)
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Uto VI • Štpv 1 1 3 n C.fU'1 ?ožtnina P>ačana v gotovini
^ Olfciv. iiO	Spedizlone in abbon. post. I. gr.
TRST, nedelja 28. maja 1950
Danes 6 strani - Cena 20 lir
kominformizem ima skupno
W(o
italijanskim
((maggiolata
k?
. imenovano
im ^aces- ki jo povezuje s t'»2noLTijij(!m mednarodnega ""»»čep« dne. Poteka naj pod J?. °».do je vojni zločinec v*, iti bo prvi uporabil atcm-orožje, in naj bo hkrati Pričetek njihove poapis-proti atomskemu
ko« *	lj° traial/l vse
oktobra. Zborovanju j1® seveda prisostvovali raz-EJgkUci italijanskega krm-Nrfniznta u vrst krščansko kti*	socialistične stran-
cio^ic ter 0 osPa Siilig Lu-ifc/r predstavnica tržaške L. ke socialistične stran-£ Milostno je odmerjeni v nekaj časa tudi «a do-jOa župana Lovrih«, za-Aa bi tisti Slovenci, ki jim "ttfno še sledijo, ne čutili 'eč zapostavljanja in osti i njim samim. Hkrati jim izvrstno služi tudi za krin-Pred poštenimi, a zapelja-eJ} italijanskimi demokro-'šimi množicami, n 0 *o torej tiste osebnosti, 'J lih je vodstvo italijanska-P in tržaškega kominjarmiz-jz Postavilo na oder p ko-3})i Za mir, ki jo bo danes nJ*o pred svojimi poslušalci, j. zivomno je, da je člope-u,9 .izmučeno od dveh sve-- »th vojn, ki sta si v raz-2»*. kratkem obdobju J*".desetletij sledili. Ni je J?1-1, ki bi si jo želelo tako j. t?10- kot si želi miru. Mir f ‘ista pogonska sila, od ko,-e o največji meri odvisi . 7°i, in ki jo potrebuje nje-"enehno snujoči duh za 'letenje idej in smotrov, ki služijo njegovemu naprea-Hiii-, a za mir in učvrstitev jjpv.f ne zadostujejo papirnate “^naracije in žal tudi ne pod-”e akcije, Pa naj bodo liud-so v niih- s svojim pod-sodelovali, še taJco pretil. s hotenjem po miru, še Prizadeti od vojne in nje-Orozot Spremljati jih mo-Pr«tWm tudi dejanja
neodvisnosti in svobode, ki vsebuje mir in napredek človeštva. Borili se bomo, da bo tako kot v Titovi Jugoslaviji tudi pri nas mladi rod rastel v spoštovanju teh načel. Postati morajo del njega samega, vrasti se morajo v njego-ijp zavest. Le tako bo znal uravnavati odnose med seboj ki preraščajo v odnose med narodi in državami, ter bo postal tvorec miru. Njega se ne sme dotakniti kominformi-stična dvoličnost in hinavščina. Resnica mu mora biti nad vse in Z borbo zanjo moramo poglabljati v njem idejo slo-vansko-italijanskega bralstva. To je naša največja in najtežja naloga. Za njeno izpolnitev nosimo trojno odgovornost: vred seboj, pred lastnim narodom in pred človeštvom.
MARA SAMSA
STROKOVNO POSVETOVANJE INŽENIRJEV IH TEHNIKIH! II NOVEM SAPE
Za menanizaciio umeiiisma y flrj
Sprememba programa v kmetijskih šolah in fakultetah * Pošiljanje študentov v inozemstvo na specializacijo - Večje število štipendij - Ukaz Prezidija ljudske skupščine v zvezi z reorganizacijo državne uprave - Razpis volitev za ljudske odbore v LRHrvatski
Prof.	Pierre	Fouche
v Zagrebu
ZAGREB, 'li. — Včeraj je prispel v Zagreb profesor na Sorboni Pierre Fouche, ki bo ostal nekaj dni v Zagrebu kot gost Jugoslovanske akademije znanosti. Na postaji sta ga spre. jela predsednik filozofske fakultete	zagrebške	univerze
Stjepan	Pataki in	ravnatelj
francoskega instituta v Zagrebu Andre Girard.
(Od našega poročevalca)
BEOGRAD, 27. — V torek se je v Novem Sadu začelo strokovno posvetovanje inženirjev in tehnikov o mehanizaciji in elektrifikaciji kmetijstva. Razen 650 delegatov sta se posvetovanja udeležila tudi minister za težko industrijo FLRJ Franc Leskošek in predsednik sveta za kmetijstvo in rudarstvo FLRJ Mijalko Todorovič.
Na posvetovanju je bil stavljen predlog za proizvodnjo novih in za spopolnitev obstoječih kmetijskih strojev, ki jih izdelujejo jugoslovanske tovarne. Poudarilo se je, da so domači strokovnjaki že do sedaj dali celo vrsto novih v.ažnih strojev, ki so jih pred vojno v Jugoslavijo uvažali.
V resoluciji, ki so jo sprejeli, se predlaga tudi, naj se razpiše natečaj glede mehanizacije kmetijstva in da se določijo nagrade ter naj se večje število ljudi pošlje na specializacijo v inozemstvo.
Ravno tako je postavljen predlog da se zaprosi tehnična pomoč od Organizacije združenih narodov in njenih specialnih organov za nadaljnjo mehanizacijo jugoslovanskega gospodarstva.
Dalje se je predlagalo, naj odslej večje število študentov dobiva štipendje za specializacijo v mehanizaciji kmetijstva. Podvzeli se bodo tudi novi ukrepi za spremembo sedanjega programa v kmetijskih šolah m fakultetah, zato da se učenci bolje seznanijo s problemi mehanizacije kmetijstva.
V okviru splošne reorganizacije državne uprave, ki se izvaja v Jugoslaviji z namenom decentralizacije gospodarskega vodstva in pobijanja birokracije je Prezidij ljudske skupščine FLRJ izdal ukaz. s katerim se odrejuje pristojnost in sestav gospodarskega sveta FLRJ in planske komisije FLRJ. Izdan je tudi ukaz o ukinitvi odbora za zakonodajo ter odbora za
i prosveto in kulturo, namesto katerih sta ustanovljena odgovarjajoča sveta vlade FLRJ.
Na podlagi ukaza Prezidija bodo gospodarski svet vlade FLRJ kot organ, ki koordinira delo vseh gospodarskih uradov in ustanov, sestavljali razen predsednika — ministra zvezne vlade in predsednika planske komisije, tudi predsedniki novo izvoljenih svetov za energetiko in ekstraktivno industrijo, za poljedelstvo in gozdarstvo, za promet in veze, za predelovalno industrijo, za stavbarstvo, stavbno industrijo, promet z blagom ter ministri za finance, težko industrijo, zunanjo trgovino, za delo in pomočnik ministra za državno obrambo.
Plansko komisijo sestavljajo razen predsednika, ki je minister vlade FLRJ, še predsedniki republiških planskih komisij in drugi, ki jih imenuje vlada.
Na čelu novo ustanovljenega sveta za zakonodajo in izgradnjo oblasti je predsednik — mi-,
JUBILEJ
Jiječhega lista"
REKA. 27. — Glasilo Ljudske fronte za reško oblast «Riječki lista proslavlja danes svoj jubilej, ko je izšla tisoča številka tegu lista.
(iRiječki list« nadaljuje borbene tradicije ((Primorskega vjesnika«, «G]asa Istre« in (iGoranjskega vjesnika«, ki so vodili ljudske množice v na-rodno-osvobodilni borbi in ljudski revoluciji.
Ob tem jubileju bratskemu «Riječkemu listu« najiskrene-)e čestitamo in želimo, da bi uspešno nadaljeval svoje delo pri podpiranju borbe jugoslovanskih narodov za izgradnjo njihove socialistične domovine.
mster zvezne vlade- Ostale člane sveta iz vrst ministrov zvezne vlade bo naknadno določila vlada FLRJ.
Za splošno vodstvo poslov prosvete in kulture in za koordinacijo delovanja organov posameznih republik je namesto dosedanjega komiteja ustanovljen svet za prosveto in kulturo vlade FLRJ. na čelu s predsednikom — ministrom zvezne vlade. Ta svet sestavljajo kot člani predsednik komiteja za kinematografijo in ministri, posameznih ljudskih republik, ki so pristojni za vprašanja prosvete, znanosti in kulture.
Prezidij Sabora LR Hrvatske je objavil ukaz o razpisu voli-tev za ljudske odbore na vsem ozemlju republike. Volitve bo-do 25. junija in volili se bodo ljudski odbori, oblasti, okrajev in mest, izvzemši ljudskega odbora mesta Zagreb.
Objavljen je tudi ukaz o številčnem sestavu ljudskih odbo-1 rov poedinih oblasti.	I	vanskega	poslanika
R. STANISAVLJEVIC | Mladena Ivekovlča-
uman vom delegacijo
v evropski gosp. komisiji
BEOGRAD, 27. — Danes je odpotovala v Ženevo jugoslovanska delegacija, ki jo vodi namestnik zunanjega ministra Jože Vilfan. Delegacija se bo udeležila petega zasedanja evropske gospodarske komisije.
Ivekovič pri Sforzi
RIM, 27. — Danes je italijanski zunanji minister grof Sforza sprejel v palači Chigi jugoslo-V Rimu
j.*,:*, jih razpisujejo in ta a morajo biti v soglasju „{_	*•	kar	zahteva	mir	in
Kgova učvrstitev, ter se ne z nit m razhajati. Za
fkyy ,z njim - -l^hinformistično politiko pa značilno ravno tisto ostro I**£rotje med besedami in Knji: z besedami so za mir, kJfejanji izzivajo vojno ,n Spravljajo tla fašizmu, ki je PtorSči človeštvu novo sWm moritev.
Mir ni namreč nekaj ab-"tktnega, nekaj izven naše-h vsakdanjega življenja, tem-^	v njem vse	svojsko-
"l™e in zato I«
tudi tako
lob<*o odvisen od pogojev,
2*1 hh v vsakdanjem živite-Z ^arjajo narodi in.drza-rajJN seboj. Ti pogoji rno-braim virati iz načela enako-narodov, njihove tim. w •°^*e neodvisnosti, ki r®žmn-^e mcznost neoviranega.
Kei-m sa Ustvarjalnih sil in ilu	nSa velikih naro-
yodc-notrav*
‘ il»
ie kominformizem
zadeve malih
1.^°^ in držav. Od teh že-
ftih jnarksistično-lemnisUč-h »n,a^el ie kominformizem
Ptairf) s Sovjetsko zvezo na-tdrji ‘ odklon na desno. Za-in!,i.,nuinosti razvoja sc
ki? ta ko z imperializmom iu;j,'e90l)o politiko osvajanja tl«lih	in podrejamo
Hbll.n,1rodov in industrijsko
h	držav koristim, veli’
Hoč„n?.rod°P in industrijsko
lo . eJših držav na eni črti. ja k ‘isti gordijski vozel, ki fegjte trc-ba presekati, če ho-ijj T odstraniti nevarnost vo:~
•fotn.) J "jo vred nevarnost
flruJ*e0a orožja, ki pa Je
iC»«negn pomena. Jugo-?e s svojo načelno
10 , istično-lentnistično bor-Ralov "e°dvisnost narodov in l; . Pravne odnose med nji-hčUtcrila in postala Pf.e'
11 n t°č primer borbe za mir, t rt>dtt2? finese blaginjo in preši j v človeštvu. Maršal Ti-
svoji izjavi Združenju ig	pri OZN naglasil,
\i xv sedanjem elektrizva-Jtasu ne poslavlja vprain-lio ali vojne, pač pa sa-
**0mvianie miru, vprašanir. 4« j °*Kpe sploh. ((Verujem, atomsko orožje od vseh tiilj €L' hi so jih sedaj teti-najmočnejše, je dejal jšla Pretekla vojna :e poka ttihli.aa se (aliko tudi brez a-
'ki p	orožja un
lj Si in sneto.
Jir , ;.0a sledi, da % h,l!1. odstranitev %	ki	nujno	razdva-
orožja uničijo mlli-
zahtevn
vseh U-
htrfprodr in države. Zanj
Pji sporazumna rešitev N^ornih vprašani, ki nn-nied njimi. V našem ■Nan- rešitve tržaškega It), M hi se moralo pokre-\ *• da Sfi tudi v Italijan-
V tal roc*u ustvarjajo po-V»dlC sporazumne rešitve enakopravnosti, ki ifV, 0 utrdila sile miru in Jv
- k Poznamo.
Trajno okupacijo Japonske
pripravljajo ameriški imperialisti
Johnson, Bradley in Dulles odpotovali na Japonsko, da pripravijo ločeno mirovno pogodbo, po kateri naj bi imele ZDA na Japonskem vojaške baze
WASHINGTON, 27. — Komentator AFP Davidson piše, da bodo ZDA najpozneje julija ali avgusta izročile komisiji za Doljni vzhod v Washingto-nu predloge za naglo sklenitev ločene mirovne pogodbe z Japonsko.
Minister! ža obrambo Louis Johnson ter šef vrhovnega štaba general Omar Bradiev bosta skupno s Fosterjem Dulle-som odpotovala 11. junija na Japonsko, kjer se bodo razgo-varjali z Mac Arthurjem in z japonskimi voditelji. Dulles bo pripravil mirovno pogodbo. A-cheson pa se bo o nje.ii pogajal.
Omenjeni komentator pravi, da bo glavna skrb ameriških vojaških oblasti, zajamčiti vojaške baze na Japonskem, ki jih ZDA «smatrajo potrebne, da jamčijo ozemeljsko nedotakljivost Japonske in da branijo to državo pred morebitnim sovjetskim napadom«. Dulles in
Acheson pa bosta skrbela za tako pogodbo, s katero bodo Japonci «prostovoljno» prepustili svoje baze.
Nato pripominja, da bodo ZDA skušale omejiti svoje vojaške zahteve na višino, 'ri «naj bo v skladu z morebii ,o obrambo Japonske«. Verjetno bodo skušali organizirati vrsto pomorskih in letalskih baz, ki bi jih «po potrebi« ojačili s prihodom novih bombnikov z bližnjih ameriških baz.
Po zmagi ljudske vojske na Kitajskem smatrajo v ZDA Japonsko kot glavno azijsko državo, na katero se mora naslanjati ameriška politika. Iz vsega tega je jasno razvidno,, da se ZDA pripravljajo na trajno vojaško okupacijo Japonske, iz katere hočejo napraviti bazo za svojo napadalno hegemoni-stično politiko v Aziji in za borbo proti narodno-osvobodil-nim gibanjem v Južnovzhodni
Aziji ter svojo prostojanko v okviru politike hladne vojne in delitve sveta na bloke
Ameriški zunanji minister Dean Acheson, ki se je danes vmil v New York. ie na tiskovni konferenci izjavil, da se stališče ZDA glede sprejema predstavnikov LR Kitajske v OZN ni spremenila Dejal je, da rie ve, ali je Sovjetska zveza postavila nove predloge glede OZN, in pripomnil, da bo ((zelo srečen« čim,prej razgovarjati se s Xrygve Liem v zvezi z njegovim potovanjem V Moskvo. Acheson je tudi izjavil, da bo y sredo pred kongresom poročal o rezultatih svojega potovanja v Evropi.
Medtem javljajo iz Washing-tona, da v ameriških krogih izražajo nezadovoljstvo z britanskim odgovorom v zvezi z ustanovitvijo trusta za premog in jeklo, kakor je predlagal Schuman.
Hladna vojna u Berlinu
Zborovanje Svobodne nemške mladine - Tudi nota treh zahodnih komisarjev spada v okvir hladne vojne
BERLIN, 27. — Danes zjutraj se je na sovjetskem področju Berlina začelo zborovanje Svo. bodne nemške mladine. Udeležencev je že danes skoraj pol milijona, kakor je bilo že napovedano. Mladina pa še vedno prihaja z vseh strani z vsemi prometnimi sredstvi, ki so na razpolago. V mestu se je zbralo 1000 nemških in tujih novinarjev, ki bodo spremljali manifestacije.
Javljajo, da je do sedaj pri-jlo v Berlin 462 tisoč mladin. cev. Jutri ob 9 zjutraj bo parada, ki bo trajala 8 ur. Zupan vzhodnega sektorja Berlina E-bert je danes zbranim mladincem izjavil da so vesti iz krogov zahodnih velesil, da hoče-ja mladinci zasesti ves Berljn, lažnive. Zbranim mladincem je govoril tudi predsednik vlade Vzhodne Nemčije Ulbricht, ki je prisostvoval otvoritvi no. vega štadiona na vzhodnem področju Berlina-
2e napoved tega zborovanja je pred tedni dala povod za poostritev hladne vojne in zad-
nje dni se je namenoma ustvarjala v Berlinu vse večja napetost in danes je v mestu pra.
vo vo-jno stanje. Francoska, angleška in ameriška garnizija so v ((pripravljenosti«.
Prav tako seveda tudi policija. Angleški oklepni avtomobili. vojaški policisti, oboroženi z avtomatskim orožjem in oddelki angleške vojske so razmeščeni po določenih krajih. Na drugi strani, na sovjetskem področju, je policija prav tako oborožena in patruljira ob obmejnem pasu Isto tako so na sovjetskem p dročju prepovedali ves avtomobilski promet.
V tem novem dejanju hladne vojne seveda ne manjkajo tudi medsebojne ootožbe. Sovjetska tiskovna agencija Tass namreč pravi, «da Je prebivalstvo nemške demokratične re-t oblike razburjeno zarod novih kriminalnih r.ejan.i Američanov, ki da so z tali odvrgli na ozemlje republike veliko število koloradskih hroščev, ki uničujejo krompirjeve nasade Tass pravi, da skušajo na ta način otežkečiti prehrambeni položaj Vzhodne Nemčije
V zvezi s predlogom treh za.
hodnih komisarjev o združitvi Nemčije, ki prav gotovo tudi spada y okvir hladne vojne, oziroma točneje povedano, v tako imenovano ameriško ((totalno diplomacijo«, je uradni predstavnik zvezne vladi* v Bonnu izjavil, da je nota ireh komisarjev «višek politične ofenzive zahodnih sij proti sovjetski propagandi v Nemčiji«. Poudaril je «važnost tega koraka, prav sedaj na predvečer zborovanja nemške demokratične mladirjp . v Berlinu«. Predstavnik je dodal, da so to noto odobrile vse nemške stranke.
