Leto XXm., št. 142
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica J.
Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione PubblidtJ Italiana S. A. MILANO
Ljubljana, nedelja VJ. junija 1943*XXI
Cena cent. 80
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir , za inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50.
Uredništvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica it. 3. — Telefon štev. 31-22, 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSrVA per la pob-
bliciti di provenienza italiana ad es»era: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO.
Gravi perdite nemiche in velivoli
Nel dele della Sicilia la caccia italiana ha abbattuto otto quadrim8tori e quella geamaiuca quattra mentre sei altri sono stati distrutti dalle batterie c.a.
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 26 giugno 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1127:
Grosse formazioni di quadrimotori hanno iieri attaccato la citta di Messina facendo vittime e danni considerevoli. Anche su Reggio Calabria, San Nicandro (Bari) e Vizzrini (Catania) sono state lanciate bombe e spezzoni che colpivano edifici privati e causando qualche perdita alla popolazione eivile.
Nel cielo della Sicilia, tra Messina e Catania, la caccia italiana abbatteva otto
quadrimotori, quella germanica quattro; sei altri velivoli venivano distrutti dalle batterie della difesa di Messina e di Reggio.
Non sono rientrati alla base due nostri aerei.
Un nostro sommergibile non č rientrato alla base.
Le incursioni citate dal bollettino odiei no hanno causato le seguenti perdite finora accertate, a Messina 81 morti e 85 feriti, a San Nicandro 10 morti e 10 feriti, a Viz-zini 2 morti e 4 feriti.
Hude sovražne letalske izgube
Mad Škilijo so italijanski lovci sestrelili 8 štirimetornih letal, nemški pa 4, medtem ko so 6 drugih letal zbile
protiletalske baterije
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil
je objavil 26. junija naslednje 1127. vojno poročilo:
Močni oddelki štirimotornih letal so včeraj napadli mesto Messino ter povzročili žrtve in znatno škodo. Tudi na Reggio Caiabrijo, San Nicandro (Bari) in Vizzini ^Catania) so bile vržene rušilne in zažigai-ne bombe, ki so zadele zasebna poslopja in povzročile nekaj izgub med civilnim prebivalstvom.
Nad Sicilijo, med Messino in Catanijo, so italijanski lovci sestrelili 8 štirimotornih letal, nemški lovci pa 4. Šest drugih letal so uničile obrambne baterije iz Mes-sine in Reggia.
Dve naši letali se nista vrnili v oporišče.
Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče.
*
Letalski napadi, ki so omenjeni v današnjem poročilu, so povzročili naslednje doslej ugotovljene izgube: v Messini 81 mrtvih in 85 ranjenih, v San Nicandru 10 mrtvih in 10 ranjenih ter v Vizziniju 2 mrtva in 4 ranjene.
Nemški list o vrllssali
prebivalstva Sardinije
\>erlin, 25. jun. s. Posebni poročevalec Usta »Nazicnalzeitung« v Italiji je nap1-sal dolg članek o junaških vrlinah Sarain-cev in o naravnih virih) s katerimi razpolaga Sardinija v večji mer; kakor sleher-
na druga italijanska pokrajina. Najprej je obrazložil zgodovino tega italijanskega otoka, nato pa pedal nekaj fizičnih in moralnih oznak tega ljudstva kmetov, rudarjev in ribičev. Skozi stoletja so ostale nespremenjene trdne fizične lastnosti tega prebivalstva, ki ima zelo visok čut za dolžnost ^ ki je polno plemenitosti, skromnosti in delavnosti, ki so glavne vrline teh ljudi. Te vrline pa so Sardinci v teh dneh še povečali glede na zgodovinsko veličino sedanjega trenutka, za katero so posebno občfltljivi.
Kj« Vel. Kraljica in Cesarica med ranjenci
Rim, 25. jun. s. Veličanstvo Kraljica in Cesarica je davi obiskala bolnišnico italijanskega Rdečega križa »Regina Elena« v gozdičku Saccheti.
Slovo ministra Blgginija
Budimpešta, 25. jun. s. Davi je od tu odpotoval italijanski minister za narodno vzgojo Biggini. Na postaji so se zbrali k slovesu italijanski Kr. minister Amfuso s funkcionarji poslaništva, madžarski prosvetni minister Szinyej, državni podtajniki v predsedništvu vlade in prosvetnem ministrstvu ter številni madžarski visoki funkcionarji. Z Bigginijem sta odpotovala tudi generalni direktor Italijanov v inozemstvu De Cicco in senator prof. Giuliani.
i sunki

nem doiiscu
Sovjetski napadi pri Orlu odbiti - §6 sovražnih letal
sestreljenih na zapadu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. jun. Vrhovno poveljništvo je izdalo naslednje vojno poročilo:
Na vzhodnem bojišču so izvedle nemške in rumunske čete na različnih mestih m,pešne napadalne sunke. Več sovjetskih s tanki podprtih napadov v odseku pri Orlu je bilo krvavo odbitih.
Včeraj popoldne so poskušale močne skupine severnoameriških bojnih letal v zaščiti gostih oblakov preleteti severno nemško področje. Nemške lovske skupine so jih pravočasno napadle, razpršile in prisilile, da so morali zmetati svoje bombe rut odprto morje in na obalna področja. V
hudih letalskih bojih so naši lovci sestrelili 25 težkih sovražnih bombnikov.
Zaščitne ladje neke nemške spremljave so uničile še eno letalo.
Angleški letalci so preteklo noč napadli zahodno nemško področje, zlasti mesto Bochum. Rušilne in zažigalne bombe so povzročile škodo na stanovanjskih okrajih ter izgube med prebivalstvom. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljenih 30 sovražnih bombnikov.
Pri dnevnih in nočnih napadih je bilo uničenih skupno 56 sovražnih bombnikov ob izgubi 8 lastnih lovcev.
V pričakovanju spopadov na vzhodu
Berlin, 25. jun. Na vzhodni fronti vlada še vedno globoka tišina. Berlinski vojaški krogi pravijo, da »ta takio nemška kakor sovjetska, vojska, že dovršili svoj pohod približanja k prvim črtam. Od Taganro-škega do Petrograjskega zaliva so milijoni in miljoni mož zbrani in pripravljeni, da se na dani znak vržejo v borbo, vendar vsaj za seclaj ni slišati drugega kakor posamezne strele iz pušk.
Vprašanje je, koliko časa bo še trajal
ta mir. Razume se, da odgovora na to vprašanje za sedaj ne more dati nihče, vendar pa se ne moremo ubraniti vtisa, da se lahko vsak trenutsk sproži bitka v obsegu kakor nikoli doslej. Tudi včeraj je sovjetska vojska podvzemala. samo izvidniške akcije, dočim so se Nemci omejevali le na to, da so odbijali krajevne napade, zelo delavno pa je bilo letalstvo. Nemški bombniki so v strmoglavnem poletu napadali železniški in cestni promet na obsežnem področju severnega odseka in so sovražniku prizadevali znatne izgube. Nemška letala so s strojnicami obstreljevala in obmetavala z bombami tudj sovražne čete, ki so bile v pohodu proti prednjim črtam fronte. Nemški letalci so svoje cilje napadali v postopnih valovih.
Po bombardiranju je bil opažen zastoj prometa pri sovražniku in je bilo za nekoliko ur onemogočeno gibanje avtomobilov v neposredrem sovražnem zaledju. Neki vlak, sestavljen iz 40 vagonov, je bil zadet z nizom strelov ter je bil popolnoma uničen. Jate nemšk'h letalcev so se vrnile na
svoja izhodišča brez izgub. Nemško letalsko orožje je razen tega izvrš lo dve istočasni bombardiranji tovarn za gumij in za tanke na Volgi.
Kar se tiče oklopnih voz, je zanimiv članek ki ga bo jut«i objavil list »Das Reich«. Članek pravi, da je sovjetsko poveljništvo V pomladanski ofejizivi na Kavkazu upo-
rabljalo tri nove tipe oklopnih voz. Prvi je bil ameriški izdelek, drugi angleški, tretji pa ruski. Dočim so se angleški oklopni vozovi slabo obnesli in niso primerni za borbo v Rusiji, pa so ameriški oklopni vozovi tipa »General Sherman«, ki imajo aerodinamično obliko, pokazali svoje odlike, ker so zelo brzi in se dajo lahko upravljati, še boljši so oklopni vozovi »T 34«, ki so sovjetskega izdelka in so najboljše oklopno sredstvo, ki ga ima ruska vojska.
V zvezi s tem je treba pripomniti, da so Rus; uporabili za notranjo opremo svojih oklopnih voz nemški vzorec. Poslužili so se onih oklopnih voz, ki so jih bili preteklo poletje zaplenili Nemcem. Nemški tehniki pa s svoje strani uporabljajo za izpopolnitev izgub zaplenjene ruske oklopne vozove. (»Le Ultime Notizie«.)
Novo sovjetsko slepilo
Stockholm, 25. jun. s. V Rusiji se nadaljujejo verske manifestacije, ki so jih organizirali na ukaz vlade nekateri ostanki pravoslavne duhovščine, k; je ušla pokolu in preganjanju brezbožnikov. Iz Moskve namreč poročajo, da so bile tamkaj opravljene j a vre molitve v stolnici ob drugi obletnici vstopa SSSR v vojno. Prepevali so c.b tej priliki molitve za zmago sovjetskega orožja in po končanem opravilu je metropolit prečital poslanico poglavarja ruske pravoslavne cerkve patriarha Sei--geja. Kakor razpust Kominterne, tudi ta nenadna verska gorečnost sovjetskih oblasti nima drugega namena, kakor da na-suje peska v oči onim Angležem in* Američanom, ki ne morejo prebaviti trpkega grižljaja zavezništva s katinskimi morilci in sovražniki civilizacije in krščanstva
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE!
Nemška finančna politika v vojni
Lin z, 25. jun. a Ob slovesnem prevzemanju poslov po predsedniku finančnega urada za gornje Polonavje je finančni minister Reicha grof Schwerin von Crossigk govoril o temeljnih vprašanjih nemške denarne politike. O nalogah, ki so poverjene sedanji finančni upravi, je minister dejal, da so danes posebnega pomena, ker omogočajo razpoložljivost potrebnih sredstev za kritje vojnih stroškov in ker gre za to, da ostane kupna moč nespremenjena. Vojnih stroškov ni mogoče kriti niti z dohodki davčnega značaja niti z dolgoročnimi posojili. Zato se je treba stalno zatekati k povečanju krelita, kar ima lahko za posledico zvišanje cen in inflacijo. V primeru pa, da je gospodarstvo harm onizi rano po načrtu, ima pomanjkanje denarne razpoložljivosti za posledico povečanje varčevanja, to pa lahko odstrani tako nevarnost zvišanja cen kakor inflacijo.
Glede na vprašanja, ki bi mogla nastopiti po vojni, je finančni minister opozoril na možnost brezposelnosti, ki se ne bo mogla pojaviti, kajti po končani vojni se bo vse vojno gospodarstvo spremenilo v proizvajanje splošnih dobrin za mirovne namene, tako da bo za daljšo dobo krita vsa narolna potreba za cene, ki bodo zelo daleč pod predvojnimi cenama.
Vo jna na Pacifiku
Z nekega japonskega oporišča na južnem Pacifiku, 26. junija, s. Posebni poročevalec agencije Domei opisuje značaj pomembnih bojev, ki se sedaj vrše vzhodno od Bismarckovega otočja, in podaja v zvezi s tem nekaj pojasnil o razvoju vojne na Pacifiku. Predvsem poudarja, da je letalsko delovanje nad Salomonskim otočjem tudi v najnovejših bojih obstojalo predvsem v napadih bombnikov na sovražna oporišča, kar je vodilo do letalskih dvobojev med lovskimi letali. V sedanji fazi vojne na Pacifiku pa prevladujejo spopadi med velikimi skupinami bojnih letal, ki jih povzroča namera, da bi se čim prej dosegla letalska premoč nad sovražnikom. Upoštevati je nadalje treba večjo oddaljenost bojišč od glavnih oporišč za obe strani. Zaradi svoje oskrbovalne razdalje so oskrbovalna pota bolj ranljiva in prav zaradi tega so japonske letalske sile razvile v zadnjem času največjo delavnost, pri čemer so potopile številne sovražne ladje, ki so plule v konvojih. Značilna je tudi uporaba najnovejših letalskih modelov na obeh straneh. Zadnji japonski modeli so neprimerno bo.jši kakor ameriški lovci »Brumann« in druga moderna ameriška letala.
Bsrba za neodvisnost
9 aea
Indije
Tokio, 25. jun. s. Po vesteh iz indijskega vira so britanski policijski agenti zaplenili 50.000 protiangleških brošur, ki so poročali o obisku čandre Boseja na Japonskem in podžigali Indijce k uporu proti Angležem. Doznava se nadalje, da se Indijci zbirajo na tajnih sestankih, na katerih razpravljajo o možnosti revolucije v deželi.
šanghaj, 25. jun. s. Vodja odseka lige za indijsko neodvisnost je izjavil, da bo Can-dra Bose vodil akcijo za osvoboditev Indije in da se bo nastanil s svojim glavnim stanom v Bangkoku. Več sto Indijcev v šanghaju je pripravljenih, da vstopi v indijsko nacionalno vojsko, ki se zdaj formira v šonanu. Nastopila je za Indijce ura, je dejal njihov voditelj, da čim bolj aktivno sodelujejo z narodi trojnega pakta in se bore za osvoboditev indijske domovine.
Bilanca angleškega režima v Indiji
Lizbona, 25. junija, s. Iz Londona poročajo, da je na kongresu laburistične stranke med razpravo o uspehih angleške politike v Indiji neki odposlanec dejal, aa je v Indiji v zaporih 60.000 Indijcev. Razen tega je bilo 10.000 Indijcev ubitih, 3500 ranjenih, nadaljnji tisoči pa so bili pretepeni.
Odpor proti Rooseveltovi diktaturi
Lizbona, 25. jun. s. Ameriški poročevalec londonskega lista »Daily Express« piše, da je Roosevelt izpostavljen neprestano novim neprijetnostim, ki izhajajo iz njegovega diktatorskega upravnega delovanja. Ni dovolj, da se mora pečati s stavko rudarjev, ni dovolj, da parlament trdovratno vztraja pri tem, da mu odvzame urad za vojne informacije in urad za podpozo poljedelcev, sedaj mu kongres grozi še z »notranjo revolucijo«. Chester Daviš, komisar za živila, je izjavil, da hoče podati ostavko, češ, da nima zadostne oblasti. — To mnenje zastopa tudi zvezni kongres, toda Roosevelt noče o tem ničesar slišati in je nasproten premočnemu človeku poleg sebe. če bi pa Daviš končno zapustil svoje mesto, bi kongres ostal še bolj trmast nasproti politiki predsednika Roosevelta.
Spremembe v rumunski vladi
Bukarešta, 25. junija, s. Državni podtajnik v ministrstvu za delo in socialna zavarovanja dr. Danulescu je podal ostavko, ki je bila sprejeta. Istočasno je bila sprejeta tudi ostavka predsednika in direktorja narodne blagajne za socialna za- | varovanja. Verjetno bo zamenjal dr. Ma-nulesca v vladi profesor Ovidio Vladiscu, sedanji generalni tajnik v vladnem predsedništvu.
Sestanek bolgarskega sobranja
Sofija, 25. jun. s. Sobranje se bo sredi prihodnjega meseca sestalo na zasedanju, da prouči vrsto gospodarskih ukrepov.
Uspel vpis S'letnih bonov
za
Rim, 25. jun. a. Pod predsedstvom Duceja se je v Beneški palači sestal medminl-strski odbor za zaščito varčevanja. Seje so se udeležil; minister Tajnik stranke, finančni minister, minister za korporaclje, poljedelstvo, javna dela, izmenjave in valute, Italijansko Afriko in guverner Bance d'Italia,
Ob začetku seje je finančni minister poročal o vpisovanju posojila, ki je bilo zaključeno 21. t. m. Guverner zavoda Banca dTtalia je kot predsednik konzorcija za emisijo petletnih bonov s 5 odstotkov obresti dejal, da je bil znatno prekoračen znesek 10 milijard lir, ki je bil ponuden za vpis. Zato je finančni minister v skladu z Ducejevimi navodili z lastnim dekretom poskrbel za izdajo nove serije bonov, ki
naj bi obsorbirala navedeni presežek. Finančni minister je razen tega sporočil, da je število vpisnikov posojila daleč prekosilo
prejšnjo emisijo večletnih bonov, ker so se to pot vpisa posojila v večjem številu udeležili mali varčevalci. Tudi na področjih _ ki so posebno trpela zaradi sovraž-
nih letalskih napadov, vključno področja Sicilije, je bilo število vpisnikov in vpisanih zneskov zelo visoko. Minister je podčrtal, da 90 ti uspehi, ki presegajo čisto finančno področje in imajo velik političen in moralni pomen, še tem bolj značilni, ako se upoštevajo nekatere okoliščine, ki so označevale emisijo, ki je ni spremljala nobena posebna javna propaganda jn ki se ji je hotelo od vsega začetka pritisniti značaj navadne finančne operacije v vojni. Dejstvo je, da so ostali vpisi z uporabo ugodnosti kreditiranja s strani kreditnih ustanov v zelo ozkih mejah zaradi zadevnega nasveta predsedništva konzorcija. Za razlike od prejšnjih emisij je bila tudi omejena uporabe razpoložljivih sredstev na tekočih računih in predujmov na zastavo vrednot, dočim je med samim podpisovanjem dotok navadnih bonov v državne zakladnice predstavljal aktivni saldo, kar se je primerilo tudi s poštnimi boni. £o poročilu finančnega ministra je odbor razpravljal o splošnih vprašanjih.
Ogromne anglosaške letalske izgube
Berlin, 25. junija. Položaj na vzhodnem bojišču je nespremenjen. Edini Činitelj vojne kronike, kakor že pretekle dni, je tudj sedaj samo zverinska letalska ofenziva Angležev in Američanov, ki nam odkriva najnižje uničevalne nagone in ki se vodi proti mestom in civilnemu prebivalstvu v Nemčiji in Italiji in na zapadnem zasedenem ozemlju. Poslednja cilja »letečih morilcev« sta bili dve stari mesti v Porurju: Oberhausen in MUhlheim, katerih nobeno ni v vojaškem pogledu pomembno, saj prav gotovo nista opremljeni z večjimi industrijskimi napravami v vojne namene. Napad, ki so ga na ti dve mesti izvršile močne skupine sovražnih bombnikov v precejšnjem spremstvu lovcev, je bil nenavadno močan. Razvidi se to že iz nemškega uradnega poročila in iz nekaterih dopolnilnih informacij, ki so jih v Berlinu dali na razpolago za inozemske liste. Med napadom je bilo odvrženih mnogo ton za-žigalnih in rušilnih bomb, ki so uničile cele dele obeh mest in so imele za posledico veliko število žrtev pod ruševinami.
Ni mogoče še reči, koliko žrtev je zahtevala sramotna akcija Churchillovih in Rocseveltovih letalcev, kajti nemške oblasti te žrtve še vedno ugotavljajo, toda nobenega dvoma ni, da gre za precej visoko število.
Nadaljnje ruševine in nadaljnje žrtve so angleško-ameriške bombe Istočasno povzročile tudi v Franciji in na Nizozemskem, zlasti v Rotterdamu, ki je bil že precej večkrat predmet napadov.
Ko delajo tukaj obračun letalskih napadov, ne poskušajo prikriti ali zmanjšati obsega škode, ki jo trpi prebivalstvo za-padnih pokrajin. Nemško zadržanje na-
sproti barbarskemu uničenju v Oberhaus-nu in Muhlheimu in ob pogledu na žrtve je moško in hladnokrvno,* čeprav divja v srcu vsakogar odpor in sovraštvo proti tistim, ki so odgovorni za tolikšno divjanje.
Bolečino in jezo pa manjša ugotovitev, da zahteva ta drama, ki že več mesecev seje žrtve med prebivalstvom, velike izgube tudi pri sovražniku. V zadnjih 24 urah je bilo namreč uničenih 92 angleških in ameriških letal po zaslugi protiletalskega topništva in predvsem nemških nočnih lovcev, katerih moč in učinkovitost čim dalje bolj narašča. Najmanj 75 izmed teh 92 letal pripada ali vrsti štirimotornih letal ali pa vrsti najmodernejših proizvodov ameriške industrije z močnim orožjem na krovu. Znano je, da zahteva štirimotor-no letalo posadko najmanj 10 do 15 mož, zato si ni težko predstavljati, kaj pomeni za sovražnika izguba 75 najtežjih bombnikov za sovražnika v pogledu specializiranega moštva, čegar izguba je hujša kakor pa izguba letal, kajti letala je lahko nadomestiti, dočim je moštvo težko zamenjati, ako upoštevamo dolgo vežbanje in zapletene priprave letalskega šolanja.
Ako pa k letalom, ki so bila uničena v noči na 23. junij, dodamo še prejšnji dan sestreljena letala, dobimo številko 136 letal, uničenih v 48 urah. To pa je veliko, celo zelo veliko, kajti naj bo letalska moč Zedinjenih držav in Anglije še tako velika, težko si je misliti, da bi se mogla neomejeno nadaljevati ofenziva, ki zahteva tako velike izgube. Ni pa na drugi strani razloga za domnevo, da se bo nemška obramba v bližnji bodočnosti zmanjšala, prej narobe. (II Piccolo.)
Maščevanje za anglosaško barbarstvo
ne bo izostalo
Berlin, 26. junija. Na vzhodni fronti vlada popoln mir pa tudi na zapadu sovražnik še ni pokazal nikakršnega znamenja, da se hoče izkrcati, vendar pa je civilno prebivalstvo zapadne Nemčije ter južne Italije izpostavljeno nevarnostim ter je bolj v prednji bojni črti kakor vojaki sami. Civilno prebivalstvo omenjenih pokrajin nosi hujše vojno breme kakor vojska. Letalski napadi na Dortmund, Es-sen, Duisburg, Diisseldorf in Krefeld, kakor tudi napadi na Neapelj, Reggio Calabria ter na sicilska in sardinska mesta so nad vsak dvom jasno dokazali, piše »Borsenzeitung«, kakšne so prave namere Anglosasov, ki se tudi ne trudijo, da bi jih prikrili. Dovolj je ako samo navedemo, kar piše o tem Oliver Stewart v »Eve-ning Standardu«: »Bombardiranje nemških in italijanskih mest prizadeva Os učinkoviteje nego kakršnakoli ofenziva na suhem ali na morju. Vojaki so v svojih okopih in utrdbah razmeroma varni pred bombami in granatami, dočim ima civilno prebivalstvo na razpolago le zatočišča podrejene vrednosti. Ena tona eksploziv, vržena na katerokoli mesto v Italiji aH v Nemčiji, ima večjo učinkovitost nego
ena tona bomb, ki je padla na utrjene postojanke katerekoli fronte.
