisciolon	584,	Milje
z	nakupom	39.350	lir	dobi....
BORRI NORINA, Ul. Soncini 11 z	nakupom	10.300	lir	d-Ctiji. -. .
DEL CONTE C-, Industrijska ul. 28 z	nakupom	19.000	lir	dobi....
PERUSIN ELVIA, Ul. d. Quercie 6 z	nakupom	10.900	lir	dobi....
AMOROSO LUCIA, Reška cesta 17 z	nakupom	60.800	lir	dobi....
BADYAN FELICE, Ul. S. Servolo 5 z	nakupom	5.000	lir	dobi....
CARRIS V., Ul. Madonnina 12 z	nakupom	42.000	lir	dobi....
SANZIN B., Ul. ded Giardini 34 z	nakupom	18.000	lir	dobi....
PORCF1LLI MARIA, Ul. Doccie 1/1 z	nakupom	"18.400	lir	dobi....
HROVATIN L., Ul. Cologna 66 z	nakupom	57.100	lir	dobi....
L.
Na stoiine klientov je že dobilo takšne in še večje dobitke
obleke, površniki suknjiči, hlače dežni plašči perilo pletenine
Moški
oddelek
Korzo
Garibaldi
Oddelek za ženske in otroke
Trg Stare mitnice 1
CodfcdhM
V nekaterih menjalnicah v Trstu: dinar 61, šiling 22,8, dolar 614. zahodna marka 147, funt šierlmg 1733, frank 122,
Obleke,
;i dežni $
Se hočete oblačiti lepo in potrošiti malo?
in ženski dežni
TRST, Corso llalia 25 - CORIf A. farso Vardi 39 - VIDEM, Dl. Sav0
i
to 3Cf$©§
'dDoj pa
verandi.
lomestni
»IVIOT SO
J Pripeljalo dela. cez dvori-
i5°, t™ omedle-
bjla J«
TO’!* t>bUp^, kpmaj
& *• %L!avl|al
*vižj> JpreJ vpit-
8, za konec
'«»»»: W»** vni?a Je?»
Si'B“
>Nh '»"Sk'"'’ l'
K etandP zal 2 >	■‘M.	«Hvala
feš
\V^8in<3|[ 2S0di-SaPe. Uly- ko
Otffcar so Škocjanske J*ine osvetljene, Iskovalcev kot prej. Na sliki š
8. olitobra 1959
-FRED HELLER
* tter I6 k287®11 g°-r- lastmk Shep-
e,
Jk\ je !tn\ W Poja-
bj%^,IndlJancih
®jo^leV°m- Naj
■Afi 3enabii na
»ni
!»Sh
fet i
nespodob-
Jm ,nobeno de-« Je tega do-
•rjnJS napeti dru*
[ je, kakor 4 lantu potu-
• Kai !aJ 8e nima v J Sl ti vse po-
tv0^gOvih letih?
> lbrriat? Zelo si
^ničJndrasi’ ^lO'*
'»Pa „Plsem krivi'
5 fanta Jazumen-,a2umu» spra' oče tPr ’ le dejal
6 Prs?er0d0rno za' |l*M% dobro Uo a emu ni bil° »■- aI.Je ubogati.
t;‘neni,
fck^la V
^ da ni za-
j1 N b®1 ukrepi-
So vn?rei delal?*
le izza
vogala.
* in^en?yoiega po-varjenla sem Končala bova
CS? 0dsieJ
JSouumes? De' '■ daV
je skomig-
hišo.
H II |! i
^ ^ sp glavo, sa-
I %et tLJe treba- -
0f°% ir, °J tam. ^ b0Va „Sa odpri. ^ a naPrej go-
^^ Pokaza,
" 1 »a vPa 2aboj, ki Pa £andi in se ! ^miljenem
SbiTstayni iistek
S1 deli °ne SO
Uh ia 2a trak-
tra«-
iD»l!aSa°?premnik
'.le <*u"sa-»
11 ^_°dsei r>„
*>Ui bnn orodje.
tt>lide ji.v?ee, če
ukšebce>
Kal jastre-Tam
>?al-
«Kače klopotače so v zaboju, ki so jih poslali v Raziskovalni inštitut. In zgodila bi se velika nesreča, če bi ti zaboj odprl...* «Prav nič se ne bi zgodilo,* se je zarežal Billy. «Takoj’ sem vedel, da so klopotače v zaboju.*
«Kako to...» je začudeno vprašal tujec.
Fant ga je prezirljivo pogledal. «Potrkajte s čevljem na zaboj, pa boste slišali v njem klopotače. — Ali boste zaboj sedaj odpeljali?*
«Seveda!»
«škoda!» je odvrnil Bil-!y. «Jaz pa sem jih hotel vzeti ven in dati naši svinji ki jih rada žre. že večkrat sem jih ji prinesel za poslastico.*
Sedaj je gospa Parker dejansko omedlela.
Billyja pa je zgrabil oče in mu jih naložil z jermenom kot še nikoli poprej.
Saj je vedel: odrasli so nepreračunljivi. Najprej poljubljajo, potem pa tepejo. Kdo ve, kaj pravzaprav
hočejo?
— Si vidu, a, Jakec, ti Rusi prou ne pestijo ledi nanka, de be se na-malo oddahneli. Uni dan
Pela jen šenji sta mogla ■ jet mešat štrene. Ku de Ajzenhover jen drugi Amerikanci čakajo
so ustrlili u Luno, zdej pej so spestili prou njeh, de jeh bojo kej navadli.
spet an nov satelit, ke se bo vrtu ukuli
E, ma Ajzenhover jeh ni dosti po-
Lune, pej an cajt ukuli	Zemle, nanka	slušou. Jeh	je	nečko	pestu	jen šou u
ne zastopem dobro.	Kalifornijo.
— E, Rusi	so	res pokazali,	de	nekaj	—	Znaš, de mene se čudno zdi, de u
znajo. Jen tisti njeh tretji	lunik	bo fo-	Rimi	ne najdejo anga bol pametnega
tofrafirau luno tudi od unga kraja, taku	človeka, de	be	biu za	ministra. Vidi ke
de bomo znali, kašna je	Luna tudi od	ta človek je	nevaren. Uan be	nečko stre-
zad.	ljau.	Se spomneš uni bot, ku je nečko
— Ja, vse	je	lepu, nar	ta	lepše pej	denu	na konfin ane divizije, de bo neč-
bo, če bojo res nardili laku, da ne bo ko začnu vojsko.
 .»j«!.« r/«.	/i«	Uni	ooo-1>	__ H o n/r hi n
več vojske. Ku je videt, se je Hruščev
Be ga blo treba prou zvezat. Do-
prou denu	na tu. Je šou prfina če u	bro, de je biu zdej proč, ku	je	šou	uni
Peking h Kitajcam jem dopovedovat, de	japa dražet financarje na jugoslovanski
morejo bet	tudi uani za mir. Prouzaprou	blok. če be biu tle Pela,	be	bla	vre
se zdej vsi	še preči martrajo za ta mir.	vojska.
Tudi Angleži jen prfina de Gol.
— Samo dvem pej tu ne gre u račun.
— Pej kadu je tu?
— Ne boj se, ke ne bo več dougo lco-mendirau. Pr demokristjanah se forte kregajo jen forte kritizirajo politiko od Ma tištTpela' pej jen Senji. Znaš vlade. Boš vidu, de ne bo dougo, ke bo-kaku je. Santo Uficjo je reku, da ne mo jemeli nov governo. se mejšat ses komunistami jen taku ua- — Sej be biu cejt, de be jemeli ano na dva, ke	sta tudi	forte pobožna, ku	vlado, ke be zastopla kasni so	cajti	jen
sta zvela, de se Ajzenhover mejša sez	ke be spraula u	penzjon vse	tiste, ke
Rušami jen	de se ž	nimi prfina zasto-	mislejo samo na	dučeta, na vojsko	jen
pe, sta bla	preči u	skrbeh. Jen ku je	take reči.
šou Hruščev a n bot proč, sta hitro tekla u Ameriko dopovedavat Ajketi, de nej se varje, de je treba prej dobro prerni-slet, de kanone jen atomske bombe je
Jen tiste, ke ne morejo požrt, de smo tudi Slovenci ledje, ke lahko govorijo svoj ježek, magari na velikem plači. — Taku, de be se ti ne taku bau go-
bulše držat, de sez Rušami se ni za fe- vort slovensko na tem turni.
m J *	z.«	rt
dirat...
Tudi tu. Jen tudi, de be se ne
— Ja, zatu ke Amerikanci so otročji bali jet v dvorano k svetmi Ivani, ka-jen se ne zastopejo. Morbet je Pela dar je tam kašen koncert.
J	j	_	...	j.	ua**	  Mn	in	Hlinipprmnstf. np
spet reku, de rajše vide svojo hčer
Ma ta dvojezičnost jen slovenske
mrtvo od atomske bombe ku de be ko- pravice jem prou ne gfojo dol Si vidu mendirali komunisti? ~	kaku so fotografirali tisto tablo od slo-
— če se dobro premisle, sta nardila venske banke. Taku jeh, jezi, de msp prou grdo figuro. Vsi so bli kontenti, mogli nanka šimfat. Nečko so napisali ke sta se Amerikanc jen Rus lepo po- tu je tabla od banke. Ku češ: zdej m menla, prfina Adenauer, ke je tudi an kej govort, nečko se obest. tak, je samo namalo ponjuru. Jen glih — Morbet se bojo!
GOSPODINJA JE PRVI ZDRAVNIK - PRAVIJO V INDIJI
Kak© naj se ravna gospodinja če ima v hiši želodčnega bolnika
Nekaj drobnih resnic, ki jih potrjuje medicinska znanost
Neki star indijski pregovor pravi, da jv najboljši zdravnik — gospodinja. Morda je to veljalo nekoč, ko človeštvo še ni bilo pod udarci sodobnega življenja :n vseh onih bolezni, ki jih civilizirani svet nosi s sabo, vendar je tudi v tem reku nekaj resnice, kajti gospodinja s svojim načinom pripravljanja hrane m svojo izbiro prav gotovo vpliva vsaj na en važen organ človeškega organizma — na želodec in s tem posredno tudi na zdravje nekaterih drugih organov in človekovega razpoloženja. Zato se bomo pomenili j nekaterih zadevah v zvezi s tem. Gre za malenkosti, ki pa jih tako radi zanemarjamo, ki pa hkrati niso kar tako.
Ne bomo govorili o nujnosti mešane hrane, ker je to menda vsaki gospodinji znano, pač pa o nekaterih stranskih momentih v zvezi z želodcem in hrano.
Ali sme človek, ki mu želodec nagaja, piti zelo mrzle pijače. Ne, tudi zdrav želodec slabo prebavlja, če smo popili pijačo, ki je izpod normalne temperature. Sme človek z občutljivim .želodcem
IIIIIII IH li M Hill HI! IIIIIII UM HII
  HIIIHII.HIHII............................................................................................
mini t mini miimiiif n luninim Hiim mmmmmi
V SMISLU MIROLJUBNEGA TEKMOVANJA MED SZ IN ZDA
Eisenhotver obljubil atomistom tri kilometre dolg akcelerator
Komentar ameriškega a torni sta WiIsona: «Naj storimo kakršen koli napor, se zdi, da zmorejo to storiti tudi Sovjeti in to celo
dvakrat bolje kot mi»
Koliko vse to stane, nihče ne vprašuje
.Ul ut* 2 dletom, Kladivom, o-
. Je ves °Jačen z
Biliy ga za-za-
»„ ^asna. Aha! Je. Zdaj-
bmenje
stal v de-
pridr-1 se usta-
Vldp7 va.
Pred kratkim je v najrazkošnejšem hotelu v New Yor-ku. kjer je pred nedavnim stanoval Hruščev Ob svojem obisku v New Yorku, predsednik ZDA Eisenhower govoril skupini ameriških atomskih tehnikov in skupini ti-nančnikov, med katerimi je bil tudi ameriški finančni minister. Ob tem je Eisenhower rekel, da bo od kongresa zahteval, naj odobri sredstva za gradnjo največje naprave za atomska raziskovanja, kar jih je bilo doslej zgrajenih. Mislil je pri tem na ogromen akcelerator, ki bo dolg 3 km.
«Ko vam Dom povedal, koliko bo akcelerator stal — je nadaljeval Eisenhower in se pri tem obrnil proti finančnemu ministru — bo to tudi vas presenetilo.« Pri tem pa je Eisenhower stroške zamolčal ul jih siministru povedal, na štiri oči, da bi se znal pripraviti za debato v kongresu Zavod za raziskovanje atomskega jedra bo dobil 100 mi-
Načrti za akcelerator spadajo v vrsto onih raziskovalnih naprav, ki jim dziki pravijo «jedrski stroji*. . Ta o-gromna naprava služi znanstvenikom kot nekakšen mikroskop za proučevanje atomov. Akcelerator omogoča neposreden pogled v strukturo atomov. In podobno kot v optiki tudi v atomski fiziki velja pravilo: čim večji in čim močnejši je mikroskop, tem globlje in več se da z njim videti.
Samo ob sebi se razume, da bo ta velikanska naprava najprej služila za raziskovanja, ki niso vezana na določen cilj, to se pravi, za raziskovanja, ki- se tičejo temeljev ato-mistike. Noben fizik ni doslej mogel ljudem, ki take naprave finansirajo, jamčiti, da bodo rezultati raziskovanj ne-lioč konkretno služili temu, kar od njega pričakujejo. Italijanski znanstvenik Ennco Fermi, ki si je ob času sam v čikaškem inštitutu postavil
lijonov dolarjev, ali v nasi I napravo za raziskovanje atom-valuti 65 milijard lir, kar je skega jedra, ;e odkrito rekel: tudi za ameriške razmere ve- «Jedrske naprave, podobno lika vsota.	I	kot egipčanske piramide, mo-
 ....■■■■.mi..Hlinili.hm«.............
OCJANSKI «0RJAK>
Se vec oo-norjaku
rejo nekoč priti v zgodovino kot spomin na nekaj, kar ne služi ničemur.* Konstruktor prve ameriške jedrske naprave Robert Wilson pa je to svojo dejavnost komentiral takole: «Zdi se mi, da konstruktorja jedrskih naprav navdihuje v glavnem ista težnja, ki je navdihovala graditelja kake gotske katedrale. Estetski navdih take gradnje leži v njegovem tehničnem izvajanju.*
Gradnja jedrskega stroja postavlja pred tehnike zelo zapletene probleme. Poleg tega, da bo ta ogromna naprava pokrila prostor več nogometnih igrišč in poleg tega. da gre za napravo, ki bo težka toliko, kolikor tehta velika vojna ladja, je treba vedeti, da morajo biti posamezni deli izdelani s tolikšno preciznostjo, kot bi šlo za izdelavo mehanizma drobcene ure.
Sovjetski strokovnjak' za gradnjo jedrskih naprav prot. Vladimir Weksler je na nekem primeru prikazal potrebo po preciznosti takšnih naprav:	kilometre dolge in v
glavnem okrogle cevi jedrskih naprav, v katerih zadobe delci atoma ogromno brzmo, ne smejo imeti niti najmanjše vzbokline, ob katero bi se ti delci mogli zatakniti kot mu-ha ob niti pajkove mreže. Celo najmanjša deformacija bi tolikšno napravo napravila za neuporabno.
Ameriški strokovnjaki so potrebovali več let, da so svoj atomski akcelerator «beva-tron* izpopolnili in ga tako ezlikali*, da je bil pripravljen za rabo. Tolikšni napravi, ki tehta toliko, kot sto velikih tovornih lokomotiv, in u-porabi toliko električnega toka, kakor ga uporabi velemesto, streže cela vojska znanstvenikov in tehnikov.