Skorajšnja osvoboditev
otočja Manšan
HONG KONG, 27. - Poroči-la. ki prihajajo iz Hong Konga pravijo, da imajo nacionalistične čete v rokah samo še otok Lingting ob izlivu Biserne reke. Llngting je sestavni del otočja Manšan. Nacionalisti sedaj ie vkrcujejo orožje in mu-nicijo na ladje, ker se pripravljajo na beg.
HAAG, 27. — Holandska zbornica Je danes z 52 glasovi proti 31 izglasovala zaupnico vladi. Vprašanje zaupnice je bilo postavljeno po ra». pravi o Indoneziji, ki je trajala dva dni. Med razpravo je desničarska opozicija oči. tala vladi nesposobnost pri spoštovanju pravic svobodoljubnih narodov.
V Belgiji grozi Slavka
100 tisoč tekstilnih delavcev
BRUSELJ, 27 — 100 tisoč tekstilnih delavcev je danes sklenilo, da bo v torek začelo stavkati, ker so industrij ci odklonili njihove zahteve, da bi jim povišali mezde.
Rjavka, ki jo bo vodila socia-listicha unije, se j*, začela ko-maj 6 dru pred novimi belgij-skimi volitvami, ki bodo mora-le odločiti vprašanje belgijske dinastične krize. Socialistična stranka je že zagrozila, da bo v Pr*m,eru raznih mahinacij krščansko demokratske stranke v zvezi z Leopoldovim povratkom, proglasila vrsto velikih stavk.
Velika vročina
v Jugoslaviji
BEOGRAD, 27, — Včeraj sc je v nekaterih krajih v Jugoslaviji dvignilo živo sreDro tako visoko, da niso še zaznamovali tako, visoke temperature v zadnjih sto letih. Sploh pa Je po vsej Jugoslaviji zavladala neznosna vročina*
Jugoslov.-norveški
trgovinski dogovor
BEOGRAD, 27, -— Med Jugoslavijo in Norvežko je bil sklenjen trgovinski in plačilni dogovor. Skupna vrednost izmenjave med obema državama od 1. maja 1950 do 30. aprila 1951 bo znašala 900.000 dolarjev, ki se bo lahko zvišala na 1,200.000. Jugoslavija bo izvažala les, rude, boksit, antimon, sadje uvažala pa b<j olje, maščobe za tehnično uporabo, polenovko, karbid itd.
Beograjski radio
o Sforzovi etnični liniji
TRST, 27. — Beograjski radio je nocoj odločno odgovoril na včerajšnje izjave italijanskega zunanjega ministra Sforze. Radio je poudaril, da ne more biti govora o teritorialnih spremembah na škodo Jugoslavije. Dalje je radio poudaril, da Sforza ni dodal nič novega k prejšnjim izjavam z italijanske strani ter da pogoji, ki jih Sforza postavlja, ne morejo dovesti do sporazuma, pač pa ga onemogočujejo. Istrsko okrožje je jugoslovansko in se ne more o njem diskutirati, je poudaril radio. Ce italijanska vlada ves želi urediti vprašanje Tržaškega ozemlja na prijateljski način z Jugoslavijo, se mora zavedati da je jugoslovanska vlada pripravljena pogajati se samo na podlagi stvarnih dejstev. Poudariti je treba, da so gospodarski dogovori ena stvar, vprašanje Tržaškega ozemlja pa druga. Jugoslavija ni nikoli mešetarila z ozemlji in ne bo nikoli mešetarila y smislu Sfor-zovih predlogov.
Diplomatske note
med ČSR in ZDA
PRAGA 27. — Danes zjutraj je poslanik ZDA v Prag; izro-čil češkoslovaškemu ministrstvu za zunanje zadeve protestno noto, ki odbija zahteve k! jih je češkoslovaška vlada postavila v noti. izročeni ameriški vladi 23. maja. V tej
noti je češkoslovaška vlada zahtevala zmanjšanje ameriškega diplomatskega predstavništva v Pragi, v odgovoru .ie ameriška vlada navedla, da so češkoslovaške zahteve nezaslišane in da vse kaže, da češkoslovaška vlada nima več nobenega interesa vzdrževati normalne diplomatske odnose z ZDA. Ameriška vlada jq sporočila, dq bo sicer znižala število osebja diplomatskega predstavništva in da bo zaprla a-meriški konzulat v Bratislavi. Hkrati je sporočila, da bo zahtevala od češkoslovaške vlade, naj najkasneje v 15 dneh zapre svoj konzulat v New Yor-ku, in. urade gospodarskega sve. tovalca.
SARAJEVO, 28. -— Včeraj so si člani tržaškega pevskega društva ((SLAVKO ŠKAMPERLE« v Sarajevu ogledali stari del mesta, Begovo DŽAMIJO in napravili izlet v svetovno znano kopališče Ilidžo Zvečer pa so se udeležili koncerta, iti ga je priredilo kulturno društvo kPROLETER«. Na koncu koncerta, kj se ga je udeležil tudi častnj predsednik društva, predsednik vlade LR Besne in Hercegovine t°v- DJURO PU-CAR, ao prireditelji povabili goste iz Trsta, da zapojejo nekaj pesmi. Navdušeno pozdravljeni so pevej «S. Škamperle« zapeli tri pesmi.
Danes so si Trzacam ogledali krasni sarajevski muzej, kjer so zlasti občudovali etnografski del muzeja. Zvečer ?« priredili koncert v Radničkem domu, kjer jih je občinstvo nagradilo z navdušenim ploska-
njem in zahtevalo ponovitev posameznih pesani. Na koncertu ie folklorna skupina PD «Proleter» napravila Krasno prireditev na čast «S. Škamperle« ter jim prikazala nekaj najbolj karakterističnih kol i" sicer v odgovarjajočih kostumih. Pozneje so člani «S. Škamperle« odšli s predstavniki sindikatov jn kulturnih druitev na skupno večerjo, kjer So si izmenjali darila. Skamperlovci so poklonili sindikatom in kulturnim društvom lepe albume, Sarajevčani pa so podarili dirigentu tov. FRANCU VENTURINIJU, tov.ci NUSI BUČARJEVI in posameznim solistom karakteristična bosanska darila, Medtem, ko telefoniram se nahajajo Tržačani in Sarajevčani v veseli in bratski družbi na banketu.
R. RAUBER
SOFIJA, 27. — v bolgarski vladi so napravili nekatere važne spremembe. Predsednik Prezidija sobranja Mmčo Nejčev je bil imenovan za ministra za zunanje zadeve, namesto dosedanjega ministra Via-dimira Poptomova, ki je ostal podpredsednik vlade. General Georgij Damjanov, minister za državno obrambo je zamenjal Nejčeva na predsedstvu Prezidija sobranja. Minister za državno obrambo pa je postal general Peter Pančevski dosedanji namestnik ministra za državno obrambo.
Razvoj industrije
v Mandžuriji
MUKDEN, 27. — Agencija «Nova Kitajska« poroča, da bo 40 odst. mandžurskega proračuna namenjenega za obnovo in razvoj industrije. Posebno pozornost bodo posvetili razvoju težke industrije in elektrifikaciji dežele.
SA1GON, 27. — Hočiminhov! oddelki ljudske vojske so prve štiri mesece tega leta osvobodili 600 kv. km zemlje, na katerih prebiva 20 tisoč prebivalcev. Neko uradno poročilo pravi, da so narodno-osvobodiln! oddelki zaplenili velike količine vojnega materiala in uničili tri francoska letala.
BOGOTA, 27. — v središču mesta Nelva Je eksplodirala smodnišnica. Nesreča je zahtevala 14 mrtvih in 50 ranjenih. Vzrok nesreče ni še popolnoma pojasnjen. Oblasti so uvedle preiskavo.
Luis Adamič:
Josip Broz I»S0-103»
Odlomek iz še neobjavljene knjige o maršalu Titu in o novi Jugoslaviji
V začetku leta 1921 ga je Partija poslala v mesto Bjelovar
(7800 prebivalcev) na Hrvat skem, da bi tam v nekaterih de lavnicah, manjših tovarnah organiziral delavce in vzpostavil partijsko organizacijo. Skozi štiri in pol leta je vodil tam tri stavke, aretirali in zapirali po «o ga sedemkrat.
Leta 1925. ko je, izvršil svoje nalogo v Bjelovaru, je bil Broz jx>klican nazaj v. Zagreb in ne kaj mesecev pozneje je bil pc> slan p majhno ladjedelniške mestece Kraljevico na hrvatsk' obali ne daleč od Sušaka in Re ke. Jaz sem obiskal to mesto in se sestal z dvema starima ?na.n cema... (eden je sedaj v poko ju, a drugi še vedno dela v sc daj veliki in živahni ladjedelnici, ki nosi Titovo ime...), ki so se ga spominjali. Govorili so o njem kot o «naiem Brozu» ir> me odpeljali v 'stavbo, kjer ng lakirani plošči piše; «Na mestu kjer se sedaj nahaja ta stavba je stala Drimitivna koča. v kateri je živel tov. maršal Josip Brez Tito. ladjedelniški delavec 1925 in 1926». Pokazali so mi stran registra za delavce ki so ga vodili prejšnji tuji lastniki, v katerem je bil pod pis eJcsip Broz« in podatk, «... Kumrovec... oženjen... maši nisto, z njegovim rokopisom Na eni strani poleg tega je bilo zapisano z drugo roko; njego-za številka zaposlitve «445», na drugi strani, «6.50»... nje gova plača na uro v dinarjih, okrog 15 centov.
V teku enega tedna po njegovem prihodu V Kraljevico je Broz sklenil prijateljstvo z ne katerimi ljudmi v. delavnici On je poudaril, da je polovica delavnice, v kateri delajo, v rokah tujcev. Ni jim bilo potrebno povedati, da ie zaslužek majhen, da ne plačajo redno in da odpuščajo ljudi z dela brez plače kakor tudi ne to, da kot posamezniki oni nimajo finančnih sredstev, da bi plačali odvetnika in iznesli svoje pritožbe proti lastniku pred sodišče■
Glavna pisarna podjttja je bila na Sušaku. Njen bančni račun pa se je nahajal z druge strani mosta na Reki, ki je. bila pod Italijo. «Da bi se mogli boriti s takšnim položajem, se moramo organizirati» je dejal Broz.
Čeprav to ni bila nova ideja, vendar je delavce prestrašila. Toda, kadar je podjetje zopet prenehalo z izplačevanjem, so ljudje začeli uvidevati Brozove nazore in njihov cilj. V dveh mesecih je imel srce novega sindikata. V začetku 1925 je izbruhnila stavka p tedaj tihi Kraljeviči. Sindikat je izbojeuol večje plače, ki se. bodo izplačevale dvakrat mesečno..,. Broz ni imel časa, da bi organiziral mestno partijsko organizirajo v ladjedelnici Prej kot je bila stavka končana, so ga aretirali in žandarji so ga odpeljali ir. mesta.
Njegova druga naloga je bila vzpostaviti sindikat v tvornici železniških vagonov, ki je bila francoska last v Smederevski Palanki v Srbiji. Njegovo izkustvo tukaj je. bilo podobno onemu iz Kraljeviče samo. da je poleg tega tukaj uspel organizirati partijsko organizacijo. Delavci, ki so pb večini bili Srbi, so izix)lili njega, Hrvata, da jih zastopa v centralnem Komiteju istočasno v imenu sindikata in KPJ... in sicer i> dobi. ko so politiki, tisk in duhovništvo dvigali tolikšen hrup. da so «srbsko-hrvatski problemi» prišli na prvo mesto o državi- Neki nadzornik je obvestil Broza, da je upravitelj Francoz ukazal, da njega (Broza) takoj odpuste in da mu je mestna policija ukazala, da sc odstrani... ali!
Teror se je ponovno začel; v zadnjih dveh mesecih so našli tri člane KPf, sindikalne organizatorje, mrtve. Partija je svetovala Brozu, da se pokori ukazu policije in vrne v Zagreb. Kmalu potem, na svoje začudenje, je bil izvoljen za tajnika Mestnega sindikalnega sveta kovinarjev v Zagrebu.
V naslednjih šestnajstih mesecih 1927-1928 so odločno definirali Josipa Broza kot komunista in revolucionarnega voditelja. On je razvil hladnokrvno,
Siroky, predsednik slovaške KP
PRAGA. 27. — tVilliam Si-roky, podpredsednik češkoslovaške vlade in minister za zunanje zadeve je bil izvoljen za predsednika slovaške KP. Ba-stovanski pa je bil izvoljen za glavnega tajnika stranke. Oba so izvolili na koncu kongresa slovaške KP v Bratislavi,
v tem delu Evrope. fen®??"""10, kako pristo-1‘nfmmisti k temu o kako pristopu Vi hi rt; ,ovJetske zveze, ve-V^Jo 'da prirediteljem da-
7A ENAKOPRAVNO SODELOVANJE DELAVSKIH IN DEMOKRATIČNIH GIBANJ
Nam Je potrebna partija, ki bo zahtevala in dosegla sodelovanje delavskih in demokratičnih gibanj vsega sveta za svobodo španskih narodov. Partija, ki bo omogočila pravo mednarodno sodelovanje, kajti samo rešitev tega probfenva je poroštvoza vsakršno sodelovanje In solidarnost med protifašističnimi f|rta-vami in narodi, kar pomeni, da
sc doseže dejansko demokratična
in napredna vladavina v "^ domovini brvz slehernega tujeg
vmešavanja, ne , da bi se sama vmešavala v življenje drugih na rodov.
Ce menite, da Je to. kar sem rekel, «titoizem», vedite, da mt Je to vseeno.
Tako gledam Jaz na špansko vprašanje, prepričan pa sem da so te ideje lahko uresničijo, in sicer kaj knialu, če bi poprijeli za delo. To BI kmalu privedlo do likvidacije fašizma v Španiji In do upostavltve demokratične ljudske republj.ke. Prepričan sem, da bi moglo biti takšno zavestno stališče vseh španskih komunistov. vaše sfališče pa ni takšno. Ne glede na to, ali je to «ti-tolzem« ali ne, menim, da Je ((titoizem« res velika nevarnost za — - vas. Res je, da povzroča stall-zmago načela Sče Tita in Jugoslovanskih komu-
Joze dol Bario: ODPRTO PISMO POLITBIROJU CK K0MPART1JE ŠPANIJE
4.
«* hc ”"'ay:nolote deli« pa-IKi 20 mir. pač pa zn
bito, °belil, jnse" inProdb-°>i ?n8rod le mu daje tudi krofi ‘ °lrošk i da n«, ki ’V'5hnin kaznujejo. Ce sc i v Kampanjo razna-S« ""»ih otrok, ki jo (i. a ha-,. brez sramu podpi-*hi bo	J*0 tcžho zazna-
lltp	‘"dnarodni otroški
'"ei >h v , r>rl "»'h v »oui* tVghuro^ ustvarjati je mr in je G a	i	im ne nrinn&a
* tour norm" ,im "e prinaša
"i >'ot u°jrto gorje.
°Iičnn~7 kominformlstič-^IhP^mn '	1,1	hinavščini
V*Se°,"h ob strani so-"ico "°0sid vije borbo
Neprisiljeno sem na strani jugoslovanskih komunistov
nistov pravo večine komunistov,
revolucijo v vesti M . stov, tistih osam. ijeriih in tistih, ki vam še slede
NA STRANI JUGOSLOVANSKIH KOMUNISTOV
Razlagi — doktrlnerski, ideološki in politični — ki jo postav-Ijajo jugoslovanski komunisti proti gonji ruskih falzifikatoriev — je treba pripisati, da so ko-ir.untsti naše dežele obogateli a novim znanjem tega že zdavnaj pričakovanega dodatka. Dejstvo je, da je ((titoizem« dodatek k marksizmu. «Tltolstl» so marksi-sti In njlfcovo gibanje se prilagaja ritmu dogodkov. Ti dogodki pa so novi In zato Jih le treba pojasniti. Jugoslovani so našli to pojasnilo v luči marksizma. Posledice se bodo neogibno poka-zale tudi izven Jugoslavije. Nevarnost za falzifikatorje Je tem večja, če upoštevamo, da so bili v vsaki deželi močni «titoisti». š*-' preden Je Komlnform sklenil
nameriti topove na socialistično Jugoslavijo.
Nobenega dvoma ni, da sem bil eden takšnih «titoistov», ker sem takoj, ko Je bila objavljena resolucija Kominforma, avtomatično stopil na stran jugoslovanskih komunistov in proti šefom KP ZSSR. Tega nisem storil zato, da bi se hotel solidarizirati z vsemi tistimi, ki nasprotujejo Politbiroju Komunistične partije Rusije. Med samimi Spanci je mnogo skupin, ki so sovražno razpoložene nasproti ruskim komunističnim šefom, jaz pa se nikoli nisem solidariziral s temi skupi, nami, Čeprav so me za to prosile. Sam sem poskrbel, da sem obvestil Jugoslovane' o svoji solidarnosti z njimi.
Neprisiljeno »em na strani Jugoslovanskih komunistov, In glejte, zakaj: Mnoga vprašanja so podobna povsem tistim, ki jih poznamo, pri iskanju rešitve pa je frapantna podobnost stališč Jugoslovanov ter mnogih vodite-
ljev in aktivistov — vam na-kljub.
Opisal vam bom primer, ki me je približal, ((titoizmu« že leta 1942. Ker imate o tem mnogo dokumentov, ki jih uporabljam, tudi jaz, boste lahko ugotovili resničnost moiih navedb.
