PRIMORSKI DNEVNIK
,  GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
SL*- • Štev. 67 (2686)
Poštnina plačana v zotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 19. marca 1954
Cena 20 lir
enoten nastop iržaškili delavcev
J	    —	      ■	-	»■
* °g skupine delavcev sindikalnim or-'zacijam za enotno proslavo 1. maja
'*lSrtre!*vstvo je hu“
'alča^T ljeno zaradl na-!e nJ €, gospodarske kri.
Ho’m!°-?bno Pa še zaradi
ffanjkanja naročil v
Si, • Ja "a10«1
Tovarni
Pa Sp * ?: A- Prav tako
ve<ia d ■ cie*avstvo za-
odločnn	treba začeti
Wašl»« J0 v obrambo da ip t. Sospodarstva in
Vit> Sin^k-V3*0 tudi 0Ži' ker Hnc j no dejavnost, °kvin, 4anie delovanje v rssnem, slndikatov ni kos
klavci sP°loža;’u- Pri tem ko	Posebno	globo-
'iJKJikalU	P°manjkanje
teh ra»i en°tnosti. Iz
situPina foiV se je 2brala % i,L- *avcev. ustano-
s&eni/l lvn' odbor in kate i * P°zvati vse sindi-15 enotni ,varniške odbore so « J akciji, V ta namen 'kdnio • ci Poslali na-ftih !;„??,smo Zvezi enot-žl)oniirf a.tov? Delavski železu;;;’ . Sindikatu ital.
mSSsSSV ,Zvezi ES
tovar-T-. delavcev in »otniS klm. odborom (E-'svsije sl^dikatov in De-skladiEs ztj°rmce) javnih Marj,. • ladjedelnice Sv. laiJiedplni 0Varne strojev, kašlje-a Sv- Boka, Tržnic-, rzenala, Ilve, či-^eltiiCp ®Aquila», ladje-^elnicp o egy>> in Iad" •»a trd : Justa:
*,a ^Htičrj0 resn^nost sedanje-?* Sosnnn Sa P°l°žaja tržaške-PosedeaTstVa, industrije pa > .J' reaiistično opozar. rske n,e ftr<tni — gospo-i)nrf0att*zac‘je» občinski ISfcEr ? podjetjj, razna ^je ’ .s*ndi(c alne or ganiti . ‘WIs.
i®1 in n Pa,lo9ah gospodar-> <n>Z°lZ,Vod"ie se pojav ,n utemeljena anj0!	da	utegne v
'"■a.	do	splošnega
*! ''»jbor? n®^ofi prizadeva t!,li J škoduje delavski
i*0'000 delav’ 3a; med nai~
U	in	^gr&L&u-
“ti, trav industrijski de-
!SltS0Ciaini ^goji de-S ^lihePosled[ce ^ga Pa L.‘ «e 2	množice mešča-
to °’ c«e • neva v dan slab-f0Nje.,„Je	z“jeta	resna
Oskrbljenost za>• Perspektiv, ki .s c
Sl* ... i ** <°hzorju-
del in n»	spontana. lo-
Ir«!0'1 or lna P°treba, da se O in l'nizi™io za nepo-
V tern.°te’1 nast°P 'n da % C« resnem Položaju
V0, W bo lahko
n'ti ,	-
br
silo
oin
ih s primer-
”«f,°r|)0 vodilo gibanje K,'”1* Brn„.rambo ogrožene
Hi
%„ pr««> Ob;
pj.pkiCe tržoškega de-^stoj. lValstva na last-
Ott je mogoče
»f!n p« ipC,!a doseči. v ta ra-
‘)j ,1>re<iuser,<i,:'a ^r'Prav',i te'
V
•C‘
PQ 2 dobro vo-sindikalnih
%^n}kov ‘ afccij0 'wsefl
»."'‘'“itn. clanou ■
“fefla - delaveev, od «inw,i. a.uPniHa do naj-
zaupa-
'j«14,1' opdtt°‘ne9a voditelja S^tne
'O Sy(I
wey« maja ,;e naiboljša prilož-
it t^ega
V M
1(11 e*! ^i* n' 5,1 fc(l “ffotoin->! 6 Ucet) ,lekem sestan-efi DnSPrejet sfct^P. da da ^Cb,le,)l“ odboru \ ? » srn *aže	odgo-
L*ilce0; važnos,a!ne>n 9lbaniu S^livne m koristnost
S> pZaniiestaciie de-
s«.'"1 m“3u* veii~ N ”• na i0 USPh ‘Noskih
N od nw rem ^ 2-a-X} *«fcojšM0OUOrni*1 0r^a-X ti-' b) ' zllP°ro vseh ^ dE[n° eu nor-, ' hC<in« ul- 9a urn'fco.-
nej uvidijo, da je potrebna iv, izvedljiva skupna pobuda za začetek široke diskusije med delavci o zamisli (in o načinu njene izvedbe) enotnega pregleda delavskih sil za prvi maj.
Takšen dokaz dobre volje bi nedvomno ustvaril najbolj, še pogoje, da bi se predpoldne 1. maja zbralo vse tržaško delovno ljudstvo v obrambo pravice do dela.
Podpisani iniciativni odbor poziva vse naj pravilno upoštevajo njegovo delo, ki hoče biti tolmačenje žive zahteve delavcev vseh smeri, zahteve, ki jo porajajo sama dejstva in potreba, da se s temi dejstvi spoprime enotna, dobro organizirana akcija delavcev. To tem bolj, ker bi uresničenje takšne enotne demonstracije nedvomno pomenilo izhod iz sedanjega razpoloženja in stališča velikega dela delavcev do sindikalnih organizacij in sindikalne borbe, da bi povzročilo prebujenje vse-
Prizadevanja italijanske vlade da zabriše neprijetne škandale
Kaj se skriva za uvedbo sodne preiskave o (iialianavi smrti - Odgovor na vprašanje, zakaj je moral Pisciotta umreti? = Palermski državni pravdoik spnejema Pisciottovo verzijo, ki se ji je vladni tisk nekoč prav tako posmehoval kot danes pričam obrambe na procesu proti Mutu - Tiskovna .konferenca namesto ra/čiščenja atere s tihotapstvom mamil - Javno mnenje zahteva preiskavo o smrti Vilme Montesi
(Od našega dopisnika)
RIM, 18. — Proces proti Mutu je še vedno v središču pozornosti javnega mnenja, iz Palerma pa poročajo o novi presenetljivi sodni zadevi, ki razkriva drugo sumljivo poglavje povojne italijanske notranje politike. Državni pravd-nik v Palermu je namreč odredil sodno preiskavo o Giu-lianovi smrti in s tem v zvezi obtožil šest oseb, od katerih sta dva, bandit Gaspare Pisciotta in policijski inšpektor Ciro Verdiani, že mrtva. Sodna preiskava in obtožbe.
njim v spopad, med katerim je bil Giuliano ubit». To je bila takratna uradna verzija o Giulianovi smrti in dvomiti o njej je pomenilo podtalno in državi nevarno dejanje. Ta verzija je tudi obveljala na procesu v Viterbu, kjer je Pisciotta zaman podajal po“ polnoma drugačno verzijo in kjer je bil tudi na podlagi te uradne verzije obsojen na dosmrtno ječo.
Zdaj — ko je glavni prizadeti in najbolj poučeni Pisciotta umrl v sumljivih okoliščinah, ko je enako umrl tu-
ki so naperjene proti šestim, j di bandit Russo, ko je mrtev postavljajo na glavo vso urad. I drugi glavni prizadeti Ciro no verzijo o Giulianovi smrti j Verdiani in ko se je «primer
in potrjujejo trditve Gaspara Pisciotte, — na procesu v Viterbu, iz katerih se je takrat ves vladni tisk norčeval — podobno kot danes iz izjav Anne Marie Monete Caglio.
Italijansko notranje ministr. stvo — notranji minister je bil takrat Scelba — je 5. julija 1950 izdalo uradno poro-
ga	delavskega	tabora.	To	pre-	^	gii0)	pravi,	da so karabi-
bujenje	pa	je	koristno	in	nuj-jnjerji	posebnega zbora za po-
bijanje banditizma pod poveljstvom kapetana perenzeja «po spretnih manevrih izsledili bandita Giuliana, ga našli in lovili po ulicah Castel-vetrana;	bandit	se je nato zatekel	v	nelio	dvorišče, kjer
so ga dosegli in se spustili z
no potrebno za okrepitev sindikalnega gibanja v Trstu, brez katere delavci ne morejo s svojo pravo težo in veljavo posegati v vsa vprašanja tržaškega gospodarskega in socialnega življenja■».
Giuliano» začel ponovno po' javljati v zvezi z Montagne-vim škandalom — se nenadoma uvaja sodna preiskava, kandidati za obtožence pa šo Gaspare Pisciotta. Ciro Verdiani, karabinjerski kapetan Antonio Perenze in trije karabinjerji. Giuseppe Catalano, Roberto Renzi in Pietro Ciuf-frida.
Obtoženi pa so: prvi premišljena naklepnega umora Salvatora Giuliana, drugi, da je pomagal Giulianu in drugim, da se izognejo iskanju oblasti v okolici Montelepra in Palerma, tretji podobne podpore Gasparu pisciotti in pa, da je «lažno poročal o
domnevnem spepadu. pri katerem da je umrl bandit Sal-vatore Giulianos in še, da je prevaril sodne oblasti s tem, da je spremenil kraj in položaj Giuliancvega trupla, zadnji trije karabinjerji pa sokrivde pri obeh zadnjih obtožbah. Skratka, preiskovalni sodnik v Palermu in z njim državni pravdnik Vitanza sprejemata za resnično verzijo, ki jo je med splošnim porogom in zasmehom vladnih propagandističnih organov do konca zastopal Pisciotta na procesu v Viterbu.
Zakaj ta nenadni preobrat?
V prizadevanje oblasti, da mora resnica zmagati, v Italiji nihče več ne verjame, še manj pa v voljo vlade, da prav zdaj, ko jt na višku korupcijska afera v zvezi z Mon-tagno, Piccionijem itd., začne javno raziskovati sumljive stare zadeve, v katerih vloga takratnega notranjega ministra Scelbe ni prav nič jasna.
V rimskih krogih poudarjajo nekaj drugih momentov.
Prvič to, da je Montagnev odvetnik precej neprikrito grozil, da utegne priti na dan tudi marsikaj o Giulianovi aferi, če bi visoki sokrivci hoteli žrtvovati svojega pajdaša Montagno, da se sami rešijo.
Drugič povezujejo uvedbo sodne preiskave o Giulianovi
ŠE NOBENE ODLOČITVE V FRANCIJI glede razpravljanja o obrambni skupnosti
V teku so še pogajanja o francoskih pogojih za ratifikacijo - Bidaultove izjave o obrambni skupnosti - V Nemčiji narašča odpor proti predlogu za evropeizacijo Posarja
ČARIZv 1«. — Predsednik
zunanjepolitične komisije v r.arodni skupščini socialist Daniel Mayer je sporočil, da ga je ministrski predsednik La-niel obvestil, da je sedaj »prezgodaj«' določiti točen datum za začetek razprave o evropski obrambni skupnosti v narodni skupščini, ker so še v teku pogajanja o pogojih, ki jih je stavila Francija za ratifikacijo te pogodbe. Kakor je znano, vsebujejo ti pogoji tudi rešitev saarskega vprašanja in angleško-amenška jamstva Franciji.
Francoski zunanji minister Bidault je danes na vprašanje,' ali se je bati obnovitve nemške vojske, odgovoril, da nemške sile ne bodo pod nemškim poveljstvom in nemška vlada ne bo skrbela za njihovo plačevanje ter njihovo uvrščanje v vojaške enote. To bo vse odvisno od obrambne skupnosti. Oprema in orožje nemških sil ne bo pripadala Nemčiji, pač pa skupnosti.
V zvezi z dodatnimi protokoli je Bidault izjavil, da ti do danes niso bili še podpisani, pač pa da jih bo šest zunanjih ministrov podpisalo in da bodo imeli isto juridično vrednost kakor pogodba.
Na vprašanja, kaj bi se zgodilo, če bi se Nemčija umaknila iz evropske obrambne skupnosti, je Bidault izjavil, da bi to imelo sledeče posledice: 1. stopila bi v veljavo tristranska izjava od 27. maja 1952, ker bi tri zahodne države tako akcijo imele kot ogrožanje njihove varnosti; 2. Zahodna Nemčija bi zgubila prednosti, ki jih ima od bonn-skih dogovorov in bi se znova znašla pod zasedbenim režimom; 3. sicer pa bi se tri zahodne države lahko poslužile oblasti, ki so si jo pridržale na podlagi bonnskih dogovorov, zato da zaščitijo varnost
svojih sil; 4. v okviru teh posledic bi tri zahodne sile imele oblast razpustitve nemških Kontingentov, katerih oprema bi ostala last skupnosti.
Nato je Bidault govoril o delni omejitvi suverenosti držav članic obrambne skupnosti in dejal, da je ta omejitev le tolikšna, da lahko zagotovi učinkovito delovanje sistema in da prepreči preporod nemškega militarizma.
Na vprašanje, kakSne žrtve bi morale nositi države članice atlantskega pakta, če pogodba o obrambni skupnosti ne bi bila ratificirana, zato da nademestijo nemški prispevek, je Bidault izjavil, da obramba Zahodne Evrope ter. ja, naj se morebitni napad zadrži kolikor mogoče bolj na Vzhodu. Potrebno je preprečiti napadalcu, da doseže industrijo Zahodne Nemčije, zlasti pa Porurja. Racionalna uporaba nemškega ozemlja in nemškega zračnega prostora ni nič manj važna kakor nemški prispevek v vojaštvu. Vse. kakor pa bi v primeru, da se pogodba o obrambni skupnosti . ne ratificira, države članice atlantskega pakta morale dati na razpolago dvanajst ali petnajst dodatnih velikih enot. To bi pomenilo znatne finančne žrtve in znatno podaljšanje vojaškega služ. benega roka.
Francoski visoki komisar v Nemčiji Francois Poncet, ki je včeraj prišel v Pariz, se je tudi danes razgovarjal z zunanjim ministrom Bidaultom m s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Schumanom o Posarju ter je poročal o razgovorih ki jih je imel v Bonnu z nemškim podtajnikom Hall-steinen in z ravnateljem za politična vprašanja v nemškem zunanjem ministrstvu Blankenhornom.
Iz Bonna javljajo medtem,
da v nemških političnih krogih narašča odpor proti načrtu za evropeizacijo Posarja zlasti v zvezi s francoskimi zahtevami, ki jih imajo za pretirane. Socialno demokratska opozicija je že sporočila, da se bo na prihodnjem zasedanju parlamenta uprla predlogu za evropeizacijo Posarja ter bo vodila močno akcijo, da dokaže, da bonnska vlada nima pravice odpovedati se nemškim zahtevam po tem ozemlju.
Socialni demokrati nameravajo zlasti vprašati vlado, ali je dopustno, da se na nemškem ozemlju izvede plebiscit, da bi odločali, ali naj pripade Nemčiji ali ne. Kakor je znano, predvideva načrt za evropeizacijo Posarja te vrste plebiscita.
Opozicija bo tudi vprašala vlado, ali sprejema resolucijo, ki je bila soglasno izglasovana v Bundestagu 2. julija 1953, in v kateri se izjavlja, da mora Posarje biti priznano kot. nemško ozemlje in da Zahodna Nemčija ne bo sklenila nobene pogodbe o Posarju, če se temu ozemlju ne vrne svoboda. Končno bodo socialni demokrati vprašali via-do, ali namerava še poudarjati svoje prejšnje stališče, da sedanja saarska vlada ni demokratična.
Jutri bo Bundesrat (senat) glasoval o zakonu o vojaški suverenosti Zahodne Nemčije ki je bil izglasovan v Bundestagu. Za odobritev zakona je potrebna dvotretjinsko večina. Predvideva se, da bo ta večina dosežena. Verjetno, bodo tri zasedbene države uporaoi-le veto proti temu zakonu, čeprav je nemška vlada izjavila, da bo zakon lahko stopil v veljavo šele potem, ko bodo vsi podpisniki pogodbe o evropski obrambni skupnosti to pogodbo ratificirali.
MOČAN TOPOVSKI OGENJ na bojišču okoli Dien Bien Phu
Francoski obrambni minister Pleven je med debato o francoskem vojaškem proračunu za leto 1954 sinoči izjavil, da mora Francija v bodočnosti skrbeti za lastno proizvodnjo atomskega orožja, po možnosti še preden se pripravi proračun za leto 1955, Izjavil je, da so se francoska raziskovanja na atomskem področju usmerila v glavnem v miroljubne namene. V zadnjem času pa so člani komisije i-a atomsko energijo tudi častniki francoske vojske.
Pleven je povedal, da je Francija znatno napredovala pri raziskavah na področju zaščite proti atomskemu orožju in da je potrebno skrbno proučevanje novih pogojev, ki jih nudi možnost strateške in taktične uporabe atomskega orožja.
Med drugim je Pleven tudi izjavil, da bodo francoske sile v Indokini znižane od 186.000 na 171.000 mož in razliko bodo nadomestili z domačimi vojaki. Glede evropske obrambne skupnosti pa je zanikal glasove, češ da je bil proračun za leto 1954 pripravljen v predvidevanju, da ta skupnost stopi v veljavo.
]l in-nastope
Nh1*. 4 del° ladi*
ofcn rdnj:'
CC' .*« za nn'
\S Ltrut^iiča rreoe K:	**	•>
^tL^^itev11^ delovn’h ». M 3«»n ninx 3emk°v s ukre»e-
> d« e prejernt seda-V «Uc^. ke velikega ,, k0, Pobud„ ,
H; ' Prej . Iooii
Ki* i'
l^alne vo->!#., dikatov c Predstavni-C> i^iSlce *°iarneznih
kor
Oicno zahte-
.“»e alctiza-ist,Pa ‘udi rf5t,e Vsakrš. ** 0Vshemu seciuPošteva-k} kr" 'n ^3e0a poloiain tr°falni
ocibo?e
'S.Ne „
»inoiic
Prenehanje ognja vsakikrat, ko pristajajo letala Rdečega križa, da od. peljejo ranjence - Eisenbower se razgovarjal z MaeArthurjem o Indokini
HANOI. 18 — Hočiminhov radio je poročal, da so Hc-či-minhove sile zavzele dva francoska utrjena položaja na področju Dien Bien Phu. Dalje je radio poročal, da je bilo v zadnjih dveh dneh sestreljenih osem francoskih letal, tako da je bilo v tem tednu uničenih skupno 35 francoskih letal. Na istem sektorju pa sta se podala dva polka Francoske unije.
Danes zgodaj zjutraj so Ho-čiminhove sile izročile francoskim oblastem 60 Francozov ki so bili ranjen; na področju Dien Bien Phu. Francosko poveljstvo je mnenja, da nameravajo Hočiminhove sile z osvoboditvijo 60 ranjencev, ki so jih pripeljali do zunanjega obrambnega pasu, povzročiti še večje težave posadki v trdnjavi.
Francoski predstavnik je izjavil, da je francosko letalstvo
včeraj ves popoldan bombardiralo topovska gnezda Hoči-minha pred Dien Bien Phu. Hočiminhovo topništvo pa je danes še povečalo svoj ogenj na francoske obrambne položaje Toda do pričakovanega napada še ni prišlo, Verjetno hoče general Jap skrbno pripraviti nov naskok. Francosko topništvo >n letalstvo pa je danes z zažigalnimi bombami in granatami obstreljevalo gozdove na gričih okoli mesta. Nastali so veliki požari, ki uničujejo gozdove, kjer se skrivajo Hočiminhove čete.
