LETO 1. ST. 11 - 12, december 1922 \ LIST IZHAJA VSAK MESEC ENKRAT .'. Pesamezna številka 1 liro. 12 iir upuavniStvo in uredništvo CORSO 6 IU S E P P E VERDI ŠT. 32 Rokopisi sa ne vračajo. Vsebina. Novo življenje. M. Klavzur: Mlekarstvo in ' uine. Tuši Usaj: Kako je pomagati zapuščenemu sirarstvo na Goriškem. — Inž. Josip Rustja: Toma- i sadnemu drevja? Nove odredbe iti obdačenje za ž.eva žlindra. — Ivanov: Konsumna centrala. — 1 žganjekuho. Deset zapovedi o sajenju sadnih drevo*. Alojzij Bajec: Knjigovodski tečaj. —• Doktorič: Za- Kako odpravimo iz vina okus po bakru? Kdaj In varovalnice goveje živine. — Kletarstvo in sadjaf- sto. Trte in sadna drevesa na račun vojue odškod- Razno. kako je prvič pretočiti vino? — Kazalo porokov. — : i Važno ! 1. Naročnina ostane tudi za 1923 nesprčrtiei'1 3. Kddr pridobi dva nova naročnika, dobi Cio njena, to je za celo leto 12 lir. Nihče ne bo mogel j spodarski list 1923 zastonj; kdor pridobi pet novih tiditi, da je list predrag. Da ga vzdržuje, se mora Zadružna zveza žrtvovati in mora se žrtvovati ker je to sklep občnega zbora. Sklepi občnega naročnikov dobi zastonj eno izmed sledečih V izbiro navedenih knjig: Dular: Domači živino- zdravnik, *=- Legvart: Govedoreja, — Lakmaver: •J " zbora so nam pa izraz volje 23.000 članov pri Za=' Umni čebelar, Rohrrnanl Poljedelstvo, — Pc-družni zvezi včlanjenih zadrug. Zadrugarji ste vec: Živinoreja in mlekarstvo, Purgaj: Gospo. dinjstvo. 4. Prvo številko prihodnjega leta pošljemo vsem, ki so bili letos naročeni. Kdor pa do 13. januarja nc poravna naročnine, ne dobi več druge številke. Upravništvo »Gospodarskega lista« /. v Gorjci, Corso Verdi 32. >------------------------------ — tbraj dolžni podpirati ta list. 2V Plačajte to malenkostno naročnino v naprej. S tem nam prihranite mnogo' nepotrebnega dela. Zadrugam ni treba plačati v gotovini, ker jih obremenjujemo v tekočem računu. Naj nam pa zanesljivo sporočijo do 1. januarja, koliko izvodov naj jim pošiljamo. Objave Zadružne Zveze v Nadaljuje so podpisovanje za modro galico, žveplo, superfosfat, kali in soliter do 1. januarja 1923. Tomaževe žlindre je goriška Zadružna zveza raznim zadrugam letos že 30 vagonov oddala. Dobite jo v zvezinem skladišču Corso Verdi 32, dokler je še na razpolago. Konaurnne zadruge opozarjamo, da prevzamemo prednaročila za riž. Cene brčzobvczim: Camoli-No i*85—2’02 L., Olace 1’90—2’07 L, Mezzagrana »\33—1’38 L; Risina bianca PIO—t’15 L. Naročimo blago le, ako se nabere naročil vsaj za en vagon. Cim več naročil prejmemo, tem nižje bodo cene. Kalijevo sol premalo upoštevajo naši kmetovalci! Cene bi bile za 5(1/52% L 71 '50, 40 42% L 55' -. Gorici, Corso Verdi 3211. 30 % L 40 50, prosto postaja Gorica. Sprejmemo podpisovanje na to velepotrebno gnojilo, kakor zgoraj. Superfosfat za spomladansko gnojenje 15/17 % q L 34—; kdor naroči vsaj 1 vagon, prejme blago pp najugodnejših cenah na katerokoli postajo. Na*-ročila na manjše množine prevzamemo le imk! pogojem, da jih izvršimo, ako se nabere takih naročil vsaj za en vagon. Za Čilski soliter velja isto. Zadruge naj prav gotovo naberejo prednaročila na gori imenovane predmete do 1. januarja. Čin* prej imamo naročilo v rokah, tem lažje se pogajamo z dobavitelji. Vsa morebitna pojasnila dobite v pisarni Zadružne zveze v Gorici, Cotso Verdi 32/1. Izdaja »Zadružna zveza« v Goric!. — Tisk. »Narodne tiskarne« v. Gorioi. Orrdmk Polde Kemperle. : 8 me ban registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Piazza De Amicis (prei Koral) št. 12, posluje vsak dan razun nedelj in praznikov. Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5 %. Dovoljuje posojila na vknjižbo in poroStvo pod ugodnimi pogoji. f*—yjfea|hihJ>—V ji— •VI «1 11 • • • 1 •! 1 ♦ T Reg. zadruga z omejeno zavezo ♦ GORICA, Vi a Mazzini 4 (Municipio) 1- nad, ♦ VČLANJENIH ZADRUG 35. ^ Prevzema vsa obnovitvena kakor tudi druga v stavbno in proizvajalno stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje sama ali potom pridruženih stavbnih zadrug. - Vojnooškodovanci ^ m izročajte obnovitvena dela le našim stavbnim zadrugam. KMETIJSKA ZADRUGA —— Pfcj -T.—_ Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga reg. zad. z om. por. V TRSTU, ULICA RAFFINERIA št. 7 Telefon : 30 — 76 Podružnice : Avber. Boljunc, Branica, Brseč, Črnikal, Dolina, Dutovlje Gropada-Padriče, Kazlje, Klanec-Ocizla, Koper, Loka, Lovran, Materija’ Moščenice, Opčine, Osp, Plavje, Poljanec-Veprinac, Prestranek, Sv. Peter’ Salež, Škofije, Štanjel, Štjak, Šempolaj, Vrabče, Lonjer, Sv. Mar. Magd. sp-Sv. Anton, Dekani. Uradni prostori, glavno skladišče, semenski odsek in mlekarna v ulici Raffineria št. 7. Skladišče v ulici Raffineria št. 8. Zadružna gostilna in zaloga vina v ulici Raffineria žt. 3. ,...... —........... Razprodaja svojim članom raznovrstne kmetijske potrebščine, kakor stroje orodje, umetna gnojila, žveplo, modro galico, seno itd. Otvarja konsumna razprodajališča. Ima poseben semenski oddelek z zajamčenimi prvovrstnimi semeni, trtnimi in sadnimi sadikami. Cene so konkurenčne. Vnovčuje pridelke svojih članov. Posreduje pri nabavi in prodaji med zadrugami na deželi. Zadruga je v trgovskih stikih s prvimi viri kmetijskih potrebščin v kraljevini in inozemstvu. . " .... • 1 — K zadrugi morejo pristopiti kmetovalci in zadruge. Vstopnina za posameznika 1 L, delež 20 L. jamstvo osemkratno. Kmetje ne izkoriščajte in ne pustite se izkoriščati! 60SP0DABSE! UST '. UST IZHAJA VSAK NESEC ENKRAT * * NAROČNINA: Za celo leto 12 Ur Za rol leta 6 „ •' • Posamezna številka 1 liro. .'. — I LETO 1. ST. 11 «12. december 1922 UPRAVNIŠTVO IN UREDNIŠTVO /. V GORICI .-. — CORSO GIUSEPPE VERDI ŠT. 32 * .'. Rokopisi se ne vraEajo. .’. NOVO ŽIVLJENJE. Polagoma sicer, pa vendar izginjajo barake iz naših krajev. Baraka! Ta beseda je pojm, ki zdru? žuje toliko gorja v sebi, toliko bede, toliko trplje? nja, bridkosti in solz, da se danes začudeni vpra? šamo: kako je moglo naše ljudstvo sploh prenesti to trpljenja polno življenje med vojno in do sedaj po vojni. Baraka! Pozabimo spomine na barake v begunskih taborih — prebridki so! Ali barake, ki so nas sprejele v domovini ob povratku, te so nam še pred očmi, še stanujemo po njih in kar nas je srečnih, da smo se mogli preseliti v zidane hiše, se jih 'spominjamo le z grozo. Drugi, ki narn sreča ni bila tako mila, s hrepenenjem kličemo dan, ko jih zamenjamo s svojimi hišami. Oh te nesrečne ba? rake! Koliko naših ljudi je radi njih umrlo, ki bi še mogli delovati med nami, koliko cvetočih otroških življenj so pokopale. Ravno te nesrečne barake so tudi mnogo pripomogle k propadanju morale. Bas rake ostanejo nam vsem vse življenje v spominu kot pojm, ki je vseboval za nas največjo gospo? darsko mizerijo, ki jo je kdaj naše ljudstvo poz--nalo. Hiše se dvigajo iz razvalin. Zopet imamo og? njišča, pri katerih se o zimskih večerih zbira, naša družinica. Imeli bomo zopet sobe, ki odgovarjajo naši kulturi, gospodarske hrame in hleve v katerih bo naše blago varno, naša živina bolj zdrava. Posledice že vidimo, povsod se opaža živahno gibanje. Društva se oživljajo, zadruge so postale bolj živahne. Za našo gospodarsko izobrazbo so v prošlih časih veliko storila najrazličnejša pro? svetna društva. Priporočamo jim'prav iskreno, naj skrbijo zraven drugih svojih namenov tudi za resno pospeševanje gospodarske izobrazbe svojih čla? nov. Vsako društvo bi moralo naročiti »Gospodar? ski list« in ga širiti med svojimi člani. V vsaki či? talnici bi moral biti med drugimi časniki tudi »Gospodarski list«. Okrog »Gospodarskega lista« smo zbrali vrsto idealnih sotrudnikov, ki nam jamčijo, da bo list v novem letu še mnogo boljši od lanskega leta. Ho? čeiho napredovati. K novemu življenju v naši domovini hoče tudi »Gospodarski list« prispevati z vsemi razpoložlji? vimi sredstvi. Da bo pa naše delo čim uspešnejše, je tudi tu potrebna vzajemnost. Čitajte naš list, naročajte ga in razširjajte ga po močeh po svojih občinah. Zadružna zveza, ki ga izdaja, z njim ne zasleduje nikakih dobičkov — list jo stane več, kot znašajo naročnine — ampak želi le širiti z njim gospodar? sko izobrazbo med našim ljudstvom. Na tem polju je še mnogo dela. To nam mora pač vsak priznati! Naši sotrudniki s strokovnjaki so nam obljubili stalne doneske o raznih gospo? darskih panogah. Pisali bomo o kmetijstvu ,vinar? stvu, kletarstvu, živinoreji, mlekarstvu, sirarstvu. / in o vsem, kar spada zraven. Posvečevali bomo pozornost tudi organizaciji posameznih strok. Poživljamo pa in prosimo vse, ki se bavijo z gospodarstvom in nimajo strahu pred peresom, naj prispevajo tudi k temu velevažnemu kulturnemu delu. Dosedanji" naočnikom in marljivim sotrud? nikom pa s-čna ! va'a in prosimo, da nam ostanek zvesti tur’i v } o 'očem letu; Bog blagoslovi naš vaše delo! Mlekarstvo in sirarstvo na Goriškem. Govedoreja se v deželi čimdalje bolje razvija. Vsled tega se množi pridelovanje mleka, kar povzroča zopet potrebo dvigniti proizvajanje mlečnih pridelkov. Da bi odpomogel tem potrebam se je deželni odbor lotil zopet one akcije, ki jo je že razvijal pred vojno. V goratem delu dežele je nasejanih že več mle-karnic in sirarnic, ki pa potrebujejo denarne in strokovnjaške pomoči, da se bodo mogle povzpeti polagoma višje na potu napredka. V srednjem ozemlju pridelano mleko prodajajo, kakoršno namolzejo, brez pravih zdravstvenih kriterijev, brez stroge kontrole