ZA ŠPANIJO KAKOR TUDI ZA GRČIJO — RAZDELITEV PODROČIJ VPLIVA
Ko Je Churchill vstal v angleškem parlamentu in ko Je sku-stalinističnem slogu opravičiti Intervencijo angleške vojske proti silam grške osvobodilne vojske je rekel: Gre za uničenje. trockističnih tolp ki se upirajo slavnostnemu kompromisu. ki so ga podpisale sile notranjega odeora in celo KP Grčite.
Jaz sem vas pri tej priložnosti javno napadel, ker ste postali s svojim molkom sokrivi trpinčenja grških patriotov fpredvsem pa komunistov)! Obtožil sem vas
tudi zaradi vaše politike nasproti Spancem, ki	jo nadaljujete
kljub tragični grški izkušnji, politike, ki se bo končala za Spa. ni jo prav tako	žalostno, kakor
se ie končala žalostno za Grčijo.
To' je bila preprosta politika talin imenovane	«narodne zdru-
žitve«. politika, ki jo Jr Politbiro I<P Rusije vsml prvi in drugi deželi hkrati in iz istih vzro.
k°Spomnlmo se	določenih dej-
stev da nam bo očitna analogi-ia grškega in španskega primera in nujna povezanost s tistim, kar se imenuje zdaj »titoizem«.
Kaj Se je zgodilo leta 1942.7 Sef angleške konservativne stranke se je sestal v avgustu v Moskvi s Stalinom. Člani Politbiro, ja KP Španije, ki so se mudili v Moskvi, so 2. septembra po radiu (postajo, ki je v Moskvi, še vedno predrzno imenujejo Radio svo. bodne Španije — postaja Pire-nejl), objavili manlfest.kl popolnoma spreminja politiko špan-
skih komunistov. To so storili, SSn..i st?odatotno prilagodili to politiko kompromisu šefov obeh yla5’,i j1?83 kompromisa pa Je bil' razdeliti Evropo na pod* S-PJ|VJ' T°.Je Pomenilo, pri-siliti KP Španije, da bi se odrekla svojemu centralnemu cilju, namreč upostavitvi republike, in prisiliti to partijo, da bi uveljavila protlrepublikansko politiko in tako napeljavala vodo na an-giosaški mlin«
SE EN MOSKOVSKI POZIV ZA SPORAZUMEVANJE Z REAKCIJO IN FRANKISTI LETA 1943
st(1?a'PrPavlfo:aVlJ° ° terr' manlf-»Spanci so presenetili ves svet s triletno krvako bratomorno borbo...«
Manifest nadaljuje, da bi odvrnil odgovornost od špansk« reakcije:
«... ki jo je razvnel Franco na
Hitlerjevo in Mussolinijevo zahtevo. Na eni strani smo bili mi branilci republikanske zakonito^ sti in neodvisnosti Španije, na drugi strani Pa so bili tisti, ki so hoteli drugačne politične obli-ke španske države in političnega Življenja...«
Manifest dodaja idiotski Izraz, s katerim skuša prikriti politično povprečnost ljudi, ki so ga sestavili In ga vsilili in o katerih je znano, da niso Spanci:
Podpirala pa jih je pri tem nemško-italijanska intervencija«.
Vse se je spremenilo v novi literaturi KP Španije, Res je, da je ves svet občudoval španske protlfašlste, to se pravi nas, ki smo se borili za republiko. Mi smo bili zgled vsemu protifašističnemu svetu.
Toda Politbiro KP Španije je povezal In rekel, da so vsi Spanci pavšalno vzbujali občudovanje slehernega na svetu s svojo vztrajno bratomorno borbo, ki je trajala malone tri leta, To pa po meni: ves svet je občudoval «vf-soke kvalitete španskega voja-
Tako sta se spremenili oblika in vsebina naše ljudske in revo-lucionarne vojne. Ne gre več za protifašističen narod, ki se dvigne z orožjem, v roki proti fašiz-mu In ki polaga med borbo temelje demokratične republike novega tipa, kakor so storili jugoslovanski narodi.
vztrajno stališče proti vsemu, kar je srečal, vklj/učivši tudi KPJ, za katero je nenadoma ugotovil, da je neuspela in u življenjski ndvarnosti. Za časa svojega obstoja v osmih letih, Partija ni imela vodstva. Opustila je svoje uspešne možnosti za časa revolucionarnega položaja 1919 do 1921.
(V svojem obširnem poročilu na V. kongresu KPJ v juniju 1948 je Tito omenil «slabost in nezrelost« jugoslovanskih komunističnih voditeljev v letu 1920. V revolucionarnem položaju stavke niso zadostne za zmago delavskega razreda. Revolucionarni položaj zahteva revolucionarna sredstva- oboroženo borbo... ker se mora pričakovati, da bo buržoazija delovala hitro in energično, da bi premagala delavski razrčd in da bo podvzemala vse potrebne ukrepe).
Od tedaj, čeprav, so ljudje njegovega kova delali po tovarnah, trgovinah in v rudnikih — je gibanje katastrofalno padalo pod udarci Beograda, ki je kljub spoji neumnosti vedel, kako naj jih naperi proti KPJ, katera pa ni vedela, kako naj se jim izogne in jih vrne. Generalni sekretarji, ki so sledili drug drugemu, so živeli največji del časa v inozemstvu. Kdo so bili o .ni? Ali so bili v zvezi s Kominterno? In, ali so inieli sploh kaj povedati o njej? Kaj so mogli reči, ko niso, verjetno, imeli pojma o tistem, kar se je dogajalo v Ju-gaslav i ji.
Ko	je	delal kot	sekretar
Mestnega sindikalnega sveta kovinarjev, je bil Broz bolj soroden delovnemu ljudstvu po tovarnah in obrtniških delavnicah kot pa z odsotnimi voditelji KPJ. On ni dvomil, da so oni, delavci, posebno mehaniki, strokovni delavci, avantgarda progresivnih sil. Oni so se angažirali	u	brezkončnih	ustnih
borbah,' ki so cepile levičarje. Bili so'čustveni, praktični, odločni in samodisciplinirani.
V začetku leta 1928 so ga zopet	na	njegovo začudenje,
ezdravi elementi» — tfsti. fci So bili v opoziciji med raznimi ufrakcionaši desničarjev in le-Vičarjev», izvolili za sekretarja podtalne	organizacije	KP v
Zagrebu. Zato ie bilo njegovo življenje. V neprestani in neposredni nevarnosti. Predani delavci so stražili v svojih hišah, tako da je mogel nekpj u« spati —■ toda nikoli ni spal v isti hiši več kot trikrat zaporedoma.
Neke zelo temne noči, ko so agenti politične policije, ki so bili s pomočjo nekega efrakcio-našitega« obveščevalca udrli v stanovanje nad neko mesnico, kjer je nameraval prenočiti, je skočil na slepo z okna pr ega nadstropja, — na srečo v odprti kamion s svežim mesom, ki ga je mnogo ur prej videl naravnost pod oknom in ki je bil še tukaj. Padel ie na sveže zaklane svinje, ki so pod njegovo težino popustile in zman šale udarec. Ostal je brez vsake poškodbe.
Ne glede na njegov beg, to poglavje njegovega življ nja ni bilo scenarij za film Douglas Fraibanksa ali Tom Miia, toda Broz je bil heroj za velik del zagrebških delavcev. V maju 1949 sem srečal nekatere od njih, ki so oa dobro poznali v dobi 1927 - 28. Sedaj, v svojem 50 in 60 letu so n°kateri zaoo-sleni kot Preddelavci d ueliki tovarni strojev «Rade Ko čar« v Zagrebli, ki je eden izmed triumfov «Titovega petletn ga plana«. Dva med njimi sta bila cesto spremljeval-a in telesna straža Josipa Broza. Postavljali sz čuvarje kjerkoli j-, imel m<tinge s svojimi akt vi-sti ali šel na kosilo h kateri delavski ženi gli pa poizkusil, da bi malo zaspil. Eden od obeh, osiveli Branislav Resi-mič, je dejal: «Noben človek, ki sem ga spoznal ni toliko trpel«. Tukaj je kratka vsebina zapiskov o njem:
«Od časa do časa je paučetal enega ali več od nas v glavni organizaciji KP v Zagrebu, kaj je potrebno storiti če bo on ubit ali če bo ((izginil« tega dne ali tega tedna. Bolj često kot mi ostali je izpostavljal svoje življenje navarnosti za delo, ki je bilo potrebno, toda nikoli vratolomno. Mi smo podvzema-li vse ukrepe, opreznosti, ki so vam bili na razpolago«.
((Toda ne mislim to, je dejal Resimič, ko pravim, da je trpel kot noben človek, ki sem ga poznal. Zapori, rrelepanje, svinčena zrna so bili domači vsakomur, kdor sp je boril na strani delavcev v razredni ber-bi... Broz je trcel, ker ie frak-clonaštvo ra'dvajalo KPJ ker mi, komunisti kot takšni, 'par. tijsko članstvo v glavnem — nismo imeli pojma, kje so naši voditelji. Ali si na Dunaju, Pragi, Parizu ali Moskni? Malo kateri od nas jih je videl kdoj koli v Jugoslaviji. Kjer koli so se nahajali, ali so vedeli. da je (razen p Zagrebu) Partija razpadla na kose in da se ne more vedeti kaj se dogaja s temi kosi. Da je v razdobju od 1920 do 1928 Van-stvo padlo od 60.000 na 3.000? Da so telesa nekaterih najaktivnejših tovarišev najd-n-t na prehodih, polna krogel? Di se ie čteuilo nasih Ijud' v za-orih podvojilo skoro vsak mesec? Da je Policija mučil« «-*- ljudi medtem ko je pred svtom Jugoslavija slovela kot svo b d-na, ustavna demokracUa? Ali so bile partije v drugih d ža-vah obveščene o teh dejstvih? Ali ro časopis'' kjerkoli v Evropi, Rusiji ali Am-ir k< objatdja-li ta dejstva? M’ r Juacslav-ji nismo o tem imeli pojma. Mi nismo ime!:	skoro nlk^k-šne
zveze z ostalim svetem. 0 < časa do časa smo videli prepise tako (vitnevenih «direktlv» zelo sPlošvih Nič kar 5; vpliv ra r elite v razredne bo.be tukai. N č o kmeč’ rm ip n-ctonalnem oprsja n ju. Zar.di takšnih stvari je hodil Broz por in dol po sobi In govoril z glasom polnim solz in besa«.
POZDRAVI
NASI
PETLETNICI
SLAVA PADLIM BORCEM!
'lov. Jožot Rapotec Tov. Emil Gevdol Tov. Alfreda Signoracci Tov. Stanislav Živec
S Školjefa in od Sv. Alojzija
Člani Osvobodilne fronte slovenskega naroda' iz sektorjev Skoljet in Sv. Alojz, zbrani na
ki so dali življenje na Proseku
Jutri 29. maja bo preteklo 6 let, odkar so nacifašisti obesili 10 tovarišev, borcev iz narodno-osvobodilne bor. be. Obešeni tovariši so sledeči:
Benza Jurij, Zubin Livij, Valeno Armando, Švara Josip, Petracco Silvano, Darin Marij, Vatta Santo, Matulič Albert, Bressi Andrej in Klarin Rok.
Ti tovariši, kakor mnogo drugih, so dali svoje življenje, da bi priborili svobodo nam vsem. Dolžni smo, da počastimo njihov spomin. Ob tej priliki vabimo vse demokratično ljudstvo Proseka in okoliških vasi, da se zbere v ponedeljek, dne 29. t. ra. ob 17. uri ob spomeniku (blizu proseške postaje) na kraju usmrtitve, da se poklonimo njihovemu spominu.
množičnem sestanku dne 26. maja t. L, pošiljajo «Primorskemu dnevniku» ob njegovi petletnici borbene pozdrave in čestitke v prepričanju, da bo %Primorski dnevnika g isto vztrajnostjo in požrtvovalnostjo kot doslej branil pnavice našega ljudstva.
Naj živi «Primorski dnevnik», glasilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda za STO!
Zveza prosvetnih delavcev ES STO-ja
Ob petletnici «Primorskega dnevnika« se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, ki jo je ((Primorski dnevnik» v udarniški obliki izkazoval naši zvezi s tem, da jo je podpiral v težki borbi za kulturno in duhovno rast tržaškega slcvenskea ljudstva, v. borbi za šolo in dobre šolnike, v borbi za kulturne in prosvetne ustanove, v. borbi za pravično gledanje in postavljanje problemov, ki izvirajo iz pravic vsakega naroda.
MStvarni razlogi" in „čista vest" dr. Josipa Ferfoljo
Pred štirinajstimi dnevi smo v nekem polemičnem,' članku z akcijskimi očeti mimogrede omenili vsem Tržačanom zelo aobro znan dogodek iz leta 1918, ko je šfl eden izmed sedanjih akcijskih očetov v družbi dveh ireden-tisUčnih italijanskih političnih predstavnikov v Benetke klicat italijansko' vojsko naj zasede Trst. Omenjanje ! tega zgodovinskega dejstva pa označuje prizadeti sedanji borec za ohranitev Tržaškega ozemlja dr. Josip Ferfolja v svojem glasilu »Demokraciji« kot »neresnost in strupenost« in nam na nekaj naših pičlih besed, zapisanih med oklepaji, odgovarja z dolgim člankom, s katerim pa nikakor ne more pobiti dejstva, da je šel v resnici klicat italijansko vojsko v Benetke.
Dejstvo je pač dejstvo in dr. Ferfolji nič ne pomaga, da nas zaradi tega dejstva zmerja, da srr.o »neresni« in «struperii» če ga omenjamo. Na tem dejstvu ne more namreč prav nič izpreme-nitl njegovo kričanje, da je njegova »vest čista«, in da si ne upamo «odgovarjati stvarno na stvarne razioge, ki jih iznaša akcijski odbor v svoji borbi za obrambo STO-ja«. Saj je Pajet-ta dovolj jasno povedal, kaj pomeni obramba in ostvaritev STO-ja: edino in najboljše sredstvo za priključitev vsega STO-ja k Italiji.'
To ve tudi dr. Ferfolja, ki je torej zašel zopet tja, kjer je bil pred 32 leti, t. j. da prav za prav zopet kliče italijansko vojsko v Trst, kot jo kličejo vse italijanske nacionalistične stranke, porivajoč se na tristransko marčno izjavo in kot jo kličejo vsi komintormisti, kj hočejo priključitev k Italiji doseči prav preko borbe za obrambo STU-ja. In prav tako kakor je dr. Ferto-lja pred 32 leti dobro vedel, da pomeni klicanje italijansko vojske v Trst dejansko priključitev Trsta k Italiji, ker" je bil pac tedanji tukajšnji in mednarodni položaj taksen, da je do priključitve moralo priti, prav tako se dr. Ferfolja tudi danes prav dobro zaveda, da dejansko kliče ponovno italijansko vojsko v Trst s tem, da pomaga kominformi-stom pri tako imenovani obrambi Tržaškega ozemlja. On tudi prav dobro ve, da se bo — ko bi se to spričo sedanjega tukajšnjega in mednarodnega političnega položaja zgodilo — ponovno zagovarjal: moja vest je čista, sa.i jaz nisem želel priključitve Tržaškega ozemlja k Italiji,
No, v riajzanimivejšem delu svojega odgovora pa je akcijski oče dr. Ferfolja na žalost najkrajši in opravi z njim v treh kratkih stavkih. Misliifio namreč na tisto, kar je dr. Ferfolja govoril italijanskemu admiralu v Benetkah. Zakaj dr. Ferfolja ne pbjavi v svojem glasilu (mi sn.o mu pripravljeni dati na razpolago prostor tudi v našem dnevniku — če mu bo to dovolil tolmač fašistične ideologije Slovencem dr Josip Agneletto) celotne izjave, ki jo je podal pred italijanskim admiralom?
Vendar pa je tudi iz skopih besed treh stavkov akcijskega očeta jasno razvidno, da naša trditev drži. Dr. Ferfolja pravi: Prosi! sen. za intervencijo antante... Intervencijo same Italije si je mogoče zamisliti le začasne pooblaščenke antante«. To pomeni, da je klical intervencijo Italije.	..	„
Torej: dr. Ferfolja naj pride s celotno izjavo Italijanskemu admiralu na dan, saj pravi sam, da je bila tudi njegova izjava tedaj »sprejeta na stenografični zapisnik«, a v rokah ima tudi prepis komunikeja o poteku »intervencije tržaških delegatov v Benetkah«.
K njegovemu jubileju polagamo naše tovariške čestitke in želimo, da bi imel v nadaljnji gigantski borbi za pravice delovnega ljudstva prodorne uspehe.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Naša mladina
Mestni odbor Zveze antifašistične mladine za Trst v imenu Vse napredne mladine Trsta čestita ((Primorskemu dnev-
kur. k njegovemu petletnemu jubileju.
Obenem se mu zahvaljuje za borbeno in Plodonosno izvršeno delo Za uresničitev interesov naše delovne, kmečke ir, dijaške mladine, za *azumeva-nje njenih zahtev in problemov, za utrditev sicvanslto-ita-lijanskega bratstva med mladino, za dvig ljudske, napredne kulture med mladino, za populariziranje našega mladega športa.
Ponosni sm0 na junaško bor. bo, ki jo vodi s tako vnemo «Primorski dnevniki, za dosego pravic delovnega ljudstva in za zmago resnice nad lažmi in klevetanjem kominjormistov.
Prepričani smo, da bo kljub vsem težkočam in oviram še nadalje vztrajal v borbi, ki nas bo privedla do končne zmage!
Mestnj odbor Z.A.M.
V'
. m.
Danes, 28. maja mineva peto leto, odkar je daleč od domovine, daleč od svojih otrok, v Dachauu, enem izmed najgrozovitejših taborišč smrti nacistične Nemčije zaspal večni sen Jožef Rapoteb iz Prebenega, naš ljubljeni sin, mož in oče.