Na letališču blizu mesta pristajajo samo letala Rdečega križa, ki odvažajo ranjence. Na podlagi nekakega tihega sporazuma' preneha z obeh strani topovski ogenj vsakokrat, ko na letališču pristane kako letalo Rdečega križa Ko letala pristajajo, preneha francosko topniitvo ogenj, fran-
coski bombniki in ostala letala, pa se dvignejo visoko v zrak in prenehajo z obstreljevanjem. Tedaj preneha z ognjem tudi Hočiminhovo topništvo, dokler letala ne odpeljejo ranjencev.
V mestu samem, ki ga Hočiminhove sile oblegajo že 118 dni, pa postavljajo Francozi minska polja in napeljujejo bodečo žico.
Iz Washingtona pa javljajo, da je predsednik Eisenhower danes sprejel v Beli hiši bivšega poveljnika ameriških sil na Daljnem vzhodu generala McArthur.ia. Po razgovoru je general izjavil, da sta govorila o domačih in mednarodnih vprašanjih, o splošnem strateškem in vojaškem položaju na raznih delih sveta ter o položaju na Daljnem vzhodu. Dejal je tudi, da sta s predsednikom govorila o Indokini v okviru splošnega položaja.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
za zavarovanje kmetijskih proizvajalcev
BEOGRAD. 18. — Plenum Zveze novinarjev Jugoslavije, ki je danes zasedal v Beogradu, je odobril delo predsedstva glede ustanovitve balkanske unije novinarjev in sprejel protokol o njeni ustanovitvi. V kratkem bo ustanovljen tudi jugoslovanski odbor balkanske unije novinarjev.
Na današnji skupni seji odbora za socialno politiko in ljudsko zdravstvo zveznega sveta ter odbora za delo in socialno zavarovanje sveta proizvajalcev je član Zveznega izvršnega sveta Radosavljevič poudaril, da obstajajo pojavi razpisanja in zlorab, tar je navedel konkretne primere v zvezi s socialnim zavarovanjem, zaradi katerih bi bilo potrebno določiti spremembe in dopolnila. Posebno je omenil zlorabe, do katerih je prišlo v letih 1952-53 in ki so nujno zahtevale, da se začno proučevati spremembe v sistemu socialnega zavarovanja.
Radosavljevič je nadalje dejal, da je zvezni izvršni svet že imenoval strokovno komisijo, ki bo izdelala predlog o zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. Podvzeti so bili tudi ukrepi za prostovoljno zavarovanje obrtnikov.
Po referatu Dobrivoja Radosavljeviča sta se oba odbora sestala na posebnih sejah, da bi proučila ta vprašanja in jih rešila v korist socialnih
zavarovancev.
B B'
LONDON, 18. — Angleški zunanji minister Eden je imel danes z glavnim tajnikom OZN Hammarskjoeldom razgovor, med katerim sta razpravljala o organizacijskih vprašanjih v zvezi z bližnjo ženevsko konferenco.
smrti Z nedavnimi Scelbovi-mi izjavami na vladni seji. ki so jih nato soglasno odobrili vsi ministri, da namreč neodvisnost sodne oblasti ne dovoljuje, da bi se vlada vmešavala v zadeve, ki spadajo v pristojnost sodišč. Giulianova zadeva je zdaj prišla v pristojnost sodišča in potemtakem uvedba preiskave ne bi pomenila oživitve afere, temveč udobno sredstvo, da se vlada otrese ne le odgovornosti, temveč tudi odgovorov na morebitna vprašanja — skratka. Giulianova zadeva se praktično pokopuje v grobnico »nedotakljivosti neodvisnosti sodne oblasti«. Tretjič sta dva glavna obtoženca, Pisciot-ta in Verdiani, mrtva, dejanja, katerih dolže ostale, pa so takšna, da spadajo pod zadnjo amnestijo. Do javnega procesa bo torej težko prišlo. Toda najprej je bilo potrebno, da je izginii Pisciotta, obdolžen naklepnega umora in obenem sila neprijetna priča.
Vse torej kaže, da se je vlada hotela izogniti nevarnosti. da se s pogrevanjem Giu-lianove zadeve poslabša njen že tako ne ravno zavidljivi položaj. Toda v zameno je morala ugrizniti v- kislo jabolko in javno priznati, da je desedanja uradna verzija o Giulianovi smrti navadna laž. pa čeprav je to laž naprtila karabinjerskemu kapetanu in trem revnim karabinjerjem.
Ta korajc je bil poleg tega verjetno potreben zaradi splošnega nezadovoljstva, ki ga je v javnem mnenju povzročilo poročilo z zadnje vladne seje in ki praktično napoveduje dokončno arhiviranje primera Montesi. Na ta namen vlade kaže tudi včerajšnja zahteva, ki jo je v senatu izrazil podtajnik Bisori, naj se namreč vladni odgovori na vprašanja v zvezi z Montagnevo afero odložijo do takrat, ko bo končan proces proti Mutu in ko bo De Caro vključil svoja »administrativno preiskavo«. Tu dobiva namreč proces proti Mutu veljavo dokaznega materiala v zadevi Montesi. kar seveda ne po zdravi pameti, še manj pa s formalno-pravnega stališča ne more držati.
Današnji «Corriere della Sera« objavlja uvodnik pod značilnim naslovom «Pravi cilj«. V uvodniku pravi med med drucim, da bo De Caro verjetno lahko opravil svojo nalogo «v mejah, ki so mu bile postavljene«, nadaljuje pa: «Toda to ni tisto, kar je javno mnenje pričakovalo po javnih zagotovilih nekaterih vplivnih članov vlade«. List poudarja nato, da ostaja tako primer Montesi izven vsakršne preiskave, čeprav je prav zaradi tega «in zaradi delovanja policije in sodstva javno mnenje. tudi najbolj zmerno in najbolj oddaljeno od vsake politične špekulacije, izražalo svojo vznemirjenost in imelo razloge za mnenje, da v tej aferi državni organi niso delovali na popolnoma zadovoljiv način*.
»Corriere della Sera« nato, v mili obliki sicer, polemizira s Scelbo in pravi, da je načelo neodvisnosti sodstva sicer nesporno, da pa velja po sedanjem ravnem sistemu v Italiji javni tožilec za predstavnika izvršne oblasti in da «nikoli ni bilo pravosodnega ministra, ki ne bi posegal v delovanje tožilstev«. Zakaj ne bi torej tudi zdaj? List polemizira tudi s trditvijo, da se vlada nikoli ne bo vmešavala v zadeve sodstva in sodne policije in pravi, da bi vlada zagrešila kaznivo dejanje ne izvršene ovadbe, če bi med ((administrativno preiskavo« ugotovila, da gre tudi za kazensko odgovornost, pa «ne bi hotela dvomiti o tako imenovanih sklepih sodnika«.
To vse «11 Corriere della Sera«. Toliko bolj klavrno se zdi. če človek čita glasilo PSDI «La Giustizia« in najde v njem uvodnik, ki se praktično v ničemer na razlikuje od člankov v demokristjan-skih listih in ki v celoti podpira, prepogosto zelo nespretno, Scelbovo tezo. ki jo spodbija celo glasilo severnoitalijanskih finančnih krogov. Pred dobrim tednom dni je ista «Giustizia» objavila znameniti Saragatov članek o ' «metli»...
Demokristjanski tisk pa je medtem ubral drugo pot za odvračanje pozornosti od de-mokristjanske korupcije. Lotil se je namreč «pokolov v Severni Italiji® — se pravi, obračunavanja s . fašisti ob osvoboditvi, in se s tem pridružil fašistični propagandi, ki že nekaj let pogreva svoje »žrtves.
Na drugi strani je imel poveljnik italijanskih finančnih straž general Norcen danes tiskovno konferenco, na kateri je govoril o borbi proti tihotapstvu z mamili in na vse pretege hvalil delo finance in dobre namene vlade, obenem pa zmanjševal pomen tega tihotapstva v Italiji. Tajil je tudi, da bi bila Italija »svetovno središče trgovine z mamili« (tako se glasi obtožba, o kateri bo v aprilu razpravljala podkomisija OZN
za borbo proti trgovini z mamili).
V kratkih besedah je položaj tak: preiskavo o zadevi Montesi naj nadomesti proces proti Mutu. na katerem bi moral obtoženec dokazat; nekaj. Kar bi morala preiskati policija, obtožbe o korupciji v vladnih krogih naj zabriše De Carova ((administrativna preiskava« z zelo omejenim področjem (ki v najvišje sfere sploh ne posega), razčišče-nje obtežb o tihotapstvu mamil. povezanih z Montagnevo afero, pa naj nadomesti tiskovna konferenca poveljnika finančnih straž. Piccioni pa bo ostal zunanji minister v vladi, v kateri je tudi .Saragat, medtem ko bo Spataro še vedno zaslužni De Gasperijev namestnik v vodstvu demo-kristjanske stranke V zadevi Giuliano pa bo takratnega notranjega ministra razbremenilo nekaj amnestiranih karabinjerjev.
Zato pa obljublja Scelba — tako vsaj pravi poročilo z današnje vladne seje — odločne ukrepe «v obrambo demokracije« in proti ((totalitarni nevarnosti, ki je v službi tuje države« (nekateri, ki morda niti niso dlakocepci, pripominjajo. da v tem primeru pod pojem ((totalitarne sile«, ki je jo treba preganjati ne spada MSI).
Nad Montagno pa se najbrž vendarle zbirajo temni oblaki, Zaenkrat ga prijema davkarija in kaže, da bi se ga vladni krogi res radi znebili, da pa morajo pri tem ravnati zelo previdno, kajti Mon-tagna je svojim nedavnim grožnjam o »sodnem dnevu« dodal še grožnjo z «atomsko bombo«, ki da se utegne razpočiti.	A.	P.
Jutri jc znameniti in zloglasni datum, ko poteče šest let, odkar je bila objavljena tristranska deklaracija, ki jt iredentisti in njihovi predpostavljeni delodajalci v Rimu pravijo tudi »menica« in itmednarodni svečani dokumenta in «obveza» in temu podobno, Jci pa ni nič drugega kot za demokristjanske volilne $vrhe prikrojena izjava. In ker je že prešlo v tradicijo, da se na vsako ob letnico rojstva tega agitacijskega preperelega papirja v Trstu organizirajo provokacije, ki so pred. dvema letoma celo pomagale k rojstvu prvega dejanja za vsaj delno vnovčen je te «menice» smo v teh zadnjih dneh v našem listu že večkrat opozorili na možnost, da tudi Ittos razni Bartolijevi odbori in podobne rimske a gen-turske ustanove na to pro-vokatorsko tradicijo ne poza. bijo in po možnosti s tvorci izjave skupaj — kot je bilo to pred dvema letoma — ocenijo, ali kaže morda tudi letos v trenutnih političnih okoliščinah s primernimi ka-menjarskimi sredstvi doseči še kakšen nadaljnji korak k realizaciji oktobrskega dih tata in s tem tudi marčne izjave.
Ne moremo trditi, da bi zavezniška oblast, ki odgovarja za mir tn red na našem ozemlju, doslej proti tem tradicionalnim provokatorjem ravnala tako, da bi na katerikoli način izgubili voljo do letošnje reprize, t. j. jutrišnje reprize. V kolikor je možno predpostaviti je za nekaj podobnega lahko izgubila voljo morda italijanska vlada, ki je po Pellovem odhodu vendarle opazila, da z novembrskimi plačanci ni ničesar opravila. Hkrati pa moramo povedati, da nas zadnji Scelbov govor pred poslansko zbornico sicer o tem ni povsem prepričal, saj smo
RIM, 18. — Kancler Adenauer se bo ob svojem povratku s potovanja v Atene in Ankaro za kratek čas ustavil tudi v Rimu, kjer se bo sestal s predsednikom vlade Scelbo in z zunanjim ministrom Piccionijem. Adenauer bo prispel v Rim verjetno i 16. marca.
Izraelski protest
pred l/amnstnim si/etom
Jordanska vlada odklanja odgovornost za napad Posvetovanj* med tremi zahodnimi vladami - Preiskava opazovalcev OZN
TEL AVIV, 18. — V pooblaščenih krogih potrjujejo, da je izraelska vlada sklenila protestirati pri Varnostnem svetu QZN zaradi napada na avtobus, pri katerem je bilo ubitih 11 potnikov.
Funkcionarji OZN in izraelske vlade so danes prišli na kraj, kjer so včeraj jordanski vojaki napadli izraelski avtobus in ubili 11 potnikov. Zaslišali so pet potnikov, ki so še ostali pri življenju. Na kraj incidenta sta prišla tudi izraelski ministrski predsednik Moše Saret in - obrambni minister Lavon.
Tiskovni urad jordanske vlade pa je objavil uradno izjavo, s katero odklanja od-
govornost za incident in izjavlja, da Jordan nima nič opraviti posredno ali neposredno z incidentom.
V Londonu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da je napad na avtobus obsojanja vreden. Dodal je, da ne more še komentirati incidenta, ker pričakuje poročilo skupine opazovalcev OZN. V londonskih diplomatskih krogih sodijo, da bodo ZDA, Francija in Velika Britanija takoj proučile položaj. Na podlagi tristranske izjave iz leta 1950 se morajo namreč te tri države med seboj posvetovati, če pride do dogodkov, ki bi lahko ogrožali mir na Srednjem vzhodu.
morali takoj naslednji dam
ugotoviti, da se tudi PelloV naslednik ni prepričal o ti* stem, o čemer je že davno prepričano vse svetovno javno mnenje: da vztrajanje na marčni izjavi in na oktobrskem diktatu lahko samo zelo resno škoduje ne samo odnosom med obema jadranskima sosedoma, temveč tudi mednarodnemu sodelovanju in miru v Evropi sploh.
Ce na ta ančin presojamo verjetnost rimskega ocenjevanja eventualnega haska jutrišnje reprize provokacij, ne moremo kaj takega reči za tiste ki se jih Rim v Trstu v takšne svrhe poslužuje. Kar se tiče sodelovanja pri provokacijah, pa je doslej zavezniška oblast vsakokrat poskrbela tako, da bolje m mogla, da provokatorje ni zadela kazen, ki so si jo zavestno zaslužili. Ni dvoma, da je v takem ravnanju prvi in glavni vzrok vsakoletnega ponovnega nastopa plačancev. Vsemu Trstu so še vedno v spominu ne samo dvajsetkrat povečane številke v uradnih poročilih s podpisom samega conskega poveljnika, temveč tudi vse tiste sodne komedije, ki so se v treh predstavah ponavljale pred vojaškim sodiščem, ko je bila med najstrožjimi izrečenimi kaznimi ona, ki je velevala, da morajo hoditi provokatorji toliko in toliko tednov bolj zgodaj spat, najbrž zato, da bodo za prihodnje poulične izgrede » boljši fizični kondiciji... Kar štejemo v še prav posebno zaslugo zavezniš. voj. upravi pa je ono naravnost imenitno ugotavljanje vojaškega sodnika, da je na pr. zadnje pro• vokacije organiziral in provokatorje plačal Bartolijev odbor za obrabo italijan-stva Trsta, ki je ostal nekaznovan in celo nedotaknjen. s kakršnim koli ukrepom najmilejše narave, na pr. opominom ali podobno, tako da sc je zdelo, da bo morda, prejel celo pohvalo. Mar to dejstvo ne kaže dovolj jasno, da Bartoli za vsako priložnost tako ravnanje upravičeno smatra za svobodo akcije?
Pred dnevi je sicer Bartoli sporočil — in včeraj se je pridružila fašistična MSI — da on in njegov odbor ne nameravata jutri to svobodo akcije uveljavljati; toda takšnih izjav smo vajeni in vemo, kaj jim je seldilo. V novembru so podobni pozivi imeli iz dneva v dan nasprot. ni učineli v najhujši obliki, ki ga je nato njihov tisk o-pravičeval kot samo po sebi umeven odgovor ogorčtne množice itd. itd.
Slednjič pa moramo prav danes še enkrat poudariti, da ima odgovorna oblast v rokah več kot preveč sredstev, da ob vsaki, pa tudi ob jutrišnji priložnosti onih nekaj morebitnih plačanih razgrajačev temeljito pomiri, kakor bi bila to lahko storila brez omogočanja priložnosti pompoznih pogrebov v nadomestilo za oktobrske tržaške kisle obraze in v potrdilo pravilnosti svoje zgrešene devetletne povojne politike in končno v dokaz pravilnosti hitlerjanskega oktobrskega diktata.
Zato ves Trst dobro v«, kje je odgovornost — edina odgovornost — za miren potek jutrišnjega dne.
ZDA se bodo poslužile veta proti sprejemu Kitajske v OZN
Cabot Lodge je izjavil, da ameriška vlada ne bo prutala na sprejem pekinške vlade v OZN v zameno sa sporazum o Indokini - Sovjet. ska vlada sprejela večino zahodnih predlogov o ženevski konferenci
W ASHINGTON. 18. — Predstavnik državnega departmaja je v zvezi z včerajšnjim razgovorom namestnika sovjetskega zunanjega ministra Kuznecova z ameriškim poslanikom Bohlenom izjavil, da je sovjetska vlada sporočila ameriški vladi, da ima za sprejemljive večino predlogov zahodnih vlad za organiziranje ženevske konference.
V pariških diplomatskih krogih izjavljajo, da sovjetska vlada v svoji spomenici, ki jo je včeraj izročila ameriškemu poslaniku, sporoča, da Sovjetska zveza in Kitajska sprejemata palačo narodov za sedež ženevske konference, ter predlaga, naj bodo uradni jeziki francoščina, angleščina, ruščina in kitajščina.
Spomenica navaja nato predloge v zvezi s prevajanjem in se izreka za metodo, ki so jo uporabljali na berlinski konferenci. Končno izjavlja, da se bo treba sporazumeti o razdelitvi stroškov konference.
Stalni ameriški predstavnik na tiskovni konferenci izjavil, v OZn Capot Lodge je danes da se bodo ZDA na ženevski konferenci uprle morebitnemu predlogu pekinške vlade za njen sprejem v OZN v zameno za sporazum o Indokini. Dodal je. da ne vidi nobene zveze med ureditvijo indoki-tajskega in korejskega vprašanja na :enevski konferenci ter sprejemom Kitajske v OZN, ter je pripomnil, da ni
od svojih kolegov dobil nobenega uradnega sporočila o tem.
Lodge je dalje izjavil, da bi ZDA uporabile tudi veto proti sprejemu Kitajske v OZN, da pa je mnenje, da bo ameriška delegacija lahko računala v OZN z zadostno večino glasov proti temu sprejemu.
Resolucija o trgovini
med Vzhodom in Zahodom
ŽENEVA, 18. — Gospodarska komisija OZN za Evropo je danes odobrila skupno angleško-sovjetsko resolucijo o važnosti povečanja trgovine med Vzhodom in Zahodom. Resolucijo sta pripravila na privatnih sestankih britanska in sovjetska delegacija in predstavlja kompromis med resolucijami, ki sta ju prej predložila britanski državni minister lord Reading in namestnik sovjetskega ministra za zunanjo trgovino Kubikin.
Sprejeta resolucija poziva izvršilnega tajnika gospodarske komisije, naj se posvetuje z vladami na podlagi razgovorov o trgovini med Vzhodom in Zahodom, ki se bodo začeli 20, aprila v Ženevi, za-to da ugotovi do 30. junija, kakšni je njihovo mnenje o obnovitvi odbora te komisije 2a razvoj trgovine. V primeru,
-Ee ta odbor zopet spravi v življenje, bi se moral bavi-ti s sledečimi vprašanji: 1-odprava ovir gospodarskega
in upravnega značaja proti zunanji trgovini; 2. sklenitev trgovinskih in plačilnih dolgoročnih in večstranskih dogovorov; 3. sklicanje sestankov strokovnjakov o trgovskih vprašanjih: 4 omogočiti stike med predstavniki raznih poslovnih krogov, tudi z velesejmi in trgovskimi razstavami: 5. širjenje informacij in statistik; o zunanji trgovini.