Ameriški fiziki smatrajo,*da bo Amerika prevzela v svetu vodstvo v atomskem raziskovanju, ko bodo imeli na razpolago to velikansko atomsko napravo, ki jim jo je zagotovil Eisenhovver. Toda pred leti, ko je sloviti ameriški ato-mist in Nobelov nagrajenec Ernest Laurence na atomski razstavi v Ženevi pojasnjeval svojim sovjetskim kolegom podrobnosti o gradnji in dimenzijah največjega tedanjega in sedanjega ameriškega «atomskega stroja*, mu je sovjetski profesor Weksler zaupal, da grade v Sovjetski zvezi še večjo napravo za raz-iskovanje atomskega jedra. Seveda je to bilo, še preden je Eisenhower ameriškim a-tomistom obljubil akcelerator, ki bo dolg nad 3 km. Toda že kmalu po tem razgovoru med Laurenceom in Wekslerjem so ameriški in angleški atomisti mogli v sovjetskem atomskem inštitutu v Dubni pri Moskvi konkretno videti sovjetskega velikana, izredno velik atomski akcelerator. Tedaj je ameriški atomist Alwares izjavil: «Te naprave so zelo podobne
našim, le da tehtajo 36 tisoč ton, dočim tehta naš akcelerator 9000 ton. Glavna kon-trolna dvorana je dobesedno fantastična. Sredi nje je kontrolna miza, na katero bi bil ponosen vsak ameriški znanstvenik.*
In tedaj se je baje začela tekma v gradnji največje jedrske naprave na svetu. Čeprav ni gradnja velikih atomskih naprav nikoli zagotavljala konkretne in neposredno praktične koristi, so znanstveniki Vzhoda in Zahoda zahtevali od svojih vlad nova velikanska sredstva, da bi mogli priti do večjih «konku-renčnih* atomskih naprav. A-meriški strokovnjak za jedrske naprave Wilson meni, da je vzrok temu tekmovanju predvsem v slavohlepju raziskovalcev, ki med seboj tekmujejo, kdo bo prej in dlje prišel.
Ta zanos v gradnji atomskih velikanov se je iz Sovjet-
ske zveze in Amerike prenesel tudi v Evropo in evropski Svet za jedrska raziskovanja dokončuje v bližini Ženeve jedrsko napravo, ki bo stala 70 milijonov nemških mark in bo stopila v delo prihodnjo pomlad. Možno je, da bo ta evropska jedrska naprava za nekaj časa nosila svetovno prvenstvo, preden je ne prehiti že napovedana ameriška ali pa kaka druga sovjetska atomska naprava. Evropski akcelerator bo namreč l-mel energijo 25 milijard elek-tronvoltov, dočim ima ameriški «bevatron» moč 6.2 milijarde elektronvoltov, sovjetski pa 10 milijard elektronvoltov.
Atomski fiziki so ugotovili, da ima atomski akcelerator, v katerem se ‘atomski delci premikajo premočrtno, veliko
jesti obilno prikuho zelenjad-nega izvora? Ne le more, ampak mora, posebno mora obilo take prikuhe jesti človek, ki boleha za gastritisom, kajti organizmu so potrebni vitamini, posebno vitamin C, brez katerega je nemogoče o-zdraviti kronične bo ezni želodca. Kaj pa močne začimbe? So te prebavi škodljive? Nasprotno. Močne začimbe, kot na primer poper, gorčica ali hren spodbujajo tek, kot spodbuja tek in prebavo dobra kava, primerna omaka in razne druge podobne začimbe ali pijače.
Kaj pa meso? Pravijo, da je mastno meso boljše od pustega mesa. Okusnejše morda je, toda ni bolj zdravo, kajti mastno meso preobremenjuje želodec s kalorijami, količina beljakovin pa je v mastnem mesu enaka kot v pustem mesu. Kaj pa mleko? Je mleko zdravo za občutljiv želodec? Mleko je za vsak želodec zelo zdravo. Ne imenujejo ga zaman bela kri otrok in — odraslih. Mleko je zelo nasitljivo in je edina tekočina, ki se v želodcu spremeni v trdno maso.
Včasih se sprašujemo, katera hrana je laže prebavljiva, katera teže. Pravijo na primer, da so jajca težko prebavljiva. Dejansko pa so jajca zelo lahko prebavljiva hrana, podobno kot riž. Zdrav želodec jih prebavi v dveh u-rah. Meso pa ostane v želodcu pet, sardine v olju pa celo osem ur. Cim bolj mastna hrana je, tem teže je prebavljiva. Iz tega izhaja, da mora človek z občutljivim želodcem jesti mehko in lahko prebavljivo hrano, če si hoče želodec in zdravje ohraniti.
Kaj pa alkoholne pijače? Kozarček žganja mnogim služi kot aperitiv. Dejansko tudi vpliva tako, toda Šilce slivovke po obilnem in posebno mastnem kosilu deluje še bolje. Morda pa je še najboljši konjak, ki po zaužitem mastnem kosilu deluje kot zdravilo. Seveda ne smemo v tem pretiravati, kajti alkohol v večjih kpličinah uničuje vitamin B-l, ki je za organizem izredno važen. Isto velja seveda tudi za dober kozaTec vina. v našem primeru še posebej terana ali refoška, za katerega pa prav tako velja, da ne smemo z njim pretiravati.
Ce ima človek motnje v želodcu, ne sede k mizi s tolikšnim zadovoljstvom kot človek, ki mu želodec ne nagaja. Zato ni redko, da vidimo vprav človeka, ki ima težave z želodcem in prebavo, da med jedjo bere. Branje med obe dom ali večerjo prav gotovo ni priporočljivo, še najmanj človeku, ki mu želodec nagaja. Vzrok temu je, da mora človek med jedjo biti nekako v «delo» koncentriran, nepozornost želodcu škoduje, ker
prednost pred akceleratorjem	  ’
v obliki krožne cevi. Po skle- b° Prebava Prav «otovo po'
pu ameriške vlade bodo ameriški strokovnjaki, kljub mno-
(Nadaljevanje na 5. strani)
časnejša in ni izključeno, da ne bo kaj — zaostalo. In tedaj more človeka vprav od tega boleti glava. Ugotovlje-
no je, da človeka tudi če ima
zdrav želodec boli glava, če mu želodec ostane poln in če zaužito hrano nenormalno prebavlja. Vendar pa ne smemo tovrstne glavobole pripisovati le polnemu želodcu, kajti pogosteje kot od želodca nas glava boli zaradi raznih motenj na ledvicah. Človek si v takem primeru skuša pomagati s čistili in vsem podobnim, vendar je mnogo bolj pametno in primerno, da v primeru glavobola, za katere-, ga ne vemo vzroka, vprašamo za nasvet zdravnika.
Kp smo že pri občutljivem želodcu, ki kaže neposredne posledice, se bomo pomenili še o sledečem: Kakor hitro l-ma nekdo motnje na želodcu in izgubi apetit, se ustraši, da bi to mogel biti znak rane na želodcu. To pa ne drži vedno. Bolj gotovi znaki rane na želodcu so nekak pritisk v želodcu, ki ga človek čuti po o-bedu, nadalje občutek, da nam gre na bruhanje ali pa konkretne tope bolečine. Ce nam pri šibkem želodcu tek odpove, je to bolj znak razširjenega želodca kot pa rane na želodcu.
Se nekaj v zvezi s tem. Ko je zdravnik opazil, da z želodcem nekaj ni v redu, je pacientu predpisal dieto. Dieta že sama na sebi, pa naj gre tudi za najbolj blago, pomeni odrekanje. Drugo odrekanje pri tem je to, da bo
moral človek, ki se mora držati diete, jesti vedno sam ali pa v družbi ljudi, ki imajo podobno dieto. Kajti če človek vidi pri isti ali sosedni mizi nekoga, da uživa hranoj ki si je sam želi in ki je n« sme jesti, ne bo od svoje diete imel nobenega haska, pač pa celo škodo. Kajti želodec mu bo v tem primeru deloval tako intenzivno, kot če bi pre. bavljal težjo hrano, ki jo u-živa sosed in ne hrano, ki jo dietetnik konkretno uživa.
Za konec še to. Zelo neprijetno je, če človeku zaudarja iz ust. Pogosto je to znak, da z želodcem ni nekaj prav. Toda to ni nujno, kajti zadah lahko prihaja tudi od pokvarjenih zob, od vnetja dlesni, kakor tudi od vnetij v grlu. Možno pa je, da pr'haja zadah tudi od raka na želodcu. Zato je nujno, da imamo zobe vedno v redu, kajti to nam narekuje že šibak želodec. Z druge strani pa se v primeru zadaha, za katerega ne znamo za vzrok, moremo pravočasno ravnati. Ce nam zadah traja dlje časa, bomo najbolje napravili, če se bomo posvetovali z zdravnikom.
Našteli smo nekaj primerov, ki se le zde, da so stranskega pomena. Veljajo seveda za vsakogar, še najprej pa za gospodinjo, ki hrane ne priprav. Ija le zase, pač pa za vso družino in se zato gospodinja mora po tem primerno ravnati.
Zelo lep nočni komplet iz tmega nylona. Barve: rumeno cvetje na svetlo želeni osnovni barvi
IIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIHIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIimillHlIlIHIIIIIIHIIIHIIIIIIIIHIimHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIHIIIHIIIIIII
HIHIHHHIIHIHIHHHIHIHIHIIIIIHIIHIII|lllllHIHIIHIIIIHIHIIHIInilHHIHIHIimiHIHIHHIIHHfllHIIHIIIIIIHIIHIHIIIIIIIHIIHIWi
Pravilna nega las jeseni in pozimi
Jesen je čas, ko je treba misliti tudi na nego las. Tukaj ne mislimo, da bi bilo treba pogosteje fc frizerki. Pravilno nego las lahko opravimo tudi doma in to mogoče še bolj temeljito.
Lepi lasje dajejo ženski še poseben čar ter so pravzaprav odraz njene osebnosti in okusa. Zato poslušajte nasvete, ki vam jih hočemo tokrat omeniti.
V vseh letnih časih imajo lasje potrebo posebne nege; to velja pa še prav posebno za jesen, ko so lasje od sonca in vetra ožgani in osušeni.
Pri laseh razlikujemo v glavnem mastne in suhe lase. Oboji imajo svoje dobre in slabe strani, ki pa jih moramo poznati, če jih hočemo pravilno negovati. Predvsem morajo lasje vedno pravilno dihati; zato mora biti lasišče vedno čisto in brez prahu ali prhljaja.
Ce imamo mastne lase, potem jih moramo oprati vsaj enkrat na teden To velja posebno za one ženske, ki Živijo v industrijskih rhestih, kjer je zrak umazan in se lasišče zaradi tega dosti hitreje umaže.
Za suhe lase velja pravilo, da jih je dobro prati vsakih 15 dni. Vendar ima tudi to pravdo svoje izjeme. Glavna skrb pri pranju las mora biti pravilna izbira šampona. Lasišče je za šampon prav tako občutljivo, kot je koža na obrazu za razne vrste krem. Šampon ne sme zato samo čistiti las, temveč mora nuditi lasišču tudi hrano in s tem lesk in moč. Zato izbirajmo
šampone, ki so napravljeni iz raznih rastlinskih olj, iz jajca ali pa iz kolistenna. Ko ugotovimo, kateri šampon našim lasem najbolj u-streza, se ga držimo tudi za nadalje. Lasje namreč ne prenesejo stalne menjave šamponov in je takšno menjavanje lahko večkrat vgrok, da začnejo lasje še bolj izpadati.
Ce imamo mastne lase, ali pa tudi normalne, potem je priporočljivo, da si jih po pranju s šamponom nalahno zdrgnemo z alkoholom ali pa kolonjsko vodo. Za suhe lase seveda to ne velja, ker bi jih alkohol še bolj osušil. Takšne lase je treba po pranju namazati s posebno kremo, ki jo pustimo na laseh kakih 5 do 10 minut, nato pa jih zopet dobro splahnemo
Dobro pa je, da si lase, preden gremo k trizerki in to velja še prav posebno tedaj, če imamo namen, da si napravimo trajno — dan prej namažemo z dobro kremo ali pd z rastlin sfcim oljem. Takšna masaža lase okrepi ter prepreči, da bi se pri friziranju preveč presušili in izgubili lesk.
Mnoge ženske so zaskrbljene zaradi prhljaja, ki se na jesen še raje pojavlja. Prhljaj je lahko suh alt pa masten, kakršna je pač vrsta lasišča. Ce imamo suh prhljaj, potem pomeni to, da primanjkuje lasišču mast, če pa je prhljaj masten, potem se pravi, da izloča lasišče preveč masti. Nikar ne jemljite prhljaja površno; prhljaj smatramo namreč že za kožno bolk-
zen, ki jo je treba zdraviti, sicer bomo začele izgubljati lase. Danes so v prodaji že razne kreme in vode s katerimi zdravimo prhljaj.
In še en nasvet: tudi najbolj zdravi lasje pntrehuie.
jo vsaj enkrat na leto počitek. Pustimo zato vsako barvanje in friziranje, ki las vedno kvarita. Umivajmo si vsaj en mesec lase same doma in žrtvujmo za ta čas nekaj svoje lepote negi lasišča.
r-tg,
HOROSKOP
 ZA DANES__
— Veš, tudi če te povozi z brzino samih petdeset kilometrov na uro, te pošteno obdela...
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.1 Vaš zgled bo prisilil druge, da se bodo temeljiteje lotila dela.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Razgovor, ki ga boste imeli z nekim predstojnikom, vam bo dal nove upe
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Z delom nadaljujte tako, kot doslej. Vaš način dela je trenutno najboljši.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.); Stroški, ki ste jih imeli za izboljšanje družinskih razmer, so bili vrženi stran.
LEV (od 23. 7. do 22. H.) Vaša pripravljenost in sposobnost naglega odločanja in dela vam bo omogočila, da boste uživali prednost
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Več pozornosti in več .vljudnosti bi vam ne škodovalo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne dopustite, da bi vas spodnesel nekdo, ki je manj sposoben kot vi.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vso vnemo in potrpežljivost boste morali vnesti v delo, ki ga vršite
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Primeren dan za ljudi, ki se ukvarjajo z umetnostjo in slovstvom.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne zmanjšujte naporov osebe, ki vam hoče dobro in ki je storila vse, da bi va« zadovoljila.
! VODNAR (od 21. 1. do 1«. 2.) Iščite druibo med ljudmi, ki so bolj pametni in bolj i» kušeni od vas.
RIBI (od 20. 2. do 20. SJ Soglasje v poklicnem delu. Bodite tudi naprej tako odkriti, ker vidite, da vam to bolj koristi
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4
Spet bodo vozili vlaki med dvema goriškima kolodvoroma
Primer narodne nestrpnosti
Vzpostavitev železniškega prometa bo še bolj okrepila gospodarske vezi
V duhu prijateljskega sodelovanja postaja Gorica trden in koristen most med dvema sosednjima državama
Ce nas spomin ne vara, je misel o ponovni vzpostavitvi železniškega prometa med dvema kolodvoroma, od katerih je eden v Jugoslaviji, drugi v Italiji, prva sprožila pred več leti neka levičarska stranka. O vprašanju se je potem skupno z maloobmejnim prometom, železniško zvezo med Zagra-jom in S. Giovannijem čestokrat razpravljalo na sejah občinskega sveta, kongresih raznih strank, tako da so tudi v Rimu spoznali potrebo, da se popravijo posledice razmejitve na tem sektorju. Ugodni meddržavni odnosi so pripomogli k sprejemu sklepa, da se spet uvede železniška zveza med tema postajama m se tako vzpostavi druga železniška zveza med Italijo in Jugoslavijo, ki bo še bolj poglobila gospodarske odnose med obema državama.
Kakšne koristi si nadejajo gospodarstveniki 0d novega železniškega prehoda?
Predvsem pričakujejo, in to povsem upravičeno, da se bo blago, ki je prej potovalo čez Trst, pocenilo zaradi zmanjšanja števila kilometrov. Ne smemo namreč pozabiti, da je železniška proga čez Gorico najkrajša železniška zveza med sosednjima državama, predvsem pa zelo ugodna za prevoz blaga iz severozahodnega dela Slovenije v Italijo. Iz Soške in Vipavske doline vsak dan izvažajo na podlagi raznih trgovinskih sporazumov velike količine blaga. Isto velja tudi za nakup blaga v Italiji za omenjene kraje.
Obenem s tovornim prometom bo šel tudi potniški promet. Mnogi lastniki propust-nic se bodo raje posluževali vlaka za prevoz kot avtobusa.
Lastniki tovornikov so bili pred leti v skrbeh, ko so se pojavili v javnosti predlogi za otvoritev železniškega bloka. Zbali so se ,da bi jim železnica utegnila konkurirati. Iz pooblaščenih gospodarskih krogov v Novi Gorici smo izvedeli, da po njihovem mnenju ni nikake nevarnosti, da bi železnica izpodrinila tovornike, ker je povpraševanje po prevoznih sredstvih za prevož blaga se vedno večje kot znaša zmogljivost voznega parka.