Dragi, Tvoje kosti trohnijo v neznani gomili, toda Tvoj spomin živi in ne bo nikoli zabrisan med njimi, ki so Te željno pričakovali takrat, ko so se izpolnile Tvoje zadnje besede, ki si jih izrekel preden si s tovariši odšel v gozdove: ((Vrnil se bom, ko bo naša zemlja osvobojena!«
Pa nisi umrl sam, zapisan si med milijoni, ki so dali svoje življenje za svobodo domovine, Za srečno bodočnost svojih otrok.
Slava Tvojemu spominu!
Emil se je rodil v Trstu 10. I. 1925. — Klic zasužnjene domovine pri njem ni ostal brez odmeva. Ni bilo časa za mladostne načrte in sanje. Meseca aprila 1942. leta je odšel v partizane, kjer so ga dodelili k VII. korpusu. Odšel je kot mladenič, padel je kot mož — borec meseca maja pred osmimi leti v bližini Begunj pri Cerknici. Počiva nekje na Notranjskem, v svobodni slovenski zemlji, ki jo je vroče ljubil
' Slovansko - italijansko bratstvo je bilo skovano in zape-četano s krvjo v narodno - osvobodilni borbi. Klicu za svodo-4o in bratstvo narodov so se odzvali na našem ozemlju številni borci italijanske narodnosti. Eden izmed mnogih je bil tudi tov. Alfred o, pc poklicu železničar iz Urbanie (Pesaro-Italija), kjer je bil rojen 28. 5. 1924. l.eta 1944 je vstopil v Kosovelovo brigado. Na pragu osvoboditve Trsta, ki ga je gledal vsak dan z Opčin, kjer je stanoval in živel kot proletarec. v bratskem sožitju s Slovenci, je padel 2. maja 1945 baš na Opčinah, ki jih je imel za svojo drugo domovino.
Slava njegovemu spominu!
Sirno je bilo bojišče partizanskih borcev Za svobodo. Raztezalo se je povsod tam,kjer je razsajala nacifašistična zver in dušila svobodoljubne narode. Iz ožje domovine, iz Kolu-drovice pri Nabrežini, rojen 18. 11. 1922, je odšel tov. Stanko septembra 1943 med partizanske borce. Od borbe do borbe je šla njegova pot za svobodo. S 1. prekomorsko brigado je prišel v Bosno. Pri Mrkonjič Gradu je padel v boju proti Nemcem 28. maja 1944.
Slava njegovemu spominu!
ČEZ MESEC DNI II. KONGRES ZAM
Demokratična mladina iz Turina se želi udeležiti II. kongresa ZAM
Se mesec dni nas loči od dne, ko bo imela antifašistična mladina Tržaškega ozemlja svoj drugi kongres. Da bi se na ta svoj kongres čim bolj temeljito pripravila, je antifašistična mladina sklenila pričeti s predkongresnim tekmovanjem, ki naj bi pokazalo njeno delavnost na vseh področjih političnega in kulturnega življenja.
Poglejmo samo mladino iz Barkovelj, ki se z vao vnemo pripravlja za nastop, ki bo 11. junija in za kulturno prireditev v zvezi z II. kongresom ZAM-a. Kot eno svojih glavnih nalog si je mladina Barkovelj in sploh I. okraja zadala širjenje mladinskega časopisa «Glas mladih«, kar ji jie že takoj v začetku tekmovanja zelo dobro uspelo. Ker so prvi uspehi tekmovanja tako razveseljivi, bi bilo želeti, da bi mladina tega okraja ne popustila, temveč da bi se borila za dosego novih zmag in uspehov.
Zelo živahna in aktivna je mladina II. okraja, ki je pokazala še posebno marljivost v predkongresnem tekmovanju. Najboljši sektor je do sedaj prav sektor Sv. Alojz, kjer so mladinci pridobili zopet lepo število novih članov v ZAM; tudi sektorske sestanke vodijo redno, kar je tudi lep uspeh. Pa ne samo to; mladinci iz Sv. Alojzija so obljubili, da bodo dali za delovno brigado vsaj štiri mladince, a upajo, da se bo to število v teku tekmovanja še povečalo. Mladinci Sko-Ijeta so tudi zelo aktivni, prav tako mladinci iz Lonjerja, ki i-majo redne sestanke ZAM, na
katerih razpravljajo o bodočih nalogah v predkongresnem tekmovanju.
V predkongresnem tekmovanju noče zaostajati seveda mladina III. okraja, ki je pričela Že z rednimi sestanki, r.a katerih se je cbv.ezala, da bo svoje delo na kulturnem in političnem polju še povečala ter na ta način dosegla še večje uspehe v korist borbe, ki jo v'>di demokratična mladina vsega sveta proti imperializmu. Mladina Sv. Jakoba je na zadnjem
POČITNIŠKE koloniji:
POZIV STARŠEM
Odbor za počitniške kolonije poziva starše otrok, ki so že bdi vpisani za kolonije v Sloveniji, da pripeljelo otroke na zdravniški pregled. Na pregled pridejo lahko otroci iz vseh mestnih sektorjev.
Pregledi bodo dnevno od 9 do 12 in od 17 do 18 urevUl. R. Manna 29. Starži naj prinesejo s seboj rojstne liste otrok.
sestanku izvolila tovariša, ki bo odgovarjal za delo na tem sektorju ter tovarišico, ki bo vodila statistiko o poteku predkongresnega tekmovanja.
Tudi mladina IV. okraja je i mela že svoje sestanke, na katerih je sklenila pridobiti čim večje število mladincev za mladinsko delovno brigado.
Se bolj aktivna je mladina v naših vaseh, kot na primer mladina iz Boršta, Ricmanj, Plavij in Škofij, ki spada v V.
okraj. V predkongresnem tekmovanju je pridobila že več mladincev za delovno brigado. Ker je do kongresa samo. še mesec dni, je mladina teh vasi sklenila prirediti čim več sestankov, na katerih bi obravnavala vse probleme, ki bi jih bi-io treba do kongresa rešiti.
Sestala pa se je tudi mladina iz Velika Repna in Bazovice, kot tudi mladina z Opčin, Mladina iz Gropade", s Proseka in iz Padrič še ni imela sestankov, ker se je pripravljala na potovanje v Jugoslavijo. Sklenila pa je, da bo to zamudo čim prej nadoknadila, zato bo imela že v prihodnjem tednu večje število sestankov.
Ne smemo pozabiti tudi na mladino VIII. okraja, ki prfv tako ne zaostaja v predkdn-gresnem tekmovanju. Imela je že več sestankov pa tudi druge uspehe je že dosegla v tekmovanju. V dramski skupini iz Nabrežine, ki bo v juniju prvič nastopila, je največ članov prav mladincev, ki bodo s svojim nastopom dokazali, da se naša mladina uspešno udejstvuje tudi na kulturnem področju.
Omeniti moramo, da se j» Titove štafete udeležilo nad 80 mladincev iz Trsta in okolice. Lahko torej trdimo, da je v predkongresnem tekmovanju pokazala svojo aktivnost res vsa demokratična mladina, ki hoče s svojim delom pokazati, da se moč njene organizacije vedno bolj utrjuje ter da se konkretno bori za iste cilje, ki si jih je zadala že na svojem, ustanovnem kongresu.
Da je interes za drugi kongres antifašistične mladine Tržaškega ozemlja res velik,
0 H C N! ZBOR KMETIJSKE NABAVNE ZADRUGE V TRSTU
Komintormistične intrige okrog	gospodarske
Upravni odbor Km tijsk,, nabavne zadruge v Trstu ie Sklical Zi dne J. odnosno 4. julija t. 1. občni zbor vseh članov zadruge.
Kakor preteklo leto je tudi letos upravi odbor zadruge določil prostore za občni zbor v poslopju Doma pristaniških de lavcev, kjer ima sedež centralni komite vidaiijevske komin-formistične frakcije in druge kominformi stične organizacije. Občni zbor se bo lore-j vršil, kakor sporoča upravni odbor zadruge, v Domu pristaniških delavcev v dvorani kominfor-mističnega krožka «Kraljič».
Znano je, da so preteklo leto na občnem zboru zadruge imeli glavno besedo in vodili občni zbor ljudje, ki niso bili niti člani zadruge Obenem so razni elementi vršili moralni in celo v nekaterih primerih fizični pritisk nad tistimi člani zadruge, ki so prihajali na obrni zbor in ki nasprotujejo komin-formističnemu razbib-škrmu delovanju, tako da so it vilnim kmetom preprečili udeležbo na občnem zboru.
Prav v teh prostorih je upravni odbor sklical tudi letos občni zbor. In to ni Sc vse. Medtem ko -je upravni odbor sporočil kominformistifnim listom da bo občni zbor v krožku «Kraljič», so »Primorskemu dnevniku« sporočili, da bo občni zbor na sedežu zndrugp v Dl. Ugo Foscolo.
Pa upravni odbor ni videl svoje napake pri sporočanju, kje naj bi se vršil občni zbor. w> nam zdi čudno. Tudi na podeželju so v zadnjih časih ko-
mmCormistični elementi pričeli s ckampanjo« za ta občni zbor. Po vaseh širijo neko okrožnico upravnega odbora, ki ima izra-
v opomin
V petek zvečer 26 t. m. je bil sestanek žena iz Velikega Repna. Proučile so vprašanje kolonij in si razdelile delo med seboj. Stopile bodo tudi do tistih žena, ki so iz nepoučenosti nasedle in zapisale svoje otroke za kolonije v Italiji. Ista stvar se je namreč dogodila lani tov. Tavčar Pavli in trem drugim tovarišicam iz vasi. V dobri veri so vpisale otroke v kolonije Rdečega križa, ko pa so Jih pripeljale na Trg Veneto, kot jim je bilo ukazano, so se šele zavedle, kaj so storile.
Tam je stalo šest avtobusov z velikimi napisi Lega Nazionale, okrašenih z italijanskimi zastavami. Zdelo se jim je, da Je prepozno, da bi otroke peljale nazaj domov. Da niso tega storile, jim je še danes žal, ker v kolonijah niso otroci slišali niti ene slovenske besede in z drugimi vred so morali prepevati: «Noi siamo della Lega«, »Fratelli dTlalia« in slične iredentistične pesmi. Deklice so se vrnile domov z veliko belo, rdečo in zeleno pentljo v glavi.
*it politični namen: v okrožnici se napadajo ljudje ln ustanove, ki z občnim zborom nimajo nič kaj opraviti.
Člani kmetijske nabavne zadruge ne morejo dovoliti, da bi se občni zbor zadruge izkoristil v politične namene kakor tudi ne morejo dovoliti, da se kmetijska zadruga kot najmočnejša gospodarska ustanova naših kmetov izkorišča v politične špekulacije kominformistič•> nih intrigantov.
Sindikat pekovskih delavcev obvešča
Glavni odbor Enotnih sindikatov za pekovske delavce obvešča vse delavce te kategorije, da ima obnovljeni sindikat pekovskih delavcev svoj začasni sedež v Ul. Machiavelli št. 13, II. Člani glavnega odbora sindikata za pekovske delavce so na razpolago vsem članom, ki bi hoteli imeti kakršno kr 'i pojasnilo glede delovne pogodbe ali glede pogajanj v teku ali bi se hoteli na novo vpisati, vsak dan od 17. do 19. Pekovski delavci Trsta so zato vabljeni, da se obračajo v vseh primerih na svoj sedež.
• »*
Glavni odbor Enotnih sindikatov za pekovske delavce bo imel v ponedeljek 29. t- m. ob 17. na svojem sedežu v Ul. Machiavelli 13, II. sejo.
Akcijski sindikalni odbor te kategorije Da bo imel sejo 1. junija ob 17. (zopet na sedežu v Ul. Machiavelli).
nam dokazuje že pismo, ki so ga Zvezi antifašistične mladine poslali mladinci iz Turina, ki se glasi:
Dragi tovariši! Izvedeli smo, da se bo vršil 25. junija drugi kongres vaše mladinske organi, zacije. Želeli bi, da bi se tega kengresa lahko udeležila tudi delegacija demokratične mladi, ne iz Turina, ki bi bila sestavljena iz dveh ali treh mladincev, kateri so pred dnevi sprejeli vodstvo demokratične mladine iz Turina. Hvaležni bi Vam bili, če bi nam čim prej poslali čim več študijskega materiala ter mladinskih časopisov v zvezi z delom vaše mladinske organizacije. V pričakovanju, da boste naši želji ugodili, vas najprisrčneje pozdravljamo.
II RADIO IH
JUGOSL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) Nedelja 28. 5. mo
7.00: Jutranja giasba; 7.15: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.30: Napoved časa - poročila v slov.; 7.45: Jutranja glasba; 8.15: Iz violinskih koncertov; 9.00: Kmetijska ura (slov.); 9.30: Kmetijska ura (ital.); 10.00: Folklorna glasba; 10.45: Oddaja za Buj-ščino; 11,15: Pester solistični spored; 11.45: Našim ženam (slov.); 12.00: Glasba po željah (slov.); 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa -poročila v slov.; 13.15: Priljubljene melodije; 13.30: Pionirska ura (slov.); 14.00: Glasba po željah (ital.).
17:00:	Oddaja za podeželje
(slov.); 18.30:	Lahka	glasba;
18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Poročila v slov.; 19.45; Z narodno pesmijo po Sloveniji; 20.15: Musorgski: Slike’iz razstave: 20!45: Politični pregled (ital.); 21.00: Operne fantazije in baleti; 22.00:	Športni	pregled
(ital.); 22.10:	Lahka in plesna
glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05:	Zadnja	poročila v
slov.; 23.10:	Objava	sporeda za
naslednji dan; 23.15: Večerne melodije.
KINO
Rossetti. 16.00:	«Rdeča	čarovni-
ca«, Gail Russell, John Wayne.
Excglj-ior. 16.00: «Manon» v fran-coŠKcm izvirniku.
Penice. 15.00: «Francis, govoreča mula«, Donald O’C0nnor.
Filodrammatico, 14.30: «Ognjeno nebo«, Gregory Peck.
Alabarda. 14.30: »Sveta sramota«, Antonio Vilar.
Garibaldi. 14,30:	«Sin	zločina«,
G. Brent.
Ideale. 14.15: «Moč usode« sopranistka L. Mancini, tenor G. Mašini, bariton T. Gobbi.
Impero. 14.30:	«Pot	zvezd«, L.
Darnell, John Payne.
Italia. 15.00: «Prva žena« (Rebeka), Joan Fontaine.
Viale. 15.00:	»Vedno	si lagal«,
Maureen 0’Hara, Melvyn Dou-glas.
Vittorio Veneto. 15.00: «Margie», Janne Crain.
A°ua. 14.00: »Tatovi koles«.
Armonia. 14.30: «Sin strele«, teh-nikolor.
Azzurro. 14.00: »Zaseda na dnu«,
Belvedere. 14,30: «Cufležni mož«, Danny Kave,
Sv. Vid. 14.30: «Hudičev otok«.
Lumiere. 16.30:	«Nepoznana v
San Marinu«.
»Ob morju«. »Tri srečanja«, sovjetski film v barvah.
Marconi. 14.30: «Mornar Simbad«.
Massimo. 14.30: »Rumeno nebo«, Gregory Peck.
Novo Cine, 14.30: «Bandoleros».
Odeon. 16.00: »Sneguljčica in sedem škratov«.
Radio. 14.00: «Verige», Amedeo Nazzari.
Savona. 14.00:	»Dogodivščine v
Braziliji«.
Venezia. «Pokolj v trdnjavi Apa-che«.
Vittoria. »Velika ježa«, Jon Hall.
Ljudski vrt na prostem. 20.45: «Veter pomladi«, Mirna Loy, Shirley Temple, Gary Grant.
Strelske vaje
TRST, 27. (AIS) — Ameriške oborožene sile v Trstu bodo imele več strelskih vaj na naslednjih streliščih:
NA BAZOVIŠKEM STRELISCU bodo 29. in 31. maja ter od 1. do 3. junija streljali z avtomatičnimi puškami vsak dan od 6130 do 18.30 ure.
Nadalje bodo na bazoviškem strelišču strelske vaje s puškami na dan 30. maja ir.' 4. junija od 13.00 do 19.00 ure.
NA OPENSKEM STRELISCU pa bodo 29. in 31. maja ter od 1. do 3. junija strelske vaje z brzostrelkami vsakokrat od 6.30 do 18.30 ure.
Dne 30. maja in 4. junija bo na openskem strelišču od 13.00 do 19.00 ure streljanje s samokresi.
Poskus samomora
Včeraj oh 5.2 0 zjutraj so uslužbenci Rdečega križa s svojim avtomobilom pripeljali v glavno bolnišnico hudo ranjeno 23-letno Stivanin Henri-ko. iz Ul. Settefontane 63, kjer stanuje pri družini Stopa. Pobrali so jo nad predorom Sv. Vida, kjer je mladenka iz samomorilnih namenov skočila z nekega 4 jnetre visokega zida.
KOLEDAR
Qledah<ice -	-	iR-adto-
NEDELJA 28. maja
Binkošti, Jaromir
Sonce vzide ob 4.22, zatone ob 19.42, Dolžina dneva 15.20. Lima vzide ob 16.05, zatone ob 2.14.
Jutri ponedeljek 29. maja
Maksim, Dana
Božidarja Jakca v galeriji Scorpione
Razstava grafike slovenskega umetnika Božidarja Jakca je odprta vsak dan od 9 do 13 in od 16 do 20 ure v galeriji iiScorpione« v Ul. S._Spiridione 12.
OF
SPORED MNOŽIČNIH SESTANKOV OF
V torek 30. t. m. množični sestanek OF za Greto, Rojan in Skorkljo na sedežu OF, Ul. R. Manr.a 29 s pričetkom ob 20.30.
Tedenski sestanek okrajnih tajnikov OF ne bo kakor običajno v ponedeljek 29. t. m., temveč bo v torek 30. t. m. na sedežu glavnega odbora OF ob 13.30.