KAIRO, 18. — Egiptovska vlada je sklenila povišati svoje diplomatsko predstavništvo v Moskvi v rang veleposlaništva.
Egiptovske ženske
v borbi za enakopravnost
KAIRO. 18. — Policija je danes pripeljala v bolnišnico v Kairu predsednico organizacije »Hčere Nila«, gospo Ša-fik in druge predstavnice ženskih organizacije, ki so pretekli petek začele gladovno stavko v prostorih časnikarskega društva. Včeraj je na poziv generala Nagiba, naj prenehajo s stavko in postavijo svoje zahteve «s primernimi sredstvi«, gospa šafik poslala generalu formalno resolucijo, ki vsebuje zahteve, naj se ženskam dovoli popolna volilna enakopravnost z moškimi. V bolnišnici je danes gospa Šafik izjavila, da bo nadaljevala tudi tu gladovno stavko, če zahteve ne bodo sprejete.
PRIMORSKI DNEVNHC
DMBVI
— 3 —
IS, m««*
>1»
Na danajnji dan je bil leU 1818 rojen Pet«r Preradovič, najiboliSl hrvatski pesnile ilirske dobe.
g SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Občinski odborniki zagovarjajo izdatke za birokratski aparat
Odbornik Cumbat se ni upal odgovoriti na utemeljene obtožbe dr. Dekleve o diskriminaciji proti Slovencem glede zaposlitve pri obč. ustanovah Zaščititi je treba nemoteno prodajo ulovka domačih ribičev na drobno
Sinoči so na seji tržaškega občinskega sveta nadaljevali z razpravo o letošnjem občinskem proračunu. Govorila sta odbornika Venier, ki odgovarja za anagrafski urad in statistiko in Cumbat, ki odgovarja za personal. Odbornik Venier (KD), je obenem podal tudi nekaj podatkov o delovanju občinskega matičnega urada, anagrafskega urada in statističnega oddelka. Povedal je, da je bila preteklo leto izvedena revizija družinskih listov, revizija in mehanizacija službe volilnih imenikov ter hkrati izvedena tudi točna preiskava glede volilnih potrdil, katera niso mogli izročiti naslovljencem. Odbornik Venier je zanikal vsaj za svoj resor, da bi bilo v občinskih uradih preveč osebja. Dejal je, da so uradniki njegovega resorja v preteklem letu delali več kot bi morali delati po predpisanem urniku. Tožil je, da imajo njegovi oddelki velike težkoče tudi zaradi pomanjkanja skupnih prostorov. Zato je poudaril, da so vse kritike proti zidanju novega dela občinske palače popolnoma neutemeljene, ker bi se prav v teh novih prostorih, ki naj bi bili sezidani z morebitnim posojilom in ki naj bi jtali 300 milijonov lir, morali osredotočiti vsi uradi oddelkov njegovega resorja. S to koncentracijo uradov, je dejal odbornik Venier, bi se delo zelo izboljšalo v občo korist prebivalstva. Dalje je govoril o nekem občinskem vojaškem uradu, ki ima sedež v Ul. SS. Martiri, ni pa pojasnil kakšnega pomena in kakšne kori sti je ta vojaški urad za tržaško prebivalstvo. Glede gospodarske krize pa je dejal, da se popolnoma strinja s svetovalci, ki so v diskusiji ugotovili, da je bil predlog 8. oktobra velik udarec mestnemu gospodarstvu.
Odbornik Cumbat (PRI) pa je zagotovil, da bo v najkrajšem času predložil občinskemu svetu obširno poročilo o zaposlitvi osebja v občinskih ustanovah, da dokaže, da so vse trditve o previsokem številu zaposlenih uslužbencev netočne. Hkrati je podal nekaj številk, na osnajti kateri naj bi bilo v občinski upravi samo okrog 30 uslužbencev odveč. Sam demokrščanski svetovalec Novelli, ki je tudi tajnik Delavske zbornice, pa je ugotovil, da ima občinska uprava nad 50Q uslužbencev odveč. Nato je odbornik Cumbat postavil občinski svet že sedaj pred alternativo:	ali
prevzeti upravne ukrepe proti osebju, za katerega se bo ugotovilo da je odveč in s tem prenašati tudi vse negativne socialne posledice( kar pomeni odpustiti ljudi iz službe, ali pa sprejeti sedanjo postavko v proračunu za personal brez ugovorov. Q tem bomo sicer obširneje pisali, ko bo odbornik Cumbat predložil podrobno poročilo o osebju.
V vseh njegovih odgovorih glede zaposlitve osebja pa ni niti z besedico zanikal ugotovitve dr. Pekleve, da vodi sedanja občinska uprava staro 1aiistif.no diskriminacijsko politiko proti Slovencem pri zaposlitvi osebja v občinski slufbi. Tudi ni zanikal, da je občinska uprava zaposlila v slovenskih šolah takšne ljudi, ki ne poznajo slovenSfine in ki s tem povzročajo nujne in škodljive neprijetnosti. Ta njegov molk je samo potrdilo, da se občinska uprava noče odreči rasistični politiki proti Slovencem.
Odbornik Cumbat je govoril tudi o družinskem davku, ki ga j« občina letos vzpostavila in dejal, da morajo občinski uradi strogo nadzorovati prijavo dohodkov raznih svobodnih poklicev, velikih trgovcev ln industrijcev, ker je osebno ugotovil, da so nekatere osebe za katere ve, da imajo visoke letne dohodke, prijavile od 100.000 do največ 900.000 lir letnega dohodka.
Ob začetku ln proti koncu seje so bila postavljena tudi nekatera vprašanja in izglasovani številni ‘ sklepi navadnega upravnega značaja, Ki jih je predložil občinski odbor. Svetovalec Gridelli (KD) je opozoril na težkoče nekaterih šol glede razdeljevanja hrane revnim učencem, ker nimajo na razpolago dovolj denarja. Odbornik Dulci je odgovoril, da se bodo potrudili, da bodo te težkoče odpravili, Svetovalec Teiner (PSI) je zahteval pojasnilo glede izplačila zaostankov pokojnine nekaterim občinskim uslužbencem (delavcem, slugom, občinskim stražarjem in gasilcem), ki so dobili zelo nizko povišanje sorazmerno s povišanjem višjim uradnikom. Odbornik Cumbat bo na t\> odgovoril prihodnjič.
Najbolj zanimiva je bila razprava o sklepu občinskega odbora glede popravila člena 176. krajevnega higienskega pravilnika o prodaji rib na drobno. Sklep določa, da se morajo ribe na drobno prodajati samo v določenih prostorih. Od sedaj naprej ne bodo več izdajali dovoljenj za nove prodajalne rib v zasebnih stanovanjskih hišah v mestu zaradi higienskih razlogov. Sedanje prodajalne v mestu, ki so v prostorih stanovanjskih hii, bodo postopno odpravili. Razprava pa se je zaostrila, ko so nekateri svetovalci zahtevali zaščito kontovelskih in kriških ribičev, ki jim s tem sklepom prepovedujejo prodajo rib tudi v nabrežinski in
drugih občinah področja not tudi tistih ribičev, ki prodajajo svoje ribe stalnim klientom. Opozorili so, da ribiči iz Tržiča lahko prodajajo ribe na drobno v nabrežinski občini, kriški ribiči pa ne. Zato so zahtevali, da se sprejem predloženega sklepa odloži do izdelave novega sklepa, ki naj zaščiti mali ribolov domačih ribičev. Kljub temu je demo-krščanska večina sklep odobrila. Odbornik Zacchi pa je obljubil, da bodo najkasneje v roku 30 dni predložili nov sklep, ki naj bi zagotovil prodajo na drobno kriškim in kontovelskim ribičem ter vsem tistim domačim ribičem, ki prodajajo svoje ribe stalnim klientom.
kateri je trenutno naložen v tržaški podružnici «Banca Commerciale Italiana« na računu «Oberkasse des Obersten Kommissars in *der Opera-tions — Zone Adriatisches Kii-stenland« prenesen pri isti podružnici na nov račun na ime «Tržaške židovske skupnosti« Tržaška židovska skup. nost lahko razpolaga z omenjenim računom in lahko u-krepa potrebno, da najde ljudi, ki imajo pravico do tega denarja in jim iz naloženega zneska lahko izplača delež, do katerega imajo pravico.
Ko poteče pet let odkar je ta ukaz postal veljaven, postane sleherni morebitni osta. nek fonda, o katerem govori prejšnji člen in ki še ne bi bil nakazan ljudem, ki imajo pravico do tega denarja, last Tržaške židovske skupnosti pod pogojem, da dokaže državnemu pravniku Tržaškega prizivnega sodišča, da je storila ustrezajoče korake za raz-
rabila za dobrodelne namene v korist Zidov, ki so člani občestva in drugih v Trstu prebivajočih ljudi, s katerimi so po fašističnih rasnih zakonih ravnali kot z 2idi, in sicer kakor bo ta skupnost sama sklenila.
Danes vsi v Ricmanje!
Danes je praznik vseh Jožkov, Jožic, Pepcin Pepitov, ki jih pri nas ni malo. Voščil, rokovanja in zdravic ne bo ne konca ne kraja. Pa naj se pridružijo vsem tudi naša voščila, da bi bili srečni in veseli ne samo slavljenci, ampak tudi vsi ostali.
V mnogih družinah bo danes praznik, največji pa prav gotovo v Ricmanjih. Jožefova, nje v Ricmanjih je že tradicionalni praznik. Tam se zberejo ne samo Pepce in Pepiti z Brega, s Krasa in iz mesta; z njimi pridejo še njihovi prijatelji, sorodniki in znanci, pa tudi taki, ki v svojem krogu ne poznajo še nobenega, ki bi imel to ime. Pri dobri kapljici, šunki in petju spoznajo v Ricmanjih Pepice in Pepite, se razveselijo in razvedrijo z njimi.
Zato je vsako leto na današnji dan toliko ljudi v Ric vnanjih, tudi zaradi tega, ker je to za mnoge prvi pomladanski iztet v naravo,
V Ricmanjih je že vse pripravljeno za svečanosti in za zabavo, za prigrizek in za pijačo. Ce bo lepo vreme, bo ljudi kot mravelj.
Jz mesta bodo šlt nekateri peš, drugi z avtobusom do Ka-tinare, ali pa z avtobusi, ki
bodo vozili s Trga Stare mit- upoštevajoč, da se bo v krat-nice (largo Barriera Vecchia) | kem razravljalo o conskem
Sestanek roditeljskega sveta šolskega okoliša Sv. Frančiška
Predvčeraj se je sestal roditeljski svet za šolski okoliš Sv. Frančiška. Prisotni roditelji so razpravljali o dosedanjih prizadevanjih za dosego otroškega vrtca v središču mesta in o tem, kaj bi bilo potrebno še podvzeti, da bi bila uresničena ta nujna potreba slovenskega prebivalstva. Ker je bilo ugotovljeno, da v šolskem okolišu oz. v tamkajšnji šoli trenutno ni na razpolago primernega prostora so se zedinili v tem, da podprejo prošnjo staršev iz šolskega okoliša Donadoni, da se za sedaj nemudoma odpre slovenski otroški vrtec v tamkajšnji šoli. ker je znano, da bi tam bil na razpolago prostor. Poročali smo že, da bi v šoli v Ul. Donadoni italijanska šola lahko brez škode zase odstopila eno učilnico za otroški vrtec. Slovenski starši iz okolišča Sv. Frančiška bi v tem primeru pošiljali tudi svoje otroke v
SINDIKALNA VODSTVA SO PONOVNO IZDALA INTERESE DELAVCEV
NEZADOVOLJSTVO DELAVSTVA GRDA
s sporazumom o suspendiranih delavcih
Protislovja v razlagi sporazuma glede mezde, ki jo bodo plačali delavcem Po dosedanjih ugotovitvah bodo delavci prikrajšani za 8000 lir na mesec
Vfipm Jožicam in Jožetom oohci uQhelocpodoimii&
Primorski dnevnik
vrtec v Ul. Donadoni. Sklenili so tudi, da bo šla posebna de-(skrčenju delovnega časa. legacija roditeljev na razna1 vseh zborovanjih, razen
Sporazum, sklenjen med predstavniki CRDA in sindikatov glede delavcev, ki so v barakah, ni zadovoljil delavstva, S sporazumom so se namreč sindikati odrekli odločni borbi za zagotovitev no. vih naročil ter so šli na linijo manjšega odpora. S tem so se tudi nekako odkrižali delavcev v barakah, ki so bili na poti delodajalcem pa tudi sindikalnim vodstvom, ker so preveč protestirali in prihajali prepogosto na ulice, kar je šlo na živce tudi oblastem. Prav posredovanju oblasti pa je najbrž pripisati, da je Zavod za socialno zavarovanje pristal, da bo plačeval delavcem del plače iz dopolnilnega zklada.
Pri vsej stvari je tudi sumljiva naglica, s katero so sklenili sporazum, pri čemer ne mislimo na predvčerajšnja pogajanja, ki so trajala osem ur, marveč na dejstvo, da na vseh dosedanjih zborovanjih, ki jih je bilo na pretek, niso delavcem nikoli omenili ta. ke možnosti rešitvi spora o
Na na
delitev denarja	med upravi-j	pristojna mesta,	da	podpre
čenče.	.	to akcijo.
Ostanek fonda, o katerem I Na sestanku	so	tudi	pregle-
govori prejšnji	odstavek, bo	dali koliko je	otrok v	okoiišu
Tržaška židovska skupnost po- za vpis bodisi v vrtec kot v
prvi razred osnovne šole. Gle. de tega so sprejeli sklep, da je dolžnost vseh zavednih slovenskih ljudi v okolišu, do s svojim prepričevanjem dosežejo, da bo poslednji otrok slovenskih roditeljev vpisan res v slovensko šolo.
zadnjem, so sindikalisti v svojih govorih poudarjali predvsem potrebo novih naročil, to je zagotovitve dela vsem delavcem, in ni bilo skrčenje delovnega časa glavno vprašanje. Položaj se ni nič izboljšal. Novih naročil še ni od nikoder, vendarle pa kaže, da hočejo sindikalna vodstva spa. ti na lovorikah dosedanjega sporazuma. Pri tem pa je vsem delavcem jasno, da sin-
PO RAZGOVORU DR. SARTOBUfl S PREDSTAVNIKI KOORDINACIJSKEGA ODBORA
NENADNA ODPOVED SESTANKA MED SARTORIJEM IN TRGOVCI
V svoji izjavi pravi koordinacijski odbor, da bodo pogajanja šele po sprejemu conskega proračuna na sestanku mešane komisije v Rimu
Včeraj smo objavili uradno vest urada za obveščanje javnosti ZVU o napovedanem sestanku med direktorjem za gospodarstvo in finance ZVU dr. Sartorijem in predstavniki koordinacijskega odbora tržaških malih podjetij. Šesta, nek pa je bil nenadoma odpovedan in so prisfltni dopisniki vseh tržaških listov prejeli na omenjenem uradu samo sledečo kratko, lakonično izjavo koordinacijskega odbora:
«Koordinacijski odbor malih in srednjih tržaških podjetij,
od S. do 12.30 vsake pol ure, nato pa z nepretrganim voznim redom.
Določila q!ede koncesij za monopolne predmete
Po ukazu ZVU št. 25, ki postane veljaven z dnevom objave v Uradnem listu, bo preostali in še razpoložljivi znesek izkupička iz zaplembe in prodaje določene židovske premične imovine, ki ju je izvedel nemški okupator in
proračunu na sestanku mešane komisije in ker je dobil vest o nakazilih za podporo in razvoj tržaškega gospodarstva, je izrazil mnenje, da se prestavi diskusija o resoluciji do takrat, ko bo proračun dokončno sprejeto.
Zgornja izjava je sama po sebi dovolj motna in dopušča številne razlage za tako nenadno stališče omenjenega odbora. To pa ie bolj potrjuje vest, da se je včeraj zjutraj dr. Sartori sestal z vodilnimi predstavniki koordinacijskega odbora. Temu se-
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
2 MESECA ZAPORA
ker je ogoljufal znanca
Obsojena gospodinja, ki je zlivala skozi okno vodo, tako da je ta umazala prevleko na pohištvu spodnjega stanovanja
13. februarja letos so agenti civilne policije odšli po nalogu svojega poveljstva v Ul. Ghega št, 2, kjer jih je že pričakoval Lionello Bois, stanujoč v Ul. F. Severo. Ta jim je obrazložil, da je pred 45 minutami izročil 26-letnemu Um-bertu Petrucciju iz Ul. Pon-dares 5 2.400 lir, in sicer z namenom, da mu kupi približno 30 zavojev ameriških cigaret. Petrucci, čim je imel v rokah denar, je Boisa naprosil, da bi ga počakal v we-ži, medtem ko bi on odšel v zgornje nadstropje, kjer bi kupil zaželene cigarete.
Bois je počakal, vendar se je končno naveličal in ker je zasumil, da ga je Petrucci na zelo lahek način ogoljufal, je poklical agente, prepričan, da bo ponovno prišel do oddane vsote.
Agenti so po Boisovem pripovedovanju odšli v zgornja nadstropja, da zasačijo goljufa in res so tedaj srečali Pe-truccija, ki je mirno prihajal po stopnicah navzdol. Seveda so ga aretirali in mož si je takoj sezul čevlje, vzel iz njih denar, kamor ga je bil skril, in ga izročil agentom.
Med zasliševanjem je Petrucci priznal, da je hotel Boisa ogoljufati. Srečal je Boisa v Ul, S. Francesco, je izjavil Petrucci, in mu takoj ponudil kupčijo. Ker Bois ni imel denarja pri sebi, sta se srečala kasneje na Trgu stare mitnice, odkoder sta skupaj odšla v Ul. Ghega. Se prej je hotel Boisa odpraviti, toda ta ga ni hotel pustiti samega. Zaradi tega ga je odpeljal v Ul. Ghega in medtem ko je Bois čakal v veži, je on ostal v prvem nadstropju v upanju, da se bo Bois končno naveličal in odšel, medtem ko bi se
on nemoteno oddaljil z denarjem.
Posledica te poskusne prevare je bila, da so Petruceija prijavili sodišču, ki ga obsodilo na 2 meseca zapora in na 3,000 lir globe.
***
Medtem ko je Nives Borto-lozzo por. Uuratorre iz Ul. dell’Agro 1 pospravljala dnevno sobo, je zaslišala šum, kot da bi nekdo zlil skozi okno nekaj vode in istočasno je na svoji koži opazila nekaj kapljic ne preveč čiste tekočine. To pa ni bilo vse, kajti nekaj vode je tudi zmočilo njene lepe naslonjače in umazalo prevleko. Zenska je jezno stopila k oknu in stanovalko gornjega nadstropja, 40-letno Regino Raccovaz, pošteno ozmerjala in jo pozvala naj drugič ne zliva skozi okno umazano vodo. Raccovazova pa to ni mirno sprejela in se oprostila, kot bi bilo pošteno, temveč je odgovorila na osoren način in Duratorrejevo naravnost obsula z raznimi nespodobnimi besedami, ki so žensko tako užalile, da je zadevo takoj prijavila policiji in Raccovazevo tožila zaradi žaljenja.
Raccovazeva, proti kateri so uvedli kazenski postopek, pa ni prišla na razpravo, temvei je raje ostala doma. S tem pa ni dosegla ničesar, Kajt: sodišče jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo na 20.000 lir globe ter seveda na plačilo sodnih stroškov. Nadalje je sodišče odločilo, da bo morala Raccovazeva plačati odvetniku zasebne stranke, to ie Duratorrejeve, 15.000 lir ter izplačati za moralno škodo simbolično vsoto v višini 1 lire.
stanku je sledil sklep o odpovedi večje javne diskusije o zahtevah tržaških malih industrijcev, trgovcev na drobno in obrtnikov.