in brez kakoršnegakoli trgovskega pravila, dočim se posebno v Gorici občuti živa potreba, da se meščanom, zavodom, bolnišnicam, itd. zajamči zdravo mleko, ker je pač to eno najvažnejših vsakdanjih hranil. Na ravani, kjer se — če računamo malo — prideluje vsako leto nad 25.000 lil mleka, ne vrže ta bogati pridelek primernega dobička, ker ni dotična kupčija prav uravnana. Zato je lahko razumeti, da bode naši deželi v veliko korist, če začnemo resno delo v prospeh našega mlekarstva; tb bode koristilo živinorejcu, ki pozna, da mu kaže pomnožiti pridelovanje krme in dosledno tudi število mlečne živine v svojih hlevih, ker bo imel od vsega tega tudi večji dobiček. Oglejmo si torej in preudarimo v splošnih potezah, kaj bi bilo v tem ozira storiti v prilog vsakemu posameznemu okraju. Mlekarnice v goratem delu dežele. Če hočemo kaj storiti za izboljšanje mlekarstva v naših gorah, moramo vprašanje pretehtati v stvarnem in strokovnem oziru. Torej: 1. Ugotoviti sedanji položaj že obstoječih mle-karnic. Dognati moramo: a) kakšne so, koliko jih je in kako so razdeljeni njih prostori; b) kakšno in kako izučeno osobje oskrbuje mlekarnice; c) kakšni so hlevi, kako se opravlja molža, sprav- Opomba uredništva: Mislimo, da zelo ustrežemo našim ljudem z objavo tega članka, ki je v resnici spisan z ljubeznijo in s kompetenco strokovnjaka. Če se bodo ti nasveti primerno upoštevali, se bodo gotovo tudi udejstvili. Pri vsem tem, da je mlekarstvo pri nas zelo razširjeno, mora/mo priznati, da ni dovolj razvito. Da se da na tem polju še mnogo storiti, je jasno. Predvojna statistika nam pove, da ljanje in prenašanje mleka; č) kakšna je oprava mlekarnic in v čem bi jo bilo treba izpopolniti. 2. Dognati, kako bi se najlažje novim zahtevam primerno uravnale mlekarnice, ki so slabo preskrbljene s potrebno opravo. V ta namen bi bilo treba skrbeti: a) da se na najboljši način uredijo in razširijo prostori v pni vrsti boljših mlekarnic, pozneje pa tudi onih, ld so manj važne. Mlekarnicam naj se dozidajo svinjaki za rejo prešičev za pleme in za prodaj; b) da se prirejajo predavanja o umnem mlekarstvu, vršijo poučni tečaji za mlekarje in sirarje in da se širi strokovni poduk po časopisih; c) da se vzpodbujajo živinorejci z denarnimi darili k izboljšanju svojih govejih hlevov, k pravilnejši molži in k nabavi primernejše posode za spravljenje in prenašanje mleka; č) da se mlekarnicam pomaga s podporami ali neposredno naročbo, da si priskrbe najpripravnejše o-rodje in stroje za umno izdelovanje mlečnih pridelkov. 3. Činitelj, ki se loti izboljševalne akcije, bo moral v prvi vrsti dognati, kako bi se potom zadružništva in s podukom najizdatneje pospeševal razvoj mlekarstva in sirarstva sploh. Torej: a) kako združiti mlekarje, da se bodo vsi ravnali po enakih navodilih. V ta namen bi bilo neob-hodno potrebno, da se mlekarnice, katerim se podelijo podpore, v pripoznanje te ugodnosti, podvržejo strokovnemu vodstvu enega samega činitelja in da se ravnajo po njegovih enotnih navodilih; b) vodilni činitelj mora imeti sposobno, strokovno poučeno in izvežbano osobje, da bo moglo prav in uspešno voditi izboljševalno akcijo; v ta namen bo treba za to sposobnim močem pomagati, da se izuče in izvežbajo na kaki priznani strokovni šoli; c) ustanovil naj bi se poseben odbor z nalogo, da širi poduk med sirarje in producente, kako se najbolje izdeluje sir, da predoči živinorejcem pomen izboljšanja hlevov, pridelovanja mleka in kako naj se ravna z mlekom, predno se iz njega podeluje sir. Član se je na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem v enem letu skoro 4 in pol milijona 1 mleka izročilo mlekarnam. To število moramo pa ne le doseči, ampak še prekoračfti! Gospodarskemu listu je naročilo načelstvo naše Zadaižue zveze v Gorici, naj teinu vprašanju posveti posebno pozornost, zato je pa na dragi strani potrebno, da se naš list posebno tam širi, kjer je mlekarstvo doma. tega odbora, ki bi moral biti sani veščak v sirarstvu, naj od časa do časa obiskuje mlekamice in planinske stane in nadzira njih delo. Za Kras in postojnski okraj utegne hasniti, da se ustanovi slična organizacija kakor za gore, ako bi kazalo, da se tudi tam podeluje mleko. Kar se pa tiče kupčije z mlekom, ravnati bi bilo kakor na ravani. Tudi na Krasu je skrbeti za to: 1. da se bode izkoriščalo neprodano ali že podelano mleko in da se v ta namen napravijo svinjaki; 2. da se preskrbijo pravilno uravnani prostori za nabiranje, pripravljanje in prodajanje mleka; 3. da se bode delil in širil poduk o vsem, kar se tiče hlevov, pravilne molže, izdelovanja masla in sira, itd. Za goriško okolico Kakor smo že omenili, čutijo v Gorici živo potrebo mlekarnic za prodajo higijeničnega, to je zajamčeno zdravega mleka. V ta namen bi bilo treba najeti posebne prostore, a) kamor bi pridelovalci iz okolice prinašali mleko; b) kjer bi se mleko .ohlajalo ali pa pasterizovalo. kakor bi to bolje kazalo za prevoz; c) kjer bi se polnilo v steklenice mleko, že pripravljeno za pošiljatev; č) v katerih bi se lahko izvajala stroga kontrola, ki bi jamčila pristnost v mlekarnico prinešenega mleka in kjer bi se lahko izvršila kakoršnakoli zahtevana analiza ali preiskava; d) kjer bi se lahko podelavalo mleko, kadar bi se iz kakoršnihkoli vzrokov ne moglo oddati odjemalcem; e) kjer bi se nudila prilika pokazati in razlagati pravilno upravo mlekarnic. dajati poduke, itd.; f) kjer bi se hranila vsa mlekarska oprava, to je vse orodje in vsi stroji, ki se rabijo za podelavanje mleka. Za ravan. Glede na to, da prodaja Furlanija svoj pridelek mleka po jako ugodnih cenah v Trst in Gorico, nikakor ne kaže, da bi se tam ustanovile mlekarnice za podelavanje mleka v maslo in sir, pač pa bo veliko več koristilo, da se prav uravna kupčija z mlekom. Zato bi bilo skrbeti: 1. Da se pridelovalci združijo v skupno, po posebnih pravilih urejeno delovanje na zadružni podlagi, l ake zadruge naj se ustanovijo za eno, za več občin skupaj ali po okrajih kakor pač bolje kaže; 2. da se ustanovijo posebna središča za nabiranje pripravljanje, razpošiljanje mleka; enako urejena sre- dišča, kakor ono v Gorici, samo skromnejša in z manjšim stroškom; 3. da se ta središča zvežejo z drugimi v takih krajih, kjer potrebujejo mnogo mleka; 4. da se središča oskrbijo z vso potrebno opravo in z izurjenim osobjem; 5. da se napravijo v zvezi z mlekarnicami skladišča za močna krmila in skladišča najpotrebnejšega mlekarskega orodja, kakoršno se rabi v hlevih in na kmetijah. Taki kraji bi postali središča, kjer bi se ljudstvo podučevalo o pravilni uredbi hlevov, o ravnanju z mlekom, o izkoriščanju mleka in njegovih odpadkov. 6. V tem ozemlju bi bilo treba uvesti zraven poduka tudi nadziranje po strokovnjakih; delati na to. tem, kar se tiče pridelovanja in izkoriščanja mleka, ampak tudi potrebo strokovne pomoči, prihajajoče od resnega činitelja, ki pomaga lahko tudi s podporami. V teh splošnih navodilih je samo v glavnih potezah označen površen program o delovanju, ki se že deloma (podeljevanje nagrad za pravilno zgrajene hleve in svinjake, za izboljšave na planinah in planinskih pašnikih, podeljevanje podpor za vzpostavitev in uredbo zadružnih' mlekarnic, enmesečni mlekarski tečaj, ki ga je priredil letos deželni odbor v Zatolminu in na katerem so podučevali strokovnjaki deželnega odbora in civilnega komisarijata tolminskega, predavanja in praktična razkazovanja po strokovnjakih o-menjenih oblastev) in ki bi se imel v prilog mlekarstvu in sirarstvu razviti v naši deželi. Po teh glavnih točkah in na podlagi vsake posamezne izmed njih se lahko izdela bolj natančno navodilo o tisti panogi mlekarstva, ki se bo nameravala razviti v korist davkoplačevalcem in zlasti živinorejcem. Uravnana mlekarske obrti. Če hočemo, da bode mlekarstvo uspevalo v deželi, je treba, da uvedemo smotreno in skupno delovanje. To skupnost pa je tako razumeti, da ohrani vsako zastopstvo te obrti zase tisto neodvisnost, ki jc potrebna za napredek mlekarstva v dotičnem ozemlju ter za usnešno delovanje in gospodarstvo dotičnega društva. Vsako mlekarsko društvo bo imelo pravico, izbrati si svojeea strokovno-upravnega načelnika, ki bode moral upoštevati v svojem delovanju drnce veje mlekarske obrti sploh ter ravnati se po navodilih čini-telia. ki bode sestavljen iz zastoonikov dežele in iz članov v to odrejenih’ po kr. vladi. Posebni inter6si posameznih ozemelj ali društev ne bodo no tem načinu trpeli nobene škode, marveč bodo imeli oporo v skupnem interesu in bodo nadzorovani no najboljših' strokovnih in upravnih močeh. Tako se izognemo prepirom, ki se pogostoma rodijo iz praznih zamer in ki večkrat pokvarijo in pogubijo najkoristnejše in največ obetajoče ustanove. Po tem načinu se strokovno, upravno in trgovsko Vse to v korist deželi in v prilog domači ži- delovanje v prilog pridelovanju in podelovanju mleka vinoreji. lahko razvije in napreduje v enotni smeri in prav M. Klavžar. čvrsto v gorah, v srednjem ozemlju in na ravani, - Tomaževa žlindra. Od vseh umetnih gnojil je pri našem ljudstvu, ■ro r>r' živinorejcih, najbolj priljubljena to* maževa žlindra. To ljudje najbolj poznajo, ker so jo mnogo uporabljali že pred vojno, posebno vsled prizadevanja Kmetijske družbe v Ljubljani, ali ’'akor se danes imenuje »Kmetijska družba za Slovenijo«. Po vojni se je v naših krajih sicer več* ’-nt govorko o tomaževi žlindri in o nje