PROSVETNA DRUŠTVA
PD LONJER - KATINAHA vabi na prosvetno prireditev, ki bo danes 28. t. m. na dvorišču gostilne »Pri županu« v Lonjerju. Začetek ob 17. Prosvetno društvo vabi k udeležbi vse ljubitelje kulturnih spere-dov. V Lonjer vozi avtobus s Trga sv. Frančiška vsako uro do 24, na Katinaro pa vsakih 15 minut od Portici di Chiozza tudi do 24. ure.
DAROVI IN PRISPEVKI
V spomin pok. Alojzija Furlana daruje družina Cok - Križ-mančič 2000 lir za Dijaško matico.
Ob 5. obletnici Primorskega dnevnika je darovala tov. Marija Bole 500 lir za tiskovni sklad našega časepisa.
SINDIKALNE VESTI
Akcijski sindikalni odbor za
obnovo razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja bo imel sejo V ponedeljek 29. t m. ob 19.30.
«ADR!A - EXPRESS» IZLETI
4. junija enodnevni izlet
Vpisovanje do 30. maja. 10.-11. junija dvodnevni izlet
v JLitilliuno
Vpisovanje do' 3." junija.
Nekaj mest je še prostih za DVODNEVNI IZLET
V llltt'iil'€*'l in Celit*
28. in 29. MAJA.
ZLATA POROKA
Marije in Antona Grgič
Danes praznuj' 'a 50-letni-co svoje poroke Anton in Marija Grgič iz Padrič. Ob tej priliki jima želijo sinovi, neveste in nečaki že mnogo srečnih dni do b'seme poroke in še čez,
Padriče, 28. maja 1950.
OBČNI ZBOR
Kmetijske nabavne zadruge v Trstu v dvorani krožka «Kraljič»
Upravni odbor Kmetijske nabavne zadruge v Trstu, s sedežem v Ul. U. Foscolo št. 1, sporoča, da bo dne 3. junija 1950 ob 18 občni zbor v dvorani krožku »Kraljič«, Dom pristani, ških delavcev (s tem popravljamo prejšnje obvestilo) z naslednjim dnevnim redom:
1. Izvolitev predsedstva in dveh skrutinatorjev.
2. Sprememba pravil.
3. Poročila upravnega in nadzornega odbora ter obravnava o poročilih.
4. Odobritev bilance.
5. Izvolitev novega upravnega odbora.
6. Razno.
Ce ne bi bilo ob prvem sklicanju zadostnega števila članov in bi s tem občni zbor ne bil sklepčen, bo občni zbor na istem kraju v drugem sklicanju 4. junija ob 9, ki bo v smislu pravil sklepčen ne glede na število prisotnih članov.
SLOVENSKI) l\l /1K (1II i\l (I liLEIIALIŠČE
za Tržašku H/tiinhj?
Predstave »TARTUFFE# Piranu zaradi tehničnih ovir ne bo.
V torek 30. t. m. ob 29. uri gostovanje v gledališču
v KOPRU
z Molierovo komedijo
„TARTUFFE*
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 69 50-7000, S pirnati šterling 1590, doliG« 635, dolar (telegrafski) ®J!S 100 francoskih frankov h*'
MALI OGLAS1
Skoraj novo STROJNO NAjjJL VO (devet strojev) za izaelJi nje elastičnih trakov, vrvic, ^ veznic itd. prodam takoj preselitve. Pojasnila v U. s fontane 62 (Zerial).
izdd1
test'’
STROJ ZA IZDELAVO T®!?.
NIN (stiskalnica, ki lahko 3 stote dolgih ali kratkih --^ cin) z najmodernejšo suSii u-naprava Veneto, prodam v0-^. godni ceni zaradi preselitve, j covin, Ul. Gatteri 23, dnevno 14 . 15.	^
PLETILNO DELAVNICO.
opremljeno in vpeljano, Pr0*ae zaradi bolezni. Pojasnila Ceccovin, Ul. Gatteri 23.
GRADBENIK
SPREJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA. " OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPREJEMA TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NAČRTE CENE UGODNE!
Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška ,*
URE
za BIRMO, vsakovrstne izbire Pj5 najnižjih cenah pri ex NORt>I°* Ulica Roma 19. Kupujem zlat0' srebro in dragulje.
FODERAMI A. PERTOT
TRST - Ul. GinnasHca šh22
|| Oglejte si bogato $ izbiro ženskih in | moških podlog, stalno nove pošiljke po absolutno konkurenčnih cenah
MEHANIČNA DELAVNICA
U
[
I PJ
trst
ULICA DELLA TESA 5
izdeluie strešne žlebove, odtočne cevi ter inštalira vodo in plin
UL.ORIANl
   ^
(ex Barriera)
ima u zalogi pn zelo ugodnih cenah veliko izbiro moških srajc, žensko in moško perilo, nogavice, tkanine itd.
OBIŠČITE NAS IN SE BOSTE PREPRIČALI1
Krojaška
delavnica
T R S T' — Ul. Valdirivo 35
Izdeluje moške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po izredno nizkih eer.ph.
PLETILJA
izdeluje ženske obleke, jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1.
Spalnice, kuhinje ter drugo pohištvo
domačega proizvoda dobite v Ulici Vasari št. 6
CENE UGODNE
Trgovina „VALUX”
V TRSTU JE PRAVI DRAGULJ
Najbolj razvajeno občinstvo Trsta r.eprestano obiskuje novo prvovrstno trgovino
„VALUX“ V UL. XXX OTTOBRE I*
in jo soglasno smatra za eno največjih in najvažnejših mestnih tvrdk, čeprav obi'a šele nekaj dni.
aU>ie
TRGOVINA „VALUX
u
Tod«
je naslala kakor v pravljici iz stare trgovine ter zapuščenega in. temnega dvorišča. ^o-okolnost mladega tržaškega arhitekta Giovannija Faita, ki je dovolj znan na področju dernega stavbarstva in arhitekture, n; ovirala ter je ustvaril elegantne, luksuzne in 0 ^ dovanja vredne trgovske prostore- Vhod v trgovino tvori privlačna veža z veliko °s njo izložbeno vetrino. Notranjim prostorom dajejo čar stene, ki so kakor posute z ^ett slonokoščene barve, na katerih se igrajo žarki Indirektne svetlobe. Kakor v zraku
stopnice vodijo v zgornji prostor trgovine, kjer so razstavljene potovalne Polreb5člnf(jeia' Arhitekt Fait, avtor načrta do najmanjših podrobnosti, ki je z ljubeznijo vodil vsa de je našel verne sodelavce v gradbenem podjetju SACES, ki ga vodi geometer Lionel'0 Canussio, v tvrdki Narciso Alber
eri za slikarije,	v tvrdki ILES za električne In	neonu^j^.u
peljave	in	luči,	v	tvrdki	Del	Piero	za	tla, v Angelu Zolliji za mizarska dela,	v	za
za šipe, ogledala in kristale, v delavnici Rossi za kovinske dele in v tvrdki SAFN linolej.	jn
elegantni,
...no,,,, i/.uciuiii kovčki, uvožen	ksllZn:
ljeni izdelki iz klasične kože divjega vepra — ponos jugoslovanskega obrtništva. lUR «parures»	samo	v	modelih,	dežniki	in	torbice	zadnje mode itd.	na-
Ob otvoritvi trgovine so med zakusko, ki jo je pripravil znani buflet «Benedetto»' vzoče osebnosti želele veliko sreče za prospeh tvrdke in nazdravile GOSPODU ARTURJU PIZZIU, prokuristu in direktorju	TRGOVINE	«	V A L U X»,	jlaji8'
ki je gostij navzoče skupno z drugimi voditelji, ki so nalašč za to priliko prišli iz
V velikih in širokih izložbenih oknih so razstavljeni najbolj eiegauun. ■- eoi luksuzni usnjeni predmeti, potovalne potrebščine, krasno izdelani v..i/aui. uvoženi iz*
S«pTn-,,r	"	~ A
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - 01. Silvio Pellico 1\11. nadsU - lelefon 11-32
poje drugi zvon?
'e nekaj besed v zvezi s pravdo o Ljudskem domu
V našem listu smo že pred toevi pisali, da je član likvida-■Wskega odbora Trgovske obrt-Sf zadruge v Gorici vložil Hi sodišču v Benetkah tožbo v tvezi z Ljudskim domom, tsterega so angloameriške ob-
Issti
Za časa svoje okupacije
^vzele demokratičnim organi Hcijam.
Cim je prišla tožba v jav-s', je vzbudila med tukajšnjimi časopisi najrazličnejše
“tnentarje, ki pa so si bili vsi J™1' v tem, da predstavlja ta “rak «špekulacijo Slovencev«, h »udarec italijanski državi«.
. T* nesramne besede je lahko :ZteHl samo tisti, ki še ni Pi'e' rsal niti, ki ga veže na ne* sr*Wlo preteklost. In res se jih !< ifflebil ravno «Messaggero tMetoo, m Q,b vsaki priliki ne j, VU, da je veren naslednik IV Pokojnega dučeja. j ( Predvčerajšnji številki je ®i «Il Gazzettino« objavil v Hi Z Ljudskim domom čla-v katerem pravi, da je l®o vložil eden izmed tisočih , '»v Kmetijske obrtne za' He V Gorici, ki je bila ustaljena leta 1897 ter likvidi-?“? leta 1926. V. članku je na-*ie citiran oni del, kjer go-!ori° prodaji stavbe za 400.000 *• itd. ter zaključuje da «to je natavn0 en sam zvon«.
1°rej tolče tudi “Pl Gazzetti--1* Po istem šovinistične.m 2,°nu kakor «Messaggero Ve-ll6*0» in njemu podobni. t,Pako pisanje s strani italijam-reakcionarnih listov nas hajmanj ne preseneča, ker
je čimbolj ovirajo v njihovem ustvarjalnem političnem, kul. turnem in gospodarskem delu.
Iz tega sledi naravni in jasen zaključek, da vladne oblasti kljub dobrim lekcijam, ki jih je dobil bivši fašistični režim, ne nameravajo prenehati s fašistično tradicijo, katera ni opredeljena Z izrazom, temveč z dejavnostjo.
Takšna je torej pesem dru-gega zvona.
Pri prepiru je mlada nevesta omedlela
Včeraj popoldne se je s tastom sprla 24-letr.-a Monticco Roza iz Ul. Rabatta 19. Prepir je bil oster in tastovi očitki precej grobi. Mlada Roza je nekaj časa vse prenašala s potrpežljivostjo in nato zaradi svoje rahločutne narave kar na lepem omedlela in padla na tla. Tast se je pri tem zelo prestrašil in nemudoma poklical rešilni voz Zelenega križa, ki je občutljivo nevesto odpeljal v občinsko bolnico Brigata Pavia, kjer jo je zdravniška nega pomagala da zavosti.
nit;
telo dobro poznamo in ve-Sc ,da so si bili vedno zelo ,. ko je bilo treba nastopi-u Proti slovanskim interesom. Vendar pa nas pisanje <(I1 azzettina» prepričuje o eni vari, namreč da vladne ob-‘5sti ne kažejo nobenega razumevanja za pravično rešitev eSa vprašanja ampak da jim sam0 Za to, da Slovence in
njihov.
e napredne orgamzaci-
Danes pevski koncert
v Doberdobu
* n e s dne 28. maja Mredi Prosvetno društvo wezero» iz Doberdoba pevski koncert v Doberdobu. J°stovala bosta pevska zbo-'4 iz Nabrežine in Sempo-l*ia, ki bosta nastopila pozidne ob 15.30.
Vabljeni vsi ljubitelji sionske pesmi-
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od 22. do 27. maja t 1. 11 rojstev, 8 primerov' smrti, 7 vknjiženih porok in 1 poroka.
Rojstva: Duri Walter, Gorjan Lavra, Del Fabbro Jurij, Ro-molo Adrijana, Zanetti Elso, Diminica Rsnato. Ibba Rafaela. Zeromet Renzo, Distasio Marija Grazia, Rapuzzi Barbara. Zavadlal Viktor.
Smrti:	80-letna gospodinja
Petarin vd, Floriano Wanda, 10-let stari dijak Vellini Karel. 63-letni upokojenec Nanut Henrik, 72-letna gospodinja Vernia Irena, 88-letna gospodinja Fa-bich vd. Budal Milka, 5 dni stara Gorjan Lavra. 30-letna gospodinja Tamburini por. Ghe-ghi Adilrja. 66-letna gospodinja Miceu vd. Ponton Julka.
Vknjižene poroke:	mehanik
Mezzabotta Alojz in gospodinja Humar Marija, uradnik Urija Muloni Remo in uradnica Re-schiglia Avgenija, glasbenik Gambissa Jurij in umetnica Marmolja Sonja, industrijski izvedenec Lutman Karel in gospodinja Zamparini Giorgina, delavec Pragiarone Matija in gospodinja Carocari Marina, mehanik Blessi Rafael in gospodinja Zotti Eda, orožnik Borgino Alcide in česalka Ro-manese Vilma.
Sizifovo delo
ARTURA
Hip S Poznamo ti grškega lil s‘°cja. On je namreč vati thrib teikn *kal0' sP™vi'
tod* moral na vrh hriba. Vsak ikrat, ko j0 je P 'd*
• Alcn-—.. a- ,, m ti ie
»ed' >k°raj do vrha, mu je lt0 zdrknila v dolino. Ta-Či, Se ie Sizif leta in leta mu-* }em neplodnim delom, s kar n,n je bil kaznovan, za 'H/6	v pregovor: Kdor
nekaj napraviti oziroma Pa- mu ne uspe, pra-Hlo ’ ta opravlja Sizifovo
hPodobnega, z enakim %>U'korn nam dokazuje že J HtJ nekai mesecev klerofa-dnet’ni/c «Messaggero I °*._ V tem listu je nam-I (o’	0vinar z gornjim ime-
t ju Pričei objavljati anketo j j,, eji s Slovenci v Benečiji je n<l Goriškem, Medtem ko I	dcI ankete izhajal
j s ue-‘°' je bil drugi del rojen Ih... . nii težavami, tako da je
Ki..,1 nehote prevzemal obda se je moi
e preveč zaradi tega
C
Soj"! ‘n rnn {jf,.‘Ja Pojenjava iiuJan*ko p„ niti prvi nit■ Wn de[ m b‘lo nič drugega loj det)ela in iz trte zvita
rist sedaj brodolomec, ir je skušal popraviti svoj prestiž. Zato se je spravil na najbolj delikatno vprašanje, vprašanje Slovencev v Italiji.
S svojim pisanjem je dokazal da n» bil kos sv°ii nl°0i, da ni bil kos svoji vlogi niti takrat, ko se je skušal itcaza-i. z lažjo. Kaj pa je drugega kot laž trditev, da sta Beneška Slovenija in Soška dolina italijanska, da ne pretiravamo njegovih trditev, da jc Kras Istra, tolminski hribi ter vse do Postojne in tudi čez italijansko.
Arturo Manzano se jc moral oprijeti laži, ker pač za dokazovanje svoje tc<ze ni imel drugih dokazov.
Ce ob zaključku kilometrskih klobas, ki so se kakor plahte zgrinjale po straneh cMessaggcra Veneta«, ugotovimo kakšen ie efekt njegovega pisanja, moramo pnbiU dejstvo, da je posledica Man-zanovega Sizifovega dela a> da Slovenci v Benečiji, kakor tudi na Goriškem še vedno prebivajo in da bodo tu ostuii kljub raznarodovalnim metodam, ki jih odgovorne oblasti I uporabljajo proti njim
Resnica o dogodku v Pevmi
V našem dnevniku z dne 18. marca smo poročal i o metodah, ki se jih poslužujejo kominfor-misti, da bi «politično» prepričali poštene ljudi, ki mislijo s svojo glavo in ki nočejo biti izdajalci lastnega paroda. Tako apolitično» kominformistično prepričevanje se vedno konča z navadnim kriminalnim nasiljem, kot se je zgodilo v Pevmi po kongresu Zveze slovenske mladine, ko je dobro znani domačin, ki pravi da je komunist, toda s komunistično moralo nima kaj opraviti, napadel našega tovariša Dornika Antona.
Dogodek je seveda imel svoj zaključek na sodišču, z razpravo, ki se je vršila dne 24, maja. Naš dopisnik, ki je prisostvoval razpravi, se je v dopisu z dne 25. maja pod naslovom «Pod vplivom brica so pozabili na prijateljstvo» držal zgolj ugotovitve obtožnice, zaradi
Olikam več nege!
Lani so oljke dobro obrodile in marsikateri kmet je rekel: Kdo ve koliko let jih zopet ne bo. Seveda, če jih ne bemo negovali, bomo morali čakati, da bo narava sama poskrbela za vse pogoje da bodo obrodile.
Toda oljke bi redile bolj pogosto, samo če bi vsaj delno uničevali njene škodljivce. Izkušnje so pokazale, da škropljene oljke pred cvetenjem in po njem s svinčenim arzenatom rodijo vsako leto.
Mnogi so se lansko leto oskrbeli z dobrim oljčnim o ljem in mnogi so tudi precej olja odprodali. Vsekakor bi bila njihova dolžnost, da posvetijo temu drevju več nege. Pomislimo samo, koliko truda in borbe se vloži letno v trte in pri tem ne naletimo na tarnanje. Nasprotno pa pustimo oljko, ki je tako skromna, v nemar.
V primerjavi z grozdjem moramo oljčni sad prištevati med dragocene. Saj ga sme uživati človeški rod od najmlajšega do najstarejšega. Pri tem krepi človekov organizem v čisto drugi obliki, kakor pa vino.
Pred kratsim sem govoril s kmetom in mu prigovarjal naj škropi oljke. Začudeno me je pogledal in rekel, da tega še ni slišal.
Oljke pa že kažejo popke in kmalu bodo začele cveteti, Zato ji treba čim prej začeti s prvim škropljenjem in sicer s svinčenim arzenikom.
Tudi mešanica razredčenega sladkornega sirupa s svinčenim arzenikom je zelo dobro sredstvo za pokončava-nje oljčne mušice. Slednje sredstvo pa se mora dati v pločevinaste posode in obesiti na oljke. Mušice pridejo same srkat sladki sok, pri čemer se zastrupijo in poginejo.