Te vesti pa potrjujejo našo sumnjo, katero smo že včeraj napisali, da gre ZVU za pridobitev časa in zlasti za oslabitev enotne in odločne akci“ je 13.000 malih tržaških podjetij, Logično bi bilo, da mora biti diskusija pred sestankom mešane komisije, ki bo v ponedeljek v Rimu, saj vsi nadaljnji razgovori, pogajanja in še tako odločni protesti izgube mnogo na svojem pome. nu, ko je proračun že odobren in ko bodo odgovorni krogi ZVU imeli lahek odgovor, da je že vse sklenjeno in da se ne da nič več izpreminjati.
Vsa zadeva je toliko bolj čudna, ker se je konferenca pripravljala s primerno reklamo in so na njo povabili poimenično vse predstavnike tržaškega tiska, tržaški radio Trst I pa je še ob 16. uri montiral v konferenčni dvorani številne mikrofone in druge aparate za snemanje celotnega poteka sestanka. Vsem tem zunanjim znakom pa je še treba prišteti »pomirjevalne« poizkuse, naj tisk postavi vso zadevo v {{primeren objektiven okvir*.
Vse te vesti, sumnje in zlasti vsi dogodki v zvezi z napovedano — in v zadnjem trenutku odpovedano konferenco, dajejo upravičen razlog za vprašanje, če ni v zadnjem trenutku prišel nasprotni ukaz in če se v Rimu niso odločili na drastično rezanje in krčenje tržaškega proračuna. Obljube, katere bi rimski uradniki morali zatajiti čez nekaj dni nato, ko so bile slavnostno izrečene, bi pa seveda edino še povečale že sedaj močan odpor proti funkcionar-jem italijanske vlade v ZVU.
Trgovci, obrtniki in mali industrije! pa kljub vsem tem temnim mahinacijam še nada. lje izjavljajo, da mislijo voditi odločno borbo za izpolnitev vseh zahtev, katere so iz-rizih v resoluciji, ki visi v izložbah skoraj vseh tržaških trgovin. Člani teh kategorij zahtevajo uresničitev vseh svojih upravičenih zahtev in se nikakor ne mislijo zadovoljiti s polovično izpolnitvijo ene ali dveh točk. Vendar pa je sedaj vsaka konkretna diskusija prekinjena do sredine prihodnjega tedna, ko bodo znani rezultati sestanka mešane komisije in ko bodo objavljeni podatki o najvažnejših proračunskih postavkah.
Dejana in Lucidi res v Trstu?
Predvčerajšnjim se je razširila po mestu senzacionalna vest, da sta se dva nevarna italijanska kriminalca, Luigi Dejana in Benito Lucidi, ki sta pred mesecem dni zbežala iz nekega rimskega zapora, zatekla v Trst, odkoder naj bi odšla dalje v cono B Te vest; pa policija ni hotela ali pa morda tudi ni mogla potrditi, čeprav je bila obveščena, vsaj tako kaže, s strani nekega železničarskega uradnika. .Slednjega sta namreč predvčerajšnjim zjutraj ustavila pl. pokritem kopališču na nabrežju Gulli dva slabo oblečena neznanca, ki sta ga vprašala za pot
do Škofij. Železničar jima je obrazložil pot, toda takoj nato se je spomnil, da je že nekje videl sliki obeh oseb. V glavo mu je šinila misel, da sta bila neznanca Dejana in Lucidi in ker se je njemu zdela njuna prisotnost v Trstu verjetna (pretekli teden so kriminalca iskali po Furlaniji), je takoj odšel zadevo prijavit. Baje je neznanca spoznal tudi po slikah, ki jih ima policija.
Poveljstvo policije sicer ni bilo o točnosti prijave popolnoma prepričano, vendar je vseeno podvzelo potrebne u-krepe. Obmejno črto med cono A m B so bolje zastra-žili, medtem ko so agenti kriminalističnega preiskovalnega oddelka in letečega oddelka odšli na lov za kriminalcema.
Tudi najdbo dveh krušnih torb na Opčinah so spravili v zvezo s prisotnostjo obeh kriminalcev, češ da sta jo izgubila ali pozabila prav Dejana in Lucidi. Toda za to ni dokazov in verjetno so torbi izgubili ali pa morda pozabili kaki delavci ali celo izletniki. Eno pa je gotovo, namreč, da je policija stalno na preži, pa čeprav poveljstvo ni prepričano v prisotnost kriminalcev v mestu ali okolici.
Kdo pa sta pravzaprav Dejana in Lucidi? Oba sta bi-ia obsojena na dosmrtno ječo, in sicer Dejana zaradi roparskega napada v AUu-mieru, Lucidi pa zaradi umora industrijca Sant'Angela. Oba sta bila zaprta v rimski kaznilnici Regina Coeli, odkoder se jima je posrečilo pred mesecem dni zbežati, potem ko sta prežagala rešetke in se spustila na tla s pomočjo več med seboj zavezanih rjuh. Do sedaj so bile vse akcije italijanske policije in karabinjerjev za ponovno aretacijo nevarnih kriminalcev brezuspešne. Več stražnikov kaznilnice so zaprli in bodo morali, kakor predvideva zakon, presedeti, či seveda v 90 dneh ne ujamejo ubežnika, tretjino njune kazni.
Smrten skok s III. nadstropja
Zjutraj okoli 6. ure so agen. ti na telefonski poziv odšli v stanovanje 60-letnega Marija Degiovannija iz Ul. Donizetti, kjer so od njegovih sorodnikov izvedeli, da je mo* malo prej skočil z okna III. nadstropja na dvorišče, kjer je obležal mrtev. Zdravnik, ki je prišel na mesto je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi prebitja lobanje in je o tem izdal tudi uradno potrdilo.
V	stanovanje	so	prišli	tu-
di agenti kriminalističnega preiskovalnega oddelka, ki so uvedli preiskavo in ugotovili na podlagi izjav 22-letne hčere Mirelle, da	j®	nekaj	mi-
nut pred 6. uro, ker je morala	odpotovati	i*	Trsta,	zbu.
dila	starše, da	bi	se od	njih
poslovila. Oče je vstal ter se odpravil v kopalnico, medtem ko je ona ostala pri materi. Nekaj sekund kasneje sta obe ženski slišali padec telesa na dvorišče. Takoj sta odšli k oknu, odkoder sta videla moža oziroma očeta nepreimčne-ga na tleh.
Truplo pokojnika, ki je bil zaradi živčne bolezni na zdrav, ljenju pri dveh zdravnikih; so kasneje odpeljali v mrtvašnico. ,
dikati niso izbrali prave poti ter so še enkrat delali v škodo delavskih interesov. Ce so pa že hoteli skleniti tak sporazum, bi morali vsaj vprašati delavce za njihovo mnenje, ne pa jih o njem samo obvestiti po izvršenem dejanju ali jih morebiti sklicati na skupščino, ki bo imela samo nalogo, potrditi sporazum.
Ne glede na to, da ta sporazum demobilizira delavce, da bodo pasivno čakali na namišljeno izboljšanje položaja, ter da po drugi strani lahko tudi pomeni prvi korak k odpustom, je treba pribiti, da tudi ni ugoden z gmotne strani. Doslej so delavci v barakah dobivali 40 ur plače na teden ter majhen odstotek akordnega dodatka. Sindikati hočejo prikazati, da so se s sporazumom mezdni pogoji izboljšali, toda pri tem si niso niti edini v številkah. Delavska zbornica je sporočila v klerofašističnem glasilu, da bodo delavci po novem spora, zumu dobivali na teden za 42 ur in 40 minut plače, Enotni sindikati pravijo, da so se pogoji le neznatno izboljšali. Ce upoštevamo besedilo sporazuma, vidimo, da se je položaj delavcev, ki so v {(pričakovanju na delo, še poslabšal. Doslej so delavci v vseh podjetjih, ki so jim plačevala po 24 ur na teden, dobivali skupno z dodatkom iz dopolnilne blagajne samo 36 ur. Ce k temu dodamo še okoli 1.000 lir dodatka na teden, ki ga bodo dajale CRDA, tedaj se niti ne približamo 40 uram plače, kaj šele, da bi jo presegli. Razen tega je treba tudi upoštevati, da delavci, niso v produkciji, zgube tudi akordne dodatke, ki so postali za kovinarje zaradi nizkih mezd že nekak običajen dodatek k plači. Pri tem je treba torej upoštevati, koliko ti delavci zgube v primerjavi z njihovimi tovariši, ki delajo. Ko so v ladjedelnici Fel-szegy skrčili delovni čas na 24 ur na teden, je vprav glasilo Enotnih sindikatov «Uni-ta Operaia« objavila, da so ti delavci zgubili zaradi tega ukrepa od 8.000 do 9.000 lir mesečno. Isto torej velja za delavce CRDA, saj spadajo v isto kategorijo. Tako vidimo, da delavci tudi s te plati ne morejo biti zadovoljni. Zato ostaja rešitev edino le v prizadevanju za nova naročila, to je za zagotovitev rednega dela vsem delavcem CRDA. Zadnji sporazum pa je to možnost zelo oddaljil in zato so sindikati, ki so ga sprejeli, vredni vse obsodbe.
letno učiteljico Francesco Fa-tutta vd. Bravuzzo z istega trga št. 2, ki je tedaj prekoračila trg. Oba sta padla na tla in medtem ko se je kolesar dvignil nepoškodovan, so morali učiteljico odpeljati v bolnišnico, kjer so jo zaradi globoke rane na nogi in prask na čelu pridržali na II. kirurškem oddelku. Okrevala bo v 10 dneh.
Po 21 letih Odkritje spominske plošče žrtvam eksplozije v rafineriji
Danes dopoldne ob 10.30 bo v delavnici rafinerija pri Sv. Soboti spominska svečanost z odkritjem spominske plošče žrtvam tragične eksplozije, ki je 15. februarja 1933. leta povzročila smrt 7 uslužbencev podjetja ter 5 ranjenih.
Mrtvi so bili poddirektor Romeo Mari, tehnični uradniki Giuseppe Rebech-Gallante, Ernesto Rizzi Pietro Russo in delavci Anton Dolgan, Ivan Sinčič in Prospero Tappeiner. Ranjeni pa so bili Albino To-scan, Mario Žerjal, Anton Karbončič, Franc Pohar	in
Ivan Pohlen.
Do eksplozije, ki je takrat pred 21 leti močno pretresla vse mesto in sprožila val sočustvovanja med vsem prebivalstvom, je prišlo pri pretakanju stisnjenega zraka	iz
ene bombe v drugo.
K današnji svečanosti	je
vodstvo skupno z zvezo	in-
validov dela povabilo ožje svojce žrtev in tudi še preživele delavce, ki so bili takrat ranjeni.
Padec v stanovanju
Ze v resnem stanju so včeraj zjutraj sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so ji ugotovili zlom kolčnega sklepa leve noge 76-letno Antonijo Babič por. Hrevatin iz Ru-bujez pri Miljah. Zeno je v bolnišnico spremil njen 54-letni sin Franc Hrevatin, ki je pojasnil, da je mati pred približno 8 dnevi padla v stanovanju,
Požar Dri Katinari
Včeraj malo pred poldnem je na ozemlju tržaške občine v bližini Katinare nepričakovano izbruhnil požar, ki je zajel približno 6000 kv. metrov trave. Na mesto so prišli gasilci, ki so po enournem delu pogasili plamene. Skoda še ni znana.
Kolesar jo je podrl
Med vožnjo s kolesom po Trgu C. Alberto je 16-letni Luigi Rinaudo iz Ul. de Ami-cis oplazil z desno roko 57-
Včeraj sta se v Trstu poročila
prot. Nada Rupel
tn
dr. ing. Giorgio Cavazza
Svoji bivši kolegici in njenemu soprogu, čestitata uredništvo in uprava Primorskega dnevnika.
Zbor Jvan- Vojko*
v Ljubljano in Novo mesto
Danes zjutraj odpotuje s posebnim avtobusom na gostovanje v Ljubljano in Novo mesto pevski zbor prosvetnega društva «Ivan-Vojko» s Proseka-Kontovela, kjer bo nastopil s samostojnima koncertoma. Pevci se vrnejo v nedeljo zvečer.
Podjetnim prosvetarjem s Proseka-Kontovela želimo mno go uspeha
Navodila za izlet v Sežano in Tomaj
Vsi mladinci in mladinke {(Tržaškega mladinskega pevskega zbora«, ki so se prijavili za izlet na {{Kosovelovo proslavo# v Sežano-Tomaj dne 21. t. m., naj se javijo v soboto 20. t. m. ob 19. uri v Ulici Roma 15-11, kjer bodo prejeli navodila in dobili listke.
OKRAJNI ODBOR OF ZA NABREŽINO
obvešča izletnike, ki potujejo na izlet v Sežano-Tomaj v nedeljo, da odpotuje vlak s postaje Nabrežina ob 7,25 uri. Izletniki z devinskega, sesljanskega in mavhinjskega sektorja, vstopijo na vlak v Devinu oziroma v Vižovljah ob 6,45 uri ima zvezo z Nabrežino oziroma na križišču (bivio).
MOTOKLUB »MLADOST* NABREŽINA
Izletniki, ki potujejo na Izlet v Tomaj 21. t. m., naj se javijo na sedežu v soboto 20. t. m. ob 18. uri. Priporočamo točnost.
Kdor ne bo vzel kontrolnega listka se ne bo mogel udeležiti Izleta.
Mladina obvešča udeležence izleta za v Tomaj in Sežano, da bodo vozili avtobusi od 7.30 dalje iz Ul. Fabio Severo vsak četrt ure. — Prav tako bodo vozili v povratku.
Osvobodilna fronta
SKUPŠČINA OF ZA SEKTOR SEMPOLAJ Vabimo vse člane na skupščino OF za sektor Sempolaj, ki bo v soboto 20. marca ob 20. url na settežu.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. marca 1954 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 7.
POROČILI SO SE:	narednik
am. voj. VVilliam VValter Logdo-son ln gospodinja Giusepplna Bertossini, obrtnik Bruno Barbo In bolničarka Lina Luisa, mizar Francesco Capotorto in gospodinja Assunta Pontar, uradnik Um-berto Cirllli in bolničarka Norma Fantuzzi, mizar Stelio Baz-zara in modistka Giovanna Eich-meier, skladiščnik Mario Carniel in cvetličarka Maria Vidi, mizar Salvatore Caffo in gospodinja Maria Nara Sevini.
UMRLI SO: 76-letna Rosa Ne-grinl por, Mlcheluzzi, 52-letna Ludtnila Martelanc por. Ricco-bon, 40-letna Bruna Grobazzl por. Contento, 52-letna Frnačiška Mez. g ec por. Gul, 76-letna Maria Ive por. Coverlizza, 74-letnl Giuseppe Gallis, 59-letnl Mario Degio-vanni, 46-letna Ada Tamaro por, VVagner, 55-letni Gennaro Mazza, 42-letna Nora Gerolimlch por. Ianesich.
VREME VČERAJ
NajviSja temperatura 13,2, naj-nlžja 8,:!, ob 17. url 11.4. Zračni tlak 1017,2, stalen. Veter severo-
zapadnik S km/h. Vlaga 75 odst,, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8,5 stopinj. PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: Ob 7. uri prazna iz Ravenne ital ladja «Mantova», ob 7.15 lz lstambula s 1715 t raznega blaga Ital. ladja #Loredan», ob 18, url z Reke s 3 potniki jug, ladja aBakari, ob 21.30 iz Benetk s 93 t bombaža egtp. ladja «Ismailla».
ODHODI: Ob 8. url proti Benetkam z 209 t raznega blaga ln 38 potniki Ital. ladja «Messapla», ob 10.15 proti Chlosu s 550 t raznega blaga ital. ladja /Patrlzia#, ob 15.30 proti Ravenne s 340 t olja Ital. ladja «Ma.ntova», ct* 18 uri proti Reki s 4 potniki Jug, ladja «Lastovo».
NOČNA SLUŽBA LEKARN:
AH’Alabarda, Ul. delVIstria 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Uniti 4; Pren-dini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nlcoli v Skednju.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči kril 3«6 - 60 Gasilci	2	-	22
Policija	2-23
vn q
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE gostovanje v
Ljudskem gledališču v Kopru
Danes 19. marca 1954 ob 20. uri
Jutri 20. marca 1954 ob 15.30 uri
Cankarjeva farsa
n dahni
Jutri 20. marca 1954 ob 20. uri
Nedelja 21. marca 1954 ob 15.30 uri
Nušičeva komedija
DANES, petek “*ft* Jožef, Slavoljut . Sonce vzide ob 6.12 i!'2* ^ 18.15. Dolžina dneva K-«. vzide ob 18.33 in zatone JUTRI, sobota 2». m*re Feliks, Zlata
^ cjr! Rossetti. 14.30:	«Sam0J>,
Cooper in Excelsior. 14.30: phia Loren, Toto.
Fenice 15.00: »Deviška Jean Simmons. rKV0iitevM«,t Nazionale. 14.30: »Osvoji" Everesta«.	M'
Filodrammatico. J jen i5<J mesto», Sterling ne Nelson, prepoved*
ni izpod 16 let. Arcobaleno. 14.30. <0
(Razbojnik), A.	^
Auditorium. 14.00: »Vrtm«*
AsIrTRo7rH.3"0:«A*^;
Crtftallo. (Trg	Peru*m|«V
«Smer Budapests, u drews	j*	*
Grattacielo. 14.30: «P'eTa jV
£°n rF^jUn^ strože prepovedano
Alabarda. 14.00:	$
ce», Gregory	Pe«c
Hepburn.
Ariston. 15.00: «Zavod
V._______________________________________________________________________________________J
PODPORNO DRUŠTVO u DIJAŠKA MATICA » V TRSTU sklicuje za 28. marca 1954 ob 9. uri dopoldne v Trstu, Ul. Roma 15/11. redni
LETNI OBČNI ZBOR
s sledečim dnevnim redom :
1. Otvoritev.
2. Poročila odbornikov.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Volitev upravnega odbora, nadzornega in razsodišča.
5. Razno.
Vabimo članstvo, da se udeleži občnega zbora.
ODBOR
( GLEUALiŽČjE VjjRDt )
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo italijanskega komičnega teatra, ki ga vodi Nino Be-sozzi in pri katerem nastopajo Nuto Navarrini, Pavla Orlova, Maria Donati, Attilio Ortolani, ki bo nastopila s Fraccarolijevo novostjo »Vsi smo Milančani*.
Predstava bo v ponedeljek ob 21. uri.
II. NEDELJSKI KONCERT
V nedeljo ob 11. uri bo drugi simfonični koncert tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Giorgia Cambis-sa s sodelovanjem pianistke Žita Lana. Program obsega: VVagner-Rienzi (uvertura), Casella - Par-tita, Schubert . Simfonija št. 8 (Nedokončana), Rimski Korza-kov - Ruska velika noč (uvertura), Nadaljuje se prodaja vstopnic.
Razna obvestila
TAJNIŠTVO KMEČKE ZVEZE
poziva vse tiste svoje člane, ki so naročili semenski krompir, da čimprej pridejo na sedež po nakazila za določeno količino.
Tajništvo.
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR«
Vabimo vse slovenske filateliste, ki se aktivno bavijo s filatelijo ali so svoje zbirke zanemarili, da se brez obveznosti vpisa v kluib udeležijo enega izmed naših sestankov, ki so v sredah zvečer in v nedeljah dopoldne. Pridite, ker Vam ne bo žal, da ste obiskali prvi slovenski filatelistični klub v Trstu. Vedite, da ni važna količina znamk, ki jo imate v svoji zbirki za vpis v klub, zadostuje tudi samo Vaša želja postati zbiralec znamk. Napotke v filatelijo Vam bomo dali mi.