dobavi in se je sklenilo tudi precej pogodb, ali vedno so Mie pogodbe odpovedane baš v trenutku, ko bi žlindra morala prispeti. Vzrok odpovedi pogodb so biH različni odloki držav glede izvoznic žlindre, s katerimi se je prepovedal izvoz žlindre,ker je ni bilo dovolj niti za domače poljedelstvo. Letos se je našemu zadružništvu prvič posre« či’o dobaviti žlindro in sicer v zadovoljivih količiš rab in je ista tudi večinoma že raztrošena po trav« nikih. Z nobenim umetnim gnojilom ni kupčija tako n.s^antna kot ravno z žlindro in ker je zelo lahko, da se z isto kupci najbolj opečejo in večkrat dra« fo plačaio ničvredni prah, hočemo v naslednjem ri^-oUVo nojasnil glede kuočije s tomaž^vo žlindro in tudi nekaj navodil glede njene uporabe. a-) Kunčija s Tomaževo žlindro. Tomaževa žlindra je umetno gnojilo, blago s katerim ne trguje vsak trgovec in za katero se sklepajo skoro vedno pogodbe le za večie Voličine, najmanj en vagon. Žlindre ni mogoče dobiti v vsa« ki državi, temveč le tam, kjer se nabaia cvetoča žfdf^na industrija, oziroma kjer se dobiva čisto želelo iz prirodnib rudnin, ali pa kjer se železo eistf. Tomaževa žl;ndra se pridela iz odnadkov teh rud in ker je iznašel en sistem čiščenia žeWa ravno Tbomas, se imenuje žlindra po njem Tomaževa. Naistareiša domovina Tomaževe žlindre je predvsem Nemčija, ki je bila pred voino in je deloma tudi še danes ena najvažnejših držav«za« l**0ate1iic umetnih gnojil. Danes dobimo istotako izborno žlindro iz Francije, nosehno iz Alzacije« Lorene, sarške kotline ter iz Luksemburga. V po« Opomba uredništva. Uporabljanje umetnih gnojil se vedno bolj širi tudi po naših krajih. Čuti se pa že davno velika potreba po dobrih navodilih, kako se razna gnojila uporabljajo. Da se tej potrebi slednjih letih se pojavlja na trgu tudi žlindra iz Če* hoslovaške, ki si pa še ni pridobila ugleda in to vsled nestalnega % fosforne kisline, ki je tudi o« ziroma mnogo težje raztopljiva kot pri znani nem= ški oziroma francoski žlindri. Vrednost tomaževe žlindre zavisi od % fos« forne kisline, ki jo potrebuje vsako živo bitje. Vsa fosforna kislina, ki se nahaja v žlindri pa ne pri« de rastlinam v korist, temveč le ona, ki je raztopljiva v citronovi kislini. Vsled tega ne smemo nikdar sklepati pogodb za gotovo količino tomaževe žlindre, temveč moramo v pogodbi vedno navesti tudi odstotek fosforne kisline raztopljive v citro« novi kislini, ne samo splošno odstotek fosforne ki« sline, ki je vsebuje v celoti. Kupna pogodba se mora glasiti približno tako«le: »Mlekarska zadruga na Otlici kupi od France« ta Bobiča 3 vagone tomaževe žlindre z 16«20 % fosforne kisline, raztopljive v citronovi kislini, franko Ajdovščina po ceni 2.80 lir enoto. Podlago tvori 1/2%. Vzorci se vzamejo v Kufsteinu, mero« dajno je milansko preizkuševališče.« Pri pogodenih vagonih razumemo vedno vago« ne od 150 q, ker se umetna gnojila navadno v takih vagonih prevažajo, posebno gnojila ki pridejo iz inozemstva. Ako bi želeli večje ali manjše vagone, moramo to v pogodbi izrecno zahtevati. Postavka 16«20% pomeni, da ne sme žlindra vsebovati manj % kot označuje prva številka, v na« šem slučaju 16, in ne več kot drugo število. Če do« žene preizkušnja, da vsebuje žlindra manj % kot iib označuie prvo število, ie ni kupec dolžan pre« vzeti, ako pa vsebuje več kot drugo, ne sme proda« jalec zahtevati za razliko nobene odškodnine. Na« vadno nima žlindra nikdar več %, kot označuje druga številka, manj kot prva pa pogostokrat. Cena se določi po odstotkih. V našem slučaju služi za podlago 18%, cena % 2.80 lir. Z množen« jem teh dveh številk dobimo ceno 1 q v našem slučaju 50.40 lir., kolikor bi stalo 1 q pogodene tomaževe žlindre franko Ajdovščina. in želji ustreže, smo pridobili sotrudnika, ki nam je obljubil članke o raznih gnojilih. Začeli smo s toma-ževo žlindro. Sicer je res nekoliko kasno prišel, pa vendar ne bo škodil. V našem slučaju se vzamejo vzorci v Kuf-šteinu in sicer se vzamejo vedno vsaj trije vzorci, od katerega dobi enega kupec, enega tvornica po* šiljateljica, tretji ostane v rezervi. Ako je več pre* kupčevalcev, se vzame več vzorcev. Vzorci se vza* mejo na ta način, da se premeša majhna količina iz najmanje dveh vreč, ki se nahajajo v vagonu ter potem razdeli na število vzorcev. Vzorci se mora* jo zapečatiti navadno v steklenicah ter opremiti z napisom številke vagona, številom vreč v vagonu, imenom pošiljatelja in naslovljenca ter imenom o* nega, ki je vzorce vzel. Seveda so poslednji od so* i dišča v ta namen pooblaščeni. Ako kupec dvomi o pristnosti poslane žlindre (dobro je, da vedno dvomi) jo da preizkušati. V ta namen mora poslati originalni vzorec preizkuše* vališču — v našem slučaju milanskemu. — Preiz* kuševališča .so tudi v Trstu in Vidmu. Preizkušnja pokaže dejansko vsebino žlindre in recimo, da po* kaže v našem slučaju pri treh različnih vagonih 16.50, 18. in 19.%. Vsi trije vagoni odgovarjajo po* godbi. Pri prvem vagonu ima kupec pravico zahte* vati odškodnino in sicer za 1%. Pogodena tole* ranča je v 1/2%, to prišteto k 16.50 da 17. do 18%. je torej razlika 1%. Drugi vagon odgovarja podlagi 18%, pri tretjem pa mora kupec vrniti prodajalcu protivrednost 1/2%, katerega dobimo na ta način, da odštejemo od 19. —- toleranco V-z %, nakar dobimo 18.5%, torej 1/2% nad podlago. Kratko rečeno: Pri podlagi I8V2 in toleranci 1/2% mora plačati protivrednost razlike kupec, ako izka* že merodajno preizkuševališče nad 18.5%. Podobno postopamo pri pogodbah druge podlage in druge tolerance. Blago pride vedno prej na naslovljeni ko* lodvor, kot je mogoče dobiti spričevalo o preizku* šnji, zato je treba žlindro na vsak način takoj pre* vzeti, ker bi plačali v nasprotnem slučaju precejšnjo pristojbino. S prevzetjem blaga pa naj ne bo nikdar kupčija likvidirana, temveč naj se ista ure* di na podlagi spričevala preizkuševališča, večkrat nam more strošek 25 lir prihraniti par tisoč. V tem oziru je najboljše gotovost, pa magari naj bi izka* zalo preizkuševališče, da pritiče odškodnina pro* dajalcu in ne kupcu.. Gotovo je, da iz komodnosti marsikatera po* deželska zadrugica noče imeti vseh teh ceremonij. Se dolgo bomo zato gluhim ušesom pridigovali. -Ravno zato pa kaže za naše razmere, da vsa naro* čila tomaževe žlindre združimo na eno osrednjo organizacijo, ki mora na vsak način čuvati in* terese naročnikov, podeželskih manjših organiza* cij. Zal bi bilo tako delovanje marsikje potrebno, a ga ni. b) Uporaba tomaževe žlindre. Tomaževa žlindra — ponekod jo imenujejo tudi martinova — je fosforno umetno gnojilo, ker vsebuje v sebi fosforno kislino, ki je ena izmed 4 najvažnejšh snovi za rastlinsko življenje. To so: fosforna kislina, dušik, kalij in apnenec. Tomaže* va žlindra vsebuje poleg fosforne kisline tudi znat* ne množine apnenca in ravno zato je za naše kra* je velike važnosti, ker daje rastlinam v pristopni obliki apnenca na razpolago, in asa zemlja vsebuje sicer velike množine apnenca, posebno ona na kraških tleh, a ta apnenec je rastlinam zelo težko dostopen, skoro neuporabljiv, ker je težko razto* pljiv. Lahko raztopljivi apnenec je voda tekom sto* tisočletjij zemeljskega obstoja izprala iz vrhnih ze* meljskih plasti v spodnje, kjer so se stvorili ra* zlični kapniki. Tudi v onih krajih, ki nimajo kraške* ga značaja, recimo v Vipavski dolini in v Brdih, so tla ubožna na lahkoraztopljivem apnencu, o če* mur se lahko vsakdo osebno prepriča, ako opazuje blagodejen upliv cestnega blata na travnikih in na njivah. Tega pa ne povzročajo samo cestni odpadki, ampak tudi apnenec. Vsebina apnenca v tomaževi žlindri odlikuje isto pred superfosfatom, vendar bi bilo krivo izreči spiosno soabo v prid žlindre, ker je superfosfat v gotovih slučajih več vreden kot žlindra, in narobe. Tomaževa žlindra je namreč izborno gnojilo za zemljo, ki je revna na apnencu, predvsem na kislih, močvirnatih tleh (spoznajo se po trstiki, bi* čevju) kislih senožetih, raznih peščenih zemljah in splon za suhe, tople kraje in rahlo zemljo. Super* fosfat je za težje zemlje, za hribe in tudi za vlažne nižave (tejer rada nastopi slana), ker vsebuje su* pertosfat v vodi lahko raztopljivo fosforno kislino, ki pride rastlinam kmalu v korist, in s tem pospe* si njih hitrejši razvoj, zato tudi prej zore, oziroma zaključijo svoj razvoj. Zemlja, oziroma travniki, gnojeni s tomaževo žlindro, so vedno še zeleni medtem, ko trava na superfosfatom gnojenih trav* nikih zori. Superfosfat deluje hitreje kot toma* ževa žlindra, kdor hoče zdaj svoji zemlji takoj pri* dodati fosforne kisline in hoče imeti od tosfornega gnojenja ta^oj čimvečji uspeh, bo gnojil s super* fosfatom in ne s tomaževo žlindro. Koncem koncev moramo upoštevati tudi ceno 1 kg fosforne kisline pri superfosfatu in pri toma* ževi žlindri, ki govori pri nas v Italiji odločno za superfosfat, ker stane isti manj kot 2.— liri, 00* čim pri tomaževi žlindri vsaj 40 lir več. Ta razlika cene pri enoti fosforne kisline zavisi od tega, da je v Italiji mnogo tvornic superfosfata, do* čim se mora vsa tomaževa žlindra uvažati in stane prevoznina iz tvornice k nam okoli 12.— L. pri q pri superfosfatu celih 10.