V okviru prijateljskega sporazumevanja zavzema Gorica vedno važnejše mesto v gospodarskih odnosih med sosednjima državama. V kratkem bodo dogradili avtomobilsko cesto, ki bo povezala prehod Rdeča hiša s Tržaško cesto. V načrtu je gradnja mednarodne avtomobilske ceste, ki bo prečkala mejo nekje pri solkanskem prehodu, prav tako se goriška trgovinska zbornica trudi, da bi zgradili avtomo-
bilsko cesto med Gorico in Ljubljano, tako da bi se italijanske avtomobilske ceste povezale z jugoslovanskimi.
Skratka, geografski položaj in dobri sosedski odnosi hitro celijo rane, ki so nastale v naših krajih zaradi nove državne meje. V tem smislu vse goriško prebivalstvo z veseljem pozdravlja sklep predstavnikov obeh vlad.
Mikluš podlegel
V torek zvečer je v civilni bolnišnici v Gorici podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri nesreči pred 14 dnevi, 45-letm Jožko Mikuš iz Ulice Cattenni v Gorici. Pokojnik je bil po rodu iz Steverjana, delal pa je v livarni SAFOO. Pogrebni sprevod bo danes ob IB. uri krenil iz bolnišnice Vitto-rio Veneto proti Pevmi. Od pevmskega mosta dalje pa bo. do pokojnika domačini pospremili na pokopališče v Pevmi.
Pokojni Mikluš je bil zelo zaveden in priljubljen moz. Zapustil je ženo in dva otroka. Prizadeti družini izreka naše uredništvo globoko sožalje.
stanovila šolo za razvoj ekonomije, ki bo namenjena dijakom, ki so že dokončali u-niverzitetni študij. Delovala bo od novembra do junija pri. hodnjega leta. Na koncu bodo izpiti, kandidati pa bodo morali predložiti tudi diplomsko delo. Po opravljenem izpitu bodo izdali spričevalo, ki bo služilo pri natečajih za funkcionarje trgovinskih zbornic.
Sprejeli bodo največ bO o-seb, ki ne smejo imeti več kot 30 let in imajo diplomo katere koli italijanske univerze. Potrebno je tudi znanje vsaj enega tujega jezika. Prošnje sprejemajo v Rimu do 20. oktobra. Prosilec mora predložiti življenjepis o študiju in o
Doberdobci ne bi smeli govoriti v svojem jeziku!
Pripetil se je v nedeljo v gostilni Frandolič
«v nedeljo se je v naši vasi zgodil neljub dogodek, ki je zelo razburil vse vaščane. Neki orožnik je v družbi nekega civilista stopil v gostilno Frandolič (poprej Gergolet), kjer je bilo več domačinov, s katerimi sta hčerki gostilničarja govorili slovenski. Eden izmer teh 'dveh je tedaj rekel: «Cas bi bil, da bi nehali govoriti ta prekleti (maledetta) jezik.« Drugi mu je pritrjeval.
Dekleti sta mu ogorčeno odgovorili:
«Tukaj je slovenska vas m me govorimo v slovenščini, ki je naš materin jezik. Ce je potreba, pa lahko govorimo tudi italijanski.«
Dogodek je še vedno predmet razgovorov in najrazličnejših komentarjev. Vsi so prepričanja, da taki provokator-ski izpadi ne koristijo javne-
mu miru, ampak zastrupljajo odnose na vasi in slabo vplivajo na miroljubno sožitje dveh narodnosti.
Zaradi tega vsi vaščani želimo, da bi se kaj takega več ne pripetilo in da bi se prenapeti predstavnik javnega reda poučil o razmerah v naših krajih, pa t\idi primerno Kaznoval.
S tovariškimi pozdravi podpis.«
Opomba uredništva: Da bo anahronistično dejanje enega nestrpnega nepridiprava še bolj očitno, naj za primer navedemo naslednje dejstvo: do-berdobski brigadir ima o naših ljudeh popolnoma drugačno mnenje. Zaveda se ,da živi med Slovenci, ki imajo svoje pravice. Tega dejstva se zaveda do tolikšne mere. da se je našega jezika pričel učiti.
Povodenj na Greti
j, okitili IRIMO
Kakor smo poročali v nasi
včerajšnji številki, je preds’-nočnjim počila glavna vodna cev na cesti na Greto (Šalita Gretta). Voda je napravila meter široko in prav toliko globoko luknjo, iz katere je drvela p o mostu do Ulice U-dine in bližnjih ulicah do Mi-ramarskega drevoreda. Zaradi «povodnji» je bil takoj ustavljen promet m ukinjena dobava vode nekaterim predelom mesta. Včeraj so prizadeti predeli spet redno začeli dobivati vodo iz drugih cevi, promet po omenjeni cesti pa bo zaprt še dober teden. Zaradi tega bodo morala vozila, ki prihajajo s Proseka, o-ziroma s Furlanske ceste, ali pa so namenjena na Furlansko cesto in Prosek, preusmeriti svojo vožnjo po bližnjih ulicah
Na prvi sliki vidimo prizor, ko je voda bruhala iz počene cevi in preplavila bližnje ulice. Izredni dogodek je prtva bil obilno število radovednežev iz sosednih hiš in vozačev, ki so morali ustaviti svoja vozila. Na drugi sliki pa vidimo luknjo, ki jo je na cesti, šču napravila voda, kjer je počila cev. Zaradi močnega pritiska je voda raznesla po ulici kamenje, blato in zemljo, tako da ni prostora za promet vozil.
svoji delavnosti,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiniiiiiiMiiimitiiiimniimimimummiiiiiiiiiiimummiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiTitiiiiii
Šola za napredek ekonomije v Rimu
Trgovinska zbornica sporoča, da je Zveza itahjanskin trgovinskih zbornic v Kirnu u-
Vojak	se	je	z
v a vtomobil,	ki	mu	je
Poldrugo uro pozneje je v bolnišnici podlegel poškodbam vozil dijak Mattiroli s Svetogorske ceste
Avto je
Kjer pripelje Ul. Coronini na Drevored XX. septembra je zelo nevarno križišče. Tega se je zavedala tudi goriška občina, zato je na koncu Ul. Coronini postavila znamenje «stop», kar pomeni, da se morajo vsa vozila ustaviti, preden zapeljejo v drevored.
Včeraj ob 13.40 je na tem križišču prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje 21-letni kap-
lliiiiiiiiiilimtiiiiiMiiiiilllliititiililiiitililliiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiimiiiiiiiiillHiliiill
Seja odbora trgovinske zbornice
Začasna uredba FLRJ o plačevanju cestarine
Do 15. novembra bodo italijanski prevozniki plačevali enako cestarino kot jugoslovanski v Italiji
Pod predsedstvom Giovan-nija Bigota se je sestal odbor trgovinske zbornice. Proučil je številne postopke, o katerih je že razpravljala posvetovalna komisija za prosto cono 22. in 29. septembra. Odobrili so razdelitev kontingentov ka, kava, papirja, lepenke in o-stanke mazil, petroleja, maščob in lesa. Obsežno so razpravljali o uporabi rezervnih skladov nekaterih kontingentov in določili merilo za razdeljevanje teh fondov za prihodnje leto. Sprejeli so sklep posvetovalne komisije, da bodo o-biskali nekatera podjetja proste cone.
 ..............................................................  IllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllf	iiiiiii
Pričel je veljati 1. oktobra
Vozni red avto na progab v obm
Proge; Medana, Solkan, Trbiž in Lokve
PROGA GORICA — STEVEK-JAN — MEDANA Ob delavnikih: odhod iz Go. rice ob 7., 12.30, 16.; odhod iz Medane ob 8., 13.30 17.
Avtobus ne vozi ob nedeljah in praznikih.
PROGA GORICA — SOLKAN Ob delavnikih: odhod iz Gorice ob 11.30, 16.30; odhod iz Solkana ob 7.30, 14.
Avtobus ne vozi ob nedeljah in praznikih.
PROGA GORICA — TOLMIN — BOVEC — TRB12 Odhod iz Gorice ob 16.30; odhod iz Trbiža ob 5 15, če je predoh Predil zasnežen, odpelje avtobus iz Bovca ob 7. uri.
Avtobus vozi ob delavnikih in ob praznikih.
PROGA GORICA — LOKVE Odhod iz Gorice ob 8., 13.30; odhod z Lokev ob 12., 17.
Avtobus vozi ob nedeljah od 1. decembra do 28. februar, ja 1960. leta. Vozil bo samo če bo na Lokvah sneg.
Padec motociklistov
Včeraj okoli 14.30 se je u-radnik 20-letni Mario Trampuš iz Ul. Giustiniani 29 v Gorici z icGilero# peljal v Brda. Na zadnjem sedežu je peljal 44-letno Bruno Bertossi poročeno Simonetti iz Ul. Marconi 4. Ko sta se pripeljala do prvega ovinka pod Oslavjem, ki je pri gostilni, se je ženska ustrašila, ker je motociklist vozilo nagnil na notranjo stran, da bi napravil ovinek. Misleč, da se mora nagniti na nasprotno stran, da bi »preprečila izgubo ravnotežja*, je povzročila karambol. Trampuš je izgubil nadzorstvo nad volilom, ki j* zapeljalo na desno stran ceste in se zaletelo
v cestni kamen. Pri padcu sta se oba precej poškodovala, največ ran pa je dobila Simo-nettijeva, ki so jo pridržali v civilni bolnišnici na opazovalnem oddelku zaradi možganskega pretresa in rane na temenu. Trampuš se je potolkel po obrazu, rokah in desnem stegnu. Ozdravel bo v 8 dneh.
Odborniki to z zadovoljstvom pozdravili rimski podpis sporazuma o železniškem prometu, na podlagi katerega bodo obnovili železniško zvezo med severnim in južnim goriškim kolodvorom. K tem v zvezi je predsednik poročal o pripravah za rešitev tega vprašanja, ki ga je pred 10 leti sprožila trgovinska zbornica-
Predsednik je potem obvestil odbornike, da je bil v našem listu od 30. septembra objavljen dekret, ki ga je podpisal jugoslovanski državni tajnik za finance Nikola Nin-čev, in ki za dobo od 8. oktobra do 15. novembra ukinja plačevanje cestarine za italijanske tovornike, ki krožijo po jugoslovanskem ozemlju, namesto tega pa bodo na podlagi recipročnosti vnesli plače, vanje enake cestarine, kot se plačuje za jugoslovanske tovornike v Italiji.
Proučili so vprašanje finansiranja gradnje deželnega letališča v Ronkah, odobrili proračun pokrajinskega pogozdo-valnega konzorcija za leto 1959-60, proučili prošnjo, da se del gozda izseče in zemijisce pa uporabi za poljedelske namene, in se pridružili zahtevam nekaterih drugih trgovinskih zbornic v državi glede državnih prispevkov za kategorijo trgovcev, reorganizacijo davčnega sistema za povišanje proizvodnje itd.
lar vojaškega prezidija iz Go- I seau, technicolor.
rice Luigi Pili iz Rima. Mladenič se je na vespi peljal iz mesta proti Soči. Ker našega mesta ne pozna dobro, je s precejšnjo brzino peljal po Drevoredu. Na lepem pa se je z njegove desne strani pripeljal na avtomobilu »Appia« z evidenčno tablico GO 16.196 dijak 18-letni Edoardo Mattiroli s Svetogorske ceste 75. Pripeljal se je po Ul. Coronini in zapeljal v drevored, ne da bi se ustavil pred znamenjem «slop« in ne da bi se poprej prepričal, če morda ne prihaja proti njemu kakšno vozilo tudi z leve in ne samo z desne strani.
Zaradi premajhne pazljivosti, morda pa tudi zaradi slabe vidljivosti, ki jo preprečujejo debeli kostanji ob drevoredu. je zapeljal na sredo ceste in zaprl pot motoriziranemu vojaku. Le-ta je stisnil na zavore in se poskušal izogniti trčenju, toda njegovo prizadevanje ni zaleglo. Zaletel se je v avtomobil in se prevrnil. Z glavo je udaril ob tlak in si razbil lobanjo. Z rešilnim avtomobilom so ga takoj odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so mu zdravniki skušali pomagati, toda rane, ki jih je dobil pri nesrečnem padcu, so bile take narave, da jim zdravniki ' niso bili več kos. Izdihnil je okoli 15. ure.
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: »Gangsterjevo življenje«, S. Cochra, cine-mascope.
VERDI. 16.00: »Mož za Cinzio«, S. Loren, G. Grant, v barvah.
VITTORIA. 16.45:	«Najlepša
leta našega življenja«, F. March, D. Andrews.
CENTRALE. 17.00: «Tekočina smrti«, S. Mcqueen, C. Cor-
(iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiii
SOŽALJE
Ob izgubi soproga Jožka Mi. kluša izrekajo tečajnice gori-škega gospodinskega tečaja Ke-ziki Mikluš najiskrenejše sožalje.
\v*
seveani
KOLODVOR
v	vpf-
GORICA *A'
čl
joine
nmm.
f!
JOŽKI KOLODVOR
U
šemPiTt
državna meja železnica nsCrt nove ceste za tovornike
Zemljepisna karta Gorice z okolico Legenda kaže železniške proge in tudi železnico, kjer bodo v kratkem »pet vozili vlaki. Zadnji vlak na progi Gorica severni — Gorica Južni
kolodvor je peljal leta 1947	<
MODERNO. 17.00: »Zaseda v
pragozdu«.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 17,4 stopinje ob 15.45, najnižja 4 stopinje ob 5.30. Vlage 58 odstotkov.
DEŽURNA#LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel. 29-72.
m
k*«M]
opravičilo
tS° Tab?P*"
SJ
glasilo v	,«(
stom
šola*
zgovornosti «o ^
sku» očitno
k
it
igo
potrdil - nehol*' J*« w pritisku.
f&SSR
K'* težko °Pra ga otroka v 'l0* J »sta
S**' t1il*!e Kom« "jjm, \
vrtec.« Tako P^e
SJSt *»«
sjtsjssciR.
Ijeni in nadr« osebe na	W	ii
službujočih J , (p
kov * *•> videmski el* p ^
morajo ***** PtrcU' lj, ,
šil ja jo svojo o ^
ske otroške	^
slovenske sol ,,	^
radi tega oVT «• Ce je tako * „[V „
orožnike,
orožni*’** nraviC(Wi . daieč od op 4 Itra za druge	bjtn
ki morda	|^-
funkcije.	j,	dj	j
Seveda so o* A „ čevanja v n J ju* 'tjv sprotju z usta ^	^
dumom. In	lti,ti
meru, če J* * Hjo nik slovenske V ^ vet tudi	*
lijanske. Juu‘ se nima Pre ,**** D vati, ce je fP, u , Slovenko skje ,10d , otrok
lo, kajti ('Titi tgr,
"ur.««-1 **
ska.	.	0	'
Trditev 0^\i\e
ja je nsekakort^ stvar! Zato ^ ^ [i ^ bilo zelo Pra ' ^ 146
finančni in
ah oni	.„
za pojasnilo. -,'1 u'1'
na ta
ali oni f t0li
bilo povsem
mH*
std”11
da z njihove >' „91 ga kršenja ne „ 4 viorandutno>	R
ne sme biti! U^ ^
pravi nam'
reč,
proste industrijske luke
Ravnateljstvo za carino ministrstva za finance je umaknilo svoj veto glede tega važnega vprašanja
Kaže, da je obisk tržaške pogojih neko industrijsko pod-
delegacije pri predsedniku vla de Segniju pripomogel, da je bil napravljen vsaj prvi korak za ustanovitev prostega industrijskega pristanišča. Iz Rima namreč prihajajo vesti, da je ministrstvo za finance, odnosno od ministrstva odvisne glavno ravnateljstvu za carino, spremenilo svoje stališč* in umaknilo svoj veto glede tržaške zahteve za ustanovitev prostega industrijskega pristanišča.
To pomeni, da je bila carina prisiljena na prvi umik, nikakor pa s tem še ni rečeno. da je carina popustila na celotnem področju. Po istih vesteh namreč carina ni odobrila tržaškega predloga, ki ga je uradno predložil vladni generalni komisar, sestavila pa trgovinska zbornica, temveč »n carinski organi pričeli se-sl a vi jati nov predlog. Pri tem pu ni mogoče še vedeti, če bo ta predlog upošteval najvažnejše tržaške zahteve.
