Mostnina plačana v gotovini LETOLVII1 V Ljubl jani, v petek 12. septembra 1930. ŠTEV. 208 1. izdaja Cena 2 Din fisas« ^f ffl ^JHJ^Jh* # ihes Uredništvo je v Kopitarjevi ui. 6/Iil Uprava:. Kopitur-jevab, telefon 2992 2K- n^a^d29e97ain8ia 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ttj^Lt^tS Politika in gospodarstvo Slabi časi so nastopili za južnoameriške diktature. Ruši se ena za drugo. Začelo se je v Boliviji koncem junija. Dva meseca nato je padel Le-guia predsednik republike Peru in sedaj je neposredno sledit še Irigoyen, predsednik Argentine po ponesrečenem poizkusu, da bi z imenovanjem svojega podpredsednika Martineza na predsedniško mesto rešil režim in sebi zagotovil čim hitrejši povratek. Uporne čete so to preprečile in more se smatrati, da je Jrigoyen, ki je bil še pred dvema letoma izvoljen kot miljenec ljudstva z velikansko večino, padel kononoveljavno in žalostno zaključil svojo politično karijero. Prihajajo pa vesti že tudi iz čile, da je močno omajano stališče predsednika Ibaneza, ki je drugače znan kot izredno sposoben mož. Uporno gibanje se širi tudi po Braziliji, Kubt in Paraguaju. Kaj naj vse to pomeni? Ali je zgled Španije potegnil za seboj njene nekdanje kolonije? Menda bo nekaj na tem. Če preizkujemo vzroke južnoameriškega vrenja, najdemo res precej istih momentov, ki so bili odločilni za razsulo politične diktature Primo de Rivera. Da se je v Španiji izmenjal režim, niso bili toliko vzrok politični razlogi kakor v prvi vrsti gospodarski. Diktator je padel, ker je pričela padati peseta. Med vojno je bila za Španijo doba velikih in lahkih dobičkov. Znala se je okoristiti s svojo nevtralnostjo. Peseta 6e je okrepila in porasla, v Španijo je dotekalo zlato od vseh strani. Španski kapital, naložen v inozemstvu je dobil veljavo in donašal visoke obresti. Kakor hitro pa so se razmere v Evropi ustalile, je že tudi pričela zahajali zarja pesete. V razkošnih dneh se je polastila španskih državnikov neka me-galomanija: izdajale so se ogromne vsote za vojno ladjevje, ki naj bi deželi pričaralo nazaj nekdanjo pomorsko slavo; gradile so se velikanske javne naprave, bolj z reprezentativnim kakor socialnim značajem. Ljudstvo se je navadilo živeti čez potrebe in čez razmere — in državna valuta je oslabela. Diktatura je bila kaj slaba injekcija anemični pezeti. Kljub reklami, ki jo je general Rivera delal za svoj režim ni imelo inozemstvo zaupanja, domaČ kapital pa je uhajal, kjer je le mogel čez mejo. Potem se je general umaknil, ker ni mogel vee zaustaviti napredujočega zla. Nekaj sličnega se odigrava v južni Ameriki. Revolucionarij sicer proglašajo, da je veliki cilj, katerega zasledujejo »rešiti ustavo in osvoboditi državo nesposobnega režima:, — toda ni ravno vnema za demokracijo, ki jih sili do revolucionarnih dejanj. Južnoameriški pojem demokracije je sploh nekaj precej različnega od našega pojmovanja. Treba je pomsiliti na zgodovinski razvoj in poseben značaj ljudstva, ki je stoletja bilo vajeno živeti v podrejenem kolonialnem razmerju, in ki ni nikdar poznalo kakega samoupravnega življenja. Bilo je vajeno, svojo usodo na veza vat i na krepke osebnosti, skoraj vedno generale, ki so s pomočjo klike in armade obvladale položaj, na kar ljudstvo, ki je politično nevzgojeno, ni reagiralo, dokler ga je režim pustil z davki pri miru in da tudi drugače življenje ni bilo pretežavno. Tudi južna Amerika je med vojno sijajno zaslužila in so se njene sirovine izvrstno prodajale Toda gospodarska depresija zadnjih let — ki jc splošen svetovni pojav — je zajela sedaj tudi južnoameriške republike. Povrhu je treba še to upoštevati, da je večina kapitala, trgovina in sploh gospodarstvo v tujih rokah, ker je domača inteligenca prelena in tudi nesposobna za take posle. Preo vojno je bila južna Amerika v interesni sferi angleškega, francoskega in precej že tudi nemškega kapitala. Po vojni pa Združene države izrinjajo iz južnoameriškega ozemlja eno evropsko državo zu drugo. V Argentini imajo Angleži še vedno veliko nadmoč, ker je bil predsednik Irigojen osebno jako nasproten politiki ameriškega dolarja. K njegovemu padcu so najbrže Amerikanci precej pomagali, vsaj kažejo se zelo zadovoljne, da je izginil iz politične arene. Kakor v Španiji, tako so tudi v južnoameriških republikah pričele padati državne valute. 1'e-luvanska lira je stala med vojno tako visoko kakor angleški funt. Peruvanski sladkorni trs je doživljal triumfe nad svojim tekmecem, sladkorno peso, katere največja polja so bila v svetovni vojni uničena ali drugače uporabljena. Ko pa se je evropsko gospodarstvo nekoliko opomoglo, se je izvoz sladkornega trsa zmanjšal, lira je pričela padati. Ljudstvo je postajalo nezadovoljno in se končno uprlo sledeč pravim ali le osebnim nasprotnikom diktature, ki so v režimu videli vzrok gospodarskega propadanja. Tako je Leguia, mož »jeklene roke1' moral itL Isti proces »e ]e pravkar Izvršil tudi v Argentini. llipolito Irigoyen je bil prvič izvoljen za predsednika republike leta 1910. Tedaj se je zelo priljubil ljudstvu. Bil je poborec demokracije in je uvedel splošno in enako volivno pravico. Pri svoji drugi izvolilvi je pa našel precej spremenjene razmere. Kmečko gospodarstvo jc radi manjšega priseljevanja zašlo v krizo, ker nima delovnih inoči. Zunanje političen položaj se je znatno spremenil ln bi Irigoyen moral računati z rastočo gospodarsko ln politično inočjo Združenih držav, česar nt storil. Amerikanci so se hilro maščevali. Njihov kapital je pričel pritiskati peso (argentinski denar) navzdol najprej na newyorški borzi, kateri so hitro sledile tudi druge. Irigoyen še ni spremenil politike. Z diktatorskim nasiljem je pričel preganjati svoje domače nasprotnike. Starec .je zakrk-n il vase, postal jc trmast in svojeglaven ter odklanjal vsak nasvet prijateljev. Tako je izgubil vso «vojo nekdanjo popularnost. Nazadnje je bilo lahko delo, da ga je revolucija poinedla s predsedniškega mesta. Revolucionarni pojav v južnoameriških državah je gotovo zelo značilen Seveda so bili za pre- Velik mirovru govor Brianda „Storil bom vse, da ne bo nobene vojne več" Ženeva, 11. septembra, as. Danes dopoldne j se je na seji Društva narodov po otvoritvenem | nagovoru voditelja kanadske delegacije sira i Roberta Bordena začela razprava o Briandovem j načrtu. Takoj prvi jc dobil besedo francoski zunanji minister Briand, ki je v 3 do 4 ure trajajočem govoru razvijal svoj načrt o evropski uniji, kakor je zu to dobil nalog na seji evropske konference v pondeljek. Mirovna misel napreduje Pozdravljen z viharnimi ovacijami je začel Briand svoj govor z izjavo, da stoji tu v dvojni lastnosti: Prvič kot delegat Francijo, potem pa po naročilu 2" evropskih vlad, da poda zboro-! vanju Društva narodov poročilo, t. j. zboro-! vanju onega Društva narodov, ki danes pred-' stavlja poglavitno barijero proti vojni nevarnosti. Društvo narodov jc. žc srečno prebrodilo okoli rta ironije in okoli pečin sarkazma in obrekovanja, in žc njegov predgovornik je ugotovil, da je mir in mednarodno sodelovanje od 1. 1919 dalje nedvomno napredovalo. Briand je nadaljeval: »Tudi jaz lahko priznani, da sem nekoliko prispeval k temu. Kajti v pariškem paktu, k«i- se ne sme pozabit,i jc prvič pol stotine vlad označilo vojno kot nedovoljeno. To jc velika moralična etapa, katere ni podcenjevati. Nato je Briand navajal mnoge razsodiščne pogodbe, ki so bile sklenjene pod uvspicijami Društva narodov. Obrnjen proti nemški delegaciji je rekel o razorožitvi, da bi bilo v njegovi državi nemogoče, obdržati današnje število stanja armado in vojne oborožitve v splošnem, kakor tudi vojaškega proračuna, ne tla bi ga zvišali, ako nc bi bilo zagotovljeno po Društvu narodov gotovo varnostno stanje. Morda smo pri praktičnem reševanju vprašanja o razorožitvi zadeli ob gotove težkoče (na miga val je na londonsko konferenco) vendar pa sc to, ka r smo dosegli, ne sme podcenjevati. Pred sporazumom z Italijo Dalje jc Briand napovedal, da upu da bo z neko sosednjo in prijateljsko državo prišlo do sporazumu in da so bo z londonsko pogodbo omogočil daljni napredek * razorožitvi. To na- poved bližnjega sporazuma med Francijo in Italijo je Društvo narodov pozdravilo z živahnim odobravanjem. Nobene vojne več Briand sc na to, obrnjen zopet proti dr. Curtiusu, ki je sedel ravno prod njim, pristavil energično, glasno in vsako besedo poudarjajoč: /Vsekakor sem jaz absolutno odločen, do- « kler sem in kjerkoli sem, storiti vse za to, da nc bo nobene vojne več«. Nato jc šc glasneje nu-glašujoč vsako besedo, zaklicnl v dvorano: Kolikor bi tudi bili konflikti ostri, kolikor bi sc tudi poostreno razvijali, uredili jih bomo v iniru.'< Panevropa po Briandovi zamisli Nato je Briand polagoma prešel na glavni predmet svojega govora. Navajal je: »Društvo narodov ne srne prezreti nobene velike ideje političnega življenja, niti ne sme ostati raznodušno nasproti nobeni zamisli, če je sposobna služiti miru. Jaz sam nosim velik del odgovornosti za to, za kar imam nalog tukaj predavati.« — Kakor vedno je tudi sedaj Briand govoril prosto. Najprej je poskušal zavrniti razne ugovore, ki so se pojavili proti njegovi Panevropi. Nato je govoril o spravi in o potu, ki vodi k spravi. To pot vidi v Panevropi. Ves gospodarski napredek Evropo je odvisen od vprašanja varnosti in od političnega zbližanja. Samo na podlagi obnove zaupnih odnošajev med narodi. saino na podlagi pravega pomirjenja duhov sc lahko zahteva ml posameznih držav, dn liodo doprinašale velike gospodarske žrtve. Politika Pan-evrope pa sc mora ustvarili v polni in najožji zvezi z Ženevo in z. Društvom narodov. Posebno energično je Briand naglasih »Evropska zveza ne smr tvoriti nobene nove instance za urejevanje sporov. Evropska zveza bi sama lahko predlagala svoje blagohotno posredovanje in poslovati kot posvelo-valna oblast. Panevropa bi služila za lo, da sc ojačijo miroljubni nameni Društva narodov, da se zastopnikom v Ženevi olajšajo odločitve. Zveza Evrope noče škodovati nikomur, suverene pravice evropskih držav pa morajo ostati nedotaknjene. Pomagajte, da bo Evropa lahko nastopila to pol! Seveda je potrebno, da se načne to vprašanje previdno in šele po natančnem proučevanju, toda že to je veliko, da se jc la ogromni problem podvrgel tako natančnemu študiju. V odgovorih posameznih držav sem našel marsikatero stvar, ki je ugodna z.a moj načrt, pa tudi marsikatero stvar, ki je manj ugodna, marsitero opozoritev na ležkoče, ka-loro sam morda nisem zadosti uvaževal. V vseh odgovorih pa lahko ugotavljam, je ugodno razpoloženje za to vprašanje, Gotovo obstojajo razlike v mnenjih glede raznih točk, nobene razlike pa ni v tem, da so naša naloga mora izvršiti in sicer prod Društvom narodov, radi česar lo vprašanje polagam v naročje Društva narodov. Nikdar nisem mislil na to, da bi 6e načrt izvršil izven Društva narodov ali proti njemu. Društvo narodov je univerzalno in deduje na lo, da se univerzalno izpopolni. Toda sestanki sveta Društva narodov so preveč redki. Pomislite, kako zelo bi bila poenostavljena naloga Društva narodov, če bi na najnevarnejšem kraju zemlje narodi pristali na to, da se hitro in temeljilo rešijo njihovi problemi. Seveda pa ostane Društvo narodov pri tem vedno kot vrhovno razsodišče, kakršno je, in nikdar ni niliče mislil na to. da bi mu vzel iz rok ludi samo enega njegovih atributov. Odklanjam od sebe vsako misel, da bi za mojim evropskim načrtom tičal kak skrit namen kakor se je lo poskušalo trditi. Zavzeti moram tud: stališče proti trditvam, da hi morda mogle Združene države ameriške uveljaviti kake pomislek« proti združitvi Evrope. Sam sem govoril z gospo darskimi in političnimi zastopniki Združenih držav in vsa so pozdravili namen, da se napravi v Evropi nekoliko več reda. Kilo naj bi imel interes na tem da bi preprečil združitev Evrope? Če se ujioštevajr. stiske, v katerih se nahajajo danes zmagovalci, kakor tudi premaganci, se šele prav spozna sili medsebojne odvisnosti vseli interesov. Zastopnik 27 držav v lej dvorani so premišljevali o teh vprašanjih in so rekli: »Da, mi imamo skupne inte rese, o katerih bomo morali enkrat skujmo razprav Ijati. Toda mi potrebujemo vaše podpora, gospodje mi potrebujemo vaše vzpodbude, mi želimo, dt nam poveste kako -le storili vi v drugih sličnif slučajih, namreč pri regionalnih varnostnih pogodbah: pojdite, napredujte, napravite šr en koraP reč za mir!« (Odobravanje.) Zakaj so bili poljski poslanci Varšava. II. septembra. \A. Snoči je bilo objavljeno tole uradno poročilo: Za časa zadnjega parlamentarnega zasedanja so državne oblasti za zaščito države kakor tudi sodne oblasti ugotovile več navadnih zločinov in zločinov politične narave, ki so jih izvršili bivši narodni poslanci poljskega sejma. Ta čas z ozirom nu člen 21. poljske ustave o imuniteti narodnih poslancev ni bilo mogoče podvzeti zakonitih ukrepov. Sklepi, da se gotovi narodni poslanci izroče sodišču, niso bili dostavljeni pravočasno pristojnim mestom ali pa je sejni navzlic jasnosti zločina sprejel sklep, da obtoženih narodnih poslanccv nc izroči sodišču, kakor jc bilo to pri narodnem poslancu Dvorčaninu, ki jc streljal na pobejo, bil nato aretiran in predan sodnim oblastem, predsednik sejmu je, zahteva! osvoboditev Dvorčanino. Medtem pa je bilo s strani oblasti radi prenehanja imunitete narodnih poslancev, ker je bil sejni razpuščen, otvor-jena sodna preiskava proti vsem onim narodnim poslancem, ki so zakrivili kak zločin za časa zasedanja v sedanjem parlamentarnem zasedanju. Radi tega je bilo '). septembra areti- ranih več narodnih poslancev, ki so izvršili zločine, krajo, falzifikatc, jKUicverjenja itd. kakor i tudi politične zločine, ker so nekateri bivši narodni poslanci streljati na policijo, pozivali ljudstvo naj se upre z. nasilnimi sredstvi oblastem ter jim odpovedo pokorščino. Preiskave proti obtoženim narodnim poslancem vodijo ob lasti za zaščito države, nadaljevale pa jo bodo sodne oblasti. Varšava, II. septembra. AA. V zvezi s poslednjimi aretacijami nekaterih bivših narodnih poslancev v Varšavi in Tnrnovu so |v>skušali prirediti soeijulisti manifestacije. Hitri nastop policije pa je te manifestacije "onemogočil. Novi nem ri in aretacije Varšava, 11. sept. p. Nocoj je prišlo do krvavih spopadov med policijo in demonstranti, ki so hoteli vdreti v zgradbo vojvodstva, da bi protestirali. Pri tej priliki jebilo aretiranih več narodnih poslancev. Enake vesti o spopadih prihajajo tudi iz. Lvova in Krahova. Tudi včeraj je bilo aretiranih več opozicijonalnih narodnih poslancev. Vprašame beguncev pred DN Ustanovi se mednarodni urad za begunce Belgrad, 11- sepl. A A. Konsultativna komisija za begunce pri Društvu narodov je imela svoje letošnje zasedanje v Ženevi od 3. do 8. avgusta. Pri delu komisije je sodelovalo mnogo držav, članic Društva narodov. Našo državo sla zastopala dr. Ilija Šumenkovič, stalni delegat kraljevine Jugoslavije pri Drušlvu narodov, in dr. Gjuro Cur-čin, ki zastopa mednarodni urad dela. Na dnevnem redu sestankov komisije so bila vprašanja organizacije akcije za begunce in druga vprašanja administrativnega značaja. Po končanem delu je komisija klonila predložiti glavni skupščini Društva narodov v odobritev in sprejetje tele predloge: 1. da se generalnemu sekretarju Druitva narodov poveri politična in pravna za&iita beguncev. Potemtakem bi moral generalni sekretar Društva naredov obenem tudi proučevati vsa begunska vprašanja, da regulira iti zagotovi obstoječe pogodbe med posameznimi državami, oziroma, da doseže vrat dani ludi politični razlogi ,kajti ležko je v XX. stoletju vzdržavati diktaturo celo nad lakitn narodom, kj niti ni veliko uži! politične svobode. Sila vedno rodi silo. A lahko trdimo, da je bilo sla- j bo gospodarstvo vzrok, da so južnoameriške dikta- i ture propadle. Zdrava valuta je najboljši baro- | meter, da je ludi politiko zdrava. Padcu valute pa i navadno slede tudi politični pretresljajt | njihovo revizijo, čc bi bilo lo potrebno, ali pa da sklene nove pogodbo. 2. Humanitarna slran begunskega problema naj bi se poverila posebnemu mednarodnemu uradu :a begunce, ustanovljenemu na podlagi člena 24 pakta o Drušlvu narodov. Ta urad bi moral zbrali vse informacije in dajali direktive z.a delo obstoječih društev za podporo beguncev in koordinirali njihovo delavnost. Posebni urad bi se okoristil z obstoječimi finančnimi sredstvi, med kalere pridejo tudi dohodki iz prodanih Nanseiiovili znamk. Urad bi se naposled moral brigati tudi za etabliranjc odnosno za zaposlenje beguncev. Urad za begunce bi imel svoj sedež v Ženevi, v njem pa bi bili razen predstavnikov in posameznih članov konsulla-tivne komisije tudi zastopniki zasebnih organizacij za begunce in zastopniki generalnega tajnika Društva narodov in mednarodne organizacije dela. Novi japonski pos'anih Belgrad, 11. sepl. m. Snoči je prispel v Belgrad novi japonski poslanik v Belgradu Bužita. V Belgrad je prispe! s svojo soprogo in odpravnikom poslov Joži Hari lluriman. Poslanik Bužita jo bil dalj časa japonski poslanik v Bukarešti zn vse balkanske državo. Danes ob 11.10 je bil Bužita sprejet od Nj. Vel. kralja Aleksandra in mu je izročil svoja akreditiva. Bužita je nadalje obiskal zastopnika zunanjega ministra dr. Kunuinudija. Gostaščina se ukine Belgrad, 11. sepl. z. Finančno ministrstvo bo predložilo predsedniku vlade v odobritev zakon, s katerim se ukinja gostaščinu. Ta zu kun je bil izdelan pred kratkim v finančnem ministrstvu. Vplačila delnic PAB Belgrad, 11. sepl. z Na svojem posebnem se Stanku je upravni odbor PAB obravnaval vprašanjf plačila delniške glavnice in sklenil, da se izvrši tretje in četrlo vplačilo delnic istočasno od 1. okl do 30. nov. Obenem je sklenil, da se ob lej priliki delničarjem izplača 0% akontacija na ime dividend za leto 1929, kolikor je država jamčila. Za 1930 se bo izplačala akontacija dividend na tretji in četrti obrok, ki se bo plačala v višini 0.05%. Plačila Iretjega in četrtega obroka se bodo vršila kol doslej in na istih mestih. Prestave in rtmenovanja Belgrad, 11. sept. ni. S kraljevim ukazom sc premeščeni veterinarski svetniki Ivan Držman i? Rekovca v Litijo, veterinarski svetnik Franc Loh nik na okrajno glavarstvo v (iornji Radgoni, veterinarski višji svetnik Josip Slapar iz. Novega mesta v Priboj, veterinarski svetnik Vnjteli llruhalek b Celja k banski upravi v Ljubljani, veterinarski svetnik pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani Josip ("'eh k obmejni veterinarski postaji v Gornjo Radgono. veterinarski svetnik Stanko Arko v čabar. V [»odročju ljubljanskega železniškega ravna teljstva sta napredovala v -1 a I. ing. Josip Gostiš* in Ivan Petrič-Mtiler. Upokojen je računski inšpektor finančnega ravnateljstva v Ljubljani Hoj,in Drenik. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovana nr srednji tehnični šoli v Ljubljani za predmetno uči teljico v 2. II. Kristel Alojzija. Belgrad. II. sept. AA. S sklepom ministra zz sccijalno politiko in narodno zdravje sta v soglasji s predsednikom ministrskega sveta postavljena: za pomočnika referenta inšpekcij dela v 9-pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljan g. Josip Gorjanec, za pomočnika referenta inšpekcije dela v 9-1 pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljan g. Miljutin Debelak, inženjer. Dr. Petamic v Zagreba Ztigreb. 11. sept. p. Tu se je mudil naš poslanik v \Vashin3t011u ljubljanski vscučiliMU pro fesor dr. Leonid 1'itamic, član jugoslovanske aka demije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Obiska! je jugoslovansko akademijo, kjer se je delj čas! razgovarjal s predsednikom dr. Manojlovičem. Odkrita grobnica Zagreb, 11. sepl. p. Pri rušenju »tarih hi! na sedanji tržnici so našli v kleti dolg hodnik, v katerem je bilo nad 100 okostij, ki so bila razvrščena na obeh straneh hodnika. Nekatere grobnice nosijo letnico 1808, iz, česar se da verjetne sklepali, da izvirajo ta okostja iz konca 18 in začetkom 19. stoletja. Ostanki sc bodo pokopali n« pokopališču. Zagrebškt vremenska napoved, še vedno prcccj nestalno, oblačno, spremenljivo, toplo. Razstava katoliškega tiska ' Fašizem zamer ja Čeha slo vaški ... t. , - rt ..........i--------i _ l ia^i :___, ^AM____*_:!____ .. _ ____1 .... '■ t_____JM1.. 1.............. .........II....... M.. 4.1 .... Bruselj, S. septembru. Ravnokar ic zapustil razstavo apostolski nuncij Msgr. Micaru. Prvi pozdrav jc veljal nadškofu dr. Jegliču, katerega je na prvi hip »poznal: »Voici un de mes plus chers amitl« Zahteval jc nebro) informacij o njegovem zdravstvenem stanju. Opi-netfa odhoda (la grandeur de sa rctraite). Ves ka-nega odhoda (la grandeur de sa rctraite). Ves katoliški tisk je zfetun okrog niega, ker |C vse njegovo delo in njegova iniciativa. »Sedaj imate mladega vladiko, ki bo nadaljeval delo velike«. Je-eliča. Prosim Vas, da sporočite nadškofu Jegliču in knczoškoiu dr. Rozmanu moje najpnsrčnei*c pozdrave in iskrene častitke k tako sijajno razvitemu kal. tisku v Sloveniji.- Za niim ie priSel še japonski ambasador Jos-huhava, ki se ie isto tako pohvalno izrekel o iugo-slovanski sekciji Pred apostolskim nuncijcm ie pregledal razstav« ministrski predsednik Iaspar v spremstvu predsednika seivata grofa 't Kint de Rodenbecke. Predsednik vlade se je posebno zanimal za mladinske revii« in i« dolgo ogledoval »Mladost«,, »Or-li6». »Mentoria« in osobito prelepo Mladiko-, t Kint dc Rodenbecke je zaprosil za pismene podatke o organizaciji Mohorjeve družbe, ter iz|a-vd, »da ie čudovito, kako so mali narodi znali rešiti težave založništva.« Tako gre razstava h koncu. No tisoče hudi jo je pregledalo, posamezniki, šole in kolegiji v grupah, župni ie z župniki na čelu, profesionalni novinarji. Seveda so vtisi, ki jih dob, obiikovar \ec v teku ene ure. ko mora prehoditi kakih jO oddelkov, le površni, a vendar zapuščajo zavest, d« 0 č.isopis.iv in revij na razpolaga. Dozdeva so pa, lovaški aiaše /a tisk pri tukajiš-njcm poslaništvu je cel ,Uin na raizsun i iu deli obiskovalcem polej; jepit, a daje vtis. da poljski katoličani res hočejo ustvarili nekaj močnesa. Najmočnejša njihova revijo Przeiodnik Katolicki so tisku v tfi.lM",) izvodili. iMessagcr Polona s< jc namenjen za propagando v tujini. Dva tlnevinika >t;ios Polski« in kurjer Poznanski«. ki i/liujati skupno v "»MHI0 i/tisih. pre.lsiavijata dnevni tisk. tednikov ni ra/slav ljenih. Revij je 42. Poseben oddelek jc iiaViienjen /.a protiUolše\Vki tisk. Centralni paviljon na ra/stavi. oni. Vi je najbolj instruktiven in po vsebini najbolj tragičen. je protiboljšev iški pavil jon na dvortičen razstave. Tukaj jc /brana previzna dokumemtu-cija o verskem preganjanju v Rusiji.. Na stotine fotografij ubitih in oskrunjenih škofov, duhovnikov. laikov, grozni prizori mladinske razuzdanosti in podivjanosti, protiverski plakati, časopisi. Na druci strani pa se vidi nučin pvotipro-pagando od strani katoliškega časopisja. Ker jih je zbral škof DMIerbignv na svoje potovanji! skozi boljševiško Rusijo, in za njim aiiieriknnskj jezuit P. Walsh. zaeasa dveletnega bivanja v Rusiji. (>bi-k tef.i paviljonu brezverske grozote mora roditi \ srcu i sakoga obiskovavca odporno si:Jo in željo, da bo J)ranil naišo krščansko kulturo do zadnje kapljice krvi. Kako naj rezumiramo: Razstava ni kompletna. a zadosti poučljiva. Najmočnejši katoli-li'ki tisk imajo države, kjer so katoličani verska manjšina, ali kjer mora kat cerkev voditi Ivoj za narodno kulturo narodnih manjšin. S tem je povedano veliko. Mnogo šuma zg nič . . . dela namreč neka delavska organizacija v Sloveniji, ki se dezdaj ni odlikovala pc ničemer drugem kakor po tem, da je liki znana afrikanska živalica menjala svojo barvo po vsakem letnem času. Danes na skrajnem levem krilu, je jutri že bila na skrajni naspretni strani, pa se zdaj čuti jako užaljeno, če n. pr. »Slovenski lis! njenih meiamorfoz ne jemlje resne. Grczi celo z denuncijacijami... Mi, ki najnovejšo usmeritev te organizacije, razume se. kot dr.bri Jugoslovani pozdravljamo, moramo . Slovenski list vzeti v zaščito, če spričo njene dosedanje politične in socialne akrobatike iz narodnega socializma v razredni socializem pa preko človečanske republike in avtonomizma zopet v najčistejši nacionalizem ne verjame prav v iskrenost njenih čudovitih evolucij. I.a donna č mobile <|ual piunia al vento ... tralaralala-la-lralaralala ... Andreejeva Iragedsja Storkliolni, 11. sept .AA. Listi poročajo, da so rnzlolmačili dnevnik, ki so ga našli na truplu Strindbergn. Po teh podatkih je Ančrcej^va elcspe-dicijn ostala v zrnltu samo tri dni. Raziskovalci so se napotili proti jugu, da bi dosegli željeno otočje. Na Belem otoku pa so podlegli hudi zimi. Ostanki Franklinove ekspodicije odkriti London. II. septembra. AA. Kanadski raziskovalce major Burvvash jc pri povratku z letalom 7. magnetskega severnega tečaju našel na otoku King \Villiam v Kanadi dve taborišči Franklinove ekspedieije, ki se je izgubila pred HO. leii. John Franklin je zapustil Anglijo z dvema ladjama -Erebust in »TerroN lela 1855. Ek.-pcdi-cije se je udeležilo 129 častnikov iti mož. Hoiel je najti severozapadui zrelimi. Ekspedicijo so videii zadnjič dva meseca pozneje kitolovci. V poznejšem desetletju je mnogo rešilnih ekspedicij fkušal-j najti pogrešane, a vselej brezu.s|K-šno. Rim, 11. si pteinbru. Italijansko fašistično čanojtisje se kaže jako prizadeto po odločnem pi. iiiju češkoslovaškega Ibisu, kii z največjim ogorfcnjein obsojti justifikaeijo slovenskih nu-i, :lnj,ikov na Buzovici. Tako .na primer pruvj Piccolo. (uz.pravi sami, so se v rgli ita c.bsodbo. kakor da bij' se ta bila V • izvrijla brez poiu« pravne podlage. Na tak način kc vara publika in se potvurja zgodovina. Slicr pa se opaža, dn demokratično In navidez.'.miroljubna češko,dovaškn republika nekaj časa sem kaze očitno streniljonje duhovnega protrkl orala Iti v no nad najbolj agresivnim slnvanstvoin, kojean iniponiijalfstičnl cilji se ra«-te/a jo do Reke, Trsta, Gorice In do soške meje. Prav posebno pa >e l eškaslovaškii zanima /M Jugoslavijo in jo podpira v njenih političnih ZtUtti&iili nu IJalkanu iu ua Judrunskcin morju.« Taiko tržaško glasilo. Silno so se razburili italijanski listi tudi zaradi namere slovaških krogov da so postavi spomenik žrtvam, padlim na Bazovici. Olieielni »Topolu ddlalia«, Giornnle d'ltuli:t<, Tribuiiu« in iiltiiila^iističili vTevcre« se pečajo s to namero in Jo komenlirajo z un jv eheuientiiejšiiiii izrazi. Piccolo« pa meni, da lio lo unilvinu v zgodovini, da se bo postavil »p.unenik ljudem, ki so zagrešili toV.ko zločinov'«, — Piccolo« snintrii to /u neka j iH/aslišiinegu v zgodovini človeštva«, razpoloženje v Italiji Pariz. ti. sept. Glasilo iiulii junskili emigrantov tali e- ce. v celi hv ji štev iIki li,lrt s |r/.;škim procesaiu. o k uerein pravi, »dtt j»c je Kalija / njim tako osrnmctiJii pred vsem kulturnim svetom, dn lega madeža ne bo izbrisalo eno celo stoletje. Najbolj linteresantiii pa so dopisi i/ Italije same. v katerih |K»mea. «)a j<' radi izida tržaškega procesa ra/.l.-tirjenjf v celi Italiji nu rastjo do take stopnje. <1 vodstva fašisl:enc stranke. Eksekuclja 4 slovenskih nacionalistov ni samo povzivičila ne|>opis-negn ogorčenja med slovansko narodno manjšino. ampak v popolnemu enaki meri v vseh imti-fnšističnih kresih Italije, predvsem pa v Matin> pareča iz Trsta, da so v Trslu in na Reki bili mobilizirani 4 letniki rezervistov in častniki rezervnih letnikov. Smatra se, da je cela fašistična milica bila mobilizirana še pred tržaškim procesom. Dogodki v Italiji postajajo vedno važnejši, ker se bo v kratkem vršil v Iliniu proces proli ii'J iredenlisioui, ki so obloženi veleizdaje. Režim nasiS$a Dunaj, ll. sept. AVicner Allgcnicine Zei-flingš ]>iše: Veliko pozornost zbuja apel istrskih emigrantov na vse kulturne narode srela, v katerem je rečeno, da vrii fašizem v Italiji narzU« Dmitvu narodov in manjšhmki konferenci ie H let najstrašnejši teror nad slovansko manjšino, lako da je šlo doslei nad 20.000 Hrvatov in Slovencev skozi italijanske ječa, kjer so jih mučili na najltujii srednje-ve-ki način. V teh 8 letih so fašistične tolpe pomorile 2172 Hrvatov in Slovencev. Je sramota vsega kulturnega sveta, da lo mirno trpi in se- da ustrahovali dobro znanim fašističnim metodam. 32Niarib;n-.. Zupau je v svojem parečilu govoril o intervenciji, ki jo je izvršil skupno z ljubi ianskim županom <1 r. Pucc-m pri pomočniku fin. ministra radi gostnščinc. Prišlo je do sporazuma v tem smislu, da se bo goslaščina, kanalščina in vodarina v letu 1931 lahko še pobirala, kar pride na podlagi te spremembe zakona v Službene novine. Obenem se je svetcvflla. naj se po letu 1931 išče drug vir dohodkov. Nadalje župan predlaga v svojem, poročilu odpis kazni radi zamude rokov pri prijavi davščine nn nezazidane parrcle Predlog, da se naj v pcosstitev spomina ua 6. september, ko je bil zgor!ovin?ki dan zamenjave pclkt,vnih zastav in v počastitev spnnina trS.iških žrtev in 10 letnice koroškega plebiscit, neka eve najlepše mariborske cestc prekršil lo pi 0. septembru in p,> l'.cš">ri Sveti, sc izreči zadevnemu odseku. Za 1 odsek prreča cbč. svetnik dr. Veble Elek'rilikarijski sir š!;i > računajo na Din ttvvm. TozRilevna po.gaiania so se nspošno -aVIhtčila Sa1-:?. da prispeva pabreska občina za e'cklrffikaciio 102 t i s c č dinarjev, ostalo pa 7a interesi ran a tvrdka Jngti-Trala. Za 111. cds-ek poroči občinski sv-oinik Jrža Sta bej. Izvrši se popravilo rrrpadajeČPta poslopja za tehtnice na seimišču pri mestni klavnici ter se v to svrho odobri Din 27.1fto.—. Dimnikarska koiictsila po Auerjev! Pavli se dovoli Francu Ra-teiu, če ima tozadevne predpcTnie. Za IV. odsek por fa cbč svelnik Vladimir P u š e n j a k. Studijski knjižnici se dovoli p-d-nora Din 30.000. Zn nakup nekaterih izbranih del iz S/« larievt- kniifnvt v Murski Sobot!, f-knpfti Oin 3".00:> in sicer ris račun tozadevnih d Marij Din 10.000 v trph nastopnih proračunskih letih. Narodni Odbrani se dovoli podpora Din oOOflt da se omogoči izdaja spominskega spna ob 10 letnici od najvišjega vodstva fašistične stranke, ki tvori oiliencm vluilo. /uradi tega bo sovražnost proti režimu h* rastja, Iziti tržaškega procesa pu je pov/roeil največjo skrb ludi v onih krogih Italije, ki se zaradi luirnščujočcga tintifašistiinega ra/iiioloŽe-nja množic boje za bodočnost starih tradicij Itulije, oziroma, njene ustave in vlud ivine, ka-teie fašizem ni mogel odpraviti. To Kkib delijo z industrijo iu miroljubnim meščanstvom predvsem krtiffi Miniade, ki v isi jo na tradicijah .ilali-jurrske vladuvine. V teh krogih se naglasu, da je režim s tržaškim procesom iu eksekucijo. kii ji i zadnja v dolgi vrsli nasiiJij fuši/uia, kompromitiral Italijo pred vso Evropo tako. da bo to sploh nemogoče popraviti.« Kakšno razpoloženje vlada med italijanskim ljudstvom« — tako nadaljuje Italie« — -dokazuje meti drugim lin na jtirastičnejši način na primer to. tla st, se začeli svojci uradnikov, fašistov, častnikov ter vojakov, ki služijo v Julijiski krajini, buti za svoje sinove, oziroaiiu brate in sorodnike. To je doteglo že tako mero, tla je tržaški »Piccolot o:l 10. t. ju. bil (»niinoratl olijutili članek, v katerem pomirja Italijane i/, starih pokrajiiiii, češ. tla se v Trstu in v Julijski krajini sploh kljub borbi med orjunaki in Itali-janslvom >i\ i či«to varno, mirno in veselo!...« -Italie« k ukor tutli I.a l.iberta napovitlu je. ta sen/acijonalun odkritja o tržaškem procesu. Atentat na fašističnega poslanca Cacceseja Dunaj, 11. septembra. Neue Freie Presse- od 11. t. in. poroča iz Milana: Kakor se poroča iz Trata, je bil «a cesti iz Ciradikke v Gorico poizkuien atentat na goriškega fašističnega poslanca C ac e et e j a. Iz nasproti vozečega avtomobila je bil oddan na avto, v katerem sc je /teljal Caccese v družbi neke znane rodbine, strel iz revolverja, li sreči jc krogi j a samo razbila eipo. Strahovita vihra nad Londonom Loutlon, II septembra. AA. Snoči jc divjal nad mestom vihar, ki jc bal najhujši v tem letu. Neurje jc spremljalo strahovito bliskanje in ft rine o jo /. velikanskim nalivom. V manj kot eni uri je padlo v Wcstendu za palec dežja. Del podzemskih železnic jc moral ustaviti promet in vode so poplavile več hiš. Neka j škode jc napravila strelu, ki je / ldehi v več hiš. Ko je vihar divjal n«d mestom, je opazovalo ta veličastni prizor narave več navdušenih letalcev in leta.lk. ki so se vračale v noti i/ I lesi.»novega letališča v londonska predmestja. Letala so vodili izkušeni piloti, ki so i/vujuli y zraku razne vratolomne igre. London. 11. septembra. AA. Včeraj je divjat nad Bcmbayem strahovit naliv. V 24 urah je padio 22 palcev dežja. Voda je pcplc.vila mnogo trgovin in napravila veliko škode. Posebno so trpele zaloge žila. soli, sladkorja in inozemskega manufak-turnega blaga. koroškega plebiscita. Nc prošnjo Jadranske Straže se dovoli posadki :Karadjordja prispevek o00<> dinarjev. Zadeva regulacije plač osebja mesinegu licpflltSč-a se cdsiopa kopališkemu odseku. Z ozirom na prošnjo športnega liiuba >Mariborc glede kritja stroškov za povečanje tenis igrišča v ljudskem vrtu ter ureditev novega nogometnega igrišča, se sklene, da se zadeva iircči posebnemu odboru, ki četoii iz zastopnikov mestnega gradbenega urada, olepše-valnega drušiva in športnega kluba Maribor -. Ob tej priliki se je oglasil k besedi obe. svetnik 7. e -b o I Franc, ki je mnenja, nsj bi se mariborskemu športnemu klubu šlo v tem oziru čim bolj na roke. Nekaterim prošnjikom in občini Tezno se dovoli oddaja vede iz mestnega vodovoda in sicer izjemoma in pod gotovimi pogoji in pa, da veljajo voi predpisi, ki so sicer veljavni v Mariboru, tuji za prošujiko. Prošnja Marije Gšlobove radi povišanja gara n; ije za gradbeno podporo v zne.ku Din 45.Povdarjam še enkrat: naj javnost in obrtniki ostanejo v tej zadevi mirni in sploh naj se ta zadeva čim manj obravnava v javnosti. Prepričani smo, da bosta v najskrajnejšem slučaju zastopnika naše obrti, trgovine in industrije. Zbornica za TOI in njen agilni predsednik g. Ivan Jelačin vedela storiti svojo dolžnost. Da pa boste še bolj poučeni. Vam povem, da He je delo s fundiranjem že danes pričelo z zgradbo 16 vodnjakov, ki bodo izkopani v premeru 1 proli 40 v globini 12 do 13 metrov in spodaj razširjeni na devet kvadratnih metrov. Vodnjaki bodo zgrajeni na živi skali ■ bodo nosili 15 metrov debelo betonsko ploščo, i.a kateri bo počivala vsa stavba. Ta bo tako popolnoma varna pred potresom. »Gospod predsednik, golovo ima Pokojninski zavod še kaj v svojem gradbenem in investicijskem programu za prihodnja leta? Ali morete dali v tem kaka pojasnila?« »O lem govorili bi bilo danes še prezgodaj, ampak eno Vam lahko ponovno naglasim: Pokojninski zavod se bo vedno držal načela, da čim varnejše in plodonosnejše naloži svojo imovino, tako, da koristi s tem izboljšanjem rent svojim zavarovancem (er da z gradbenim delom koristi naši domači obrti, industriji in trgovini in (ako vsemu prebivalstvu.