Ta izjava Stewartova je vsaj odkritosrčna in jo nemški listi z zanimanjem beležijo. Pri tem pripominjajo, da so Britanci sneli krinko, ker mislijo, da so že dosegli premoč v zraku in da se jim ni treba bati nemških protiukrepov, v kratkem pa se bo pokazalo, da se silno motijo. Ta vojna zastraševanja, ki so jo začeli naši sovražniki, pravi »Volkischer Beobaehter«, se lahko konča na dva načina, lahko zlomi duh nemškega naroda ali pa zbudi v njem tako sovraštvo, da mu bo ta srd dal dovolj sil za nadaljevanje odpora, dokler ne pride ura povračila. Kdor je zadnje dni posetil bombardirana mesta zapadne Nemčije, ve, da je srd proti An-glosasom dosegel že najvišjo stopnjo. Z me potrpežljivostjo, teda mirno pričakuje nemški narod dneva, ko bo šel v protinapad. Nemci brusijo orožje osvete. Lahko bi že sedaj začeti uporabljati to orožje, toda treba je počakati, da bodo vsa nova vojna sredstva pripravljena in na razpolago, tedaj pa... Sovražnik bo izkusil, česa je zmožno sveto sovraštvo.« (Corri-ere della Sera).
Giraud nameraval zapreti De Gaullea
Vedno hujša nasprotja med obema francoskima generalnima — Dva ostro ločena tabora
Tanger, 25. jun. s. Alžirska radijska postaja je objavila vest o dveh poskusih, da se aretira De Gaulle z vsemi svojimi glavnimi pristaši. Prvi poizkus je bil storjen pred tremi dnevi po prihodu de Gaullea v Alžir, a nj uspel, ker je policija odklonila svoje sodelovanje. Drugi poizkus pa se je izvršil 12. t. m., ko so bili odnosi med obema francoskima generaloma posebno napeti Na dlani je, da se general Giraud želi poslužiti slehernega sredstva, da bi odstranil svojega neljubega tekmeca in da v takšnih okol'ščinah ni pričakovati »zči-ščenja v Severnj Afriki navzlic temu, da obe anglosaški državi nastopata in pritiskata v smislu sporazuma.
Lizbona, 25. jun. s. List »New York Times« zelo ostro kritizira v uvodniku sporazum, Id ni sporazum, po katerem je francoski narodni odbor v Alžiru sklenil, da ostaneta generala Giraud in De Gaulle na čelu svojih armad. Uvodnik pripominja, da to pomeni, da je fran-voeka vojaka noddjena v dn tekmujoča ta-
bora, ki se bosta med seboj borila za pridobivanje Francozov, in tudi sam nacionalni odbor postaja v tem primeru samo nekakšno zavez* ništvo dveh tekmujočih generalov, namesto da bi bil simbol združene Francije, ki ima pred seboj borbo na strani združenih narodov proti skupnemu sovražniku.
Turško vojaško odposlanstvo v Berlinu
Berlin, 25. jun. s. Na Hitlerjevo povabilo je prispela v Berlin turška vojaška misija pod vodstvom armadnega generala Toide-mira, ki bo obiskala vzhodno bojišče in naprave atlantskega obrambnega zidu.
Sofija, 25. jun. s. Tur&a vojaka misija, ki je odpotovala v Nemčijo pod poveljstvom generala Toidemira, je bila sprejeta na sofijskem letališču, kjer jo je prisrčno pozdravil za stop* n'k .bolgarskega vojnega ministrstva skupno s turnimi in nem&imi diplomatskimi zastopniki. Po kratkem obedu so turSri gostje nadaljevali P« X Nemčija
Temelji nove Evrope
RsSerati na mednarMnein itavinaTskem tegresu — Italijanska ssciaSna politika je vzor za vse narode
Dunaj, 25 .jun. s. Zadnji dan drugega mednarodnega zborovanja novinarjev je bil posebno zanimiv. Najbolj zanimivo je bilo poročilo o ukrepih socialnega skrbstva in socialne pomoči Italiji, ki so nedvomno pomembnejši od onih v anglosaških plutokratskih državah. Italijanska zakonodaja izhaja v tem pogledu iz vrste zakonov, ki so bili izdani med leti 1926 in 1S29 in med katerimi sta na prvem mestu ureditev kolektivnih delovnih odnosov in listina dela. Sindikat delavcev in sindikat podjetnikov >sta bila prvič vključena v javno življenje.
Govornik je nato obrazložil vse ukrepe na področju socialnega skrbstva, izvedene od leta 1927 dalje na temelju načel v listini dela. V tej zvezi je pripomnil, da so morale nadvse bogate demokracije čakati še nadaljnjih 15 let in na novo svetovno vojno, preden so dale svojemu Be\verid-geu nalogo, da izdela nekaj podobnega, čeprav v neprimerno manjšem obsegu. V desetletju 1929-1939 je fašizem posvetil vse svoje napore uresničenju listine dela. Napredek v pogledu socialnih izdatkov se ni ustavil niti z začetkom vojne. Poročevalec je omenil v tej zvezi en sam ukrep, ki se nanaša na podvojitev družinskih dokiad, ki je skupno s povečanjem zaposlitve imel leta 1942 za posledico 6 milijard lir izdatkov samo v te namene. Spričo tega se vsiljuje primerjava z Beweridgeovim načrtom. ki predstavlja samo seznam ukrepov, ki naj bi se izvršili, medtem ko je socialna zakonodaja fašizma že izvršena stvar. Bevveridgeov načrt prelaga izvršitev socialni hzakonov na povojni čas, dočim je fašizem svojo socialno zakonodajo izvedel že pred vojno, jo stalno izpopolnjeval tudi med vojno in jo bo še razširil in izboljšal prav gotovo tudi po zmagi. Po tej primerjavi ni nobenega dvoma, da je fašizem storil že neprimerno več kakor nameravajo demokracije šele storiti.
Prehajajoč nato na primerjavo fašističnega korporacijskega sistema z boljševi-ško-sovjetskim poskusom, je govornik dejal. da se je boljševiški poizkus izvršil v okolnostih. ki se ne morejo ponoviti v nobeni drugi državi na svetu. Sovjetsko gospodarstvo je glede na ogromne industrijske vire Rusije storilo, kar je bilo mogoče samo tam, kjer je to bilo mogoče. Fašistično gospodarstvo pa se ni ustrašilo storiti nekaj tudi tam, kjer bi drugi smatrali, da je nemogoče kaj storiti. Govornik je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo. da so nasproti plutokraciji in boljševizmu temeljne zahteve fašistične Italije: Več zemlje za italijanski narod in več revolucije za Evropo. Italija, ki je zavestno žrtvovala za obrambo Evrope svoja afriška ozemlja, se mora vrniti v Afriko, da bo tam požela sadove svojega 201etne-ga dela in sadove zmage. Italija, ki je prva dvignila zastavo proti boljševizmu, pravi danes Evropi, da se boljševizem pobija tudi in predvsem na področju socialnih pobud. Proti kapitalu in proti Stalinovemu komunizmu stoji evropska revolucija proletarskih narodov, ki bodo_ znali v okviru svoje organizacije uresničiti najvišjo socialno pravičnost in ki bodo imele zato pravico, da zahtevajo v okviru svetovne organizacije najvišjo pravičnost za narode.
Zahvala Japonske
Poročilo nacionalnega svetnika Donta-nellija je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Nič manjše ni bilo odobravanje, ko je nato podal nekaj kratkih izjav japonski pooblaščeni minister Sakuma. Med drugim je opozoril, da se to zborovanje vrši v trenutku, ko se sile trojnega pakta bore za zmago proti skupnemu sovražniku. Borba, ki jo te sile vodijo, je borba na življenje in smrt, vodi pa jo vrhovna težnja po ustvaritvi novega sveta, v katerem bi vsi narodi dobre volje svobodno dihali in se svobodno razvijali po svojih značilnostih novega sveta, v katerem naj bi vsak narod imel prostor, ki mu pripada kot nujni pogoj za trajni mir. Pooblaščeni minister Sekuma se je nato zahvalil časopisom zavezniških držav za podporo, ki so jo nudili v borbi Japonske v vzhodni Aziji, in je zaključil svoja izvajanja s pripombo, da bodo tudi japonski listi, ki jih vodi prav tako čut odgovornosti in resnice, še nadalje uporabljali v tej vojni silo peresa, ki bo dala svoj delež k uresničenju pravične resnice.
Borba malih držav
proti boljševizmu
Izjave japonskega predstavnika so bile sprejete z živahnim odobravanjem. Nato je podpredsednik madžarskega parlamenta Tors podal poročilo o stališču malih držav do boljševizma in je opozoril na vztrajno borbo Madžarske proti boljševizmu. Ako bi boljševizem zmagal, je dejal, se ne bi ustavil samo pri usužnjenju malih držav, temveč bi nadaljeval svoj strašni pohod in se s svojo ideologijo polastil vse Evrope in vsega sveta. Zarali tega Madžarska in z njo vse male države Evrope ne bodo opustile svoje borbe proti skupnemu sovražniku.
Bolgarski poslanec šiškov je govoril o zunanji politiki Bolgarije in dejal med drugim, da je Bolgarija s svojim zavezništvom z Italijo in Nemčijo in kasneje še z Japonsko vzpostavila tudi svoje dragoceno in tradicionalno prijateljstvo z Rumunijo ter s tem okrepila tudi svoje odnose z Madžarsko, in prijateljstvo s Slovaško, Hrvatsko, Finsko in Španijo, mel tem ko je vedno gojila čustva dobrega sosedstva z Albanijo in so . se odnosi s Turčijo v zadnjih letih razvi-jali nadvse ugodno. Pot Bolgarije je začrtana: ona se bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi borila; za popolno zmago Osi..
Zaniimivo je bilo tudi poročilo, ki ga je podal norveški odposlanec o tistih, ki so odgovorni za boljševizem.
Tovariša Gioacc.hini in Gioaninni sta se odpovedala svojim poročilom o italijanski aikciji na Korziki in o fašističnem novinarstvu v DeUmacijii. Predsednik je obvestil, da bosta ti dve poročili v celoti objavljeni v kongresnem zapisniku.
Štifti svoboščine novega sveta
Naposled je spregovori predsednik Sunderman, ki je dejal, da predstavlja drugo novinarsko zborovanje prvi politični dogodek evropske celine, ki so se ga udeležili vsi narodi tega dela sveta, s čimer so značilno obeležili preteklost, sedanjost in bo-tfjoCzoot Evrope. Na tej celini človeških in
zgodovinskih vrednot smo bili priče prepričevalni borbi ustvarjaijočih narodov za življenje in obstoj Evrope. Med tem ko govore nasprotniki o štirih fantastičnih temeljnih svoboščinah, smo na tem zborovanju omenili štiri drugačne svoboščino, brez utvar, a konkretne, za katere se bore milijoni hrabrih vojakov. Te svoboščine so: rešitev narodov pred židovsko nesrečo, ki je zastrupljala svet; rešitev sveta pred strahom krvoločnega boljševiškega sistema.; rešitev delavcev pred kapitalističnim izkoriščanjem in končno rešitev sveta pred angleško-ameriškim svetovnim imperializmom. Te štiri naše zahteve niso nikako odkritje nsšega zborovanji, kajti že leta in leta se naši vojaki bore in umirajo za obrambo ustvarjalne sile Evrope proti silam, ki jih je po svetu sprožila židovska internacionala.. Najpomembnejše dejstvo tega zborovanja pa predstavlja potrditev teh
načel, ki smo jih iz raznih ust in v raznih jezikih, tola z istim gorečim prepričanjem tu slišaili. Sunderman je zaključil svoja izvajanja. izražajoč posebno zahvalo vsem, ki so s svojo besedo in svojimi mislimi začrtali pot Evropi. Zahvalil se je tudi govornikom, ki so s svojo besedo doprinesli tako bogat delež idesilov in življenja, ki bo spremljal delegate v njih države. Predsednikove besede so bile sprejete z velikim navdušenjem.
Zaključek kongresa
Popoldne se je vršila zaključna seja direktorija zveze nacionalnih novinarskih združenj. Predsednik je med največjim odobravanjem prečital brzojavke, ki so bile z zborovanja odposlane Duceju in Hitlerju v odgovor na poslanice, poslane ob otvoritvi kongresa. Hitler je poslal tole brzojavko: »Zahvaljujem se članom zveze nacionalnih novinarskih združenj, zbranim na Dunaju, za pozdrave, ki so mi jih brzojavno sporočili in ki jih iz srca vračam obenem z najbolj iskrenimi voščili za nadaljnje koristno novinarsko delo v borbi za novo Evropo. Adolf Hitler.«
Nato je predsednik prečital tole brzojavko ministra Gobbelsa: »Evropskemu novinarskemu zborovanju, ki se je sestalo na svojem letnem zborovanju na Dunaju, pošiljam svoje najprisrčnejše pozdrave z izrazi moje posebne hvaležnosti za izvršeno delo. Govori, ki so bili izrečeni na zborovanju, so osvetlili vprašanja, ki danes. zanimajo evropsko javno mnenje. Naj bi zato to zborovanje obrodilo bogato žetev v duhu evropskega sodelovanja. Dr. Gobbels.«
Nac. svetnik Guglielmotti je nato med splošnim odobravanjem prečital pozdrave, ki jih je zborovanju poslal v imenu fašistične vlade minister za ljudsko kulturo Polverelli, potem pa še brzojavko kongresa Polverelliju: »Zbor zveze nacionalnih novinarskih združenj vam ob zaključku svojega dela. ki je potrdilo trdno povezanost evropskega časopisja, s hvaležnost« jo vrača najspoštljiveje pozdrave.«
Nato so bila prečitana tri poslednja poročila, in sicer poročilo tiskovnega voditelja poljske gubernije Kaweckega o katynski tragediji, profesorja Oderberga o kulturnem in znanstvenem sodelovanju nove Evrope in prof. Bute o indijskem časopisju. Nato je predsedstvo sporočilo, da bo poročilo tovariša Maria Appe* lusa. ki se ni mogel udeležiti kongresa in ki govori o prvenstvu borbe fašistične Italije proti boljševizmu, v celoti objavljeno v kongresni knjigi.
Nac. svetnik Guglielmotti, ki je tolmačil čustva vseh udeležencev, je nato izrekel poslovilne besede, izražajoč splošno zadovoljstvo nad izvršenim delom na tem sestanku, ki pomeni znaten doprinos k uresničenju evropske edinosti. Govornik je poudarjal, da so udeleženci kongresa našli Dunaj v vojnem ozračju, kar je simbol borbe, ki se danes vrši v vseh mestih evropske celine proti skupnemu sovražniku. Izrazil je željo, da bi bil prihodnji sestanek novinarjev trojnega pakta že sesta-nek- zmage. Odgovoril mu je predsednik Sunderman, ki je izrazil zahvalo direktorija vsem udeležencem kongresa in se je pridružil želji nac. svetnika Guglielmotti-ja. pripominjajoč, da bo vsak nadaljnji novinarski sestanek sestanek borbe in bojev za dosego določenih ciljev in za oja-čenje duhovnih energij trojnega pakta.
Duceja zahvala za pozdrav
Na pozdrav, ki mu ga je poslalo predsedstvo mednarodnega novinarskega kongresa na Dunaju, je Duce odgovoril s tole brzojavko:
»Zelo sem cenil pozdrav, ki ste mi ga pos'ali, in vam ga prisrčno vračam. Prepričan sem, da bo novinarstvo nove Evrope, ki se bo navdihovalo po žrtvah slavnih tovarišev, ki so padli, nudilo svetu zgled vere in akcije za zmago in dobo pravičnosti med narodi. — Mussolini.«
Pravni dogovor NDH z Bolgarijo
Sofija, 25. jun. s. Bolgarski pravosodni minister dr. Bartov se jutri poda v Zagreb, da tam v imenu vlade podpiše pravni dogovor med Bolgarijo in Hrvatsko. Ta dogovor bo. kakor poudarjao današnji listi, prispeval k poglobitvi odnosov med obema prijateljskima državama v imenu skupnih političnih, gospodarskih in kulturnih interesov.
Žetev v Bolgariji
Sofija, 25. junija, s. Trgovinski minister Zaharijev je snoči po radiu obrazložil sistem nove žetve, po katerem se bodo morali ravnati poljedelci v smislu sklepov ministrskega sveta. Vsa država je po teh sklepih razdeljena na področja, kjer vsak poljedelski proizvajalec prejme nalog, da izroči državi določene množine svojega pridelka v skladu z rodovitnostjo njegove zemlje. Ostanek je prepuščen kmetu v svobodno razprodajo. Cene žita se ne bodo spremenile, določa pa se nagrada za vsak kilogram žita, ki ga kmetje izročijo državi do 1. novembra 1943. Za koruzo je ta rok določen do 1. marca 1944.
Minister Zaharijev je obenem pohvalil bolgarske kmete, ki so navzlic sovražni propagandi podvzeli vse za sistematsko obdelovanje zemlje kakor v preteklem letu. Tako so najbolje odgovorili sovražniku in dokazali, da hočejo delati za hovo Evropo. Bolgarski kmet, ki je prava prefl-straža gospodarske fronte, je odlično izvršil svojo nalogo.
Razdelitev nagrad ob razstavi športne umetnosti
Razsodišče, določeno za dodelitev nagrad na razstavi športne umetnosti, sestavljeno iz gg. G. A. Kosa, B. Kalina in inž. S Bloudka., je izdalo naslednjo oceno:
Odsek I.: slikarstvo: I. nagrada 1000 lir Edo Držaj (št. 18: Smučanje v planinah); I. nagrada 1000 lir Janez Trpin (št. 28: Smučanje nizdol; II. nagrada 500 lir Matej Sternen (št. 16: Tekači); II. nagrada 500 lir Mitja Švigelj (št. 23: Nogomet); II. nagrada 500 lir Rudolf Gorjup (št. 26: Proti cilju); II. nagrada 500 lir Josip Beranek (št. 30: Spopad); I"., nagrada 500 lir Ciril Novak (št. 34: Tik pred odločitvijo).
Odsek II.: kiparstvo: I. nagrada 1000 lir France Gorše (št. 1: Potapljalka).
Nagrade za tujsko-prometne lepake
Sestalo se je razsodišče za dodelitev nagrad za dela, razstavljena na razstavi tuj-skoprometnih lepakov v Jakopičevem paviljonu. V razsodišču so bili: prof. dr. Fr. Štele, kipar Boris Kalin in slikar G. A. Kos. Nagrade so bile razdeljene takole:
I.	nagrada 2500 lir za lepak št 57 »Sprejem« od Trpina Janeza;
II.	nagrada 1500 lir za lepak št 54 »Ljubljana — Marijin trg« od Marjana Laha;
III.	nagrada 1000 lir za lepak št. 60 »Srce« od Rudolfa Gorjupa.
Opozarjamo čitatelje, da je razstava odprta še v nedeljo, 27. junija, in da so vsa dela na prodaj.
Izredna razdelitev krompirja
Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča potrošnike v Ljubljani, da si lahko nabavijo jedilni krompir od 26. do 30. junija pri na; slednjih tvrdkah: Kmetijska družba. Jelačin, I. Delavsko konsumno društvo, Konsumno društvo Vič. Nickelsbacher, Smrkolj in 2elez-ničarska nabavljalna zadruga.
Razdeljevanje krmil
Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani obvešča rejce prašičev na področju občine Ljubljane, da bo 28. t. m. izredna delitev krmil za prašiče rejcem z začetno črko A do H.
Rejci, ki žele dobiti krmila, bodo prejeli nakaznice na zgoraj določenem dnevu pri Pre« vodu, oddelek za krmila. Gosposka ulica 12, dvorišče levo.
Kazni zaradi prestopkov nastavitvenih predpisov
Zaradi kršitve zakona o nastavitvi je mestno poglavarstvo v Ljubljani kaznovalo naslednje esebe in tvrdke:
Beseničar Ivan, Debeljak Vlada, Eržen Ana, Filipovič Pavla, Hribar Jovan, Jager Franc, Kokalj B., Končan Ivana, Kune Ivana. Kyov-skv Josip. Lipnik Ivan, Mihelič Josip, Mihelič Josip, Mrak Franc, Nazor Vladimir, Nazor Vladimir, dr. Oblak Ivan, »Novobor«. Omer-zelj Vincenc. Pokrajinska zveza svobodnih poklicev, Pušnik Rudolf, Ravbar Vincenc in dr. Vavpetič Lado. _
Sprememba železniškega veznega reda
S 1. julijem t. L se razveljavi na vseh dolenjskih progah dosedanji vozni red in uveljavi novi.
Vozni red vlakov s potniškim prometom na dolenjskih progah bo od 1. julija naslednji:
Ljubljana—Metlika in obratno: vi. 9215 — odhod Ljubljana ob 7.50, prihod Metlika ob 11.42;
vL 9217 — odhod Ljubljana ob 14.00, prihod Metlika ob 17.58;
vi. 9214 — odhod Metlika ob 6.05, prihod Ljubljana ob 9.54;
vL 9220 — odhod Metlika ob 15.00, prihod Ljubljana ob 19.25;
vi. 9215 in 9220 imata zvezo za oziroma iz Karlovca.
Ljubljana—Novo mesto in obratno: vi. 9219 — odhod Ljubljana ob 18.00, prihod Novo mesto ob 20.30;
vi. 9212 — odhod Novo mesto ob 5.05, prihod Ljubljana ob 7.20;
vi. 9232 — odhod Novo mesto ob 13.37, prihod Ljubljana ob 15.56; vi. 9232 je mešani vlak.
Ljubljana—K°čevje in obratno: vi. 9311 — odhod Ljubljana ob 6.12, prihod Kočevje ob 8.50;
vi. 9315 — odhod Ljubljana ob 12.31, prihod Kočevje ob 15.12;
vL 9319 — odhod Ljubljana ob 18.20, prihod Kočevje ob 20.53;
vL 9312 — odhod Kočevje ob 6.00, prihod Ljubljana ob 8.28;
vi. 9316 — odhod Kočevje ob 12.47, prihod Ljubljana ob 15.12;
vi. 9318 — odhod Kočevje ob 16.32, prihod Ljubljana ob 19.01 .
Trebnje—St. J»nž in obratno: vi. 9432 — odhod Trebnje ob 7.00, prihod Št. Janž ob 7.55;
vi. 9434 — odhod Trebnje ob 14.20. prihod Št. Janž ob 15.15;
vi. 9433 — odhod Št. Janž ob 8.39, prihod Trebnje ob 9.35;
vi. 9435 — odhod Št. Janž ob 16.15, prihod Trebnje ob 17.10.