Na prvi pogled bi se zdelo, da je ta diskusija o obliki industrijske proste cone brezpomembna, vendar strokovnjaki pravijo, da prav od oblike proste cone zavisi, če bo ta ukrep v resnici pritegnil številna industrijska podjetja v Trst, ali bo ostal mrtva črka zapisana na uradni listini.
Ni tudi dvoma, da bi Trst brez vsakih najmanjših težav lahko dosegel raztegnitev za-, kona od 1925. leta, ki omogoča. da se lahko v okviru prostih luk uvaža blago, tu industrijsko predeluje in ponovno izvaža. Ta zakon je »criaj že v veljavi v številnih industrijskih pristaniščih in — čeprav formalno ne velja v Trstu — praktično tudi v noši prosti luki že posluje nekaj industrijskih podjetij v tem okviru.
Trst zahteva nekaj bistveno drugačnega, in namreč ustanovitev industrijske proste luke, ki bo v celoti izven carinskega področja. To pa pomeni, da se bo v tem področju lahko uporabljalo kakršno koli blago potrebno za industrijsko proizvodnjo in to kakršnega koli izvora. Te zahteve so v nasprotju z zgoraj omenjenim zakonom, ki določene vr ste blaga izključuje.
Se važnejša pa je zahteva, da mora biti carine prosto vse, kar je potrebno za industrijsko izdelavo in torej tudi pogonski material, pogonska sila, pomožni material, ter seveda na prvem mestu surovine in polizdelki.
Razvidno je, da gre za popolnoma novo zahtevo, saj na primer še ni precedensa glede pogonske energije. Vendar pa je po drugi plati tudi razumljivo, da bo le v takih
jetje, ki bo zraslo v prosti luki žaveljskega industrijskega pristanišča lahko stvarno konkuriralo na mednarodnem
tržišču
Prometni nezgodi
Z rešilnim avtom so včeraj zjutraj pripeljali v bolnišnico 24-letnega Bruna Visintina iz ezulskega taborišča v Padri-čah, ki je bil tako nepreviden med vožnjo z vespo, da se je na križišču Ul. Alfieri z Ul.
Canova zaletel v zadnji del vojaškega avtomobila. Fant se je na srečo samo malo potolkel, zaradi česar mu je zadostovala prva zdravniška pomoč.
Giulio Tassinari iz Ul. Baia-monti 8 je včeraj prisedel v avto prijatelja, s katerim se je peljal po Ul. Commerciale proti Opčinam. Pri hiši št. 170 pa je njegov prijatelj treščil v nasproti vozeči avto in medtem ko se je šofer rešil brez poškodb, je moral Tassinari v bolnišnico. Tudi njemu so nudili samo prvo zdravniško pomoč in so ga nato odslovili.
— potrdi-	J	Jb
hhiii'"^ \
p11
miiiiiii"1"
liiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiinaimiiiiiiiitiiiHiiliiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiHHiiiuiiHiiiiitiHiiiiiiiaiiiMiHiiHiitiiiiaiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiHMitMtiliimiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifliliiiiiiHii1111
-w-k «11	g	•	a	Za	izboljšanje	delovnih
Prvi korak za ustanovitev
H-
27. oktobra se 4-dnevna stavkaj^’
Zahteve vsedržavnega sveta pekovskih
Danes ob 18. uri bo skupščina pekovskih delavcev, na kateri bo tajnik te sindikalne organizacije podrobno poročal o zasedanju vsedržavnega sveta, ki se je sestal v soboto vn v nedeljo v Livornu in ki je skleni! proglasiti vsedržavno stavko pekovskih delavcev od 27. oktobra za štiri dni.
Do stavke bo prišlo zaradi zahtev za obnovo delovne pogodbe pekovskih delavcev in je vsedržavni svet pripravil naslednje zahteve;
Plačilo posebne velikonočne doklade v višini 100 ur skupne plače, kar naj se plača
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiianiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiHiiiiiriiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii
Pismo z Reke
Kon£ani načrti za gradnjo treh potniških prekooceanskih ladij
Ladje bodo najsodobneje opremljene in bodo imele po 9.500 brt. Novi žerjavi v reškem pristanišču in obnova ^Ljubljanske obalo
Z Reke poročajo, da Končujejo delavci ladjedelnice »Viktor Lenac« montažo štirih dvigal, ki bodo služila Javnim skladiščem na pomolu «Ker-šovani«. Ta dvigala, ki imajo po 3 tone nosilnosti, bodo kasneje premestili na Ljubljansko obalo.
Kot je znano, so Ljubljansko obalo začeli obnavljati le. ta 1957, tako da so doslej obnovili že 150 m operativne o-bale. Ko bodo dokončali še preostalih 100 metrov, se bo promet v reškem pristanišču letno povečal za 220.000 ton.
Vzporedno z razvojem vseh jugoslovanskih pristanišč se razvija tudi ladjedelniška industrija. Komaj dobra tri leta so potekla, odkar je reska ladjedelnica izročila lastnikom prvi tramper, ki je bil namenjen za izvoz, potem pa se je število teh ladij večalo iz leta v leto. Danes je ladjedelniška industrija v Jugoslaviji že na drugem mestu med izvoznimi industrijskimi panogami, in sicer takoj za lesno industrijo. Vrednost ladij, ki so jih jugoslovanske ladjedelnice dobavile inozemstvu, je v prvih 8 mesecih tega leta dosegla 10.7 milijarde deviznih dL narjev nasproti 4.4 milijarde v ‘istem razdobju preteklega leta.
Na Reki, v Pulju in Splitu grade zdaj tudi velike tankerje. Se pred nedavnim »o na Reki splavili doslej največjo jugoslovansko ladjo, in sicer tanker z nosilnostjo 25.000 ton. sedaj pa je v gradnji tanker z nosilnostjo 32.000 ton.
V splitski ladjedelnici so pred kratkim začeli graditi novo, že četrto splavišče, ki bo omogočalo gradnjo supertankerjev z nosilnostjo do 45 tisoč ton. To betonsko splavi-
šče bodo zgradili v etapah in bo dolgo 258 m, pri čemer bo 70 m poševne proge pod vodno gladino.
Ladjedelnica »Uljanik« v Pulju pa se prav sedaj ukvarja z načrti za gradnjo velikih prekooceanskih ladij — trans-atlantikov. V konstrukcijskem biroju te ladjedelnice so izgotovili načrte za prvo tako ladjo, ki jo bodo začeli graditi že sredi prihodnjega leta. Ladja, ki bo trikrat večja od vseh sedanjih najmodernejših jugoslovanskih potniških ladij (kot sta na pr. »Jugoslavija« in »Proleterka«), bo imela 9500 brt. Opremljena bo z dvema Dieselovima motorjema po 4 tisoč KS, vozila pa bo lahko z brzino 18.5 navtičnih milj na uro.
Nova jugoslovanska prekooceanska ladja bo najmoder-neje opremljena. Imela bo 8 krovov in sodobno opremljene kabine prvega in turističnega razreda s kopalnicami o-ziroma prhami za 2000 potnikov. Na ladji bodo moderne restavracije, bifeji, saloni, i-grišče za otroke, kino dvorana, bazen za kopanje in običajni uslužnostni obrati, kot so brivnice, frizerski saloni, pralnice itd. Pri opremi ladje, ki bo dejansko nekak plavajoči hotel, bodo seveda poskrbeli tudi za vse najsodobnejše naprave za klimatizacijo in ventilacijo, za zaščito pred požarom itd. Tudi varnostne naprave bodo najsodobnejše. Ladja bo namreč o-premljena z aluminijastimi reševalnimi čolni in drugimi tovrstnimi pripomočki, glavni poudarek pa bo na napravah, ki bodo omogočale kar najbolj sigurno navigacijo. Med temi napravami naj omenimo sodobne radarske naprave, av-
tomatične krmilne naprave, Žiro kompase itd.
V ladjedelnici »Uljanik« bodo zgradili tri take ladje. Čeprav so komaj končali načrte za gradnjo teh ladij, od katerih bodo prvo začeli graditi sredi prihodnjega leta, pa inženirji in tehniki že pripravljajo ipaterial za nove načrte. V kratkem bodo namreč začeli projektirati gradnjo še večjih prekooceanskih ladij, ki bodo imele do 25.000 brt.
vsem
VKli -'/jK
*/ Ul
prazniki.
žavno poe°° K11**'1' la za poč’4”1;, j«/ l;«< naj jo ustanov« tij
raznih PO^T/.jc s' i '' Glede PO^f naslednje	j f ki
let dela 20 d«N#„ *\ &
22 dni in P
rek«
iltt®
Važna je tudj^ Uf i
“J
delo (povišani«, oj -fti
d«1« .jitfn
in za nočno t ure (zvišanj ^
tek zahteva ufed ^ k
stveno zaščito. pC' ^ stov in .preg,ce % vilmka za	j
zakonskih ukr«p„
--------
Poleg vseh e j
zanimajo
tr:
delavce kot v''ep8 (L liji, pa obstal ^ ročju tudi jjjte. vprašanj, sti morala skupščina. V P ^n«j poskus, da se uv*“ akord in da s . ra , na uro, kaP r i° 1 delodajalci, n s'z
da bi na ta
segli zniža"41eabš81
in torej P°	f
delavcev. . .. pid V tej zve*' j* je f Jjivo dejstvo,	cjj» (
dikalna orga	fl)itj
jela ločeni nju z vajene, ^ predstavlja ^
J? ,ta/^d8aiU>^
!! kot se^Lu<„
Po tem	t
reč vajence vodnjo, P°se pisč’ vito govori o J
predvaja danes I. t
Columbia
začetkom
cinem
slabel
Igrajo: EDDIE CONSTANTINE —	0$	J
JAQUELINE VENTURA in JUDlE^1,
* JJBRSD DNEVNIK
5 —
8. oktobra 1959
i, Angleži si danes toločajo usodo
a nadaljnjih pet let
i	tedni	je	ka-
ijtin t konservativci
•'6-S0 rekož v žePu-
<)* W fait rJS6Ce šl° zanje
S# * W.lh° naro«l«. Cene so
* veljavi’ -Unt Pridobil Nuje 0j 1ZV0Z stalno na" so
'CttlS najnižjo
i*1 tii( tl UQ SUeake pustolov-^ N (,,.S0 dosegli konserva-
ttinili j ““•'‘“'‘Ju točko, *lo J dve P°’ni leti, ljud-\ S B0 } dopustih in pril 'bri »tufanr letih so imeli
> ' ® SUhn ZareS leP° S°nC'
!»erj,T° vreme, ki tukaj
* fcfa l.Vpliva na dobro
I k pred “pohotnost. Sedaj " NiomaV“ tvami Pa se ie ' Položai ?»aZal°’ da nji‘
ia se !	111 tako trden
itt i, teSne zgoditi tudi t'--„E0 hajmanj pričako-! otrež, da bi doživeli
1 t,
, ie’ da opozicija ■J> l strani, 0 Ivanko, vlad-
Voufnfr brani' TUdi
kHa, lna kampanja ni
i * °aivečie° Pa je obenem
!*> so . ”e Presenečenje,
** 'ti v j oživeli konserva-
■* iNlreč vlh ,letih- Frav nič J1 Ni j. ‘cazalo, da bodo la-
* % vnf°Pili s tako enot-' ' Niiari^0 in smislom za f ^ ra? ’ asH še, ker so
•‘sam, er-°ma mal° žasa ft*' pruEri)0 sv°ie kamPa"
•(lra doživehrerneČen]e' ki ■j } )e r=, konservativci
j! %e *eroma veliko za-
ji Nrarne • 1Vcev za volilne
r*je 2a 'n Pa njihovo zani-
«»j2Ven m3”’ ki Se d°gaia'
j Rešiva- ^e:ia Zdruzenega ■ ie" h zan‘naanje za dog0v , en izmed glavnih ■‘»ii p ’'7? le Pobuda v kanile a v roke laburi-
'I
7 Stranke. it'Mij „
! k* stranu8ram konserva-f ^'seip . e se naslanja •». “ritaniif no*ranji položaj f' Niieti „ konservativni [ HrfcsVore Predvsem o 1'rNlet . uspehih zadnjih
Politiki le .
N aV.Pekoj mesecev,
pomi-
ko omenja-
Kdaiih
aaiv>šji ravni in
skrbn0
k “»0 V JV1S alt , 1 skrbno t
iteh
bE’!» širša
I* 3 bo]* ' žlv‘je
' N,.30 izbolio.
Pa se izogi-predmetov, '“»■ V;,£aniia' ^per in
gesla so se-in zajema-
- i llvl.ienja: za ioo
»fonda-! olišali življenj-k- *t	,° Pravili	brez-
S^ice	,adlli ceste,	šole,
a ’ 8tnv!Zab davke,~~o-
** »sta ! cene itd' e pa • nservativne
i1!'!’1'šlo t0?e: <(®e nikdar r h-	al£o dobro,
-	iedai?v
^ tr
i kf Proti
zakaj
». Seveda so -—n Vsaki nacionali-i,Noraei,Vlšaniu davkov
V Sna t na tihem 1 S:
111, '•‘Upa^, Proti inarsi-
i1 * r°ti | , u- Vsekakor pa
*	bUSt°m in proti
‘Ha r, ®emu sociali-
le ZastV,ayijo konserva-
1 Ve] ia ga ne ma-
bstre,tat° tudi Britan-
pa marši-
U* ',streza
ftSti pa
^j>z
KV
noč
se na drugi
— v, °tresli malo-t(Vi v volji ■' z vso odloč-boj' Ze prvi 'šilijo ],J . so pokazali
konservativci žavlja
bitij,.	_______
»op4 držl,P!dcenievali na-
bilo
i i!*Ve ra»1Jana' s0 bb 'b Kristi P‘sane’ ni
V7ib. da k'Vodite!iev. v b° lab?, bo zel° do-i '>arla^._ristlana stran-
P»ierY‘amentu
obdržala , -„u, sedežev, in *■» ]'ai več pati’ da bi iib Jv,4.9 ! v 7Prva karta, kr X Ue zvi- Panji na nri-S. j* za p)saaa Pokojnine
^ bUo -ngOV na te‘
-irrlo D;u°c
Precej
dovoli. da se &lahnei ^ Volilvec i™
N |ServPartetlrani opti-Si šl> lab,, vcev- °d
šti?'llc>rninirifti naprej s S S’ Prav’. ak>- Kon-V.t3° lahuristi, s;^l sa?0 . vlado od b >,vbadi \,ASSi°- Mi smo r,di Vni le b'la Brita-V°Jn* hlizu ban-
1 krota, konservativci pa vladajo v času, ko je bila Britanija deležna splošnega gospodarskega dviga na svetu, in zatrjujejo,‘da bi bil napredek, če bi bili ostali laburisti na vladi, še večji. Na domačem področju obljubljajo laburisti poleg višjih pokojnin še znižanje stanovanjskih najemnin, popolnejšo zdravstveno zaščito, določeno vsoto za šport, 'gradnjo 1 šol in bolnišnic, reformo šole, odpravo brezposelnosti in gospodarsko ekspanzijo. Prav gospodarska ekspanzija naj bi poleg dohodka od strožjega davčnega nadzorstva krila večje izdatke pri pokojninah in gradnje šol ,(gre za okoli 250 milijonov funtov na leto). Poleg tega opozarjajo, da se državni proračun, kot je normalno vsako leto veča in da bo Britanija v nekaj letih brez žrtev prenesla toliko večje izdatke za tako nujne stvari. Laburisti nameravajo ponovno nacionalizirati jeklarsko industrijo in transport, in uvesti strožje nadzorstvo nad vsemi ostalimi podjetji in korporacijami. Ze prvi dnevi so» pokazali, da ta, sicer splošni načrt za nacionalizacijo, ni nesimpatičen državljanom, konservativci pa so reagirali panj skoraj histerično.
Na področju zunanje politike so laburisti močnejši od konservativcev. Suez, taborišče Hola (v Keniji), Ciper in podobne afere kljub lepemu vremenu niso pozabljene. Na splošno presenečenje so prav na področju zunanje politike laburisti dobili tudi zaveznike tam, kjer so jih najmanj pričakovali: ,v vrstah tako imenovanega neodvisnega ali celo desničarskega časopisja. Volilna številka «Spectator-ja», ki je prej desno usmerjen kot levo, bi bila lahko skoraj napisana v štabu laburistične stranke.