« Nova dvorazrednica na Lomu Lom nad Tržičem. V nedeljo, dne 14. sept. bo blagoslovljeno novo šolsko poslopje. V ponedeljek, dne 15. I. m. pa se prične redni šolski pouk. Za začasno upravateljico je imenovana gospodičliii Josiipina Grom, dosedaj učiteljica na dekliški osnovni šoli v Lomu. Cela zgradba je lepo in prostorno poslopje z lepimi stanovanjskimi prostori za dve ličili moči, ker bode šola dvorazredna. Najlepša hvala vsem, ki so pripomogli, da se je moglo to lepo poslopje postavili. Strela v šoli Horjul, 11. septembra. V sredo 10. t, m. ob pol 1 pop. je pridivjala nevihta nad Horjul in okolico. Treskalo je kar naprej. Treščilo je tudi v šolo, ravno ko so bili otroci pri petju. Nad glavami otrok je strela razbila žarnico, spraskala zid, otroke je pa samo prestrašila. Več škode je pa naredila strela na strehi, kjer je razbila mnogo opeke in en šperovec popolnoma razcefrala. DoSla |e nova poSilfha razne kuhinjske posode v razni prvovrstni kvaliteti do največjih velikosti in po najnižjih cenah. Oglejte si bogato zalogo pri tvrdki z železnino STANKO H0RJANCIC Liubljana Sv. Petro cesta 35 Ljubljani za vzgled Prve dni ko sem prišel v Berlin, mi je razlagal neki žurnalist iz Gradca: Zame je velemesto vir zdravja in me prečudno disciplinira; tu se vedno znova naučim delali.« Kes, — kdor hoče jioznati Berlin, mora videli tempa in silo njegovega dela, se vživeti v neugnani lok njegovega življenja. Premalo je, če izgledaš le Polsdameri>lalz, Leipzlger in Friedrichsstrasse, še daleč naokrog bobneče udarja moderni moloh: vse lo je Berlin. V organizaciji jarke ter grade hiše in utrdbe, punčke modelirajo na mizah pogače iz vlažnega peska — pa zraven lahko kriče in skačejo in se prav nič ne pride kregat policaji Da vidiš triletnega junaka, kadar z lopato v roki hiti pa svoje utrdbe, ali pa njegove tovarišice, oborožene z žlicami, lončki in raznovrstnim kuhinjskim orodjem! Angleži so skovali pregovor: »Otrok brez, igrišča — mož brez delal« Je to resnica, ki bi je ne smeli prezreti ludi na Pred golobnjakom v berlinskem ljudskem parku. dela, v Iriumfih lehnike, v boju bogatih in revnih, v sijaju in golotah civilizacije, milijonskega velemesta. Moraš se prepustiti, da te potegne s seboj nervozna gmota ljudi, ki valovi pri vhodih v podzemno železnico in ki ne utegne misliti ne na včeraj 110 na jutri; gledališče in cirkus, učenjašlvo filozofov in podjetnost berlinskega potepuha, bleščeča telesnost v revijah in romantika starke, ki v kinu glasno zaplaka, — ludi to je Berlin. In treba 'je slišati večerno pridigo v samotni cerkvi in kramarja, ki na ulici prodaja ubogim ženskam svoj čudoviti horoskop ... Zanimiv je la Berlin, gigantski iii brutalno majhen, uniformiran in razrvan, občudovanja vreden in strašen. Priganjajoč k delu. spodbuden in v Ljubljani. Množico novih otroških igrišč so po vojni zgradili v Berlinu in še vedno jih je premalo. — Pa v Hamburgu je z.a vrtnarskega ravnatelja mojsler Linne, ki je čudovito iznajdljiv poet otroških igrišč. Na primer je dal postaviti v pesek sveže posekano in olupljeno brestovo drevo, ki mu pravijo iAffenbaum<; otroci plezajo po lijem in se gunoajo po elastičnih rogovilali, da ie veselje! Moral bi imeti srce iz železobetona, da se ne bi nasmejal, ko gledaš ta mladi vrvež in živžav. Takole ob radostnih otrocih spel spoznaš in spel verjameš, da so najlepše na svetu ljudje. čas bi bil, da ludi v naše javne vrtove zašije j duh demokracije in socialne higijene! Inž. C. Jeglič. Berlinska otročad zjutraj v parku. bolj zanimiv kol lep. Toda lep je lam, kjer se solnči njegova mladost in krepi temperament njegovega zdravja, lam kjer sinteza od včeraj, danes in jutri oblikuje novo življenje. Če si bil v Berlinu pa nisi videl tudi njegovih novih vrtov in parkov, ne poznaš današnjega Berlina. Morda se ti bo čudno zdelo in vendar je tako: lepa, živahna in vesela je pomlad v Berlinu. Ne lista večerna pomlad Unter den Linden, ki žari iz cvetličarn in je v morju reklamnih luči podobna našemljeni groteski. Ne pomlad divjih iznenadenj, kakor jih nudi »Luna-parkc, berlinski Prater. Lepa in vesela je pomlad, ki jo živi Berlin med zelenjem in cvetjem, v solncu in smehu svojih novih ljudskih parkov. Berlin ogromna zida, a v vseh novih mestnih delih je dovolj prostora za solnce in pomladno vzdušje; 7, mehkimi jezovi živega zelenja so prekinili Irdoto kamnatih lavin in v mogočno cdprlih radialnih vrezinah se pretaka sponiiadni zrak prav do osrčja starega Berlina. Posebej važno je pa lo: doba zgolj reprezenlativnega parka in vrtnarskega olepševanja', ko so se smeli ljudje po javnih nasadih le lepo spodobno sprehajali, gledati in občudovati vrtnarsko umetnost, je pri kraju. Danes živi in raste socialni park, ki intenzivno služi vsem slojem prebivalstva za razvedrilo, odpočilek, igro in telovadbo. Zato v modernem parku ne najdeš samo prijaznih scenerij prirodnega rasliinslva in prijetnih, z intimno arhitekloniko' urejenih količkov, niso tu samo cvetlice, stasiti gaji in družba razposajenih ptic |>evk, ribniki, udobna počivališča na solncu in v senci ild., ampak je predvsem zelo mnogo prostora odmenjeno za olroška igrišča (pe-šččnice in čofotalnice) ter za šport odrasli mladini; v vsakem večjem parku so prostrani solnčni travniki, kjer se zabavajo nešlele družine, jezera za vodni šport, j>osebni oddelki za stare ljudi itd. Veliki Berlin zavzema danes površino blizu 88.000 ha. Toda mestna občina ima v posesti že 20.000 ha zelenine, to je nezazidane zemlje, ki se pod nobenim pogojem ne sne uporabili z.a stavbišča. Leta 1921. je imel Berlin 152 ha igrišč in športnih prostorov, danes pa že okrog 1000 ha. Pred nekaj loti zgrajen novi ljudski park Jungfernheide obsega površino 160 ha in šc novi so v delu. Približno 2000 ha zemlje jc določila občina za trajne kolonije družinskih (Schreberjevih) vrtov. Berlin, ki se gradi v povojni dobi, je poln zraka in sobica, zelenja in volje po zdravju. 2e zgodaj ob koncu zime se tu smejejo iz vrtičev in javnih nasadov barvito spomladnc cvetlice; od lisle -.•umetniške« navlake togega ornamentiranja, ki se pri nas še zmeraj preveč šopiri, pa najdeš v modernem parku komaj še kakšen oslanek. Ladje, železnice in avtobusi, ki vozijo iz Berlina, so ob nedeljah nabito polni. Vedno novi desot-tisoči Berlinčanov vro v slikovito okolico havelskih jezer, v svetle borove gozde, v romantične gaje okrog kraljevskega dvorca Sansouci, na čolne in ladjice po jezerih. Tam onkraj Potsdama je \Ver-der s svojimi sadnimi vrtovi, za Berlin spomladni paradiž«; ob nedeljah furioso, med tednom prijazen andante. I'a da vidiš, kako berlinski Ciciban leče v zeleni dan! Kletno, zares flclno je gledati deco v njenem kraljestvu, nn otroških igriščih. Komaj je v marcu posijalo nekoliko toplejše solnce, že je mladi naraščaj zavzel svoje pešččnire. Tam na igriščih je peska za prave pravcate gore, fantički dolbejo llambiirški otroci na poSfenici in v rogovilnh »Affenbaum«. Naši se vračajo v Francijo Ljubljana, 11. septembra. Nocoj, ko so se nad Ljubljano spuščali prvi mrakovi, so začeli prihajali in se zbirati na glavnem kolodvoru naši rojaki, delavci iz severne Francije, ki so pred lO.dnevi prišli na obisk v domovino. Na kolodvoru je bil za vračujoče se izletnike pripravljen poseben vlak, sestavljen iz 12 voz, ki jc ob 7 zvečer odpeljal naše rojake čez Gorenjsko in Koroško ter preko Švice v Metz, kjer se posamezne skupine izletnikov odpeljejo v kraje, kjer delajo. Odhod rojakov iz. Ljubljane je bil ganljiv. Ni jim bilo sicer prirejeno kakšno posebno slovo, zbrali pa so se ob slovesu vzdolž dolgega vlaka in po vozovih razni ljubi znanci in sorodniki odhajajočih. Ko so začeli piskati sprevodniki v znamenje, da bo vlak odpeljal, je bilo med svojci mnogo sciznih oči ler prisrčnih poslovilnih besedi in pozdravov. Na stotine rok je skozi okna vlaka zamahnilo v pozdrav, iz slo in slo grl je odjeknil navdušen živio, vlak pa se je počasi pomikal mimo postaje Ija ven v črno noč ... Prosvetna zveza v Ljubljani je rojakom ob priliki odhoda darovala 11 zavojev knjig, ki so jih vzeli izletniki s seboj in jih bodo med j>otjo razdelili za posamezne kraje v tujini. Skupino izletnikov je vodil nazaj v Francijo njihnv voditelj duhovnik Hafner v spremstvu g. K a s t e 1 i c a. Avto ponesrečil na žel. progi Krško, 10. septembra. Snoči se je nn križišču glavne ceste in železnice, med postajama Ka henburg—Rlanca dogodila nesreča, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, pač pa jo povzročila občutno škodo nemškemu zdravniku Heinrichu llrssu, ki je krog 9 zvečer v družbi svoje žene z. avtom privozil na nesrečno mesto. Ker je v neposredni bližini hud ovinek in g. Hess ni videl zaprte železniške rainpe jo r. avtom zavozil vanjo in jo odbil. Avto je vsled defekta obtičal sredi proge, kjer ga je zajel prihajajoči ljubljanski osebni vlak, ga vrgel več metrov naprej in docela poškodoval. Gospod in gospa sin k sreči Se predčasno izstopila in pri nesreči zado-bila le manjše praske. Avto pa je jKipolnoma stoičen. Gosp. Hess pripisuje nesrečo slučaju, ker ni v lemi opazil rampe, težkega voza pa ni bilo mogoče spravili v zadnjem hipu stira. Železnice niti žel. osebja ne zadene nobena krivda. To je takoj izjavil tudi potnik sam, čigar tehtni nastop po nesreči zasluži vse priznanje! Po nesreči sla se potnika z najetim avtomobilom odpeljala v Rajhenburg, kjer sla prenočila. 3e li Vaša prebava v redu? Vzemite zvečer dve do tri male Arlin-dražeje in zjutraj boste imeli normalno izpraznjenje. - Dobiva se v vseh lekarnah. - Cena škallji je 8 Din; vsebina ene škatljc zadostuje za 4—6 krat. Ljubljana Maj pravite ? Vse šolske potrebščine in knjige priporoča M. Tičar, Ljubljana Šelenburgova ulica št. 1 — Sv. Petra cesta št. 6 Drugi leden se prične šolsko lelo na srednjih iolali. $e je č-I jen je sedanjih fantičev in deklet. Šota pa temeljito preustroji človeka, nekatere izboljša in jim res da izobrazbo ler boljšo sposobnost za življenje, druge pa šola ludi lahko pokvari. Ne mislim, du jih pokvari v moralnem ozira, lo ne. pokvari pa jih drugače — iz zdravih, življenja zmožnih ljudi 'napravi lahko šola slabiče. To pa je treba razumeti takole: Sedaj ni skoro nobene pravi izbere, srednja šola sprejme vsakega, ki ustreza zelo hroko- <1 rudnim pogojem. Tako se bo naleplo r srednje šole vse polno mladih liudi, ki ne spadajo tja, ki hirajo pri uče-n iu dasi bi drugače v življenju ostali zdravi m bi se če bi jih postavil na pravo mesto, res uveljaviti Starši brez pomisleka pošiljajo v srednje šole srnic ljubljenčke. Najslabše, nenadarjene in lene, siru■ pomeče srednja šola v ftrvih letih ie sama. Drugače pa je z onimi reveži, ki nimajo ne smislu in ne talenta la učenje, pa se vendar uče. Tem mladim ljudem je zagrenjeno rse življenje. Dokler so r šoli, bulijo noč in don v knjige in si otepajo težko jim dostopno učenost v glavo. Ko dovrše srednjo šolo in še univerzo, pa pomnože kader tako zvane »inteligence«. Sposobni niso za nobeno reč na svetu. Pa ne le to: ti po sili »inteligentje« ovirajo še drugim zdrav razvoj in napredek, sploh so v življenju le v napoto. Kaj je res treba mučiti s študijem otroka, la zalo nima sposobnost i f ln končno — inteligenčni poklici že dolgo niso več to, kar so včasih bili. Njihov ugled je znatno manjši, življenski pogoji za inteligenco pa znatno slabši. Nobena sramota ni zalo za očeta, če svojega nenadarjenega sina ne pošlje v šole. Saj so še drugi poklici na svetu in prav gotovo je kje za. vsakega mladega človeka poklic, ki je res zanj. Ne ljudi s vsiljenim jim poklicem in z vsiljeno jim izobrazbo, ampak mož na pravih mestih, lo potrebujemo. Zalo starši: dobro premislite, predno dasle tvojega otroka r šolo! Koledar Petek, 12 septembra: Ime Mariie, Macedo-nij, škof, Valerijan, mučenec. Osebne vesli — Duhovniško izpremembe v lavantinski škofiji. Za župnika k Sv. Danijelu pri Prevaljah pride Ivan K u p f i č , doslej prefekt v dijaškem semenišču; Mihael Čarf je imenovan za provizona pri Sv. ,foštu na Kozjaku, Anion Bralko v ič pa pride za kaplana iz Male Nedelje v Makole. — Napredovanje v naši vojski. Napredovali so vštevši ud tO. marca 1924 v čin rezervnega poročnika peholni podporočniki dr. Ferdinand Repni, Robert Pacelt, dr. Emil Nnjšul, Ernest Ambrož in Vlltm Volf ter topniški podporočnik Ernest Cajs-berger; števil od 23. marca 1925 v čin rez. poročnika pehotni podporočniki Edo Ivančič, Karel Do-leftčič in Miroslav Bauman; števši od 21. maja 1926 v čin rez kap. I. razr. lekarniški kap. II. razr. Milan FiSter in v čin rez. poročniku peli. podporočnik Viktor Magdič; števši od 17. decembra 1927 v čin rez. kap. I. razr. poh. kap. II. razr. Ivan Sipa, Robert Novaknvič in Bartol Vajs, dalje topniški kap. 1!. razr. Rudolf Voler in konjeniški kap. II. razr. Dragutin Viland ter v čin rez. poročnika peli. podporočnika Edunrd Fora.it in Lipolt Herz; šterši od 28. iunija 1928 v čin rez. kap. II. razr. peli. poročniki' Franjo O ros. Ivan Poljak, Evgenij Veček, Ferdinand Rajnpreht in Arpad Lebel in topn. kap. II. razr. Albert Saraer ter v čin rez. poročnika peh. podporočnik Drago Tolmaver in inž. podporočnik Henrik Vilfan; števši od 17. decembra 1928 v čin rez. kap. II. razr. veterinarski poročnik dr. Veko-slav Vernik in v čin rez. poročnika peh. podporočnik Franjo Knajf; števši od 15. avgustu 1V2* v čin rez. kap. . razr. peh. kap. II. razr. Radoslav Bobek in veterinarski kap. II. razr. dr. Fran Zavrnik; v čin rez kap. II. razr. peh. poročniki Božidar Pelak, Arnold Hunski. Rudolf Švint. Dragan Strgar, Joško Pieej in Hinko Petrič ter topniški poročnik Stanko Tavčar in san. poročnik dr. Aleksander Štajnfol. = V državno srednjo tehnično šolo v Belgradu se med drugimi sprejmejo kot gojenci pehotna podnarednika Rudolf Pa v levic iz šole za rezervne pehotne in topniške častnike in Ernest Kop iz 18. pešpolka.; konjeniški podnarednlk Vinko Žica iz konjeniške podčastniške šole in inže-njerska podnarednika Josip Sever iz telegrafskega polka in Franc Sluga. Charles Gos — Prevel J. Gorin: Na Malterhorn čez Zmuitski greben (Nadaljevanje.) Hitela sva navzdol od skale do skale, čez police in skoz kamine. Zavedala sva se svoje spretnosti in zaupala na varnost. Duša je ostala na stežaj odprta vsem doživetjem sestopa. Saj je bila najina najbolj goreča želja, da spoznava Matterhorn ne samo od zrnuttske strani, ampak vsega, kar ga je. Ta sestop je podaljšal zanos ekstaze, ki se na vrhu še ni bila končala. Mislim, da sva porabila prav toliko energije za to, da sva se postavila tem novim zaprekam po robu, kakor zjutraj v Tiefenmattskem žlebu. Bil je ta sestop prav tako lep kakor kak vzpon. Najina duša se je vzpenjala, vzpenjala neprestano kvišku, in telo, ki je drselo navzdol, se je polnilo vedno z novo silo. V teh svečanih urah se najlažje prepričaš o lizični rezervi sil in o neskončni sili duhovnega dviga, o sili, ki jo ima človek. Je to kakor bi se človek viharno polastil dejstva, da se je v polni meri zavedel samega sebe. Ali bi bilo prebujenje duše v tein višjem, skoro onostranskein bivanju, brez vsakih umetnih pripomočkov, po tem takem resničen prestop meja čutnega sveta? Notranja tišina odtehta vso zunanjo spoznavo. Nevarnost in smrt sta podjarmljeni. To pa se pravi po mojem živeli. Pod strahovitim stolpom zaključnega vrhunca, te je začenjal graniten greben, ki sc je nenadoma Itrmo fcončaval: »razkorak«. Skalnata razpoka loči goro od strešnate rame Picka Tyndaiia. Na misel H pride, da se jc nekoč v hudi jezi zarezala brazda v Matterhornovo čelo. Skok naiu ie vroel na rob Mala kronika if Mojster pevec Julij Beteto zapušča danes Ljubljano in nastopi enoletni angažma na operi v Monakovem. Nebroj prvovrstnih kreacij je nam nudil v teku let svojega bivanja v domovini, nešteto koncertnih nastopov in sodelovanj na prireditvah narodnih in dobrodelnih društev je v tem času absolviral in ljubljanska operna ter koncertna publika ga bosta težko pogrešala. Želimo mu zdravja in sreče ter obilno umetniških uspehov v Monakovem, čez leto dni pa na veselo svidenje v Ljubljani! if Najstarejia katoliška organizacija ameriških Slovencev je Slovenska kranjska katoliška Jednota — zadnje dni avgusta v Waukeganu imela svoj letni občni zbor ali konvencijo. Na dnevnem redu je poleg volitev bila tudi sprmemba imena v Slovensko katoliško Jednoto. Z večino glasov pa je bilo sklenjeno, da ostane staro ime. Konvencijo je vodil dosedanji zaslužni in splošno priljubljeni predsednik g. Anton Grdlna. V torek 26. avgusta je bila volitev novega odbora. Izvoljen je bil za prihodnja štiri leta naslednji odbor: Predsednik: Franc Opeka, znan in ugleden rojak iz Waukegana, 111, Podpredsednik: John Germ, Pueblo, Colo. II. podpredsednica: Mary Hočevar, Cleveland, O. Tajnik: Jože Zalar, Joliet, llls. Pomožni tajnik: Steve Vertln, Joliet, III. Blagajnik: Louis Železnikar, Chicago, 111, Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, Joliet, lik Vrhovni zdravnik: dr. M. F. Oman, Cleveland, O. — V nadzorni odbor so bili izvoljeni sleedči: predsednik: Martin Šukle, Eveleth, Minn. II. nadzornica: Mrs. L. Likovič, So. Chicago, 111. III. nadzorniki Frank Lokar, Pitts-burgh, Pa. IV. nadzornik: Frank Frančič, Milvvau-kee, Wis. V. nadzornik: George Brince, Fveleth, Minn. V finančni odber so bili izvoljeni: John Zulič, Cleveland, O., Frank Gospodari«, Rockdale, III., in Rudolf G. Rudman, Wilkingsburgh, Pa. V porotni odbor so bili izvoljeni: Predsednik: John Deiman, Forest City, Pa.; II. Mrs. Agnes GoriSek, Pittsburgh, Pa.; III. Joseph Rus, Pueblo, Colorado; IV. Wm. Kompare, So Chicago, 111.; V, John R. Sterbenz, Laurium, Mich. Urednik Glasila: Ivan Zupan, Cleveland, O, if Opozorilo invalidom in vdovam iz Ljubljane in okolice. Prejeli smo obvestilo, da jc dal gosp. minister socialne politike in narodnega zdravja našemu osrednjemu odboru v Belgradu na razpolago neko vsoto za pomoč študentom vojnim sirotam. Opozarjamo vojne sirote, in sicer samo one, ki obiskujejo srednje šole, ako so neobhodno potrebne pomoči, da se zglaso s prošnjami v tajništvu krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov v Ljubljani, med uradnimi urami najkasneje do dne 19. t. m. — Obveščamo tudi članstvo, dn so razpisane nove trafike in sicer v Srednjih Gameljnih, v Zbiljnh občina Medvode in v koloniji na Galjevlei. Eventualni reflektnnti nuj se zglasijo najkasneje do 15. t. m. if Rajpisnno mesto ua trgovski šoli. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje učno mesto komercialista na državni dvorazredni trgov, ski šoli v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1930/81. Za mesto pridejo v poštev kandidati, ki so po zrelostnem izpitu na kaki srednji šoli ozir. štiriletni akademiji diplomirali na kaki visoki trgovski šoli s priznanim fakultetnim činom v lu- ali inozemstvu. Prošnje, opremljene po čl. 12 zak. o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, naj so naslovijo na min. trgovine in industrije v Belgradu. vložijo pu do 25. septembra 1930 pri ravnateljstvu drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. if Razpisana služba cestarja. Kraljevska banska uprava dravske banovine ponovno razpisuje v območju okrajnega cesinega odbora Šmarje pri Jelšah mesto banovinskega cestarja in sicer: na cestni progi Sv. Jurij—Sv. Urban: Kozjo od km 3000 do km 7500. Prosilci morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cesiurjev in njih prejemkih in ne smejo bili mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lnsinoročnu pisane in 5 Din kolkovmie prošnje, opremljene s pravilnimi in kol-kovanitni prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o od-eluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega obla-stva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) jo predložiti najkasneje do 30. septembra 1930 kraljevski bntiski upravi v Ljubljani. if Nezgoda z motornim kolesom, lz Rimskih I Toplic: Šoferja v kopališču sta pretekli teden po- rame, ki ima ploščat greben podolgaste oblike. Sneg je pokrival greben in dušil hreščanje najinih korakov. Šla sva počasi in uživala po vseh teh urah napornega plezanja ta prožna, s snegom obložena tla. S čudovitega razgledišča na Picu Tyndallu so zdrsnili pogledi v tiefenmattski prepad, kjer sva odkrila sledove izza dopoldneva: nekaj v sneg vse-kanih stopinj, neko značilno steno in na belem, vitkem grebenu majhne pičice, sledove najinih korakov, Kako daleč se nama je zdelo vse to! Daleč, kakor spomin, nad katerega se rad skloniš in, ki ga rad znova prikličeš predse. Bilo je ob treh popoldne. Solnce se je bilo okrenilo in je zdaj obsevalo goro. Veter je še vedno močno in enakomerno pihal, vmes pa so bila dolga brezvetrja, med katerimi sc je vlegcl na naju vročični val. Čudna sprememba je preokrenila ta praznik luči v viharno predigro. Videla sva, kako se je proti jutranji strani gosti zid, ki je bil na-gromaden ob neskončnost svetov in, ki je doslej nepremično počival, zdaj počasi dvigal, se gubančil in se pripravljal, da plane nad Matterhorn. V hipu se je zamrenila od jutra do večera plava prozornost neba s svetlini čadom in jc pridušila solnčni sij; bilo jc kakor dih ua šipo. Pokrajina je privzela mehkejši videz, sneg se ni več zrcalil. Kmalu so se od premikajočega se oblačnega zidu odtrgale divje zastave, ki jih je veter napihoval in, ki so valile čez razgibano nebo preteče sence. Zdaj sva vedela, kaj naju čaka. Položaj je bil reseu. Ker pa sva vedela, da bova morala sestopati v viharju, jc najino zaupanje le še bolj narastlo. Matterhornske skale so nama vdahnile svojo silo in svojo neupogljivost. Veselega srca sva šla dogodkom naproti. Na skrajnem robu grebena sva morala varovati, pokrivalo povleči preko ušes in zavihati ovrat-nij, zdaj se je namreč privalil vihar na vso moč divje in bučeče. Na mali je postala svetloba bolj pravljala motorno kolo. Ko je bilo kolo popravljeno, sta sedla oba nanj ter se odpeljala na po-izkusno vožnjo proti Emarjeti. Vozil je Šofer Maks, Šofer France je pa sedel zadaj, da kontrolira tek kolesa. Ko ie voznik razvil s kolesom brzino 60 do 65 km, je kolo na nekem jarku tako odskočiio, dn jc vrglo zadaj sedečega Franceta v obcestni jarek. France je dobil le lažje poškodbe na rokah in na hrbtu. -fr Griža. V nekaterih krajih Hrvatske onstran Karlovcn se je pojavilo nekaj slučajev griže. Da sc ta bolezen ne zanese v karlovški okraj, je oblast odredila, da se imajo pregledati vsa nn-pajališča, vodnjaki in mlake. Nezdrave mlake se bodo ali osušile ali zasule, napajališča ali vodnjaki pa se imajo zabetonirati in voda zavarovati pred okuženjem. ic Volkovi. Iz Splita poročajo, da so se pod ; planino Bivkovo vkljub še toplemu vremenu pojavili volkovi, ki so pridrli celo v vas Šestanovac. V vosi Slive so raztrgali volkovi 40 ovac. - PBOK - odstrani lakol ln brez sladu .Creme Orimol" Dobiva so v leknrnali, drogcrljnh in parfuinerljah. Zalo-on- •nnmnnchoniln. '/nirrnli. sJmiriklttsnv.. Telofnn if Baritonisti in solistil Poslužujte se albuma '»Osem slovenskih narodnih pesmi«, ki ga je prav lepo za srednji glas s klavirjem priredil Zorko Pre-lovec in velja 30 Din, Dalje opozarjamo naše soliste nn E. Adamičeve »Nočne pesmi«, ki bi jih prnv radi že skoraj v radiu slišali (saj jih menda še ni nikdo pel) in delajo čast naši umetni glasbi. Ti samospevi so isto tako lepo prirejeni za srednji glas s klavirjem in veljajo 24 Din. Obe zbirki je zu-ložila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. if Ogenj na Oaineljnah. V noči od srede na četrtek okrog polnoči je začelo goreti v Spodnjih Gnmeljnah pri »Žagarju*. Ogenj je uničil poslopje, ki so ga porabljati za svinjak ter je škoda precejšna. Sumijo, du je bil ogenj podtaknjen od neznanega zločinca. if Nesrečen udarec t motiko. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali 57 letnega Simona Lovšina iz Kota v občini Jurjevici. Lovšin je s svojim sinom kopal krompir na njivi. Sin je kopal spredaj, oče pa za njim. Ne sluleč, da stoji oče lik za njim, je Lovšin krepko zamahnil z motiko in udaril pri toni očeta po obrazu ter mu zolo ranil oko. Lovšina jKiškodbn je zelo težka in je v nevarnosti oko. if Vreme je bilo včeraj v sevoroznhodnih krajih države večinoma oblačno in delom« deževno. V sredo do četrtka zjutraj je padlo v Ljubljani 22.2 mm dežja, v Mariboru 14 nun. v Zagrebu 3.5 mm. — Včeraj zjutraj je kazal v Ljubljani barometer 701.1, toplomer največ 25° C, v Mariboru barometer 759.1, toplomer 21.(5" C, v Zagrebu barometer 700, toplomer 25° C, v Belgradu 701.2 — 24° C, v Sarajevu 762.1 — 25° C, v Skoplju 701.4 — 32° C, v Splitu 700.7 — 2BUC. if M. U. dr. F.lza Soss, zdravnica v Kamniku rudi daljšega študijskega dopustu več mesecev ne ordinira, if šolske zvezke kupujte pri tvrdki M. T i -čar, prodajajo se v prid »Jadranske straže-. if Pouk na Ant. Rud. Legatovem trgovskem tečaju v Mariboru je začel in ker so nekatera mesta prosta, se še vršijo vpisovanja. Maribor, Vrazova ulica 4. Izreden padec vinskih cen pri Bon-u na veleseimu! Da se oddolžim vsem svojim dobrim prijateljem, znancem in obiskovalcem, sem ob priliki desetletnice obstoja mojega velesejmskega vinskega paviljona, znižal cene mojim priznanim prvovrstnim dolenjskim vinom za 4 dinarje pri litru Vsem gostom se zahvaljujem za naklonjenost in jim kličem na veselo svidenje na veseličnem prostoru velesejma pri Bon-u. Interesente opozarjam, da sklepam vinske kupčije na debelo na veseličnem prostoru v paviljonu »Bon« v nedeljo 14. in v ponedeljek 15. septem-I bra ves dan iz tukajšnje in zaloge v Krškem. pepelnata, zidovi so se zamračili in prepadi so se napolnili s polsencami. Istočasno pa se je vlegla na skale ledena megla, ki je prišla iz negotovih daljin. Med naju in neskončnost svetov postavljena, je omejevala najino obzorje. Začudene oči so se izgubile v megli, potem, ko so videle poveličanje toliko in »oliko obzorij, dolin in ravnin. Megla je morala biti precej debela in gosta, saj se je zdelo, da bo solnce vsak čas ugasnilo. Megle so neprestano butale ob drzne čeri. Atetale so se grozeče kakor z rezili nad naju ler požirale s svojo neodoljivo poplavo skalo za skalo. Od vseh koncev in krajev so prihajale. In druge, rjave, goste megle so se valile iz globin kvišku z usodepolno počasnostjo, ter se družile z gornjimi, bolj rahlimi. Tako združene so tvorile mračen za-stor, ki so ga sunki vetra gugali sem in tja. Od časa do časa je prodrl vrh skoz to svinčeno gro-mado. V rahli kopreni jc postal neresničen, zdelo se je, če si pogledal skoz omotični ples megla, da se maje. Nevidne gorske kavke so krožile krog naju. Njih ostri' kriki in njih peklenski smeli so prihajali iz polnega grla. Zdelo se je, da je potuhnjeni veter segnal ptiče iz njihovih gnezd v matterhorn-skih skalali ven v viharni metež. Sestopala sva čez veliki greben brez odmora in oddiha. Slehrni strah sva morala pregnati. Dolgo časa sva drsela od pomola do pomola, z ene stene na drugo, iz enega kamina v naslednjega. V tem viharnem metežu je vplival na naju pasivni molk skale. Res so bile impozantne, te temne granitne skale s svojim grobnim mirom. In vendar se je zdelo, da družijo skale v sebi ves trušč elementov. V resnici jc bil le veter, ki je lej veliki okame-neli gori pel svojo pesem. Spev vetrov pa je izviral od mnogih obzorij, od svetlih in razgibanih nebes, od deža in snega. Skrivnost življenja je zgostila vse skrivnostno Kako grade tramvaj v Šiško? Sedaj dela pri gradbenih delih za tramvajsko progo v šiško okrog 40 delavcev. Večina je težakov, ki s krampi kopljejo trdo cesto v širini poldrugega metru. Jarek za tramvajski lir jo globok OOrin; večinoma je to trda, stisnjena cestna ploskev, ki du obilo delu, predno je izkopana. Delavci imajo ob cesti ludi svojega kovača, ki jim sproti ruvnu in ostri krampe ter lopale, kol" se orodje ob trdem grušču takoj obrabi. Ko prva skupina delavcev, ki jarek le. skop-lje, dokonča delo in se pomakne naprej, prične v jarku z delom druga skupina. To so delavci od stroke, ki polagajo v izkopani jarek za tir debelo podpeško kamenje, primerno obdelano in drob-ljeno. Ta trda kamenita plast je približno 25 do 30cm debela ler ima namen, dali tramvajskemu tiru zadosti trdo podlago To naloženo kamenje bo namreč, utrdit še valjar, ki pride prihodnji teden na cesto oziroma v jarek na cesli. Vrh kamenju bodo posuli še peska ter vse skupaj utrdili. Na to trdo. docela solidno podlago bodo šele položili tramvajske tire, ki bodo imeli od dosedanjih lirov po mestu lo prednost, da bodo radi dobre |)odlage delj časa zdržali ter ji ne bo treba vsak čus popravljati. V teku preteklega ledna so delavci izkopali ceslo za en tramvajski tir v vsej. dolžini velesejm-skih paviljonov ler mimo razširjenega delu Gospo-svetske ceste nasproti Igrišča Ilirije da Vodnikove gostilne v Šiški. Vzdolž velesejmskili paviljonov je tudi že skozi po jarku položena plaši lonilje-nega kamenja, ki ga ho drugi teden takoj začel utrjevati parni valjar. Takoj nato bodo začeli polagati tračnice. Tramvajski tir pri železnici na Gosposvelski cesti prične na sredini cesle ter leče v ravni črti do koma velesejmskili paviljonov, kjer se približa čisto levemu hodniku v smeri proti Šiški ler nato zavije dalje ob hodniku, poleg kaleregu je tesno speljan. Tu se združita oba tiru, ki bosta potekala skozi od železnice, zopet v en sani tir. Poleg delavcev je pri gradbi tramvajske progo zaposlena cela vrsta voznikov, ki dovažajo in odvažajo polrebni in nepotrebni material. Ves izkopani grušč ceste odpeljejo vozniki proč; zaenkrat vozijo ta grušč v Tivoli, kjer nasipajo odnos-110 zravnavajo glavno promenadno pot, ki teče naravnost izpred pošle če/, železnico k hotelu Tivoli. To pot, ki na desno stran močno visi. bodo z.daj Čislo zravnali. Dvignili bodo primerno tudi nasade ob strani poleg mejo. Na Gosposvetsk! cesli je zdaj živahno kot Se nikoli. Vsa cesla je zadelana z izkopanini gruščem, s tračnicami, s kupi skal, ki jih sproti drobe. Ves promet se le počasi giblje ler morajo vozniki in avtomobili od Časa do časa uporabljati ludi desni hodnik proti šlškt. Na cesli sami je namreč le ozek pas prostora, komaj za eno vrsto voznikov. Gnečo pa še povečajo vozniki, ki nalagajo in od-peljavajo izkopani cestni grušč, katerega bodo nakopali v vsem še čez 10.000 kubičnih metrov, * O Koncert Ljubljane se vrši nepreklicno 0. oktobra ob 8 zvečer v stolnici Sv. Nikolaja z istim sporedom, ki je bil objavljen žc po časopisju. — V predprodaji kupljene vstopnice obdrže svojo veljavo. Več o koncertu bomo objavili v eni prihodnjih številk. O Električna ura pred glavnim kolodvorom žo veo kol teden dni kaže pel, ali misli na zjutraj ali na popoldne, ne pove nikjer. Ljudje, ld hodijo mimo, se grabijo za glave, segajo v žepe in primerjajo, — ja, kakšna ura pa je to! Ali morda tu ura le zgolj zaradi reklame pred glavnini kolodvorom stoji? Ali res ni nikogar, ki mu je posvečena briga za te električne ure, ki bi to električno zmoto spravil v red"? V enem tednu je za to vendarle že čas. © Poglobitev glavne struge Ljubljanice se bo menda pričela nadaljevali tam, kjer se je 1. 1915 nehala, t, j. na koncu staro eukrarne. V to izkopavanje skalnatih tal je takratno podjetje Cze-ozo vitka uporabljalo angleški bager, ki je, orjak kakor je bil, s parnim mehanizmom ril v razstre-ljena tla in metal šoder in drug inaterijal na obrežje. To delo je šlo paralelno z dinamitnim raz-streljevanjem precej naglo od rok. Za dovoz kamenja za nabrežno škarpo pa so uporabljali mal parnik — »Ljubljana.',, ki je dovažal vsak dan inaterijal iz Podpeči. Bo-li tak buger tudi pri sedanji poglobitvi prišel v uporabo, še nc vemo, vsekakor pa bi so ž njim poglobitev struge izdatno pospešila. 0 Ljubljanica bo >nazaj< tekla! Ko bodo ob pričetku regulacije postavili v strugi — pod izlivom Gradaščice — zatvornice, da bo struga med poglobitvijo suha, bo Ljubljanica prisiljena svoj tok okreniti proti Gruberjevem kanulu odnosno se bodo morale že pod »Špico« postaviti zatvornice. na tem najinem sestopu. Zidovi so naraščali in se na nerazumljiv način daljšali prav v oblake. Počasi naju je presunil rezek mraz. V objemu megle so se prevlekle skale s tenko plastjo gladkega ledu. Okorni prsti so nerodno tipali za oprimki. In vrv, ki je bila prvotno le mokra, je postala okorela, ker se je bila vlaga strdila. Teh dogodkov se nisva bila nadejala. Lepoti svitanja in jutranjemu miru sta sledili sila viharja in besneče divji večer. Zamislil sem se nazaj na lielenmattsko vesiuo, ki sem jo videl kakor v sanjah ob izstopu iz Zmuttskega žleba: Senca in svetloba, ki sta pomenili življenje in smrt v prirodi. Senca je bila na moč preteča. Duša gore, ki mori ljudi, se je plazila ob prepadih in ob bledikastem snegu. In zdaj se je ta senca razprostrla in se polastila celega Matterhorna. Mar nama je usojeno, da križava kje pot usodepolnega ski-talca? Tistega, ki hodi po grapah, koder se ljudje smrtno ponesrečijo? Ali bova živa in zdrava dospela pred nočjo do koče? Le upati in zaupati sva smela. Niti trohica strahu se ni ukradla v najini srci---- Luč se je naglo nagibala. Nad oblaki je mineval veličasten dan. Tu in tam se je zlomil nalet megla. Potem so megleni zagoni preplavili greben in so prišli z breuilske strani na tiefenmattski rob, kjer so močni sunki vetra čistili prostor. Sem in tja so se pojavljale svetle luknje, ki so sprostile kakšno v ledu ležečo črno skalo, ki so prikazale žlebove in rebra s sneženimi gubami, skoz katere so se vlekli sledovi kameuitega udara. Nato je začel viharni veter spel tuliti. Bližal se je na čelu novega meglega tropa. Pa ta je bil manj potuhnjen. Preden se je spravil na Matterhornovo glavo, sc je bil potikal po cvetočih gorskih travnikih in gozdnih jasah. Njegova dežnica je bila prenasičena z aromatičnimi vonji. j (Dalje.! O Kako se io vjema? Na Ahacljevi cedi ima mestna občina novo stanovanjsko hišo, ki jo je /gradila pred petimi leti, a ob tej — buje »moderni* stavbi — mestna občina Se do danes ni napravila nlkakega tlakovanega hodnika, dočim ga Je dala ob novih hišah na Poljanah takoj napraviti. Ista brezbrižnost se kaže v javnem stranišču v šentpeterskem parku, ki še zdaj nima razsvetljave! Pred .moderno<(!) hišo blato ali prah, v Javnem stranišču pa ponoči — tema! 0 Kaj vse ne bo r glavni strugi Ljubljanice med regulacijo našlo? Najprej bodo izginiti tinti zeleni otokk iz struge. Ko bo struga suha, se bodo pa dobile notri: mrtve mačke, podgane, razni škarpi, cunje, raztrgana obleka, šota in — med peskom tudi — denar ter razbita posoda in glaževina. Le: samomorilcev, sulcev, klinov in rakov ne bo notri! Zares, zdrava Ljubljanica! O NesrečR pri dolu. 14 letni Alojzij Simončič, sin železniškega sprevodnika v Ljubljani, se kakšnih 14 dn.i uči mizarstva pri mojstru Sajovieu. Včeraj popoldne je delal v delavnici, ko se je razletela šipa in kosci stekla so presekali Simončlču meso okoli očesa, oko pa k sreči ni bilo ranjeno. Siniončič so sedaj zdravi v bolnišnici. O Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Baho-vec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra-cesta 78 in Mr. Hočevar, Si&ka VIL Martbor O Slovesna otvoritev in blagoslovitev duple-škega mostu bn v nedeljo 26 oktobra. Tako je sklenilo na svoji včerajšnji seji starešinstvo mariborskega okrajnega cestnega odbora. Slavnost otvoritve in blagoslovitve je zamišljena sledeče: Ob 10 bo sv. maša, na kar sledi slovesno blagoslovitev in otvoritev. Po izvršeni otvoritvi bo na velikem travniku pri mostu veliko ljudsko slavje. K otvoritvi mostu se povabijo g. minister za zgradbe, lavantinski škof r. duhovščino, ban in pomočnik bana, mestni poveljnik, župani sosednjih občin, drugi