Pri tem moramo poskrbeti, da bodo vsa ta sredstva na razpolago. Ce jih če ni, moramo gledati, da pridejo pravočasno, da ne bo prepozno.
nepoznavanja prizadetih in domačih razmer.
Zato moramo resnici na ljubo pribiti, da tov. Dornik Anton ni bil v vinjenem stanju, pač pa se je v silobranu trezno branil. Isto velja za tov. Dornika Alojza iz Oslavja.
Na podlagi gori navedenega prosimo prizadeta tovariša in čitatelje, da oprostijo našemu dopisniku neljupo pomoto.
DANES IN JUTRI KINOPRED-STAVE V STANDREZU
V kinodvorani Lutman v Standrežu bodo nocoj s pričetkom ob 21. uri predvajali film «Zapuščena», v katerem igrata glavno vlogo D. Del Rio in P. Armandarez.
Jutri, ponedeljek 29. t. m- bodo istotam predvajali film «Gianni in Pinotto - nabornika«. Omenjene kinopredstave bodo na prostem.
Polelni vozni red avtobusov
22. maja je stopil v veljavo sledeči vozni red avtobusov:
Proga Trst - Gorica
Odhodi iz Gorice. Ob delavnikih 7.15 in 13.30. Odhodi iz Trsta ob 13 in 19. Ob nedeljah irj praznikih odhodi iz Gorice ob 7.30 in 13. Iz Trsta ob 12.30 in 19-30.
Proga Gorica - Gradež
Odhodi iz Gorice ob delavnikih ob 7.15 in 13.30. Ob nedeljah in praznikih ob 7.15, 13.00 in 20.15.
Odhodi iz Gradeža ob delavnikih ob 6.50, 13.15 in 19. Ob nedeljah in praznikih ob 7.00, 12.15 in 19-00.	'
Proga Gorica - Krmin - Čedad
Odhodi iz Gorice do Krmina ob delavnikih 8.00; do Čedada ob 12.15 in 17.00. Ob nedeljah samo do Koprive ob 15.00; do
Čedada pa ob 16.00, 18.00, 19.30.
Odhodi iz Čedada ob delavnikih ob 8.00 in 9.00 (samo iz Krmina). Ob nedeljah in praznikih iz Čedada ob 12-45; iz Koprive ob 15.20, 16.20, 18.20 in 19.50.
Proga Gorica-Doberdob-Tržič
Odhodi iz Gorice ob 7.00. Iz ladjedelnice v Tržiču ob 17.20. Ne vozi ob nedeljah in praznikih.
Proga Gorica - Steverjan
Odhodi iz Gorice ob 6.30, 12.45, 18.00. Ob nedeljah in praznikih ob 15.00 in 19.00.
Odhodi iz Steverjana ob 7.00, 14.15 in 18.30; ob praznikih ob 15.30 in 19.30.
Proga Gorica - Videm
Odhodi iz Gorice ob 12.15 in 18.00-
Odhodi iz Vidma ob 7.45 in 13.15. Vožnje ukinjene ob ne deljah in praznikih.
Plesna zabava na Vrhu
Mladina z Vrha priredi nocoj plesno zabavo na prostem. Ple"s se bo pričel ob 19. uri in zaključil opolnoči.
Vabljena vsa mladina iz okoliških vasi.
l>arovi
Za Dijaško matico je N. N. iz Krmina daroval 340 lir. Za tiskovni sklad «Soče» je darovala vesela družba iz Standreža 2100 lir, prebivalci Doberdoba pa 3200 lir.
IZ NAŠE BENEČIJE
Zadružni dom si sami gradijo
v Caneboli
KINO
VERDI. 14.30: ((Maršalova ljubljenka«, G. Chapman.
VITTORIA. 15: «Venus in profesor«, D. Kaye.
CENTRALE. 15: ((Krinka Bor-gijcev«, P. Goddard.
MODERNO. 14.30:	((Kapitan
Demon«, A. Rinoldi.
EDEN. 14.30: ((Zemlja Bulfala Billa«, A. Baxter.
Canebola je majhna slovenska vasica pod občinsko upravo v Fojdi. Šteje okoli 550 pi'e-bivalcev. Do občine rabijo vaščani dve uri in pol heda.
Težke gospodarske razmere, kakor po drugih beneških vaseh. so »ned prebivalci razvile čut skupnosti.
Vaščani so -si pričeli z lastnimi silami graditi zadružni dom. Razen šestih zidarjev, ki j ib jilačujejo, opravijo vse delo prostovoljno, udarniško. Tako jim v izmenah pripravljajo malto in prinašajo opeko. Delo ji a lepo in naglo od rok. Kakor kaže bo dom že julija ali v začetku avgusta dogi a jen. V zadružnem domu bo prostor za irgovino, skladišče m ‘-udi mala dvorana. Se preje pa so si vaščani postavili mlin na zadružni podlagi.
Zaradi nezanimanja oblasti so v tej vasici s šolo zelo na slabem. Učni prostori so v neki lesen; baraki že več kot dve
leti. Poučujeta učitelj in učiteljica iz Furlanije. Kakšen je pouk v takih prostorih, s takimi učnimi sredstvi in močmi, s; lahko sami predstavljamo.
Vse kmečko delo, kakor v drugih vaseh Beneške Slovo lije, opravljajo ženske “ar same, ker je njiv zelo malo. Meški so pa v ogromni večini brezposelni. Težke življenjske razmere jih silijo v emigracijo v Ameriko, Francijo Belgijo. kar je konec koncev tudi cilj italijanskih vladnih oblasti, ciii, ki ga zasledujejo '/.golj iz narodnostnih in političnih namenov.
V vasi je samo en protiljud-ski in protislovenski element, in io je tamkajšnji župnik. Pred dnevi je v cerkvi govoril proti slovenski organizaciji in napadel «Sočo». češ da ie to list, ki ga ne smejo citati. Kot dobro čtivo je Canebolčanom priporočil «Vita cattolica«.
Ljudje se Pa za take župnikove nauke nič ne zmenijo.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Pl. Cesar e Battisti 2 - lelefon 70
Ne samo, kar mora	Še	bomo	prišle k vam
kar more, to mož je storiti dolžan
Uspehi Titovega tekmovanja v Koprščini
u Celja v Kopru
V petek zvečer je r.a Titovem trgu v Kopru nastopil z bogatim sporedom narodnih, umetnih in novih pesmi, nastalih v borbi za izgradnjo socializma, MKUD ((Maksim Gorki« iz celjske gimnazije.
Poslušalci so ob vsaki točki ploskanjem nagradili mlade umetnike, ki so uspeli pritegniti vso pozornost z dobro izvedenim programom koncerta.
Ta mladinski pevski zbor je na festivalu v Pragi zasedel prvo mesto. Ob tekmovanju MKUD-ov Slovenije pred štirinajstimi dnevi v Ljubljani je ponovno zasedel prvo mesto. Za umetniško izvajanje je bil ta zbor razglašen za najboljšega v Sloveniji. Vodja zbora je tov. profesor Egon Kunej. V Kopru je zbor dirigiral njegov namestnik tov. Hvala Beno
Ravno te dni se zaganja reakcionarni tisk proti prostovoljnemu delu, proti delu v mladinskih brigadah in ga skuša prikazati v luči prisilne mobilizacije delovnih sil. To je dokaz, da se ti ljudje še niso vsaj toliko ohrabrili, da t. spoznali ustioj našega notranjega življenja. In vendar imajo ravno tržaški reakcionarji tako blizu do nas. Star kmečki pregovor pravi: Slepota je najCiuj-ša kazen. Pri tem ne mislimo na slepoto oči, temveč na slepoto, ki ti jemlje razsodnost in pravi čut za pojmovanje. In s to slepoto 5o udarjeni oni, ki še verujejo reakcionarni in ko-minformistični propagandi.
Ti ljudje še danes ne vedo in ne verjamejo, da pri nas dela in giblje vse. Vsakdo je vključen v določeno delovno področje in vrši svojo delovno funkcijo, ki mu jo je nakazal gospodarski plan. Vse to pa, kar spada v pojm prostovoljnega dela, dela v brigadah in podobno, sloni na zavednosti in pripravljenosti našega delovnega ljudstva, da stori ne samo to, kar je nujno, ampak tudi kar more, ali z drugo besedo, da se rado žrtvuje tudi za skupne koristi. Skratka naše delovno ljudstv.o, predvsem pa njegova mladina, doprinaža prostovoljno delo in ustvarja z njim tisto, kar preseneča vsakogar, na podlagi idealizma, ki tli in žari v njem od dneva, ko je za-počelo narodnoosvobodilno borbo in jo pod vodstvom KP tudi zmagoslavno zaključilo.
V tem je jedro vsega ((čudeža«. Reakcionarni, meščanski in tudi zapadno-evropski tako imenovani demokratični svet nima idealov, ki bi mu dajali soke in polet za nekaj, kar sloni na absolutnem altruizmu. Zato ti ljudje ne bodo doumeli pomena naslednjih kratkih podatkov, ki pa so sodobnemu Človeku del njegovega življenja. Tekmovanje, ki so ga naši možje in žene pričeli pod geslom «v; počastitev Titovega rojstnega dr.e«, je vplival vsekakor vzpodbudno in zanosno na vsakega prostovoljca, ki je pri tem tekmovanju sodeloval.
Veličina uspeha je razvidna najbolj iz množičnega značaja vseh tistih, ki so pri delu sodelovali. In to je bilo 3026 oseb, od katerih 2043 moških in 983 žena. Vsi ti so opravili skupno 42.364 prostovpljnih delovnih ur, kar predstavlja vrednost 847.280 dinarjev. To so vsekakor dejstva, ki dajejo le
približno sliko o razsežnosti celotne akcije.
V okviru Titovega tekmovanja ijs bilo na novo vključenih v produkcijo našega okrožja 90 moških in 65 žen, množične organizacije pa so pridobile v tem času 350 novih članov in članic.
Vsi se še spominjamo številnih zborovanj, sestankov in proslav, ki so biie ob tej priliki organizirane, statistika jih je naštela 130, katerih se je udeležilo nič manj kot 12.350 ljudi. Ob misli, da imamo pri nas predvsem knietsko-delavski e-lement, raztresen po odmaknjenih vasicah jn tud; malih podjetjih, lahko spoznamo, koliko organizatorne sile in sposobnosti, istočasno zopet požrtvovalnega, socialističnega duha so pokazale naie množične organizacije, predno so izvedle ves ta program.
Poleg tega so bile izvedene razne kulturne prireditve, predavanja, gostovanja in podobno, ki so v znamenju Titovega tekmovanja združile nadaljnjih 3.300 ljudi.
Končno naj omenimo še Titovo štafeto, pri kateri je sodelovalo prav gotovo nad 8000 oseb.
Nadaljnjega komentarja ni treba, pač je treba izreči vse priznanje vsem tistim, ki sp po svoji moči doprinesli' ~a čim večji uspeh Titovega tekmovanja!
brazbo s pomočjo čitalnic, knjižnic, predavanj pevskih zborov itd.. Tu spoznamo, da je življenje naših vojakov posvečeno ne samo znanju iz vojaških strok, ampak tudi splošnemu izobraževanju do ideološke vzgoje.
Razstava bo trajala od 31. maja in priporočamo vsa. komur, da si jo gotovo ogleda. O razstavi bomo še pisali.
Krožek italijanske ljudske kulture, je 23. maja organiziral umetnostno razstavo domačega slikarja Luciana Parovela. Tudi ta razstava bo trajala do 31. t. m. Razstavljenih je 14 del, od teh največ pokrajin in tihožitij. Zanimivo je, da so bile razen ene vse slike že. prvi dan prodane.
Včeraj popoldne je prispel SKUD «Srečko Kosovel» iz Sentpetra na Krasu. Njegova dramska družina se je takoj vrgla na delo. Tako je sinoči ob 20. uri nastopila z «Glavnim dobitkom» Fr. Lipaha, v Šmarjah danes popoldne od 15. uri pa bo odigrala v Kortah Miška Kranjca «Pot do zločina«. Nastopili bodo tudi razni reči-torji.
Kullurni dogodki v Kopru
Slovensko narodno gledališče iz Trsta je v četrtek, dne 25. maja proslavilo Titov rojstni dan s slavnostno predstavo. Podalo ie Molierovega ejartuffa«. Gledališče je bilo polno in predstavi so prisostvovali predstavniki VUJA, ljudske oblasti ter množičnih organizacij. 1-gralci so bili s mojim predna-šanjem te klasične komedije na višku. Tako dovršeno podanega «Hinavca» nimamo prilike videti na vsakem odru. Na splošno željo občinstva bo SNG ponovilo to iarn.
Na rojstni dan maršala Tita je bila odprta v Prostorih Mestnega muzeja razstava slik iz življenja in dela Jugoslovanske armade. Razstava je zelo lepa in zanimiva, saj nam pokaže delo naše vojske iz vseh vojaških disciplin, kakor tudi njeno kulturno in športno delovanje. Tak o vidimo vojake kot vrhunske telovadce, lahkoatle-te, šahiste, po drugi strani pa kako se zanimajo za samofco-
Babici
Proslava Tilovep rolstneoa dne
Večer pred obletnico Titovega rojstnega dne smo se tudi v naši vasi zbrali in na množičnem sestanku počastili to pomembno obletnico. V Titu slavimo pač voditelja narodnoosvobodilne borbe, ki nam prinesla narodno, politično in gospodarsko svobodo. Titovo delovanje za delovno ljudstvo in njegovo življenje na sploš no je opisal predavatelj y le pih besedah, katerim so vsi prisotni pazljivo sledili. Da je bila proslava še lepša pa smo na čast tovarišu Titu prižgal mogočen kres, ki je odseval daleč na okoli. Drugi dan zjutraj pa ni bilo hiše, ki ne bi bila okrašena z našo zastavo Tako je bila tudi naša prosla va prisrčna ter je razodevala pravi izraz našemu voditelju udanega prebivalstva.
IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA
Tov. Stefančič Karla, por Obad iz Dekangv štev. 146, je pred časom izgubila svoj-o sebno legitimacijo. Poštenega najditelja prosi, da ji jo vrne proti povračilu stroškov ali na domu ali pa na podružnice Primoskega dnevnika y Kopru.
Kakor drugod, tako smo tudi Piranu in v Izoli proslavili dan Titovega rojstnega dne kot naš velik narodni praznik.
tem smo se vsaj nekoliko oddolžili Titu za vse tisto, kar sta on in njegova hrabra vojska storila za te kraje dobrega.
Večer pred praznikom so bile V Piranu velike manifestacije in goreli so kresovi. Drugi dan je bil še vse bolj svečan in dobro pripravljen. Telovadna akademija, o kateri smo že poročali posebej, je mnogo dvignila pomen celotnega dne.
Lepo je bilo videti, kako so paradnem defileju prikorakale vse fizkulturne ekipe, ki so nato nastopile. Najbolj so imponirali gojenci Pomorskega tehnikuma, ki so bili oblečeni enotne modre uniforme in mornarske majice. Tudi pri nastopu so pomorščaki želi vse priznanje, zlasti so v simbolični obliki prikazali njih delo v pomorstvu, ob začetku in ob zaključku pa sestavil; sidro in piramido.
Ves spored je bil izveden odlično, tako da so bili' vsi gledalci nadvse zadovoljni- Naj omenimo, da so na posebni tribuni prisostvovali nastopu tudi člani mladinske delovne brigade.
K skupnemu uspehu je pripomogla še godba, ki ie neumorno igrala in tako povzdignila splošno razpoloženje.
ker vemo, kje je resnica
Žene ii Trsta obiskale kmečko delovno zadrugo v Cezarjih - Pobegih
V nedeljo zjutraj ie 25 proti-fašistk iz Trsta obiskalo zadružnike kmečke delovne zadruge «2. oktober« v Cežarjih-Pobegih. Prišla so z namenom, da pomagajo zadružnikom pri obiranju graha in češenj. Pridelek je namreč letos zelo ve. lik in bi zadružniki sami ne zmogli vsega dela. Tudi voiaki Jugoslovanske aimade so vtem pogledu letos že večkrat pomagali zadružnikom, za kar so iim zelo hvaležni.
Navsezgodaj so tržaške žene pri obiranju graha naravnost tekmovale- med seboj, katera bo napravila čim več. Ko ie bila ura že čez poldan, jih je tov. Jakomin Danica, tajnica krajevne organizacije ASIZZ povabila h kosilu, toda Tržačanke so odvrnile: «Vemo, da imate zelo mnogo dela, zato hočemo potegniti s pobiranjem vsaj tja do dveh!« In tako se je zgodilo: Sele. ko so napolnile šestnajsto vrečo, so končale z delom in odšle h kosilu.
Pri tej priložnosti se je tov. Jakonrnova zahva ila Tržačankam v imenu domačih antifašist, posebno pa članov in članic zadruge. «Vaša pomeč«, tako je še dodala, «ki nam jo nudite ob vsaki priliki, nam je pomoč v naši borbi zn izgradnjo socializma. Vedite, da brat-
ODKUP POLJEDELSKIH PRIDELKOV
Do zadnjega sadeža pobrali
in vse ločno sortirati mora biti naše geslo
'e d ■ *Ur° Manzano jc nam-eiansico politični avantu,-
,llllll,Illllllllll,l|1||ll(lllllllll|ll|lllllllllllll!lllllTllllllllllllllllllllllllll1llll|lllllllllllllllllllllll"l"""""|l"l""""l""""",""l"1"""""""  .....................................................................................................................................................................
Odkupne baze pri kmetijskih zadrugah redno in točno poslujejo. tako da je našemu kmetu dana možnost, da svoje pridelke lahko proda po tržnih ali pa po vezanih cenah. Začetne napake, ki s() skoro neizogibne pri uvajanju tega novega načina trgovskega poslovanja, je OZPZ odpravila. Se vedno pa obstaja pomanjkanje dobrega strokovnega kadra pri naših zadrugah, čeprav smo dobili tudi na tem področju nekaj novih moči.