N°vo mesto—Straža-Toplice in obratno: vi. 9513 — odhod Novo mesto ob 6.20, prihod Straža-Toplice ob 6.38;
vi. 9533 — odhod Novo mesto ob 1410, prihod Straža-Toplice ob 14.28;
vi. 9532 — odhod Straža-Toplice ob 7.00, prihod Novo mesto ob 7.18;
vi. 9534 — odhod Straža-Toplice ob 15.37, prihod Novo mesto ob 15.55.
Na progi Postumia G.—Ljubljana preneha voziti z 2. julijem t 1. brzi vlak 704 in vozi namesto njega brzi vlak 704 b, ki odhaja iz Postumia G. ob 11.55 in prihaja v Ljubljano ob 13.10.
Sporazum o likvidaciji socialno zavarovalnih ustanov bivše Jugoslavije
O vprašanju likvidacije socialno-zavarovalnih ustanov so bila že mednarodna pogajanja v decembru leta 1941 \ Rimu in v aprilu lanskega leta v Berlinu. Pri teh pogajanjih je bilo ugotovljeno, da znašajo obveznosti SLZORja v Zagrebu samo iz nezgodnega in pokojninskega zavarovanja dclavcev 1.38 milijarde di; narjev, v celoti pa gre pri likvidaciji socialno-zavarovalnih ustanov- za nkrog 3 milijarde dinarjev. Za likvidacijo jc bil odločujoč dan (prelom) določen 10. april 1941 in sc od tega dne računa novo poslovanje. Ker po razpadu vsake države nastopi večja ali manjša selitev zavarovancev, ki imajo pravico do zavarovalnih zavodov, je mogeče šele po daljši dobi ugotoviti, katere zavarovance so prevzeli so-cialno=zavarovalni zavodi nasledstvenih držav. Zato je bil termin za določitev razdelitvenih količnikov določen s 1. aprilom lanskega leta.
Pri lanskih pogajanjih v Berlinu je prišlo do izraza načelo razdelitve glede na državljanstvo zavarovancev. Vsaka nasledstvena država ima dobiti iz likvidacijske mase toliko, kolikor odpade na zavarovance, ki jih je prevzela. Tako so udeležene pri likvidacijski masi tudi tiste nasledstvene države, ki od ozemlja določenega zavarovalnega zavoda n:so nič dobile, pač pa so prevzele nekaj njegovih zavarovancev. Po tem načelu je izgubil pomen termin za določitev razdelitvenih keličn kov. Pričeli so sestavljati likvidacijsko bilanco in ugotavljati likvidacijsko maso po zakonitih predpisih razpadle države ter sestavljati poimenski izkaz vseh zavarovancev ob prelomu z navedbo vrednosti vseh njihovih pridobljenih pravic, in sicer lečeno za vsako nasledstveno državo n za vsako panogo zavarovanja. Odstotno raz* merje zneskov vrednosti pridobljenih pravic zavarovancev, ki odpadejo na vsako posamezno nasledstveno državo, predstavlja količnike, po katerih se mora likvidacijska masa deliti. Ta znesek bo toliko manjši, kolikor je nepokritega primanjkljaja pri SUZORju in kolikor bo nastal nov primanjkljaj zaradi likvidacije naložb SUZORja v jugosl. vrednostnih papirjih. Pri likvidaciji povzroča največ komplikacij vprašanje fin. razdelitve, t. j. prenosa posameznih delov likvidacijske mase, imamo opraviti tako z nepremičninami kakor z gotovino, naložbami, vrednostnim; papirji itd.
Te dni je bila v Budimpešti zaključena tretja konferenca nasledstvenih držav o tem vpraša; nju, ki je trajala deset dni. Na konferenci so bili zastopani predstavniki petih nasledstvenih držav, in sicer Italije. Nemčije. Madžarske, Bolgarije in Hrvatske, pri čemer je Srbijo zastopal odposlanec nemških okupacijskih oblastev. Razgovore sta vodila izmenoma državni tajnik v madžarskem notranjem ministrstvu dr. Levcnte Kadar in nemški ministrski svetnik dr. Dormann. Pogajanja so bila uspešno zaključena in so bili rezultati vneseni v poseben sporazum, ki so ga delegati prctokolirali in parafirali. Sporazum se nanaša na vsa vpra* šanja likvidacije socialnega zavarovanja v bivši Jugoslaviji, predvsem pa obravnava vprašanje razdelitve premoženja in način delitve.
Prisilna štednja na Danskem
Danska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, ki vsebuje dalekosežne ukrepe na finančnem področju in predstavlja razširjenje in poostritev že lani izdanih ukrepov za absorbiranje odvečne kupne moč' in za omejitev obtoka bankovcev. Vlada je mnenja, da morejo le drastični ukrepi prinesti zaželjeni uspeh. Najbolj značilni so v tem zakonskem načrtu predpisi, ki se tičejo prisilne štednje. Osebe z davku podvržen'm dohedkom preko 10 000 kron na leto bodo morale določene zneske prisilno vplačati pri danski Narodni banki, s katerimi ne bodo moglj razpolagati do leta 1946. Znesek prisilne štednje je progresiven in znaša pri letnem dohodku 10.000 kron 400 kron, pri letnem dohodku 20.000 kron 1300 kron. pri dohodku 30.000 kron 2800 krcn itd. Danska Narodna banka bo za vplačane zneske izdajala brezobrestne obveznice, ki ostanejo blokirane in se bodo dale zarubiti le v primeru kon-kurza. Finančni n^nister poudarja, da ta ukrep nc predstavlja konfiskacije premoženja. Le v redkih primerih bo finančni minister lahko oprostil zavezanca od vplačda (v primerih, kjer je kapital potreben za racionalizacijo obrata in podobno). Podobni predpisj so predvideni tudi za družbe, pn katerih znaša davku podvrženi č'sti dobiček preko 10% vplačane glavnice. Finančni minster računa, da bo v prihodnjem davčnem letu vplačano na ta način pri Narodni banki 105 milijonov kron.
Vrh tega predvideva zakonski načrt uvedbo vojno konjunkturnega davka na dohodke preko 10.000 kron na leto, i. s. v progresivni všini 15 do 40% dohodka, ki presega 10.000 kron. Za družbe in pravne osebe je predviden ta davek v višini 25«/o večjega dohodka kakor v predvojnem č?.3u. Na podlagi tega novega davka pričakuje finančni minister nov dohodek v višni 40 milijonov kron. Končno je predvideno znatno povišanje posrednih davkov, med drugim povišanje trošarin na alkohol in tobak. ki fco prineslo 70 milijonov kron dohodkov. Najcenejša cigareta bo odslej stala 10 8rov nasproti 4 pred vojno. Vrh tega pooblašča zakonski načrt finančnega ministra, da izda 5 letne državne obveznice po 2.5% in 10 letne obvezn1ce po 3%. Z vsemi navedenimi ulrrepi pričakuje vlada, da bo absorbirala na trgu presežek kupne moči v višini 1.5 milijarde kron. Navedeni ukrepi n'majo namena omogočiti povečanje dohodkov državne blagajne, temveč bodo zneski, ki bodo pritekli na podlagi prisilne
štednje in na podlagi novih davkov, sterilizirani in vzeti iz prometa.
Gospodarske vesti
= Monopol za uvoz alkohola. Iz Rima poročajo, da je bil v seznam blaga, čigar uvoz je praktično monopoliziran, vključen tudi alkohol. Izključno pravico uvažati alkohol iz inozemstva in ga na osnovi veljavnih predpisov ter pod kontrolo staviti v promet, ima Nacionalni konzorcij destila-torjev Špirita, ki je po nalogu industrijske konfederacije in po direktivah ministrstva za Izmenjavo in valute preuredil svojo organizacijo v inozemstvu. Uvozna dovoljenja za alkohol bo v bodoče sprejel izključno Imenovani konzorcij, pri katerem bo alkohol po Izvršenem uvozu blokiran na razlago korporacijskemu ministrstvu.
ntvo
= Italijansko-srbskf plačilni promet za predvojne obveznosti. Iz Beograda poročajo, da je Srbska narodna banka izdala
okrožnico o uveljavljenju sporazuma za plačilo predvojnih obveznosti in terjatev v Italiji in v priključenih pokrajinah. Okrožnica opozarja, da je med italijanskimi in nemškimi oblastmi sklenjen sporazum o plačilu starih srbskih obveznosti nasproti italijanskim upnikom, kakor tudi starih
italijanskih obveznosti nasproti srbskim upnikom, kolikor so te obveznosti nastale pred 6. aprilom 1941. Srbski dolžniki bodo svoje stare obveznosti* nastale iz blagovnega prometa in zaradi vzporednih stroškov v zvezi z blagovnim prometom, poravnali italijanskim upnikom v rednem plačilnem prometu z Italijo, kar velja tudi za obveznosti nasproti upnikom z onih področij, ki so bila priključena Italiji (Albanija. črna gora, Dalmaz'a, Ljubljanska pokrajina). Na enak način bodo srbski upniki vnovčili svoje terjatve v Italiji in v področjih, k; so bila priključena Italiji. Srbski upniki bodo poravnali svoje obveznosti na podlagi predhodne odobritve Srbske narodne banke. Predlog za odobritev bo moral navajati poleg zneska obveznosti in imena upnika tudi podatke o tem, kdaj jo nastal dclg, kakšne listine so na razpolago za dokaz dolga, in navedbo, ali je bila dotična terjatev svojčas prijavljena Srbski narodni banki. Srbski upniki, ki imajo terjatve v Italiji in v pokrajinah, ki so priključene Italiji, bodo pozvali svoje upnike, da j:m dolgovane zneske poravnajo v plačilnem prometu z Italijo, in sicer preko denarnih zavodov v Srbiji, ki imajo poslovne zveze z Italijo.
= Iz trgovinskega in zadružnega registra. V likvidacijo je stopila tvrdka Hlebš Jakob, družba z o. z. v Ljubljani (likvidator Jakob Hlebš, pleskarski mojster v Ljubljani. — Pri Kreditni zadrugi bančnih, zavarovalnih. trgovskih in industrijskih uradnikov, zadrugi z o- j. v Ljubljani, sta bila izbrisana člana upravnega odbora Ivan Cešnik. in Zoran Lapajne, vpisana pa sta bila kot člana uprnvnega odbora Vladimir Vrančič in C'ril Golmajer, bančna uradnika v Ljubljani.
=r Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. V mariborskem trgovinskem registru je bila črtana tvrdka Benčina in drug, kartonažna tovarna družba z o. z. Istočasno je bil črtan tudi komisar pri podjetju Josip Kasper.
= V Sofiji bodo zgradili plinarno. Sofijski občinski svet je imenoval študijski odbor, ki naj prouči možnost ustanovitve plinarne za oskrbo prebivalstva s plinom. Več strokovnjakov je občina poslala v Nemčijo, da ugotovijo, če je bolgarski premog primeren za pridobivanje pl-na in da si ogledajo sodobne plinarne v Nemčiji.
= Povišanje tečajev nemških posoj~'l v Londonu. Nemški listi poročajo, da so se tečaji obeh nemških reparacijskih posojil v zadnjem času na londonski borzi precej pcpravili. Obveznice 7% Davvesovega posojila so dosegle tečaj 12.25% nominala nasproti 7.75 ob koncu marca. Tečaj obveznic 5.5% "STcungoveg-a posoj;la pa se je dvignil na 9% nommala nasproti 6.5% v marcu.
Ameriki primanjkuje nalte
W'ashington, 25. jun. s. Državni tajnik za mornarico Knox je včeraj izjavil pred pomorsko komisijo reprezentančne zbornice, da so Zedinjene države pred nevarnostjo, da jim zmanjka nafte. To pomanjkanje bi utegnilo po-j stati posebno hudo v zadnjih mesecih leta, vse* ! kakor pa ob pričetku prihodnjega leta. Knox je dodal, da zahteva nacionalna politika uporabo petrolejskih rezerv izven Zedinjenih držav v vseh mogočih oblikah. Po Knoccovih izjavah je komisija odredila, da se izvrši natančna preiskava o politiki preskrbe mornarice z nafto in o ozadju pogodbe s tvrdko Elkshill.
Lizbona, 26. jim. s. Iz \Vashingtona poročajo, da se je ameriška mornarica znašla pred nujno potrebo, da sama izzove škandal in tako zaščiti svoje petrolejske rezerve. Ta škandal spominja na onega iz leta 1924, ko je vlada naročila neki zasebni petrolejski družbi, naj iz; korišča petrolejske vire. ki so last mornarice. Za sedaj še ni jasno, ali bo to vpra;anje rešeno v obliki nove pogodbe z družbo Standard Oil ali pa z ustanovitvijo vladne agencije za izkoriščanje petrolejskih rezerv v Elkshillu v Kaliforniji. V pismu, ki ga je poslal senatu in pomorskemu odboru reprezentančne zbornice, brani mornariški minister Knox pogodbo, podpisano z družbo Standard Oil, ki je bila kasneje razveljavljena. Minister je izjavil: Gre za praktično, čeprav ne povsem pravoverno rešitev problema ohranitve petrolejskih rezerv za mornarico. Mornarica mora obdržati nadzorstvo nad to lastnino in se izogniti sodnemu zavlačevanju, da bi ugotovila pravico vlade do nadzorstva nad tem petrolejskim področjem, čigar del pripada državi, del pa družbi Stan; dard Oil. V sedanjih okoliščinah, zaključuje Knox, pa je bil najboljši izhod razveljav ljenje pogodbe.
TESTEN KLEJ
za urade — iščemo povsod zastopnike, ki obiskujejo papirnice. — Pišite:
CASSETTA 10 B _ UNIONE PUBBLICITA ITALIANA — GENOVA
COLLA IN
PASTA
per Uffici cercansi ovunque rappresentanti introdotti cartolerie. —
Scrivere:
Radio Lpblfana
NEDELJA. 27. JUNIJA 1943-XXI 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 8.15: Orgelski koncert, izvaja Alessanaro Es-posito. 11.00: Prenos pete maše iz bazilike Sv. Pavla v Rimu 12.00: Razlaga evangelija v italijanščini (o. G. B. Marino). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (o. K. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi 'n napevi. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini 13.12: Orke« stralna glasba, izvaja orkester, vodi dirigent Gallino. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra in komornega zbora. vodi dirigent D. M Šijanec. Slovenska glav ba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Novak Viktor: Katere vrste drevja gojimo v gozdu. Predavanje v slovenščini. 17.35: Lahka glasba. , 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20 20: Simfonični koncert, vodi dirigent Previtali. 21.30: Orkester, j vodi dirigent Rizza. 22.05: Orkester in zbor. * vodi dirigent Vallini. 22.45: Poročila v itali-jat^oini.

Vita nella rocda
A Gibilterra quasl tutti i brittanici vlvono ln accantonamenti nelle gallerie sotterranee con luce artificlale e perazione insuffi-ciente. Anehe il loro lavoro si svolge, in parte, n'' ;allerie o nelle grotte che conducono, peij un'altezza dl cinqui . -ani, simili ad alveari, nella profonditš, della massa rocclosa.
In questa cittš. sotterranea a piani sovrapposti s', ti ano, di fianco agli uffici e agli accantonamenti delle truppe, i depositi di munizioni e di viveri, cisterne di acgua, stazioni di salvataggio, lazzaretti. E' chiaro che la vita in questo mondo sotterraneo e tutfaltro che piacevole.
I soldati non vedono che uomini; le poehe donne occupate a Gibilterra attirano su di se la piti grande attenzione.
Nelle ore libere dal servizio, i soldati passeggiano annoiati per le vie e queste parentesi di riposo le trascorrono per lo piu bevendo e giocando a carte. Raramente si presenta la possibilita di una breve licenza per recarsi nella cittš. spagnola di La Linea. Gli ufficiali visitano Algesiras e qualche volta anehe Tangeri. Solo il porto di Gibilterra e la sua vita offrono di quando in quando un vero cambiamento. Qui ci si accorge se accade qualche cosa d: nuovo: relitti vengono rimorchiati, navi da guerra e navi ospedale arrivano e partono. Qui si vedono pure le navi neutrali fermate e sottoposte a controllo, mentre da bordo si assiste impazientl, mai dissimulando il malcontento per il sopruso. Questo, in riassunto, k il contenuto di un grande articolo illustrato pubblicato nell'ultimo numero della rivista DAS REICH.
»Das Reich«, il grande settimanalc germanico, in vendita ovunque z lire 2.—
Življenje v skali
V	Gibraltarju živijo skoro vsi Britanci v podzemnih bivališčih pri umetni svetlobi in nezadostnem zračenju. Tudi njih delo opravljajo deloma v podzemnih hodnikih in jamah, ki se raztezajo pet nadstropij globoko v skalno gmoto, liki panju.
V	tem podzemnem mestu, z nadstropji, ki ležijo eden vrh drugega, se nahajajo poleg uradov in prebivališč moštva tudi municij-ska in živilska skladišča, cisterne za vodo, rešilne postaje, laza-reti. Jasno je, da je življenje v tem podzemnem svetu vse drugo kot prijetno.
Vojaki vidijo samo moške; maloštevilne ženske, zaposlene v Gibraltarju, so deležne največje pozornosti.
Za časa delopusta se vojaki sprehajajo zdolgočaseni po ulicah m preživljajo te drobce počitka predvsem pri pijači in kvartanju. Redkokdaj se nudi prilika kratkega dopusta za obisk španskega mesta La Linea. Častniki gredo v Algesiras in tu pa tam tudi v Tanger. Le pristanišče v Gibraltarju in življenje v njem nudijo od časa do časa pravo spremembo. Tu moremo opaziti, če se kaj novega dogaja: prevažajo se podrtine parnikov, vojne in bolničarske ladje pridejo in gredo. Tu vidimo tudi zaustavljene nevtralne ladje, podvržene preiskavi, njih moštvo pa opazuje nestrpno s krova in slabo prikriva nezadovoljstvo zavoljo nasilja. To je na kratko vsebina velikega ilustriranega članka, ki je izšel v zadnji številki revije »DAS REICH«.
»Das Reich«, veliki nemški tednik, povsod naprodaj za 2 liri
Neme priče ljubljanske preteklosti:
Na Mestnem trgu
Leta 1760. je zagospodoval niši na Mastnem trgu št. 17 baron Volbenk Danijel Erberg, tačas »Herr zu Altenlackh und LuStthal, der rom. kais. kcn. Majestat Rath und Kreiss-Hauptmann in Unter-krain«, kakor mu nadeva dc besedno značaj že omenjeni »Instanz-Kalender«. Več o tem možu porečam še pozneje.
Kar povedo o Erbergih sledeči odstavki, je povzeto po »Slovenskem biografskem leksikonu«, a seve prilagojeno, kolikor je treba, za ta spis.
Erberg, kranjska plemiška rodbina, se je jela uveljavljati v sedemnajstem stoletju, izumrla pa je v moškem kolenu dne 27. aprila 1847, ko je preminul v Dolu njen poslednji potomec Jožef Ferdinand, legacijski svetnik v diplomatski službi, ki se je rodil Jožefu Kalasanciju dne 25. aprila 1795 v Ljubljani.
Erberi so bili že vsaj v zadnji tretjini šestnajstega stoletja v Kočevju. Njihovo že stare;': plemstvo je bilo znova potrjeno dne 5. maja 1668, a dne 16. januarja 1714 je bilo podeljeno dedno baronstvo bratoma Janezu Danijelu in Janezu Adamu. Kranjski patriciat so dobili 16. februarja 1685, odnesno tega dne je postal kranjski deželam prvi izmed pravkar cmenjenih Janezov (rojen v Kočevju dne 14. decembra 1647, umrl t .3 5. marca 1716 v Dolu), pravnik, leta 1672. odvetnik v Ljubljani, potem (1683) deželnosodni pisar, (1684) deželni tajnik in (1687) asesor dvornega in deželnega sodišča. Njegova žena je bila Suzana Marjeta Dinzl pl. Angerburg. Ta Janez Danijel je šele trdno utemeljil rodbinski položaj Erbergov ter si s kupom pridobil od Raspov dne 5. avgusta 1688 Dol in SOstro. Slovel je kot pešten, ljubezniv, radodaren, a tudi učen in razumen mož. Dol je obdržala rodbina v posesti prav do smrti poslednjega Erberga. Kot navadni plemiči so se imenovali Erber(g)i v latinski obliki ErberuS de Erberg, ko so bili pa pobaronjeni in posebno ko so postali lastniki Dola, je prevladoval pri njih priimek Erberg, ki so ga vezali z nazivom domtaija ali graščine v Dolu. Njihov nemški priimek se je glasil Freiherren Erberg zu Lustthal und Osterberg.
Zlasti je vredno omenjati med neštevll-nimi člani te rodbine dva imenitna veljaka, t. j. Volbenka Danijela in Jožefa Ka-lasaiicija.
Volbenk Danijel, sin Franca Mihaela, se je rodil v Ljubljani dne 27. avgusta 1714, umri pa je v Dolu dne 7. avgusta 1783. Bil je asesor. Za nekaj posebnega označimo pri njem lahko to, da je prosil v Rimu za dovoljenje, čitati prepovedane knjige. Dolsko graščino, ki je hranila premnoge TjeEke vredne znamenitosti, je dal dobro popraviti kakor tudi njen obsežni vrt na novo urediti. In le za sila škodljivo je treba imeti in poudarjati dejstvo, da je za maloletnosti njegovega sina, o katerem je govora v nastopnih odstavkih, mno-gokaj propadlo.
Jožef Kaiasancij, rojen v Ljubljani dne 27. avgusta (po čudnem naključju kakor Cče!) 1771, oziroma ko je bilo očetu že točno 57 let, je bil vnet zbiralec starin in umetnin, kulturni zgodovinar in mecen. Ko je končal na Dunaju študije o državljanskem in nemškem državnem pravu, se je vrnil v Ljubljano ter stopil v službo kranjskih deželnih stanov, v kateri je vztrajal med leti 1795. do 1808. Za sprejem v državno službo se je zaman poteza! izza leta 1806. V Ljubljani je stanoval v svoji hiši, namreč na Mestnem trgu št. 17, a rad in pogostoma se je zadrževal na dolski graščini, ki je prešla v njegovo last po prisojilu z dne 24. julija 1783. Izza dne 24. junija 1794 je bil poročen z grofico Jo-žefo Attemsovo. Ko je postala le-ta vzgojiteljica na dunajskem cesarskem dvoru, se je odpovedal stanovski službi ter se preselil na Dunaj. Spomladi leta 1809. je bil izbran za vzgojitelja na dvoru, kjer je ostal ajo (dvorni učitelj) cesarjoviča Ferdinanda ali poznejšega cesarja Ferdinanda I. (1835—1848) najmanj sedem let. Kot pravi kornomik je prišel v državno prestolnico, a v dvorni službi, Ri jo je zapustil najbrže zaradi živčne bolezni, je napredoval do tajnega svetnika (ekscelence) ter prejel razna odlikovanja. Vsaj 2e dne 11. maja 1816 je bival zopet v Do'u. Ta kraj si je izbral naposled za stalno bivališče, ko je prodal v Ljubljani hišo, v kateri je stanoval tudi gub^rnijski svetnik grof Jurij Jakob Hohenwavth, dne 22. marca istega leta Beljačanu Janezu Krst-niku Aichholzerju.