odličnjaki ler vsi, ki so prispevali za most ter vse korporacije mariborskega in sostdnjih okrajev. Za velik del mariborskega in ptujskega okraja bo la dan pravi ljudski praznik, ker se je izpolnila dolgoletna želja prebivalstva, da se zgradi na omenjenem mestu prepotrebni most čez Dravo. □ Izlet lavantinske duhovščine ln mariborskih bogoslovcev k Sv. Duhu nad Solčavo bo dne 17. in 18. t. in. Po možnosti naj bodo vsi udeleženci v Šmartnem ob Paki že 16. t. m. zvečer. Na razpolago bo tudi avlo. Posebna vabila se ne nodo razpošiljala: vabljeni tudi oni, ki nameravajo letos vstopiti v bogoslovje. □ Dramatična šola se kakor znano otvori v teku meseca septembra v luk. narodnem gledališču. Predavanja bodo o gledališču, gledališki umetnosti v obče, o režiji; o književnem oderskem vplivu s posebnim ozirom na fonetiko ter o zgodovinskem razvoju drame bo predavala profeso-ricana luk. realni gimnaziji gdč. Silva Trdina. Pouk bo združen s praktičnimi vajami. Prijavni rok je podaljšan do 20. t m. Prijave se sprajemajo pismeno ali ustmeno pri gledališki blagajni od 9 do 12 in od 15. do 17 ali pa pri režiserju J. Ko-viču na privatnem stanovanju od 18 do 19 (Gregorčičeva 26). U Iz sodne dvorane. Na zatožni klopi sta sedela včeraj 23letni krojaški pomočnik Josip Vo-grinčič iz Geriincev in 221etni Jožef Vajngerl iz Šv. Benedikta v Slov. gor. Vogrinčič se obtožuje, da je dne 21. aprila t. 1. v Gerlincih zabodel z nožem finančna uslužbenca Franca Mihovca in Milana Dimitrijeviča, in sicer prvega v lice, desno roko in hrbet, drugega pa v desno lopatico. Vajn-gerl pa, ki ga oblasti slikajo kot nepoboljšljivega pretepača, se obtožuje, da je dne 27. julija 1929 ustrelil v Negovi iz lepelirke trikrat proti Srečku Vajdi, ki ga je zadel v desno stegno, s čimer je zakrivil hudodelstvo težke telesne poškodbe. Razpravi je vodil sodni svetnik dr. Lešnik. Vogrinčič je bil obsojen na pet tednov strogega zapora, Vajngeri pa na tri mesece strogega zapora. □ Hiše, proste drž. hlinega davka. K tozadevni notici v včerajšnji številki glede prijave posameznih novi posebni banovinski davščini podvrženih hiš dodajamo še, da znaša omenjena davščina: za 1 stanovanjski del 10 Din letno, za 2 atanovanjska dela 12 Din, za 3 15 Din, za 4 35 Din, za 5 40 Din letno. Če je število stanovanjskih delov večje kot 5, se plačuje za vsak nadaljnji stanovanjski del 20 Din več. Za stanovanjske dele se smatrajo samo sobe in čumnale, v katerih ljudje stanujejo ali ki so določene za stanovanje, ne glede na to, v katere svrhe se uporabljajo. Ta davek plačuje hišni lastnik, če pa gre za stalni užitek, uživalec. □ »Dvorec na deželi«. V nedeljo 14 t m. priredi krčevinsko izobraževalno društvo predstavo »Dvorec na deželi«. Nastopi ludi pevski zbor z lepimi pevskimi točkami. □ Iz gledališča. Za začetek sezone pripravlja Narodno gledališče kot otvoritveno predstavo Shakespearejevo klasično komedijo »Sen kresne noči« v J. Kovičevi režiji. Nadalje se študira najnovejša B. Nušičeva šaloigra »Gospa ministrova« v J. Kovičevi režiji ter pretresljiva Manghanova drama iz povojnega življenja »Sveti plamen« v V. Skrbinškovi režiji. Glasbena sezona pa #e otvori s Szirmajevo opereto »Aleksandra«, v kaleri se bo kot pevec in režicer predstavil na novo angažirani D. Trbuhovič; Pripravlja se tudi Lehar-jev »Škrjančkov gaj«. □ Težka nesreča ▼ tvorniei. 291etni strojnik Franc Primec, uslužben v tovarni za impregnira-nje lesa v Hočah, je prišel z desnico tako nesrečno v stroj, da mu jo je od dlani do laktu dobesedno zmrcvaril, Težko ponesrečenega Primca so odpre-mili v tukajšnjo splošno bolnišnico, □ Kolo sreče Dobrodelna tombola poitarjev se bo vršila v nedeljo 14. t. m. na Trgu Svobode s pričetkom ob 14, Dobitki so razstavljeni v izložbah Divjakove trgovine na Glavnem trgu in Martincove v Gosposki ulici. □ To pa ni lala. Prof. Strohschneider; spodaj ogromno ljudi — glava pri glavi. In strme: prof, Strohschneider stopa po žici, na njegovih ramenih pa stoji in balanslra 71etni sinček Artur. Srečen pristanek na drugi strani — viharen aplavz. Še eno atrakcijo pripravlja Mariborčanom prof. Strohschneider: vsoooto z večer se popelje s kolesom — po žici. □ Težke posledice brezposelnosti. Dva otroka imata; oče N. M. je brez posla. Včeraj je fena šla na borzo dela pogledat radi zaposlitve. Nič. Pa sta se domenila: žena enega otroka, mož enega. In sta Sla ta kruhom. N. M. je prišel k nekim svojim znancem na Tezno, kjer je dejal, da hoče usmrtiti najprej otroka, potem pa sebe, ker nima zaslužka in ker ne more živeti, Njegovo namero so seveda preprečili; zadevo ima sedaj v rokah policija. □ Dragoceno gradivo z zgodovinskimi, zemljepisnimi ir. narodopisnimi beležkami v Slovenski krajini je Izgubil prof. Baš. Najditelj naj ga Izroči proti nagradi v Studijski knjižnici ali pa na državnem moškem učiteljišču. □ Tirolski •vtomobilisti iz Lienza pridejo lutri skozi Dravsko dolino približno ob 13 v Maribor. Tukajšnji avtomobilski klub jim pripravi v Grajski kleti banket, na kar nadaljujejo tirolski avtomobilisti svojo pot proti Gradcu. □ Obračun z motiko. Malega kočarja Franca Lorenčiča, starega 38 let, iz Spodnjega Dupleka doma, je napadel t. motiko posestniški sin .1 K. iz Sp. Dupleka ter mu prizadejal na levi roki tako občutne poškodbe, da so morali Lorenčiča prepeljati v splošno bolnišnico in da se bo vsa zadeva, v katere ozadju so stara neiporazumlje-nja, zaključila pred sodiščem. □ Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje posredovalnice za delo: 1 kovač, 1 ko-lar, 3 mlinarji, 3 zidarji, 2 mesarja, 3 kosci, 2 čevljarska pomočnika, 3 pleskarji, 3 monterji, 1 Žagar, 1 steklarski pomočnik, 13 hlapcev, 20 kuharic, 30 sluHcini, 3 sobarice, 1 varuška, 3 vzgojiteljice, 1 boIniSka strežnica, 1 plačilna natakarica, 1 pod-natakarica, 1 poslužnica, 5 šivilj, 3 pomožne delavke, 1 hotelska sobarica, 15 dekel in 3 šiviljske vajenke. n Pollaki in češkoslovaški sadjarji t Mariboru. Na svojem poučnem potovanju so prispeli v Maribor poljski in češkoslovaški sadjarji; poljsko skupino vodi vseučiliški prof dr, Jankovski iz Varšave, češkoslovaško skupino pa Jaroslav Vc-s«ly, predsednik češkoslovaške sadjarske zveze. V teku včerajšnjega predpoldneva so si ogledali najprei tukajšnjo vinarsko in sadjarsko šolo, k:er jih jc pozdravil in pogostil zavodov ravnatelj Priol; nato pa vrtn arijo g. Džamonje in druge mestne znamenitosti; popoldne so po večdnevni poučni ekskurziji po naši državi odpotovali nazaj v svojo domovino. □ Dobra hrana v javni kuhinji na Slomškovem tergu St. 6 v A-rnzredu opoldne in zvečer Din 8.30, v B-razredu Diu 12.30, v C-razredu Din 14.30. PriglaŠajte se! Celje Pevski zbor Katol. prosvetnega društva v Celju ima drevi točno ob 8 v I. nadstropju Doma v Samostanski ulici redno pevsko vajo, ki nuj se je vsi p. n. pevci in pevke točno ter polnoštevilno udeležijo. Danes je poslednjič, dn se vršijo pevske vaje ob petkih. Že prihodnji leden in vso naslednjo sezono bodo pevske vaje ob četrtkih. Ta sprememba je bila potrebna radi razvrstitve dela ostalih društvenih odsekov. & Veliko fantovsko romanje k Materi Božji v Petrovče se bo vršilo v nedeljo dne 21. septembra I. 1. RomanJe bo združeno z velikim fantovskim taborom jired romarsko cerkvijo, na katerem bo nastopilo več govornikov. Namen tabora je dviganje verske zavesti v naši fantovski mladini. Romanja se bodo udeležili fantje iz cele Savinjske doline ler vseli sosednih deknnij od Šoštanja, Solčave, Vranskega, Trbovelj, Sevnice, Jurkloštra, Šmarja, Drninelj in Dobrne, Prcslmo vse gg. žup-nike v teh dekanijsh. dn v nedeljo 14. t. m. oznanijo prireditev raz priinice pri službah božjih. Prihod fanlov v Petrovče ie s prvimi jutranjimi vlaki. & Ogr»men naval na celjsko gimnazijo. Včeraj se te vršilo vpisovanje v 1. razred drž. realne gimnazije v Celju. Vpisanih je bilo kar 180 učencev. Ogromni naval na gimnazijo je pač tipičen za sedanji čas in zelo bi bilo želeti, da bi starši svojo deco v večji meri odločali za praktične nokliee, za katere mladino pripravljajo sedaj tudi že pri nas številne strokovne šole. & Cvetlični dan Podmladka Rdečega križa obeh meščanskih šol v Celju se vrši v nedeljo dne 14. t. m. Dobiček Je namenjen revnim učencem in učenkam, ki dobivajo v šoli toplo kosilo. Ne od-reolte podpore takemu blagemu namenu! er Kaj pa jc lolie treba bilo! V nedeljo ob 0 popoldne predava v mali dvorani Nurodnega doma dunajski teozof Karel Riedel o jasnovidnosti in njega pomenu. Predavanje prireja neki gosjiod Konec iz Zakresije. Nekateri ljudje očividno nimajo v teh časih resnejših jioslov, kot da prirejajo v Celju nemška predavanja o .problemih, ki mešajo možgane nekolikim prenapetežem. Opozarjamo, da gcsp. Ridel ti i niknka kapaciteta in je sploh zanimivo, da 3e radi pečajo s teozofijo ljudje malega obzorja. <3 Hudo uro so imeli že mnogokrat v hiši nekega obrtnika na Kralja Petra cesti. Kadar je začelo v gospodarju grmeti, je kaj kmalu ludi treskalo in padalo. Ker so to pač družinske zadeve, se oblast v lo reč ni mogla spuščati. V noči od srede na včeraj je stražnik zopet slišal i/, hiše dotlc-iiega obrtnika slokanje, jok in vpitje. Skušal je priti v hišo, da si ogledu stvar, pa mu ni uspelo. Sel je še po tovariša in skupno sta vendar mogla priti v hišo, kjer je bilo vse pokonci. Ker je šlo tudi za motenje nočnega miru, sta stražnika pričela hudega gospodarja miriti. Ta pa je ostal gluh in ni hotel niti stražnikoma prizanesti. Navalil ie nanju ter jima jiovzročil razno škodo na službeni obleki. To pa spada pod paragrafe o javnem aaeiistvu itd. In možakar je moral v policijski zapor. Tudi tam se še ni umiril in je razbil nočno pssedo. Po vsem tem jo bila mera polna in včeraj je remal v sodne zapore. Jčr Kratko veselje z ukradenim blagom je imel neki Lojze. Pred dnevi je dospel v Celje z izgovorom, da išče službe. S tako prošnjo se je oglasil tudi pri mojstru Kovaču v Razlugovi ulici. Službe tam ni dobil, zato pu je izmaknil 400 Din vredne prikrojevalne škarje. Fanta so na podlagi osebnega opisa včeraj aretirali in oddali sodišču. Škarij pri njem niso našli. Prvi, da jih je vrgel v neko stranišča. ftov o meslo žrtev Krke bi bil poslal kmalu dno 10. septembra sin g. Kumpa iz Kandije. Fantek je splezal na spodnji del mostu med Novim mestom in Kandijo, kake 3—4 m visoko nad Krko, kjer je napravljena ozka sleza med železno mostno konstrukcijo za delavce pri eventualnih popravilih mostu aH vodovoda. Ali mu je podrsnilo ali pa je izgubil ravnovesje, padel je v vwlo in so pričel potapljati. Na pomoč mu je prišel takoj mali in jtorajžni Ko-želov Marjanček s svojim ozkim čolničkom ter mu podajal veslo. Takoj nato sta prišla še g. Gorupič Radko, klepar v Kandiji in Kobe Roman s čolnom ter ga za lase izvlekla iz vode v čoln, ga odpel jala h kraju in tako otela prvo letošnjo žrtev, ki jo je hotela Krka pri nns. Z mosta jc gledalo ta prizor mnogo ljudi. Vrhnika Cerkveni koncert. Prihodnjo nedeljo, dne 14. septembra se bo vršil v našt cerkvi sv. Pavla na Vrhniki cerkven koncert, na katerem bo občinstvo Culo razliko med cerkveno glasbo nekdaj in sedaj. Spored obsega 15 pevskih točk In nudi obilo ulitka tudi fleglasbenlkom. Clsll dobiček koncerta je namenjen za nabavo aH vsej za (»pravo novih orgel. Naši pevci ln pevke bodo šil te dni od hiše do hiše prodajat vstopnice, ki jih nikar ne odklanjajte, ker s tem malim prispevkom podpirale dobro stvar in boste omogočili, da se na našem koru Se veličastneje nego doslej prepeva in orala v večjo časi božjo. Vič Obnovitev posvetitve članov Prosveluega društva pri sv. Srcu Jezusovemu se vrši v petek, dne 12. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Društvenega doma na lilincali. Prosimo, da se člani le svečanosti udeleže jKilncštevilno. Nulo se vrši občni zbor odseka Gospodinje . Odobreno posojilo. Banska uprava in ostale oblasti so potrdile jiosojib v znesku 2,000.000 Din. ki ga je najela občina za popravo cest, kanalizacije in za podaljšanje vodovcJn. V Rožni dolini se *e-1 zasipajo tako zvani bajerji. iz katerih so je desetletja cedila umazana voda j>o ltožni dolini. S kanalizacijo in vodovodom je v veliki meri odstranjena nevarnost epidemij. Nov športni odsek. Prosvetno društvo je osnovalo športni odsek Perun , ki Ima svoj športni prostor na lilincali. Društveni lokal se nahaja v Društvenem domu na Olincah. Ljudski kino predvaja jutri in v nedeljo ve enim Človek — zver iu sicer jutri ob 8 v nedeljo- j>a ob 4, (I in 8. Rakek Nogometna tekma med tukajšnjim »Javorni-konn m - Reko« iz Ljubljane se je končala z rezultatom 2 : 2, ki popolnoma odgovarja poteku igre. ludi gledalcev je bilo precej, lako da jc tudi gmolni uspeh zadovoljiv, igralci obojega moštva so nastopili s črnim florom okrog rokavov v znak žalosti. Prof. arhitekt Plečnik je napravil načrt za družinsko grobnico, ki jo bo zgradila tuka:šnja tvrdka Žagar. Nad grobnico bo tudi kapelica, ki °° Pr„av" umetnina. Vse skupaj bo stalo preko jOO.OOO Din. Z delom, ki ga je prevzel zidarski moister iz Cerknice g. Ronko, so že pričeli. Stareiina oddelka fin. kontrole g. Šuln jc dodeljen carinarnici, mesto njega pa bo sedaj starešina oddelka g. Podnar, ki je bil do sedaj v Starem trgu. Drugi teden, 16. septembra, bo na Rakeku semenj. Pri nas so posebno živahni živinski sejmi. Pride namreč mnogo italijanskih trgovccv, ki pokupijo največ živine. Višnja gora NaS živinozdrarnik g. Jože Drolc odhaja od nas; službeno je prestavljen v daljni Carski brod. Ko smo zvedeli za to novico, kar verjeti nismo mogli in bomo njegov odhod — zlasti kmetje — težko občutili; tako smo se privadili nanj. Saj je užival vedno vsepovsod popolno zaupanje. S svojim izvanredno prijaznim nastopom, bodisi v službi ali pa izven nje, ko je pomagal kjerkoli je mogel, si je tako osvojil ljudska srca, da so neredki slučaji, ko sc kmetje s solzami v očeh poslavljajo od dobrega gospoda Drolca. Kot zvest sin kmetskih staršev se je posvetil v pomoč in korist kmet-skemu ljudstvu, da mu pomaga z nasvetom in dejanjem v težkem položaju, v katerem se nahaja zlasti danes kmetski stan. Za vse VaSe delo, pomoč in naklonjenost — g. živinozdravnik — Vas borno ohranili v hvaležnem spominul Na novem službenem mestu Vam pa želimo obilo nadaljnjih uspehov in zaupanje, kot ste ga uživali pri nas! Na prvo službeno mesto je odšel naš rojak č. g, Martin Gorše, ki je nastavljen kot kaplan v Sv. Križu pri Litiji. Naj božja pomoč spremlja mladega duhovnika pri vsem njegovem delul Slovenjgradec Rojstni dan prestolonaslednika Petra se je proslavil najdostojnejše. Ob pol 9 dopoldne se je vršila v tukajšnji župnijski cerkvi slovesna služba božja, ki jo je daroval msgr. prof. Vrele. Slovesne službe božje se je udeležila vsa šolska mladina ter vsi uradniki in uslužbenci državnih uradov kakor tudi zastopniki zasebnih zavodov in korpcracij. Nekaj novega je bilo tudi to, da se je okr. podnačelnik udeležil službe božje prvič v svoji novi službeni uniformi z odlikovanjem reda sv. Save. Vse mesto je bilo v zastavah. Nevihta. V nedeljo okrog 7 zvečer se jc nad mestom in okolico vlila gosta ploha, da jc lilo kakor iz škafa. Mesto je bilo na mah vse pod vodo ter je na nekaterih mestih zgledalo kakor ena sama velika reka, ki je drla po ulicah. Take plohe še ni bilo zlepa. Kakor |e »Slovenec« že poročal, so priredili gojenci kmetijske šole v Št. Juriju ob juž. žel. v dneh 1. in 2. t. m. svojo poučno ekskurzijo v Maribor, kjer so si ogledali vinarsko šolo in druge zanimivosti, 2. t. m. pa so šli iz Maribora v Gu-štanj, kjer so si ogledali vzorno veleposestvo g. Osiandra, nato obiskali letovišče Rimski vrelec v Kotljah, odkoder so okrog pol 3 popoldne prišli skoti Sele v Slovenjgradec, kjer so imeli v hotelu Goli skupen obed, Nato so se pa ob 4 odpeljali z vlakom nazaj v Šl. Jurij. Okr. kmetski odbor je imel v načrtu, razkazati gojencem tovarno kos »JunaCka kosa«, tovarno meril Ivana Mikoliča, edino te vrste v Jugoslaviji, tovarno usnja Fr. Po- • tečnika ter razna vzomejša posestva in druge naprave v okolici, kar pa radi pičlega časa ni mogel izvesti. Goste so pričakovali in spremili na postajo okr. kmet. referent g. Wernig, zastopnik okr. kmet. odbora g, Fr. Lobe ler dva absolventa bivših gojencev kmet. šole. Ekskurzistov je bilo 28 v spremstvu gg. prof. inž. Koprivška in strok, učitelja Ver-djana. Ekskurzija je gojencem zelo ugajala, le žal, da so imeli premalo časa si vse ogledati, kar so imeli zamišljeno. V načrtu so imeli ogledati si tudi »Novcselski perutninarski zavod« v Saleku in druge važne gospodarske naprave v okolici Velenja, kar pa je tudi moralo odpasti. iz društvenega življenja Moški krožek Prosvete Sv. Krištof bo imel ob pol 8 svoj prvi sestanek po počitnicah. K temu sestanku vabimo tudi nečlane, ki se zanimajo za organizacijo mož Bežigrada. Oblastna strelska družina v Ljubljani ho priredila v nedeljo 14. t. m. tekmovalno streljanje na vojaškem strelišču. Začetek ob 8. Udeležba za vse člane strogo obvezna. .Strelske družino iz ljubljanske okolice in dežele nnjvljudnejše vabimo, da se udeležijo tekmovalnega streljanj«. Poizvedovanju tsKubila se je otroška oblekca od srede na Četrtek zvečer — rjava z belim ovratnikom. Pošten najditelj se naproša, da jo vrhe ubogi siroti, Metelkova ul. . — Setniktr Mariia. DIŠAVE SLON Pevska zveza Obtnr »bor Pevske »vezo se je vršil po krasno uspelem jievskem tečaju dne 28. avgusta ob 10 do-IKildne v zeleni dvorani hotela Union. Navzočih je bilo krog 150 raznih zastopnikov iz vseli pevskih okrožij. Predsednik je po običajnih pozdraviti in po ugotovitvi sklepčnosti najprej dal besedo zastopniku Jugoslov. njev. save/.a in Hubadove žujie skladatelju Zorku P re lovcu, ki