— L. manj. V drugih drža* vah ni tako in v Nemčiji je fosforna kislina v tho* maževi žlindri za mnogo cenejša, kot v super* fosfatu. Z ozirom na predstoječe bomo gnojili s to* maževo žlindro tam, kjer potrebuje zemlja fosfor* ne kisline, ki je predpogoj zadovoljivega razvoja vseh rastlin. Z vsako žetvijo ali košnjo, z vsakim pobiranjem pridelkov vzamemo zemlji gotovo ko* ličino fosforne kisline. Te zemlja ne vsebuje v pre* obilici, zato ji moramo odvzeto nadomestiti s fos* fornim gnojilom. Koliko fosforne kisline odvzame* mo zemlji z enoletnim pridelkom? Na to vpraša* nje ne moremo odgovoriti takoj z gotovo številko, ker moramo upoštevati, kako velik je bil pridelek. Čim večji je pridelek, tembolj je postala zemlja ubožna na redilnih snoveh in temveč jih potrebuje, čim več od zemlje zahtevamo. V naslednjem se? znamu je razvidno, koliko fosforne kisline oclvza* me gotova rastlina z označenjem pridelkov na 1 ha (2780 klafter). Rastlina Pridelek Odvzeta fosfornn kislina pšenica 20 q zrnja 27 kg 60 q slame oves 25 q zrnja • 30 kg 45 q slame krompir 250 q gomovljev 46 kg 30 q stebelj 25 kg travniško seno 60 q 53 kg lucerna (suha) 100 q 53 kg Navedenih številk, predvsem onih, ki označuje« jo pridelek, ni mogoče upoštevati za naše razme* re, vendar pa vidimo iz teh številk, da rastline ne potrošijo ravno mnogo fosforne kisline, a imeti jo morajo, ako hočejo uspevati. Iz številk razvidimo, koliko fosforne kisline smo odvzeli zemlji z gotovim pridelkom. Vsaj toli* ko fosforne kisline ji moramo nadomestiti, ako ho* čemo, da ostane zemlja pri isti moči. Vzemimo za primer travnike, katerim odvzamemo v pridelku 60 q sena na 1 ha 25 kg fosforne kisline. Ako ho* čemo to fosforno kislino nadoknaditi s tomaževo žlindro, moramo za to uporabiti približno 2 q 13 % thomaževe žlindre, ker vsebuje 1 q 13% žlindre 13 kg fosforne kisline. S tem bi dali zemlji v teoriji 26 kg fosforne kisline, v resnici pa ji ne bi toliko dali, ker je tomaževa žlindra težko raztopljiva in odda v prvem letu največ polovico svoje moči, v nas slednjih letih približno še četrtino, vsega skupaj o* koli 3/4. Gnojiti bi morali torej z več kot z dvemi (j tomaževe žlindre in sicer z dvakrat toliko, torej s štirimi q 13% žlindre. Ako imamo 18% žlindro, potrebujemo manj in sicer eno tretjino manj. Su* perfosfata toliko ne potrebujemo, ker odda prvo leto skoro vse od sebe, največ pa 60%. Zemlji moramo dati več fosforne kisline kot smo ji odvzeli, ker se gotov del raztopljive fosfor? ne kisline združi z drugimi snovmi, nastane na tak način neraztopljiv in ne pride za rastline v po* štev. V glavnem moramo reči, da moramo dati zem< lji še enkrat toliko fosforne kisline, kot smo ji odvzeli, to pa z ozirom na to, ker ne pride vsa dana fosforna kislina v korist, ampak le 60—75% in ker se je nekoliko združi z drugimi snovmi in se tako izgubi. Dobro je tudi, da ima zemlja vedno nekaj hranil na razpolago. Koliko časa deluje tomaževa žlindra? Zgoraj je rečeno, da odda prvo leto okoli polovice svoje moči, drugo leto se pa še vedno pozna in more u* plivati tudi do 10 let. Ves upliv pa ne zavisi samo od fosforne kisline, temveč tudi od apnenca. Ako upliva tomaževa žlindra do 10 let, s tem ni rečeno, da nam ni potreba gnojiti celih 10 let ako pognojimo letos, ker je vpliv žlindre največji prvo leto, potem pa vedno manjši in v 4. letu se njen vpliv že težko pozna s prostim pogledom. Najbolje je gnojiti vsako tretjo leto. Kako in kdaj gnojimo s tomaževo žlindro? Pri nas je navada, da se uporablja tomaževa žlin* dra samo za travnike, koder se trosi navadno v je* seni. Trošenje v jeseni je popolnoma pravilno, a trositi se more tudi spomladi, le da nimamo potem prvo leto tolikega uspeha, kot ga imamo pri jesen* skem trošenju, ker pade pri nas največ dežja ravno v jeseni in po zimi. Če uporabljamo tomaževo žlindro za travnike, moramo prej travnike prečisti* ti in sicer ali s travniško brano (tudi navadna bra* na je dobra) ali pa tudi z navadnimi železnimi gra'b> ljami. S tem očistimo travnike mahu in zrahljamo tudi nekoliko gornjo plast zemlje. Tako pride fos* forna kislina lažje do korenin trav. Potem raztro* simo žlindro, a vedno naj se to vrši o tihem vre* menu, ker je tomaževa žlindra zelo prašljiva. Pri nas uporabljajo ljudje za travnike samo žlindro, kar pa je odločno premalo, ker potrebuje* jo trave od vseh najvažejših snovi najmanj fosfor* ne kisline. Ponekod gnojijo tudi s kalijevo soljo, kar se mora edino le priporočati. Tomaževa žlindra pa ni dobra samo za trav* nike, temveč tudi za druge kulture, kot za zimska žita in za trte. Pri teh jo je treba podgrebsti in si* cer v jeseni, pri žitu pred setvijo, pri trtah predno jih okopljemo. Pri teh uporabljajmo približno 6 q na 1 ha. Mešanic s tomaževo žlindro ne kaže delati, ker postanejo lahko neraztopljive, kazalo bi jo me* šati samo z domačim pepelom in cestnim blatom. Ako uporabljamo več umetnih gnojil za isto kul* turo, moramo raztrositi tomaževo žlindro na vsak način samo zase, k večjemu bi jo mogli neposred* no pred trošenjem pomešati s kajnitom oziroma s kalijevo soljo. inž. Rastju Konsumna centrala. Od vseli strani se čuje zahteva po središču za konsumne zadruge, po konsumni centrali. Ta težnja izvira odtod, da bi se konsumne zadruge nujno morale oprostiti svojih dosedanjih dobaviteljev, ki so sami le posredovalci. Do tega bomo morah priti prej ali slej. Drugo uprašanje je pa, ali je že danes prišel ugodni trenutek za to. Preglejmo nekoliko poizkuse in skušnje zadnjih let. Tudi najmanjša konsumna zadruga mora imeti že ob ustanovitvi neko gotovo obratno glavnico na razpolago. Ne zahtevamo preveč, ako postavimo kot minimum 30.000 lir. Tudi trgovec menda ne more začeti z manjšo svoto. Seveda ne mislimo tu na kra-merijo, ampak na spodobno trgovino z mešanim blagom. Ce zadruga začne brez potrebnega denarja, prav gotovo kmalu usahne. Računite pa sedaj, kakšno svoto bi morala imeti konsumna centrala na razpolago, ako bi se danes hotela organizirati v vsem obsegu, kot bi odgovarjala željam konsumov. Pol milijona bi najbrže ne bilo preveč! Konsumna centrala predpostavlja že večjte število dobro poslujočih konsumov. Koliko jih je v naši deželi? Ne toliko, da bi mogli sami, iz lastnih moči vzdrževati eno konsuinno centralo. Tudi voditelji kon-sumnih zadrug bodo morali priznati, da so vsi današnji konsumi šele v povojih in da večinoma še niso prestali raznih otroških bolezni. Uprašanje nastane, ali bi dali ti konsumi toliko dela, da bi se konsumna centrala izplačala. In če bi že vse to bilo v redu, je še dvomljivo, ah bi bili vsi voditelji konsumov tako disciplinirani, da bi tudi v težkočah ohranili zvestobo svoji centrali. To je pa predpogoj uspešnega delovanja. Do sedaj smo predpostavljali konsume, ki si u-stanovijo svojo centralo. Tudi narobe je morda mogoče: Centrala, ki organizira po deželi konsume. V obeh slučajih potrebujemo precejšnjo, glavnico. Ali se jo upajo spraviti skupaj konsumi? Niti od daleč ne! Piscu teh vrst so znane sledeče zadruge na Goriškem, ki bi prihajale v poštev: 1) Bilje, Kmetijsko društvo, 2) Cerkno, Kmetijsko društvo, 3) Dobravlje, Gospodarska zadruga, 4) Crni vrh, Kmetijsko društvo, 5) Idrija, Krščansko gospodarsko društvo, 6) Idrija pri Bači, Kmetska in delavska gospodarska zadruga, 7) Log, Konsumno društvo, 8) Lokavec, Kmečka in del. gosp. zadruga, 9) Miren, Konsumno društvo, 10) Renče, Gospodarsko društvo, H) Ročinj, Kmetijska zadruga, 12) Rl- hemberg, Kmetijska gospodarska zadruga, 13) So-vodnje, Konsumno društvo, 14) Šempeter pri Gorici, Kmetijsko društvo, 15) Tolmin, Konsumno društvo, 16) Vipolže, Kmetijsko društvo, 17) Vrbovo, Gospodarsko društvo, 18) Vrtojba, Konsumno društvo, potem razne zadruge in podružnice po Notranjskem. Izmed vseh naštetih deluje danes v resnici le osem zadrug kot pravi konsumi. Izključeno je, da bi mogle te zadruge same financirati lastno centralo. Pač pa je ena možnost. Nasloniti bi se morale na drug organizem, ki bi bil dovolj krepak, da jim pomaga čez ustanovne težko-če. Vidimo tudi, da je danes še premalo konsumnih zadrug. 2e zato bi nam bila potrebna neka organizacija, da bi po naši deželi propagirala smisel za konsumne zadruge, ki bi skrbela za pouk ljudstva o potrebi in koristih konsumnih zadrug, ki bi nam vzgojila voditeljev za te zadruge. Potom dosledne in pro-gramatične propagande bi gotovo v najkrajšem časni pripomogli do ustanovitve novih in oživitve starih konsumov. Cim več konsumov, tem večja bi bila želja in potreba po organizaciji skupnega nakupovanja blaga. Več konsumov bi zmoglo tudi več denarja in nujni razvoj bi nam kmalu čisto naravnim potom pripravil pot do cilja, do skupne blagovne centrale. Zadružne zveze imajo tudi zadružno propagando v svojih pravilih. Naj bi goriška napravila čim prej po svojih zadružnih strokovnjakih načrt, kako in kje bi se še mogli ustanoviti konsumi in kako bi se čim prej dala organizirati blagovna centrala zanje. Po dobro premišljenem načrtu naj se obdela potem ljudstvo potom tiska in potom osebne propagande. »Gospodarski list« naj bi prinesel v vsaki številki vsaj en članek o konsumnem zadružništvu, da bi se ta problem vsestransko obdelal. O istem predmetu naj bi se vršila po vsej deželi predavanja. Uspeh bi gotovo ne izostal, in storili bi delo, ki bi bilo neprecenljive vrednosti in koristi našemu ljudstvu. Vse kaže, da pridemo vendar enkrat do gospodarskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Za trgovski promet naše dežele je to silno važno. Če se uredijo odnošaji med tema dvema državama, bo to gotovo le ugodno uplivalo na trgovino. Zato smatramo, da je danes ugoden trenutek, da mislimo resno na udejstvovanje organizacije konsumne centrale. Zadrugarji, oglasite se k besedi, Gospodarski list Vam bo gotovo rad na razpolago. Ivanov. Knjigovodski tečaj. POSLOVNI DOGODKI V MESECU JULIJU 1922. 