V nedeljo 21. t. m. od 9, do 12. ure redni sestanek za zamenjavo znamk, na katerem se bodo delile novitete in revija Nova filatelija štev. 1, Za mladince Je prisotnost na tem sestanku obvezna, ker si bodo izbrali svojega zastopnika v upravni odbor kluba.
S P D
Slovensko planinsko društvo v
Trstu bo priredilo 4. aprila izlet na Platak ob priliki »Jadranskega veleslaloma«. Vpisovanje do 24. t. m,
MOTOKLUB SKEDENJ
bo priredil 4. aprila Izlet v Vipavo, Novo Gorico In Tolmin. Vpisovanje do 25. t. m. na sedežu v Skednju, Skedenjska ul. 122, I. vsak dan od 18.30 do 20.30.
Za Izlet v Koper čez Pesek 10. In 11, aprila se bo vpisovanje zaključilo 1, aprila.
OF ZA DOLINSKI IN MILJSKI OKRAJ
obvešča vse izletnike, ki so se vpisali za enodnevni Izlet v Portorož 21. t. m. da pridejo danes po listke na mesta, kjer so se vpisali.
Darovi in prispevki
Ob deveti obletnici smrti Danila Pregarca-Zmaja daruje družina 1 000 lir za Dijaško Matico.
st f
gije», B, Lancaster. « Aurora. 14.30: «En dan ^ ji šču», Silvana pampa®1"' Filippo.	V
Garibaldi. 14.00:	t
ka», V. Priče. Mladol«
16. letom prepovedaj0, f^; Ideale. 14.30: «LjudSka v M. Callister.
Impero 14.00: «Kruh,
fantazija«, G. L0U<*™U( Italia 14.00: »Rimske ?» Gregory Pečk in AU0‘ burn.	>
Vlale. 14.30: «Tujska 1««* ne Galter Mark |T$ Kino ob morju. 14-00-barvah«.	IV*
Massimo. 14.30:	»Pia*’1
in Yvonne Šanson, . P Moderno. 14.00: «Lu'r*Lr, uolovec«, Tyrone P"" pol' Sv. Marko. 14.00: «Pean , letja«.	d#’
Savona 14.00: ((NedeljS*"^ p Secolo. 14.00: «Stiri napadu na ladjo«.
Vittorio Veneto. 14.0°- * imenovati se Ernest*. (|j/ Azzurro. 14.00: Krinka » Garv Cooper.
Belvedere. 14.00: «Pr«T „ gubljencev«, G. ?&*• a0je : Marconi. 14.30:	<lP? pitA
Venero«, Gianni 10 Novo cine. 14.00:
Alžir«.
Odeon. 14.00: «IndijansKa James Steivart. ..
Radio. 14.00: ({Največja P sveta«.	,	r0s>.
Venezia. 14.00: ((Ban®»'‘
Ufi
petek, 19. marca
Jlf«M>»tOTA*Sfl C O ,\ A TU*
254.6 m ali 1178 ^ ll*
Poročila v slov. ob • 1 19.00 in 23.30.	.nR
7.10 Jutranja gled tiska; 11.00 ,E orK«sfi Koncert za čelo in Wh d-molu, izvaja Tibor j: la; 14.30 Kulturni ra“ s\0%
c:lrw.<an«lfa narodne	rftdlPtk
Slovenske narodne PPJ zit solisti in Zibori; 17.0° M Vji v ritmu foxa, tanga (Va*,<• 17.20 Melita Lork*"
izyaj»l skladbe jugosl°^0 torjev; 17.40 Z naro^ji!'^ in plesom po Maked «jjly Poročila v hrvaščinU „of.J rist M are o del M<?na» jj*!
--	---	■	pV«
je iz Verdijevih i H L| W oper; 18.35 Igrajo
orkestri; 21.00 Slušna minci«, po povesti I". vmjf 22.00 Sibelius: Godal^ia d-molu, op. 56, kvartet Griller: 22.40 ^rO^iv' naokrog: 23.00 Zadnja ;) italijanščini; 23.10 O3 ko noč.
T K S T
306.1 m ali 980 K^ j/
8.30 Vaški kvlntčt; VjOi* i melodije; 9.30 Mozart. • ^ v A-duru; 9.54 Respign|' ji.B jSt 10.15 Slovenski zbori, orK jj>
11.35 Promenadni K01________
Ob 50-letnici rojstva j n sovela; 12.30 Dunaj* M 13.00 Glasba po želja% venski samospevi; ltl.r 8°, <? oder . Saint Gr en i er
lobrem Cj|W. t selolgra v treh itP&V Musorgski:	Sest
Hotel «Prj dobrem^
sa,;7l4%
sopran in orkester, * . op« • vir
ci: Koncert za klavir Vjjje: ,; 18.50 Priljubljene	pr*1	r/
Šport; 20.30 Melodij« rp| j dni; 21.00 Tržaški gledi; 21.15 Iz ooeretn (», 21.45 Strauss: Burke spiegela; 22.00 metnost.	J
T II S •’	'*
9.30 Lahka glasbi sini: «VHjem Tell V dej.; 21.05 Simonič"1 n rigira Mario ROSS' /
Za oglase, °s™^0 * obračajte se
Upravo
PRIMORSKEGA
Ul. sv. Fran*
2#/*
3733»
ADEJCii!^
--------------7 i9)t
3. in 4. »prf®, V dvodnevm ŠTANJEL DORNBEHG
ROVINJ
PULO
enodnevni
KOMEN ,C0
kostanjEv ^
Vpisovanje reSS»’/
pri ((Adria”*' ^	•	j
Severo 5-b
ZAHVALA
Ob priliki bridke izgube našega ljube*8
Anilina Trampuža
od
0*
n
se prisrčno zahvaljujemo .vsem, ki kakršenkoli način stali ob strani v tem “ ždP%|0 nutku. — Posebno se zahvaljujemo i■ jjk* sorodnikom, prijateljem in znancem ** pomoč.
Mavhinje, 19. marca 1954.
Družina
u*
#
PRIMORSKI DNEVNIK
>8 marca 1M4      ■-»■*!-
MA PIIODI!ECIJA
iev”aV,leP0 Hevil° Hudi (star-shšh,inancev in pr,iateljev
'S i5sVe 2bra!o’ pone-
kjer
m. v Avditoriju,
na JrlJ?'!'“■ drU9a’ to pot jav~ P odukcija gojencev matič-
H# r, 7*. 1	7
»« Blasbene šole. Kakor zna-
k&tirtl: ‘‘ iavni nastopi zelo bodisi zato, da jav-
koristni 1 ost
®pozna sadove tihega delil. °Pra»lMio glasbeni iz ljubezni do mla-
'f d° napredka naše glas-»ti.i-’ P°irtvovalno in
S'lnl:b°d,si 2at°. «*« «
001,C' pr'uat^‘i0 muzicirati čim (i0rJo °ar®eno — seveda rela-
'isnUom.tUdi Pred *iržun ob'
^<iicnZ1;eS6^-iUCI k'!o videti, ,toPit!° fl0^enc‘ 'n gojenke nabiti, ln podalali primere lita ** ■ Znania drug za dru-<«riifctIJPrei na3skromnejši zalet^1' Pa čimdalje višji
ikrblj',’„ ° va ie tudi P°' 0 za pestrost sporeda, Ulitke 0f}se°al klavirske, vio-toflfee ’ pifla*ske in skupinske za .' . sti slednje so poučne Dje . .O0ar 1,1 je treba dajati e«, ktzrtanie profesorju Vrab-tr^jj' Sc ^e osa zadnja leta iltUD- 20 vežbanje učencev v n *. an\ Kak° ganljiv je bil stoo- ',Pn20r malih violini-čttrtin fc S° poveaini imeli le Pogum* e Vl°l'ne in vendar r„ n.° odigrali Malo polko! Iter . le bilo mogoče le zato, nje ^?roJ- Vrabec zložil za-
‘kladb
Posebno
res zanimivo
Prijetn !darte Verkove kar 8p05ob° Pokazali svoje prve ,trUnah°St* '°rania na praznih
!co. da so ob klavirski
da v-* s prvim prstom. To-cis«j a Ceu* napori so bili raz-
l’idn;
oe<5e^atU^* 'z zaključka točke
ionatin narnreč iz Plegelove e v O-duru, prirejene
Po y\ *
S(cT0l)Je,>l .2a šolski orkester. rj , je ta, toda o prime-,tavlja* ‘-'n lZ leta	pred-
PTtdvse Ze *naten napredek,
'ne, P° izbiri skladbe sa-siol;ne ern p0 sestavu (1. in 2, 2 klarLCe^°' bas, flavta, oboa, Po DnJ*610 1,1 klavir) in tudi "“tajanju, ker se je po-
JPol,
0, dn
»ltorni ,s° se nekdanji še učijj 9°jenci že veliko na-Pogumu a<l ^akk° gledamo
N,
v bodočnost
t5roči|Tn°Te biti namen tega
"^top0 ta’ da bi ocenjevali 'lJ jih Vsake9a posameznika, ‘Spi le brez omenjenih dveh '<* m nastopi(0 kar 18 gojen-^ttu, ??2enfc iz klavirskih šol
dr’ Demšarja (2), '<fhri0e Damijane Bratuže-
Eme Vrnhr*„a tfil i-n
^ Mah
e Vrabčeoe (6; in
%ltt "‘anniceve (2), iz vio-
ljr ,0*e Profesorja Vrabca
'Olp,- f-.Misr.
0tt r^- letniki so se vrstili * TazreriTeda Pfipzavnice do
^ TliŽiPnri i rrn n ort in
Pihalske šole prof.
nižjega tečaja m l,,tjeta 0 je s polnim razume-
, _ .	____ JD_______
pte ^endo doseženo znanje *J br„ °raieoalo z aplavzi.
*° ti\t£z zamere omenim, da ^'tcateri0tBi?.enct višjih letnikov ^ ob etn in ye>ln I o nn
*o n obetajo zelo lepo ec. lej Pr' Pinnisti Neva Vra-SjreiHUe]e PastoPala tudi 'kot
Http	na	klavirju,	po-
Sir g“nJa Veljak, dalje Vla-. . v°doni„,„ .._____________
!;*. ^'"“OPiuec, Tatjana Or-
violinist
nor ,. v te^
Nevenko m P, ftavtist Miloš Pa-ti. 'armetist Peter San-tj
Potek
večera je bil lepo
organiziran in iz vsega koncertiranja teh mladih ljudi je odsevala neka prijetna resnost kot izraz smotrnega dela in študija. Smotrno delo naših pedagogov in volja do znanja pri gojencih; oboje potrebno in nedeljivo. Vsaka šola in vsako šolanje zahteva svojo določeno daljšo dobo, kar moramo še posebej poudarjati, da bomo znali pravilno ceniti delo, ki ga kakor v neki klavzuri opravljajo predvsem in ravno učitelji glasbe, tako da bomo spričo mladosti naše glasbene šole imeli šele pozneje enkrat priložnost ugotoviti, kakega pomena je to že v uvodu omenjeno delo glasbenega učitelja. Pomislimo samo to, da sta n. pr. tako profesor Vrabec kakor profesorica Vrabčev a bila gojenca naše prejšnje Glasbene Matice in da zdaj že vsa ta leta stavita svoje znanje in sposobnosti za dobro novega rodu. Zato zasluži naša glasbena šola vso pozornost in podporo v svojem lepem delovanju, prežetem z ljubeznijo do te vzvišene umetnosti in do izobraževanja našega človeka!
Simfonični koncert Tržaške filharmonije
V nedeljo 14. t. m. ob 11. uri je bil v gledališču i(V er din simfonični koncert Tržaške filharmonije, s katerim se je začela vrsta štirih predvidenih nedeljskih poljudnih koncertov. Na sporedu so bila tri dela: Hagdnova Otroška simfonija, Mortarijev Koncert za godalni kvartet in orkester ter Brahmsova II. simfonija v D-duru. Dirigent Luigi Tof-folo.
Brez dvoma je vsakega zanimala druga točka sporeda, nova za Trst, pa tudi zato, ker je Mortari bolj malo znan. Gre sicer za globoko izobraženega m čustvenega skladatelja, ki nam ga menda niso predstavili z njegovo najboljšo skladbo, čeprav ima svojo posebnost v sestavi instrumentov. V skladbi tekmujeta namreč godalni kvartet (izvajalci Simini - Repini - Ferretti - Bi-siani) in godalni orkester v družbi s harfo, rogovi in pavko. Iz skladbe smo sicer čutili neko hrepenenje in nepti(,.. neko voljo, manjka ji pa tisti polet, ki prepričevalno ustvarja umetnino. Zaradi te pomanjkljivosti je celotna skladba šla nekako bolj mimo nas, čeprav ji ne moremo odreči neke določene oblikovne m vsebinske kvalitete. Zato je bilo tudi občinstvo bolj hladno, je pa toplo aklamiralo izvajalcem, predvsem kvarte-tistom in dirigentu, ki so si resnično prizadevali prikazati glasbeni relief te skladbe. Vir-gilio Mortari, profesor kompozicije v Rimu, v tej svoji skladbi ni še stilno dognan; v nji so, pomešani elementi klasičnega, romantičnega in impresionističnega lipa, želim pa poudariti, da je počasni stavek v «variacijah» najbolj občuten in najlepše oblikovan, gravi-tetično kakor nekdanje pred-klasične sarabande.
Ako gremo zdaj mimo pri-
kupne in lepo izvedene Hayd-no ve Otroške simfonije, ki priča o skladateljevi dobrodušnosti in hudomušnosti hkrati, in se ustavimo malo dlje pri Brahmsu, je povsem naravno, ker je to najbolj znamenita točka sporeda. V svoji 11. simfoniji se je Johannes Brahms uveljavil kot mogočna glasbena narava, ki je svoj čas presenečala s svojimi ritmičnimi in harmonijskimi domisleki, pa tudi s svojstvenim razvijanjem glasbenih misli, da je skladatelj, čeprav neupravičeno, moral sluiiti pro-tivagnerjancem kot vzor skladatelja, edinega pravega nadaljevalca v Beethovnovem duhu. Naj bo kakor koli, sladbo so izvajali mojstrsko in močni aplavzi orkestru in dirigentu so bili resnično zasluženi. Gledališče je bilo komaj na pol zasedeno — pojav, ki je skoraj reden pri matine-iah-	V.	M.
Min
X
r
OB RAZVOJU DOGODKOV V INDOKINI
..J
Pomlad je pred vrati. V Barkovljah na Judovcu že cveto mandeljni.
(Foto Magajna)
Se ni dolgo tega ko smo na dolgo pisali o Indokini ali bolje o vojni med Hočimin-hovimi osvobodilnimi četami in med francoskimi četami. Bilo je to v času zadnje velike ofenzive Hočiminhovih čet, ko so se morali Francozi umikati proti jugozapadu ter prepuščati Hočiminhovim četam kar pokrajino za pokrajino. Kmalu za tem pa so načele francoske čete protiofenzivo ;n francoski generali so že izjavljali, da je njihova ofenziva takorekoč zadnja o-fenziva, saj nameravajo Ho-čiminha, njegove čete in vse njegovo gibanje popolnoma zatreti in dokončno ((osvoboditi* to svojo pridruženo državo. Vesti zadnjih dni pa ne govore nič kaj preveč v prid tem njihovim trditvam. In vprav zaradi tega se bomo ne. koliko pomudili ponovno pri tem vprašanju.
ZAGREB, 1LICA ST EV. 83
ZAVOD ZA VZGOJO GLUHONEMIH
Kolikokrat sem šel mimo hiše, v Iliči, ki nosi štev, 33 ne da bi se bil ozrl na to veliko zgradbo. In to se ni zgodilo samo meni. Koliko ljudi hodi - tod mimo in niti ne sluti, koliko ljubezni, koliko požrtvovalnega dela se skriva za napisom «Zavod za vzgojo gluhonemih otrok*. Danes je sicer tudi zunanja slika zgradbe mnogo bolj vedra in vesela in se razlikuje od mrtvaške sive barve, ki je nekoč kakor nekaka pajčevina zavijala vso ulično stran te velike hiše, toda le redki obiskovalci te ustanove lahko odkrijejo koliko ljubezni se skriva v tej zgradbi, za temi čistimi zavesami na velikih oknih. Nudila se mi je priložnost. da pogledam tudi za te zavese ’.n pred menoj se je začel razvijati film življenja, film, katerega bi si ne mogel zamisliti niti najboljši režiser
Pri mami Djurdji
Bleščeča čistoča,-to- je prvi vtis, ki ga debi vsak obiskovalec. Dasi je zgradba stara nad 50 let, je kamniti in leseni pod tako gladek, da si človek nehote obriše čevlje, čim stopi celo iz sobe v sobo, iz prostora v prostor.
Kdor bo to čital, bo morda pomislil, da vlada v teh prostorih popoln molk in tišina Toda ne. Ze takoj za prvimi vrati nas je pozdravil otroški živ-žav, kot da bi bili pred kakim panjem ali bolje pred čebelnjakom. Pr kratkih pozdravnih besedah in po prvih pojasnilih, ki nam jih je .dal ljubeznivi upravnik zavoda ali očka Krsto, kot ga imenujejo, smo se znašli v prvem oddelku prvega razreda mame Djurdje in njenih sedem u-čencev. Kot bi bili stopili v sobo Sneguljčice in sedem palčkov. Na zidu visi tabla, kot v vsaki šoli in zrcalo, v katerem učenci opazujejo po-
IN DELO ZAVEDM IN POŽRTVOVALNE VZGOJMLJICE
Marija kopitar
S ‘pr^ *asu ko se je kon-I točišča v Jugoslaviji. «Bolje je I storočnem risanju nansal ju-
svetovna vojna je ‘ mučiti se tako, kakor prepu- goslovansko_ zas ^ t_____________________]_
Uu lrfu-ui««. - stiti otroke fašistični učitelji-
»l| Maru* J^iteljišče v Pazi-fei,.8at>osa K°£itar- je polti« °setnn. 0 kot PaS more n*ičist«1Uletno dekle. P0*'
1	-V	w	V4V.IV.	1VJ,
j, »Voji^ '3sih idealov c delu i, lalto ls*rskimi kmetiči, Nn Je Marii« ............................
v °Jp p,J* Marija nastopila Sv.	mesto	učiteljice
1». ru nedaleč od Pa-
Sm kri,pa sc nieno
jJMsčilo. lno čisto nebo Ihl^edla’ r ‘taliianska vojska Uth40 UčltelS,,r°- Za Marijo, za ii/ree v ji, ,. ' Je to bil prvi Srll(la fv|jenju. Njena rod-W ena in	oceana,	ocj_
to': 8o,.ov0V,rŽena l^a' kumor
SDaHala
V
hai,01J odnnr^' . ln ima Je *P 8žnejše	In	kar	'e
spadala. Toda > : je —
KRSt* nj=ne*a po-
SoleP°u*Uje°’ v"?, Ved"° dcla it* s° še drvaščini, rVašlte 5e nekaj iet
M
h:
tis,0 *
ki-n Ptekriipi e ltak oblačno
'«5l0ia Sm2črni °bla-
S
kajti
ostale
V«, “‘J grob
m ž njim
Priu,
e do
•iUdi0 ^iše 3e,.slovansko^ Po-
kar
način
izraza na
nirinja do
Mkč *an»iiejl*P‘raJ° istrske \n u	J	d	kazf«	v*«.
hjiihj p0rekio“o ka*tn za hr‘ »tevn,. tovaruJ“sai?eznih Ma-
lek,
K?>«v ’
em
je
- ltaliie- Po
Cari1a o tatnaklJ^Jn pa
i. *ttio	1	v	t<!*—
v Istri.
ni u a otrok°m zmagali V f	kLke v italiian-
v Sehi	™ Požirala sol-
“nrUj
k trdno sklenila,
n da
drngl.
ne bo
iskala za-
ci», si je zatrjevala in se bodrila.