je bil burno pozdravljen. Pozdravil jo zbrane delegate, želel njim in Pevski zvezi najlepših uspehov pri idealnem delu in izjavil, da so vse njegove skladbe za zbore Pevske zveze proste tantiem. To lepo gesto je zadušil buren aplavz, ki se je polegel, ko je ta odšel iz dvorane, da so jiokori službenim zadržkom. Potem ko je jiredse.luik izročil zboru še jm>-zdrnv prevzv. g. knezoškofn dr. Rožuianu in v kreji-kih besedah kratko orisal glavni okvir letošnjega dela, je dal besedo tajniku llajuku. Iz njegovega podrobnega poročila smo mogli razbrati, v kakšnem jioložaju jo Zvezo prevzel sedanji odber in v katerih smereh se Je njegovo delo v glavnem gibalo. Ker bomo priobčili podrobno jioročllo v • Pevcu., omenimo lo njegovo dobro uspelo akcijo za poživitev notranjega življenja, saniranje : Pev-eas, lepo uspeli pevski tečaj, kakršnega ni jirrediln še nobena organizacija, in posrečeno akcijo, ki je. bila potrebna radi zakona o zaščiti avtorskih pravic. Blagajniško poročilo je omenjalo še občuten deficit v društveni blagajni, vendar je letošnja bilanca sama zase že aktivna in je bilo že tudi lanskega dolga odplačanega nad tretjino vsč vsote. Zvozili pevovodja, urednik in upravnik Pevca , Bajuk je v imenu art. odseka razgrnil navzočim vso genezo »Pevčeve, afere in ugotovil, da število naročnikov raste, Pevec, so žo vzdržuje sam in upravičeno upa, da bo mogel prihodnje leto plačati skladateljem primerne honorarje. Pozval je navzoče, naj nabirajo naročnike na »Pevca« in priloge. Ko sta stavila revizorja predlog absolulorija .s jiohvalo in je bil ta sprejet, je bil izvoljen slo, deči odbor: V. Lavrič za predsednika, Bajuk, Doktoric. Jovan, Klančnik, Kunej, Lavrič A, Loboda, dr. Ploj, msgr. Premrl, Primožft in Zdešar za odbornike; v art. odsek: Bajuk, Jovan, Gašparič, dr. Kimovec, Klemenčič, dr. Ploj, msgr. Premrl, Primožič, Tome in Zdešar; zn revizorja: Jerman (Homec) iu Kesmau (Radovljica). Pri slučajnostih sta bila storjena dva važna sklepa. Z velikim navdušenjem je bil sprejet predlog, da se ustanovi pod okriljem Pevske zveze pevski zbor organistov-pevovodij; prav tako drugi predlog, da si nabavi Pevska zveza za svoje pevce in pevovodje [»osebno znake. Pevska zveza je s pevskim tečajem in tem živahnim občnim zborom opravila ua zunaj svojo desetletnico, ki ji je bila idejno posvečena tudi glasbena razstava vseh |>o vojni izišlih glasbenih del. Z velikim trudom jih je zbrala in dobila jio-največ v dar od posameznili založništev in marsikdo je strmel ob pogledu na veliko množico gradiva, marsikdo je videl in se uveril, du smo Slovenci jk> številu sicer majhni, po duhu pa veliki. In ta zavest je dvignila duha, dvignila oči uakvi-šku, kamor je usmerjena naša pot. iz službenih objav Razpust društva. Društvo Skupina Vrhnika Strokovne /veze tovarniškega delavstva v Ljubr! ljuni« jc ruzpuščcno, ker že več lel ne dolnje, niiua nc članov niti imovine in torej tudi ne |«>-gojev za pravni obstoj. Razpis. V zdravilišču nu Golniku se razpisujeta dve mesti jiouiožnih zdravnikov. Namestitev je pogodbena z obojestranskim odpovednim rokom enega meseca. Poleg popolne proste oskrbe v zavodu (/u eno osebo), t. j. hrane, stanovanju s kurjavo in razsvetljavo lini pranja pe-riln, se priznava še mesečni honorar 1500 Din. — Kraljeva banska uprava Dravske banovine. Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. Krenner Edvard, ravnatelj spod. tvrdke Sclicnker v Mariboru. Meljsku ccsta št. 16, je umrl dne 27. aprila 1930 in ni zapustil nobenega »poročil« poslednje volje. Gospoda Go-Idlm F ran ju, not. kandidatu v Mariboru, postavlja sodišče za skrbniku zapuščine. Kdor hoče zahtevati zapuščino za se. mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo dcdii-nsko pravico. Po preteku tega rok« sc bo zn-•pilMčinu. v kolikor so zahteve izkuza-nc, liizročiilu, v kolikor so to ni zgodilo, so bo državi v prid za-stigla. — Okrajno sodišče v Mariboru, dne 22. avgusta 1930. — Bas le Ivan, stavbni, mojster v On« v i. je unurl dne 12. avgusta 1930. Vsi, ki imajo kako terjatev zapuščine, se j>oziivujo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pnii sodišču dne 2. oktobra 1930 ob 9 v sobi št. 3 usUne-no, ali pn do tega dne pismeno. Siecr ne bi imeli upniki, ki. niso zavarovani z zastavno pravico, nikuke nadaljnje pravice do te zapuščine, uko bi /uradi plačila napovedanih terjatev jiošla. — Okrajno sodišče na Vranskem, Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Logatcu, / dne 23. aprilu (930.. in sklepom deželnega sodišču v Ljubl jani, z dne 2. julija 1930., je bila MiJievc Katarina, stanujoča v Dol. Logatcu St. lit. /urada slaboumnosti ome- jeno preklican«. Za jiomočn.ika je bil postavljen K- Slave Karol, posestnik in železničar v Dol. Logatcu St. 71. Drnžbent oklici. Dne 26. sept. 1930 ob 9 bo pri sodišču v sobi št 4 dražba iiepreniičminskih de ložo v do .pašnikov in njiv; zemljiška knjig« Anoovu, 'A vi št. 23, 6/35 vi. št. 86; zemljiška knjiga Copinci 44/180 vi. št. 382. Omilim vrednost 13.378,— Din; nujni«njši ponudek 10.233__ Din. — Okrajno sodišče v Murski Soboti. — Dno 24, oktobra 193» dopoldne ob pol <1 lu, pri sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin, hišo, gospodarskega poslopja: zeinljiCkn knjiga: K o Ojstršku vas. vi. št. 161, 203, „.„il. knjiga K o Pod v rli, \l. št. 177, nem. knjiiig« K. o, Podvrh, vi št. 273. Cenilna vrednost 131.134.23 Din- vred "i*!" Din- "a.j manjši ponudek 00.736 Din. — Okramo sodišče Vransko — Dne 24. okt. 1930 dopoldne ob |k»1 10 l*> pri «o-discu v sobi št. 5 dražba nepremičnin liišo g„. spodarskeg« poslopju in zemljišča: zemljiška knjiga k. o, -S|kkI. Gorfe, vi. št. 115. Cenil nu vrednost 173.775.50 Din; vrednmt pritiklinc 3.j<5. Din ;najmanjši ponudek 115.852 Din — Okrajno sodišče Vransko - Dne 24. okt 193(1 dopoldne ob pol 11 bo pri aodtSču družba nepremičnin, luse. gospodarskega noelopju. zmii-1juWa; zcmljAka knjiga; k o. Male ftra-dov.V. vi »tcv. 33 (brez parcel 551-2, 574-1«, 574-19 5.4-48, 601-66) jn k. o. Podvin. vi. St. 10. Cetri.li,a vrednost 153.574 Din; vrednost jirUikline 6.731 Din; najmanjši ponudek: 102,383 Din. - Okrajno sodi »če Vransko Odprava konkurzn. Prezadolžcnec Bule Anton iz Mokronoga. Konkurz, ki jo |>ii razglašen o imovini prezudolženca, se odpravi, ker sc jo sklenil« prisilna pomni«v* Stoletnica revolverja atensko pristanišče Pirej, kjer je te dni divjal strašen požar (glej sestavek Goreče morje). Letos poteče ravno sto let, odkar je bil izumljen revolver. Potrebno je, da se spomnimo tega ^jubileja«, ne toliko radi izuma samega, o čigar potrebi oziroma nepotrebi bi se dalo debatirati, ampak radi izumitelja. Malo jih jc, ki bi vedeli, da je revolver skonstruiral in izumil 16letni Američan Colt, ki je bil tedaj leta 1830 uslužben na parobro-du, ki je vozil med Bostonom in Kalkuto. Seveda jc bil njegov model v primeri z današnjimi konstrukcijami silno enostaven. Dolar za dolarjem je dajal na stran od svojega revnega zaslužka in v Londonu jc svoj izum patentiral. Leto dni pozneje je dobil patent tudi v Ameriki in kmalu nato jc ustanovil tudi društvo ognjenega orožja, ki jc imelo z ozirom na takratne razmere prccej lep kapital. V Patersonu so osnovali tvornioo, ki je začela izdelovati revolverje. Tedaj jc bil Colt star 20 let. Tvornica jc v začetku slabo uspevala, država v New-Jerseju pa jc odbila vsako pomoč, na katero se jc Colt precej zanašal. Tvornica se je nahajala ravno pred polomom, tedaj pa jc izbruhnila vojna med državo Texas in republiko Lonc Star, ki je bila precej dobro oborožena. Država Texas jc rabila orožje in Colt jc mahoma dobil velika naročila. Tedanje pištole so bile težke po dva kilograma, vendar so bili Texanci prav zadovoljni z njimi, ker je bilo možno iz njih izstreliti pet strelov brez vmesnega polnjenja. Leta 1836. je dobil za svoj izum popolno priznanje vojaških krogov, toda washingtonska vlada je zopet odbila njegovo prošnjo. Nato je stopil Colt v zvezo s kapetanom Walkerjem iz Texasa in skupno sta končala Iz plesalke pilotinja Pred nekaj leti je nastopala v velikem pariškem kabaretu, ki je pozneje pogorel in je bil nedavno zopet pozidan, lepa plesalka. Bila jc to ameriška umetnica, ki je pomenila za dotični kabaret pravcato atrakcijo. Občinstvo je kar v trrmah hodilo gledat lepo plesalko in poslušat izvrsten orkester, ki jo je spremljal. Plesalka se je vsak večer peljala z letalom v London in se potem zopet vsako jutro vrnila po zračni poti. Marsikdo se jc vpraševal, kje dobiva plesalka sredstva, da si lahko dovoljuje tak luksus, toda če bi vedeli, da je plesalka milijonarka Mis Anna Gould, sestra milijonarja Frank J. Goulda, bi se nc čudili. Ze dalj časa pa nimajo Parižani več prilike občudovati lepo plesalko, kajti ta se je poročila z vojvodo Talleyrandom in je tako postala vojvodinja. Pred nekaj dnevi pa si je vojvodinja zaželela obiskati svojega brata, ki* se mudi v priljubljenem kopališču Juan-le-Pi-na ob Sredozemskem morju. Imela pa je samo 24 ur časa. Hitro jc najela hidroplan, čez štiri ure jc že obedovala pri svojem bratu, preži- ZmagovaUce na ženski olimpijadi v Pragi. Od leve aa desno: gdč. Hitomi — Japonka, tfdč. Hargu* — Nemka, gdč. Schumann — Nemka. prvi model. Walker-Colt« revolver jc bil strah in trepet za Indijance, ki so pripovedovali, da imajo beli ljudje v rokah ognjene cevi, iz katerih lahko izpalijo mnogo strelov. Kljub vsemu temu pa je tvornica 1. 1846. doživela polom. Colt je kar na lepem izginil in več let se o njem ni ničesar vedelo. Tedaj pa jc Texas stopil v zvezo Ameriške unije in prišlo je do vojne z Mehiko. Zopet je stopil Colt s svojim revolverjem v ospredje zanimanja. General Taylor je pregledal njegov revolver, ki ga jc dobil lahko pri vsakem Texancu in je zahteval od ameriške vlade, naj mu dobavi večjo množino takih revolverjev. Začeli so iskati Colta in ga v resnici tudi našli. Dobil jc naročilo za več tisoč komadov v vrednosti 28.000 dolarjev. Imel jc torej naročilo, toda ni imel več tvornice. Nagovoril jc nekega drugega tovarnarja, da mu je za nekaj časa odstopil prostore, pozneje pa jc v svojem rodnem mestu Hartfordu ustanovil lastno tvornico, ki še sedaj obstoja. Popularnost »Colta«, tako so imenovali njegov revolver, jc bila vedno večja. Prišla jc ludi ona grozni-čava sezona kopanja zlata v Kaliforniji, ko jc vsak kopač šel za zlatom z nekaj revolverji, Cene »Colta« so silno rastle. Plačevali so že po sto zlatih dolarjev za komad. Coltov revolver se je neprenehoma izpopolnjeval. Kljub temu, da je imel konkurenco, mu je vseeno šlo. Zlasti so uporabljali »Colta« cowboyi na divjem zapadu. Vsak cowboy je vzrastel s svojim konjem in »Coltom«. V 14 letih je Colt zaslužil pet milijonov dolarjev. Njegov tovarna je bila ena največjih na svetu. Umrl jc leta 1862. v 48. letu starosti. vela tam še prijeten večer in se nato zjutraj zopet vrnila v svoj pariški hotel. Potovanje po zraku ji je tako ugajalo, da si je takoj kupila letalo za svojo osebno uporabo. Sedaj jo jc vsak dan videti na letališču, kjer se uri v pilo-tiranju. In kmalu se bo število mladih pilotinj povečalo za vojvodinjo Talleyrand, bivšo plesalko v pariškem kabaretu. Truplo žene hranil pod posteljo V Diisseldorfu se je pripetil redek 'slučaj moške zakonske zvestobe in ljubezni. Zvesti soprog je neki Italijan, dr. Mancini po imenu, po poklicu zdravnik. Pokazal pa je svojo zakonsko ljubezen na res originalen način. Meseca februarja mu je umrla v Genovi žena in žalostni mož je zaprosil v aprilu oblasti, naj mu dovolijo prevoz ženinega trupla v Nemčijo. To mu je bilo dovoljeno, toda pod pogojem, da pokoplje svojo ženo v Nemčiji. Mancini pa je dal truplo svoje žene v neki kolnski bolnišnici mumificirati in jo shranil v svojem stanovanju. Truplo je ležalo v njegovem stanovanju od 14. aprila do 30. avgusta. Na ponovno intervencijo .iblasti, naj vendar da truplo pokopati, je odgovoril, da to ni navadno truplo, ampak mumija in torej po nemškem zakonu ni dolžan mumijo zakopati. Spor jc dospel celo do predsednika vlade, kj je končno odredil, naj se mumija zakoplje. Ko so prišli organi oblasti v Mancinijevo stanovanje, da prevzamejo truplo, ga niso mogli zlepa najti, šele po dolgem iskanju se jim jc posrečilo najti truplo, in sicer pod posteljo. Policija je truplo s silo odnesla iz stanovanja, ter ga izročila nekemu pogrebnemu zavodu, da ga pokoplje. Mancinija pa so radi tega, ker se je protivil oblastem, izgnali iz mesta. Psihološki vzroki Mancinijevega ravnanja še niso pojasnjeni. Nekateri mislijo, da gre za bolesten znak fetišizma, drugi pa mislijo, da je Mancini to delal čisto iz materialističnih razlogov. Proti Manciniju je namreč v teku razprava radi dedščine, pa je mislil, da bo s svojo pretirano »ljubeznijo« vplival na sodnike. Ras je malo verjetno, da bi se v današnjih časih našel tak mož, ki bi tako »ljubil* svojo ženo, da bi njenega trupla niti zakopati ne pustil. Goreče morje V atenskem pristanišču Pireju jc divjal strahovit požar. O katastrofi poročajo sledeče podrobnosti: Bencinska črpalka angleškega tovornega parnika »Donax« je bila pokvarjena in bencin je neopaženo tekel ven ter sc razlival po morski površini. Neki delavec, ki si je kuhal svoje kosilo, je vrgel ostanke ognja v morje in naenkrat je bila vsa morska površina v svetlih plamenih. Plameni so v par minutah objeli dvajset jadrnic in več večjih parnikov. Med posadkami na ladjah jc nastala strašna panika. Mornarji so v begu zapuščali ladje in se rešili na obrežje. Nekaterim mornarjem se jc vnela obleka in v silnih bolečinah so po&kakali v goreče morje, kjer so živi zgoreli. Tovorni parnik »Donax« in več jadrnic so tvorile ogromne goreče stebre. Na vseh ladjah so bile zaloge bencina, ki jc v silnih pokih eksplodiral, kar jc še povečalo zmešnjavo. Požarna bramba ni mogla drugega storiti, kakor da je skušala ladje, ki še niso gorele, spraviti na odprto morje, kar se jc pa le v par slučajih posrečilo. Po zadnjih poročilih je zgorelo dvanajst mornarjev, vendar pa je zelo verjetno, da jc število smrtnih žrtev mnogo višje. Mnogo seb jc bilo močno opečenih. Zgorelo je osemnajst ladij. Škoda je ogromna in jc zaenkrat šc ni mogoče preceniti Iz nočnega New \orka Blagajnik nekega newyorškega kluba se je tc dni po neki svečani klubovi prireditvi pozno ponoči vračal domov. Na oglu ulice je opazil človeka, ki je ležal na tleh in nekaj liho mrmral. Poleg njega sta ležala eleganten klobuk in lepa palica. Blagajniku se je takoj zazdelo, da je postal elegantni neznanec žrtev roparskega napada. »Za božjo voljo,« je kriknil neznanec, ko je prišel blagajnik v njegovo bližino, »že deset minut ni šla tod mimo nobena živa duša I Ali ste saj morda kakega policista videli v bližini?« Blagajnik je odvrnil, da ni videl prav nobenega, toda takoj se je ponudil, da pripelje kakega policijskega agenta. »Ne brigajte se za to,« je odvrnil neznanec, »to mi še bolj prav pride, če niste nikogar videli. Ali ne bi bili tako dobri, da bi mi najprej izročili vašo denarnico in potem pa še blagajno, kjer se nahaja dohodek večerne zabave?!« In obenem mu je pomolil revolver pod nos. Blagajnik je videl, da ne more tu ničesar opraviti in mu je lepo vse zahtevano izročil. Ko je zjutraj stvar prijavil policiji, je zvedel, da je več članov kluba »informiralo« neznanca, da ni nobenega policista v bližini in so mu seveda poleg tega še izročili svoje denarnice. Koliko stane mednarodni mir? Pravkar objavljen proračun Društva narodov za prihodnje leto 1931 znaša 6 milijonov dolarjev. Za ta znesek bo torej človeštvo vsaj leto dni varno pred vojno. Društvo narodov samo: njegove seje, osebje in tiskovine stane 3,300.000 dolarjev. Druga polovica kreditov se porabi v kritje izdatkov obeh ustanov, ki delujeta pod pokroviteljstvom Društva narodov. To sta mednarodno mirovno razsodišče v 1 laagtt in mednarodni urad dela v Ženevi. Radio Programi Kadio-Ljubliana t Petek, 12. septembra: 12.30 Plošče — 13.00 Cas, borza, plošče — 13.30 Dnevne vesti — 18.30 Koncert radio orkestra Ischpold: Kavalirski valček; Boildieu: Bagdadski kalil; Theimer: Marqui-setta; Grieg: Olav Trygvason; Puccini: Madante Buterlly —• 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova — 20.00 Danilo Bučar poje kuplete, Ohcetna godba Magistrov, Samospevi g. Mirka Jelačina. Mozart: Čarobna piščal, arija Tamina; Cajkovsky: Evgen Onjegin, arija Lenskega; Smetana: Prodana nevesta, arija Janka (vse v češkem jeziku); Verdi: Rigoletto, nastopna arija vojvode; Verdi: ples v maskah, mornarska pesem Riharda (vse v slovenskem jeziku); Bizet: Agnus Dei; Melodie religi-euse (latinsko). — 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan> Soboto, 13. septembra. 15.30 Plošče. — 13.00 Čas, borza, plošče. — 13-30 Dnevno vesti. •— 18.30 Koncert radio orkestra. — 19.30 Tedenski pregled. — 20.30 Prenos iiz Belgrada. — 22.30 Časovna napoved in poročila. Dragi programi i Sobota, 13. septembra: Belgrad: 17.30 Mladinski koncert. — 18.00 Popoldanski koncert zabavne glasbe. — 19.30 Zdravstv. ura. — 20.00 Pevski koncert. — 20.30 Klavirski koncert ge. Iluszar. — 21.15 Pevski koncert g. Sta,noje jankovii.ča, člana bel.gr. opere. 