1. julij. Franke Matija, trgovec, Devin, je vložil kot hranilno vlogo znesek ... L 10.000 — 3. julij. Dolinar Ivan, je vložil hranilno vlogo znesek ...........................................L 1000.— Zadružni Zvezi v Gorici smo poslali kot vlogo v tekoči raoun.....................L 9.000.— 7. julij. Cimperšek Franc je dvignil od svoje hranilne vloge....................................L 2.000.— 10. julij. Cimperšek Franc je vložil kot hranilno vlogo znesek ................................. L 5.000.— 13. julij. Abram Josip je vložil kot hranil- vlogo znesek.........................................L 5.210.— Zadružni Zvezi v Gorici smo poslali kot vlogo v tekoči račun.............................L 10.000.—• 14. julij. Franc Cesnik je vložil kot hranlno vlogo znesek ........................................L 1.500.— 18. julij. Šorli Karol pok. Franca, tapetar, Tržič je pristopil kot član in vplačal: za 1 delež...................................L 20.— za pristopnino ..............................L 2.— za člansko knjižico .........................L 1.— 19. julij. Bevk Bogumil je vložil kot hranilno vlogo znesek...................................L 1.600.— 20. julij. Zadružni Zvezi v Gorici smo poslali kot vlogo v tekoči račun.............................L 3.000.— 25. julij. Za pisemske znamke smo izdali . L 10.— 31. jiulij. Uradniku smo plačali za mesec julij 'L 50.— POSLOVNI DOGODKI V MESECU AVGUSTU 1922. 1. avgust. Pri Zadružni Zvezi v Gorici smo jila dvignili na tekoči račun...................L 12.000.— Šorli Karolu pok. Franceta, Tržič, smo dali posojilo v znesku..........................L 10.000.— Isti je plačal za 6% obresti posojila L 300.— za uradne stroške.............................L 74 — Za koleke smo izdali..........................L 64.— 11. avgust. Bevk Bogumil je dvignil od svoje hranilne vloge......................................L 1.700.— 14. avgust. Tavčar Leopold Ivanov, posestnik, Tržič, je pristopil kot član in vplačal: za 1 delež...................................L 20.— za pristopnino .............................L 2.— za člansko knjižico..........................L 1.— Čibej Alojzij je vložil kot hranilno vlogo znesek -....................................L 8.300.— Zadružni Zvezi v Gorici smo poslali kot vlogo v tekoči račun..........................L 9.000.— 16. avgust. Franke Matija je vložil kot hranilno vlogo znesek................................L 5.000.— 17. avgust. Abram Josip je vložil kot hranilno vlogo znesek................................L 4.100.— 18. avgust. Zadružni Zvezi v Gorici smo poslali kot vlogo v tekoči račun .... L 9.000.— 21. avgust. Bevk Bogumil je vložil kot hranil- no vlogo znesek..............................L 2.450.— 26. avgust. Dolinar Ivan je dvignil od svoje hranilne vloge znesek........................L 2.000.— 31. avgust. Uradniku smo plačali za mesec avgust .....................................L 50.— POSLOVNI DOGODKI V MESECU SEPTEMBRU 1922. 1. september. Novak Ciril je vrnil na račun poso- .............................L 2.500,— , Isti je plačal za 6% obresti posojila L 210.— za uradne stroške......................L 1.— 2. september. Tavčar Leopoldu Ivanovemu smo dali posojilo v znesku........................L 3.000.— Isti je plačal za 676 obresti posojila L 90,— Za uradne stroške........................L 21.— Za koleke smo izdali.....................L 15.— 5. september. Dolinar Ivan je vložil kot hranilno vlogo znesek ..........................L 100.— 20. september. Cimperšek Franc je vložil kot hranilno vlogo znesek ...........................L 5.000.— Česnik Franc je dvignil od svoje hranilne vloge znesek.......................L 2.500.— 21. september. Abram Josip je vložil kot hranilno vlogo znesek..................................L 3.500 — 22. september. Dolinar Ivan je vložil kot hranilno vlogo znesek..................................L 2.000. — Zadružni zvezi v Gorici smo poslali kot vlogo v tekoči račun......................L 8.000.— r 28 september. Abram Josip je dvignil od svoje hranilne vloge znesek.........................L 1.000,— 29. september. Ogrizek Franc je plačal za 6 % obresti posojila znesek.......................L 360.— za uradne stroške........................L 1,— 30. septembra. Uradniku smo plačali za mesec september ' > . L 50.— POSLOVNI DOGODKI V MESECU OKTOBRU 1922. 2. oktober. Pri Zadružni zvezi v Gorici smo dvignili na tekoči račun L 8.000,— Ukmar Franc pok. Josipa, gostilni- čar v Sesljanu je pristopil kot član in vplačal za 1 delež L 20.— za pristopnino L 2 za člansko knjižico L 1— Istemu smo dali posojilo v znesku . L 8.000,— Isti je vplačal za 6% obresti po- sojila L 240,— za uradne stroške L 78.— Za koleke smo izdali .... L 62,— 5. oktober. Čibej Alojzij je vložil kot hranilno vlogo znesek...................................L 2.115 10. oktober. Bevk Bogumil je vložil kot hranilno vlogo znesek...................................L 930 Zadružni Zvezi v Gorici smo poslali kot vlogo v tekoči raoun znesek . . L 3.000 12. oktober.* Dolinar Ivan je vložil kot hranilno vlogo znesek...................................L 590 25. oktober. Abram Josip je vložil kot hranilno vlogo znesek...................................L 2.100 Zadružni zvezi v Gorici smo poslali kot vlogo v tekoči račun znesek . L 2.400 Za pisarniške potrebščine smo izdali ..........................................L 18 31 oktober. Uradniku smo plačali za mesec oktober .......................................L 50 POSLOVNI DOGODKI V MESECU NOVEMBRU 1922. 2. november. Bevk Bogumil je vložil kot hra- nilno vlogo znesek.............................L 4.850 Zadružni zvezi v Gorici smo poslali kot vlogo v tekoči račun .... L 5.000 11. november. Pri Zadružni Zvezi v Gorici smo dvignili na tekoči račun...................L 11.000 Vovk Izidor pok. Gregorja, posestnik v Tržiču je pristopil kot član in vplačal za 1 delež............................L 20. za pristopnino........................L 2. za člansko knjižico...................L 1. Istemu smo dali posojilo v znesku L 20.000. Isti je plačal za 6% obresti posojila. L 600. za uradne stroške.....................L 122. Franke Matija je vložil kot hranilno vlogo znesek............................L 5.000. Cimperšek Franc je vložil kot hranilno vlogo znesek.........................L 3.800. Za koleke smo izdali..................L 104. 28. november. Dolinar Ivan je vložil kot hranilno vlogo znesek ...................................L 4000. Za pisemske znamke smo izdali . L 15. 30. november. Uradniku smo plačali za mesec november ............................L 50.— POSLOVNI DOGODKI V MESECU DECEMBRU 1922. 2. december. Čibej Alojzij je »vložil kot hranilno vlogo znesek ......................L 3.000.— Zadružni Zvezi v Gorici smo poslali kot vlogo v tekoči račun...............L 7.800.— 4. december. Dolinar Ivan je vložil kot hranilno vlogo znesek...........................L 1215.— 29. december. Abram Josip je vložil kot hranilno vlogo znesek..................................L 2.900.— Zadružni Zvezi v Gorici smo poslali kot vlogo na tekoči račun...............L 3.000.— 31. december. Izplačali smo: za najemščino pisarne za leto 1922 L 300 — za snaženje pisarne..................L 50,— za kurjavo in razsvečavo .... L 62.50 za plačo uradniku za december . L 50.— Stem je teoretični del našega knjinovodskega tečaja zaključen. Preidemo k praktičnemu delu. Naša naloga bo predvsem obstajala v tem, da vse poslovne dogodke skrbno prenesemo v poslovne knjige. Ko bo prenašanje dokončano, zaključimo knjige in napravimo bilanco. Uprava »Gospodarskega lista« je naprosila Zadružno Zvezo, da je preskrbela vse potrebne knjige za kjigovodski tečaj, ki po obliki in vsebini natančno odgovarjajo poslovnim knjigam naših denarnih zavodov. Vsak učenec dobi: 1 Blagajniški dnevnik in razdelnik za prejemke. 1 Blagajniški dnevnik in razdelnik za izdatke. 1 Imenik članov. 1 Knjigo za deleže. 1 Knjigo za posojila. 1 Knjigo za hranilne vloge. 