Sele kampanja sama je torej dvignila laburistično volilno upanje, ki je sedaj prav tako visoko kot konservativno, vendar pa bi bilo pretirano trditi, da je vse to zasluga laburističnega volilnega programa ali osebna priljubljenost laburističnih voditeljev. Ze omenjena podpora ,z nepričakovane strani je najboljši znak za to: tako imenovani nevtralni krogi so o-stali usmerjeni proti konservativcem, so pa (jlaleč od tega, da bi zares podpirali laburiste. Le-ti, so daleč od popolnosti ali od tistega, kar bi Britanci potrebovali, so pa edina izbira, ki je na razpolago, tako brez dvoma meni še precejšnje število drugih volilcev.
Oba glavna tekmeca sta torej po splošnem mnenju enako daleč od cilja. Kako se bo tekma končala, se ne da napovedati. Zelo malo verjetno pa je, da bi ta ali ona stranka dobila odločno večino. V tem primeru bi laburistom še najbolj ugajalo, če bi ostali v minimalni manjšini: s podporo liberalcev bi lahko izsilili nove volitve v kakem letu, ko bi bil njihov položaj boljši, oslabljena konservativna vlada pa bi v tem času nujno poslabšala svojega. Le v tem primeru (ali pa v primeru velike zmage, ki pa ni verjetna), bo laburistična stranka lahko ostala, kakršna je. V primeru hudega poraza pa bo brez dvoma prišlo do analiz in protiana-liz, ki bodo zapustile na stranki hude brazgotine.
Pri današnjih volitvah v Veliki Britaniji gre torej za mnogo več kot pa zato, kdo bo sedel na levi, kdo pa na desni strani Spodnjega doma in lordske zbornice gre za to, po kakšni poti bo hodila prihodnjih pet let Britanija in kako se bo razvijalo njeno politično notranjo življenje.
‘r.t
■
i ’•
Stari Churchill,
ki še enkrat kandidira na konservativni listi, se je spustil tudi v volilno kampanjo. Ali bo danes zopet izvoljen?
Proti raznim taksam na vino
Policija je razgnala sprevod
vinogradnikov- demonstrantov
Socialistični poslanec Riccardo Fabbri je bil med neredi potolčen Skupina kmetov je prišla pred poslansko zbornico ter hotela predsedstvu izročiti na zborovanju izglasovano resolucijo
RIM, 7. — Danes dopoldne
je bilo v kinu Colosseo zborovanje državne kmečke zveze, na katerem so razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo vinogradnikov. Na zborovanju
■iiliiiiiliiiiiiiiiiimniiiiiitiiMiimimimtiiiHM
Sovjetski turisti v
MESSINA, 7. — V Messim se je ustavila sovjetska 10.000-tonska ladja «Pobeda». Tu je prva etapa dolgega križarjenja, ki se ga udeležuje 42« sovjetskih	državljanov, med
katerimi so predstavniki u-metnikov,	znanstvenikov m
industrije.	Udeleženci so na-
pravili kratek izlet v Taormi-no in druge bližnje kraje, od koder je lep razgled. Zvečer je «Pobeda» odplula v Neapelj.
je bilo kakih 2000 vinogradnikov, ki so člani zveze. Namesto poslanca Serenija je govoril poslanec Grifone.
Po zborovanju so se vinogradniki uvrstili v sprevod ter se namenili, da gredo na Mon-tecitorio. V Ul. Fori Jmperiali pa je nastopila policija, ki je začela sprevod razganjati. Med tem so bili trije demonstranti aretirani. Socialistični poslanec Riccardo Fabbri pa je bil med neredom pritisnjen k neki ograji. Takoj so ga odvedli v bolnišnico ter ga pregledali na roentgenu; vendar se je ugotovilo, da bo v petih dneh dober. Pozneje se je dal pregledati tudi v ambulanti poslanske zbornice.
Po incidentih je kakih sto kmetov, ki so se udeležili zborovanja, prišlo v spremstvu poslancev D’Onofria, Lizzadri-ia, Vecchiettija, Mammucarija, Vlile, Grifona in Avolia na
        ...............................................................................
Sredi obilnega dela pri filmih, na televiziji in koncertih
Slavni pevec je včeraj aa
in filmski igralec Mario Lanza kliniki umrl zaradi srčne kapi
Lanza je že imel podpisane pogodbe za več filmov naprej, v kratkem pa bi moral na koncertno turnejo po Avstraliji, za katero je imel ponudbo za 31 milijonov tedensko
RIM, 7. — Danes ob 12,15 je nenadoma umrl v kliniki. Vlila Giulia pevec in filmski igralec Mario Lanza. Smrt je nastopila zaradi srčne kapi in je presenetila samo osebje klinike, kamor je Lanza prišel pred nekaj dnevi, da bi se dal dobro pregledati. Iz klinike . so prenesli truplo Maria Lanze v njegovo stanovanje v UL Bruxelles.
Zadnji, ki je v kliniki obiskal Lanzo, je bil dr. Franco Silvestri, zdravnik, ki pa je bil pri Lanzi samo kot prijatelj. Govorila sta še malo pred smrtjo Lanze. Ko -je izdihnil, je bil pevec prav sam.
Se preden so pripeljali truplo na dom, je že prispelo tjakaj mnogo vencev. Zeno Maria Lanze Betty Hiecks je obšla rahla slabost, ko je izvedela za moževo smrt in nasvetovali so ji, naj leže. Otroci tedaj še niso vedeli, kaj se je zgodilo z njihovim očetom. Lanza, ki se je poročil pred 15 leti, je imel štiri otroke; najstarejši ima 12 in najmlajši 5 let. Na stanovanju v vili v Ul. Bruxelles se nahaja tu di 83-letni ded Maria Lanze
Rimu ter delal pri raznih filmih.
V kratkem bi moral pevec odpotovati na koncertno turnejo po Avstraliji. Nudili so mu pogodbo, na podlagi katere bi prejemal po 31 milijonov lir na teden. V prihodnjih dveh letih pa bi moral sodelovati pri kakih štirih filmih in številnih sporedih za ameriško televizijo.
Mario Lanza se je rodil 31. januarja 1. 1921 v Filadelfiji. Njegovi starši so bili iz Abru-cov. Njegovo pravo ime je bilo Alfred Arnold Cocozza. Svoje umetniško ime je prevzel po materi, ki se imenuje Maria Lanza. Poročil se je z Betty Hiecks. Hčerki Coline in Elissa imata 12 in 9 let, sinčka Marc in Damon pa 6 in pet. Starši so v Kaliforniji, kjer je tudi eden od dedov, ki že 65 let ni videl Italije.
Prvi uspeh je Lanza dosegel, ko mu je bilo 21 let. Lep glas in prijetna zunanjost sta mu pomagala, da je postal kmalu zelo popularen. L. 1948 je v New Orleansu debutiral kot operni pevec v «Madame Butterfly». Kmalu je postal nanj pozoren Hollywood in
ki je preteklo poletje iz Hol- Lanza je dobil številne vloge
lywooda prispel v spremstvu Mariove matere v Rim, da obišče, vnuka. Mario Lanza se je že nekaj časa nahajal v
v glasbenih filmih. Zlasti je postal znan njegov film »Veliki Caruso«. Pred kratkim je snemal v Italiji in največ v
iiitiiiimiiimMimiiimiiiiitMiiimiMiiHiiMimmumiiiiitiiiitiitiuiimiiimiiiimimimMiiiiiii
Eisenhower
(Nadaljevanje s 3. strani)
go večjim stroškom, ki ]ih takšna gradnja terja, dobili prvi veliki ((linearni akcelerator«, ki bo oni, za katerega je Eisenhower rekel, da bo največji na svetu in da bo dolg 3 km.
Dvorana, v kateri je nameščen sovjeiski akcelerator, k* terega naprave tehtajo 36.000 ton, in za katero pravijo, da je podobna fantastični katedrali, bo v primerjavi z dvorano, ki jo nameravajo Američani zgraditi za svojega a-
' m
! Cev ž neke baze HAF je prišla iz Yorkstnra v London, da dvigne vsoto l0n°v, ki Jo je zadela pri angleški športni stavi. V skupini je tudi neka mlada ženska
tomskega velikana, le majhna kapelica. In skozi to ogromno dvorano bo poleg velikanskega števila izredno velikih naprav vodil tudi raven predor, ki bo dolg 3 km in bo ves obložen z ogromnimi e-lektromagneti, katerih teža bo znašala nad 100 ton.
Po podatkih, ki so bili objavljeni v zvezi z gradnjo a-meriškega atomskega velikana, bo največji svetovni atomski akcelerator imel silo 45 milijard elektronvoltov.
Ker gre, kot smo videli, za izredno veliko napravo, bo gradnja zelo dolga in po najboljših načrtih računajo, da bo ameriški akcelerator začel delovati čez 6 let. Toda šest let je v sedanjem tempu razvoja dolga doba in zelo verjetno je, da bo v tem času Sovjetska zveza izdelala svoj najnovejš inačrt akceleratorja, novo ogromno jedrsko napravo, ki se že napoveduje in ki bo postavljena v neposredni bližini Leningrada. Sovjetski načrti govore o akceleratorju, ki bo imel silo 50 milijard elektronvoltov, to se pravi, da bo njegova sila dvakrat večja od trenutno največjega akceleratorja, ki ga grade evropske države s skupnimi aredstvi in napori v Ženevi.
V zvezi s temi govoricami je ameriški konstruktor jedrskih naprav, že prej omenjeni «oče» ameriškega bevatrona Wilson, izjavil: «Naj mi storimo kakršenkoli napor, se zdi, da zmorejo to storiti tudi Sovjeti in to celo dvakrat bolje kot mi.»
Ce izjavo ameriškega atomi-sta Wilsona primerjamo s sedanjimi sovjetskimi uspehi v astronavtiki, bi se zdelo, da ameriški strokovnjak ni preti, raval, pač pa da je povsem «faire» sovjetskim kolegom priznal to, kar jim gre.
Rimu ameriško-italijanski film «Na svidenje, Rim« z Mariso AHasio.
Minister Angelini pride v Jugoslavijo
RIM, 7. — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mihajlo Javorški je priredil danes kosilo v čast članu zveznega izvršnega sveta Peku Dapčeviču, ki je prispel pred dnevi v Rim na vabilo prometnega ministra Angelinija. Poleg Angeli-nija so bili na kosilu minister za trgovsko mornarico Jervolino, državna podtajnika zunanjega ministrstva Folchi in Fanelli, italijanski veleposlanik v Jugoslaviji Francesco Cavalletlji in številni visoki vladni in gospodarski funkcionarji.
V zdravicah, ki sta jih izmenjala med kosilom, sta Dtp-čevjč in Angelini izrazila prepričanje, da bo obisk Peka Dapčeviča prispeval k nadalj nji poglobitvi jugoslovansho-italijanskega sodelovanja, jjli-nister Angelini je sprejel Jfa-bilo Peka Dapčeviča, da obišče Jugoslavijo.
Gonzales se poroči s «pivsko» lepotico
HOLLYWOOD, 7. — Igralec tenisa Pancho Gonzales se bo brž, ko bo njegova razpordka postala dokončna, poročil z Madlyn Darrow, ki je lani zmagala na lepotni tekmi, katero vsako leto organizira neka velika pivovarna. Gonzales se je ločil decembra pie-seca. Sodišče ga je spoznjalo krivega, da je zapustil zakonsko bivališče, ter je določilo, da ostanejo trije otroci pri materi.
# # *
RIM, 7. — Skupina 21 Japonskih srednješolskih profesorjev pod vodstvom Kuya Nakatanija je odpotovala iz Italije v Zuerich. Skupina potuje okrog sveta, da se pouči o vzgojnih metodah v raznih državah. V Italija *e je ustavila nekaj dni.
BENETKE, 7. — V bolnišnici je umrla igralka Odelmma Rossato, ki je delovala z raznimi skupinami benečanskega gledališča, v zadnjem času s Cescom Baseggiom.
* * m
DUNAJ, 7. — Med avstrijskim esperantskim kongresom v Gradcu so v neki cericvi peli Schubertovo mašo v espe-
rantrkem jeziku. Seveda je bila še prej tudi pridiga v esperantu in prav tako so peli v esperantu «Te Deum«.
* * *
MESSINA, 7. — V vodah pri S. Giorgiu so ribiči ujeli 15 kg težkega lignja (kalamar). Ker je šlo za nenavad no težak primer, delo ribičev ni bilo lahko.
P
■-i
<*
Delo fotografov ni vedno lahko in niti ne prijetno. Ko sta pred nedavnim Marlon Brando in njegova prijateljica France Nuyen prišla s počitnic na letališče v Miamiju, so ju obkolili fotografi. Toda podjetna France se je s klofutami lotila enega izmed fotografov, Brando pa Je medtem v zmešnjavi izginil
Trg Montecitorlo. Delegacija kmetov je hotela izročiti predsedstvu zbornice resolucijo, ki je bila odobrena na zborovanju v kinu Colosseo. Resolucija zahteva ukinitev občinske trošarine na vino, davčna olajšanja in druge ukrepe v korist vinogradnikov Toda ko so prišli na Trg Montecitorio, so demonstranti že naleteli na kordon karabinjerjev in policijskih avtomobilov, ki so skupini onemogočili dohod do zbornične palače.
 «»------
■■ V ■ I ■ V
Fašistična demonstracija proti Generalu Della Rovere»
RIM, 7. — V kinu utjuattro Fontane« je bila danes prva predstava RosseUinijevega filma (General Della Hovere«. Bilo je že precej čez polnoč, ko so z galerije začeli leteti letaki, za katere se je takoj videlo, da so jih zmetali fašisti. Poleg tega so se slišale psovke na račun režiserja in vzkliki preteklemu režimu.
Predvajanje je bilo prekinjeno, toda občinstvo, med katerim so bili parlamentarci ter številne osebnosti iz filmskega in kulturnega sveta sploh, je zahtevalo, da se razgrajači odstranijo. Policija je kakih deset pridržala. Predstava se Je potem nadaljevala in na zahtevo občinstva se je ponovila scena, ki je izzvala metanje letakov. Konec predstave je bil ob 1,35.
Sestavljalci letakov protestirajo proti neorealizmu in zlasti proti Rosselliniju; trdijo, da film (General Della Hovere« ((zbuja sovraštvo in spet odpira rane, ki jih trpi vse italijansko ljudstvo«. Na letaku so podpisani (Gruppo giovani-le romano del MSI V — Fronte Universltario d’Azlone Na-zionale ASAN — Giovane Ita-lia«.
Ko so na policiji zapisali podatke pridržanih mladeničev, (ki pa jih je bilo samo sedem.) so jih izpustili. Komisariat bo uvedel preiskavo in če bo u-gotovil odgovornost posameznih oseb, jih bo mogoče obtožiti motnje Javne predstave. Druge obtožbe ni mogoče najti za fašiste?
Rossijcvega govora
RIM, 7. — Republikanski prvak Ugo La Malfa je vložil v poslanski zbornici interpelacijo v kateri sprašuje na kakšni podlagi je tožilstvo v Florenci izdalo ukaz za zaplembo govora ki ga je imel prof. Er-nesto Rossi v Florenci na spominski proslavi 20. septembra. Nadalje sprašuje La Malfa, iz kakšnih razlogov so hoteli na Rossijevem stanovanju najti govor, ki ga je profesor imel na javni in redno dovoljeni prireditvi.
Gre za primer, ki se pridružuje nekaterim zelo nečastnim primerom, kot je bilo n. pr. policijsko zasledovanje Peyre-fitta po rimskih ulicah. Mar bodo odslej prišli taki obiski na domovih v vsakdanjo prakso? In od kdaj velja, da se sme iz zasebnega stanovanja odnesti, kar je najbolj zasebna last?
Vedno bolj se čuti, da smo v »svobodnem svetu«.