Zanimivo je, da odpremi podjetje «Fructus» dnevno deset do dvajset vagonov pridelkov naših kmetov, in sicer v glavnem češnje, grah in zgodnji krompir. Ravno te dni je najvočji naval pri prevzemanju blaga, toda «Fructus» je vse-
lllllllinillllllllllllltllllllllllllllll
H* ja'*nes srno ponosni, da ima
N h
W '"Si,
Frančiška v gorenji
ki
in pokažemo ga vsa' uride k nam na Viso-•ako Je loški škof v
, Hi n„,Vse,n hudobnim jezi-
Se,?04**1*' Agato Schvvarz-”! Z
. — < ,.sedaj omoženo Khal-st>vra{, 'jakovimi pa Je osta t* '8 5|> — zavoljo ničvred-
il' S*
i>>
aarastle ruče, ki bi
0«e Jurij in Peter brez 'VtaštVo °dpovedala. In to
*> Iiid0r51sedaJ' k0 scm se
Khallan, vrnil pod
in tudi kadar smo lenarili po zimskih kvartirjih. Nikdo ne ve, kaj je vojska, če ni bil sam v vojski! Raztepeno je ljudstvo povsod in vselej, kjer se tepo armade: takrat ni varno nobeno življenje, takrat nista varna ne ženska ne otrok. Vse take reči so videle moje oči Videl sem umirati starce, videl sem, kako se je sila delala dekletom, videi sem kako so se palile koče in kako so se plenila in podirala mesta. Nisem bil s srcem pri krvavem tem rokodelstvu; sv. Izidor mi je priča, da se nisem udeleževal morij in ne plenitev! Ker sem prisegel, sem ostal
nonehalo. | zvest svoji službi in ni je bilo očetovo streho, m	^	ki bj me bila izneverila
Slabih besed si sicer ne ali hiša ne pogleda htse. KoaJ bo vendar spet bolje na svetu.
* Je še danes na Visokem.
Bil sem skoraj enajst let od doma in služil sem v vojskah, katerim Je zapovedoval gospod princ Eugenius. Težko mi je bilo živeti in skoraj vsekdar je bilo več palic od menaže. Ali na svojega Boga nisem nikdar pozabil in tudi domačih krajev ne, na katere sem mislil, in to v najhujšem ognju krvavih afer
polkovi zastavi. Vojske vzlic temu nisem bil vesel in k Bogu sem molil, da bi jo ustavil z močno svojo roko. Resnica pa je, da sem prebil obilo vojska, katera je tedaj divjala okrog nas, da nikdar k sapi nismo prišli.
Kar sedaj zapišem, bodi zapisano v ta namen, da vedo tisti, ki bodo za nami živeli na Visokem, da se je njihovim prednikom prehuda godila in da niso
živeli v takih dobrih časih, kakor bodo oni živeli!
Najprej smo bili pri Zenti, kjer smo vzeli turški tabor, pobili trideset tisoč Turkov in ubili še celo prvega vezirja, da je turški sultan prav grdo jokal za njim. Plena je bilo na ostajanje in tudi meni se je odkazal pravičen delež. Pozneje smo vihrali na Laško in princ Eugenius je podil Francoze pred sabo. Pri Cremoni smo ujeli francoskega generala in pri Luzzari jih je gospod Eugenius znova naklestil. Pozneje so nas vzeli z Laškega ter nas prestavili na Nemško, in to spet proti Francozom.	Pri Hochstaettu
smo imeli krvavo bataljo, kjer so bili tudi Angleži z nami. Lepi ljudje, močni možje, ali jezik govore, da ga morda sami komaj razumejo! Privadil sem se, ko so me tako sem ter tja metali, laškemu in francoskemu jeziku, ali angleškemu ne! Pri Hochstaettu jih je premagal Eugenius na levem krilu po velikih izgubah, ker so se Parci, ki so takrat s Francozi držali,
sem tamkaj francoskega generala, ki se je imenoval tako, kakor se imenuje duhovniški talar. (Maršal Talard).
Do takrat sem ostal zdrav pri vseh aferah. Krogle so žvižgale mimo mene, turške sablje so se bliskale nad mano, s pa-laši so sekali po meni in s hele. bardami so suvali proti meni, ali Bog Oče je pazil nad mano, da mi je telo ostalo nepoškodovano. Svojo dušo sem si varoval sam, da se ni zaletela v škodo. Moje vedenje je bilo všeč tistim ki so bili postavljeni nadme, zatorej sem Po dolgi in truda polni službi dosegel precejšnjo čast, da so me imenovali za desetnika. Bil sem v gloriozni ba-taiji pri Turinu, kjer je tičal v francoskih kleščah vrli naš kapitan, gospod Daun. Prihiteli smo mu na pomoč in naskočili visoke francoske okope. Majhni sovražniki so streljali na nas, od koder so mogli, da se je veliko naših zavalilo po melini navzdol, zadetih od smrti. Bil sem že skoraj pri vrhu, in takrat je bilo nekaj cesarskih, ki
prav močno ustavljali. Videl | so hoteli popihati navzdol. S pa.
lico sem jih tepel ter jih gonil naprej. Tedaj se mi je zdelo, da me je eden teh bojazljivcev z roko sunil v prsi. Kar brez pričakovanja sem ležal na tleh in na levi, nad srcem mi je hitela kri po obleki. Ni me bila zadela uporna roka, ali zadela me je francoska mušketa! Kaj se je potem zgodilo, ne vem!
Ko sem se spet zavedel, sem ležal v lazaretu. Obvezan sem bil in uda nisem mogel ganiti. Ležal sem na deskah in kosti nisem čutil v sebi. A vendar se mi je dozdevalo, da je vse lahko v meni, da počivam na mehkih oblakih in da se zibljem ž njimi po nebu! Ko sem se ozrl po prostoru okrog sebe jih je ležalo precej na enakih ležiščih. Vsi so bili obvezani in kri je v rdečih lisah pri obvezah silila na dan. A glej, takrat sem videl, da sem obvezan na prsih; in, ko sem svojo glavo na vzglavju obrnil na levo, je bila tudi moja obveza težko krvava. Tedaj sem se spomnil, da sem obležal v batalji in da sem prestreljen prav tako, kakor mi
je vedeževala ciganka za Blegošem.
Tistihmal je bilo, da je stopil v lazaret majhen človek, na katerem ni bilo opaziti nič posebnega. Pri vstopu je z veliko spoštljivostjo vzel z glave svoj triogelnik. Za njim se je trlo vse polno samih generalov in oficirjev, na katerih se je svetilo obilo zlata in katerih obleke so bile obšite z drobnimi in dragimi čipkami. Princ Eugenius pa ni nosil ne zlata ne preveliko čipk, pa se je vzlic temu takoj dalo spoznati, da je naš vojskovodja in naš general. Pristopil je k vsaki postelji, razgovarjal se je z najnižjim vojakom in tolažil ga je ob ležišču bolečin in trpljenja, Ce so mu ranocelniki na tihem povedali, da je rana težka in da bolniku skoraj gotovo vzame življenje, je položil svojo roko ranjencu na čelo ter spregovoril: #Merci bien!», kar se pravi po naše, da se gospod princ Eu. genius zahvaljuje za doprine-seno delo.
Nadaljevanje sledi
kakor kos svoji nalogi. Na žalost pa se naši kmetje i-e vedno ne morejo privaditi, da bi svoje pridelke natančno sortirali- In vendar ta postopek ra naše producente ni več docela i nov. Krnetip se morajo vendar zavedati, da bodo imeli od tega največie koristi ravno oni sami. Kakor hitro brdo odjemalci v Sloveniji, v obče v Jugoslaviji in v inozemstvu spoznali kakovost in prednosti naših pridelkov je naravno, da bodo zahtevali vselej naie blago. S tem bo zagotovljen odjem in kmetu se ne bo treba bati, da mu bo ostalo blago doma neprodano.
Zlasti pa bodo kmetje s strogo odbiro pridelkov olajšali delo odkupnim bazam, s čemer bodo pospešili postopanje pri odkupu in izmenjavo dobrin na splošno. Pri današnjem pomanjkanju delovnih sil v Istrskem okrožju je vse to izrednega pomena. Hkrati pa se izognemo nepotrebnim prerekanjem pri prevzemanju blaga. V trenutku, ko so odkupne cene ugodne, in ko je odprema blaga nagla, kmet nima razlogov za pritožbo. Vsakdo pa mora priznati, da je vprašanje tako glede cen, kakor tudi odpreme blaga prav dobro rešeno.
Končno je treba gledati na to. da bomo pobrali vse pridelke. V nujnih primerih, če ni druge delovne sile, moramo organizirati vso mladino in starejše ljudi, da bodo priskočili na pcmoč. Poseči je treba tudi po prostovoljnem delu, samo da bomo vnovčili vse sadeže. V tem oziru bodo množične in sindikalne organizacije mobilizirale svoje članstvo, pomagala bo tudi ljudska c.blast in OZPZ. V neštetih primerih je dala tudi JA na razpolago vojake, da so pomagali pri kmetskem delu. Nj torej nobenega razloga, ia ne bomo v tem oziru tudi kmetje izpolnili 100% našega plana.
stvo med vsemi tremi narodi našega okrožja, ki smo ga tudi me žene skovale z našimi možmi v narodnoosvobodilni borbi, postaja čedalje trdnejše in vsakdo, ki ga bo skušal razbiti, bo naletel na odpor vsega našega ljudstva«.
Za zadružnike je pozdravil prostovoljke še tov. Dušan Bordon, nakar je tov. Grozda-na odgovorila, da so vse anti-fašistke vselej kakor v osvobodilni borbi pripravljene pomagati našemu ljudstvu, ki si ustvarja pogoje za boljše življenje.
Tržaške žene so nato preživele s svojimi tovarišicami iz Cežarjev in Pobegov nekaj ur v prijetnem razgovoru o življenju in delu v zadrugi, o njihovih uspehih in težavah, ki jih naši ljudje vsak dan premagujejo. Tržačanke so imele mnogo povedati o težki borbi, ki jo vodijo v Trstu proti imperialistom in vidalijevcem, dalje o tem, kako vsi ti dnevno blatijo jugoslovansko cono. Zlasti so žene iz Trsta zadovoljne, da so se na lastne prepričale o stanju pri nas. Čeprav so vedele že preje: so bile zadovoljne, ko so spoznale, kako brez pod-lage so vse klevete nasprotnikov o tako imenovanem terorju v jugoslovanski coni. Obžalujejo samo to, da -je v coni A mnogo pošteno mislečih ljudi in med temi tudi žena. kj nasedajo najbolj neverjetnim lažem in izmišljotinam, ki jih pošiljajo v svet reakcionarji in ko-minformisti. Toda prej ali slej bo vsakdo sprevidel, da je smer in pot, ki so jo nastopile množice in njihovo vodstvo v našem okrožju, pravilna in dosledna.
Tržačanke So si h koncu ogledale že skoro dograjen zadružni dom. za katerega so ravno žene iz Cežarjev in Pobegov žrtvovale več tisoč ur pro to-voljnega dela.. Tudi zadružni hlev za živino so hotele videti, čeprav -je precej oddaljen od vasi. V njem imajo zadružniki že nad 20 glav živine.
Da so se žene iz Trsta počutile ves ta dan kakor doma. so si posebno prizadevale tovarišice: Jakomin Danica, Pečarič Cilka, Pečarič' Landa, Terčič Olga, Turk Regina, Bertok Stana in Vatovac Rozina. Ob slovesu so tržaške prostovoljke ' b-Ijubile, da bedo prišle še v Cezarje in Pobege, ker vidijo, da je delo zadrugarjev namenjeno samo enemu cilju:	borbi za
srečnejšo prihodnost vseh delovnih ljudi, za izgradnjo so. cirlizma v Istrskem ckrržju.
SNG v Kopru
V torek, dne 30. maja ob 20. uri bo v gledališču Slovensko narodno gledališče iz Trsta ponovilo Molierovo komedijo «Tartuffe». Prodaja vstopnic bo v torek od 10. do 12.30 in eno uro pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni.
Avtobusni vozni red
na progi Portorož - Koper - Divača Sežana
Odhod iz Portoroža 23 30, Strunjana 23.45. Izole 24.00, Kopra 0.15, Ankarana-Križišču 0.25, Dekanov 0.30 in prihod v Rižano ob 0.50. Po poslaniku na bloku, ki traja 30 minut, bo odpeljal avtobus naprej in bo v Črnem kalu ob 1.30, Petri-njah 1.50, na Kozini 2.00, v Rodiku 2.20, Divači 2.30, Od tu bo odpeljal ob 7.00 v Sežano, kamor pride ob 7.30 in se takoj vrne nazaj v Divačo, kamor prispe ob 8.15 in nadaljuje vožnjo po dosedanjem voznem redu, tako da pride v Koper ob 11.10.
/
SREČA IN ZADOVOLJSTVO
MAMICA
si pozabila...
Se ne spominjaš več, mamica, ali si pozabila, kako je bilo, ko si bila še otrok, kot sem sedaj jaz? Se pomnim, kako si mi pripovedovala, ko sem bila še čisto majhna in še v šolo nisem hodila. Atek je bil zdoma, v Nemčijo so ga odgnali in nič nam ni pisal od tam. 7. bratcem sva se stisnila zvečer k tebi v posteljo. Govorili smo o našem atku in ti si nam pripovedovala, zakaj so ga nama vzeli in poslali v Nemčijo.
«Morai je delati za našo stvar. Vest mu ni dala miru, da bi bil stal ob strani«, si rekla. Potem sem ti rekla jaz: sNe razumem te, mamica, po-
vej mi, kaj je to naša st var.»
«T o je veliko», si rekla. «Majhna si še in težko ti vse to povem, toda čim bolj bosta z bratcem doraščala, tem bolj bosta razumela. Ce pravim, da je atek moral delati za našo stvar, mislim na to, da se je moral boriti za našo svobodo.» sin kaj je svoboda, mami-ca?» sem te vptrašala nato, ti pa si rekla: ((Svoboda je to. da bomo imeli naše slovenske šole, da vama z bratcem ne bo treba več hoditi v italijanske, kot sva morala midva z at-kom; svoboda je to, da nas ne bo nihče več zdtira*, ker sm0 Slovenci; svoboda je to, da bodo imeli vsi ljudje svoje pravice da ne bo na eni strani bogastvo i» vse pravice, na drugi uboštvo in pravic.«
«V italijansko šolo, praviš, da si hodila, mamica. Ze vidim, kakor govoriš, da mst ljubila tiste šole*. «Kalco naj bi jo imela rada*, si rekla.
«Našega učitetja Slovenca, ki nas je toliko lepega naučil, so odpustili iz službe. Cez mejo je moral, če je hotel žwetu Na njegovo mesto pa je prišel nekdo, ki ni znal P o naše. Daleč nekje je bil doma in ,nlč nismo razumeli tistega, kar nam je govoril. Hud je bil na nas ker ga nismo razumeli. Skoraj vsak dan nas je zaprl same v razred in, kadar se ni mogel premagati, nas je Potepal. S ščavi nas je zmerjal in kaznoval je vsakega, ki si je drznil spregovoriti slovenski. V šoli se nismo nič vec učili. Samo Peli in telovadili smo*. Ko si to govorila, so ti solze kar same od sebe prišle v oči. Stisnila si naju k sebi i„ šepetala; ((Vidva ne smeta tega doživljati. To trpljenje, to strašno ponižanje vam mora biti prihranjeno.*
Zdaj, mamica, nam vsega tega ne praviš več in, če se s sosedovo Marico pogovarjam, da pojdem tudi jaz o počitnicah „ Slovenijo, kot pojdejo moje tovarišice in tovariši v
šoli, se zadereš name; sNaj gre d0 drugi«, praviš. «Ti in Ser-
'
■ .
K- M* *
..
ZADOVOLJEN IN SREČEN OTROK JE NAJVEČ JE ZADOŠČENJE MATERI. KI Z LJUBEZNIJO ROSVECA SVOJEMU OTROKU VSO SKRB IN VSE DNEVE SVOJEGA ŽIVLJENJA.
RASE MICE H HUM II UfiLUl
V letošnji zgodnji še prehudi vročini prihaja Zora vsak popoldne na hlad pred hišo, v senco košate murve. Tu šiva ali plete, ker je gospodinjam pač usojeno, da ne smejo nikoli držati križem rok. Navadno pridejo še druge iz tesnih stanovanj, a danes Za srečo n bilo še nobene. Zora si jih tudi ni želela, najraje je bila sama s svojimi skrbmi in misiimi. Za hipček je odložila delo. se zazrla predse in polglasno govorila sama sebi:
((Dve oblekci poceni in kov-čeg ji moram kupiti. Nočem da bi bila moja Zorica prva, a tudi zadnja ne sme biti! Marsikaj ji manjka, a kaj ko ni in ni mopoče kupiti ničesar. Pavel zasluži rruilo, ker dela le Štirikrat v tednu«.
Take misli in skrbi prepletajo Zorine možgane, odkar se je neprimišljeno odločila, da pošlje hčerko Zorico v počitniško kolonijo v Italijo.
«Bom pa prirodnje leto kupila sebi nove sandale, letos naj bo vse za mojo Zorico, ki bo" letovala P	Italiji« — je
sklenila Zora, vstala in čvrsto šla proti stanovanju, mrmraje melodijo znane partizanske Desni i.
Se ni stopila na kuhinjski prag, ko ji je udarilo na uho nenavadno glasno In razburjeno govorjenje sosede Ive. Nad kom se je neki jezila? Samo njen sinček Stanko je doma, ki je pred ■pol ure prišel iz šole
Zora ni mogla razumeli, zakaj se navadno tiha soseda danes razburja, čeprav mora priznati, da je is radovednosti vlek la na ušesa. Vrnila se je celo pred hišo in se delala kakor da nekaj išče samo, da bi izvede-
la za vzrok sosedine ,eze.