Ta Erberg se je odlikoval zbog obsežnega znanja, finega okusa, plemenitosti in ljubeznivosti. V Dolu se je lotil s strastnim veseljem zlasti nabiranja rsega, kar koli je spominjalo na kranjsko preteklost in tedanjost. Za ta namen je iskal zvez z mnogimi sodobnimi odličnimi osebnostmi, ki so bile v stanu, podpirati njegovo plemenito prizadevanje, in mu biti tako ali tako na uslugo.
S podvojeno silo se je trudil za čim boljšo olepšavo svojega bivališča, v kate-rejji je sprejel leta 1819. zgoraj imenovanega prestolonaslednika, a tri leta pozneje cesarja Franca I. in cesarico Karolino Avgusto. Za številne svoje zbirke je naj-pazljiveje skrbel. Botanični vrt je opremil polagoma tako, da je mogel prezimiti nad sedem tisoč najraznovrstnejših rastlin. — Ustanovil je muzej naravoslovnih, tehnoloških, narodopisnih in umetniških predmetov. V njem so bile najrazličnejše reči, katere so na Kranjskem nastale in se našle ali pa se domače dežele kakor si že bodi tikale. Prav posebno pozornost je posvečal Starinskemu arhivu in biblioteki ali knjižnici Erbergov, ki ju je skušal, dasi je bilo v njih nakopičenega že neverjetno mnogo znanstvenega gradiva, še bolj in bolj pomnožiti, izpopolniti in čim vzorneje urediti. Obcje se je imelo konec njegovega življenja za najobilneje in najbolje urejeni zasebni taki ustanovi na bivšem Kranjskem. V Času, ko so gospodarili v Dolu grofi Attemsi (poslednjega Erberga, t. j. Jožefa Ferdinanda, sestra Antonija je bila poročena z nekim Attemscm) kot nasledniki Erbergov, sta prihajala arhiv in biblioteka z nad sedem tisoč deli čedalje bolj v znanstveni razvid, ker so dobili vpogled v g ju razni interesenti.
Spričo neštevilnih zamisli, veselja in zanimanja za vse lepo, dobro in mnogostran-ski koristno Jožefa Kalasancija Erberga,
ki je umel rabiti tudi paleto ln čopič, je postal Dol zares izredna znamenitost, privlačna za sleherrviga izobraženca vobče, a še posebej za ljudi, ki so se resno zanimali za vse tisto in tako, kar je bilo spočeto in narejeno v nekdanji deželi Kranjski.
Predposlednji Erberg — Jožef Kaiasancij — ki je preminul v Dolu dne 10. julija 1843, predstavlja prav izredno posebnost kranjskega aristokrata v dobi slovenskega književnostnega preroda. Od barona žige Zoisa, ki je bil njegov glavni literarni sobesednik, se ni razlikoval po vsej priliki zgolj glede svetovnega nazora, marveč tudi v tem, da mu je nedostajalo dejanske preporoditeljske nrselnosti, naravnost is-kaječe pogojev za prenovitev slovenskega jezika. Velika škoda je, da se je ohranilo od njegovih prevažnih zbirk, namenjenih prvotnemu uporabljanju, samo tisto, kar je prejel leta 1880. obenem z literarno ostalino in arhivom Erbergov deželni, oziroma sedanji narodni muzej v Ljubljani. A že vse ohranjeno narodnim znanostim Slovencev neizmerno veliko koristi in jim pomaga rezrešavati često kolikor toliko marsikatere znanstvene zamotano-sti.	(Nadaljevanje bo sledilo.)
Vešsrnlea pri dnevni luči
Jutri 28. t. m. bo stal večerni planet Venera 45 stopinj daleč od Sonca in ga lahko v tem času njegove »največje elongacije« tudi pri belem dnevu opazujemo s prostim očesom, če se v toliko potrudimo, da vsak večer čim bolj zgodaj poiščemo to krasna zvezdo v tisti smeri, v kateri smo jo videli prejšnji večer. Smer si moramo natančneje določiti po objektih pokrajine.
V času skrajne elongacije se kaže Venera v daljnogledu v obliki polmeseca. Kakor pri mesečevem krajcu psdajo žarki Sorca—Meseca pravokotno na črto oko— Mesec, tako tvorita tudi 28. t. f. črti Sonce—Večernica fn oko—Večernica pravi kot. Ce sk:ciramo trikotnik Sonce—Večernica— oko? je pač lahko izračunati oddaljenost Večernice. Ker meri v tem kezmičnem tri-
Lojze Zupane:
SaksiS m
Veste, kaj je saksofon f io je moderna kovinska pipa, katero so baje pričeli prvi uporabljati zamorski godbemki. Oh, nikar ne mislite, če je ta godb3ni instrument zares podoben pipi, da že smemo govoriti o indijanski pipi miru! Ne, saksofon je pipa, ki ne prinaša miru, temveč rc-pc t. krik, zmedo, prepir, skratka kraval v vseh mogočih oblikah.
Slovenci smo veliki prijatelji godbe. Tj-di jaz — mi je razlagal prijatelj — sem slovenske matere sin in se potemiaken> nikar ne čudite, če mi je gcdba najslajši užitek tega sveta. Različni so okusi mu likalno navdahnjenih ljudi! Nekateri iju'cijo milozveneče strune, drugim ugajajo tolkam in škripala, tretji so prijatelji godbe na pihala. Tudi saksofon je pihalo. Godbeniki, ki se na pihala razumejo, pravijo, da je saksofon najtežji instrument cd vs.eb pihal. (Prosim, zdaj menda razumete, zakaj so vsi saksofonisti veliki prijatelji cbiliie jedače in krepke pijače). In ker sem jaz človek — je rekel prijatelj — ki se že od nekdaj rajši lotim težjih ko lahkih stvari, sem si pred nekaj leti kupil krasen saksofon.
Pridem domov in izvlečem iz usnjate škatle dragoceno pipo, preobioženo z gumbi in luknjami, poklopci in vzvodi ter sc držim od sile samozavestno. 2ena pa plo-sne z rekami in v nekakšnem nepojmljivem strahu in nezaupanju do saksofona, zajavska:
»Ježeš, kakšna fajfa pa je to?«
Pravim: »Ljuba moja, to ni fajfa, to Je saksofon.«
»Saksofoooon?« je izregačila oči ko razdražen polž. »Mar res misliš, da me bos spet ukanil? Več ko leto dni mi že tajiš, da si opustil kajenje, zdaj pa greš in pri-vlečeš domov pipo, v katero boš lahko na-tlačil kar pol funta tobaka. Res ne razumem, zakaj —«
»Prosim,« sem jo kar brž prekinil, da bi ne bruhnila v jok, »prosim, povedal sem ti vendar, da to ni nikakršna pipa za ka-
ko tniku kot ob očesu 45 stopinj, mora biti kot ob Soncu prav tako vel-k, ker tvorita oba s tretjim kotom, ki meri 90 stopinj, skupno 180 stop nj, kakor je to pač pri vseh trikotnikih. V enakostrar.ičnem trikotniku najdemo kateto, ako delimo hipo-tenuzo s korenom iz dvojice, to se pravi s številom 1.41. Kczmična hipotenuza pa iznaša razdaljo od Zemlje do Sonca, torej 150 mil jonov km. Ako to število delimo z 1.41. dobimo 106 milijonov km. Toliko je torej ob koncu junija Večernica oddaljena od nas. To je približno stotisočkrat več kokor cd Ljubljane do Pariza.
jenje. ampak čisto navaden sakscf:n Res pa je, da sem s? že pred dobrim letom odpovedal tobaku, to pa zato, da sem :a2e prihranil denar za tele dragoceno stvai-co.«
Počasi — pravi prijatelj — mi je vendar uspelo, da sem ženo preprčal. da sem si saksofon kup 1 "iz prihrankov, ki bi jih sicer izdajal za dišečo tiavico.
Ko pa je spoznala namen in poiren saksofona in s: prepričala, da je saksofon prelesten rštiument, je naš'b'a ustn:c-j m trmasto molčala Na obrazu sem Ji bral. da že vnaprej razmišlja, kako se mi bo csvetila ker sem ji skozi vse leto zatajeval denar, katerega bi pomalem se smol izdajati za tobak, toda nikakor se ni sprijazn la z mislijo, da sem izdal za saK-sefon tako lepo vsoto. Tega ni mogla preboleti.
»Saj si posta) pravcati razsipne?.,« je slednjič bruhnilo iz nje »Ko sem te pre * meseci prosila, da bi mi kup 1 tisti prelepi spomladanski klebuček, s katerim se zdaj šopiri trgovčeva žena. nisi imel denarja. Uradnikova žena sem. pa moram trpet1, c:a se mi zdaj ptsraehu.e tista onč pod klobučkom, ki bi bil lahko moj...«
In že so bile solzne njene oči.
žcnsk'h solz ne morem videti. Brž sem torej pograbil saksofon, da bi žensko potolažil in sem zadudlal nanj nekaj nosljajočih glasov.
Muzika je zdravilo za žalostne in živčne ljudi, pravijo. Ampak pri moji ženi to pravilo ni veljalo. Mili beže. kakor Hitro je zaslišala glas milega mojega saksofona, je na vrat na nos planila iz hiše in cdšia k prijateljici na obisk. Tisti večer sem ostal brez večerje.
Potem so se pričele moje vaje s saksofonom. Toda kadar koli sem se vežbal, vselej mi je žena ušla zdoma; zdaj v kino, zdaj v teater, zdaj na sejo spiritistov, zdaj k prijateljici na obisk, vsak izgovor je bil dobrodošel. Moral sem trpeti na ljubo saksofonu te ženine razvade in vnesti novonastale ženine izdatke v bilanco, ki je iz meseca v mesec bolj lezla v pa-sivo.
2—3 g šelaka). špirit raztopi belo voščeno dlako ušic in jih uniči, šelak pa zapre nastale rane, da se ne morejo ušice znova naseliti na dotičnem mestu. Na češpljevih listih opazimo do 1 cm dolge, črnim polž-kom podobne sluzaste živalice, ki glodajo gornjo plast listov, spodnja se pa suši. To je češnjeva gr: i, ki napravlja v juniju in juliju, če se razmnoži, prav občutno škodo, ker uniči listje prav tedaj, ko ga drevje najbolj rabi. Na nizkem drevju lahko to škouijivKo zmastimo. Na visokih drevesih in kadar jih je veliko, jih š'- -nimo z 1-5% tobačnim izvlečkom. Tudi t je z lesnim pepelom, apnenim ali tobac*.... prahom pomaga.
Ce opazimo na tleh pri deblu sadnega drevesa žaganju podoben rumenkast drobiž, preglejmo dobro deblo, na njem je luknja, rov, v katerem vrta in dolbe velika gosenica vrbarja ali zavrtača. Poskusimo jo izvleči ali vsaj umoriti z ž!co. Vhod v rov zamažimo s cepilno smolo.
Ob lepih večerih leta v juniju in juliju po sa ievnjakih svetiorjav metul jcek-sairdca jabolčnega zavijača ali jabolčnega tončiča in odlaga jajčeca na mlade plodove. V 14 dneh se izlezejo gosenice poletene barve, ki se takoj zarijejo, navadno pri muhi v sredino pleda, kjer razjedajo meso in peške. Ko gosenice dorastejo, odpadejo s plodovi ali pa jih prevrtajo in se spuste po niti navzdol ter zabubijo na deblu. V avgustu se izmotajo iz bu.) metuljčki, ki ti' to j ležejo nov zarod, ki dela večjo škodo, ker ga je na-no- več in manj p cdov. Proti temu škodljivcu škropimo sadno drevje takoj po cvetju in pozneje v presledkih 3 tednov z 2% žveplcno apneno brozgo in dodatkom 400 g aresina ali meritola. Ob sebi se razume, da moramo snroti pobirati odpadlo sadje in ga sežgati ali pokrmiti prašičem, da tako uničimo gosenice tega škodljivca.
Poleg naštetih škodljivcev ogražajo naše sadno drevje tud: razne bolezni.
Na breskvah opazimo, da so se listi na čuden način napihnili, namehurili in pordečili. Kmalu nato začno odpadati. Ako pregledamo obolele liste, opazimo, da so na spodnji strani prevlečeni z neko sivkasto pievleKo. To boiezen, ki jo imenujemo kodra vost bieskovih listov, povzroča neka gli-Vica. Zatiramo jo, če škropimo breskovo drevje predno se popje odpre s —1 % bakreno apneno brozgo, poleti pa, če napadene iisie oberemo in sežgemo.
Slično se breskovo listje krvi, če ga napadejo listne uš!, ki jih pa uničujemo, kakor smo ze posedali, s tobačnim izvlečkom.
Na spodnji strani hruškovih in jabolčnih listov se pojavijo pogostokrat že zgodaj spomladi ljavkaste in črnikaste lise, ki so vsak dan večje. Ta bolezen I stje kmalu tako zdeia. da že v poletju odpade. Ta bolezen. ki jo imenujemo škrlup ali fusikiadij, se širi na mladike in plodove. Ce še pojavi e_e.. zgolaj. ko so plodovi te drcbni in zeleni, zakrknejo in nezreli odpadejo. Ako
Toda pri tem ni ostalo! Lepega dne sem moral gospodarju plačati odškodnino za vse kokoši na dvorišču, ki jih je bil raztrgal pes-volčjak. Mrcina je bila priklenjena. teda kadarkoli sem zaigral na saksofon, je pes divjal ko stekla zverina, se penil od besa, zavijal ko stepni volk in nategoval verigo dokler je ni utrgal. Takrat je planil na kokoši ter jih podavil. Hišni lastnik je poudarjal, da je vse te nesreče kriv moj saksofon, ker je pes sicer mirno ščene. ali razdražilo ga je nos-ljanje saksofona, da se je pregrešil zoper življenje putk. Ali sem mogel ugovarjati? Vsaka šola nekaj stane, sem si mislil, segel v žep ;n odštel skoraj polmesečno plačo za podaviiene jarčke. ženi tega seveda n sem povedal.
Petem sem prejel od sosednje stranke grozuno pismo:
»Blagcrcdni gospod,« mi je pisal razkačen' profesor, »rad bi vam sporočil, da mi vaše neprestano dudljanje na saksofon čez mero grize utrujene živce. Iz dneva v dan se izmučen vračam iz šole domov in ničesar si b~lj ne želim, ko počitka v stanovanju ki ga pač ne plačujem zato, da bi moral iz njega ali pa čepeti doma na milost in nemilost izročen kravaliziranju vašega saksofona ter si zatiskati ušesa pred glasovi, ki so podobni vrisku preplašenih gazel.« Itd. Itd ...
Končalo se je to pismo sicer z odličnim spoštovanjem, pa tudi z grožnjo, da si bodo utrujeni možgani gospoda profesorja zoo logi je priborili pravico do miru na sodišču, če ...
Tale če me je šele ujezil! Zdaj pa zanalašč ne, sem si mislil in dudlal in vežbal dalje, dokler me ni lastnik hiše na vsesplošno radost vseh strank v hiši vrgel iz stanovanja.
Preseliti sem se moral v mnogo dražje stanovanje.
*
Da, povedal sem že bil, da s« j« moja žena takrat, ko sem še dudlal na saksofon, privadila kinu, gledališču in slaščičarnam, tako da so te razvade predle v navado. Tega je baje kriv moj saksofon. Ce ji aam-
napade škrlup že razvite plodove, jih sicer ne uniči, pač pa zelo skvari. Povsod, kjer se glivica naseli, nastanejo večje ali manjše kraste, hruške pa razpokajo in olesene. Proti tej bolezni škropimo sadno drevje takoj po cvetju in še dvakrat v presledkih 3 tednov z žvepleno apneno brozgo, škrlup napade tudi češnjo in breskve.
Cešpljevi rožički so nam znani že iz otročjih let, ko smo jih poleti obirali in jedli kljub omledno-grenkemu okusu. Ko so češp-lje v najboljši rasti, se pojavijo med zdravimi plodovi belkasti, rožičem podobni me-hurjasto napihnjeni plodovi, ki pozneje po-rjave in odpadejo. Da se plodnica ne razvije v pravilen plod, je temu kriva neka glivica. Obiranje in sežiganje pokvarjenih plodov je najboljše sredstvo za pokončavanje rožiča-vosti.
Jabolka in hruške, pa tudi češnje, slive, breskve, marelice in kutine začno gniti na drevju. Na obolelih plodovih se pojavijo sivo-rumene blazinice, plodišča glivice mo-nilije, ki povzroča opisano obolenje plodov. Ta glivica pa povzroča škodo tudi na listih in mladikah, vendar škoduje najbolj plodovom. Obolenje breskev po moniliji, posebno pa češpelj, kakor tudi ostalega sadja, povzročajo največkrat posredno ose, ki načne-jo plodove, da se vanje lahko vselijo trosi monilije. Obiranje obolelih plodov in mladik je najuspešnejše delo v borbi zoper to bolezen. Ce smo kaj napadenih plodov poleti prezrli, se nam bodo odkrili na drevju jeseni, ko bo odpadlo listje, kot posušene mumije.
Maksimalni ceaik
Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 dre; testenine tz enotne moke 3 90 lire za kg: enotna p&eiHčna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire: riž navadni 2.70 ilre; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6 35 lire za liter.
4 Mleko 2.50 lire za liter; Rondenziranc mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, * kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 iire za stot; mehk: roblancl (žamanje), približno 1 m lolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline. ».10 lire za kg.
reč zdaj očitam, da je od sile zapravljiva ženska, mi brž oponese:
»Vsega je kriv tvoj salamenski saksofon. Zakaj si me vznemirjal z njim, da nisem imela doma obstanka? Zdaj imam prijateljice, ki jih ne morem puščati vnemar. Ti imaš saksofon, meni pa ne privoščiš nobenega veselja.«
Veselje bi ji že prepustil, pravi prijatelj. Toda njeno veselje mi suši denarnico. Miren človek sem, prepira ne ljubim, dolgo sem se trudil, kam bi skrival denar, da bi mi ga žena ne nosila drugam, slednjič sem se le domislil in zadel sem na pravo struno. Vam zaupam, toda ženi nikar ne povejte, da skrivam svoj denar v njeno košarico za šivanje...
Ce mi na hlačah odleti gumb, pravi prijatelj, mi ga žena ne utegne prišiti sama. Ce sem jezen zaradi tega, me potolaži, da pač nima povsod oči. Ne morem čakati, da bi mi na hlačah popokali vsi gumbi in da bi nazadnje nosil hlače še v rokah, zato vselej, kadar je treba hlačam prišiti gumb, obesim hlače prek ogledala ženine psihe. Tamkaj ima žena vedno oči. Posrečilo se mi jo je pripraviti do tega, da mi zašije gumb. Ta recept priporočam vsem zakonskim možem, ki jim na hlačah manjka gumb...
Ampak to je tudi vse. Odkar sem pre-jenjal igrati na saksofon, pravi prijatelj, ima žena trikrat v letu nov klobuk. Pa še kakšen slamnik za nameček. Njena zadnja novost je nekakšna pokrovka, ampak žena zatrjuje, da je njen klobuček hipermodem. Ne kadim tudi Š3 zdaj ne, ampak žena kadi. Včasih bi rad zadudlal na saksofon — zdaj se deložacije ne bojim, ker uživam stanovanjsko zaščito — pa ne gre. Oni dan sem poizkusil, napenjal sem se in napihoval, pa ni šlo. Res je, da sem shujšal, odkar doma nimamo več kolin, ampak potihem imam le ženo na sumu, da me zanalašč preslabo hrani, da bi ei ne omislil spet kakšnega inštrumenta la da si ena laže kupuje hipormoderne klobučke.
Moj saksofon pa leži v škatli. Včasih jo odprem ia ga pobožam. Ne morem drugače; spominja me na zlate čase,
Letošnje leto je prav posebno bogato raznih škodljivcev in zajedavcev v sadovnjakih, kakor tudi na vrtovih.
Na sadnem drevju je letos silno veliko listnih uši. Skoraj vsako pleme ima svojo ušico, ki se loči samo po barvi. Na slivah in češpljah so zelene, na jablanah rumenkaste, na češnjah črne. Vse pa so si podobne v tem, da se zelo hitro množe. Prve ušice se izležejo iz zimskih jajčec takoj, ko se pokažejo prvi listi. Jajčeca, ki so prilepljena na mladikah, so pedobna črnim zrn-cem smodnika. S trdo kožo so tako zavarovana, da jim ne škodi najhujša zima. Iz teh jajčec se izvale spomladi samo samice, ki kote žive mladiče in sicer zopet same samice. V poletju se narode tudi samice s krili, ki ležejo zopet žive mladiče-samice in s tem skrbe, da se škodljivka lahko seli z drevesa na drevo, pa tudi iz sadovnjaka v sadovnjak. Na jesen se izvale posebne samice, ki odlože po mladikah zgoraj omenjena jajčeca — zimsko zalego — potem poginejo.
Listne uši se naselijo po mladikah in na spodnji strani listov, včasih v takih množinah, da so z njimi mladike in listi povsem pokriti. Listi se začno krvi ti in kodrati, mladike okrne in zastanejo v rasti. Ako ni kmalu pomoči, se tudi posuše.
Najuspešnejše zatiramo listne uši, če škropimo sadno drevje pozimi z drevesnimi karbolineji. Poleti pa jih zatiramo s tobačnim izvlečkom. Na 1 liter vode damo 1 do 2 žlici tobačnega izvlečka in 1—2 dkg ma-zavega mila. Ker tega sedaj ni, dodamo lahko malo milnice. V to tekočino pomakamo napadene mladike. Kjer je to nemogoče, pa mladike in spodnje strani listov škropimo. Prav uspešno zatiramo listne oš: tudi z izvlečkom mušjega lesa (kvasija). Za 10 1 škropiva namakamo 24 ur 20 dkg mušjega lesa v 5 litrov vode. Nato ga še prekuhamo in pustimo še 24 ur stati. Odcedku dodamo še 5 1 vode in 15 do 20 dkg mazavega mila.
Pripomniti je še treba, da izločajo skoraj vse listne uši sladek sok, ki prav posebno ugaja mravljam, zato so mravlje zveste spremljevalke listnih uši. Velika sovražnica
ive sadjarjev
listnih uši je sedmeropikčasta polonica. Njena ličinka se hr.ni s temi ško^ j.vkarr.i. Zal je te koristne žuželke za celo krdelo listnih uši premalo.