SALERNO, 7. — Claudia Campaninija, sina znanega i-gralca, so izpustili iz zapora v Salernu na začasno svobodo. Campanini, ki je obtožen dveh tatvin, je zvečer odpotoval v Rim. Sedaj bo mladi gospod lahko kradel naprej.
miiiiiiiiiiiimiiiiilliiHfiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinitiiiiiiimiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiitHiiiiiimilHillilimiiliMmiiHiiiMiiiiluniHitiiniiiiiiiitmiiiiMiiiiiiiiniiiiiiitMimiiitifHiMi
Na razpravi proti tolpi iz Ul. Osoppo sta bila zaslišana De Maria in Russo
De Maria je obtoženec, ki ima na sebi največ grehov in jih tudi priznavaf medtem ko se dela Russo neveden in nedolžen
MILAN, 7. — Danes je bil tretji dan procesa proti tolpi iz Ul. Osoppo. Dopoldne ni bilo v sodni dvorani toliko ljudi kot prva dva dneva in tudi s strani časnikarjev ni bilo opaziti tolikšnega zanimanja za proces. Toda popoldne je bila dvorana zopet natlačena.
Zaslišana sta bila Luciano De Maria in Ferdinando Russo. De Maria se lahko ponaša, da ga teži največ grehov, čeprav pri vsem ni igral vodilne vloge. Odgovarjati mora za obtožbe zločinskega združevanja, za rope v Ul. Osoppo, v Turinu, za roparski napad na urarja Poletti-ja, na mesarja Fede-lija, za več telesnih poškodb, za tatvine avtomobilov in še za nedovoljeno nošnjo orožja.
V začetku je bil še dodatno zaslišan Ciappina, ki ga je predsednik vprašal, zakaj zanika sodelovanje pri ropu v Turinu, medtem ko je prej to sodelovanje priznal. Ciappina je dejal, da pravzaprav ne ve, zakaj je to priznal; podpisal je zapisnik kakor avtomat.
De Maria ni prav zdrav in predsedik mu je med zaslišanjem celo dovolil, da si odpočije, pozneje, je pa smel takoj zapustiti sodno dvorano, ko se je nehalo njegovo zasliševanje. Obtoženec zanika krivdo prve obtožbe, zločinskega združevanja, toda potem sledi cela vrsta priznanj. De Maria trdi, da je pri ropu v Ul. Osoppo sodeloval tudi Cesaroni in podrobno opisuje potek ropar-
skega napada.
Popoldne se je straža o-krog obtožencev skoraj podvojila; najbrž zato, ker je ob koncu dopoldanske razprave Russo planil, kakor bi hotel zagnati v nekega fotografa, ki je menda hotel napraviti sliko obtožencev.
Popoldne je odgovarjal Ferdinando Russo, imenovan »Nando il terrone«. Ta je v vsej skupini najstarejši in tipični predstavnik izprijenosti. Kdo ve kolikokrat je že moral pred sodišče odgovarjati za razne goljufije, tatvine in podobne prekrške, nikoli prej pa ni sodeloval pri ropu.
Kmalu se je izkazalo, da Russo ne namerava odgovarjati jasno, temveč da si bo po
taktiki starih predkaznovanih skušal pomagati z naivnostjo, za katero je težko vedeti, kdaj je pristna in kdaj ponarejena. Russo hoče trditi, da skoraj nikogar ne pozna od tistih, ki so sodelovali pri ropu, vendar pa to njegovo zatrjevanje ni prepričljivo. Zanika, da bi sodeloval pri ropu v Turinu, kar ie prej priznal in navedel tudi nekatere podrobnosti. Ko ga predsednik vpraša, zakaj prej ni tega sodelovanja zanikal, pravi, da priznanj pred policijo sploh ni jemal resno in da govori resnico šele sedaj. Na koncu je dejal, da «ima tudi on svojo čast, ki jo mora braniti. Ne ihore več dopuščati, da ravnajo z njim kot s kakim banditom.«
Bernard Berenson je umrl
V starosti 94 let je prejšnjo noč v Florenci umrl Bernard Berenson, veliki umetnostni kritilc in umetnostni zgodovinar. Rodil se je v Litvi, toda še majhen je prišel s starši v Ameriko. Študiral je na harward-ski univerzi in 1. 1887 je prišel v Evropo. Prebival je v Florenci m se ves posvetil študiju u-metnosti. Napisal je veliko število knjig, med njimi več še po zadnji vojni. Florenca mu je podelila častno občan-stvo. Njegova vila v Florenci je prava umetnostna zakladnica; v o-poroki jo je zapustil u-niverzi v Harwardu, vendar s klavzulo, da se umetnine ne smejo odnesti. Pogreb Bernarda Berensona bo danes popoldne v Florenci.
Dva Jugoslovana nagrajena na bienali v Parizu
V Parizu je Ml« ©-tvorjena prva pariška bienala, katere se lahko udeleže slikarji in kiparji pod 35. letom. Na razstavi sodeluje okrog tisoč umetnikov iz 40 držav. Med odlikovanimi na razstavi je tudi italijanski slikar Gio Po-modoro, ki je prejel nagrado za slikarstvo — to nagrado predstavlja šestmesečno bivanje v Franciji — ter nagrado An-dre Susse v višini 100.000 frankov. Med prvimi šestimi nagrajenci je tudi jugoslovanski slikar Petlevski, ki si je prav tako pridobil šestmesečno bivanje v Franciji. Jugoslovanska kiparka Olga Jančič pa je dobila štipendijo za trimesečno bivanje v Franciji.
Mednarodni
sejem
knjige
v Frankfurtu
V Frankfurtu se je pričel mednarodni sejem knjige. Udeležuje se ga 1600 založb iz 33 držav. Od navzočih založnikov jih 90 pripada 32 povab-lejnim -državam; med temi so poleg drugih ZDA Velika Britanija, SZ, Severna Koreja ter države vzhodne Evrope. Bivšemu predsedniku republike Heussu bo 11. oktobra na sejmu podeljena nagrada za mir za leto 1959, ki jo podeli organizacija založnikov. Poseben oddelek sejma je posvečen izbranim knjigam, ki se odlikujejo po svoji zunanjosti.
Starostno zavarovanje za slikarje in kiparje
V poslanski zbornici je bil razdeljen načrt zakonskega predloga, za katerega je dal pobudo Ariosto (PSDI). Predlog se zavzema za večji letni prispevek države u-stanovi za podporo in skrbstvo slikarjev in kiparjev. Ta ustanova ne more opravljat; svojega namena, ker ima premalo virov. Ce bi pa prejemala od države letno 150 milijonov, kot se glasi zakonski predlog, tedaj bi se lahko uvedel pravi sistem skrbstva za invalidnost in za starost.
Prihodnji teden Nenni z ItGgO v mavcu
Pietro Nenni se je v nedeljo udeležil v Sestri Levante festivala glasila ((Avantih), v torek pa je padel po stopnicah v nekem tamkajšnjem hotelu. Najprej se je zdelo, da ne bo hudega, toda po povratku v Rim, je čutil močne bolečine. Ko se je dal pregledati, so zdravniki sklenili, da mu morajo prihodnji teden dati nogo v mavec in počivati bo moral mesec dni. Najbrž ima poškodovan meniskus.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 6 —
8. oktobra IB
Trening Kandidatov za nogometno reprezentanco
A moštvo - Empoli 4:1 (2:1) B moštvo-Pistoiese 2:0 (2:0)
V'
V organizaciji p. d. cSiavko Škamperle*
V nedeljo na stadionu JLA v Beogradu
Nicolč - najuspešnejši igralec in strelec treh golov v obeh formacijah - Komaj zadovoljiva igra
FLORENCA, 7. — Na igrišču zveznega tehničnega centra v Covercianu v Florenci so kandidati za državno nogometno reprezentanco v okviru priprav za mednarodno srečanje s Češkoslovaško odigrali prvi dve trening tekmi,'v katerih je A moštvo reprezentantov premagalo enajstorico Empolija s 4:1 (2:1), B moštvo reprezentantov pa enajstorico Pistoiese 2:0 (2:0).
MOŠTVO A - EMPOLI 4:1 (2:1)
V prvi tekmi je nastopilo A
nim strelom dosegel tretji gol.
V 20’ je Nicole po izmenjavi z Bonipertijem in Brighenti-jem streljal v drog. Odbito
moštvo reprezentantov proti j žogo je prestregel Petris in enastorici Empolija, ki je član četrtič zatresel mrežo za re-
li lige. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
REPR. A: Buffon; Robotti, Sar ti B.; Zaglio, Cervato, Se-ga to; Mariani, Boniperli, Bn-ghenti, Galli (Nicole), Petris.
EMPOLI:	Sarti;	Innocenti,
Reami; Doni, Vezzosi, Sadun; Ancillotti, Romanut, Trinci (Casini), Di Clemente, Ulivi.
Trening je vodil zvezni trener Ferrari, prisostvoval pa mu je predsednik FIGC Um-berto Agnelli, ki je prispel v Florenco malo pred poldnem.
Strelci: v 6’ Ancillotti (Empoli), v 23’ Segato, v 27’ Cervato iz 11-metrovke; v drugem polčasu v 16’ Nicole, v 21’ Petris.
Že v začetku tekme je trener Ferrari zamenjal vratarja v obeh formacijah. V vrata reprezentantov se je postavil Panetti, v vrata Empolija pa . Buffon. Reprezentanti so takoj začeli napadati s hitrimi akcijami Bonipertija in Maria-nija, toda v protinapadu je Empoli nepričakovano dosegel prvi gol po Ancillottiju, ki je spretno izkoristil predložek Trincija, kateri je ušel Cer-vaiu.
Igra reprezentantov je bila zmedena in brez odrejenega taktičnega sistema. Do izenačenja je prišlo šele v 23’, ko je Segato iz voleja z levico presenetil Buffona. Štiri minute kasneje je Cervato dosegel drugi gol iz 11-metrovke zaradi prekrška z roko v kazenskem prostoru. Polčas se je zaključil v 35’ z rezultatom 2:1.
V drugem polčasu, ki je trajal samo 25’, sta Buffon in Panetti zamenjala mesti, Nicole pa je zamenjal Gailija na mestu leve zveze. V 16’ je po
prezentante.
5’ kasneje je Ferrari trening zaključil in na igrišče sta prišli B moštvo reprezentantov in moštvo Pistoiese.
MOŠTVO B - PISTOIESE 2:0 (1:6)
V drugi tekmi sta enajstori-ci nastopili v naslednjih postavah :
REPR. B: Sarti; Castano, Castelletti; Guarnacci, Janich, Columbo; Mora, Lojacono, Nicole, Gratton, Barison.
PISTOIESE: Anzolin; Duc-ceschi, Malvolti; Baldini, Puci, Lomi; Vitali, Volpi, Mangani, Carri, Baldasseroni.
Strelec: v prvem polčasu v 10’ in 30’ Nicole.
Po mlačnem začetku se je igra reprezentantov razživela in že v 6’ je Nicole zadel v drog. Potem sta se Lojacono in Nicole razigrala čeprav je bil igralec Fiorentine nekoliko prepočasen. Po seriji napadov na Anzolinova vrata je prišlo do naj lepšega gola celotnega treninga. Lojacono je zaposlil v globino Nicoleja, ki je prodrl točno po sredini in v voleju neubranljivo streljal v mrežo.
Na sličen način je bil dosežen tudi drugi gol v 30’, ko je Lojacono poslal Nicoleju uporabno žogo. Polčas se je zaključil s strelom Barisona v prečko.
V drugem polčasu je vstopil v igro Brighenti namesto Nicoleja, Gatti je zamenjal Ca-stelletti ja, Mazzoni Colomba vratarja pa sta zamenjala vrati.
V 20’ minutah igre, kolikor je trajal drugi polčas, ni bil dosežen noben gol in edina omembe vredna akcija je bila v 15’, ko sta najprej Sarti in
Celotni trening ni dal zate- vani naslednji nogometaši: Bo-
vrsti napadov Mariani našel nato branilec Ducceschi odbi-prostega Nicoleja. Juventusov la dva strela More po akcijah napadalec je z ostrim prizem-1 Lojacono - Brighenti - Gratton.
lenih rezultatov. Zaradi raznih nepredvidenih okoliščin so morali selektorji postaviti na igrišče dve kombiniram formaciji, čeprav je v prvi prišla do izraza sedanja orientacija selektorjev, ki se oslanja na formacijo iz Wembleyu Najbolj pozitivno noto treninga predstavlja vsekakor u. veljavitev Nicoleja na mestu srednjega napadalca. Juventusov napadalec je posebno v drugi tekmi kot centerfor B moštva, ko je imel v Lojaconu odlično pomoč, prišel popolnoma do izraza in dosegel dva učinkovita gola. Se prej je dosegel gol tudi za A moštvo. Pozitiven je bil tudi nastop Bonipertija, Lojacono m Urat-tona. Aktivna in nevarna kot vedno sta bila Mariani in Bn-ghenti pa tudi vrutarji, poseb. no Buffon, so bili zanesljivi.
Po treningu je član tehnične komisije Mocchetti izrazil zmerno zadovoljstvo glede o-beh moštev! nZal smo vezani na prvenstvo — je dejal — ker nas ie tri nedelje ločijo od odhoda v Prago, Zdi se mi, da so na današnji preizkušnji vsi dali vse od sebe. Posebno pozitivna sta bila Ni cole m Brighenti in med branilci Be-nito Sarti. Glede prihodnjega treninga bomo odločili v pone. deljek in ni izključeno, da bo prihodnji zbor reprezentantrv v sredo 21. t. m. v Covercianu. Za sedaj prepuščamo be sedo prvenstvu.s Reprezentanti bodo zapustili Coverciano Jutri zjutraj.
DISCIPLINSKI UKREPI
Napoti - Genoa 0:2 in diskvalifikacija igrišča
MILAN, 7. ,— Razsodiščna komisija nogometne zveze je po proučitvi incidentov med in po tekmi Napoli - Genoa, odredila, da se zmaga podeli Genoi z rezultatom 2t0 in d« se stadion v Neaplju diskvalificira za eno efektivno nedeljo. Poleg tega je bil Napoli kaznovan z globo 500.000 lir, kapetan moštva Peasola pa z globo 9000 lir. Komisija je pri tem upoštevala dobro obnašanje. voditeljev NapioJija.
Komisija je zavrnila priaiv Padove v. zvezi s tekmo Padova - Juventus od 27.9. t. 1. in kaznovala Juventus z globo 30.000 lir.
Z opominom so bili kazno-
relH (Vicenza), Lojacono (Fio-rentina), Claut (Catanzaro), Biagioli (Taranto), Michelotti (Catania), Cervelati (Bologna), Salomoni (Parma).
V zvezi s prijateljsko tekmo Genoa - Atletico Madrid je bila Genoa kaznovana z globo 30.000 lir.
O DUNAJ, 7. — Prva kvalifikacijska tekma za olimpiado v Rimu med Avstrijo in Češkoslovaško se ie končala neodločeno z rezultatom 0:0.
Nocoj na stadionu «Prvi maj» začetek športnega tekmovanja
Sodelovalo bo 9edem društev z nad 80 tekmovalci v šestih panogah
Danes zvečer se bo v dvorani na stadionu »Prvi maj» začelo štiridnevno športno tekmovanje, ki ga organizira športna sekcija prosvetnega društva »Slavko Škamperle«. Na tekmovanju bodo sodelovala naslednja društva:
PD »Ivan Cankar«, PD »Skedenj«, PD »Prosek-Kontovel«, PD »Albert Sirk« iz Križa PD »Igo Gruden« iz Nabrežine, taborniki rodu »Modrega vala« in pa organizator PD »S. Škamperle«.
Skupno bo nastopilo okrog SO mladincev in mladink, ki bodo tekmovali v odbojki, streljanju, namiznem tenisu, atletiki, v igri med dvema ognjema in v šahu.
Današnji program:
Ob 20. uri: Odbojka — mladinke: PD Škamperle - Tabornice.
Odbojka — mladinci:	PD
Škamperle B - Taborniki B; PD Skedenj - Taborniki A.
■ 6»------
NOV JUG. REKORD
Radoševič: 54,11 v metu diska
MOSTAR, 7. — Na atletskem mitingu v Mostarju je jugoslovanski rekorder v metu diska Dako Radoševič letos že drugič izboljšal lastni državni rekord. Tokrat je vrgel disk 54,11 m, kar je rezultat visoke evropske vrednosti.
 	V
Jugoslovanski nogometaš pred srečanjem z MadžaJ
Zaupanje mladim močem - kandidatom za olimpijsko moštW
trening v goW®
BEOGRAD, 7. — Pred Jugoslovanskimi nogometaši sta dve važni mednarodni tekmi: 11. t. m. proti Madžarski na stadionu JLA v Beogradu in 25. proti Bolgariji v Sofiji. Sodeč po kandidatih, ki so bili pozvani na priprave, je mogoče sklepati, da so se jugoslovanski selektorji orientirali na mlade igralce, ki bodo po vsej verjetnosti tvorili ogrodje olimpijskega moštva za I. 1960.