Pregovor pravi, da kdor posluša, sam o sebj sliši.
Tako je Zora poslušala sosedo Ivo, ki se je razburjala nad predrznostjo italijanskih šovinističnih organizacij, ki pripravljajo v Italiji počitniške kolo-nije za naše otroke. Povedal ji je Stanko, ko je danes prišel iz šole domov, kjer so mu naročili, naj vpraša mamico, če ie zadovoljna, da pošljejo tudi njega v kolonije v Italijo.
c.Ali nas niso 25 let raznarodovali. še jim ni dovolj?« — ie slišala Zora.
((Katera mati se bo pustila opehariti, katero bo ta vaba premotila?« Mislim, da nobeno, ko bo spoznala namen teh kolonij«.
Zora se je potuhnila, srce ji je močno bilo. Očitek je vstajal v njej, sramovala se je svojega nepremišljenega dejanja in je počasnih korakov odšla proti svojemu stanovanju.
Se je slišala sosedo Ivo, ki je
rekla: ((Ti, Stankec, povej, da pojdeš v Jugoslavijo, ki pripravlja kolonije za tržaške slovenske otroke in za one italijanskih staršev, ki jo imajo radi, ki občudujejo njene uspehe m cenijo njene žrtve za osvoboditev vseh zasužnjenih narodov. Tam boš slišal lepo in pravilno govoriti svoj materinski jezik in spoznaval boš lepote naše zemlje.
Ves večer ni bilo glasu iz po-polnoma skesane Zore. Možu je povedala, kaj je slišala govoriti sosedo Ivo, ki v okolišu velja za najbistrejšo ženo. Mož je Zori še povedal, da priporočajo nekateri sovražniki Jugoslavije,
MATI1
Tvoj otrok želi iti v počitniške kolonije v Slovenijo«
VPIŠI GA I
OBVESTILO!
VPISNIKOM LJUDSKEGA POSOJILA, KI SO V CELOTI PLAČALI VPISANI ZNESEK POSOJILA, PA DO SEDAJ SE NISO PREJELI OBVEZNIC.
Nekaterim vpisnikom ljudskega posojila ni bilo mogoče izročiti obveznic, čeprav so y celoti vplačali vpisani znesek, zaradi tega, ker nam ni znan njihov naslov stal-
nega bivališča.
Glede na to pozivamo vse take vpisnike, da dvignejo svoje obveznice:
1. Vpisniki, ki so vpisali posojilo po sindikalni liniji (pri raznih gozdnih, gradbenih, industrijskih m drugih podjetjih ter uradih in ustanovah), naj se obrnejo na poslovno edinico Državne investicijske banke V sedežu oblasti, kjer so vpisali posojilo.
2. Vpisniki, ki so vpisali posojilo po frontni liniji, naj se obrnejo na poslovne edinice Narodne banke v okraju, kjer so vpisali posojilo.
3. Vpisniki, ki so vpisali posojilo na delovnih akcijah, naj se obrnejo na poslovno edinico Narodne bank«, in sicer: vpisniki s proge Nikšič—Titograd na Na-rodno banko v Titogradu; vpisniki z avtoceste Bra stvo—Edinstvo na Narodno banko v Sremski Mitroviči; vpisniki z gradbišča Novi Beograd na Narodno banko v Zemunu; vpisniki s proge Kučevo—Brodice pa na Narodno banko v Kučevu.	< . !:-
4. Vpisniki, ki so podpisali posojilo j>ri vojnih poštah v času, ko so bili v JA, naj se obrnejo na vojno posto pri kateri so vpisali posojilo.
V zahtevi za izročitev obveznic je treba navesti: št*j vilko vpisnega mešta, tekočo številko vpisnika, vpisani znesek in natančen naslov. Številka vpisanega mesta ® tekoča številka vpisnika sta napisani na potrdilu, ki P je prejel vsak vpisnik ob vpisu.
DRŽAVNA INVESTICIJSKA BANKA FLRJ-
naj pošljejo slovenski starši svoje otroke v kolonijo Rdečega križa. Marsikateri starši se bodo dali preslepiti, ker ne bodo izprva vedeli, da so v odboru za počitniške kolonije v Italiji vse °ne stranke, ki smo jim Slovenci v Trstu trn v peti.
Glej, da popraviš svojo nepremišljenost — je ostro zaključil Pavel.
Naslednji dan je bila Zorina pot naravnost v šolo, da svojega otroka, svojo Zorico črta iz seznama počitniških kolonij v Italiji,
Zepeljana mati
gej gresta v kolonije v jo» Toda ti ne veš, kako se nama z bratcem to upira. Zdaj sva že velika in razumeva več, kot si ti misliš. Med tolikimi drugimi otroki' bi morati tudi mi slovenski otroci govoriti italijanski. Postrani bi nas gledali, če bi se med seboj kaj pomenili po naše. Morda bi nama rekli celo ščavi. Vse bi skušali napraviti, da bi mi zasovražili naš jezik, da bi se pričeli sramovati, da smo Slovenci in bi se v jeseni opisali o italijanske šole. Pomisli, mamica, da bi tuoji otroci o taki tuji šoli trpeli, kot sta trpela ti >n atek. Ali res ne oidiš gorja, ki ga kličeš na naju s tem, da si nas vpisala v kolonije v Italijo?
V kolonije v Slovenijo pojdejo tudi italijanski otroci, toda njihove mamice ne bo-mučila skrb, ki bi potiliem mučila tebe. Izkušnje imajo, da jih dajo v najboljše roke, da jih tam nihče ne bo hotel odtujiti njihouemu rodnemu jeziku. Ti veruješ temu, kar pra vijo o Jugoslaoiji njeni sovražniki. Vidiš, jaz pa tega ne verujem. Toliko lepega so doživele moje sošolke tam. V Jugoslaviji se borijo za svobodo vseh narodov. Prav za tako svobodo, zaradi katere so fašisti našega atka poslali v Nemčijo.
Premisli vse to, mamica! Ne sili nas otrok v to, kar se je upiralo tebi sami. Ne pozabljaj na to, kako ti je bilo hudo. ko si bila otrok, ker so ti ugrabili tvoj rodni jezik
iluti hlavenhhe ltulitt'itj dne I/• /uri/ffi to tudi
*.*.v.v.-.v.v
'.V.VV/.V.V.V.V.V.AAV.V-V.V.V.V.V.V.-.V.V.V.V.V.V.V.V.VAV.VAV.V.V.^SVVAV^VV.
(Poglejmo,
kako je iMibal o IfJ. Stoletju i/ia&o pumCibko imbockio mSo CJ I likola dhbeuiooic
TRGOVINA
i
Ulice Vasari 10
Oglejte si zalogo
Naša n°ša ie že davno pred desetletji prenehala biti zgodovinsko razvojni o-bjekt ter je obstala na zadnji stopnji svojega razvoja. Danes nam služi večinoma za reprezentativno nošo ob raznih slavnostnih prilikah, pa moramo zato tem bolj skrbeti, da ne zgubimo stika z njeno ustaljeno tradicij-; in da je z raznimi nepristnimi deli ne pačimo. Vsekakor je dobro in koristno, da poznamo našo nošo v bližnji in daljni preteklosti, kajti edino tako bomo znati ločiti njene nepristne dele od pristnih. Ohranjevati prelepo slovensko narodno nošo v njeni čim pristnejši podobj pa je naša narodna dolžnost, ki je ne smemo zanemariti, če hočemo preprečiti, da ne bi razni kroji naše stare noše postali sčasoma prava pustna strašila. Ta članek ima zgolj namen, opozoriti na enega izmed važnejših virov za poznavanje stare prist. ne slovenske r.arodne noše iz Slovenskega Primorja.
§ starejšimi viri za raziskova. nje slovenske narodne noše ne moremo biti povsem zadovoljni. Teh virov, med katere prištevamo predvsem opise in upodobitve, je namreč pred 17. stoletjem takožplo malo, da si na pjih podlagi nikakor ne moremo ustvariti lastne slike o razvoju slovenske narodne noše do lega časa. Sele 17. stoletje je v tem pogledu bistveno drugačno, saj nam je dalo Valvasorja in njegovo monumentalno delo »Slava vojvodine Kranjske*. Čeprav Valvasor v lem svojem delu ne zajema vsega slovenskega ozemlja, je ven.darle njegov etnografski del, ki se nanaša na obravnavane slovenske
pokrajine, -tako obsežen in pomemben, da nam danes služi za enega poglavitnih virov za raziskovanje razvoja slovenske narodne noše, kakor tudi raznih drugimi oblik slovenskega življenja. Največ virov, --- opisov in upodobitev — pa imamo seveda v 19. stoletju, ki pomeni višek in hkrati zastoj razvoja slovenske narodne ni še. V tem času so slovensko narodno nošo slikali znani slikarji, kakor; K. v. Goldenstein, Karl
i
N. Arsenovič:
2ENA S KRASA (Sežana)]
Russ, Mayer in mnogi drugi. Njih upodobitve so brez dvoma dragocen vir za poznavanje slovenske narodne noše v 19. stoletju. Nepopolne pa bi bile le naše navedbe, če ne hi med slt-kfrje naše noše v tem stoletju uvrstili med Slovenci malo znanega Srba Nikolo Arsepoviča.
Nikola Arsenovič (1823-1885) iz Osijeka je bil po poklicu krojač ter se je poleg- svoje obrti bavil še z risanjem in slika njem. V želji, da bi si ustvaril veliko zbirko jugoslovanske narodne noše, je obhodil velik del jugoslovanskega ozemlja. Na svojem potovanju po Hr-vatskem, Sloveniji, Sremu, Hr. vatskem Primorju, Dalmaciji, Istri, Crni gori in Hercegovini je izdelal par sto akvarelov in risb z nošami, običaji in ornamenti, Nikola Arsenovič, jugoslovanski etnograf in tehnolog*, kakor je sam sebe na-Zival, je bil pravi idealist v tem svojem drugem poklicu, kajti zapustil je svojo krojaško delavnico, ženo in otroke ter je odšel v svet. Na potovanjih se je preživljal s slikanjem, krojenjem in šivanjem. Sele po dvajsetih letih tavanja se je Arsenovič ves izmučen in siromašen vrnil domov k svoji družini. Njegova zbirka jugoslovanske noše pa v domovini sprva ni naletela na tako razumevanje, kot ga je zaslužila. Po mnogih neuspešnih ponudbah je naposled zbirko odkupilo Ministrstvo za prosveto v Beogradu za etnografski oddelek Narodnega muzeja.'Danes je lastnik zbirke Etnografski muzej v Beogradu. Veliko število kopij, ki se nanašajo na akvarele slovenske ljudske noše, si je osvoboditvi nabavil Etno-
v Ljubljani za
£>o
grafski muzej svoj arhiv.
Ne vemo natančno, kdaj se je Nikola Arsenovič mudil v Sloveniji, pač pa približno rečemo, da1-se jc to zgodilo v času na prehodu- med ' prvo in drugo polovico 19- stoletja. Arsenovič je na svojem potovanju po Sloveniji naslikal v akvarelu gorenjsko, ptujsko, metliško in brežiško-mokriško nošo, pa razne tipe primorske oziroma zahodno-slovenske narodne noše. Med slovenskimi narodnimi nošami, ki jih je upodobil Nikola Arsenovič, je največ noš iz Slovenskega Primorja, saj imamo iz tega našega predela kar t2 listov, na katerih so upodobljene različne primorske noše. Arsenovič je opremil akvarele primorskih noj z naslovi, ki jih moramo ponekod popraviti, oziroma prevesti iz italijanščine in ki se pravilno slovensko glase takole; 1. Mož in žena z Brega; 2. Zena iz Skednja; 3. Mož iz Skednja; 4. Mož iz Sežane; 5. Mož s Krasa (Sežana); 6. Zena s Krasa (Sežana); 7. Mož s Proseka; 8. 2ena s Proseka; 9. 2ena iz Vipave; 10. Mož iz Vipave; 11. Mož in žena iz Vipave; 12. Noša z Gorenjskega.
Ce podrobno pregledamo primorske narodne r.oše, ki jih je upodobil Nikola Arsenovič, moramo ugotoviti, da je njih pomen za poznavanje in proučevanje slovenske noše iz tedanjega časa nedvomno velik. Vzemimo n. pr. vipavska moško nošo, ki jo je Arsenovič upodobil precej drugačno kakor njegov sodobnik K. v. Goldenstein. Vipavec na Goldcnsteino-vem akvarelu nosi kratke hva-
če iz platnenega «cvilha» in svetlomodre nogavice, na Arse-novičevem akvarelu pa ima irhaste hlače ter škornje z zaviham!. Potemtakem nam je Arsenovič s svojim Vipavcem prikazal drugo novo varianto vipavske moške noše ter hkrati še bolj kot Goldenstein potrdil
staro pisano izročilo, da se
noša od kranjske oz. gorenjske le malo razlikuje. Primerjajmo dalje Arsenovičev akvarel, ki prikazuje kraško-gorjansko nošo z Goldensteinovim akvarelom, ki predstavlja kraškega fanta z bičevniki iz Svetega pri Komnu. Tudi tu bomp ugotovili, da nam Arsenovičev akvarel prinaša novo varianto kraške noše iz okolice Komna, ki je mnogo bližja tedanji sežansko-kraški kakor pa gorički noši. Pravo odkritje za slovensko etnografijo pa je kraška noša iz Sežane v Arsenovičevem akvarelu. Zlasti je značilen mož iz Sežane s svojo nošo, ki jo sestavljajo škornji, bele hlače, rdeč telovnik in dolga črna suknja. V tej noši zasledimo vplive kranjske noše ter noše iz južnih in vzhodno-slovenskih predelov. Mandrijarski noši s Proseka, ki ju tudi najdemo med akvareli Nikole Arsenovi-ča, sta znani ter samo potrjujeta tedanje in poznejše vire; dragoceni pa sta prevsem zategadelj, ker nam v barvi odkrivata marsikatero značilno podrobnost. Končno je prav tako
ženska škedenjsko-brška noša po Arsenoviču važen vir za poznavanje razvoja te nadvse značilne primorske narodne noše. Njena sorodnost z južnim tipom slovenske noie ie očitna. Ske-ilenjsko-brški noši lahko sle-
• • . •
” 1
: ■ -
x •;
Hipi
lili:
•'••X;X• XX; •
S >"
-.-.■X-.-/.v.v.-
N.
Arsenovič:
M02 S PROSEKA
diir.o že od Valvasorja ter jo najdemo na posebni razvojni stopnji na Arsenovičevem akvarelu. Ce današnjo žensko ške-denjsko nošo primerjamo z vsemi temi in še drugimi starejšimi ilustrativnimi in pisanimi viri, ki so se nam ohranili, moramo priznati da škedenjsko-brška noša spada v vrsto slovenskih narodnih noš, ki je med vsemi ohranila do današnjih dni največ starinskih delov (prim. tavelo in zgornji brez-rokavni plašč).
Pomen Nikole Arsenoviča in njegovih upodobitev primorske narodn« noše bi na kratko označili takole; 1. Arsenovič nam je s svojimi akvareli predvsem prikazal nove variante primorske narodne noče iz srede 19. stoletja; 2. Nekatere tipe primorske narodne noie je Ar. senovič potrdil; 3. S svojimi upodobitvami je navsezadnje mnogo prispeval k poznavanju razvoja primorskih narodnih noš, med njimi zlasti škedenj-sko-brške noše.
tfl
t;
1
*****
sOdUM
'hleton
OlAt 'Ul. CviMJtfi)
Idejen
fid tdačifa
DECCH
NOVI	M
pri
TULLIO
za vezenje, krpanje, obšivanje 1v kenj, prišitke gumbov, čipke, cikcakajte šive. Ta dela se izvršujejo br«z okvira. Pouk za vezenje brezplažeD ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače, PRODAJA NADOMESTNIH D& LOV — RADIO APARATI najboljših znamk
NA OBROKČ
TRST, Ul. C. Battisti št. 12, tel. 65-33 TR21C, na KorC
Dr. It. I I V t* O
/OB»XI>KAVNIK
izdeluje proteze v jeklu, zlutu, kavčuk11 in plastiki. - Največja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do &
((lovori slovenski)
TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Carducd
IK S P D RT
naše domače obrti v vse dele sveta
D () M
Drž. prodajni zavod za domačo in umetno obrt
H P R A V A
Ljubljana Mestni trg 24
PODRUŽNICA
fllačelivalni oddelek
Sv. Petra c. 1.
ZBIRALNICI
Sodražica
Rašica
TRCOVINE
Ljubljana - Šelenburgova Kongresni trg
MALI OGLA?!
BAMBIČEV E SLIKE-HISB& pp Pil JEM. PONUDBE UPRAV*.
SV. FHANCISKA 20.	______
dV0»'I
i'KODAM obnovljeno stropno gosposko vilo v razgledom na mesto m*1'’ dvonadstropno hišo s trg^
v Tinjanu. Ponudbe upra^"
Mizarji podjetniki kmetovalci! 'cs0"
S?
kove, "Ar(ttn
in tP trtf
ezane
Maribor Mestni trg
D L 1 D
Hotel Central
šče, furnir, parkete Irt • **rti najugodneje
drv“
OGLASI: od 8.30-13 In od 15-18 Oda. urednik STANISLAV RENKO.
----------------------- .i/iM-rrrrm	st o m	-	Telelon Stev. 83-808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska št. 73-38
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI,	Ul.	Mi	*=*«> ** mm vlSlne v Slrlm , slolpca; trE0VSk, 60, (mančno-upravnl 100. osmrtnice 90 lir.
* zVnojS vsak mm Slrlne 1 stolpci za vse vrste oglasov po 10 din.	,	„	.	»n
-Tlsk^TržaSkl tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32-Koper, ul. Battisti 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: izvod 4.50, tn«**®”0 PoStnl tekoči račun za STO-ZVU: Založnl5l*o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči raču-i pri Komunah;! banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.ZO.t.
USI