1 Knjigo za tekoči račun z zvezo. Obseg vsake posamezne knjige (zvezka) odgovarja množini knjigovodskega gradiva. Vseh 7 zvezkov stane 18 Lir. Učenci, ki pridejo po zvezke k Zadružni Zvezi v Gorico, naj prinesejo denar s seboj. Kdor želi, da se mu pošljejo zvezki po pošti, naj pošlje denar po nakaznici in doda še 2 liri za poštnino. — Ker pričnemo že v prihodnji številki Gospodarskega lista s prenašanjem poslovnih dogodkov v poslovne knjige, je potrebno, da si vsak učenec pravočasno, — najbolje takoj —, nabavi te knjige. Bajec Alojzij. Zavarovalnice goveje živine. Ne spominjam se več kje, pa vem, da sem pred kratkem v naših listih bral, da je zavarovanje živine za našega kmeta eno najvažnejših uprašanj. Gotovo, živina tvori posebno danes že lep del kmetovega premoženja. Če se pa kmetu živina ponesreči, je to danes še veliko bolj kot pred vojno občutna škoda. Pred vojno je bilo tozadevno dobro preskrbljeno. Deželni odbor je bil ustanovni »Deželno zavarovalnico za govejo živino»; ki je lepo uspevala. Skoro vsaka vas je imela ikrajno podružnico. Vseh slkupaj je bilo 113, ki so imele 12.000 glav goveje živine zavarovane za skupaj 8,500.000 K pri Deželni zavarovalnici. Med voljno je ta zavarovalnica svoje delovanje Skoro popolnoma ustavila. Sedaj po vojni se je posrečilo reorganizirati menda le 8 krajnih zavarovalnic, ki zares v redu poslujejo. Težkoče so bile pa takšne, da se bo ta deželna ustanova najbrž razpustila. Na vsak način bo treba misliti,da se v slučaju razpustitve na njeno mesto postavi kaj sličnega. Ali kaže morda prepustiti zavarovanje goveje živine privatnim zavarovalnicam? Je nekaij točk, /kii bi govorile 7ja to: manjša vrednost živine, vsled tega večja nevarnost posebno bolezni, slabi povojni hlevi, barake i. it. d. Vendar govori veliko važnih razlogov za to, da se zavarovanje zopet na kak način organizira, ki bo bolj odgovarjal koristim kmeta kakor zavarovanje pri privatnih tvrdlkalk. Mislim, »da je tudi »Župansko zvezo« vodila podobna želja, ko je sprejeta sklep naj se vsa županstva pobnigajo za zavarovanje goveje živine. Iskati moramo resno najboljši način, da to vprašanje v čim krajšem času rešimo. Z namenom, da se vzbudi zanimanje za zadevo in da primejo strokorujaki za pero in nam tu v Gospodarskem listu povedo svoja mnenja, sem si dovolil s temi vrstami opozoriti na važnost tega vprašanja. Sam sem se že dalje časa bavil s 'to rečjo in povem tu svoje misli, me da bi jih hotel vsiliti tudi drugim, ampak v pričakovanju, da bodo bolj vešči od mene vzeli stvar v roke in nam praktično povedali, kaj naj se naredi in ikako najj se ziwši. Pričakovati je, da se/ v najkrajšem času raztegne vsa italijanska zakonodaja tudi na naše dežele. Zato moramo pri obnavljanju ali ustanavljanju zavarovalnic to že danes upoštevati. Izšel je tozadevni zakon dne 2. sept. 1919, št. 1759 in izvršilna navedba dne 26. feb. 1920. štev, Kaj je pač boilfj naravno, .kakor da se poslužimo pri reorganizaciji zavarovalnic tega zakona? Zadružna zveza v Gorici maj bi s pomočjo županske zveze prevzeila to reorganizacijo na zadružni podlagi po prej navedenem zalkonu, da bi nove zavarovalnice uživale 'talkoi vise zakonite ugod nositi. Zavarovanje naj bi se vršilo avtonomno pri vsaki posamezni Ikraijevind zavarovalnici na podlagi fiksne premije (IV2 - 2%?) Krajevne zavarovalnice si ustanovijo po potrebi okrajne zavarovalnice, pri tkaterih bi se one isamj zavarovale. Na 'vsak mačin bi se morala ustanoviti v Gorici Zveza zavarovalnic, ki bi v sebi vse zava rovanje osredotočila. V slučaju nezgode plača krajevna zavarovalnica sama določeno svoto članu - zavarovancu, dobi pa od zveze gotove odstotke (največ 70%) povrnjene od Zveze, pri kateri je sama zavarovana. Dsželna zveza se zopet sama zavaruje pni eni izmed velikih državnih zvez. Vzemimo slučaj, da je krajevna zavarovalnica zavarovala živine za 1.milijon iliir. Zato je prejela cd svojih članov trecimo 2c/c premij, to je 200.000 lir. Ona sama se mora pa pri Zvezi zavarovati za največ 70%, to ije v našem slučaju za 700.000 lir in plača za to Zvez-i določeno zavarovalnino, 'vzemimo •tudi 2%, toraj 14 OOOlir. Ce se zgodi tkalka inesreča, prevzame Zveza gotove odstotke zavarovane svote. pe bi morala krajevna zavarovalnica plačati 1000 liir, >ji povrne v našem zgledu Zveza 700 lir. Misllim, da bi se upali v prav kratkem času združiti vsaj 100 krajevnih zavarovalnic, (kar bi dalo pri sedanjih cenah goveje živine velikanske sviote. Izplača se pa zavarovanje gotovo najbolj, v čim večjem obsegu se izvršuje. Konečno omenim še to: Pri (tej '-reorganizaciji moramo gledati na to, da bodo posamezne zavarovalnice že s prvega začetka zbirale rezervne sklade za slaba leta, Tako se bodo večje nezgode omilile in mnogo 'lažje prenašalo, pa zavarovalnicam bo obstanek zagotovljen. Doktorič. Kletarstvo in sadjarstvo. Trte in sadna drevesca na račun vojne škode. Kakor smo doznali, bo »Deželni kmetijski urad« v Gorici tudi letos oddajal trte na vojno odškodnino in sicer ima na razpolago: 50.000 laškega rizlinga na montikoli in rip. — rupestris; 6.000 trt renskega rizlinga na ripariji * Berlandieri; 25.000 trt rumene grganije na montikoli in Rip.=Berl. 20.000 trt zelene rebule na montikoli in Rip.^Ber.; 10.000 trt slanka* menke na montikoli in Rip.sBerl.; 15.000 trt malva* zije na ripariji in Rip.«Berl.; 10.000 belega sovin j 0= na na montikoli in Rip.sBerl., 500 trt belega ber-gundca; 80.000 trt refoška na Ripariji in Rip,-in Rip.sBerl.; 30.000 trt refoška na Ripariji in Rip.= Beri.; 20.000 trt merlota na Ripariji in Rip.?Berl.; 20.000 Kaberneta na Rip.=Rup. in Rip.-Beri.: 5000 trt Kraškega refoška na montikoli in Rip.sBerl. in nekaj namiznih vrst, kakor rud. žlahtnine, augušta* ne, bel. moškata in salamane. Za vsako cepljenko se bo vračunalo na račun vojne škode 1L 30 cent. Za one cepljenke, ki se jih bo prevzelo šede po Novemletu, bo treba plačati v gotovini še 5 cent. od trte. Trt se ne bo oddajalo manj od 500 in ne več od 5000. Prošnje se mora vložiti na deželni kmetijski urad v Gorici potom davčnega oddelka pristojnega civ. komisarijata, slično kakor za živi* no in sadna drevesa. V prošnjah naj se ne pozabi navesti im^, priimek, očetovstvo, materinstvo pro* silca 7 drugimi podatki. Isto velja tudi za oddajo sadnih drevesc, ki so sledečih vrst: 3.000 breskev vrste: majska roža n Asden; 10.000 hrušk vrste: artlanka, pastorka, bergamota, magdalena itd,; 10.000 jablan vrste: kanadska reneta, parmenka in belfler; 4.000 češpelj vrste: domača laška in klau* dija; 1.400 murv plemenite veroneške vrste. Drevesca se bodo oddajala in zaračunala po 3’50 L za breskve in jablane, 4 L za hruške, 3 L za češplje in 2.40 L za murve. Drevesc se ne bo oddajalo manj kakor 50 na vsakega prosilca. Če se drevesca pre* vzamejo sede spomladi, bo moral vsak prejemalec doplačati v gotovini za vsako drevesce še 25 cent. Drevesca so zelo lepa in zdrava in na Kmetijski šoli si jih lahko vsakdo ogleda. Kako je pomagati zapuščenemu sadnemu drevju? (odgovor na vprašanje gosp. F. v Nadanjemselu pri Šempetru na Krasu). Napraviti bi bilo sledeče: 1. Vsa najboljša in najlepša sadna drevesa mos rate izčistiti; t. j. odžagati vse suhe, nepravilno ra* stoče, močno lišajaste in križajoče se veje; 2. Srednja vsled zanemarjenja oslabela dre* vesa boste pomladili, t. j. odžagali na kratko vse glavne veje, tako da ostane sama rogovila; 3. Prav slaba pogosto rastoča drevesa morate izkopati; 4. Vsem drevesom je pognojiti, očistiti jih mahu in lišaja, s sterguljo ali žično ščetjo in jih po* beliti nato z apnenim mlekom. Vsa ta dela morate izvršiti čimprej, najpozne* je do spomladi, predno postane drevje sočno. Na* tančneje čitajte o tem v koledarju za leto 1922, ki ga je izdala »Goriška Matica« in sicer v članku: "Kaj je pripovedovala jablana?« Nove odredbe in obdačenje za žganjekuho V uradnem listu »L’Osservatore Triestino« je bila dne 14. t m. objavljena naredba, s katero se raztegne italijanski zakon za žganjekuho tudi na Primorsko in sicer z nekaterimi spremembami, ki bodo v veljavi do leta 1924. Ta naredba zadene v veliki meri naše kmečko ljudstvo in zato bo dobro, da jo v glavnih potezah orišemo! Italijanski zakon ne dovoljuje neobdačene kuhe za domačo potrebo; pač pa bo do leta 1924 izredno dovoljena žganjekuha za domačo potrebo proti plačilu polovičnega daca in sicer le za ono količino, ki je bila pod bivšo avstrijsko upravo dovoljena, ne pa za svrho prodaje. Za 1 liter absol. alkohola se plača v Italiji 10 lir daca. Toraj za 1 liter 50% žganja se bode pla* čalo 5 lir in do 1924 za domačo potrebo skoro polo« vico tega. V drugem členu te naredbe je rečeno, da se bo tudi naprej do leta 1924 pri odmeri količine pri* delanega alkohola postopalo, kakor je bilo nava* dno pri nas v navadi, čeravno uredba naših kotlov in destilarij ne odgovarja določbam italijanskega zakona. Ta naredba je po členu 6 stopila z dne 11. t. m. v veljavo. Torej do tedaj so bile v veljavi še stare naredbe. Kakor je lahko razvidno, so s to naredbo po* sebno prizadeti vinogradniki, ki ne bodo mogli z dobičkom skuhati svojih tropin za žganje. To delo se ne bo več izplačalo, ker je dac na žganje previ* sok. Zato plačujejo v starih mejah Italije podjetni* ki destilacijskih obratov tropine le 6 lir stot, do* čim so pri nas imele ceno od 30—40 lir. Konečno pa ima ta naredba tudi svojo dobro stran. Koliko manj sadja se bode skuhalo v naših gorah v žganje in koliko manj se ga bode izpilo! S tem bodo naši sadjerejci prisiljeni uporabljati svoje sadje v koristnejše izdelke za človeštvo. ŠIRITE GOSPODARSKI LIST“! Deset zapovedi o sajenju sadnih drevesc. 1. Ne sadi dreves pregosto, ker taka drevesa rastejo potem preveč v vis in rodijo le malo, ali pa nič! Tudi solnca imajo taka gosto zasajena drevesa premalo in njih sad rad gnije in ostane droben. Končno so taka drevesa bolj podvržena boleznim in škodljivcem! 2. Jamo, v katero hočeš vsaditi drevesce, napravi dovolj veliko, široko in globoko, ker drevesce, vsajeno na celino v majhno in plitvo jamico, ne bo nikdar postalo veliko in močno. Zato napravi jamo vsaj 1—IV2 m široko in 80 cm globoko! 3. Za spomladansko saditev skopaj jame že v jeseni in pusti jih nezasute, da zemlja čez zimo dobro premrje! 4. V vetrenili krajih moraš poskrbeti tudi za oporo mlademu drevescu. Zato zasadi v sredino dna še ne zasute jame dovoljno močen kol, ki pa sme segati samo do krošnje drevesca in ne sme biti višji! 