Kaparji so rastlinske ušice, ki zajedajo najbolj češplje, slive, breskve, marelice pa tudi hruške :n jablane. Tudi zanemarjene vinske trte so včasih vse žive kaparjev, zlasti brajde ob zidu. Dorasle živali se pokrijejo z rjavo kapico. Pod to kapico izsesavajo drevesni sok, ležejo jajčeca in poginejo. Na istem mestu se izležejo pomladi mladi kaparji, ki se razidejo po drevesu in poiščejo primerna mesta. Ko dorastejo, sa j posamič prisesajo na ugodna mesta. Noge , in tipalince se jim posuše in čez sebe napravijo omenjeno kap!co, ki jih varje vremenskih nezgod. Do zime izsesavajo drevesni sok, potem poginejo. Največjo škod") delajo na češpljah. V Bosni so morali posrkati cele nasada, ki so j'h uničili kaparji. .
Pozimi zatiramo kaparje, če napadeno drevje osnažimo in škropimo z drevesnimi karbolineji ali žvepleno apneno brozgo. Po- ! it-ti, posebno . e/. n . o po.czhi a icrpi- 1 cami, jih uničimo, če škropimo drevje, po- ! sebno napadene veje in debla, z 2r/j tobačnim izvlečkom.
Na jahlanovih vejah in deblih opazimo ' že v juniji! bele naselbine krvavih ušic. Spočetka se naselja na taka mesta, kjer je bolj nežna kožica al: kaka odprta rana. Ko se razmnože, se našel jo najrajši na | mladikah, posebno okreg brstov. Pojavijo 1 pa se tudi na koreninah. Ako pritisnemo j kupček ušic s prstom, so pokaže krvavo j rdeč sok. Od tod ima ta uš.ca svoje ime. ' I Krvava ušica 'zsesava sok, ovira rast in j slabi drevje Pri izsecavanju izloča v rano j strupen sok, zaradi cesar nastanejo povsod, ! kedor so ze pasle ušice, gomcljaste nabrek-; line. Taka mesta pogostokrat napade rak.
Majhne kolonije krvavih ušic uničimo, če jih zma:;t mo s prsti, večje pa namočimo s 10—159'c arborinom. Uničimo jih tudi, če i jih namažemo s kako neiabno maščobo, ali | pomočimo kolonijo s špiritom, v katerem j smo raztopili šelak. (eno osnrnko špirita in



*	Spomenik ItaJu Balbu v Ferrari. Na priho i nji seji ministrskega sveta v Rimu bo predložen zakonski načrt za postavitev spomenika kvaarumviru in maršalu italijanskega letalstva Italu Balbu. Ferratra je namreč Balbovo rojstno mesto.
*	Dveurna papeževa avdijenca. V sredo 23. junija je papež Pij XII. sprejel več tisoč vernikov. Ob 9 zjutraj se je napotil skozi vatikanske dvorane ter zaključil obhod šele ob 11.40. V prestolni dvorani je sprejel veliko skupino vojakov, ranjencev in po habljencev. V konzistoriaini dvorani je podelil blagoslov nad 500 novim zakonskim dvojicam.
*	Obdarovani bojevniki v Dalmaziji. Te
dni je prispel v SpaJato vlak APE, ki je pripeljal bojevnikom italijanske vojSKe številne darove, ki jim je bila priložena tudi velika Ducejeva siika. Darila za vojske so vsebovala večinoma cigarete, cigaretni papir, vžigalice, vino v steklenicah, konjak, mezgo, sir in podobno. Zvezni tajnik je sklical bojevnike na sestanek, odredil pozdrav kralju in Duceju, nato pa ie imel nagovor, po katerem so bili darovi laz-deljeni.
*	lOOletna kmetica. Kmetica Giudita Busi je te dni obhajala v krogu svojih hčera, sinov, vnukov in pravnukov lOOletnico svojega rojstva. Stoletnica je navzlic visoki starosti še čila na ,duhu in telesu.
*	Dremež ga je veljal 50.000 lir. Adriano ©1 Oto iz Frascatija se je peljal te dni z vlakom na progi Poligno—Gualdo Tabino ter je me i vožnjo prijetno zadremal. Med spanjem mu je zmanjkalo iz listnice več bankovcev in vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 50.000 lir. Ko je mož izstopil, je naznanil tatvino postajni policiji, toda e tatu ni ne duha ne sluha .
*	Dramatična borba z orlom. Iz Verba-nije pri Milanu poročajo, da je šel milanski meščan Felice Mariotti na lov. Hotel je ubiti volka, toda naključje je naneslo, da se je nameril na orla. Sprožil je proti njemu in ga nevarno ranil. Orla je rana podžgala in se je pripravil na napad. Zapodil se je z vso silo v Mariottija in ga začel s kremlji in kljunom obdelovati. Mariotti je krvaveč iz več ran še vedno streljal na roparico. Po daljši borbi je orel omagal in padel na zemljo zadet do smrti.
*	Prstan med češnjami. Prodajale sadja in zelenjave Antonijo Baldassarri je prošlo soboto prodajal na trgu sadje in mu je med delom zdrknil s prstanca poročni prstan, ki ga ni več našel. Te dni je bii zopet po kupčiji na trgu in se je zelo začudil, ko mu je neka ženska izročila izgubljeni prstan, ki ga je našla med češnjami, kupljenimi pri Baldassarriju.
*	Izgubljenih 80.000 lir je dobila nazaj. Učiteljica Emilija Actis Giorgetto iz Bns-solena je pred dnevi vstopila v nepravi vlak. Ko so jo opozorili, da mora prestopiti, je hitro zapustila vagon in pozabila, v njem torbico z 80.000 lirami gotovine. Ko se je pripeljala v Sušo, je takoj odšla na komisariat železniške milice ter povedala, kaj se ji je pripetilo. Komisariat je obvestil pristojne oblasti in res je v kratkem prišlo sporočilo, da je sprevolnik Pietro Torriano našel v vagonu torbico z 80.000 lirami, ki jih je izročil postajni, milici.
Nova grobova. V Devici Mariji v Polju je preminil mesar g. Ivan Bencina. Zapušča številno sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v nedeljo ob 17. na pokopališče k Dev;ci Mariji v Polju. V Ribnici na Dolenjskem je umrla soproga lesnega industrij ca ga. Malči Srebotnja-kova, po redu Turkova. Za njo žalujejo soprog, hčerka, sin ;n drugo sorodstvo. Pogreb bo v nedeljo ob 17. na pokopališče v Hrvači pri Ribnici. — Pokojnima naj bo citiranj en blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Vreme se kuja. 2e v petek se je ver. dan vreme obračalo na slabše, vendar je še prevladovalo sonce. V soboto zjutraj smo se nadejali najlepšega vremena, ker je ležala nad mestom megla, toda že zgodaj dopoldne se je nebo precej pooblačilo Zračni tlak polagoma popušča m naznanja poslabšanje vremena. Najvišja temperatura v petek je znašala 26.4 stop. C. v soboto zjutraj pa je kazalo živo srebro 15 stopinj C.
Ivan KiSerle f
V petek popoldne je umrl v Ljubljani gospod Ivan K i f e r 1 e, upokojeni šolski upravitelj v 88. letu starosti. V mesecu februarju sta praznovala pokojnik in njegova gospa soproga še petdesetletnico svoje zakonske zveze.
Pokojnik se je rodil 15. maja 1856 v Borovnici ter je deloval kot učitelj in vodja cerkvenega petja v raznih krajih Izmed inštrumentov so se mu posebno priljubile citre, za katere je priredil precej ustrezne tvarine ter jo izdal v 18 zvezkih. V njegovi ostalini je še lepa zbirka mnogih pesmi in citraška šola. S tem delom je spretno zadelal veliko vrzel v slovenskem citraštvu, priskrbel naši narodni pesmi odlično me6to ter se obenem sam čast« no in dostojno proslavil.
Po raznih ječah med prvo svetovno vcy'no je osJepil, vendar je še vedno rad zabrenkal na citre in zraven zapel. Še v visoki starosti je bil vedno vedrega srca. Pogreb bo danes, v nedeljo, ob 16. uri iz kapele sv. Jožefa na Žalah. — Mir plemeniti duši, žalujočim pa naše globoko sočutje!
u— Drugi del spominskega članka »Dr.
Kramerja posiednji obraz« bo objavljen v ponedeljski izdaji »Jutra«, ki izide danes popoldne, članek krasijo nove slike. Zraven je Jcšta Shbogarja sOnet »Maska« v originalna grafični opremi E. Justina. Pavle Rasbeiger zaključuje svoje zanimive gledališke spomine, bo pa pripravil nove prispevke za »Ponedeljsko Jutro«. Nadaljuje se tuli prisrčna galerija »Moji ljudje«. Feljton, poezija, domislice, poučni članki — vse najdete danes popoldne v po-nedeljskem »Jutru«. Predvsem pa seveda najnovejša vojna., politična in športna poročila.
u— Ponovno preizkušanje alarmnih siren. Ker se 21. in 22. t. m. niso alarmne sirene oglasile kot je bilo objavljeno, se bo preizkus ponovil. Oddajal se bo znak za alarm dne 28. t. m. ob 19. uri. Znak za prenehanje nevarnosti pa se bo preizkusil dne 30. t. m. ob isti uri. Opozarjamo prebivalstvo na to preizkušnjo, da se ne bi razburjalo po nepotrebnem.
u— Osebne izkaznice. Prošnje za osebne izkaznice bodo vse poslovalnice sprejemale tudi na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. od 8. do 12. ure. Poslovalnica št. 2, ki je dosedaj uradovala v turjaški palači v Gosposki ulici 15, se preseli v šolo na Grabnu, Zoisova cesta, kjer bo poslovala od 29. junija dalje. Spet opozarjamo vse moške od 15. do 50. leta, da morajo do 1. julija vložiti prošnje za zamenjavo osebne izkaznice.
u— Odseki mestnega preskrbovalnega urada, ki imajo svoje prostore v II. nadstropju Mestnega doma in v Mahrovi hiši, v ponedeljek 28. in v sredo 30. junija zaradi snaženja ne bodo poslovali ter bodo uradovali samo v najnujnejših primerih. Vsi drugi odseki preskrbovalnega urada, ki so nastanjeni po drugih poslopjih, bodo pa navedene dni uradovali v polnem obsegu.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo
bo vršil od sobote od 20. ure clo ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. M i s Franta, Ljubljana, Poljanska cesta 15.
u— Tretja sklepna produkcija Glasbene akademije je v petek domala napolnila veliko- unionsko dvorano, kar samo izpričuje, kolikšno popularnost so si pridobile po svojem lepem glasbenem nivoju te prireditve našega najvišjega glasbenega zavoda. Produkcija je imela skoraj že koncert ni značaj, saj je po kvaliteti presegala običajno raven šolsk h prireditev. Pc kazala nam je dve gojenki glasbene akademije, ki obe vzbujata najbolj utemeljene nade v svojo umetniško bodočnost: violinistk > Jelko Staničevo (iz drugega letn'k.j.. šola izr. prof. J. šla is a) in sopranistko Nado Stritarjevo (iz prvega let., šola rektorja J- Bete 11 a). Staničeva je izvajala med drugim Coreirjevo Sonato v d-duru, Wieniawskega Koncert v d-molu in Paganinijeve Bravurne variacije na g-stru-
ni ter je dosegla s svojim nadarjenim pred-našanjem in velikim1 tehničnimi odi kanu
izredno velik uspeh. Obč n-stvo jo je ponovno klicalo na podij, dobila je tud^ mnoge šopke. Stritarjeva je zapela Devovo »Pastirico« in pokazala zlasti svoje koloraturne prednosti v Prochovih Variacijah in v Strausso-vih Pomladnih zvokih. Mlada pevka je izdatno uveljavila svoj lepi sopran jn je bila deležna navdušenega aplavza. Obe solistki sta spremljala na klavirju Marta Biz,ak-Valjalo in Rado Simoniti.
u— četrta sklepna produkcija Glasbene akademije. Izredno zanimanje, ki ga kaže glasboljubeče občinstvo za produkcije Glasbene akademije, je najboljši dokaz za visok, lahko rečemo koncertni značaj vsakega nastopa. Tudi spored četrte sklepne produkcije dosega koncertno raven, ne le po izvajanih skladbah, ampak tudi po kakovosti izvajanja. Nastopili bodo učenci prof. Trostove. Vogelnikove, Pfeiferja, Li-povška, Škerjanca, Betetta, Launa, Trosta, A. Ravnika in Šlaisa s skladbami za petje, klavir, vilolino, klarinet in klavirski trio in godalni kvartet. Pester spored obsega skladbe Schumanna, Griega, Greča-ninova, Paganinija, Beethovna, Bohma, Franza, Gurlitta, Bortkievicza, Sauerja, Skrjabina, Cajkovskega, Vit. Novaka in domače avtorje Lajovica, Pahorja in Pe-triča. Nastop bo v ponedeljek 28. t. m. ob 19. v veliki unionski dvorani. Sporedi po 3 in 1 liro se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
u— Peta sklepna produkcija Glasbene akademije bo 30. t. m. ob 19. v mali filharmonični dvorani. Nastopili bodo učenci šef-režiserja prof. C. Debevca z recitacijami klasične dobe. Na ta nastop gojencev oddelka za igralsko umetnost že zdaj opozarjamo občinstvo. Prodaja sporedov se bo vršila v Matični knjigarni po običajnih cenah.
u— Na sadnem drevju se pojavlja škr-lup, kar je posledica letošnjega deževnega in soparnega vremena, ki je zelo ugodno za razvoj te opasne glivične bolezni. Nevarnost je, da se bo v mesecu juliju, ko bo dež docela izpral raz drevje dosedanja škropiva, škrlup še bolj razširil in oškodoval jabolčne in hruškove nasade. Ne preostane torej drugega, kakor da v teh neugodnih, za škrlup pa ugodnih vremenskih prilikah opravimo še tretje in pozneje po dveh ali treh tednih še četrto poletno škropljenje z 2% žveplenoapneno brozgo. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I izvršuje tako škropljenje svojim članom na prijavo (po dopisnici), ki jo je nasloviti na njen naslov: Erjavčeva cesta 4a/n.
u— Poljanska cesta bo zaprta. Najožji del Poljanske ceste vzdolž Marjanišča je tlakovan z betonskim tlakom, ki je pa že precej izrabljen in kotanjast ter za vozni promet že prav slab. Zato ga bo mestna občina meseca julija temeljito popravila. Zaradi izredne ožine bo pa moralo biti vozišče v tem delu Poljanske ceste med popravljanjem tlaka ves čas zaprto za ves vozni promet, dokler se beton dosti ne utrdi. Tako bo zapora najbrž trajala od 5. julija do 8. avgusta. Ker stanovalci tega dela Poljanske ceste med tem časom ne bodo ničesar mogli pripeljati do svojih hiš, naj to že sedaj upoštevajo ter se z vsem potrebnim preskrbe še pred zaporo. Sicer bo pa vozni promet mogoč po Ambroževem trgu in Ob Ljubljanici, nato pa po Zivinozdravniški, Potočnikovi ali Tomšičevi ulici.
Dr. Alojz Boh, zdravnik za živčne bolezni, Dalmatinova ul. 5, ne ordinira do 15. julija.
u— Zahvala. Najiskreneje se zahvaljujem primarlju dr. Jerneju Demšarju in dr. Lejli Novakovi, ki sta mi v moji težki bolezni s tako požrtvovalnim trudom rešila življenje. Obenem se zahvaljujem sestri Ciprijani in strežniškemu osebju oddelka za njihovo marljivo negovanje. Rozi Hočevar-jeva.
u— V počastitev spomina blage pokojne gdč. Pavle Raunihar je daroval ceimenova-ni za mestne uboge znesek 500 lir.
u— Gimnastiena šola Milene Govekar-jeve prične julija z jutranjimi poletnimi tečaji, in sicer ob ponedeljkih in petkih ob % 8 dekleta, ob >/< 9 otroci, dame pa iste dneve zvečer ob 19 in 20. Pojasnila in dogovori vsak dan med 16. in 17. uro.
u— Ali se hočete nančiti italijanski bre^ truda in napora? Nabavite si dr. Gradov: Italijanski tečaj za Slovence, ki ga dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ulica 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki se ob tečnem vpoštevanju predpisanih navodil z lahkoto nauče v kratkem času italijanskega jezika. Mehanično-suge-stivna metoda.
u— Slike za osebne legitimacije. Pona-ročila po posnetkih Fototurist sprejema čampa Anica, Wolfova 6. (Foto Bem).
u— Počitniški tečaji za tuje jezike v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 7. julija, čas pouka po želji v začetnih in naprednejših cddelkih. Najuspešnejša učna metoda. Istočasno otvarjamo nove tečaje knjigovodstva in stenografije za začetnike in sposobnejše. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure.
u— Tudi hlondinke, ki težko porjave na soncu, potrjujejo, da jih sonce pri uporabi Tschamba Fii-ja ni opeklo, pač pa so dobile lepo, gladko rjavo polt. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
u— Inštrukeije in pouk modemih jezikov. — Novi (Turjaški) trg 5. Italijanščine, nemšč:ne itd. se lahko praktično naučite v naših počitniških tečajih, ki se začno z julijem. Združen pouk slcvn*ce in kenverzacije. Ure po izb ri: dopoldne, popoldne, zvečer. Pripravljamo tudi dijake za sprejemne in popravne izpite iz vseh predmetov. Honorar zmeren. Prijave dopoldne od 8. do 12. in cd 14. do 16. ure: Novi (Turjaški) trg 5.
u— Učite se strojepisja! Novi poletni strojepisni tečaji — dnevn" in večirni — (eno-, dvo- in trimesečni) se pričnejo v ponedeljek 5. julija. Pouk je dopoidne, popoldne ali zvečer po želji ^obiskovalcev. Desetprstna učna metoda. Speejalna stro-jepisna šola; Največja modema strojepis-niea, raznovrstni stroji. — Informaci e in prijave ejnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Do.mciircnslm 15.
u— Najlepši spomin — Ltogr-f ki povečava, tudi pa vsaki stari sliki. FOTO BEM, Ljubljana, WoIfova 6.
u— Važno za vsakegar sedaj in v bodoče je znanje stenografije In strojepisja. Novi poletni tečaji se prično v ponedeljek dne 5. julija. — Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Zahtevajte prospekt. Informacije in pil-jave dnevno: Trgovsko učiišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Ne»re«e. Po stopnicah je padla ln zlomila levo nogo 37 letna delavka Ivana Babnikova iz Ljuclj?ne. 51 letni delavec Ivan Vinšek iz Ljubljane se je pri padcu poškodoval na kolenu. Z vrelo kavo se je oparil 4 letn sin sedlarja Janez Peterka iz Ljubljane. 57 letni poljski delavec Franc Plesn čar iz Velikih Lašč je padel in a potolkel na glavi. Levo nogo si je zlomila pri padcu 80 letna mostna uboga Marija Zcrmanova iz Ljubljane. Pri nogcmcin. igri je nekdo sunil v glavo 15 letnega dijaka Mirana Ogrizka iz Ljubljane. Ponesrečencem so rud li zdravniško pomoč na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bol-nišn ce.
Z Gorenjskega
počaščenje stare ženice. V Pir.prcč,h je praznovala 95. rojstni dan Marica Hribarjeva, najstarejša prebivalka v občim, ki ima obenem največ otrok, saj jih je 13 vzredila. Občinski komisar in kra.evni propagandni vodja sta ji izioiila, 200 mark kot dar občine, ženica je še ve. no prav čila Žensko delo v r.id^vlj škem okraju. Okrožna poverjenica za gospodinjstvo v radovljiškem okraju Glantschniggcvs je sklicala zborovanje, na katerem so trije rokodelci dali navodila za samopomoč v gospodinjstvu. Nato je govorila okrožna ženska voditeljica Ki ontha erjeva. Po opoldanskem odmoru je pojasnjevala Glan-tschniggova pomen kuharskih tečajev, delo v mladinskih skupinah, posvetovanje v šivanju in letošnje vkuhavanje za ranjence.
V Kovorju je bila prirejena otroška svečanost, pri kateri je staršem govorila okrožna ženska voditeljica Kronthalerjeva iz Radovljice. Otroci so peli in rajali ter predvajali »Rdečo kapico«.
Iznajdba koroškega rojaka. Koroški listi poročajo: Da se lahko kolesa državne železnice vrtijo za zmago, je treba razgrete vozove čim prej spet spraviti v red. Doslej je bilo treba take vagone oddati v delavnico ali popravljalnico, kjer so osi pre-kovali. Zdaj pa je koroški rojak Stauden-bauer izumil pripravo, s katero se dajo pokvarjene osi na licu mesta spraviti v prejšnje stanje. Mnogo časa se prihrani s tem in je pridobitev zlasti važna v vojnem času. Izumitelj je star 60 let in je na glasu zglednega železničarja.
Velikovški davčni urad ukinjen. Nemški finančni minister je odredil, da se finančni urad na Velikovcu ukine in da se ve-likovško finančno okrožje združi s celovškim.
Samopomoč za zilj^ke Konjerejce. Kmetje Ziljske doline so že od nekdaj na glasu kot konjerejci. Njihove živali spadajo v najvažnejšo panogo ziljskega gospodarstva. Dolgo časa ni bilo izvedljivo splošno zavarovanje konj. Pod vodstvom kmetovalca Pippa v Delah so napredni kmetje šmo-horškega okraja ustanovili prvo zasebno zavarovalnico konj, ki uživa podporo okrožnega kmetijskega vodstva v šmohor-ju. Društvo šteje že 291 članov, ki redijo 583 konj. Vsi odborniki opravljajo službo brezplačno, zato nima društvo skoraj nobenih upravnih stroškov.
Požar zaradi neprevidnosti se strogo kaznuje. 391etni Tomaž Bruderhans iz št. Andraža v Lavantinski dolini se je moral zagovarjati pred celovškim sodiščem, ker je lani v oktobru ponoči po nerodnosti
Ragazzi in grigioverde: piccoli russi sram pati alla furia bolscevlca d uran te la n ostra avanzata, racoolti e ospitati dal n ostri soldati che hanno voluto seguire nel ritorno in Italia — Dečki v sivo zeleni uniformi: mali Rusi, ki so ušli boljševiškemu besu med italijanskim napredovanjem, ki so jih zbrali in poskrbeli zanje italijanski vojaki in ki so tem vojakom hoteli slediti na povratku v Italijo
zažgal gospodarsko poslopje svojega gospodarja Valentina Kladeta. Zgorela je vsa d:mačija z letino in inventarjem. Mož se je zagovarjal, da je ponoči šel spat na pod. V temi je prižgal vžigalico — in že se je v slami razmahnil požar. Tega se je tako ustrašil, da je zbežal v noč, namesto da bi zbudil domače, ki so se potem komaj rešili. Obsojen je bil na 4 leta ječe.