22.15 Komedija. — 22.30 Prenos koncerta bala-lajk. — Zagreb: 17.00 Popoldanski koncert ork. — 20.15 Kulturne in društv. vesti. — 20.30 Prenos koncerta iz Belgrada. — 22.24 Plesna glasba — Budapest: 17.30 Popoldan, koncert ork. — 19.30 Veseli večer; nato koncert ciganskega orkestra. Milan: 19.30 Večerni koncert zabavne glasbe. — 21.15 Veliki pester koncert; nato zabavna im plesna glasba. — Praga: 19.45 Koncert orkestra nn pihalo. — 20.15 >V studiu«. — 21.15 Slovaški večer — 22.20 Zabav ni ii koncert. — 23.20 Koncert zabavne, glasbe. — Langenberg: 1730 Večerni koncert. — 20.00 Zabavni večer (koncert ork.) — 24.00 »Mojstri jazza«, plošče. — Rim: 21.05 Veliki pestri koncert, nato plesna glasba. — Berlin: 16.30 Zabavna glasba. — 19.25 Violinski koncerl. — 20.30 Zabavna glasba; nato plesna glasba. — Katovice: 20.15 Zabavni koncert. — 23.00 Plesna glasba. — M. Ost ravn: 19.45 Koncert orkestra na pihala. — 20.15 »V studiu«. — 21.15 Slovaški večer. — 22.20 Zabavnii koncert. — 23.20 Koncert zabavne glasbe. — Leipzig: 19.30 Zabavni kon- | cert radio orkestra. — 20.30 Takse 13, komedija. ' — 21.30 Humor v govoru in žvižganju. — 22.30 Plesna glasba. Razbito poitno letalo. V gosti megli je avstrijsko poštno letalo »A 3«, ki je vozilo na progi Duna) —• Ziirich, v bližini Garmisch-Patenkirchena na Bavarskem zadelo v skalo in se popolnoma razbilo. PHot, major Stojisavljevii, je zgorel Zadnie priprave za volitve v Nemčiji. Uradne volivne žare pripravljajo za državnozborske volitve, ki se bodo vršile v nedelio, dne 14. septembra. Seje odsekov zbornice za TOI Tc dni so zborovali odseki Zbornice za TOI Prvi je zboroval trgovski odsek .iti sicer v torek, dne ')■ t. in, in sicer jkmI predsedstvom na-čelnjku g. Leopolda Bnidcrmanu. Na seji so poročali gg. Ivan Mohorič, o.soblje-nosti zu izvrševanje trgovine -z mešanim blagom ter glede nekaterih obrtno-pravnih zadev. Istega dno je /borovaI tudi industrijski odsek pod predsedstvom načelnika g. Drugotlna Hribarja. Na dnevnem redu jo bil« ra/pravu o reviziji železniških tarj-f (pomočilo o delovanju tarifnega odbora), p smernicah trgovinske |x>lj-tike (poročilo o zborničnem referatu za iz vozniški kongres), o reformi davka nn poslovni promet, o uktuclnih davčnih vprašanjih in o stabilizaciji dinarja. V .sredo se. je vršila seja obrtnega odseka, kjer jc jmkIuI |k>iočilo načelnik Ivan Ogrin, zlasti o ozirom na poslovanje zbornice v obrtniških vprašanjih, nadalje poroča o davčnih vprašanjih, o osnutkih nosili zakonov (obrtnega in stavbnega reda itd.) Odsek je dal več obrtno-prav n.ih izjav in rešil več dispenznih prošenj. Glede nameravanega zakona o zobp-telinični stroki, ki ga namerava izdati ministrstvo za narodno zdravje in |*> katerem bi tn 'fianogu »padala v koinpetcuco ministrstva za narodno zdravje, nc pa kakor doslej v ministrstvo trgovino iu industrije, jc bil odsek v zveri z zastopniki zo/botehniKov mnenja, da naj ta stroka ostane pod konipetenco dosedanjega ministrstvu. Obširno sc razpravljali o tujskem prometni, kjer povzročajo prijavni listi /a inozemske goste mnogo stroškov in neprilik. Obrtno pospeševalni program Včeraj, dne II. t, m., se jc vriši la seja uprave zavoda Zbornice TOI za pospeševanje obrti. Kakor znano tvori uprarviii zavoda ves obrtni odsek, dva člana industrijskega odseka iu eii član trgovskega odseka. Poročilo je podal predsednik g. Ivan Ogrin. ki jc poudarjal, da se je tlelo zavoda v glavnem osredotočilo na pri- reditev tečajev. Zavod je priredil od začetka leta pu do konca avgusta 16 tečajev, kjer ,|e bilo 337 utUdežcucev. Nadalje so bila prirejena 4 prodava« ja, poufciuh potovanj in so «0 podelile podpore 11 prosilcem iz v rst obrtnikov in naraščaje* za strokovno izpopolnitev v šolah, lečajio in delavnicah. Zavod izdaja svoj strokovni list Jugoslovanski obrtniki, ki lopo napreduje. Zavod jc nadalje podpiral z znatnimi vsotami obrtne razstave (11 obrtne organizacije, Od kreditu za obrtno pospeševanje v znesku 210.00» Din, je bilo doslej i/dano nad 140.000 Diu. Ostali znesek pa bo za tečaje in ostale akcije, ki se bodo izvršile v teku leta. Od celokupnega fonda zu pospeševanje obrtništva je ostalo po odbitju vseh stroškov čez 600.000 Din. Program za leto 1911 na je očrt al zbornični tajnik dr. Pretnar. Dosedanje izkušnje «> pokazale, da jc treba pospeševanje obrti usmeriti predvsem v didaktično smer. Treba je obrtni, kom pomagati, da se osomosvoje. Poleg strokovne izobrazbe. pa morajo biti obrtniki tudi trgovci, za kar Imdo služili predvsem koaner-cielni tečaji. Med drugim na-Hierava zavod prirediti tečaje za a v to gensko in električno va-ronje, za slikarje ln pleskarje, za mizartiko lu-/enje, za frizerje, fotografe, za izdelovale« usnjene galanterije, zn galvunoplastiko, za ravnanje. z elektromotorji, za pletilcc, poprav Ijalce galoš, snežk, za montiranje in popravilo radio aparatov in avtomobilov, za nauk o barvah itd. Nadalje so bodo vršili komercialni dnevni in večerni tečaji, iil sicer knjigovodski, jMisebni kflilkulacijskf tečaji za poMiuicv.no stroke, /n trgovsko reklamo, propagamlo, pridobivanje kupcev, za aranžma izložb. Posebne važnosti pu bodo jezikovni tečaji, zlasti /ji obrtniški naraščaj. Predavanju se bodo vtvilu o ravnanju s stroji, železobetomi, ureditvi iu opremi delavnic, varenju, arhitekturi, o davkih in socialni zakonodaji. Nadalje ima zavod v programu podpiranje strokovnega šolstva in študija. Zavod bo sodeloval tudi z drugimi Institucijami za pospeševanje obrtništvu. Nalo se Je določil v proračunu fond za ureditev delavnic iu predavalnic v znesku 150.000 Din. dočim jc namenjeno za ostalo obrtno pospeševanje 210.000 dinarjev. Res obsežno je delo, ki ga je doslej napra-v ii zavod in vse kaže, du bo to delo (hi* la lo še intenzivnejše. Narodna banka o gospodarskem položaju Narodna banka' kraljevine Jugoslavije je Vdala poročilo o gospodarskem položaju v naši tfržavi v drugem četrtletju. I/, tega poročila po-•nemanio sledeči splošni pregled. »V teku drugega četrtletja 1950 so se opažale posledice težke depresije v inozemskem gospodarstvu v jako veliki meri. Znto se ugodni razvoj, ki smo ga opazili v prvem tromesečju ni mogel nadaljevati. Položaj Industrije se je poslabšal. Poljedelstvo pn nadalje trpi pod nizkimi cenami, toda žetev, ki jo cenijo za zelo obilno, daje nado, da bo škoda, ki izhaja Iz padca cen deloma kompenzirana 1. večjim pridelkom. Pretirano je. če. rečemo, dn sc v splošnem gospodarski položaj slabša. Glavni znaki kažejo nasprotno, da je gospodarski položaj ugodnejši. Predvsem je. podčrtati padec številu konkurzov. Državni dohodki izkazujejo v primeri z drugim četrtletjem velik dvig. Trgovinska bilanca, ki je običajno v prvi polovici leta pasivna, izkazuje v teku drugega tromesečjn znatno zmanjšanje deficita v primeri z odgovarjajočo dobo lani. V prvih šestin mesecih sc jc izvoz povečal v primeri z istim časom lanskega leta za 374 utMi. Din, Istočasno pn je uvoz nazadoval /m 200 milj. Din. štcvjlo brezposelnih je * teku četrtletja znatno nazadovalo. Neugodni pojnvi pn so zmaujšnnjc produkcije premoga in števila nnto-vorjenih vagonov. Dovoljeno jc ugotoviti, da sc nahajamo v realnih pogojih /m izboljšanje gospodarskega položaja v državi, toda brzina in obsežnost tega izboljšanjn je sedaj odvisna od razvoja gospodarskih prilik v inozemstvu.«!: r V Pred zaključkom velesejma St' štirje dnevi nas ločijo od zaključka velesejma oziroma jesenske razstave. Ze dolgo nismo imeli prilike videti tako lepe razstave, pri kateri je zlasti povdariti dejstvo, da razstava nima toliko trgovskega, kolikor kulturno gospodarskega in vzgojnega momenta. Temu cilju odgovarja in služi ves aranžman razstave. Navzlic temu dejstvu je bil ludi upoštevan trgovski moment, kar dokazuje veliko število razstavljavcev — uglednih tvrdk, ki so razstavile blago res odlične kakovosti. V okrilju velesejma prirejene velike razstave: gospodarska, lovska, misijonska-etnološka in higijenska, beležijo stalno velik obisk. Obiskovalci prihajajo iz vseh delov države, da si ogledajo zanimivo in poučno razstuvo ter obenem naročajo in kupujejo razstavljene industrijske in obrtne izdelke. Kupčijska plat prireditve je zadovoljiva. Danes je prispela skupina lesnih industrijcev Iz Zagreba, med njimi Aleksander Sohr, gen. ravn. Našičke, Adolf Schlesinger, gl. ravn. Podravine in Makso Mautncr, tajnik Zveze lesnih industrijcev v Zagrebu. Velesejem obiskuje zadnje dni posebno veliko šol in vojaštva. Jesenski velesejem traja še. do vključno 15. t. mes., torej še štiri dni. Zalo priporočamo vsakemu, da zadnje dni porabi za obisk velesejma in specialnih razstav. Padec indeksa cen Pravkar je objnvila Narodna banka svoj vele-trgovinski indeks za mesec, avgust (19'2G ^ 100). Cene v posameznih skupinah so bile sledeče: rastT. proizv. živ. proizv. miner, proi/.v.' ind. proizv. skupni indeks julij 00.7 97.7 89.1 80.2 88.8 avgust 93.9 96.7 88.0 79.7 87.7 Po skoku meseca julija je skupni indeks padel in sicer za 1 točko. Izmed posameznih indeksnih skupin je indeks rastlinskih pridelkov najbolj popustil in sicer za 3 točke. To izvira od velike razlike v ceni novega pekmeza (ki so ga v prejšnjih mesecih računali po ceni starega pekmeza s 83 točkami), razen tega je tudi konoplja popustila za 1 točke, dočim se je cena pšenice, ječmena, fi-Ihla in sena popravila. Indeks Živinorejskih proizvodov je popustil skupno za 1 točko. Padle so cene ovac, ki se ta mesec prodajajo same. v prejšnjih mesecih pa z jagnjetom. Padle so tudi cene jančjih kož, kakor ludi zaklane perutnine. Večji skok se opaža pri cenah prašičev, dvignile so se cene volov, govejih kož in jajč. Indeks industrijskih proizvodov in mineralnih je padel vsak za pol točke. Pri industrijskih proizvodih so popustile cene usnja, moke, železnino, superlosfaln in bombažnih pred i v, dočim ko so ccne mekinj poskočile. Pri ostalih predmetih so cene ostale neizpremenjeno. Če primerjamo cene na svetovnih trgih, vidimo podobno nazadovanje v avgustu z izjemo Nemčije in Italije, kjer so cene narasle. Padel pu Je velelrgovinskl indeks prol. Fisherju v Angliji. Franciji in Uniji Živinorejska razstava v Celju V torek dne 9. septembra t. I. se je vršila v Celju na Glaziji velika razstava govedi za sodni okraj Celje, in konj za celjski in vranski sodni okraj. To je bila prva tovrstna prireditev po vojni. Da se je mogla razstava lako lepo prirediti, gre predvsem zasluga domačini denarnim zavodom, ki so prispevali za nagrade živinorejcem prav lepe zneske. Tako je prispevala Ljudska posojilnica v Celju 5000 Din, Mestna hranilnica 5000 Din, Celjska ]iosojilnica 2500 Din in Hranilno in posojilno društvo v Celju 000 Din. Dalje je prispevala za nagrade živinorejcem še bivša mariborska oblast, samouprava 20.000 Din in okrajni kmetijski odbor 8000 Din. Da se pa je omenjena razstava vršila baš v Celju in ne v drugem kraju, gre zasluga g. županu dr. Alojziju Cioričanu, ki je prispeval 5(X)0 Din za ureditev razstavnega prostora na Glaziji, ker jo celjsko sejmišče za take prireditve neprimerno in premajhno. Ze v jutranjih urah so se pomikale skozi mesto dolge vrste lepih živali, zlasti iz okolice fcent Jurja ob juž. žel., na lepo urejen razstavni prostor, kjer se je ob 9 vršila slovesna otvoritev razstave. Razstavo so poeetill g. inšpektor ing. Josip Zidanšek kot zastopnik banske uprave, dalje g. glavar dr. Hubad, načelnik okr. kmetijskega odbora g. Al. Mihelčič in g. Martin Zupanu iz Maribora. Najprej je zbrane zastopnike oblasti in živinorejce pozdravil predsednik kmetijskega odbora g. Mihelčič, nakar je po kratkem nagovoru g. okrajnega načelnika pričela trojna komisija ocenjevati živali. Skupno je bilo prignanih 280 goved, od teh 130 krav, 84 tel ic in 60 bikov in bikcev. Konj pa jc bilo samo 21 in 7 Žrebet, kar nam jasno kaže, da konjereja pri nas od dne do dne bolj peša, ker ni več rentabilna. Med govejo živino so se zlasti odlikovali stari biki, ki so bili nekateri prvovrstne kvalitete. Tudi krave, predvsem one iz živinorejske zadruge v Šent Jurju. so bile nekatere prav lepe. Telice pn nikakor niso mogle zadovoljiti. V splošnem je bil prignani materijal prav dober. Najbolj so se odlikovali kraji St. Jurij, Dramlje in Vojnik. V Savinjski dolini pa Je še vse premalo pravega zanimanja za umno živinorejo. Glede pasme so bile večji del domaČe si-vopšenične, le nekaj je bilo sivih (montafoncev), kot n. pr. one g. Pollaka iz Novega kloštra pri Sv. Petru, ki so bile res krasne živali. Nagrad se je razdelilo v denarju 39.000 Din, dalje 18 kolajn, srebrnih in bronastih. Prvo uugrado za bika jc dobil posestnik Zdolšek Jožet iz Hi. Jurja ob j. ž. v iznosu 600 Din iu srebrno kolujno. Za kravo pa zopet iz 5t. Jurju posestnik Martin Kroflič v iznosu 400 Din in srebrno kolajno. Prve nagrade jc dobilo 9 krav in 3 biki. Druge nagrade 52 krav In telic ter 19 bikov. Tretje nagrade 108 krav in telic ter 25 bikov. Najlepše živuli so so fotografirale in odbrale za razstavo v Zagrebu. Pred razdelitvijo nagrad se je v kratkih nagovorih opozarjalo živinorejce na še večje zanimanje za živinorejo, ki ima v naših krajih kot glavna panoga gospodarstva največ bodočnosti. rastna hranilnica v »igasta 1930. Belgrad, ti. sept. AA. Prihranki so v avgustu narnstli. Pristopilo je 3311 novih vložnikov, tako da iih je zdaj pri poštni hranilnici 109.560. Vsota vlog je narasla za 10 milijonov Din, tako da znašajo hranilne vloge konec avgusta 177« milij. Din. V mesecu avgu- stu je bil otvorjen 101 čekovni račun. Zdaj ie pri Poštni hranilnici 18.745 čekovnih računov. Čekovni promet Ja v avgustu znašal 5788.8 mltlj. Din. Na vseli čekovnih računih je bilo vloženo skupno 847 milij. Din. Skupne hranilne vloge in saldo če-kovnih računov so presegle milijardo dinarjev. Dabave. Ravn, drž. rudnika Ureza sprejema do 18. t. ni, ponudbe glade dobave meril, bitov, uzd, vijakov, zakovic itd. — Ravn, drž. rudnika Velenje sprejemu do 22. t. m. ponudbe glede dobave 1800 kg betonskega železu. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 8000 kg kompi-csorske.gu olja, 1000 kg cllin-derskega olja in 3000 kg strojnega olja. — Ravn. drž. rudnika Kreku sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave I kompletnega hladilnika za avtomobil, 1 kompletne žage za drogove, 4 komadov polnih gum, 1 svinčenega kabla, raznega jeklenega niaterijala, 800 kg vijakov ler olode dobave 1 jeklenega |ierena za avtomobil. — Dne 2«, t. m, se bo vršila pri ravn. drž. rud. podjetij v Sarajevu licitacija glede dobave skretnic; pri ravn. drž. žel. v Sarajevu pa glede dobave brezovih metel iu raznih ščetk. Borza y Dne 11. septembra. DENAR V današnjem deviznem prometu jc prišlo do zaključkov le v devizah BudimpeBta in Dunaj, ki ju Jo dala Narodna banka, in v devizi 't rit, kjer je bilo zaključeno privatno blago. V tečajih ni izpre-inemb i izjemo Dunaja, ki Je popustil, Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2274 bl„ Berlin 1345.50 bi., Bruselj 787.71 bi.. Budimpešta 987—900 (988.50), Curih 1095.90 bl„ Dunaj 796flri-799.05 (797.55), London 271.64 bi., Newyork 56.37 bl„ Pariz 2*21.76 bi., Pragu 167.62 bi., Trst 294.60—296.(10 (2915.60). Zagreb. Amsterdam 2270—2276, Berlin 1344 —f347, Bruselj 786-789. Budimpešta 987.55— 960.55, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 706.05— 799/15, London 274.24—275.04, Neuvork 56.27—' 56.47, Pariz 221.76 bi., Praga 167.22—168.02, Trst 294.616 —206.616, — Skupni promet brez. kompenzacij je znašal 5.1 uiilij. Din. Belgrad. Berlin 1844-1347, Bruselj 796.24— 790.24. Budimpešta 986.65—089.65, Curih 1094.40— 1097.40, Dunaj 796—799, London 274.24—275.04, Newyork 56.27—56,47, Pariz 220.76—222.76, Praga 167.22-168.02. Milan 294.4fl-296.40. Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 207.50, Atene 6.68, Berlin 122.745, Budimpešta 90.25, Bukarešt 3.075, Carigrad 2.445. Dunaj 72.81, London 25.05875, Madrid 56.25, Pari/. 20.235. Praga 15.2925, Sofija 3.735, Trst 26.99. Varšava 57.76, Kopenha-gen 137.95, Stockholm 138.50, Oslo 137.95. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5375, (valuta) 12.535. VREDNOSTNI PAPIRJI Danes je bil na zagrebški liorzi znatnejši promet v državnih papirjih. Vojna škoda je bila nekoliko slabejša, dočiin se jc učvrstilo H'/c Blerovo posojilo. Med bančnimi delnicami so bili zakljuiiki v delnicah Poljobanke po včerajšnjih tečajih, nadalje je popustila Jugobankn. Ponovno je narasla Praštediona, ki je bila zaključena po 927.50. V Industrijskih papirjih ni zabeležiti znatnejših sprememb, zaključkov ni bilo. Med pnroplovnimi družbami je bila zaključena Dubrovačka, ki je v primeri z včeraj nekoliko oslabela. Ljubljana. 8% Bler. pos- 98 bi., 7r/< IJler. pos. 87.25 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 925 den., Kred. utvgd 170—180, Vevče 124 den.. Stavbna 40 den., iiešir 105 den., Ruše 280—300. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.75—88.375, agrari 55-55.75, voj. škoda ar. 441-442.50 (441.50), kasa 441—442.50, 9.. 10., 11. 442 bl„ 12. 441.50— 442 (441.50). srečke Rdeč. križa 62 bi., 8% Bler. pos. 97.50—98 (98), 7% Bler. pos. 86.75—87. 7% pos. Drž. hip. banke 80.50—86.125, 6% begi. otiv. 76—77. Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 3« den., Poljo 55.50—56 (56), Kreditna 96 den., Unfon 191 den., Jugo 7750 —78 (77), Lj. kred. 122 den., Medjunarodna 65 d., Narodna 8100—8250, Obrtna 36 den., Praštediona 924—926 (927.50), Etno 150—160, Srbska 188 den.. Zemaljska 190—132. Industrijske delnice Nar. šum. 25—30, Guttmann 152.50 dem, Slaveks 60 den., Slavonija 200 den., Našice 1100—1250, Danica 102 bl„ Pivara Sar. 170—190, Drava 215—235, Šečerana Osjek 312—314, Nar. ml. 20 den., OsJ. Ijev. 180 d., Brod. vag. 105. Union 120 den., Vevče 124 den., Isis 40.50, liagusea 395—402 (400), Oceania 200— 225, Jadr. plov. 500—510, Trboveljska 897 —400. Belgrad. Narodna banka 8150—8240, 7% iuv. pos. 92—93, agrari 56—56.50, vojna škoda 155, 11. 462, 12. 464.50-465.50, Tob. srečke 35, srečke Rdečega križa 52—56, 7% Bler. pos. 89.50. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 86—86.75, Nevvvork: H% Bler. pos. 96.50—97.25, 7% Bler. (k>s. 80.625— 86.75, 7% pos. Drž. hip. banke 85—85.26. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 90.60, Wiener Hankverein 17.90, Creditanstalt 47.60. Gscompteges. 159.30, Živno 91.85, Aussicer Chemische 173.75, Ruše 35.50, Alpine 24.80, Trboveljska 49.20, Kranj, ind. 41, Pragcr Eisen 347.50. Leykain 4.50, Rima Muranv 84.1 o. Hmelj Niirnkcrg, 11. sept. as. Danes je bilo pripeljanih na trg 300 bal. prodanih jc bilo 150 bal. Do-seglH se je za srednji hallertauski hmelj cena 50 do 70 mark. za prvovrstni badenski hmelj 55 mark, za prvovrstni tetnauški hmelj 90 do 100 mark, za gorski hmelj pa 60 mark. Inozemskega hmelju ni bilo na trgu. Razpoloženje Je ostalo neizpremenjeno mirno. Cena za tetnauški hmelj Je zelo čvrsta. Žitni trg Tendenca na žitnem trgu jepostala čvrsta. Cene pa so zaenkrat ostale neizpremenjene, razen na ljubljanski borzi, kjer so sc zvišulo za pšenico. V ostalem noti rajo: pšenica Sombor okolica 162.50, Srbobran 165, ban. 162. koruza nav. bačka 115, okroglasla 120, oves bački 130, vse franko nakladalna postaja. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 22 vagonov pšenice, 2 vagona ječmena, 15 vagonov koruze, 3 vagone moke, 7 vagonov otrobov. Tendenca mirna. Budimpešta. Tendenca čvrsta, koruza mlačna. Promet miren. Pšenica okt. 15.80—15.84, /akij. 15.81—15.82. marec 17.20-17.25. zaklj. 17.20-17.21, maj 17.55—17.62, zaklj. 17.60-17.61, rž okt. 9.62—9.74, zaklj. 9.64 —9.65. marec 10,77-10.88, zaklj. 10.83—10.84. koruza sepl. 14,80, maj 14.04— 14.40. zaklj. 14.04-14.06. Sporf V Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 va- gona oglja, 1 vagon bukovih drv. Tendenca mlačna. Kksekntlvno prodanih je bilo 35 vagonov bukovih cepanic fko vag. Rakek 14.25 Din. Povpraševanje je zn 480 ma smrek, ip Jol. desk 22 mm 4 111; za 100 vag. buk. drv niel. fko Zaoreb. Ponuja se hrastov Jamski les to. 50 vag. 2.50-4 m 18-20 cie. Plavalna tekma l. P. P, t L P. P. In ljubljan* skega plavalnega podsavrza. V nedeljo. 14, t. m„ l(|iu' ob 10 in popoldne ob J5 se vrši na kopališču SK Ilirija plavalna tekma reprezentance ljubljanske in zagrebške plavalne podzveze. Srečala se bodeta v giavuem Victoriu, Sušak. kt jc leti;* na iiupozuiiteu način zmagala uu juniorskein državnem prvenstvu, zahvaljujoč to krasno zmago svojim odličnim damam, brez dvoma najmočnejšim v naši državi iu naSa domača klubu Ilirija iu Primorje, ki sta letos, zlasti pri juniorskeni državnem prvenstvu |m>-ka/ula veliki napredek s tem, du sta si pridobila tretje oziroma četrto mesto, Ljubljano bost« okrepila dva mariborska plavalcu, ki sta v prsnem in hrbtnem plavanju prošlo nedeljo dosegla lepe rezultate. Tod« tudi Victorio bodo okrepili nekateri člani i/. Karlovcu in Zagrebu, predvsem državni prvak v skokih s stolpu, Grilc in državni prvak v seniorskeni prsnem plava 11 ju Krankovič. O dobrih lastnostih reprezentance Zl'1'a ni treba mnogo govoriti, kajti krasne zmage pri da-, prvenstvu in novi državni rekordi odličnih dam Viotorie: Medanieevc, Župamove, Wimme-rove, Bjerove itd,, pričajo o moči moštvu, ki nastopa v nedeljo. Se n iorji Victorio so odnesli krasilo zmago v štafeti * X5() m prosto nad spitskim Jadranom, klubom, ki ima najboljše sprihterje v državi. Tudi hrlitna plavača Marcela jn Mini sta odlična plavalca, ki sta edina v stanu nuditi odpor rekorderju Primorju Wilfanu. Oglejmo si šc zastopnike Ljubljane, Našo dame. so v sprin-tu nekoliko slabejše, toda v prsnem in hrbtnem plavanju, bi zainogli minus v spri nt u izenačiti. Pričakovati jc vendar, da bodo naše dame tudi nbrovni'k(i dosegel proti su.šački Vieto-rii neodločen rezultat. Največ igralcev 7.u reprezentanci I.PPa bo dalo Primorje. ojočeni bodo z igralci Ilirije. Watcr|)olo moštvo jc v zadnjih 14 dneh imelo precej u »prisilili treningov. Ce vse to seštejemo, pridemo do zaključka, «la sc Ivo do zadnja točke vodilu ostra borba. Radi tega je pričakovati ne samo ostre, ogorčene borbe, temveč tudi izbornili rezultatov. Bonba obeh rcprezcntauc lin najzanimivejša letošnja prireditev, saj IkkIo nastopili pla-vači najmočnejših podi/vez. zato bo gotovo naše občinstvo poselilo to prireditev. Našu iwii>ovedo-vanja, da so združeni ljubljanski plavalo iu plavalke najmočnejši v državi, se morajo uresničiti. Ta prireditev je pa še v toliko pomembnejša. ker je to zadn ja tekma, v kateri bo priljubljeni trener Den t z prid odhodom v svojo domovino imel priliko v ideti sadove enoletnega na|x>riicga dela. Novi trener Drago Ulaga, bo va videl kakšne pUivake v naprej vodil. Propagandni Inhkoutlelski meeting priredi v nedeljo, dne septembra t. L, SK I liri ju na svojem igrišču ob Celovški cesti. Program ob-seg-a: tek 100 m se.u, tek 60 111 jun., met diska I kgr jun.. tek 400 met. sen., skok v dailj jun., met krogle sen., tek 1000 m jun., skok v dalj. sen., tek 1000 111 se n., skok v višino sen., štafeta 4 X 100 sen. Tekališčc meni "W(i 111, je pokrito z iigaski jn Ima 2 nedvignjen« zavoja. Tekmuje sc po pravilih JLAS in imajo pravico starta vsi atleti. Nagrade: prvi 3 v sen. disciplinah dobe kolajno, prvi 3 v jun. disciplinah dobe diplomo. Prijave s prijavnimi, ki znaša za sen. točke 10 Din. za jun. točke 5 Din. za štafeto l> Din. jc trelia po»la«i najkasneje do 21. septembra ti« naslov kap. V i/.juk. Ljubljana, kavarna K v ropa. SK Mladika. Danes ob 8 zvečer sestanek. — Predsednik. KanHl zopet premagani Južnoafrikanska plavačicn Pcggy Duncau j«- 9. septembra preplavala angleški Kanal. Spustila se je v vodo pri Gria.Nez in doseglo South Foreland (vzhodno orl Dovver-u) ,v 16 in jk>1 urah. ras, ki gn je Dimen nova dosegla je zn 2 uri slabši od ženskega rekorda, ki g« ima še vedno Američanka Gertrud Fderle. Obenem pa je. čas Duncanove za 3 in pol ur slabši od močkegu rekorda, ki ga je dosegel Francoz Micltcl. Skupno sc je sednj posrečilo šestnajstkrat preplavati angleški kanal. Razno Zadovoljni Francozi. Pred kratkim se je vršil v Hannovru mednarodni lahkoatletski miting med Nemčijo in Francijo. Vsa prireditev se je končala z^ obojestranskim zadovoljstvom, kajti čeprav so Francozi izgubili, vendar težko priznavajo nemško nadmoč. Hočemo pa povdariti veliko zadovoljstvo francoskega tiska, ki ie navdušen nad krasnim sprejemom francoske delegacije. V Hannovru so Nemci svoje go»te namestili v najčistejšem hotelu, jim dali vse, kar »o želeli. Francozi so se počutili bolje nego doma, kajti pozdravi nemških oblastev, mestnega zastopstva ter drajocena darila i* vseh strani so ustvarila nedosegljivo veselo razpoloženje. Tudi veCerni banket, ki so ga priredili Nemci v slovo Francoaom, je potekel v najlepši prijateljski slogi. — Prihodnje leto, ko se bo la miting priredil v Parliu, bodo Francozi pokazali svojo gostoljubnost. Morda bo šport eden najodličnejiih faktorjev v zblltanju obeh velikih, včasih si tako sovražnih narodov. Svetovne teaek« tekme, ki so te za 1. 1930 pravkar končale v Pragi, se bodo vnovič priredile 1. 1934, in »icer v Londonu. Tako so namreč-sklenili na ženskem kongresu v Pragi. Na novo ao sprejeli v članski imenik Ogrsko in Palestino. Mali oglasi Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'500in. Najmanjši znesek 5Din.0glasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Zaoqla*e stroqo ltqovskega in reklamneqa značaja vsaka vpjtica 2Di'r. Najmanjši znejckIODin.Pmtojbina za šifro2Din.V>akogla> ireba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena tnamka.Cek.račun ljubljana10.Swel3t.23-2« iiufbeiiecjo kuharica samostojna, govori tudi lemško, išče službo s 15. sept. pri boljši družini ali ori samskem gospodu. Naslov v upravi pod štev. 10.425. Zaslužek Iščem za vse kraje v državi zastopnike za prodajo nove patriotične slike. Prodajo je odobrilo in omogočilo pristojno ministrstvo. Zaslužek 3—6000 Din mesečno Obrniti se jc osebno ali pismeno Izdavačkoj kancelariji -Beograd, Kolarčeva 3 1. Drogerij. pomočnika izurjenega in zanesljivega, ki je odslužil vojake in je jugoslov. državljan, z dobrimi priporočili, sprejme Engleska drogerija v Beogradu. - Pismene ponudbe s fotografijo naj se pošljejo navedeni tvrdki. ilužbodobe Pošteno služkinjo 18—20 let staro, zdravo, katera zna nekaj kuhati, se sprejme v boljšo hišo. Prednost imajo kmetska dekleta. - Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 10.413. Kamnoseški pomočnik se išče za takoj. Delo v notranjščini poslopja, ki traja circa tri mesece. -Stavbenik Schell, Ljubljana VII, Maurcrjeva 29. Učenke ia mehanične umetno vezenje in predtisk sprei-•ne Matek & Mikeš, Ljubljana. Dalmatinova ul. 13. I/.borno kuharico ifcče gospodinjsko podjetje s 15. septembrom ali pozneje. Naslov se izve v Uradniški menzi. Maribor. Slomškov trg 17. med 12 in 14. Magister farmacije izurjenega in zanesljivega, ne nad 35 let starega, ki je jugoslov. državljan ter je odslužil vojake, z dobrimi referencami sprejme Engleska drogerija v Beogradu. - Pismene ponudbe z osebnim opisom in fotografijo. Mesto stalno, plača dobra. Blaga jničarko za kuhinjo restavracije -se išče. Lahko z ljudsko 5oIo z dobrim spričevalom od poštenih staršev. ?ism. ponudbe na upravo »Slov.« v Mariboru pod: »Blagajničarka začetnica«. I Gosli poučuje biv: učitelj konservato-rija, Študcntovska ulica 9/1. šoferska šola I. oblast, konc., Camernlk, Ljubljana. Dunaiska c. 36 l.lugoavto). - TeL 2236 Pouk in praktične vožnje Klavirski pouk temeljit, daje učiteljica. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10362.. Stanovanja Mcblovana soba se išče s strogo separi-ranim vhodom v visokem pritličju ali L nadstropju v sredini mesta Ponudbe pod »Meblovana« upravi »Slovenca«. Stanovanje solnčno sobo in malo kuhinjo s pritiklinami, v mestu, dobe takoj dva ali trije družinski člani. Mesečno 320 Din. Naslov v upravi pod št. 10.461. Prijazno sobo opremljeno, vhod posebej, oddam s 15. septembrom solidnemu gospodu ali gospodični v Trnovem. Naslov v upravi pod št. 10.429. mrnrm Glasovirje in piani ne »Dalibor« (ČSR) opetovano razstavljamo na Velesejmu v Ljubljani, paviljon »E«. od 31. VIII. do 15 IX. 1930. Izrabite to priliko za nakup prvovrstnega instrumenta »Dalibor« poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. CHSB3 Restavraterja sposobnega prevzeti novo otvorjen hotel z restavracijo za več let v najem, eventuelno, kupiti ga, iščem. Hotel odprt celo leto. Vprašati: Hotel »Zagreb«, Senj. Posestva Hišica dve sobi in kuhinja, ob Streliški' ul. 33, naprodaj. V Ljutomeru jc trgovska hiša po ceni naprodaj. Najbolj pripravna za veščega steklarja. Pojasnila daje A. Lentz, Maribor, Aleksandrova 67 SSiSffl fiHMHLJdMaBMHH Gradbeno podjetje »Probuda« kupi rabljene poljske tračnice in va-gončke. Kamen za stavbe in za posipanje cest oddam v kopanje na Vrhniki ob glavni cesti št. 336. J« Uradna valnostl, da stalne zasledujete gospodarska In druga porotlla v dnevniku „Slovencu" In pregledata tudi njegov oglasni del. Trgovcu In obrtniku, pa tudi poljedelcu Ja najtooljil svetovalec „Slo-venec". NaroCa se pri upravi v Ljubljani ali pri njenih podruinlcah ln zastopstvih Čitajte in širite »Slovenca«! Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. ■ Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D L. Brozovič, Zagreb. Ilica 82. Kemič. čistilnica perja III.a za obijanje kratke za mizarje oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunajska c. 46. Telefon 28-20 in 25-95. Drva. odpadki ori žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel 2244. 10 vagon, krompirja belega, prodam po 70 par franko vagon Ptuj, in 5 vagonov zeljnih glav. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 10.430. Sobo za stanovanje ali pisarno oddam nasproti glavnega ; kolodvora v novi hiši ' »Vzajemne zavarovalnice« Naslov pri hišniku. Obrt Kruino moko in rženo moka ▼edno svežo. kupite zelo ugodno pri A. VOLK, LJUBLJANA R e* 1 i e v n cesta 24. Obiskovalcem velesejma se vljudno priporoča velika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otročjih in igračnih vozičkov. Prvovrstno blago, nizke cene. — Ceniki franktf. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkpv in delov. Ljubljana, Karlovška cesta 4 (postaja cestne železnice). Za !a /tvC" /fj/lUVlOAJ I^VJKK/ AajVOO nZi -ko&A HU&MmG v t^o^ervi 4 jU!. I 1000 Din prihranite, ako izdaste za Nikoprost 76 Din, Razpošilja Lindič — Ljubljana, Komenskega 36, Širile »Slovenca«! Autotaksi — Hočevar Novo mesto-Kandlla Telefon št. 18 izmed sodobnih književnih izdaj so mm in m priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60*—. jugoslovanska knjigarna v LJubljani. Rcstavraterfi in gostilničar)!. pozor! Oglejte si naš najnovejši patent ..ElehfrlCna zraCvro pumpa m pivo" katera deluje avtomatično v paviljonu F" $|C¥. 110/18 SeveroceSko lovoma vagonov ln slroiev 0. d. CeSka Lipa Dijaškim roditeljem, privatnim in rednim dijakom srednjih šol! Profesorji zavoda »H a j d u k o v i č« so pričeli z vpisovanjem za pripravo novih učencev iz vseh predmetov za vseh osem gimnazijskih razredov. Predavanja sc prično 6. oktobra t. 1. Tečaji so dnevni in večerni, in sicer: 1. Za privatne učence (- k e) , ki so iz kakršnihkoli razlogov ostali nešolani, pa jim je šola potrebna, ali pa so izgubili kako šolsko leto in ga želijo nadomestiti, 2. Za redne učence (- k c) , ki so radi slabih ocen, bolezni, izključitve ali iz kateregakoli drugega razloga izgubili kako šolsko leto. Lahko vse nadomeste. 3. Za učcncc (-ke) strokovnih šol, ki želijo gimnazijsko pripravo. V kratkem času jo lahko dobe. 4. Za one maturante, ki so odklonjeni na januarski rok. 5. Dopisovalna predavanja za one učence (-ke) (uradnike, trgovce, obrtnike), ki jim delo nc dopušča, da bi kraj, kiei prebivajo, zapustili. Vsak učenec (-ka) tc šole polaga koncem tečajnega leta izpit pred komisijo državnih profesorjev v državni gimnaziji in prejme izpričevalo o izvršenem razredu iz državne gimnazije, ki pa ima isto veljavnost kot ono rednih učcnccv državne gimnazije. Angažirani so najboljši strokovni profesorji ter je vsakemu marljivemu učencu uspeh zagotovljen. Pogoji so zelo ugodni. Za siromašne učence velik popust. Vzgo-jcvališče pod strogim nadzorstvom profesorjev. Podrobnejša pojasnila daje in vsak dan vpisuje: M. Popooič, Beograd, Njeguševa ulica 29. — Telefon 16-63, ■SS-s, ■2l»Zo c SO»wO S ga-r5esa. * .^r ri< » - o .itw — S.5 — •"•n Ulja! 3 Si B .. oo — Si,™ T 3 »3 0 ..K ► ..3« so • JU .. « llfrgSg IE 8« u n > S. -i » ■ ti >■ - "Sopi I 3 a ' ~~ " •» CO — ? d S »i ► _ ► . o a " m sit- ■ O ► A >:ne morem vam prav natančno reči, kakšne jedi ima ta možakar pripravljene; ker pa trdi, da »vse čisto doble in polno lepe jako vse«, upam, da vas ne bo zastrupil.« »Pojedel bi ne vem kaj,« reče Mihael smeje. »Saj že cele dneve nisem niti povprečno dobro obedoval.« Obed so pripravili v največji sobi najodličnejše hiše. Udeležili so se ga Mihael in Lovro, Tim, Čeng, kapitan Richards in nekateri njegovi možje, Eh Sang pa je bil točaj. Trije vaščani pa so stali pri vratih na straži, da ne bi gostov kdo motil. Med obedom so se pogovarjali največ o tem, kaj naj prav za prav storijo z jetniki. Zaloga živeža je bila res precejšnja, vendar pa bi jo bilo treba še povečati, ako bi hoteli jetnike tudi le za kratek čas pridržati. Ker so imeli zdaj dva motorna čolna, bi Holandci lahko takoj od pluli v Makao ali Iiong Kong, pa Mihael je mislil, da svojega mesta ne sine zapustiti, dokler ne bo zanesljivo spoznal, da gusarji niso več opasni. »Gusarstva v kitajskih vodah ne bo nihče popolnoma iztrebil,< pravi kapitan Richards. Pokrajina je namreč preogromna, saj je ne morete povsod s policaji našpikati. Res je naše brodovje skozi cele rodove zločince zatiralo, ni pa jih strlo; zdaj ko je vsa država v strašni zmedi, si pa tudi lahko mislite, da bo gusar-stvo iznova vzcvetelo.« >Mord a bodo pa lopovi za nekaj časa vendarle mirovali, zlasti zdaj, ko smo ujeli njihovega poglavarja,« pravi Mihael. >Zato nameravam Ming Vang Tanga peljati v Hong Kong in ga tam —« V tem hipu pa so naenkrat zaslišali, kako so se pred vrati ruvali, cvilili in se zmerjali. Vse omizje je umolknilo, Eh Sang pa je skočil k vratom in začel kričati in zmerjati. Malo je manjkalo, da ga niso podrla na tla vrata, ki so se nasilno odprla in v sobo je planil plešast Kitajec, ki si je bil s silo priboril pot mimo vaščanov, ki so stražili. Eh Sanga je pograbil za ovratnik in nekaj hipov sta imela prav živahno rokoborbo, ki sta jo spremljala s petjem kitajskega psovanja. Nato pa je Eh Sang moža nenadoma spustil, stopil k svojemu gospodarju in mu rekel: »On reči on treba govoriti gospon. Jaz poznati lump doblo: jaz gledati videti, on lump v molje taklat, ko dva kos gospon iti loviti v Bantam.« Iz tega nenavadnega stavka, ki ga je Eh Sang zdrdral kot hudournik, pa tudi iz ostrega pogleda na možaka, ki je nepovabljen vdrl v sobo, je Mihael spoznal, da je to možak, ki sta ga z Lovretom rešila, da ni utonil takrat, ko sta napravila izlet na lov. Stopil je pred Mihaela in se mu globoko poklonil; nato pa je urno nekaj po kitajsko povedal, pa Holandci niso drugega razumeli, ko da govori o Ming Vang Tangu. »Kaj pravi, Eh Sang?« vpraša Mihael. »On reči, Ming Vang Tang poblisatik reče Eh Sang prestrašen. »Kaj? Ušel?« krikne Mihael in plane pokonci. »Zaenkrat tega človeka zgrabite, jaz pa grem pogledat. Čeng, pojdite z menoj za tolmača!« S Čengom sta odhitela ven. Kmalu sta doznala, da je možak govoril resnico. Ming Vang Tang jo je popihal. Mož, ki je bil postavljen za stražo, se je rotil, da je ušel še preden sc jc Mihael vrnil s svoje eks pedicije po reki; priznal pa je, da je morda res nekoliko premalo pazil, pa kaj, ko je vsled dogodkov na reki nastalo tako razburjenje. Z« Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce& Izdajatelj: Ivan Rakovee. Urednik: Franc Kremiar,