Enajstorica Lajoša Barotijalv najboljši formi Mujič in Ko
nnoin tr DoArrvor]	/lirah	td	in	in «H J  ’ 
iiitHiHiiiMifiiimiiiiiiiniiimiiiiiimiiiiiiiiimmnitiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiimniiititMiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiimiiiittiiMiMtimtiii
Za
Udeleženci mednarodnega atletskega mitinga
zaključek sezone
novi rekordi v Klinu?
Dvoboj v disku: Piatkowski - Szecsenyi - Mazza in Švara proti Lorgerju
RIM, 7. — V soboto in v nedeljo bo na olimpijskem
stadionu v Rimu veliki zaključni atletski miting letošnje sezone. Nastopili bodo atleti iz 18 držav vključno z Italijo. Med njimi bo nekaj svetovnih in mnogo evropskih rekorderjev, zato ni izključeno, da bo padel tudi kakšen nov rekord, posebno še, če bo vreme naklonjeno. Podajamo seznam najavljenih inozemskih atletov z njihovimi najboljšimi sezonskimi rezultati:
AVSTRIJA: 100, 200: A. Hu- nas 17,06; disk in kopja: M.
ber 10”5, 21 ”7; 800, 1500: R. Klaban 1’48”6, 3’48”9, J. Cegle-di 1’49”9, 3’43”5; višina: H. Donner 2; daljina in 400 m ovire H. Muchitsch 7,40, 53”7.
BELGIJA: 400 ov.: M. Lam-brechts 53”3 (53”1); 5000: H. Leenaert 13’58”6, E. Allonsius 14’6”4.
BOLGARIJA: 100, 200: M. Bachvarov 10”3, 21”; disk in krogla: T. Todorov - Artarski 54,61, 16,74 (17,63).
FINSKA: 100, 200: B. Strand 10”6, 21”5; 100, 400: P. Rekola 10”6, 47”4; 200, 400: V. Hell-sten 21”7 (21”3), 47”3 (46”1); 800, 1500: P. Salonen 1’48”6, 3’ in 42”9 (3’40”2); 400, 400 ovire: J. Rintamaeki 47”7, 52”; daljina: J. Valkama 7,65	(7,77);
krogla: A. Nisula 17,07, J. Kun-,
Kahma 49,81, 65,93.
FRANCIJA: 100, 200: A. David 10”6 (10”5), 21”8 (21”4). P. Genevay 10”5, 21”1. J. Dele-cour 10”3, 21” (20”9); 200 400: A. Seye 20”8, 46”6; 800, 1500: M. Jazy 1’47”9, 3’42”1, M. Bernard 1’49”2, 3’42”2; daljina: A. Brakchi 7,61: (7,68); troskok: E. Battista 15,99; kopje: M. Mac-quet 81,86; 80 m ov., 100 ž.: A. Picado 11”, 12”.
VZH. NEMČIJA:	800:	M.
Matuschewski 1’48”9; 1500: S. Herrmann 3’40”9; 5000: F. Janke 13’42”4; kopje: K. Frost 80,04 ( 80,09).
ANGLIJA: 100, 200: Dadid Jones 10”5, 21”3 ( 220 y.); 400: M. Yardley 47”2; 800: B. Hew-son 1’48”1 (1’47”); 5000: S. El-don 13’47”8; 110 ov.: J. Mat-
llllllimill   UMI 11111IIHHIMII MII MI IH IH lili IIII HI 111 mi ■ I MMtll (.IttMllfMM MllltllltlllllMIItllllllllllMIIIIIIItlllllltl
‘•MII lili tlllttllllllllllllltilllltlltllllllllllltllMIIIIIIIM«
Turnir	kandidatov:
ZAGREB, 7. — V 18. kolu šahovskega turnirja kandidatov za svetovno prvenstvo so bili doseženi naslednji rezultati:
Keres - Petrosjan remi, Fi-sher - Gligorič remi, Talj - O-lafsson 1:0, Smislov • Benkoe prek. v 40. potezi.
Partija iz 17. kola med Ke-resom in Taljem se je končala z zmago Talja in ni bila prekinjena, kot smo včeraj poročali.
Stanje po 18 kolu: Talj 13. Keres 11, Gligorič in Petrosjan 9 (1), Smislov 8 (1), Fisher 7 (2), Benkoe 6 (2), Olafsson 5 (1).
la za naš list, vzeli precej z rezervo, drugi pa zopet kot preveč samozavestno, beaaj, ko so minila že tri kola v Zagrebu, pa lahko mirne vesti zapišemo, da sta imela Talj i» Petrosjan prav.
Jutri bodo igrali prekinjene partije iz 17. in 18. kola.
ZAGREB, 7. — Po koncu 14. kola šahovskega turnirja kandidatov za naslov svetovnega prvaka, ki se je začel na Bledu in se sedaj nadaljuje v 'Zagrebu, smo napisali, da mislita mlada ruska šahista Talj in Petrosjan s skupnimi močmi izpodriniti s prvega mesta vodečega, večno mladega E-stonca Paula Keresa. Komentarji so takratno izjavo ‘Valja in Petrosjana, ki sta jo poda-
O njuni igri lahko mnogo napišemo, toda kar bi napisali o slogu igre, bi veljalo tudi za ostale igralce. Res je, da poznajo šahovsko igro do podrobnosti; res je tudi, da imajo poleg sebe celo grmado zelo dobrih sekunduntov, ki so ravno tako dobri šahi-sti kot onadva, vendar ima njuna igra nekaj, kar drugim primanjkuje. Kot sta se v prvi polovici turnirja borila, da izpodrineta z vrha Smislova, tako sedaj skušata to narediti s Keresom. Čeprav je njun rezultat ravno proti tema dvema igralcema bolj slab, vendar s taktično zelo dobro igro uspevata nabirati točke tam, kjer jih drugi izgubljajo. To velja predvsem za Talja, ki je v začetku slabo začel, ker je oslabel zaradi operacije. ki jo je imel pred turnir-jem, in za katerega so mnogi mislili, da zaradi slabe telesne kondicije ne bo mogel zdržati tako napornega turnirja. Zaradi te njune taktične igre,
ki pa je seveda tudi zelo duhovita, polna prelepih kombinacij in volje do zmage, imajo drugi šahisti precej škode. Šolski primer za to je prav Gligorič, ki se mora boriti z vsemi enako, kajti njegova i-gra zadnja leta na raznih turnirjih je povsem enaka in vsi so jo lahko že do jedra preštudirali, Zato ni čudna niti izjava mladega Fisherja, ki je pred nastopom proti Gligon-ču izjavil, da ga bo tolkel z njegovim lastnim orožjem. To mu je tudi uspelo, čeprav so tudi Fisherja že pokopati, češ da so našli orožje tudi proti njegovim uspehom. Toda netočnost te trditve je prvi občutil Keres, ki je ravno v i. gri Karo-kan ponovno doživel v soboto grenak poraz, s katerim je moral tudi prepustiti vodstvo Tal ju.
Talj, ki sedaj vodi in ima največ možnosti za prvo mesto, ki mu ga skoraj vsi ze tudi pripisujejo, predvsem zaradi njegove brezkompromisne igre, se za vsako borbo posebej pripravlja. Njegov sekundant Koblenz, ki je mimogrede postal že precej senilen zaradi svojih superlativov o Miši Talju, mu pripravi strateški načrt igre, ki pa ga
seveda pregleda ves štab sekundantov, nakar mu p oaa poseben nauk o igri je Aver-bah, ki se na šah dobro razume, ki pa ima tudi to dobro lastnost, da zna svojega varovanca pred dvobojem tudi psihološko pripraviti. Tako dobro pripravljen nato stopi Talj na bojišče. Njegov repertoar igre je zelo širok, njegova fantazija pa naravnost pre. seneča.
Po porazu Keresa v igri s Fisher jem je simpatični Estonec na splošno začudenje bil zelo pristopen za razgovor. Na kratko se nam je opravičil s tem, da v tem mladeniču tiči bodoči pretendent za prvo mesto.
«Kot sem ga v najini tretji partiji kar sva jih odigrala, presenetil, tako je on mene presenetil sedaj, čeprav sva i-grala isto otvoritev, kot v tisti partiji, ki jo je izgubil. Moram reči, da je mladenič nadarjen, poln volje do šaha, trmast v igri in ves prosti čas, ki ga ima porabi samo za študij šaha. Manjka mu sicer turnirskih izkušenj, vendar je s svojo voljo pokazal, da bo njegova izjava, ki jo je dal, po nesprestanih porazih v zadnjih kolih na Bledu, še
marsikateremu zmešala štreno«.
Fisher je namreč izjavil, da še vedno upa, da bo obtičal pod vrhom.
Gligoriča so pred turnirjem postavljali v bok z ostalimi ruskimi igralci. Njegov slab start m pozneje renesansa sta obetala morda “res vse tisto, kar je bilo napovedano, vendar sedanja njegova igra v Zagrebu kaže, da~ so napovedi bile le malo preveč napihnjene. Sedanje 4. mesto, ki ga zaseda in ponoven poraz proti Talju mu ne dajeta več mnogo upanj na prestol. Za razliko od Talja, ki premaguje igralce s spodnjega dela tabele, Gligorič proti njim malokdaj zabeleži celo točko. Tako sta mu precej trd oreh Fisher in Benkoe, s katerima samo remizira, zaradi česar mu vodeča grupa stalno bolj odhaja proti vrhu in se razlika v točkah vedno bolj veča. Samo res velika smola vodečih mn lahko še pomaga, da pride pod vrh. Vodeči Talj mu je zbežal že za dve točki, ki ju bo Gligorič težko nadoknadil, razen če ne bo v bodoče zmagoval proti spodnjim z lestvice, kateremu izmed vodečih pa katero zagodel.	*	S.	BOŽIC
thews 14”5 (14”4); 400 ov.: J. Metcalf 52”4 ( 440 y.); višina:
C. Fairbrother 2,04; 100, 200 ž.:
D. Hayman 11”9, 24”2 ( 220 y.); 100, 80 ov. ž.: C. Quinton 11”9, 10”9; višina ž.: D. Shirley: 1,65 (1,67).
GRČIJA: 800, 1500: E. Depa-stas 1’49"3 (1’49”1), 3’46”7 (3’ in 44”7); disk: A. Counadis 56,06.
IRAN: 100 , 200: Khalil Shah-Khoreh 10”7, 22”; 5000: Ali Baghban-Bashi 14’30”2; daljina in troskok: Roullah Rahmani 6,87, 15,27.
JUGOSLAVIJA: 100, 110 ov.: S. Lorger 10”5	(10”4), 14”1
NORVEŠKA: 100, 200: C. F. Bunaes 10"4, 21”. B. Nilsen 10”6 (10"3), 21”6 (21”1); 5000: T. Torgersen 14’13”8; daljina: R. Berthelsen 7,62; disk: S. Haugen 53,50; kopje: E. Da-nielsen 76,33 (85,71).
NIZOZEMSKA: 110 ov.: E. Kamerbeek 14"5 (14”4); disk: K. Koch 53,90; višina ž.: N. Zvvier 1,65.
POLJSKA: 100, 200: M. Foik 10”3, 20”9; 200, 400: J. Kowal-ski 21”, 47”; 400: S. Swatow-ski 46”9 (46”8); 800: J. Jaku-bowski 1’48”9; 800, 1500: S. Le-wandows' i 1’46”5, 3’41”. Z. Ory-wal 1’49”2 (1’48”8), 3’44”6 (3’ in 42”); 1500 5000: M. Joch-man 3’43”2 (3’42”5), 14’1”8 (13’ 54”6); 5000: K. Zimny 13’4”4. Z. Krzyszkowiak 14’20” (13’ in 53”2); daljina: H. Grabowski
7,75	(7,81). K. Kropidlowski
7,82; troskok: R. Malcherczyk 16,44; disk:	E. Piatkowski
59,91; kopje: J. Sidlo 85,56; za štafeto:	A. Zielinski 100 m
10”5, E. Schmidt 10”4. Daljina ž.: M. Chojnacka 6,01; 100, 200 ž.: C. Jesionowska 11’7, 24”2; B. Janiszewska 11”7, 24”2 (11”6, 23”9), M. Bibro U"9, 24”4; višina ž.: J. Jozwiakowska 1,62.
ROMUNIJA: 1500 , 5000: A. Barabas 3’46”3, 14’32”8;	800:
1500: Z. Vamos 1’48”2, 3’43”; kopje: A. Bizim 79,96; višina ž.: I. Balas 1,84; 100, 200 ž.: A. Pefrescu-Luta 12", 24"9.
S VEDSKA:	800,	1500:	D.
Waern 1’47”8, 3’40”7; 1500 in 5000: S. Jonsson 3’44”9, 14’24”; 400 ov.:	P.O. Trollsas 51”6
(51”); višina:	S. Pettersson
2,11, Dahi 2,08 (2,12); daljina: T. Wahlander 7,61; krogla in disk: E. Uddebom 17,06, 53,27; troskok: S. Ericksson 15,68.
ŠVICA: 400: R. Weber 47”; 400,	1500:	C. Waegli 47”4
(47"3); 100, 110 ov.: W. Tschu-di 10”6, 14”4; 400 ov.: B. Gal-liker 51”8.
MADŽARSKA: 800, 1500: I. Rozsavoelgyi 1’48”4,	3’38”9;
5000: S. Iharos 13’50”8 (13’ in 40”6); 400: C. Csutoras 47”1; krogla: V. Varju 18,20; disk: J. Szecsenyi 58,96, F. Klics 54,21 (55,79).
prihaja v Beograd po dveh velikih neuspehih madžarskega nogometa. Njihova reprezentanca je bila izločena iz tekmovanja za pokal evropskih narodov (proti SZ!), njihov državni prvak Csepel pa je bil po zaslugi turškega prvaka Fenerbacheja izločen iz tekmovanja za pokal - evropskih prvakov.
Prvič in zadnjič so Jugoslovani premagali Madžare pred 28 leti. Od tedaj sta se obe reprezentanci pomerili 11-krat in Jugoslovanom je u-spelo doseči le pet neodločenih izidov. Poslednji dvoboj je bil letos spomladi v Budimpešti in končal se je z visokim porazom Jugoslavije z rezultatom 4:0. Logično je torej. da se je jugoslovanskih nogometašev polastil ((madžarski kompleks«.
In vendar Madžari danes še zdaleč niso več tako močni kot so bili v časih Puškasa, Kccsisa in Cziborja. Njihova napadalna petorka ni tako u-činkovita kot je bila te&aj, ko so na olimpiadi v Helsinkih osvojili zlato kolajno in dospeli do finala svetovnega prvenstva v Švici. Pri tem pa seveda ni treba pozabiti, da so njihovi trenutni reprezentanti prišli iz iste šole kot Puskas, Kocsis in Czibor in da če ne dosegajo talenta svojih predhodnikov s tem še ni rečeno, da ne sodijo v najvišji svetovni nogometni razred.
Toda enake ali vsaj podobne skrbi kot jih ima Baroti, imajo tudi sestavljavci jugoslovanske enajstorice. Tudi o-ni ne razpolagajo več s tako vigranim moštvom kot je bilo zadnje «olimpij*ko». Tokrat je bilo zaupanje poverjeno mladim, saj so med kandidati razni Durkoviči, Galiči, Bene, Miladinoviči, Cebinaci in Mi-hajloviči. Z izjemo Beare, Ze-beca, Crnkoviča in Sekular-ca imajo vsi ostali kandidati pravico nastopa na olimpiadi in v tem je tudi vidna tendenca selektorjev, da že sedaj začno pripravljati olimpijsko moštvo za Rim.
OBRAMBA
Jugoslovanska reprezentanca bo znana šele po zadnjem treningu, vendar pa je mogoče že sedaj predvideti kakšne r.amene imajo njeni sestavljavci. Obrambo bodo po vsej verjetnosti sestavljali: Beara -Durkovič, Sijakovič - Bena, Crnkovič, Miladinovič.