Zaradi prestopka po naredbi o živilskih nakaznicah sta bila kaznovana uslužbenca Krel Saitz iz škofje Loke in Maksimiljan Piaser iz Tr2iča. Pri izdajanju živilskih nakaznic si jc Saitz prisvojil 26 mesnih, 30 krušnih in 16 nakaznic za mast. Piaser pa manjše število živilskih nakaznic. Saitz je bil obsojen na 5 let, Piaser pa na 1 leto ječe. Emil Kaiser, kateremu je Saitz prodal karte, je bil kaznovan z 10 meseci zapora.
S^sdnje štajersko
Mariborsko mesino gledališče je zaključilo sezono, bo pa sodelovalo pri prireditvah v dober namen. Včerajšnja sobota in današnja nedelja sta v vsej Nemčiji posvečena Rdečemu kr žu. Mariborsko gledališče priredi za Rdeči križ 11. julija pester večer v Gotzovi dvorani. Vstopnice se že zdaj razproda jajo.
Nova Uinetnostna razstava bo prirejena od 1. do 10. julija pri Karioevcu v Mariboru. Razstavila bosta slikar Franc Stipe iz Krškega in kipar Ernest Sto .ver iz Le-ekovca pri Krškem.
Dr. Jutta Riiuigcrjeva, državna referen-tinja za Zvezo nemških deklet, je prispela s Kcioškega na štajersko. ZadržcJa se je v Gradcu, kjer je bil sklican tudi velik zbor dekliških voditeljic. Jutta Riidigorjeva je predavala o dekliškem delu v vojni. Včeraj je prispela na Spodnje štajersko.
Novi grobovi V Mariboru sta umrla 47-letni posestnik Anton Irgolič iz Gornje Radgone in 9 letni viničarjev sin Mil»a Markuš z Jurjeveg-a vrha. V Spodnjem Razvanju je umrl 77 letn: upokojeni železniški peduradnik Franc Kiirbos, v Gradcu pa 64 letr.i upokojeni strojevodja Karel Radič, doma iz Ptuja. Pri Sv. Barbari v Halozah je umrl 80 letni gostilničar in posestnik Ivan Savec. Pokojnika so v petek popoldne položili v družinsko grobnico. V Budimpešti je umrla Greta Braunova. rojena Blaž čeva, po rodu iz Maribora.
Za zaključek šolskega leta na Spodnjem štajerskem imajo ;etcs na vseh šolah tako imenovani »šolski teden«. Današnjo ne deljo bo vp san letnik 1937 ter vsi doslej še zavrnjeni otroci. V teku tedna bo Jo starši povabljeni v šolo, da se prepričajo o nač nu pouka in o uspehih svojih otrok. Nadalje s! bodo starši ogledali razstavo zvezkov, risb in ročnih del. Učiteljstvu bodo lahko sporočii svoje želje ter se posvetovali o svojih oti»okih in o vseh šolskih zadevah. V večjih krajih bodo pr.rejeni roditeljski "ečeri. V četrtek, 8. julija, bodo zaključne slovesnosti. Razdeljena bodo ne samo izpričevala, marveč tudi spominske listine in onim, ki ^apust jo šolo, učna pisma za kmetijske šole S tem bo šolsko leto zaključeno, prihodnje pa se bo začelo v petek. 3. septembra.
O zastrupljenju z gobami poročajo štajerski list iz Gradca. Preteklo sredo je bilo v graško bolnišnico pripeijanih osem zastrupljenih oseb, ki pa so jim rešili življenje.
Kozlička je hotel imeti. Delavec Franc Heršek iz Ruš je prišel k posestniku Filipu Borovniku in je hotel odkupiti kozlička, da bi si privoščil slasten prigrizek. Borovnik pa ni bil pripravljen na kupčijo. Zaradi odklonitve se je Heršek tako razburil, da je zdiobil v Borovnikovi kuhinji stol in rsz-metal večerjo po tleh. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem.
Nesreče. 55 letni sprevodnik Ivan Zorko je v Mariboru padel z lestve in si zlomil desno nogo. 581etni posestnik Anton Kosi iz R:htarovcev je hitel za splašenimi kravami, pa se je spotaknil in s; razbil golenieo. 65 letnega železniškega inšpektorja Alojza Pernača je povozil kolesar. Pernač ima zlomljeno levico in odrgnine po životu, žrtev smrtne nesreče je postal 37 letni pleskar Valentin šterban iz Nove. vasi pn Mariboru. Ponesreči se je v sredo popoldne pri delu no. železnici.
Iz Hrvatske
Italijanski poslanik se je poslovil. Ob
navzočnosti skoro vse italijanske kolonije, predstavnikov oblastev in civilnega občinstva, se je v ponedeljek italijanski poslanik Raffaelo Casertano poslovil oi Zagreba. V svojem nagovoru je minister Casertano med drugim dejal, da so Mussolinijevi Italijani ljubosumni čuvarji dela, ki so ga njihovi predniki vložili za nacionalno obnovo v dobi preporoda, in nasledniki svetle in neprekinjene tradicije cesarskega Rima, ki jo je Duce s svojim političnim genijem obnovil v usodnih dneh Evrope in sveta.
Ustaški funkcionarji na Slovaškem. V začetku tedna so odpotovali na Slovaško vodilni funkcionarji ustaškega pokreta, da vrnejo obisk članom Hlinkove garde, ki so se lani mudili na Hrvatskem. UstaŠki funkcionarji ostanejo na Slovaškem okoli 10 dni.
Hrvatski topničarji na ruskem bojišču. V »Novi Hrvatski« z dne 23. t. m. je objav-
ljen daljši članek o uspešnem udejstvovanju hrvatskih topničarjev na ruskem bojišču. Prve dni septembra leta 1941. je bil za poveljnika topniškega oldelka hrvatske legije na ruskem bojišču imenovan podpolkovnik Marko Mcsič. Potem je hrvatska legija šla skozi Rumunijo, Besarabijo in Ukrajino. Dne 12. novembra je prvič stopila v borbo. V vseh bitkah do Harkova hrvatski topničarji niso imeli drugih žrtev kakor nekoliko ranjenih. Hrvatska legija je šla potem v smeri H::rkov—Rostov. Na spomlad prihodnje Leto je bila v neprestanih bitkah. Potem se je pomaknila v koleno Dona in dalje proti Stalingradu, kjer so se topničarji do zadnjega upirali sovražnemu navalu.
Sij.; 2
Nemška mladina prj žetvi. Iz Beograda poroča nemški dnevnik, da bo pii letošnji žetvi zaposlenih 1300 mladeničev in deklet nemške narodnosti. Zbrali so jih v štirih pripravljalnih taboriščih, od koder bodo poslani na kmetije v Banatu.
»Karadjordje« se bo imenoval snet »Franc Jožef I.« Po sporazumu med madžarsko in srbsko vlado bodo Madžari dobili večje število donavskih parnikov, ki so po prvi svetovni vojni pripadli Jugoslaviji. Med njimi je tudi potniški parnik »Karadjordje«, ki bo spet dobil svoje staro ime »Franc Jožef I.« m bo v kratkem začel obratovati.
štednja z vodo. Beograjska mestna občina je izdala stroge predpise glede uporabe vode. Vsako poletje namreč v Beogradu zaradi nekaterih razsipnežev vode primanjkuje. Za kogar se bo ugotovilo, da ni štedil z vodo, se ga bo smatralo kot saboteria, ki ne bo kaznovan samo z denarno glebo, ampak tudi s prisinim delom.
Srbski rudarji v Nemčiji. Beograjski nemški dnevnik poroča, da je odšla v Nemčijo nova skupina srbskih rudarjev. Zaposleni bolo v velikih in najmodernejših rudnikih, da. se bodo la h ko z bogati m i izkušnjami vrnili v domovino.
DRAM A
Nedelja, 27. junija, ob 18.30: Ples v Trnovem. Zadnjikrat v sezoni. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 28. junija. Zaprto. Torek. 29. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Red Torek. Sreda, 30. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red Sreda.
Abonente reda Torek obvešča uprava Državnega gledališča, da je zaradi bližnjega zaključka sezone potrebna predstava za njihov abonma na praznik, 29. junija. Onim abonentom, ki bi ta dan ne želeli prisostvovati predstavi, nudi uprava, da svoj sedež na podlagi abonentske izkaznice pri blagajni odpovedo in jim bo nadoknaden.
C. Golar: »Ples v Trnovem«. Burka v treh dejanjih. Zgodba očeta in sina, ki oba snubita lepo dekle, in zapletljaji, ki nastanejo zaradi tega, so vsebina igre. Osebe: Čršnovar, posestnik — Cesar; Lojze, njegov sin — Drenovec; Polona. Češno-varjeva sestra — Gorinškova; Mica — Rakarjeva; Mina — Starčeva; Metka — Levarjeva; Poldka — Tina Leonova; Tone — Bratina. V manjših vlogah velik del dramskega osebja. Režiser; Skrbinšek, inscenator: ing. arh. F. Franz.
Uprizoritev Strindbergove igre »Nevesta s krono« bo zadnja dramska premiera v tekoči sezoni. Vsebina dela. katerega dejanje se vrši v Dalarnu na Švedskem, je deloma pravljična in izraža v simbolih nenravnost zločina (detomorstva), ki se mu protivi priroda celo z navidezno mrtvimi stvarmi in predmeti. Sovraštvo dveh hiš. katerih sin in hči zgradita s svoio ljubeznijo most oreko prepnda, posrtane usodepolno. ker žrtvuje nevesta svoje dete, da bi mogla nositi krono na dan poroke ter tako rešiti ugled svoje hiše.
OPERA
Nedelja, 27. junija, ob 17.: Thais. Izven.
Cene od 28 lir navzdol. Ponedeliek. 28. junija. Zaprto. Torek, 29. junija, ob 18: Traviata. Izven.
Znižane cene od 24 lir navzdol.
Sreda. 30. junija: Zaprto.
•
J. Massenet: »Thais«. Opera v sedmih slikah. Libreto po romanu A. Francea-L. Gallet. Prevod: N. Stritof. Osebe: Atanael, puščavnik — Primožič; Nicias, mlad filozof — Lipušček: Palemon, star puščavnik — Lupša: suženj —■ Dolničar; Thais, kurtizana — Heybalova; Krobila — Mlej-nikova. Mirtala — Stritarjeva B., Albina — Šturmova. Dirigent: N. Stritof. režiser: C. Debevec. zborovodja: R. Simoniti, ko-reograf: ing P. Golovin, načrti za ko- -stume: J. Vilfanova.
V začetku julija bo premiera D'Albertovega dela »Mrtve oči«. Ta opera prihaja po dolgoletnem premeru zopet na naš oder. Delo je tako v muzikalnem kakor v pogledu libreta na nadpovprečni stopnji operne tvorbe in prinaša v deianju svoievrstno psihološko rešitev konflikta. Kot operni dirigent bo debutiral s tem delom Samo Hubad.
ast
Kdor l£6e službo plača a ra&fco oesedo L —Jo. a. arSL it prur cnJKso —BO. as dajanj* naslova »11 šifro L 2.—. Na.jman.j6: 'jedob z& te oglas« Je L 7.—. •■- Za ftenltve 1» dopisovanja J« plačati na vsako besedo L 1.—. za vse druge oglase L —.«0 n> besede, ea drž. In prov. takso I, —.60. ca dajanje naslova al) šifro V 3— Najmanj« tzno« «• te oglas« Je L 10.—.
		
	Tel.	
	40	
	88	
D R	V A	
PREMOG		
G O M B A C		
Gledališka 14		
Hišni posli
dobijo službo
Hišni posli
iščejo službe
Fanta
goli? p-oste::a. sprejmem v mizarsko klavnico za vsa pomožno dela. Svetek. Karlov. Ska 1-	10567-1
Bivši železničar
lz okolice LJubljane, prosi za delo čez dan. ZTriožen vseh del. Naslov v ogl. odd J*tra.
10675-1
Gospodinja
za vsa dela išče službo k amwtojnerau gos po du. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zanesljiva«.	10644-1
Poročena zena
i??; službo kot nostrežnira ■13 vsak dan s hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 222«.
10627-1
Gospod, pomočnico,
ki zna kuhati, iščem za 1 julij Naslov v oel. od. Jutra.	10593-1 a
Mlada deklica
5el: službe k otrokom. Naslov v osi. odd. Jutra.
10598-1 a
Boljše dekle
nudi stareišo moč) k dvema osebama za vsa hišna dela, iščem. Naslov v vseh posl. Jutra.	10504-la
Gosp. pomočnico
izvežbano, resno, za vsa jela in kuho iščem k 2 osebam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oskrba in plača dobra«.	10679-la
Boljšo dekle
ali gospodično iščem k dvema malima otrokoma za 1. julij. Plača in hrana dobri. Pismene ponudbe na ogl- o*33-Jutra pod »Otroka«.
10674-la
Postrežnica
primerna, ki zna vsaj ne-nekoiiko kuhati se sprejme Hrana dobra. Kettejeva 9, Šiška. 10624-la
Deklico
v pospravilo tu pomoč buffe-ta, sprejmem — lahko tudi takoj nas-opi. Ponudbe z točnem opisom na ogl. odd. Jutra pod »Buffet«. 10776-la
Brivca na dom
sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober«.	10560-la
Kavar. kuharico
za takoj išče kavarna »Emona« v Ljubljani. Zglasiti se istotam dnevno od 11. do 1?. ure.	10728-la
Postrežnico
sprejmem 3-krat v tednu. Naslov v vseh posl. Jutra.	10730-la
Služkinjo
ali postrežnico, mlajšo, veščo kuhe, iščem za takoj. A. T., Celovška 61-11.	10758-la
Italijanska družina
išče služkinjo za vse. ki je pripravljena, da gre v Kraljevino in po možnosti govori italijansko. Salami. Nunska 4/T.
10638-la
Postrežnico
za ves dan spre:mfm takoj. Hrana in plača dobra. Prednost imajo mlajša dekleta. Naslov v vseh posl. Jutra.
0 771 •
16 letno dekle,
ki ima veselie iti za raz-našalko. oziroma tekačico, išče kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi k otrokom«.
10597-la
VSAK
naš naročnik ie zavarovan
S P O I? T
Druge tekme, ume točke
Spet dolga vrsta prvenstvenih prireditev na štirih domačih igriščih
Prav dobesedno neugonobljivi so ti naši aktivni pristaši okroglega usnja, toda nič slabega jim nočemo očitati s tem. saj so oni prav za prav edini, ki nam držijo pokonci naše športno življenje, dasi skromno, toda dovolj razgibano. Res je. da je zadnje dni pritisnilo ono pravo julijske sonce, toda — beseda dana. mož velja — do 11. julija bomo vzdržali in odigrali ta spomladanski del prvenstva do konca.
Danes bodo spet št;ri igrišča sprejela osem nogometnih enajstoric. da se pomerijo med seboj za tečke. male, večje in največje, med katerimi zavzema najvidnejše mesto tekma med Marsom in Dopolavoro™ tob. trn-, za njo takoj ra drugorazredni dvoboj med Korota-nom in Žabjakom Da bodo gledalci lahko razporedili obisk, navajamo v naslednjem še en' krat ves spored pregledneje takole:
na igrišču M 1 a d i k e : ob 9.30 Mladika—Depelavoro t. t. mladini in ob 10.30 M'ad"ka—Vič rezervi,
na igrišču K o r o t a n a ob 10. Korotan—?ah.iak (II. divizija) in ob 15. Korotan—?t?b.iak rezervi.
na igrišču Hermesa: ob 9.30 Hermes—Žabjak mladini in ob 10.30 Her-mf-s—I. tu bi lan a rezervi in
na ig r i š č u Ljubljane; ob 16.30 L jn bi - a—Mars mlzdini in ob 18. Mars —Dcp lavero t. t. (I. divizija).
s— SK Mars. Pokalni turnir za mladino
zaradi tehničnih zaprek odpovedan in preložen na nedelio 18. julija.
s— SK žabjak. Za tekmo ob 10. na igrišču Krrotana naj bo moštvo ob 9.30 tamkaj. Rezervno moštvo naj bo ob 14.30 tudi tamkaj v garderobi. Postavi na običajnem mestu. — Mladina igra v torek ob 11. na igrišču Hermesa.
Postrežnica
za lutrame ure k tričlanski družini se sprejme. Idrijska 19.	10581-1a
Gospod, pomočnico
sprejmem. Vprašati dnevno do 4 "u-e popoldne. Naslov v vseh posl. jutra. !0779-1a
Postrežnico,
pošteno in pridno sprej-me-n dvakrat tedensko. Bukovec. G a le tov a ul. 3/1.
10788-la
Gosp. pomočnico
se spre.me takoj. Beethovnova ulica 16-IV, v-atp 20.
;0764-la
Kuharico,
samosto no: ki opravlja tudi ostala hišna deli, išče starejši zakonski par Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in zahtevki plače na ogl odd. Jutra pod »Zanesljiva in snažna.«	10455-la
Gosp. pomočnico
iščem. Plača po dogovoru. Cigaletova ui. 13.
10710-la
Mlajšo dekle
pošteno in pridno, rabim za pomoč v gospodinjstvu. Zaposlitev vsak dopoldan od 8. do 12. ure. Plača Po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10712-la
Kuharica,
ki opravlja tudi druga hišna dela. se sprejme k trem odraslim oseb.im. Naslov v ogl odd. Jutra.	10716-la
Služkinjo,
ki kt.ha in opravlja vsa gospo iinjska dela. išče mala druž:na. Naslov v vseh posl. Jutra.	10775-la
Uradništvo
išče službe
Uradnica
kniigovodka, samostojna bilancistka, z desetletno prakso, samostojna kore-spondentka, vajena vseh pisarniških del, želi namestitve. Ponudbe na og.asl odd. Jutra pod »Nujna pomoč«.	10600-2
Absolvent trg. šole
prosi za zaposlitev kot blagajnik, trg. pomočnik ali slično. Ccnj. dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost 7«.	10562-2
Upokojenec
železničar želi kakršno koli zaposlitev. Vajen je tudi pisarniških del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Pošten 17«.	10733-1
Gospodična
z znanjem italijanščine, išče mesto blagajničarke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestne in poštena«. 10772-2
Mlada gospodična
z znanjem s.rojepi-ia. nemščine, gospodinjstva z nekaj pisarniške prakse, išče kakršnekoli primerne zaposlitve v mestu ali zunai. Gre tudi k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 10700-2
Izurjena strojepiska
vajena tudi drugih pisarniških del. Išče primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebna«.	10829-2
Uradništvo
dobi službo
Absolventinjo
abiturijentskega tečaja, z znanjem strojepisja :n knjigovodstva z lepim nasiopom sprejmemo v službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prakti-kantin.a«.	10793-Ca
Pduk
cisto na kratko
V krogih italijanske nogometne federacije proučujejo načrte, da bi za prihodnjo sezono nekoliko preuredili našin prvenstvenega tekmovanja. Vsi klubi (iz glavnih treh divizij") naj bi po posebnem ključu tekmovali med seboj po posamezn-h pokrajinah prvaki pa naj bi se potem se=!i v ožjih Fnalnih tekmah za naslov prvaka. Konkretni sklepi za zdaj še niso bili sprejeti.
Znani italijanski atlet in rekorder Mario Lanzi je bil diskvalificiran za dobo 20 dni. ker je brezobzirno nastopil nroti enemu izmed službujočih atletskih sodnikov.
Dva izredna uspeha so beležili pred kratkim ^a "atletski prireditvi v Stcckholmu. S. Ljun-gr"en je tekel 400 m 48.3, Arne Ahlsen pa je na 1500 m dosegel izborni čas 3:50.4.
Iz madžarske prve lige nogometašev morajo letos oditi v nižji razred klubi Haladas. Szeged in To rek ves.
Za državno prvenstvo v _hrvat«kera nogometu so najnevarnejši kandidati Gradjapski, Ccncordia. Hašk in Ličanin. Zadnjo nedeljo je Gradjanski porazil HaŠkovce z 2:0 in se nevarno približal dosedanjemu prvaku Con-cctdi^'
Italijanščino
poučujem vestno, temeljito. Slovnica, konverzaciia. — Grem tudi na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10578-4
Italijanščino,
nemščino, francoščino in angleščino poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska 11, pritličje. Informacije dopoldne.	10839-4
V 3 mesecih
se lahko praktično naučite italijansko, nemško, francosko, stenografije. knjigovodstva, korespondence, trgovskega računstva. Fcuk od osnov do obvladanja. Nudim posamezne inštrukcije dijakom v vseh predmeta za sprejemne in popravne izpite. Prijavite s? lahko vsak dan od 8. do 10. ln o<i 14. do 16. ure: Kov (Turjaški) trg 5. Instr.
10792 4
Bivša učiteljica,
starejša, skromna išče opremljeno sobico event. s kosilom proti pouku nemščine, italijanščine, franeoščine. klavirja ali pomoči v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po dogovoru«.	10702-4
Gospa
poučuje italijanščino in nemščino po hitri in praktični metodi. Ugodne cene. Rimska c. 10/1. desno.	10715-4
i It K*
Preprogo
pliš krasen	vzo.ee za otoma. no. brisače,	blazine, predvojno blagu,	prodam. Om<rza, Bleiwe:sova	6-1. 10550-6
PREMOG DRVA I. Pogačnik
LJUBLJANA,
Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
Pege in lišaj
Vam zanesljivo odstrani Alba krema. Drogerija KANC. Židovska ulica 1	10517-6
Mrčes
■uši, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite * Toxin praškom. Drogerija KANC. Židovska ulica 1.	10546-6
Ščurke, podgane
in miši gotovo pokonča strup, ki ga dobite v drogeriji Kane,
__ .T:— .	lA^r c
Židovska Uica 1.
10545-6
Gumbne dele,
želez nt il. c.nk »AST0R« Od št. lc lo 50, proda Ileršič, L>: ■.: i ' Rimska 13. 10500-6
Otroško košaro,
novo, prodam za 150 L. Večna pot 1. 10591-6
Citre in foto-aparat
billi clack 6X9, skoro nov s torbico, prodam za 600 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10602-6
Otroški voziček
globok, predvojni, bel in otroški stolček — ugodno prodam. Mirfe, Groharjeva 22-1. Ogled od 1.—3-ure.	10629-6
Otroški voziček
globok, prodam. Bradač. Trnovski pristan 18. 10633-6
Otroški voziček
globoko, lep, prodam. -Vračko, Križevniška 9-1.