«Ne bom dovolila, da bi se otroci potujčili, nikoli jim ne bom govorila o «naši Italiji* in budno bom pazila, da ne
zadrema njihov slovanski duh*, je pogosto ponavljala v sebi.
* m *
Njena šolska soba je polna klopi do zadnjeka kotička, Glave posameznih otrok so nanizane druga poleg druge in vse so sklonjene nad risankami. Učiteljica je določila, da sme vsak otrok narisati to, kar si želi, To je njihovo ((prostoročno risanje*. Ko so otroci dokončali svoje delo, je uičteljica zbrala vse risanke. Zložila jih je drugo na drugo ter jih postavila na konec mize. Preiti mora namreč še na računanje.
In glej, Prav v tem trenutku vstopi upravnik šole, ki hoče pogledati, kako ta vedno nekako sumljiva učiteljica dela z otroki.
Skoraj mehanično vzame u-pravnik šole risanke, drugo za drugo iz roke učiteljice. Nenadoma, brez vsakega vzroka, prekine nadaljnje pregledovanje risb ter postavi nekemu dečku iz tretje klopi vprašanje. Po nekem srečnem naključju se sploh ni ozrl na učiteljico. Ce bi jo bil namreč samo za trenutek pogledal, bi prav gotovo opazil njeno razburjenost, ki pa je imela dovolj močan vzrok: v rokah je držala odprto risanko, neki otrok je v njej pri pro-
ven pripisal «Zivela Jugoslavija*.
* * *
Danes je Marija Kopitar ena tistih redkih, ki je preživela
(Nadaljevanje na 4. strani)
loža j svojih ustnic pri izgovarjanju posamezne besede, odnosno posameznega glasu. Otroci so ob našem vstopu takoj vstali in v nekaki zadregi pozdravili s skupnim pozdravom «zdravo». Ta pozdrav je bil zares nepričakovan, saj so se ti otroci tu v tem zavodu šele naučili izgovarjati besedo «mamr.». In vprav zaradi tega je za te otroke mama tudi njihova učiteljica Djurdja. Otroci so v začetku ponavljali na glas, skupno s svojo učiteljico, besedo «mama», in na njen znak z roko, ki je krožila po zraku, so izgovarjali besedo «mi» ter pokazujoč na nas izgovarjali besedo «vi». Toda v njihovo navadno življenje in u-čenje se je vrinilo nekaj novega. Prvi je bil Ratko, ki je dvignil roke k očem in s kazalcem pokazal po zraku znak ter rekel, da je prišel k njim fotograf, naš fotoreporter Od malega Rudolfa smo se naučili, kako otroci mame Djurdje z gestami, z znaki označujejo ure.
in pri mami Veri
Se ena celica v tem velikem panju, ki zajema skupno 22 oddelkov z 235 otroki nad katerimi bdi 8 vzgojiteljev in 24 učiteljev, oddelek prvega razreda mame Vere. Tudi njeni učenci so nam pokazali svoje znanje. Ko smo vstopili, se je mladi Stanko trudil, da bi čim bolje izgovoril glas «F». Takoj za tem pa so se začela vrstiti vprašanja in odgovori;
«Kje je Zlatko?* vpraša mama Vera.
«Ga ni*.
«Ali je bolan?*
«Je, je, je», šumi po razredu.
((Povejte v stavku!*
((Zlatko je bolan.*
«Ali je bolan tudi Slobodan?*
«Ne, ni... Slobodan ni bolan*.
Na vprašanje mame Vere je Ivica, ki je podoben mali miški in skrajno simpatičen deček, postavil na klop tablico.
((Pokaži gobo, Ivica* mu reče mama Vera.
Toda goba visi na vrvici in Ivica je nikakor ne more najti kot bi se bila skrila. Kakor v podobnih primerih, so ostali učenci to opazili in se veselo zasmejali. In Ivica je pograbil vrvico in tako u-krotil gobo, ki je nihala in ki je prej ni mogel takoj najti.
«Ivica ima gobo*, so veselo vzklikali otroci — «očka Krsto pa nima gobe*.
«Jaz ima gobo*. Ponavlja tudi mali Ivica, toda očka
Krsto ga takoj popravlja in Ivici uspe pravilno izreči «jaz imam gobo*.
To je eno izmed vprašanj, ki jih je potrebno obrazložiti otrokom tega zavoda. Zakaj se glagoli spregajo? Zakaj imamo sedanji, pretekli in prihodnji čas? Zakaj imamo pri sklanjatvah sklone?
Saj končno jabolko je jabolko. in zakaj bi potem še potrebovali oblike jabolko, jabolka, jabolku itd.?
Malo pozneje pa je mali Slavko napisal na tablo to-le: «Očka ima žogo*, vsi ostali učenci pa so to ponovili na glas. In pri tem je očka Krsto žogo skril. Kaj pa sedaj? ((Očka nima...*
«Cesa nima očka?*
«Očka nima žogo«.
Ne!
«Očka nima žoge.*
In še ena oblika istega problema, Toda otroci mame Djurdje, mame Vere in vseh ostalih imami, ki jih vzgajajo. se bodo naučili tudi tega, kajti te otroke obkroža tukaj neverjetno potrpljenje in ljubezen, požrtvovalnost in vse, kar je potrebno. Mama Vera n. pr. dela v tem zavodu že polnih 33 let. Je že upokojena. Toda ona noče mirovati. Ona ne more živeti brez svojih malih učenčkov, toda tudi oni ne morejo brez nje. Ona je — kakor govore v samem zavodu — veliko, drago, toplo srce. ki bije za to, da bi od mladega Ratka, Rudolfa. Stanka. Ivice in mnogih drugih nekega dne postal človek, to pomeni človek v polnem in pravem smislu besede, človek sposoben za polno življenje in koristno sodelavanje.
Očka Krsto pripoveduje
Toda tega cilja ni lahko doseči. Šolanje v tem zavodu traja polnih deset let in po desetih letih pride gojenec do male mature V zavod sprejmejo otroka, ki je že dorasel za šolo, to pomeni, ko so že minili najboljši pogoji, in sicer od dveh do sedmih let, ko se otroci z normalnim sluhom naučijo govoriti in ko že pridobijo mnogo splošnega znanja. Toda gojenci zavoda se začnejo učiti govora s sedmim letom in morajo do male mature nadoknaditi vse tisto, česar se prej niso mogli naučiti. Ti otroci so zelo bistri, marljivi in dovzetni. V prvem razredu mame Djurdje in mame Vere smo videli, da ti malčki že zelo lepo pišejo in računajo, in da so se od septembra. Ko so vstopili v svoje oddelke, naučili poleg ostalega tudi mnoge glasove, zvoke, besede in celo cele stavke. In ko zaključijo svojo šolo v zavodu, se bodo po-
svetili posameznim poklicem, in bodo tako postali dobri krojači, mizarji, čevljarji in podobno. Te obrti si želijo vsi tisti vajenčki, ki niso iz mesta in ko se bodo te obrti naučili, se bodo vrnili kot mojstri k svojim družinam. Mestni gluhonemi dečki pa bi želeli postati dobri fotografi, grafični delavci, deklice bi rade postale čipkarice in podobno. Vsi pač bi se hoteli koristno zaposliti v najrazličnejših poklicih, za katere pač ni nujno potreben sluh. In tako bodo nekoč povsem enakovredno sodelovali pri ustvarjanju splošnega napredka.
Na temelju približnega ključa se računa, da ima Lj. republika Hrvatska okoli tisoč šoloobveznih otrok, katerim bi bilo potrebno učenje v takih zavodih. Vseh predšolskih o-trok ter mladincev n^itf 14 let, ki so na žalost gluhonemi, pa je na Hrvatskem okoli 3.000. Da bi se nudila potrebna vzgoja vsem tem mladim .ljudem. bi bilo potrebno še nekoliko zavodov in to kljub temu, da se je po osvoboditvi storilo, na tem področju mnogo. Dočim je bil do prejšnje vojne na vsem Hrvaškem le en tak zavod, imajo danes na Hrvaškem kar tri take za" vode.
Zanimivo je opazovati s kakšno voljo se učijo in kako naglo obvladajo šolske predmete. Učenci tretjega razreda gimnazije tega zavoda so n. pr. odlični matematiki. Tudi očka Krsto s jionosom zatrjuje, da bi s svojimi učenci mogel tekmovati s katerim koli tretjim razredom ostalih gimnazij.
Stopili smo v ta razred v času literarne ure, Ta predmet predava tov. Ljubica. Morate namreč vedeti, da so »mame* samo v oddelkih osnovne šole. Očka, odnosno v gimnaziji tov. Krsto, vpraša učenca zato. da bi takoj opazili njihov napredek v govoru:
«Kaj se bomo sedaj učili?*
»Računstvo*.
»Zakaj pa ne zemljepis?*
»Zato. ker vi predavate računstvo*.
In gimnazijci začno odgovarjati na najrazličnejša vprašanja iz računstva. Boris je kar navdušen nad tem predmetom in od veselja si kar mane roke. Milan piše posebno enačbo na tablo, Marko pa razlaga, kako se samo menja število členov enačbe, medtem ko vrednost ostane ista. Za tem gimnazijci zelo naglo analizirajo stavke in dokazujejo s tem svoje dobro poznavanje slovnice. Prečitali smo tudi nalogo mlade Tončke, ki je komaj pred tremi leti stopila v zavod in sicer
potem ko je zaradi meningitisa postala gluha. V svoji nalogi je presunljivo opisala svojo bolezen. Enako lepa je tudi naloga mlade Andje v kateri opisuje svoje žalostne doživljaje v koncentracijskem taborišču, kjer je zaradi pre-trpelih mučenj postala gluha. Njeno nalogo bodo objavili tudi v listu, ki ga izdajajo in tiskajo njeni starejši tovariši v lastni tiskarni. Zavod ima namreč svojo tiskarno, toda ta tiskarna je samo majhen del gospodarske dejavnosti teh gluhonemih otrok. Oni so namreč s pomočjo skupnosti ustanovili in razvili svoja podjetja v Zagrebu, Splitu, Puli, Osjeku in na Reki, V teh podjetjih se.vzgajajo in delujejo tudi drugi mladinci in državljani, ki so se naučili govoriti in se vzgojili v zavodu.
M. V.
ZDA, ali, bolje, vladni krogi te ameriške države, čedalje pogosteje govore o tem
azijskem vprašanju. Pred kakimi tremi meseci je Eisenho-wer izjavil, da ZDA nimajo namena vmešavati se v spor med Hočiminhom in Francijo, kajti to da je francosko vprašanje. Podobne izjave so dajali ameriški vodilni ljudje in tudi sam Eisenhoiver tedaj, ko so dali Franciji večje število transportnih letal, s katerimi naj bi francosko poveljstvo v Indokini prevažalo svoje in Baodajeve čete na bojišča ter oskrbovalo vojsko s potrebnim materialom. Kakor vemo pa te izjave ponavadi pomenijo vprav obratno od tega kar pove njihov dobesedni smisel. Kajti tudi tedaj, ko so Američani poslali v Indokino 300 svojih letalcev in strokovnjakov za letalsko službo je Bisenhower izjavil, da nima niti najmanjšega namena vmešavati se v vojno in da njegovi ljudje, to se pravi da teh 300 Američanov ((strokovnjakov* ne bo nikoli poseglo v vojno, ampak da bodo le v pomoč francoskim oboroženim silam kot strokovno osebje. Toda zadnja izjava Eisenhowerjeva že ni več tako odločno jamstvo glede nevmešavanja v spor, saj je rekel, da bi bilo vsako vmešavanje Kitajske ali katere koli druge države (mišljena je to Sovjetska zveza) v vojno med Hočiminhom in Francijo povod, ki ga Američani ne bi mogli spregledati, češ da to vprašanje ni več samo vprašanje Francije ampak spada v okvir nerešenih vprašanj vsega ((svobodnega sveta*. Kaj to pomeni? Američani se točno zavedajo pomena, ki ga ima Indokina v Aziji. Hkrati se Američani tudi zaved&jo, da je Franciji že zdavnaj odklenkalo v tej deželi. Vsa francoska politika je namreč pogorela in Baodai ni nič drugega kot kopija Cangkajška.
Ker so torej razmere, v katerih se otepajo Francozi s svojo lutko Baodajem, tako porazne, in ker žanje Hoči-minh kljub trenutnim posameznim manjšim porazom čedalje večje uspehe, skušajo dvigniti svoj glas gospodje iz Washingtona, da bi morda
HALEJEV DALJNOGLED — Največji daljnogled sveta je Halejev reflektor v zvezdami na gori Palomar v Kaliforniji, ki ga predstavlja slika. Daljnogled ima 508 cm v premeru, tehta 530 ton in sloni na tako gladkih krogljičnih ležajih, da ga lahko premika mali elektromotor z eno dvanajstinko konjske sile, ko zasledujejo skozi njega zvezde premičnice v razdalji do ene milijarde svetlobnih let. Zrcalo na dnu njegove cevi, ki tehta 14 in tričetrt tone, so brusili 8 let. Halejev teleskop je last kalifornijskega tehnološkega zavoda.
V zadnjem času se veliko
govori o Bogdanu Gromu.
Nisem si dovolj na jasnem, kaj je temu krivo, oziroma, da uporabim diplomatsko frazeologijo, »kdo stoji zadaj za stvarjo*. Morda je to zasluga Bogdana Groma, morda pa tudl ne' Gotovo je, da je to Gromu v prid in da mu to laska. Veliko njih vidi v tem najgrše človeške lastnosti. Kdor pa pozna dobro ambient umetnikov in še zlasti slikarjev, ne vidi v tem nič nenavadne-Takšen je svet in takš-je življenje, zlasti še, če vidim v življenju njega najtršo stran in ta je: boj za obstanek, boj za kos kruha Kajti končna rezultanta pri slikarju je le ta, da slika zato, da živi. Umetnik ne sliRa samo za denar,
Ob razstavi Bogdana Groma
ga.
no
kajti v tem primeru so napačne premise njegovega u-metniškega razpoloženja, slika pa tudi za to, da proda. Tistim pa, ki se nad to trditvijo zgražajo, najsi bodo umetniki ali ne, bi lahko navedel izrek, ki velja za vse čase, namreč, da niso časi slabi — slabi so ljudje in še Aristotelov rek: »Ži-
veti dobro je bolje, kot živeti*!
V teh dneh razstavlja Grom v galeriji Rossoni sredi mesta. Kakšno presenečenje! Ne razstavlja v Scor-pionu, v galeriji, za katero je veljalo, da je ne moremo pogrešati, marveč v Rossoni Zakaj pa ne? Saj Grom je meščan in državljan enak vsem drugim, živi in dela v Trstu in če je našel pot v javnost sredi mesta, je to le dokaz njegove vitalnosti, njegovih krepkih mišic in njegove trdne volje, da živi! Ne joče po Scorpionu, marveč je zasukal rokave in začel delati. Svoja dela pa je hotel pokazati in v tem je uspel, Mar ni to pozitivno in pohvale vredno?
Ogledal sem si njegovo razstavo in moram priznati, da sem bil nad njo prijetno presenečen. Ne vem v katero kategorijo slikarjev ga bodo uvrstili umetnostni kritiki in kaj bodo
o njegovih slikah rekli njegovi stanovski tovariši. Lahko pa rečem, da napravi njegova produkcija in njegovo najnovejše prizadevanje na umetniškem področju na gledalca dober vtis in da je v njegovih slikah veliko resničnega slikarskega ugodja. Četudi bo kdo odrekal kakovost njegovim slikam in pripisoval njegove najnovejše kreacije želji, da postane za vsako ceno originalen, ne bo mogel ovreči trditve, da je čutiti, da je v njegovih novih delih to, kar je doslej bila Gromova šibka stran, veliko smisla za barvo in za konstrukcijo. Ne poznam Gromove nove tehnike in ne vem, kje J° Je snel. Gledam slike in j'm ne morem odrekati invencije in umetniške koncepcije.
Ce pa se kdo s tem ne strinja, potem naj odgovori, ali ni morda stremljenje po originalnosti hotenje slehernega slikarja? Ali
so morda več vredni številni Picassovi epigoni, ki so prevzeti moderne in abstraktne ali surealistične u-metnosti proizvajali slabe imitacije tuje genialnosti?
Tudi v umetnosti je kot v življenju: vsak se pač izživlja na svoj način. To pravico moramo pustiti vsakemu umetniku iij tudi Bogdanu Gromu. Nam, ki gledamo njegova dela, gre v prvi vrsti za to, ali nam ugajajo in ali so slikarsko kakovostna. Skoraj ga ni, ki bi ne odgovoril na to vprašanje pritrdilno.
Naj se vrnem na razstavo. Gromove slike so slikane v posebni tehniki, ki jo imenuje batik-tehnika. Tehnika ni nova in je Grom ni iznašel. Videti je pa, da mu je ta tehnika dala možnost zapeti precej različno, kot • smo bili vajeni pri njegovih oljnatih slikah, v katerih je bilo velikokrat občutiti, kako se bori s paleto in ne najde barvne skale,
v kateri bi primerno izpovedal svoje slikarsko občutje. Pri teh slikah se mu to ne more očitati. Cisti vijoličasti , citronsko-rumeni, rdeči in rjavi toni dajo njegovim slikam to,‘ kar smo pri njem velikokrat pogrešali:	pesem barve. V teh
slikah postaja ta pesem toliko bolj melodiozna, kolikor izstopajo barve iz črne podloge. Res da je v risbi nekaj grobosti in preveč linearnosti, skoraj nervoznosti, če pa gledamo sliko kot celoto, ni mogoče zanikati, da je v njih veliko dobrih umetniških lastnosti, obilo slikarskega občutja in prizadevnosti. Morda bo kdo pogrešal v Gromovih slikah solidne slikarske obrti in bo trdil, da je njegova tehnika reklamistična, plakatarska. Toda med številnim, razstavami, ki nam jih dajo v prebavo večji in manjši slikarji tu in drugje, sodim, da so Gromova dela na dovolj visoki umetniški ravni
ter da se postavijo lahko pred mnoge razstave slikarjev, ki skušajo biti originalni.
Ce govorim o slikah samih, potem se mi zdi, da so najboljše slike ((Tržaška luka*, «Kontovel z obokom*, »Potniki v kupeju*, «Oddih ob čolnih*. Lepe so figure v narodnih nošah. Ne podajo pa dovolj jasne predstave in tudi se mi zdi, da ni zadeto v dveh slikah obeležje in značilnost devinskega gradu.
Tudi Gromove risbe so dobre, originalne in kreativno kakovostne. Ne stoje same zase, ker so ilustracije k tekstu, vendar pa so zelo ilustrativne in spretno risane.
Bogdanu Gromu zato lahko le čestitamo, kajti pokazal je s svojo razstavo veliko pozitivnega in ne samo na umetniškem področju. Vsaka afirmacija našega u-metnika v tem ozračju je dober uspeh. Prepričan sem, da bo znala javnost pravilno sprejeti Gromovo umetniško manifestacijo in da bo znala pravilno vrednotiti njegovo življenjsko moč.
B. V.
prestrašili Hočiminha, odnosno ljudi, ki jih vodi. Ko smo namreč pred kratkim pisali o Hočiminhu in njegovem giba” nju, smo ugotovili, da ga cenijo celo francopki častniki, ki si ne morejo v svoji nadutosti razložiti, kako je mogoče, da more vojska, ki nim* svojih oskrbovališč, svojih prometnih sredstev, ki nima J na razpolago vojaških skladišč kakršne imajo francoske čete, ob pomoči ameriške vojne industrije, zadajati francoskim četam take udarce, kako more žeti uspehe, ki jih ne zmorejo oni, kot regularna, iz-vežbana in dobro oskrbovana vojska. Ključ vsemu je v tem, da se Hočiminnova vojska bori za pravično stvar, dočim se francoski vojak v Indokini bori za interese posameznih francoskih kapitalističnih družb, ki niso njegove, torej dejansko se ne bori za neke interese, ki bi bili njegovi ali vsaj za določene ideale, ki bi ga navdajali z borbenostjo. Ključ je torej zelo preprost in vse kaže, da ga zaradi prevelike preprostosti ne morejo dojeti tisti, ki o tem odločajo. Ce bi francoski krogi dojeli dejansko stanje, če bi razumeli, da je njihova igra izgubljena, bi si verjetno izbrali kako primernejšo pot k skupni rešitvi. Toda vse kaže, da ne nameravajo popustiti, ker računajo, da jim bo priskočila na pomoč Amerika.