5. Predno vsadiš drevesce, moraš jamo zasuti in sicer vrzi ono zemljo, ki je prej bila na vrhu ns» dno in ono, ki je bila. prej na dnu, pa na vrh! 6. Predno drevesce vsadiš, obreži mu gladko vse korenike, ki so bile pri izkopavanju drevesca močno ranjene in potrgane, ker take korenike potem rade gnijejo! 7. Obreži drevescu krošnjo, če jo že ima in pri tem se oziraj na to, da čimveč si moral obrezati in skrajšati korenike, da temveč moraš tudi krošnjo obrezati in skrajšati. Drevescem, katera nimajo še krošnje, pa skrajšaj debelce do one vt-sočine, do katere želiš, da bi razvilo svojo krošnjo! 8. Predno drevo vsadiš, zasuj jamo, pognoji nekoliko in v sredi zasute jame napravi majhno jamico, v katero vsadi drevesce, ali samo tako globoko, kakor je prej stalo. Tega pravila se drevo drži, ker pregloboko vsajeno drevesce ti bode le malo ali nič obrodilo! 9. Korenike zagrni le z rahlo in drobno zemljo, katero moraš nekoliko prigaziti k korenikam. Ce drevo spomladi sadiš, zalij ga z dvemi do tremi brentači vode, da bode zemlja postala blatna in da se bode dobro prijela korenik. To delaj, če tudi ]e zemlja vlažna in vreme deževno! 10. Drevesca ne priveži trdno h kolu, ampak le na rahlo. To je potrebno radi tega, ker se bode še zemlja z drevescem vred vsedla in bi drevesce s tem takorekoč obesilo na kol. Konečno obdaj mlado debelce z mrežo, ali trnjem, kjer se je bati, da bi ga oglodala divjačina! Kako odpravimo iz vina okus po bakru? Večkrat se lahko zgodi, da zadobi vino zelo neprijeten, nekoliko sladek okus po bakru. Ta okus lahko zadobi vino od kasno škropljenega, od dežja še ne izpranega grozdja, nadalje od uporabe take posode, v kateri smo pripravljali modro galico ali pa tudi od bakrenega orodja, ki smo ga morda rabili pri pretakanju vina. Vino, ki vsebuje baker v prav majhnih in neznatnih količinah, da jih po okusu komaj spoznamo, niso škodljiva zdravju. Taka vina pa, ki imajo močan okus po bakru, so pa človeškemu zdravju zelo škodljiva, ker povzročajo drisko, bluvanje in stud do jedi. Zelo neprijetno je tudi kadilcu, ki sl po kozarcu takega vina zažge cigareto, ker tobačni dim povzroči po zavžitjiu takega vina v ustih silno neprijeten in čudno sladek okus. Ta neprijetni okus po bakm odpravimo tako-le: Vzemi na vsak lil vina 5 gr žvepla in 10 gr čiste sode (soda caustica) in kuhaj jih skupno kake pol ure v V\ litra vode. Ko se ta tekočina ohladi, jo precedi skozi gosto platneno cunjo in jo nato zlij ^v vino, katero je potrebno, nato dobro pomešaj. Konečno pretoči po pretek/u dveh tednov vino, ker baker se je že polegel na dno. Kdaj in kako je prvič pretočiti vino? Vino je pretočiti čim se je učistilo in se vse drož-je vsedllo na dno soda. Tora j približno od 1. decembra do sv. Treh Krailjev. Nekatera vina je premočiti bolj zgodafj, nekatera pa bolj kasno. Pretoči ona vina, ki vsebujejo več kisline in od katerih želiš, da bi se ista zmanjšala in vino s tern postalo po clkuisu, milejše, bolj kasno, ona pa, ki imajo le malo vinske kisline, bolj zgodaj! To delamo raditega, ker ima d rož je to lastnost, da s pomočjo posebnih glivic zmanjšuje 'vinsko kislino v vinu . Zaito puščamo kislejša vina dalje časa na drožju. Pretakaj pri tihem in lepem vremenu in vedno tako, da bode prišlo vino dobro z zrakom v dotiko! To storiš najlažje s tem, da ne pretalkaš iviina po cevi, ampalk po pipi in s pomočjo lija in bremtača. To delaj tudi tedaj, če iti vino na zraku črni. S tem bo vino še bolj počrnelo, aili to nič ne de, ker vino se bo nato po pre-. teiku dveh tednov zopet samio učistilo. To je tudi edini način, po katerem se zdravijo taka vina! Pri pretakanju dobro pazi, da dobro ločiš dirožje od čistega vima in da ne boš nalival motnega >viina v sod! Pipo zabij vedo pni odprti 'vehi v sod, ker^ri zaprti vehi se vino pri zabijanju pipe »v sod zmoti! Par dni pred pretakanjem odpiiralj pri lepem in tihem vremenu okna v klati, da ise ivino nelkoliko premrazi, ker se potem za pretakanje bolje učisti! Če imaš zdravo in močno vino, za žveplaj le prav malo sode, v Ikaitere hočeš vino maltti in zažveplaj raje spomladi pri drugem pretakanju močneje. Vinogradniki, zdaj ije torej za pretakanje vina najprimernejši čas in pretočite čim prej naša vina! S pretakanjem vina ne izgubijo prav nič svoje moči, pač pa pridobijo na svoi;ii dobroti (in stanovitnetsitii! Praznost »vin neposredno po pretakanju povzroča le pomanjkanje ogljikove kisline, ki je izhlapela pri pretakanju v zrak. Ta ogljikov plin je toraj tista moč, ki napolnuje o-zračje kleti, ko pretakamo vino, ne pa alkohol, kakor se napačno misli! »Toraj ni res, da vino »sleče srajco«, ko ga pretočimo, ker ogljikovo kislino pretočeno vino kmalu samo zadobi! Just Ušaj. Breskev in marelica. Navodilo, kako ju vzgajamo in oskrbujemo. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Knjiga ima 22 slik in 2 barvani prilogi. Cena je 12 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Sadje v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konservi-ranju sadja in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Pojasnjeno s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Druga pomnožena in popravljena izdaja. Cena 30 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Češplje orjakinje. V okolici mesta l^olinja raste vrsta daleč znanih češpelj. Sad je po obliki in barvi ravno tak kot pri naših domačih navadnih češpljah, a zato je dvakrat večji kot naš. Drevesa so trpežna, sad je lahko prodati svež ali pa posušen. — Deželna uprava je sklenila, razširiti to vrsto češpelj-orjakinj ix> goriški deželi. Zato je naročila 500 sadik. Sadje-rejci naj se podvizajo, da jih dobijo pri Deželnem kmetijskem uradu po znižani ceni (2.50 lir za en komad). Kazalo porokov. V svrho presoje kreditne zmožnosti poroka ali prosilca za posojilo, je neobhodno potrebno, da vemo, koliko dotični dolguje zavodu in za koliko in komu je za poroka. To nam je pa mogoče dognati hitro in brez truda le tedaj, če vodimo razim knjige za posojila, katere vodi itak vsak zavod, tudi kazalo porokov. Na naslednji strani podajam obrazec te knjige. Navodilo glede njenega vodstva se mi zdi nepotreb- no, ker obrazec sam kaže, kako ga praktično vpo-rabljaino. Le glede vezave bodi omenjeno, da je ta knjiga »kazalo« (Indeks), ob strani z abecedo, in da vpisujemo v to knjigo posamezne poroke pod tisto črko s katero prične njihov priimek. N. pr. Gorkič Ivan pod C, Hvalič Ivan pod H, itd. Ne trdim, da bi bilo tako kazalo brezpogojno potrebno zavodom s 50 do 100 člani. Tako število 162 GOSPODARSKI LIST OBRAZEC KAZALA POROKOV za znesek za znesek za znesek za znesek POROK o. Cl Cl CL CL Lit. Gorkič Franc 5 0:0 142 312 posestnik, 6 o;0 Vrtojba hšt. 5 Hvalič Ivan 192 posestnik Sv. Lucija listov v posojilni knjigi človek hitro prelista in do-žene, ali je oseba, ki jo ponuja prosilec kot poroka za posojilo, že komu drugemu za poroka. Imamo pa zavode, ki imajo nad 2000 članov, od katerih je znabiti 1500 dobilo posojila. Pri takem številu dolžnikov je pa kazalo porokov neobhodno potrebno. Ko dolžnik odplača svoj dolg, preneha tudi jamstvo. V tem slučaju se dotični zneski čisto na- vadno prečrtajo. (Glej obrazec pri posojilu akt. št. 142). Zadružna zveza v Gorici bo založila to kazalo in je dala vezati v knjige različnega obsega. Zavodi, pri katerih je ta knjiga potrebna, naj naznanijo Zvezi število dolžnikov, in naj zahtevajo, da se jim kazalo dopošlje. Alojzij Bajec. Razno. Blagovna naročila in potrdila o prejemu takih naročil so koleka prosta, ako so izvršena v obliki dopisa (zakon 23. aprila 1911, št. 509, člen 1.) Letošnja letina. V Jugoslaviji so pridelali le; tos za ll,498.000met. žita, 1. 1921 pa 14.180 met. sto; tov. Pridelek češkega hmelja. Na Češkem je bilo letos posejane 7839 ha zemlje s hmeljem. Računa; jo, da ga bodo pridelali 2058 centov. Stanje papirnatega denarja v Čehoslovaški. Od 7 .do 15. t. m. se je zmanjšalo stanje papirna; tega denarja v Čehoslovaški za 243, 243.000 na 9 mi; Hjard 708,291.000 čsl. kron. Stanje papirnatega denarja na Angleškem. Dne 16. t. m. je bilo v Angliji za 121, 902.000 fun; tov šterlingov papirnatega denarja v prometu. Železniški materijal iz Rusije. Jugoslovansko prometno ministrstvo je prejelo od Nemčije iz naslova vojne odškodnine 36 tovornih in brzo; voznih lokomotiv in 180 normalnih vagonov. Sporazum med Trstom in Benetkami. Italijanski listi poročajo, da se je med tržaškimi in bene; škimi pomorskimi interesi dosegla' solidarnost ter se za obe luki izdela enoten jadranski pomorski program. Benečani vztrajajo samo na svoji progi za Kalkuto, ostalo prepuščajo tržaškemu Llovdu, čigar važnost za trgovsko ekpanzijo Italije v Le; vantu in na Vzhodu priznavajo. Šampanjec preostaja. V kletih za šampanjec v Reimsu se je nakopičilo zaradi majhnega povpra; ševanja toliko te imenitne pijače, da so tvorničarji sklenili letošnje leto izdelovanje ustaviti. Kakor je proglasil načelnik družbe francoskih producen; tov B. Murn, je padel izvoz šampanjca, ki je zna; šal pred vojsko 30 milijonov steklenic, zadnja leta na 20 milijonov steklenic. Zbog tega se bode vino. Naročila za modro galico, žvepla, kali, super; fosfat itd. izročite gotovo do novega leta Zadružni zvezi v Gorici, Corso Verdi 32. KMETJE: Gospodarski list je Vaš list. Pod; pitajte ga s tem, da ga naročite! ki je bilo sicer določeno za izdelovanje šampanjca, prodajalo doma in v tujini kot običajno vino. Trgovski oddelek pri jugosl. konzulatu v Trstu se je ustanovil z namenom, da se pospešijo odnošaji