10639-6
Velik pleten kovčeg
93 X 55 X 56, posodo in drugo, prodam. Rimska cesta št. 7/II. vrata 12.
10648-6
Elektr. kuhalnik
na 2 plošči z regulacijo, prodam. Ogled med 9- in 12. uro. Naslov v vseh posl. Jutra.	10727-6
Pletena vrtna
garnitura
sestoječa iz 4 foteljev in mize, prvovrstne kvalitete še nerabljena, se proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Korbgarnitura«.
10612-6
Ledeno omaro j
srednje velikosti, dobro ohranjeno, prostora t notranjščini za ca. 80 kg, prodam za 900 lir. Naslov S. Avsec, trg.. Bežigrad 13. 10616-6
Voz za seno
(mrizer), prodam. Franc Zaje. Potočnikov« 8.	10756-6
Vrtne stole
nove, zložljive, proda pisarna Trtbuč, Soriarske steza 2. nad Florijansko cerkvijo. 10760-6
Ping pong miza
se proda. Malgajeva 8-1. nadstropje, desno.	10755-6
Perzijsko preprogo
(preiposteljnik), prodam. — Ogled od 11. do 12. ure. Naslov v vseh posl. Jutra.
10754-6
Perzijsko preprogo
pristno, zelo lepo in >n-taktno prodam. Posredniki izključeni. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10786 6
Volneno preprogo
in posteljno perilo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10787-6
Dva vozička
do 300 kg nosilnosti, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra	10789 6
V frižideru:
velikem, oddam še nekaj se-pariranih, zaprtih prostorov. — Dopisi na og'. odd. Jutra pod »Frigidaire«.	10706-6
ženske gojzerje
št. 38. dobro ohranjene, prodam. Naslov vseh posl. Jutra.	10250-6
Elektr. gramofon
prodam. Mihelič, Kavškova 18. Šiška.	10704-6
Šivalni stroj
z okroglim čolničkom, znamke Singer. se proda. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10646-20
Pozor,
stavbeniki in hišni posestniki 1 — Dobavljam, polagam, stružim ter voščim tudi stare parkete. Josip Brleč. Kolodvorska 28.	9725-6
Železno posteljo
zložljivo in belo vrtno k!op. prodam. Vprašati Cesta na Rožnik 5.
10735 6
SUHE gobe
Dve zapestni uri
moška »Marvin«, ženska »Doxa«. obe chrom. prodam zaradi bolezni. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10634-6
Otroški voziček
globok, predvojni, bel, v odličnem stanju ugodno prodam. Ogled od 13.—15. Pražakova 10-11, levo.
10622-6
Kopalna kad,
cmajlirana. litoželezna. dobro ohranjena, se proda. Oeled od 13 do 15. Albanska 47.	10584-6
Črno-bele čevlje,
skoro nove, št. 36, prodam za 380 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10555-6
Pocinkane žice,
4 mm, približno 15 kg, prodam. Vodnikova cesta 193.
10573-6
Kopalno kad,
lahko cinkasto, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10561-6
Damski čevlji,
pravo kroko usnje, rjavi, naprodaj. Naslov v oglas, odd. Jutra.	10558-6
V komisij, prodajo
sprejemamo fotoaparate, umetnine, preproge, an-tikvitete. srebrnino. porcelan, steklenino itd. — Parfumerija »Venus«, palača Bat.	10687-6
Otroški voziček
športni, nov. predvojni materljal. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10736 6
Leica III b
z Leitz, Elmar f 5 cm -1.3.5 v odličnem stanju, se proda. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10738 6
Otroški tricikel,
lesen, v dobrem stanju, prodam, Senčar, Tavčarjeva ul. 3/1.
10737-6
Kredenco
čista. starejša, poceni naprodaj. Trnovska ul. 25.	10742-6
Več modelov
rožaste, čiste svile prodam. Atelje Mire ška-bar. Ulica 3. maja 5/It.
10690-6
Aparat za trajno
elektro-štedilnik ln elek-tro-eparate za, segrevanje škarij prodam. Elektro-delavnica. Medvedova 4.
10699-6
po najvišji dnevni ceni kupuje Sever & Komp.
289-7
Voz (dira)
na štirih ko.^ih Jo 500 kg nosilnosti. kupi»Papirocel« — Lepodvoreka 23. 10427-7
Kupim
po ugodni ceni radio-plo-šče, fotoaparat in damsko uro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radio—ura«.
10589-7
Voz zapravljivček
malo rabljen, dobro ohranjen, kupim takoj. Zglasiti se Frančiškanska, trgovina s pohištvom. Pangos.	10830-6
Odpadke
krojaške in šiviljske, kupujem. Hrenova ulica 8.
10096-7
Različne vreče
stalno kupu,en. plačam dobro Podbevšek Filip, Ljubljana VII Obirska 4. 96S8-7
Elektr. hladilnik
kupim ali izposodim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Privatno«. 10680-7
Leica fotomat
povečuvnik. ter sončno ta-slonko za Elmar, kupim. Stu-'io Potrč. Selenburgova 6.
10770-7
Otroško posteljico
belo. dobro ohranjeno z mrežo in žimnico, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Čista«. J	10620-7
Otroški voziček
globok, temnomoder, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Moder«.
10626-7
Kupim
Platte-Tanger: Angleika vadnica, J. del. Ponudbe t. Kos, Pred škofijo 21/II.
10607-7
Otroške snežke
št. 32, dobre, kupim. Ponudbe na ogj. odd. Jutra pod »Dobre«. 10548-7
Leica objektiv
Summitar F = 1 :2, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sve-tlojak«.	10551-7
Mizarsko del. mizo
(Hobelbank) kupi ali vzame v najem Motormetan, Celovška 38.	10568-7
Stol za potrebo
v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bolnik«.
10689-7
Suhe gobe
kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Višnje-
vec, Flarjanska 37._
10688-7
Črpalko
podvodno ali nad vod no, kn. pim. Naelov v vseh p«!. Jutra.	10751-7
Tehtnico,
kuhinjsko ali manjlo de-cimalno. kupim. Widmiy-er, trgovina pri »Soncu«.
10557-7
Stare kovance
srebrne, različne dragocenosti, umetnine, namizno orodje, servise, starinske vrednosti, kupimo. Rudolf Zore. LJubljana, Gledališka ulica 12.	10677-7
Betonski mešalec
1501, kupim Bencnski, elefc-tro ali brez motorja. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Mešalec«.	10761-7
Kapne in rjuhe
nove ali milo rabljen"1, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam d^brn«. 10766-7
Knjižno omaro
klavir a!i pianino event. tudi samo. kupim ali samo v na. jem. Ponudbe z navedbo cene na og!. odd. Jutra pod »T.jub. liana«.	10748-7
Stare moške obleke,
čevlje, per>lo, pohištvo itd. stalno kupuje: A!oJ-zija Drame, LJubljana, Gallusovo nabrežje 29.
10713-7
Teodolit
(universalni instrument, tahi-meter), kupim. Naslov v vseh poel. Jutra.	10759-7
Motor s prikolico
Indian. prodam za 13.000 lir. Tovarniška 13.
10642-10
Kupim avto
znamke DKW, Fiat mali ali stičnega v dobrem stanju, od zasebnika, brez posredovalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.	10454-10
2 motorni kolesi
125 ccm in 350 ccm, najboljše znamke v odličnem stanju zelo poceni naprodaj. Gasogeno-Merkur, Puharjeva 6.	10721-10
Kupimo
stare avtomobile, motorna kolesa v vsakem stanju — Gasogeno-Merkur, Puharjeva 6.	10724-10
škoda avto
šport še nov zamenjam za boljše znamke avtomoHil limuzino. Event. tudi prodam. Ogled od 12. do 14. ure. Naslov v vseh posl. Jutra.	10731-10
1.5 tonski avto
z Betfordovim motorjem in en DKW avto., ugodno naprodaj, Ciril Metodova 35, v bivših strojnih tovarnah.
10784 10
Motorno kolo
do 250 ccm proda mehanik Ambrož, Ciril Metodova št. 71.
10708-10
Motorni čoln
ali prenosen motor za čolne kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motorni fcoln«.
10711-10
Žensko in moško
kolo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tj-koj 222«.	10520-11
Biciklje
in bicikel-gumo kupuje pb najvišji ceni mehanik Ambrož. Ciril Metodova 71.	10709 11
Žensko kolo
Diirkop po zelo ugodni ceni naprodaj. Kamniška 19.	10643-11
Moško kolo
štrapac, znamke Durkop. skoraj nov, se ugodno proda. Beethovnova 2-IV.
10640-11
Par moških koles
v dobrem stanju, prodam. Gospoevetska (Celovška} cesta 551.
10650-11
Nov lahki tricikel
prodam. Zanimancem na ogled v pekarni Ivan Novak, Sv. Petra cesta 76.
10-64-11
Dvokolo
moško in žensko, dobro ohranjeno, kupim. Pridem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 111«.
10740-11
Moško kolo
prodam. Od 9. do 12. ure dop. Naslov v vseh posl. Jutra.	10725-11
Moško in žensko
kolo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10790 11
Damsko kolo
v odličnem »taniu. kupim, plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Ji,tra pol »Brezhiben«.
10767-11
Razprodaja koles
nekaj damski h □ moških — najboljših znamk — po ie]o ugodni eeoi. 5uštarš:č. meha. nična delavnica. Ble'lweisova 13 (Figove«, levo dvorišče).
10718-11
Več tricikljev
nekaj rabljenih, nekaj novih, proda po nizkih cenah Šuštar. 5iJ. mehanična delavnica — Bleiwe:eova 13 fFigovee. levo dvorišče).	10723-11
Plačamo zelo dobro
za stare biciklje, bicikelj-gume, motoma kolesa ter eume za motorna kolesa. Gasogeno. Merknr. Puharjeva 6. 10719-11
Prodam
dobro ohranjeno moško kolo znamke »Puch« in moške lakaste čevlje št. 42. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10628-11
Damsko kolo
DiarniD:, Puch. S-yria, Dar. kop ali stčno kupim. Pooul be na ogl. odd. Jutra pod »Odlično kolo«. 107fi8.ll
Biciklje
predeluje v tririklje. prenavlja, izvršuje vsa popravila po zmerni ceni mehanik F. Ambrož. Ciril Metodovi 71.	10707-11
Moško kolo,
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. lutra.
10 95-11
Pohištva
Zaloga pohištva
Stanoviniska oprema — Liubljana, Gradišče 4. Velika zaloga. Ogled brezob-vezen.	10009-12
Kuhinjsko opravo,
novo, in že rabljeno kredenco poceni prodam. Mizar Lončarič, J^ška. Vodnikova 116.	10537-12
Kredenco
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kredenca«.
10611-12
Moderna spalnica
orehova, 1 omara in postelj«, trdi les, ugodno naprodaj. Alojzij Andlovic, nad cerkvijo sv. Florijana.
10610-12
Posodim spalnico,
event. tudi jedilnico proti mali odškodnini. Prodam omaro s predali. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10585-12
Spalnica
nova, moderna, solidno izdelana, mahngoni pleskana, se proda za fiOOO lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 10747-12
Kateri mizar
bi kupil neizgotovljenc jedilnico ali gospodovo sobo iz orchovine. Naslov v ogl. odd. Jutra.
IL .'82-12
Oblatila
Moško obleko,
novo, moderno. Za veliko postavo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10599 13
Lepa moška obleka,
črna, za visoko postavo se proda — istotam se proda okvir in vrata. Naslov v vseh posl. Jutra. 10631-13
2 moški obleki,
fini, za močnejšega gospoda, rjava in modra, se pro-da. Naslov v vseh posl. Jutra.	10654-13
Krasno čisto svilo
za. damsko obleko in par rdečih čevljev iz kačjega usnja prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10653-13
Balon plašč,
dobro ohranjen ali nov, rujav (stari) kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvojni«.
10175-13
Prodam
moško suknjo, moško črno obleko, ženski hubertus-plašč, vse staro blago, dobro ohranjeno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10563-13
Prodam
mornariško obleko za tri-letneea fantka, visoke čeveljčke št. 25, novo stensko preprogo in še druge stvari. Kremžar, Mandel-čeva 15, I, vrata 56.
10554-13
Novo moško obleko
iz finega češkega blaga — ugodno prodam. Gasogeno-Merkur, Puharjeva 6.
10720-13
Volneni jopi
rudeča in rumena, poletne obleke in 2 para modernih damskih čevljev št. 391« do 40 se proda. Železni-karjeva 16-1, levo. 10722-13
Proda se
nova meška obeka n dam. ska kostum jopa (staro blago). Naslov v vseb po«!. Ji,tra.
10774-13
Moško obleko
skora; novo temno-mo'ro zn srednjo postavo, ugodno pro. da Sušt or. Hrenova ulica 17. dvorišče, levo. 10746-11
Prodam poceni
skoral nov žaket s telovnikom. Rozman. Pod-junska ul. 13. Sp. šlška.
10793 13
Kupim
astruhanski plašč aH plašč od astrahanske ko-žice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ohranjen'.	10717 13
Prehrana
Otroke do 2 let
sprejme poštena družina v dobro oskrbo proti mesečnemu plačilu Naslov v ogl. odd. Jutra. 10553-14
Kapital
Vse denarne in trgovske posle
izvršim hiH> in -očno Obrnit? se na
RUDOLF ZORE
Gledališka nlica 13 Telefon 38-10
□ncoDUUuuuuuLjn1
2000 delnic
Trboveljske premogoko-pne družbe in 400 Kranjske industrijske družbe, prodani najboljšemu ponudniku brez posredovalcev Ponudlbe na ogl. odd. jutra pod »3000«.
10676-16
Manjše posojilo ]
nud. intei. s-amostojni mlajši simpatični dami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diskrecja«.
10729 16
V najem
Travnik
vzamem v na.im za koSnjo ali na polovico koSnje. Vodnikova cesta 42. Si:-'.«.
_10757-17
pjf^i./fli
Buffet v centru
Ljubljane dam na račun, pventuelno tudi oddam v lastno vodstvo z k^n-cesi'0. Kavcija potrebna takoj. Točni popisi v p-mudbi Hi ogt. odd. Jutra pod »Odti 1 im«.
10777-19
Stavbno parcelo,
lepo, 800 ml veliko, na Mirju, po ugodni ceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10603-20
2 stanovanjsko hišo
prodam za 180.000 lir Z lepim vrtom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10604-20
Hišo
tristanovanjsko, novo, pro dam za 170.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa lega«.	10659-20
Hišo
cnonadstropno 2-stanovanj sko, s 1070 kv. m vrta za Bežigradom, prodam za L. 300.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »70.000 hipoteke«.	10663-20
Parcelo
zelo lepo, 820 kv. m ob sedanji Ciril-Metodovi ulici, prodam za 246.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnost«.
10662-20
Hišo
14-stanovanjsko v Šiški — komfortno, prodam za L. 3,300.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilna«.	10661-20
Hišo
z manjšim trgovskim lokalom v Šiški, prodam za 160.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišica«.	10660-20
Parcelo
1300 kv. m za Bežigradom prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »270.000 L:r«. 10672-20
Hišo
v šiški z 2 trgovskima loklilama in 60.000 Lir hipoteke, prodam za Lir 4C0.0C0. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Celovška-.	10671 20
Parcelo
1100 kv. m ob Vipavski ulici prodam za 200.000 Lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vogalna«.	10670 20
Hišo
z zemljiščem blizu LJubljane. prodam za Lir 85.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kmet-ska hiša«.	10669 20
Stavbno parcelo
ob vodi in novo projektirani 20 m cesti v Rožni dolini se proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preprodajalci izključeni«.
9574-20
Stavbno parcelo
ob Večni poti, južna lega in ob vodi se proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Južna lega«. 9575-20
Stavbno parcelo
južna lega cca 800 kv. m, se proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Idealna parcela«.	9576-20
Parcelo
780 kv. m ob Streliški ulici prod.im. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »300 za kv. m«.
10668 20
Hišo
blizu Dolenjskega kolodvora ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stiristanovaniska«.
10665-20
Parcelo
810 kv. m ob podaljšani Kolarjevi ulici, prodam po 250 lir za kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stavbna«.	10664-20
Parcelo
prodam za 10.000 lir. Naslov v vseh posl. Jutra.
10615-20
Več lepih parcel
stavbmh in dvoje industrijskih ugodne naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ucroden nakup«.	10385 20
Parcelo
na lepi legi. v izmeri do 800 kv. m kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gramoz..
10696 20
Hišo
trgovsko, stanovanjsko, z dvoriščem, skladišči in krasnim vrtom, v centru mesta, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stala za par konl-.
10695 20
Manjšo hišo
z večjim vrtom in štalo kupim. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »čim bližje mesta«.
10694 20
Vilo na lepi legi
dvostanovanisko. z lepim vrtom kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna lega«.
10693 20
Staro hišo
z večjim vrtom in dvoriščem kupim v centru mesta. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10698 20

		
II	K^U	
		
■ R ISB£ 0inj/fjmBCsmLQ ■cJm/(/ugiMjiX
Tega dne je bilo v gradu in po vsej deželi veliko veselje in slavje. Jedli, pili so in plesali... Od vseh strani so prišli kralji in knezi ter se čudili krasoti krar Ijevičeve žene. Nihče ni mogel verjeti, da je Anica hči ubogega, starega oglarja, tako zelo se ji je podala prekrasna obleka in tako lepo se je vedla, kakor da je vse svoje življenje prebila v grajskih sobanah.
2-stanovanjsko
hišico
z vrtom in dvoriščem kupim, čim bliže mesta ali v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V dobrem stanju«.
10697-20
Gozd ob Večni poti
krasna rast, se proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15 lir«.	9577-20
Vilo
enonadstropno, moderno, s 1000 kv. m krasnega vrta prod i m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prule«. 10667 20
Parcelo
ob Oblrski ulici. 850 kv. m prodam po Lir 250 za kv. m. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »L?p.i parcela«.	10666-20
I-
Hišo kupim
v katerem koli kraju mesta do 350.000 lir. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »S h:^ teko več«.	10825-20
Lepo hišo,
popolnoma novo. C komfortnih stanovanj, prodam za Lir 980.000. Ponudbe ne ogl. odd. Jutra pod »Resen«. 10808-20
Večji travnik-njivo
ali več manjših, po možnosti pred blokom, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trav-nik-niiva«.	10822-20
Večji kompleks
zemljišča kupim kjer bi bila dovoljena zidavs industrije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo ra :ndustri;o«.
10821-20
Prodam lepo, novo
hišo-vilo, z	'epim vrtom za
680.000 lir.	Ponudb« na ogl.
odd. Jutra	pod »V mostu-
center«.	10806-20
Kompleks zemljišča
kjerkoli v Ljubljani, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prpraven za parcelacijo«.	10818-20
Lepa travnika
3200 in 9000 m2 prodam po zelo ugodni ceni, oddaljena 20 minut od glavne pošte. Ponudbe na oglasni odd. lutra pod »Lepa zemlja 33«.	10809-20
Lepo sončno parcelo
na M;rju. prodam za 280.000. Ponudbe no ogt. odd. Jutra pod »853 rr.2«; 10812-20
V centru mesta
prodam veliko trgov-k o stanovanjsko hišo za 1.700.000 lir Resne ponudbe na ogl. «dd. Jutra pod »Trgovska-con. ter«.	10807-20
Prodam:
Parcele: v vzhodnem delu po 55 in 70 lir v bližini tramvaja pri Sv. Jakobu, za Bežigradom, ob Blei-weisovi cesti (Tyrševi), v Rožni dolini in Sv Petru. Zem!ii?če za industrijo. Zajec Andrej, realitet-na pisarna. Tavčarjev* ulica 10.	10765-20
Naprodaj:
Hiša. dvonadstropna, nova, 7 trisobnih stanovanj : vila, tristanovanjska, z 1000 mJ vrta; hiša, nova, enonad-stropna. v Šiški: hiša, vi-sokopritlična. nova, v Šiški ; hiša. enonadstropna. nova. pri Sv. Petru. Zajec Andrei. realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10.
10763-20
Hiše v Ljubljani
zamenjam za gozdno po-sest ali kupim gozd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra
pod »Zamenjava«. 10726-20
Kupim hišo
ali zemljišče, kjer koli do 750.000 Lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtnik«.	10798-20
Lepo parcelo,
sončno, na Mirju. prodam za 255.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »853 kvadr. metrov«. 10827-20
Stavbno parcelo,
1:90 kv. m vel:ko, prodam za 11(1.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebujem denar«. 10814-20
Prodam
popolnoma novo hišo zaradi pomanjkanja denarja za Lir 200.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno rabim«.
10815-20
Prodam
4000 in 8500 kv. m zemlji-
šča-travnik. sposoben za parcelacijo aH v industrijske svrhe. Ponudbe na ogl. cld. Jutra pod »1 'godno prodam«.
10816-20
Lepo parcelo
oh Bleiweisovi c. 7_"0 kv. m veliko prodam za 280.000 lir. Samo rffine ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zidava dvo. tronadstropnice«. 10826-20
Visokopritlično hišo
2 trisobna stanovanja ter lepim vrtom, prodam v severnem delu za 230.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova hiša«.
10801-20
Kupim travnik
od 5—20.000 kv. m kjer koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra krma«.	10800-20
Kupim parcelo
za 150.000 Lir, eventuel-no več. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod aSem interesent«.
10799-20
Kupim hišo
v Ljubljani do 600.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina pripravljena« 10811-20
Lepa travnika,
ležeča skupaj, 3200 in 9000 kv. m velika, prodam skupno ali posamezno po zde ugodni ceni. oddaljena minut od glav. pošte. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pol »Lepa' 33«.	10817-20
V strogem centru
kupim trgovsko ali stanovanjsko hišo do 5.000.000 lir. — Resne in diskretne ponudbe na ogl. odi. Ju-ra pod »Po lii trgovska«. 10820-20
Kupim hišo aH vilo
v centru mesti ali njegovem najbližjem okolišu. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pnd »ftotovina do rrv. lijon lir«.	10819-20
Stavbno parcelo,
lepo, k'erkoli pred blokom, pe ž'Vi čirrbržje mpsta. ktinim. Ponudbo na ogl. odd. Jutra rod »Plačam dn joo.oon ti-..
10824-2C
Kupim parcelo
na lenem kra^u do 500.0«o lir. R^sne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Č1mp-e''e k" 10823-20
Prodam
trgovsko s-nnovanisko hišo na najprmnetnejši točki ra Lir rV01.fWl. Ponu'be ra os-l. odd. .Tirra pod »Dva lokala«.