To prihaja še posebno do izraza zadnje dni;
V Indokini imamo namreč izredno ostre V oe. Francoske čete v francoskem oporišču Dien Bien Fu se umikajo kljub dovajanju rezerv in pomoči ter celo padalcev, ki so jim priskočili na pomoč. Hočiminhove čete napadajo in prvič v zgodovini vse te dolge tragične vojne so se Hočiminhove čete lotile bitke z določenim namenom uničiti postojanko. Na drugi strani pa so francoske čete napravile nekako izkrcanje ter zasedle mesto, ki je bilo več let pod upravo Hočiminhove-ga gibanja. Torej imamo tu jasen dokaz, da Francozi vztrajajo trmasto pri svojgpi načrtu »osvoboditve* Indoki-ne. z vojaškega stališča bi bi. lo morda to nekako razumljivo, nikakor pa ni razumljivo, da se francoski politični krogi še nadalje oprijemljejo te navidezne rešilne bitke. Predsednik indijske vlade Nehru je namreč predlagal, naj bi se prekinila borba v Indokini. V Ženevi se pripravlja konferenca na kateri bo poleg ostalih štirih velesil ter držav, ki so s svojo vojsko sodelovale na Koreji, sodelovala tudi kot velesila ljudska republika Kitajska. Glavni problem te konference pa bo poleg Koreje tudi vprašanje voj. ne v Indokini, Torej vse kaže, da so se sile, ki skušajo to vprašanje rešiti na miren način, lotile tega s precejšnjo vnemo. Na drugi strani pa je Hočiminhovo stališče dokaj jasno. Hočiminh bi takoj pristal na prekinitev bojev, kar naj bi bil uvod v dokončno rešitev tega vprašanja. Na ta račun so bili že postavljeni določeni in konkretni predlogi. Hočiminh namreč zahteva, naj bi se francoske in Baodajeve čete umaknile iz severnega Vietnama iz Tonkina in tudi iz Anama severno od Haua. Hočiminhove čete pa bi se umaknile iz Laosa, Hočiminh nadalje zahteva, naj bi se v Indokini razpisale svo-bodne volitve. Na vsak način pa ne dopušča, da bi se v te volitve vmešavale razne ((nevtralne* komisije, ki naj bi po umiku francoskih čet, ((nadzorovale* izvedbo volitev.
Začetek kot vidimo kot na Koreji. Gre tukaj za razdelitev področja na sfere, kar sicer ne moremo smatrati za nekaj dejansko pozitivnega in edino pravilnega: na vsak način pa bi to privedlo do prekinitve nesmiselnega ali bolje zločinsKega klanja, ki traja že deset let.
Kot kaže je to nekaka ((začetna cena* za premirje. Hočiminh bi v tem ali onem verjetno nekoliko popustil, da bi končno prišlo do premirja, in to kljub temu, da njegove zahteve niso v ničemer pretirane. Toda Francozi ali bolje tisti francoski krogi, ki danes tako nespretno vodijo francosko zunanjo in tudi notranjo politiko, ne marajo popustiti ter že v načelu odbijajo Ho-čiminhov odnosno Nehrujev apel. Francozi namreč ne marajo pristati na pogajanja, kajti s tem bi posredno priznali zasedbo ali bolje viet-minsko državo v Indokini, pri. znali bi pač Hočiminha in njegovo g'banje, priznali bi oblast, ki izhaja iz volje večine indokitajskih ljudstev in s tem odkrito priznali svoj neuspeh. Ker pa vemo, da imajo v tem vprašanju svoje prste vmes tudi razni ameriški krogi, potem nam je stališče francoskih političnih krogov še bolj razumljivo. Ob zaključku vojne na Koreji je neki republikanski senator v Washingtonu rekel, da so ZDA s koncem vojne na Koreji izgubile veliko tržišče za svoje vojaško blago. Spričo najnovejšega stališča ZDA do tega vprašanja bi se dalo sklepati, da bo Indokina tista, ki naj nadoknadi izgubljeno težiife.
M/	M^. jWT Mij V umenska napoved za danes:
Napovedujejo spremenljivo o-blačno vreme s krajevnimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 13.2 stopinje; najnižja 8.3 stopinje.
Tli ST, petek 19. marca 1954=
PRIMORSKI DNEVNIK
K A »10
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.40:
Slovenske narodne pojo slovenski solisti in zbori.. _J Slušna igra: «Tolminci», po povesti Ivana Preglja Trst II.: 21.00: Tržaški kulturni razgledi. — TrJt 16.45: G. Rossini: «Viljem Tell», opera v 4 dej.
mVICRSVSEGIfSVEIll
Japonska zahteva preiskavo skupno z ZDA o 23 ribičih, okuženih z atomskim prahom
S Pacifika se j8 vrnilo še osem japonskih radioaktivnih ribiških ladif - Iz Hirošime prišli v Tokio trije ameriški in dva japonska zdravnika specialista, da bi ribičema z najhujšimi opeklinami nudili boljšo zdravniško oskrbo - Zaplenili so še dve toni «atomiziranih» rib - «0kuženo» tudi morje okoli Marshallskih otokov
		
SEJA MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA
Nezanimanje rimskih oblasti za potrebe goriške občine
TOKIO, 18. z— Japonski znanstveniki, ki proučujejo posledice atomskih poskusov, so zelo presenečeni nad dej stvom, da je morje v okolici Marshallskih otokov še vedno ohranilo radioaktivnost. To sklepajo po nekem drugem japonskem ribiškem čolnu, ki se je v torek vrnil v pristanišče Misaki in na katerem so radioaktivnost opazili. Za razliko od prejšnjega, na katerem je bilo vseh 23 ribičev nevarno opečenih, je vsa posadka na tej ladji «Sinyo Maruš zdrava. Ladja je 6. marca plula tisoč milj zahodno od Marshallskih otokov.
Kasneje so oblasti pristanišča Misaki sporočile, da so strokovnjaki z aparatom ttGei-ger» ugotovili radioaktivnost še na osmih ribiških čolnih, ki so se vrnili s Pacifika, vendar pa da izžarevanje ni tako močno, da bi povzročilo obolelost ljudi. Menijo, da je najmanj ena od osmih ladij plula po morju, ki je bilo «atomizirano*.
Japonska vlada je danes poslala ZDA zahtevo po preiskavi o 23 ribičih, ki so se 1. marca «okužili» v okolici Marshallskih otokov z atomskim prahom.
Danes so prispeli v Tokio trije ameriški zdravniki in dva japonska člana komisije za žrtve atomskih eksplozij. Prišli so iz Hirošime, da pregledajo najhuje opečena ribiča, ki sta še vedno v bolnišnici tokijske univerze, in da jima nudijo čimboljšo zdravniško oskrbo. Skupina ameriških zdravnikov —- oficirjev pa je pregledala tokijski ribji trg z aparati Geiger, da bi morebiti ugotovila radioaktivno ribje meso v prodaji. Te preiskave so potrebne, kajti v včerajšnjih prvih urah so našli dve toni rib, ki so bile v prodaji in ki so jih nalovili ribiči, ki se sedaj zdravijo po raznih japonskih bolnišnicah. Blago so takoj zaplenili in s tem odstranili nevarnost obolenj.
Ameriški izvedenci za jedrske eksplozije proučujejo vzroke radioaktivnosti 23 ja-jjonskih ribičev. Ugotovili so, da se je radioaktivni prah nabral na koži ribičev, ko je atomski oblak prijadral nad njihovo ladjo. Ugotoviti je 'še treba, če so rane samo na površju, ali pa so tudi v notranjosti telesa. To bo mogoče ugotoviti šele čez čas,
Radioaktivni atomi oddajajo žarke beta, alfa in gama. Žarki beta so izključno negativni elektroni, žarki alfa pa so atomska jedra, sestavljena iz helija. Žarki gama so zelo podobni žarkom X, vendar prodrejo globlje v telo. Žarki alfa ne prodrejo v tele in povzročijo neznatne zunanje poškodbe, medtem pa žarki lahko povzročijo opekline Za razliko od prejšnjih žarki gama lahko povzročijo notranje poškodbe, ker z lahkoto prodrejo v telo.
Eksplozija od 1. matea je b,!a izvedena na zemeljski površini, ali pa na jeklenem stolpu. Popolnoma ie uničila alol in vrgla v višino 20 milj
gotovljena. Pesek je skoraj celo pokril. V zadnjem času so pričeli piramido raziskovati: v njej so našli pokopane mumije. Arheologi menijo, da je piramida stara 4.700 let in da pripada tretji dinastiji.
Bombniki brez pilotov za Evropo
RREMERHAVEN, 18 — Poveljstvo ameriškega letalstva sporoča, da bo v soboto semkaj prispelo več ameriških bombnikov, ki jih vodijo brez pilotov s pomočjo radia. To bo prva skupina tovrstnih bombnikov v Evropi. Pridružili jih bodo ameriškemu letalstvu v Nemčiji. Letala so vrste «Martin B 61 Matador*. Vozijo z brzino 965 km na uro, akcijski radij pa 480 km. Imajo reakcijske motorje. To je druga skupina atomskega orožja za Evropo. V prvi sku-
pim je bilo 12 atomskih topov; se šest pa jih bodo poslali v najkrajšem času.
SAN FRANCISCO, 18.	—
Ameriška zveza za borbo proti raku je včeraj prvič sprejela tezo, po kateri naj bi cigaretni dim povzročil raka na pljučih. V svojem poročilu piše, da je 25 ameriških organov doslej zbralo in proučilo precej primerov ter na podlagi tega prišlo do zaključka, da cigaretni dim v določeni meri pospešuje raka na pljučih. Ni pa še ugotovila, v kolikšni meri more dim pospeševati to obolenje.
Previsoke cene zaFarukove umetnine
KAIRO, 18.	—	Draguljar
Hammer iz New Yorka je med zelo razgibano dražbo u-metnim iz zbirke bivšega kralja Faruka protestiral, ker e-
giptovska vlada zahteva za nekatere stvari štirikrat večjo ceno, kolikor je Faruk dal pri nakupu. Tudi nekateri drugi tuji trgovci so zapustili dvorano, potem ko so večkrat energično protestirali zaradi »smešnih cen». Maurice Hheins iz Pariza je zahteval od predstavnika egiptovske vlade majorja Gaffara, naj «ne sabotira* prodaje in naj postane »razumnejši*. 94 predmetov od 144, ki so bili na dražbi, so morali spraviti, ker zanje niso dobili kupcev.
FOGGIA, 18. — V Manfre-donii je danes dopoldne prišlo do letalske nesreče. Tri letala na reakcijski pogon so letela vzdolž obale, ko sta se dve letali okoli 700 metrov od vzhodnega pomola zaleteli s krili verjetno zaradi napačnega manevriranja. Eno letalo je takoj strmoglavilo v morje, drugo pa se je v zraku vnelo.
Odobrili so obračun za računsko leto 1952, ki Je pokazal 113.300.000 lir primanjkljaja
V sredo zvečer je bila v Gorici zadnja seja občinskega sveta v zimskem zasedanju.
Najprej so občinski svetovalci izbrali v upravni odbor vzgajališča za mladoletne «M. Vollat* predstavnika goriške občine. Zatem pa je občinski odbor začel razpravljati o potrebi spremembe dveh členov pravilnika splošne bolnice v Gorici. Občinski svetovalci so soglasno odobrili spremembe. Občinski odbor je odobril tudi posojilo 30.000 lir za gradnjo štirih nabiralnikov greznice v ulicah Alviano, Paolo Dia-cono, v Ločniku in na Rafu-tu. V diskusiji so nekateri občinski svetovalci zahtevali, da bi se z delom na omenjenih krajih pričelo čimprej, ker bi se na ta način zaposlilo tudi precej nezaposlenih V diskusiji za odobritev 7.300.000 lir za popravilo cest, so se oglasili razni svetovalci in predlagali popravilo šte-
m -
:
•f.	-y,	.	;	Y
■ - ................
ha. it§ HiiilB ,111
•'	.	'	Vrš?'
OKROG PRIPRAV ZA SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO!
Nezadovoljstvo zaradi žreba ki je izločil Španijo neporaženo
Danes Milan-Samo
Doslej je za finalno tekmovanje plasiranih 12 reprezentanc
ZUERICH, 18. — Ker se je tekmo Avstrija - Madžarska,
ki bo 11. aprila na Dunaju.
* * 4«
Prijateljska tekma med Belgijo in Portugalsko v Bruslju se je končala neodločeno 0:0.
v šesti skupini plasirala v finale Turčija, je sedaj tudi postala nosilec skupine namesto tpanije. Sicer se sedaj tisti, ki so določevali nosilce skupin še preden so se ti plasirali za fmale, skušajo izvleči iz nerodne situacije, češ saj nihče n: govoril o Španiji, temveč samo o zmagovalcu v skupini 6. Toda nič ne prikrivajo, da so pri tem mislili na Španijo. Lahko pa celo rečemo, da so že v naprej hoteli imeti Španijo v finalu in so ji zato t dali «lahkega» nasprotnika.' Samo da je ta nasprotnik poslal močnejši, kot se je računalo...
Turčija je sedaj med favoriziranimi državami, ki so: Urugvaj, Madžarska. Anglija, Francija, Avstrija. Italija in verjetno Brazilija. Tako je Turčija v ugodnejšem položaju kot Škotska, Jugoslavija. Nemčija in Belgija. Doslej se je za finalne tekme plasiralo 12 držav: Švica, Urugvaj, Italija, Madžarska, Belgija. Anglija, Francija, Avstrija, CSR. Mehika in Južna Koreja. Štiri ostala mesta bodo verjetno zasedle še Škotska, Jugoslavija, Nemčija in Brazilija. Izločilne tekme bodo odigra-re do 3. aprila, ko bosta igrali še Anglija in Škotska.
Kurt Gassmann, tajnik FIFA, ki bi lahko dal najbolj avtentično razlago za prepoved nastopa Kubale v španskem moštvu na tekmi v sredo, potem
RIO DE JANEIRO. 18. — Madžarska nogometna zveza sporoča, da je pripravljena nastopiti s svojim moštvom v Braziliji takoj po končanem svetovnem nogometnem prvenstvu.
Sailer in Schoept prva vveleslalomu
Dirke se bo poleg domačih dirkačev udeležilo tudi čez 100 inozemcev
SEEFELF (Avstrija), 18. — Prvi dan «Osmega mednarodnega tekmovanja med pokrajinami* so prevladovali Avstrijci. V veleslalomu je zmagal mladi Toni Sailer, ki je prevozil progo 1800 m s 400 m viš razlike in 34 vratci v 1'44”3.	2. Othmar Sclineider
1'44”7; 3. Egon Zimmermann 1'45”2;	4. Beni Obermiiller
(Nemč.) 1'46”7. Francoz De Huertas je bil osmi z 1’49”3.
V ženskem veleslalomu je zmagala domača 17-letna krasotica Regina Schoepf v 1’55”2, 2. Marianne Seltsam (Nemč.) 1'56”4; 3. Putzi Frandl (Avtri.) 1’56”9. Francozinja Odile Au-blin je bila sedma v 2'06”3.
ko je isti igralec še tri dni več milijonov ton koralnega | ^ jgral y tekmi proti Tur.
pepela in «atomizirane» vode. Opekline po koži so posledica žarkov beta. »Zastrupitev* ribjega tovora je odvisna od radioaktivnosti ladje Ce so bile ribe na krovu, tedaj ne preostane drugega, kakor da jih uničijo. Izsledki ameriške vlade od leta 1950 kažejo, da živeža m treba uničiti po a-tomski eksploziji, če je bilo dobro pokrito. Isto velja za konzervirani živež. Ni pa mogoče rešiti tistih predmetov, ki so radioaktiviziram.
Nadalje je med izsledki priporočilo, da izžarevanje manj vpliva na ljudi, ki se izdatno polivajo z vodo in umivajo z milom Zlasti velja to priporočilo za lase, gube na koži in dele telesa okoli odprtin v človeškem telesu, vet„*„r »c to ne sme pretiravati, da se človek ne opraska.
Smrtna nesreča v piramidi
KAIRO, 18. — Ko se je podrl podzemeljski hodnik neke piramide, se je ubil en egipčanski delavec, dva pa sta se ranila. Piramida je 25 km od Kaira in ni bila do kraja iz-
čiji, je odsoten. Vsekakor je gotovo, da Kubala ni nastopil po intervenciji FIFA na zahtevo Turčije.
Pariški list «L’Equipe» ostro piotestira proti izločitvi Španije iz finalnih tekem. Ce bi bila Španija izločena zaradi poraza, naj bi bilo, pravijo, toda da je izločena neporažena. to je pa nedopustno. To jo deloma res, vendar so bili pravilniki znani ze pred začetkom tekmovanja in čeprav nihče ne dvomi, da je Španija med močnejšimi nogometnimi reprezentancami, bo gotovo tudi kdo ugovarjal: če je to res, je imela priložnosti v treh tekmah in podaljških dovolj, da bi to dokazala. Končno nam ni znano, če se je «L’Equipe» tako močno razburjala, ko je postala Francija nosilec skupine, v kateri bo tudi Jugoslavija, če pride v finale. In vendar bo prav tako vsakdo, ki je primerjal uspehe obeh držav v zadnjih letih, priznal, da bi to mesto pripadalo Jugoslaviji in ne Franciji.
DUNAJ, 18.	—	Madžarska
zveza je pristala na italijanskega sodnika Bernardija za
REIMS, 18. — Francoski plavalec Maurice Lusien je danes zvečer zrušil svetovni rekord v plavanju na 400 m v štirih stilih s časom 5’27”3. Prej je imel rekord Jan Ands-berg s 5’31”.
Ena izmed kolesarskih dirk v Italiji, ki jih označujemo kot klasične, je na sporedu danes, in sicer dirka z veliko mednarodno udeležbo Milan -Sanremo. Na današnji dirki bodo zopet zbrane vse domače in inozemske kolesarske veličine: poleg Coppija in Pe-truccija. Magni, Bartali, For-nara, Astrua. Monti, De Santi, Filippi itd. itd. ter inozemci Koblet, Bobet, Anqueil. Kue-bler, Van Steenbergen, in še toliko slavnih imen. Med inozemci so Francozi, Spanci. Belgijci, Holandci, Švicarji in še kak posamezen Argentinec, Avstralec, Avstrijec, Nemec.