Italije z Jugoslavijo. Oddelek postreže interesentom obeh držav z gospodarskimi informacijami, posebno glede uvoza in izvoza, prometa in cen blaga, kakor Vinske cene v Jugoslaviji. Iz Fr. Gombač-evega članka v »Slovencu« z dne 26. nov., povzemamo, da je vina v Jugoslaviji dosti in .njegova dobrota sicer ne prvovrstna pač pa boljša, ikot se je pričakovalo. Cene vari rajo pri srednih, zdravih 8—9% vinih od 16, 20 K, pri izbranih, finejših vinih rizling, silvanec, burgundec, traminec, portugallka, veltinec, oritliber, moslovina i dr. z 9Vs do 11% alkohola pa od 21 - 24 in ituii do 28 K. za liter iz producentove kleti, odn. od bližnje odpošiljalne postaje. Dobe se sicer nova vina tudi po 12—10 in celo po 8 ali 6 K. liter, toda le v malenkostnih množinah :in pri taikih manjših producentih, ki jim primanjkuje posode. Sovjetska Rusija in jugoslovanske banke. — Kakor javlja Russpress, je posla/la sovjetska vlada neki belgraijslki banki poziv, naj osnuje v sovjetski Rusiiji jugoslovansko banko. Cene žitu v Mažarski. — Na budimpeštanski boržii padajo cene žitu. Pšenica notira 9.800 o. K. rž j5.500 o. K. Kriza češkoslovaške industrije. — Moravska tovarna vagonov v Stedenski je vsled gospodarske krize odpustila 700 delavcev. Žitni trg. — Na novosadski produktivni torzi so bille cene žitu sledeče: pšenica 16.00 - 16.10 kron, oves 10.00 - 10.80 K., ječmen 13.00 K, pšenična moka (št. 0) 22.50 K. Zlate rezerve amerikanske. — 1. oktobra tek. 1. so znašale zlate rezerve amerikanske 3,874.178,711 dolarjev in sicer 15,630.509 dolarjev več kot 1. septembra/in 217,190.110 več kot 1. januarja. Rezerve vseh bank so znašale 3.089.280.000 dolarjev proti 2.875,298.000 1. januarja 1922. Časopisje konšfafcira, da je pritok zlata največ koristil bankam, ki razpolagajo s 75'/ amerikanskega zlata. Sladkorna industrija v Poljski. — Pred vojno je bilo na Poljskem 88 sladkornih tovarn. Danes je že 71 obnovilo svoj obrat. Lansko leto je bilo 80.000 hetotanjeiv s sladikomo peso obdelanih njiiv, letos 108.000. Računajo na 30.000 vagonov pridelka, 18.000 bi ostalo za domači konsum, 12.000 za izvoz. Pridelovanje bombaža v Indiji. — Pravijo, da se letos pnidela bombaža iv Indiji tna 5,057.000 hektarih. Lani ije bilo z bombažem nasajenega polja 4,884.000 hektarjev. Proračun goriškega mesta za 1923 izkazuje 3,899.700 z dohodkov in4,299.700 z stroškov, na ta na čin znaša zguba 400.000 L. Osrednja zadružna komisija pri ministrstu za delo in socialno skrbstvo, se je ustanovila z odlo* kom dne 29. oktobra 1922, št. 1548. V tej komisiji so po 3 zastopniki: 1. produktivnih in delavskih, 2 kmetijskih in 3. konsumnih zadrug zraven drugih funkcionarjev. Značilno je, da kreditne zadruge nimajo zastopstva. V delokrog te komisije spada 1. razmotrivanje o ukrepih glede zadružništva, 2. o priznanju raznih zadružnih zvez. Ima tudi nads zorstvo nad vsemi takimi zvezami. Pridelek riža. Iz poročila prof. Novellisja ravs natelja zavoda za pridelovanje riža v Verčellisju povzamemo, da je letna riža na splošno slaba in pridelek tudi slabše vrste. Promet Trst^Praga. Vršijo se pogajanja radi prometa Trst«Praga med zastopniki italijanske in čehoslovaške države. Nas zanima v prvi vrsti, da se čim boljše uredi uvoz čehoslovaškega sladkorja. 2lirski boni. Vlada je odredila natis 21irskih bonov za znesek 30 milijonov, ki bodo služili v iztnen-janje pokvarjenih bonov, ki se polagoma odtegnejo prometu. Na tem mestu priporočamo ljudem, naj poskrbijo, da slabih, umazanih in raztrganih bonov in bankovcev ne dado naprej, ampak da jih izmenjajo pri zavodu »Banca d’Italia«. Italijansko - francoska trgovska pogodba. Gaz-zetta Ufficiale objavlja kr. odlok z dne 23. nov. 1922, št. 1488 s katerim se da izvršilna moč italijansko-francoski trgovski pogodbi z dne 13. nov. 1922. Voznine Trst-Čehoslovaška za razno prekomorsko blago veljavne od 25. novembra do 31. decembra 1922 so objavljene v »Osservatore Triestino« z dne 1. decembra, št. 252. Davek na vino. MiniSterski svet je odobril zakonski načrt za davek na vino. Ostane davek 20 lir za hi, spremeni se samo dosedanji način ugotavljanja in izterjanja. Živina oproščena carine. Pripravlja se odlok, na podlagi katerega bi bila oproščena carine živina uvožena na račun vojne odškodnine. Vojna odškodnina. Gazzetta Ufficiale štev. 281 z dne 1. dec. t. 1. objavlja izvršilno naredbo kr. odloka 24. avg. 1921, štev. 1237, ki vsebuje določbe gle- de terjatev nasproti vojnim oškodovancem, nastalih vfled prekoračenja zneska po cenitvi ugotovljene vojne škode pri nepremičninah, ki jih je kak državni urad obnovil. Važno! Vseh zadnugarjev dolžnost je, da sami berejo in tudi širijo Gospodarski list! Kovinska industrija v Braziliji. Braziljska ima jako bogate železne rudnike in se tej industriji obeta najlepša bodočnost. Pridobivanje železne nude je kaj lahko, ker je najti železne rudne plasti skoraj na površju ali pa vsaj v neznatni globočini. Omenjeni železni rudniki so tem večjega pomena, ker so v njih bližini vodopadi. Vodopade bodo porabili v pridobivanje elektrike, ki bo nadomeščala doslej rabljen koks. Za redukcijski proces rabijo drva kakor na Švedskem. Ali proti Švedski ima Brazilija to veliko ugodnost, da doraste evkaliptus v petih letih, dočim potrebuje drevo na Švedskem 30 let, preden je porabno za oglje. Pomembno je tudi dejstvo, da se dobi na 1 ha zemlje na Švedskem samo 30 ton drv, v Braziliji pa nad 50 ton. Vlada podpira kovinsko industrijo s tem, da vzpodbuja domače kapitaliste za industrijska podjetja. In zato se je brazilska kovinska industrija poslednje leto tako razmahnila, da se izvažajo velike množine kovinskih izdelkov v sosedne dežele Južne Amerike. .'! !' 1 " ” T letev v Italiji. Po izkazih ministerstva za kmetijstvo so cenili letošnji žitni pridelek na 44,200.000 stotov v starih pokrajinah in na 300.000 stotov v Julijski krajini in na Južnem Tirolskem. Ta množina sicer zaostaja za lanskim pridelkom, ki je dosegel 52 milijonov stotov, vendar ni mogoče trditi, da je letina slaba. Letošnji pridelek je le malo pod srednjo mero pridelka, ki znaša po vrednotenju zadnjega desetletja 45 milijonov stotov letno. Z žitom posejana ploskva znaša letos 4 miljone 635.000 ha v starih in 360.000 ha v novih pokrajinah. Letos je bilo z žitom posejane ploskve za skoraj 100.000 ha manj kot lani. Pozni žitni pridelek Italije, ječmen, rž in oves je uspel dovolj dobro, če tudi ni dosegel obilja lanskega pridelka, vendar moremo ugotoviti srednjo letino. Poševna ploskev za te vrste zimskega žita se ni spremenila in obsega 115.000 ha za ječmen, 220.000 za rž in 480.000 ha za ječmen. — Z lanom je posejanih krog 20.000 hektarjev. Letina je srednja. — Sena pa ni obilno, ker je ostalo radi zgodnje suše pritlikavo; a kar ga je, je prvovrstne kakovosti. — Pridelek riža je, kljub pozni setvi in pomanjkanju vode, prav zadovoljiv. Najbolje je uspel riž v Kmiliji in na zapadnem Beneškem, kjer imajo bogato letino. Vina je Italija letos pridelala nekoliko več kot lani. Vendar pa je deževje po mnogih pokrajinah preprečilo, da bi grozdje popolnoma dozorelo, zato iim v splošnem vino letos manj sladkorja. Letošnjo trgatev cenijo na 34 miljonov hektolitrov. Ali si ase naročil ^Gospodarski list* 10237 Čevljarska zadruga v MIRNU pri Gorici Izdeluje vsakovrstno obuvalo poznano pod imenom » Hotel in restavracija „Pri Zlatem Jelenu" v GORICI nasproti „$kofiji“ sc priporoča za obilen obisk. Postrežba vedno točna. ---------------— Dobe se mrzle in gorke jedi, ter domača vipavska, briška in kraška vina. M" Vedno sveže pivo! Snažne sobe vedno na razpolago. ---- A. Vid«. Kostolomnita (suhaž) pri kravah. Prah za krave ES9 BOVIN 023 Preizkušeni prah proli kostolomnici (sušcu), za uzbujanje teka, za pobolšanje mleka i. t. d. Ako pridenemo ta prah vsak dan pri napajanju ostanejo krave bolj zdrave in se jih v splošnem obvaruje mnogih bolezni, k! bi se utegnile pojaviti vsled slabe prehrane. Pri vsakem napoju se prida 1—2 žlici praha. Dobi se v lekarni Or. Stan-iera V Lovrani (Istra). Zavoj 1 kg stane 6 lir! 4 Va kg po pošti 30 lir. JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puškar v Gorici, Stolni trg 9 naznanja sl. občinstvu da mu je na nov.o došla velika množina blaga iz svetovno znanih tovaren. Novo došlo blago prodajani po jako znižanih cenah. Na pr. • šivalne stroje Oriq. Mundlos, Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman, Afrana in Winselmann. Posebno opozarjani cenj šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno vezanje in krpanje, katerega dajam brezplačno. Dvokolesa: Orig Puch/Orig. Stiria. Orifl. Start, Waffenrad, Regent, Kosmos, Helical in mala motorna kolesa. Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron, smodnik za raztreljevanje kamnov n za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene premete. Lastna delavnica in popravljalnica Stojni trg. štev 3. Z jamstvom prodajam šivalne stroje, dvokolesa in puške tudi na mesečne obroke Za točno. solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči JOSIP KERŠEVANI mehanik in puSkar. ■ priporoča vsem zadrugam in zadrugarjem svojo Prodaja na drobno in na debelo pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za občinske in druge urade. Knjigarno v Gorici Via Carducci 2 (v Montovi hiši) Katoliško Tiskovno Društvo vpisana zadruga z omejenim jamstvom Narolite MLADIKO, edini nai družinski leposlovni listi