V tem sestavu sta možni v glavnem dve spremembi. Ce bodo selektorji hoteli pojačati obrambo, potem bo Zebec verjetno oblekel dres. št. 5, Crnkovič pa se bo pomaknil na mesto beka s čimer bi odpadel Durkovič. Taka obramba bi bila seveda bolj zanesljiva, toda istočasne, bi že vnaprej vsiljevala defenzivno taktiko.
Durkovič, Bena in Miladinovič so mladi toda dovolj hitri in ostri, da se lahko postavijo v bran rubustnim Madžarov. Nasprotno od njih pa imata Sijakovič in Crnkovič več izkušenj z Madžari. Skoda, da je poškodovan Jusufi in da med kandidati za A reprezentanco ni Nikoliča.
slič. Galič je prodoren in u-činkovit igralec, toda še vedno manj izkušen od Bore Ko-stiča. Največji problem predstavljata — kot vedno — krili. Kandidati so štirje: Lipušinovič, Cebinac, Sekularac in Mi-hajlovič. Selektorji so izbrali dva povsem različna tipa kril. Lipušinovič in Mihajlovič sta hitra in prodorna, Sekularac in Cebinac pa sta večja tehni-čarja in bolje ravnata z žogo pred vrati.
Odločitev je težka, vendar pa .bodo morali selektorji u-poštevati tudi medsebojno vi-granost. igralcev. Galič in Mihajlovič predstavljata kot klubska tovariša celoto, prav tako kot Kostič in Sekularac. Skoda bi bilo razbijati ta dva para. Zaradi tega prevladuje mnenje, da bi moral — v kolikor bo leva zveza Kostič, i-grati na levem krilu Sekularac. Pri izbiri desnega krila pa je treba računati predvsem s Cebincem, ki je zaradi svojega načina igranja vedno predstavljal problem za madžarske branilce.
Zaradi vsega navedenega, bi bil najboljši sestav napadalne petorke takle:
Cebinac, Mujič, Zebec, Kostič, Sekularac.
Zaradi svoje trenutne forme pa bi sodil v napad tudi Luka Lipušinovič in tehniki bodo pač morali najti najboljšo rešitev.
* * *
BEOGRAD, 7. — Nedeljsko mednarodno tekmo med Jugoslavijo in Madžarsko v Beogradu bodo vodili italijanski sodniki: Cesare Jonnd kot glavni ter Adami in Gambardella kot stranska.
Triej«na-P«trfl1 2:0
riškem stadionu
s Pro Gorizio. Trevis^
Uli*0’'1'
stavil na igrišče
se je Preče,^ ^
standardne V mah.	_•	nraCČ,
Bandini. Fr,*£L’fassi, h
ia, Varglien, D«*" tj
strelli, Taccola, S« ce, Fortunato. :Waj»-
Najboljši del 10 teri f
krilska vrsta, v
h
posebno
rsta, v »» puH J
odlikovala V
Varglien, pa
tudi
defenzivna zve,z.a' . je ^ V prvem Polca^,ia (*» na dosegla dva * ’ J Fortunatu. V druB vI1(!i je trener Trevi	9^
moštvo nekaj spr	?
ke je zamenjal P	iz®*.-
vrsti, Taccola P.aJ jj(r/ mesto s SecchiJ ■- st[. se kljub temu ni
nil.
PRVENSTVO B®
;ZERV
Triestma -danes ob w J
Danes po
na občinskem s
Triestine in ■ fV. no prvenstvo re .a-so bili naslednji.»
Miniussi, Dudine’ jj □olloarinl. -1' pet’ip-
II., Pellegrini, en Auber, Sca«;
$
k
co, AuDer, «>• vefU* Szoke, Attillb Forti.	.	({ne	sFJbj
Vodstvo Tr.esti* ^ h
da letos zastonjkarje t1’1
ce ne veljajo za prvenstev.
Montgomery - nji*:
Bivši igralec	košarkarskega	j«*
merikanec Rik M	pgc-z
podpisal enoletn	prv'
španskim državn
Real Madridom.	tj.
(ihi iiiiiiiiiiiiu iiiii mn milili n mil n minil iiiiiiiii milu ii iiiiiiiiiiiiii"'11"
Sklep olimpijskega odbora Zveze športov
Jugoslovanski kandi^j,. za olimpijske igrejp
Ga
NAPAD
Logično je seveda, da bodo Jugoslovani skušali tokrat prekiniti s tradicijo 28-letnih ne uspehov. Zato pa mora biti osnovna koncepcija njihove reprezentance ofenzivnost. Prav zaradi tega j< treba dati Ze-becu mesto v napadu. Zebec .ie igralec velikih kvalitet in lahko z enakim usptlionj prevzame vlogo defenzivnega ali ofenzivnega centerfora, kakršen je pač poiožaj na igrišču.
Od kandidatov za zvezi sta
V oktobru in novembru izpiti in borbe za i
NOGOMET: K^„peV)M |.!t' Miladinovič, Ka -i 8- Jf
BEOGRAD, 7. — Odbor za olimpijske priprave pri Zvezi športov Jugoslavije je razpravljal s predstavniki posameznih športnih zvez o tem, kdo pojde v krog olimpijskih kandidatov, glede na to, da so finančna sredstva omejena. Iz novega spiska olimpijskih kandidatov je razvidno, da je njihov krog zelo ozek, zlasti pri atletih, kjer bodo pravzaprav morale odločat' norme. Kandidati za posamezne panoge so naslednji:
ATLETIKA: Lorger, Snajder, Mihalič, Radoševič, Račič, Bezjak, Lešek, Brodnik, Kovač, Majtan, Kolnik, Miletič, Kuz-manovič, Stamejčičeva, Gere in Usenikova.
KOLESARSTVU:	Petrovič,
Valčič, Žirovnik, Levačič, Šebenik in Zivkovič.
KOSAF-KA:	Minja, B. Ra-
dovič, Dragojlovič, Nikolič, Korač, Gordič, Kristančič, Daneu, Kandus, Miler, Djerdja Troskot, R. Radovič, Djurič. V širšem zboru so tudi Jelnikar, Bojovič. Milojevič, Kola-kovič in Kasuma.
TELOVADBA: Cerar, Petrovič, Jurjevič, Caklec, Petek, Markulin. Lekič in Gagič (to so kandidati za vrsto šestih članov).
Cebinac
vic, Galič, Vijjj*n^{,
Tasič, Stipič,_	\	P1'
njanov Jurič,
Z. Bego, N’k.ollg'0ŠČa*tiI j tj'' vrovič, SkodK, KJ jf Aj novič, Sombolac je J j, BOKS:	Mitrovc^,	Je	„
Jakovljevič, Pa	\
vrovič, Skodic. *	n
novič, Sombolac je J n
  M.trov-V,a, Ml,
Kelava.	-ta
JADRANJE J^a
ii«	m..e y j
trije tekmovalci J(t ]	,	(
Zvezda in La*3°„bav' J ^!| kolikor bodo n'	jf
določeni štirje uyUW*’s^ J1),
i",
Rti
ROKOBOR'BA:florv*tnl
Sin, Martinovn, ■„ Ba 5n A..	_ n..l,ninll3	j|
rsl*
f t\ ^
Grozdanovič .ih_^a"	'^!)|
Si
Cuii.c’ JuJ5TaVinončar
uuic, nu/v«.-	-.oj-	•	-p'.
STRELCI: L°"irsk» U K novič z malokaj
no puško velikeja p Čič in Delorenzo	J
"SSSLan* <f&4
klubska, marve rCj osmerec, oba c j0ljbje;, ft
tl
s krmarjem ih u°asič.jjj^ SABLJANJEj Z\)
lič (sablja) *errifavič f' s11 mljadis in	ifj
aijadis in	'„didB" ie J1
Olimpijski knktobf%tf;
do morali v n8‘f/ vembru udel^ sp o
izpita iz
stanisla^ jff
Odgovorni
  , ,avOV	/
Tiska Tiskarski 8
f’
*
$
BOILEAU-NARCE JAC •
MRZLI ZNOJ]
«Potem pa, da sem blazen?«
«Da.»
Pobral se je in jo gledal nekaj trenutkov, potem si je potegnil z roko po čelu.
^Naposled je morda res!... Vendar je še zmeraj tista ogrlica... Ne! Pusti mi do besede, daj!... Zakaj je nisi nosita?«
«Ker mi ni všeč. Saj sem ti že povedala.«
»Ali pa zato, ker si se bala, da bi te spoznal. Najbrž je tako, kajne?«
Za spoznanje je obrnila glavo in ga opazovala skozi razpuščene lase.
«Ne,» je odvrnila.
»Prisežeš?«
V »Seveda.«
/ Premišljal je in z nogo risal po preprogi zapleteno obliko.
»Torej, po tvojem ti jo je dal Almaryan.»
Podprla se je s komolcem in stisnila noge k sebi, kakor da bi se hotela napraviti čisto majhno. On jo je proučeval s tesnobo v srcu.
«Almaryan mi je rekel, da jo je kupil v Parizu pri nekem starinarju v predmestju Saint-Honorč.«
»Pred koliko časa?«*
»Tudi to sem ti že povedala. Zmeraj ti moram ponavljati iste stvari.«
«No, pa jih ponovi! Pred koliko časa?«
»Pred šestimi meseci.«
To je bilo povsem možno, navsezadnje... Kaj še! Ni bilo možno. Tako naključje!
«L>ažes!« je kriknil.
«čemu bi lagala?«
«Cemu?... Daj no, priznaj!.., Ti si Madeleine Gčvigne!«
«Ne!„. Ne muči me znova, lepo te prosim! če si še zmeraj zaljubljen v tisto žensko, pa me pusti... Bolje tako. Odpotovala bom... Takšnega življenja mi je že dovolj!«
»Tista ženska... je umrla.«
Počakal je. Tako je bil žejen, da se je moral odkašljati in tako potolažiti pekočino, ki mu je zajedala grlo.
»Ali bolje,« se je popravil, »bila je mrtva nekaj časa... Zdaj pm je to: ali kdo more biti mrtev le nekaj časa?«
«-Ne,» je zaječala... »Molči!«
Znova ji je obraz prebledel v grozi. Odmaknil se je za nekaj korakov.
»Ne boj se!... Saj vidiš, da ti nočem nič hudega... Govorim take brezglavosti, a ni moja krivda... Si tole že kdaj videla?«
Pobrskal je po žepu in vrgel na odejo zlati vžigalnik. Renče je zakričala in se odmaknila do zidu.
»Kaj je to?« je zajecljala.
»Vzemi v roke!... Poglej!... Vžigalnik je... Daj no, dotakni se ga! Prižgi ga!... Saj ti prav-*., da je vžigalnik!... Ne bo se ti razletel v obraz... No? Te č*a spominja?«
«Ne.»
»Tudi muzeja v Louvru ne?«
»Ne.«
»Pobral sem	ga	ob tvojem	truplu... Res da	se ne	moreš
spominjati tiste	moje kretnje.«
Ušlo mu je, da se je na kratko zakrohotal in Renče se je spustila v jok.
»Izgini!« je rekla. «Izgini!»
»Imej ga,» je silil Flavičres. »Tvoj je.»
Vžigalnik se	je	svetil med njima	in njegov	lesket	je bil
za	nekakšno mejo.	Flavičres je	zdaj	videl onstran le	ubogo
Renče, ki jo je trpinčil za prazen nič. Prav prazen nič! Kri mu je zamolklo butala v sencih. Majavega koraka je stopil do umivalnika in spil požirek vode, plehke vode ki je dišala po razkužilu, še cel kup vprašanj je bilo na vrsti. Ta vprašanja so gomazela po njem kakor črvi. A bo počakal .. Za zdaj je s svojo naglico in nerodnostjo odpodil Madeleine. Po
malem jo bo kdaj drugič privabil na prag življenja. Zopet jo bo sestavil iz Renčejinega bistva. Bo že prišel trenutek, ko se bo spomnila. Obrnil je ključ v vratih.
«Ne ostanem tu,» je ugovarjala Renče.
»Kam hočeš?«
»Ne vem. A tu ne bom.«
«Ne bom se ti približal, ti obljubim... O preteklosti ti ne bom več govoril.«
Slišal je, kako naglo diha.'čutil je, da preži na vsak njegov gib sproti, ko se je slačil.
»Odnesi ta vžigalnik!« je hotela.
Prav takšen glas bi	bila spustila, da je	na	lepem	zagledala kačo. Flavičres je	pobral spominček, ga	vrgel v zrak
in ga ujel.
«Tako? ... Ga nočeš?«
»Ne. Želim, da me pustiš pri miru... Dovolj sem bila nesrečna med vojsko, če bi morala zdaj pa še...»
Z veko je stisnila solzo in poiskala robec. Flavičres Ji je vrgel svojega. Delala se je, da ga ne vidi.
»Zakaj si huda?« jo	je vprašal. «Nisem	hotel biti	hudoben, ti zagotavljam. Daj,	bodiva prijatelja!«
Pobral je robec, sedel na posteljo in ji obrisal lice. Nenadna nežnost je napravila njegove gibe nerodne. Solze so še zmeraj tekle po njenih licih, kakor kri iz neozdravljive rane.*
«čakaj no, nimaš prav,« je prosil Flavičres. »Kakšna žalost pa je to!«
»Tako,« je. zamrmral, «to je vse... Glej. v®f »1... Potrebujem te, dragica. Ne smeš me 2 L «- b-, to pot bi umrl... Da, še zmeraj jo ljubim. Tudi 1 ^
/
in to je ista ljubezen. Ljubezen, ki je živ člove . vel... Ta ljubezen bi lahko bila čudovita, k° j« i malo potruditi... Ko bi se hotela snomniti, kaj od zvonika dalje...»	‘	moi0
Njena glava se je zganila in on jo je m k sebi.	jjdj,	*	-
«Naj ti povem .., Zaupal ti bom nekaj • • • 11 J 5 doumel šele te dni...»	.
Tipal je po omarici, da bi našel gumb, in j®. $2J Njeno telo mu je težilo na rame, a ni poski,s“ poi^jy položaja. Prižeta drug k drugemu sta plavala. po njej so valovile nejasne podobe. Proti kateri *- j: sta se skupaj vzpenjala?	fl»vVf(
»Od zmeraj sem se bal smrti,« je nadaljeval jt , njegov glas je bil samo še dih... »Smrt drugm P/i pretresla, ker je napovedovala mojo... in m°J „aJ«l A moremo in ne morem se vdati. Malo da nisem rj-jst10 :
v krščanskega Boga... .......................... i-ma.	s
pokopano v'dno votline
roženi legionarji na straži. In nato tretjega	•;j’
Je ^ P° JSla\d tisti tretji dan, ko sem bil šej^f
Nagnil je njeno glavo na svojo ramo in jo je nalahno zibal.
*	O	**	4	Cio	1.1	vi Uvji Mdll| AU ovili Ull 8JV i	p, j
vaj sem hodil pred votline in sem na vso m° pi (K. m moj glas je dolgo časa tekel pod zemlj°> ^.i	I*v
obudil.,. Bilo je še prezgodaj... Zdaj pa se wi	S*
«Res,» je priznal tiho, «so trenutki, ko ne »poznam več samega sebe... Poganjajo me spomini... Ah!... Ne moreš razumeti. Da je umrla mirno v postelji... bi bil trpel, seveda, a konec koncev bi bil morda pozabil... medtem ko.,. in potem lahko ti povem ... Ubila se je... Vrgla se Je v praznino... da bi ubežala, a čemu?.,, že pet let si vsak dan zastavljam to vprašanje.«
Pritajeno ihtenje je zopet streslo Drsi mlade ženske, ki jo je trdno stiskal k sebi.
, •—“C Jjjczisuuaj .. . auaj pa — bJ j*
tisti glas prišel do nekoga. Tako rad bi bil. da v p) ^ če bi bilo to res, če bi ti hotela... ti... p„.,niHa' i bal več... Pozabil bi, kaj sta mi rekla zdra'1 me naučila...«
Spustil je pogled na vznak ležeči obraz, čiga^ f ce so se zdele prazne. Samo po čelu, licih iu v V!
a v	x C-VaaX iv ■	X XXV# jJU i,.« . J (| | Iv/ X X X *	1	a	■	jAf
dotikala medla svetloba. Flavifcresu je srce	5
i?’ morda Je pričakoval besedo, a s*^°ei ffn if
zaškripal na ovinku in odsvit isker se je spre<® po stropu; iz Renčejinih zenic je blisknil oster # x se je Flavičres skoraj odmaknil. (Nadal)^u
r