Navajamo imena bolj znanih dirkačev iz Italije in inozemcev:
Petrucci, Martini, Padovan, Crespi, Maggini, Astrua, Ba-rezzi, Grosso, Bartolozzi W., Coppi, Gismondi, Carrea. Milano. Gaggero. Filippi, Minardi. Albani, Benedetti, Scu-dellaro, Drei. Nencini, Cian-cola, Close (Belg.). Sterckx (Eelg.), Jobe (Belg.). Van der Stockt (Belg.). Cerami, Monti. Volpi, Pezzi, Frosini. Assirelli. Kiibler (Svic.), Graf (švic.). Moresco, Zamponi, Defilippis, Zuliani, Brasola, Pettinati, Piazza, Crippa, Giacchero. Schils (Belg.), Keteleer (Belg.), De Walck (Belg.), Van Looy (Belg.). Robič (Fr.), Mallejac (Fr.), Rolland (Fr.). Teisseire (Fr.), Lauredi (Fr.). Deledda (Fr.), Dotto (Fr.), Rosseel (Belg.), Couvreur (Belg.), Fornara, De Santi, Conte, Sol-dani. Giudici, Olmi. Franchi, Conte, Barbotin (Fr.), Mahč (Fr.). Coste (Fr.), Pontet (Fr.), Gaudot (Fr.), Lambrecht (Belgija), Marrec (Fr.), Renaud (Fr.), Bartali, Corrieri. Zam-pini, Bresci, Rivola, Baronti, Conterno, Coletto. Messina, Bartalini. Ciolli. Neil (Avstra-
(Pr.), Forlini (Fr.), Lazarides L. (Fr.), Lazarides Apo (Fr.), Lajoie (Fr.j, Magni, Baroni, Rossello Vincenzo, Isotti, Peerom. Salimbeni. Van Steenbergen (Belg.), Ockers (Belg.), Gilivier (Belg.). Storms (Belgija), Van der Est (Belg.), Eagers (Belg.), De Paepe (Belgija), Ghidini, Derycke (Belgija), Schotte (Belg.), Moline-ns (Fr.), Bober (Fr.), Tonel-lo (Fr.), Loof (Fr.), Vitetta (Fr.), Poblet (Špan.), Ruiz (Špan.), Dupont (Fr.), Caput (Fr.), Chapatte (Fr.), Mostajo (Špan.), Alomar (Špan.), Cor-rales (Špan.), Vidaurreta (Špan.), Bevilacqua. Biagioni, Pasotti, Bini, Bobet (Fr.), Miiller (Fr.). Chupin (Fr.), Koblet (švic.), Croci Torti
vilnih cest. Odv. Birsa je še enkrat poudaril potrebo po ureditvi cest, ki vodijo k Rdeči hiši, nakar je župan izjavil, da je načrt za ureditev dohoda do Rdeče hiše že pripravljen.
Največ časa je občinski svet porabil za odobritev občinskega obračuna za leto 1952. Razdeljen je bil na več oddelkov m je pokazal dohodke in stroške, ki jih je gori-ška občina imela na različnih sektorjih kot so šolstvo, javna dela, gradnje, sanitetna pomoč in podpore. Obračun leta 1952 je pokazal pasivnost goriške občine za 113.300.000 lir, od katerih je država krila 66 milijonov, občina pa je končno s posojilom še 47 milijonov 300.000 lir izravnala primanjkljaj.
S tem v zvezi je nastala v občinski dvorani živahna diskusija, ki je pokazala, da bi morale osrednje oblasti v Rimu mnogo bolj upoštevati kritično gospodarsko stanje goriške občine in izdati posebni zakon, kot je bilo to storjeno za Neapelj in Rim. Predvsem sta to poudarila slovenska svetovalca Pavlin in Birsa. S stalnimi posojili, ki jih goriška občina najema, zato da izravnava letne obračune, ne bo nikdar mogoče priti do aktivnega proračuna in bivši predsednik vlade De Gasperi, ki je sicer pripo-znal slabo gospodarsko stanje Gorice, ni do danes nič storil, da bi se položaj izboljšal.
Večina svetovalcev raznih strank ie pohvalila občinsko upravo, ki bi za popolnoma uspešno delovanje občine potrebovala posebno pomoč o-srednjih oblasti. Zupan je napovedal, da se že dela na tem, vendar ni še bilo nič točnega sporočenega, vsekakor upa, da bo goriška občina končno le dobila obljubljeno pomoč.
Občinski svetovalci so zatem odobrili obračun za leto 1952 in ob 21. uri je bila seja zaključena.
ČETRTKOV SEJEM
Obiio rožic
grad in častnih značk sledečim invalidom, katerih nesposobnost za delo je od 50 do 100 odstotna: Ubald Mirifico in Arturo Narduzzi iz Krmi-na; Bogomil Terpin, Jožef Visintin, Ivan Pinter in A-lojz Cargnel iz Gorice; Or-nist Porcari, Marij Bellani, Demetrij Deiibarda in Jožef Scacovich iz Tržiča; Ermini-jo Sabott; in Guerrino Moi-mas in Ronk; Alma Giorgi Marega iz Fare; Severin Bressan in Giacomo Gri iz Koprive; Giuseppe Pellegrin iz Skocijana; Nada Kumar iz Sovodenj. Goričanu Di Bon bodo podelili častno značko velikega invalida z dela zaradi slepote.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Csrducci 12 - tel. 22-68; od 8. do 12. ure pa je dežurna lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49.
Dokumenti ki niso dokument
Glasilo predsedstva rimske številčne podatke, ko P® ^ vlade eDocumenth objavlja v	'	""	“
svoji zadnji mesečni številki nekaj «podatkov>> o številčni moči in «svoboščinah» ki naj bi jih bila deležna slovenska narodna manjšina v Italiji.
Tam je med drugim rečeno, uda znaša število Slovencev na Goriškem le nekaj malega več kot 10.000 prebivalcev, medtem ko živi v čedad-skem in tarčentskem okraju videmske pokrajine 22.936 italijanskih državljanov slovenskega porekla, ki so se že pred časom popolnoma asimilirali z italijanskim prebival-stvom.» Dalje je v omenjenem članku rečeno, «da so partizani IX. korpusa leta 1945 odprli v teh krajih eno slovensko šolo, ki pa ni mogla delovati, ker nobena družina ni hotela vpisati vanjo svojih otrok.»
Glede Slovencev na Goriškem trdi člankar, da jih je 5.571 v goriški občini, v vsej pokrajini pa 10.984, ali komaj 8.08 odst. celokupnega prebivalstva ter potem našteva šole, ki jih ima ta manjšina na Goriškem itd.
Predvsem bi nas zanimalo vedeti, kje je dobil člankar
MANFREDA PADEL V POLICIJSKE MREŽE
Ceio Gorico je vlekel za nos, da bodo izvajali operi Boheme in Nabucco - Zagovarjati 6e bo moral zaradi poneverb, kraje in goljniije
Kot se Goričani spominjajo, jo bila preteklo poletje precejšnja propaganda za operno sezono v Gorici, kjer naj bi v dveh operah «Boheme» in «Nabucco» nastopila milanska operna pevka Serafine di Leo. Goričani so novico sprejeli z zadovoljstvom. kajti glede kulturnega življenja v Gorici lahko mirno trdimo, da je popolnoma izumrlo. Tudi mestni turistični urad se je potrudil, da bi operne predstave čim-bolje uspele.
Toda po prihodu sopranistke De Leo v Gorico in po govoricah, ki so se razširile v mestu, je turistični urad ugotovil. da je vso zadevo dobro »pripravil* 32-letni Luigi Manfreda iz Gorice. Trg Cavour 3. Možak je pripovedoval raznim zainteresiranim osebam v
(Švic.), Pianezzi (švic.), Cie- Z3 JoŽ C6 ifl JoŽCj© Gorici' da mu ie Združenje
Van Est (Hol.), Wagtmans (Hol.), V. Breenen (Hol.), La-franchi (Švic.), Gret (švic.), Winterberg (Švic.), Chevalley (švic.), Caccia (švic.), Pfister (Švic), Sevillano (Arg.), Lu-kacek F. (Nemč.), Diot (Fr.), Varnajo (Fr.), Moineau (Fr.), Bauvin (Fr.), Ellena (Fr.), Conficoni (Fr.), Modenese i Zoži (Fr.), Cortello (Fr.), Pe-| rugini (Fr.), Mirando (Fr.), Bertaina (Fr.), Gregorini (rF.), Riolfo (Fr.), De Gribaldy (Fr.), Ltullier (Fr.), Bisilliat (Fr.), Seghezzi, Tosi, Rossello Vitto-rio, Mastrojanni, Servadei, Zampieri. Surbatis (Fr.), Roma, Anquetil (Fr.), Schaer (Švic.), Schneider (Avstr.).
DUNAJ, 18. — Pred 17.000 gledalci v	včeraj v Pragi
Švedska premagala ČSR v hokeju na ledu s 6:5 (1:2, 3:3, 2:0).
lija), Remy (Fr.). Gauthier (Fr.), Hassenforder (Fr.). Ana-stasi (Fr.), Impanis (Belg.), Geminiani	(Fr.).	Carrara
mam
i
Turčija se je po treh tekmah s Španijo končno z žrebom plasirala v finale za svetovno prvenstvo, ki bo junija v Švici. —■ Na sliki prizor s tekme na rimskem olimpijskem stadionu pred turškim golom.
Italijanski košarkarji tudi v Parizu poraženi
PARIZ, 18. — Po nedeljskem porazu z Belgijo v Milanu je italijanska moška košarkarska reprezentanca nastopila danes v Parizu proti francoski reprezentanci. V Palači športov je bilo navzočih 8000 gledalcev. Po prvem polčasu so vodili Italijani s 35-31: na koncu pa so zmagali Francozi s 73:64.
DVOBOJ ZA ŠAHOVSKO PRVENSTVO
Prva partija: Botvinik- Smislov 1:0
V Moskvi se je pričel šahovski dvoboj med Botvinikom, sedanjim šahovskim prvakom, in Smislovom, ki si je z zmago na turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo pridobil pravico, da nastopi v dvoboju proti Botviniku. Pri začetku dvoboja je bil navzoč tudi predsednik Mednarodne šahovske zveze Šved dr. Rogard. Za sodnika je bil določen Čeh Opočenski.
Prva partija, v kateri je imel Smislov bele figure, se je končala z zmago Botvinika v 59. potezi.
Po hudi zimi, ki tudi Gorici ni prizanesla, je bil včerajšnji četrtkov semenj precej živahen in v znaku prvih pomladnih dni. Dan ni bil sončen, vendar se je ze zjutraj ob glavni pošti in vzdolž obeh goriških trgov zbralo veliko kramarjev, ki so na razne načine vabili goriške gospodinje k nakupu svojega blaga.
Bilo je vsega na izbiro, piedvsem pa raznovrstnega perila, zatem pomladanskih čevljev ter poletnih copat, manjkali niso niti prodajalci hišnih potrebščin in kuhinjskega pribora.
Največ uspeha so imeli prodajalci cvetlic; gospodinje so ;;e kar pulile zanje. Pokupile so vse rože, najprej nageljne, zatem pa še spomladansko cvetje, kajti danes godujejo Jožice in Jožeti in teh je razmeroma zelo veliko v Gorici, pa tudi v Brdih, posebno pa na dolnjem Krasu.
Današnji dan bodo najbrž godovniki z družinami preživeli v lepi goriški okolici, kamor jih vabi poleg sonca tudi dobro briško vino.
Nagrajevanje
invalidov z dela
Danes, na praznik sv. Jožefa zaščitnika delavcev, bo v vsej Italiji posvečen invalidom pri izvrševanju njihovega dela. Obenem bodo tudi slavili četrti državni dan invalida z dela. Na pobudo Zveze invalidov in ob sodelovanju z Državnim zavarovalnim zavodom proti nezgodam pri delu bo v Gorici slavnostno podeljevanje nagrad, značk in diplom novim delovnim invalidom. Po 10. uri se bodo številni delavci zbrali na sedežu Zavarovalnega zavoda v Ul. Roma 6, kjer se bo vršila slavnost. Zbranim bo govornik, ki ga boločilo centralno ravnateljstvo zavoda (INAIL), imel priložnostni govor, nato pa b'o sledilo razdeljevanje na-
opernih pevcev v Milanu poverilo nalogo za organizacijo opernih predstav v Gorici. V ta namen je Manfreda dosegel od raznih oseb precej posojila, preskrbel si je tudi poti ebne dokumente, seveda vse po nezakoniti poti, in na ta način ogoljufal nešteto ljudi. Ko pa je možaku postalo vroče v Gorici, jo je ubral niže v Italijo in šele te dni so ga ulovili policisti v Tržiču in ga pripeljali v goriške zapore.
Kmalu bo Manfreda prišel pred goriško sodišče, kjer se bo moral zagovarjati zaradi raznih poneverb, kraje in goljufije.
prla okno. Pri tem se je ponesreči razbila šipa in dekle si je ranila levo roko v zapestju. Na pomoč ji je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki jo je odpeljal v bolnico Frigata PaVia, kjer so ji nudili zdravniško pomoč. Ozdravela bo v nekaj dneh.
■Pokrajinska zveza direktnih obdelovalcev sporoča, da je 8. marca 1954 posredovala pri vseh občinskih upravah pokrajine zato. da bi prekinili obnovo tablic kmečkih vozov, ker ministrstvo, ki je kompetentno za cestni promet, ni o tem izdalo nobene odredbe. Skupina poslancev direktnih obdelovalcev je zadevo prenesla pred parlament. Obnova tablic za kmečke vozove na vprežno živino je zato ustavljena. Jasno je torej, da je vsaka iniciativa, ki bi navajala lastnike kmečkih vozov za obnovo tablic, svojevoljna.
S šipo si porezala roko v zapeslju
19-letna Anna Renzi iz Gra-deža. Ul. Morosini štev. 9, učenka učiteljišča na Korzu Verdi se je včeraj zjutraj ob 10.30 ponesrečila. Med odmorom je v šolskem poslopju od-
(Nadaljevanje s 3. strani)
ne samo devet zaporov, ampak tudi strahote Auschwitza in Dachaua. Neizbrisen pečat — simbol vsega, kar je pretrpela je vtisnjen na njenem lepem podlaktju; plava šeste-roštevilčna tetovirana številka, s katero so jo v taborišču označili kot neutrudnega in okorelega sovražnika vsega, kar je mlačno, nazadnjaško in fašistično.
Pred kratkim je bila Marija Kopitar upokojena po 32 letih dela. Proti koncu njenega učiteljevanja se je nebo končno povsem razvedrilo nad njeno ljubljeno Istro: osem let je poučevala otroke in sedaj ni več prikrivala tega, poučevala je namreč v materinskem, hrvaškem jeziku.
A. S.
predvaja DANES z začetkom ob 16. uri film:
RICHARD CARLSON • LV1.E RETTGER MARCIA HENDERSCN-LORI NELSON MAUREEN 0'SULLIVAN• RiCHaRO t ono
Barbara 8tanwyck
„Ženska želja46
*
nai
let ni napravila štetja, pri katerem bi le la v obzir vsaj «obč .Jjj če že ne materinski bivalcev v naših predelih. Ce se je Pr' ( morda nanašal na rezm . lanskoletnih volitev, P navedene številke vse 1 ^ netočne Volilni rezultati:
lanskega junija nam da je bilo takrat na
škem oddanih 4.918
sovnic po ogromni vecm slovenskih volivcev in Je .. bližno toliko Slovencev ^ leg tega oddalo svoje raznim italijanskim s*r“., Kako je mogoče, da bi t” ^ 10.984 prebivalcev	vltj
tisoč volivcev, ko pa je v. z. pokrajini na 125.000 PrC cev volilo le nekaj nad ljudi?	,ltt,
Se bolj gorostasne so i ,} o beneških Slovencih,
jih kratkomalo *®**; (kot je pod fašizmom sil Piccolos aasimilirtd*
tič«**'
pol milijonu Slovencev
Hrvatov Julijske krajine)
jetno zato, ker nimajo
pičila za dejstvo, da v
 -----
ški Sloveniji naši bratje r nimajo šol in otroških vt ..
kjer bi se vršil pouk
V
rinščini. Pa tudi drugače
po-
datki o tamkajšnjem
stvu niso točni.
cumentov» sploh ne , ^ prebivalstva Rezije, ki >e |, ključno slovensko in ^ ske doline, kjer tvorijo ^
ri ■nre>rpixt>r> rl.P.l
venci precejšen del P' -stva. Pa tudi po uraduj ,,,
datkih od 31. 12. 19S3 >e p mo v desetih popolnoma ^ venskih občinah Beneška ^ venije več prebivalstva,	^
pa navaja omenjeni c 1. ^ vseh «italijanskih državlr^,
slovenskega porekla» v V'1 ^ so -
ski pokrajini. Kje 'pa * ut-tem še Slovenci devetm^
lansko-slovenskih občuh, "'0 številčno še mnogo n10 „■ (
Sicer pa, če so
Sloveti*
Beneški Sloveniji že *aS^i1
rani», zakaj sc potem
ta'”.
vedno potrebne tolpe
nstov in zakaj je P01 p)
pobijati zavedne SlovenC*’f! so bili Jaša Andrej	J*
kot ■
resnica vsa drugačna, navajajo «Ducumenti», lahko povedali tisti S^°V učitelji, ki so takrat
jtfOf
vali beneško-slovenske 0 ko se njihovi starši n's0 t(-trikoloristov in njihoveH
rorističnega ustrahovanji- ^
Kar se tiče treh slov1-^ zavodov v Gorici je c «pozabil» omeniti, da ra vzdrževat., vaše L ni'
ra vzdrževati naše u- ^ samo in da niti kraje'>nCl.,
ti centralne rimske
prispevajo za njihovo ^ jtr
vanje niti lire, kakor
slej dale še ničesar knjižnice in za druge K fljt ne namene in potrebe ^ j/
narodne manjšine.
Žani* (<
pač višek širokosrčno* take ustanove sploh toler._
istočasno pa nam
odrčki
fašizmu ugrabljene
dvor«
ndS'
pi1
kot na pr dvorano ^-1 doma v Gorici.	.
K podatkom o vzdrt j slovenskih šol, za ' po uradnih številkah potrošila nekaj nad 11 nov v času od 1945 n0 1 naj omenimo, da so 5 ^ Gorici v zadnjih
nove stavbe j0ie
srednje in osnovne "" ^1« Stražicah, ter za osncvV	v
v begunskem naselju ,n f troski vrtec v Ul. ^irg'...nlloi'
mf*
sko šolstvo v naši	*rf
trošili lepe stotine ""..MV ški za 'ZU*
Celokupni stroški
omenjenem- razdobju P® je,
ao prav gotovo v
m<
Lahko bi navedli se j ji
ne druge «svoboščine*>
jih deležni Slovenci
ll<r
od izgona naših uce
ncevj^
mat'!
venskih šol, o s’ste"' odtujevanju drugih t rok, o prepovedi	ti*L
sti v javnih uradih	!.
novah itd. itd. Vcn? t dPc‘". že navedenega več k°. rft' za dokaz, da nj'^al'jr>kU,,lt menth) niso nobeni uge)4\ ti, pač pa vse kaj “r cnlC (Iz
K
CORSO.
16:
film, M. Carol ib
((Plaža’’1 vsl]i/
F- jfrt
njk* 4-
VERDI. 16.30: «UPor JiiIb, krinko*, barvni Hendrix.	v	ti>	f
CENTRALE. 17: eU0^ gl‘ veka v džungli”' ^ mueller.	V.
V1TTORIA. 17: «Al^i ^
dežni deželi)),
bar
W. Disney.
MODERNO. 17: «
G. Lollobrigida
ijflaovoiiii uiediitK .STANISLAV KENKO - UHKIJNISTVO. UUCA MONTECCHI » b Ml nad. - Telefon Številka »3-808 In »4-638. - PoStm nredal K)Z - UPkAVX Ul.lCA 8V. FRANČIŠKA St. JO - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do U.30 In od 15-18	- Tel.
piCVl«!	t	 ...	  .a................lAfl	.v«mr4neu	QA	11.	  7«	PT	Ul	u»a!r
«7-338 - Cene o.iasov* Za vsak min vt#ne v Strmi t stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir - Za FLRJ za vsak mm iirtne 1 stolpca ta vse vrste oglasov po 25.- din. - Tlaka Tiskarski tavod ZTT - Podrutn Gorica Ul 8. Pelllco I-II Tet M - Rokoolst se n- vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. Dud. repub. Jugoslavije; Izvod 10, meseč00 gjč*^ poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska. Drž. zaWžB*-,
nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 60« - f 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska
D. ‘