10810-20
Stavbno parcelo,
lepo, za Bežig-adom prodam po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep kraj«.	10805-20
Prodam kompleks
s-avbnih parcel od 500 do 900 kv ffl. prodam tudi posamezno. Ponudbe na ogl. odd. Juta	»40.000 do 70.000 I«3. 10813-20
Kupim parcelo
do največ 10O.O0O lir. lahko rudi čez blok. Por n-fhe n« og!. odd. Ju-ra pod »Tako-' gotovina«.	10804-20
Lepo vilo z vrtom,
ne predaleč od centra, kupim do 700.000 lir. Ponudbe na "tri. odd .Tntra pod »TVori. tuelno več«.	10826-20
Prodam
stavbno parcelo za strnjen sistem ob glavni cesti na sončnem gramoznem terenu. Cena z vseni taksami Je 35.000 '■r. Poteve se Trnovo. Kolczijska ul. 19, TT.
Stavbna parcela
etru, eni sistem, za dvonad-stropnico ob Bleiweisovi cesti ee proda. Naslov v vseh posl. Jutra.	10750-20
Stavbišče
ob glavni cast; z 22 m fronto za zidavo večnadstropnice se ugodno prodb Ponudbe na og! odd. Jutra ped »Fronta •22«.	10733-20
Prodam
popolnoma novo dvosta-novanjsko hišo z manjšim vrtom v Zg. šiški za lir 165.000. Poizve se atelje »Moda«, Pražakova 15/1.	10794-20
Kupim posest
ali hišo s hlevom in dvoriščem do Lir 350.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poecst«.
10803-20
Prodam
enodružinsko vilo z večjim vrtom ob tramvajski postaji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lir 420.000^.	10796-20
Prodam
v Dravljah pri cerkvi novo enonadstropno dvo-stanov-anjsko hišo (po tri sobe in prit-ikline) z večjim vrtom za 300.000 lir. Potrebnih 150.000 lir. ostalo Po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10797-20
Novo hišo
dvostanovanjsko, sem pri-moran prodati mnogo pod lastno ceno. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10683-20
Hišo 3 leta staro
dvoje 3-sobna stanovanja, 850 kv. m vrta, zelo ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno«.
10684-20
tji/T
Zamenjam
dvosobno stanovanje s kabinetom in kopalnico za enosobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prule«.
1059-4-21
Stanovanje
s hlevom za par konj se odda. Glince. Obrtniška ul. 6.	10734-21
3-sobno stanovanje
komfortno, v strogem centra, prodam. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Redka prilika«.
10H92-21
3000 lir nagrade
dam za 1 ali 2 sobno komfortno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »3000 lir«.	10601-21a
1 ali 2-sobno
stanovanje
išče družina, ki je zavoljo razmer sedanjega časa brez lastne krivde postavljena na cesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležen«.
10681-21a
1000 lir nagrade
dam onemu, ki mi odda aH odstopi 2-sobno stanovanje. Naslov: Ilirska 12, podpritličje.	10636-21a
Mesto hišnika
ali najemnika v 1 ali večsobnem stanovanju tsce mirna družina, event. sobo s štedilnikom. Ponudbe« na ogl. odd. Jutra pod »Najraje za hišnika«.
10637-21a
1-sobno stanovanje
in mesto hišnika v sredini mesta zamenjam samo za istotako stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali pozneje«.
10618-21a
Dva zakonca
iščeta sobo in kuhinjo — žena bi tudi po potrebi pomagala v gospodinjstvu ali vrtu — plača tudi v naprej s maščobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebna«.	106l4-21a
Za eno leto plačam
naiemnino naprej, kdor mi odda 1 ali 2 sobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico. Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Mirna zakonca«. 10608-21a
2 sobno stanovanje
znotraj bloka iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo«.	10549-2la
2 sobno stanovanje
z pritiklinami in vrtom v ali na periferiji dam pol. leta zastonj onemu, ki mi preskrbi 2_3-sobno konfortno stanova, cja v centre. P-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centralna«.	l0769-21a
1-sobno stanovanje
event. s kabinetom, iščeta mati in hčer. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni«. 10682-21a
Parketirano sobo
z balkonom oddam boljšemu gospodu. Dolenjska cesta 94 a.	10592-23
Opremljeno sobo
z uporabo kuhinje brez
perila se odda starejši ženski, ki prevzame gospodinjstvo samca-vdovca. — Naslov v vseh posl. Jutra.
10625-la
Opremljeno sobo
lepo. sončno, mirno, s posebnim vhodom, se takoj odda boljšemu gospodu. Koroščeva 1, Moste.	10652-23
Na stanovanje
sprejmem starejšega goveda. Šuštar, Hrenova ulica 17 — dvorišče, levo. 10745-23
Opremljeno sobo
z uporabo kuhinje, išče zakonski par Lastno perilo. To-čen plačnik. Ponudb? na ogl. odd Jutra pod »Dom«.
lW39-23a
Opremljeno sobo
čedno, sončno, za dve osebi, iščem za 1. julij. Delno ma-terijalno plačilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Približno center«.	10443-23a
Iščem sobo
s posebnim vhodom po možnosti s kopalnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S kooalnico«.
10588-23a
Opremljeno sobo
z souporabo kuhinje išče mirni zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra.	10678-23a
Prazno sobo
sončno, v pritličju za takoj ali pozneje, išče starejši, miren gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro za 3 mesece naprej«.
10649-23a
Prazno sobico
s posebnim vhodom ali opremljeno išče gospod s 1. julijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospod«.	105S7-23a
Skromno opremljen
kabinet, najraje za Bežigradom, išče revna uradnica. Ponudbe na opl. odd. Jutra pod »Imejte sočutje!«
10584-23a
Prazno sobo
sončno iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Posebni vhod«.	10691-23a
Gospodična išče
sobo v centrumu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poseben vhod 999«.	10785-23a
Vdova
srednjih let, želi spoznati gospoda do 50 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobrodošel«. 10613-25
Bada bi stopila
v zakonski jarem z dobrosrčnim gospodom preko 40 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez strahopetnosti«.
10743-25
Poznanstvo
zaradi žemtve, želita dva osamljenca, srednjih let. z nekaj stalne eksistence. Kuharice in šivilje oddajte svoje na. floj-e na ogi. odd. Jutra pod »K5e si«	10781-25
Mlad gospod
izobražen, želi poročiti gospodično ali ločenko do 25 let. Slika zaželjena, diskrecija zajamčena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod »Vesela simfonija«!	10783-25
50-letna vdova
brez sredstev sama z stanovanjem, žel! zn-adi ženitve spoznat' preprostega solidnega gospoda. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutru po<^ »Re5i>lj«.
10782-25
Poznanstvo
želi v svrho ženitve dobro situiran tovarniški zastopnik z gospodično ali vdovo srednjih let. Neanonimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tiha sreča«.
10705-25
Kupim pianino,
dobro ohranjen. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod: »Pianino«.	10590-26
Rabljene gramofone
in plošče zopet kupuie po zvišanih cenah fvrdka »Everest«. Prešernova nI. 44.
?S6-26
Pianino
ali klavir vzamem v najem. Ponudb« Ha ogl. odd. Jutra. pod »Dobro ohranjen klavir«.
10656-26
Citre
dobro ohranjene, prodam po zmerni ceni. Naslov v ogL odd. Jutra.
10645-26
Klavir, harmoniko
prodam po ugodni ceni. Lepodvorska ul. št. 3, dvorišče, stopnice. Ogled dnevno do 13. ure.
10791-26
		■■■■g				mmmama^m		
ki			■ X \ .*-«:•;••• -•. .i t.'..-..--i—1			-Sf '' _		
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našo nepozabno teto, gospo
ANTONU© KREGAR, r®j. Zakotnik
na njeni poslednji poti in jo obdali s cvetjem, ki ga je tako ljubila, izrekamo
svojo iskreno zahvalo.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 10. julija 1943 ob 7. 'uri v župnijski cerkvi sv. Frančiška v šiški.
Ljubljana, dne 26. junija 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
Umrl nam je naš predragi oče
las
r/.
mesar v Dev. Mariji v Folfu
Pogreb bo v nedeljo 27. t. m. ob 5. uri popoldne v Dev. Mariji v Polju. Dev. Marija v Polju, 25. junija 1943.
Žalujoče rodbine: Beaselna, Dornik, Sesek m ostali sorodniki

v:-v -: ■

Elektr. gramofon
nova tovarnlžka izdelava, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10686-27
Kozo,
dobro mlekarico in koeico 4 tedne staro, prodam. — Šolska ulica 5. 10632-27
Knnčnico
šestdelno z dvema zaj-klama prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10747-27
Prodam
činčila in belgijske orjake, samice z mladiči. Naslov v vseh posl. Jutra.
10623-27
Prodam kokljo
g piščanci, 1 teden starimi. Albanska št. 39. podprrlič;e, Bežigrad.	10744-27
Zatekel se je
papagajček. Dobi se Ši-beniška 19. Vič.
10714-27
Izgubljeno
Prstan
z modrim kamnom, obrobljen z briljantki, sem izgubila pred nekaj dnevi, je drag spomin. Naprošam najditelja, da ga odda proti lepi nagradi v ogl. odd. Jutra.	10596-28
Ženski dežnik
sem našel v tramvajski čakalnici v torek. Dobi se na cesti Vitt. Emanuela 15-11, po povrnitvi stroškov.	10630-28
Manjši znesek
sem našel dne 25. junija 1943 dopoldne v Florijan-ski ulici. Izgubitelj naj se zglasi pri ravnateliu Učiteljske tiskarne. I il7-28
Šivalni stroji
pogrezljivi, šivajo naprej in nazaj, vežejo krpajo, ugodno naprodaj pri »Triglav«. Resljeva c. 16.	10577-29
Šivalni stroj
Pfaff, pogrezljiv, še malo rabljen, se proda. Naslov v vseh posl. Jutra. 10556-29
Kupim motor
350 cm, 4 takten ali avto v brezhibnem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motor«. 10586-29
Stružnice
rezkalne, skobelne, vrtalne, brusilne in druge stroje izbranih konstrukcij dobavlja Gustav Levičar, Medvedova 14.	2081-29
Pisalni stroj
»Remington«, velik v dobrem stanju, prodam. Jenko, Mandeljčeva 15-1.
10619-29
Čevljarski stroj
Cilinderca, po želji tudi zamenjam za dobra živila. Naslov v vseh posl. Jutra.
10621-29
šivalni stroj
pogreiljiv, dobro ohranjen — kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.	10758-29
Več komadov
stružnic, šeping strojev, najmodernejših iz Milana za takojšnjo dobavo pri Beršič — Ljubljana, Rimska 13.
10701-29
Šivalni stroj,
pogrezljiv, dobro ohranjen, prodam za 3600 Lir. Adamič, Pred škofijo 19.	10831-29
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova nI. 4 tel. št. 2109
Sodno preklican
zaradi zapravi)ivosti je bil dne 15. IX. 1921 v Ljubljani rojeni Turk Anton, stanujoč v Ljubljani, Stre-liška ulica št. 22. Vse kupčije in drugi posli, ki bi jih z njim sklenil, so neveljavni.	10609-31
P I L A B N A
L FIG AR
VoSnjakova 12
Izdelovanje ln popravilo vsakovrstnih pil
in rašpel STALNA ZALOGA!
IIIIEIIIfflMIMIIIIIIMU
STROJNIKA
išče gradbeno podjetje za cestni parni valjar. Kraj dela: Cesta Ljubljana-Planina. — Ponudbe z navedbo prakse na oglasni oddelek Jutra pod »Cesta«. — Nastop takoj. Plača po dogovoru.	J-755
Pridelki
SUHE GOBE
Kupujem po najvišjih dnevnih cenah
M. Geršak,
LJUBLJANA, Prečna ulica štev. 4
Košnjo trave
ca. 15.000 kv. m damo v najem- Ponudbe na »Sekotex«. Bleiweisova 12 (Tvrševa, dvorišče).
10658 33
Filatelija,
Kompletna zbirka
jugoslovanskih znamk, odlične kakovosti, se proda. Ogleda se v trafiki Židovska ulica 1 od 10 do 12 dopoldne in od 4 do 6 popoldne.	10544-39
Mizarski vajenec
se sprejme Svetek, Karlovška c. 1.	10566-44
Vajenca
sprejmem zn tapetniško obrt. Vrhovec Ivan. Bleiweisova ;7 dvorišče.	10444-44
Brivskega vajenca
sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.	10635-44
Vajenca (-ko)
sprejme takoj krojaštvo za gospode ip dame Sodja Ivan. Tržaška 28. 10641-44
Puh in perje prodaja I R. SEVER, Marijin t*g 2 J
Mizar, vajenca |■■■ teli
_r_ejme Si narska 5.
sprejme Sedej, Mala čol *	10655-44 J
Mizar, vajenca
sprejme takoj mizarstvo Potočnik. Gnidovčeva 5, pri šoli sv. Križ. Po dogovoru tudi oskrba.
10757-44
Čevljar, vajenca
sprejme Pavlin. Bleiwei-sova 13.	10673-44
Vajenca
se sprejme v puškarsko obrt. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10751-44
Krojaškega vajenca
(vajenko) sprejme Faganel E., Rožna dolina. Cesta X it. 10.	10605-44
2 9 51
in Frančiškanska 10
Vajenko in vajenca
išče fotoatelje Marjan Ko-emur, Prešernova 9, podr. Društvena 34. 10580-44
Šiviljsko vajenko
sprejmemo takoi. Belfhar et Velepič, Ciril-Metodova cesta 35 b.	10575-44
Čevljarski vajenec
se sprejme takoj. Cesta v Rož. dolino 12.	10780-44
Vajenca-ko
za fotografsko strokp, sprejmem takoj Naslov v v=eh po-slovalnicah Jutra. 10771-44
Frizersko vajenko
sprejme salon Vorina. Pred škofijo 10.	10749-44
Raznašalca (-ko)
za cvetličarno, urnega ia poštenega, sprejmemo. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10732-44
Nov aaslov:
Frančiškanska uL 3.
STRUŽNICE
SHAPINGE
REZKALNE
BRUSILNE
POLIRNE
VRTALNE
IN DRUGE STROJE
dobavi iz tukajšnjega skladišča tvrdka
GUSTAV LEVIČAR
LJUBLJANA, Medvedova 14
Inserirajte v »Jutru«!
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
POŠILJKE IZ ITALIJE
v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka
MARCHESI LOMBARDA S. A., MILANO,
VIA ARNALDO DA BRESCIA 8
Enkrat tedensko zbirni vagon Milano - Ljubljana
Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu.
Zastopstvo v Ljubljani:
HAJKO TURK,
VTLHARJEVA CESTA ŠTEV. 33
»Čistimadež«
»Smacchiatorec se Je za čiščenje oblek izkazal za najboljše sredstvo, ker čisti hitro, temeljito in ne pužča krogov. Zahtevajte v vseh trgovinah in dro-gerijah. Navodilo uporabe Je na steklenici. — Glavna zaloga »PETRO-NAFTA«, Ljubljana. Ciril-Metodova 35 a. Telefon 38-90.	10297-37
Dotrpel je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat in tast, gospod
KIFERLE IVAN
šolski upravitelj v pokoju
v 88. letu starosti, previden s sv. zakramenti.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 27. junija ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 25. junija 1943.
Žalujoče rodbine: KIFERLE, LEVSTEK, BENKOVIČ, DEISINGER, BAČINSKV, SZABO
™. -ftr . ,<. ;./r -V -.S.i


3? .'ji ' ' '""^.-T.?*-^
Umrla nam je naša ljubljena žena, mamica, sestra in tašča, gospa
Šivalni stroj
Singer, pogrezljiv, prodam. Dolenjska 19-1. 10628-29
Šivalni stroj,
pogrezljiv, prodam. Jeršan, Bežigrad 14, I. 10606-29
Stroj
za popravljanje nogavic strojne igle, ki je tudi za ročno uporabo. Ogled trgovina Cešnovar. Rim-ska cesta 2. 10741-29
Prodam
elektromotor 3 P. S. 1400 n, 220-380 VVoltov z drsalnimi obroči, fabrikRt »Skoda«. Naslov v vseh posl. Jutra.
10778-29
MALČI SREBOTNJAK-ova
roj. TURK
SOPROGA LESNEGA INDUSTRIJCA
Pogreb bo v nedeljo, dne 27. junija 1943 ob 17. uri na začasno počivališče v Hrvači pri Ribnici.
Ribnica na Dolenjskem, Požarevac, St. Rupert, Maribor, Ljubljana, št. Peter
v Savinjski dolini, dne 25. junija 1943.
IVAN, soprog; BOŽENA, por. ing. DEGEN, hči; V ANE, sin; ing. DEGEN, zet; JURIJ TURK, oče; CILKA, sestra — in
ostalo sorodstvo
■ -i-f •. - - - -, v •Jfa-4trr-• VV'
■r'.	z

EMILIO SALGARI
KRALJICA m
KARIB0
PUSTOLOVSKI ROMAN
1. poglavje
ČRNI GUSAR
Karibsko morje je burno valovalo. Kakor gore so se gnali njegovi grebeni proti nasipom v Puertu Limonu ter pljuskali ob bregove Nicarague in Coste Rice.
Dasi sonce še ni bilo zašlo, so nočne sence že legale na zemljo in morje. Luč sveta, ki je malo prej še nalikovala bakrenordeči plošči, so črni oblaki polagoma vso zakrili. Po grozečem licu neba je bilo pričakovati silnega naliva.
Le nekaj čolnarjev in vojakov maloštevilne španske posadke je bilo ostalo na obali. Kljubovali so rastočemu besu valov, ker so bili na obzorju opazili ladjo, ki je očitno iskala zavetja v malem zalivu.
Ob kakem drugem času se ne bi bil za takšno jadrnico nihče zmenil, a zdaj je bilo leta 1680. Tiste
dni so se španske kolonije ob Mehiškem zalivu vsa-kikrat na moč vznemirile, kadar se je v daljavi pokazala ladja. Strah pred flibustirskim brodovjem in groza pred drznimi gusarji s Tortuge sta begala prebivalstvo. Morski razbojniki so venomer križarili ob teh obalah in prežali na trgovske ladje, obtovor-jene z zlatom! Če je bila zastava ladje španska, so jo pozdravili glasni vzkliki. Če pa je bila drugačnih barv, se niso ustrašili samo naselniki, ampak tudi vojaki, osiveli v ognju bitk. Plenitve Pierra le Granda, »Železne roke«, Oloneza, Rdečega, Zelenega in Črnega gusarja so pripravljale vse primorje v trepet. Ljudstvo je takrat mislilo, da so flibustirji peklenskega porekla in zaradi tega nepremagljivi.
»Pilarska Mati božja naj nas obvaruje!« je rekel star mornar, kosmat in rjav kakor mešanec, in se prekrižal. »Kdo drug bi se upal jadrati v takem neurju kakor hudičevi sinovi s Tortuge?«
»Pa ste prepričani, da je ladja namenjena v naš pristan?« je vprašal neki narednik.
»I menda! Le poglejte! Pravkar je zakrenila proti Belemu rtu! Kmalu bo pred Puertom Limonom!«
»Vesta, kaj mislim?« se je zdaj oglasil mlad ribič. »To utegne biti .Folgore', ladja Črnega gusarja!«
Ob tem imenu so se vsi zgrozili.
»Črni gusar tu? Meša se ti, fante!« je vzkliknil narednik.
»Verjemite mi! Ko sem pred dvema dnevoma pri otokih Chiriqui zalezoval morsko kravo, sem videl ladjo, ki je plula tod mimo, komaj streljaj od mo-
jega čolniča. Na krmi se ji je v zlatih črkah bleščalo ime .Folgore'!«
»Carramba! Pa nisi nikomur nič povedal!«
»Nisem hotel, da bi se ljudje prestrašili!«
»Ko bi bil zinil, bi bili lahko poslali v San Juan po pomoč!«
»Kaj bi nam pomagalo!« se je porogal drug ribič. »Poznam flibustirje, saj sem se pri Gibraltarju boril proti njim! Poznam Olonezovo brodovje in brodovje Črnega gusarja. Carrai! To so nepremagljivi mornarji, tako vam povem, gospod narednik!«
S temi besedami je naglo odšel. Ko so hoteli drugi ribiči storiti takisto, jih je ustavil star mornar, ki je dotlej z daljnogledom molče opazoval morje^
»Ostanite! Črni gusar ne stori nikomur nič ža-lega, razen če mu je sovražnik!«
»Kaj veš ti o Črnem gusarju!« se je narednik zarezal.
»Poznam ga. Ladja, ki jo gledamo, je v resnici .Folgore'!«
Med tem se je bila ladja približala. Nalikovala je velikanski ptici, ki je letela zdaj visoko, zdaj nizko nad besnimi vodami. Bliski so ji švigali okrog silnih jamborov in napetih jader. Valovi so pljuskali čez palubo.
»Glejte, sidra spuščajo!«
»Bežimo!«
Ribiči so se razkropili na vse vetrove. Tydi vojaki so se obrnili proti trdnjavici na skali, s katere je bil zaliv v dometu njenih topov.
V Puertu Limonu so imeli takrat samo 150 mož
posadke in dva topa. Boj z mnogo močneje oboroženo gusarsko ladjo je bil torej nemogoč.
Ladja je bila zaplula v pristan; bila je krasen brig vitkih oblik, z ozkim gredljem in visokimi jambori. Deset topovskih cevi ji je štrlelo iz bočnih strelnic, pet na levi, pet na desni strani. S palube sta grozila še dva težka topa. Visoko nad krmo je vihrala črna zastava, sredi katere se je lesketal velik zlat »V« in pod njim plemiška krona. Na prednjem gradiču, na gornji palubi in na zadnjem gradiču je stalo mnogo mornarjev, prav tako tudi pri topovih.
Spustili so v morje čoln s 15 oboroženimi možmi. Neutegoma je zaveslal k pristaniškemu nasipu. Ko so vzdignili vesla, je skočil vodja, mož kakih 35 let, na kopno. Bil je visoke postave in gosposke vnanjo-sti. Čeprav je imel čudno, skoraj mrliško bledo polt, so bile črte obraza vendar zale. Črne oči so se mu bliskale izpod visokega čela, v katerega se je dolbla globoka brazda, ki je dajala obličju otožen izraz. Tudi črna obleka ga je delala mrkega na pogled, dasi jo je odlikovala neka izbranost, kakršne divji gusarji s Tortuge sicer niso poznali. Suknja je bila iz črne svile, obšita s črnimi čipkami. Široki pas, ob katerem mu je visel meč, je bil enake barve. Črno je bilo tudi dolgo pero, ki mu je mahalo s klobuka na ramena.
Ko se je pazljivo ogledal in premotril hiše mesteca, ki so bila njih okna vsa zaprta, je ukazal:
»Carmaux, Stiller in Moko, vi trije ostanete pri meni; Čoln se lahko vrne na ladjo!«
Urejuj« Davorin Ravijen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d.