Mna|a tadafa. (38. ftcvUto. v Udom, v jredo. te j. ftctntoi 1910. Cou 4 viaarfe. unuk xun. iotranfa ls*a|a ▼ Ll«M|aBfti ftc lcto............... K IX-— pol leta............... ii 6"— fctrt leta............... N *— na mesec............... w 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi te ne vraČAjo. OrerfniStvo: Kniflovt ilici it 5. (f pritIKJi le?#), tekfM it S4. Iihqja wsak dan 4ntrqJ. PMam*sM* itevUk* 4 vtaarla. bucntl: 65 »um Uroka petit vrsta 14 vio. M većkratnl laserdjl po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve aaiofnlt te ne odra. Jttftraafa Is4a|a po pošti za Avstro-Ogrsko: vse leto...............K 18 — pol teta................. 9— Jetrt leU...............„ 4*50 na mesec...............„ 160 Za Inozemstvo ćelo leto.........„ 28*— Oarifliitvt: Ksiflovi ilica 5, (spodtj, t>eriiče levo), telefon št. 85. Najnovejše TestL — Brzojavna In telefonska poročUa „Slov. NarodnM. Izdajstvo v jugoslovanskem vseuei-škem vprašanju. S. — Dunaj, 7. decembru. Jugo-slovanski vseučiliski klub je iinel da-nes ob 6. popoldne pod predsedstvom poslanea Povseta sejo, na kateri je referiral dr. Šusteršič v konferencu ki so jo imeli om dr. Korošec in Ploj z iniiiistrskini predsednikom baro-nom Bienerthom in naučnim ministrom grofom Stiirgrkhom. Dr. Šu-steršič je nato stavil predlog, naj se sprejine kom promisli i predlog mini-strskega predsednika, ki nasvetuje, naj se jugoslovansko vseučiliško vprasanje izroči pododseku prora-^un>ke^a odseka, obstoječemu iz 12 članov. Dr. Šusteršičev predlog je bil sprejet z 22 proti 6 glasovom. Za za-stopnika Jugroslovaiiov v tem odseku je bil določen dr. Korošec. Nadalje se je sklepalo o taktiki, glede nada ljnjegra postopanja. Sklenilo se je, da se ima o skle-pih glede taktičnega postopanja varovati najstrožjo tajnost. (Ali imajo go^podje slabo vest, da se boje javnosti? Opomba uredništva.) Poslanska zbornica. S. — Dunaj, 7. decembra. V vče-rajšnji seji poslanske zbornice je iniel načelnik enotnega češkega kluba dr. F i e d 1 e r svoj dolgopričakovani govor. V svojem govoru je programa-tično označil stališče čeških poslan-cev nasproti vladi barona Bienertha. Pred vsein je naglašal, da stoje Čehi na strogo opozicijonalnem stališču nasproti vladi in da jih čisto nič ne skomina po ministrskih foteljih. Govornik je poudarjal, da vstop v vlado in većino ni v interesu čeških strank, ki s tem samo izgube na popularnosti med narodom, marveč samo v emi-nentnem interesu vlade same in države kot take. Dr. Fiedler je na to razpravljal o narodnostnem vpraša-nju ter zatrjeval,da bi brezmiselna in nespametna vladna narodnostna politika dovedla državo na rob popol-nega propada. Glede češko - nemških spravnih pogajanj je dr. Fiedler re-kel, da so Ćehi pripravljeni se poga-jati z Nemci, toda samo pod pogoji, ki jih je označil enotni češki klub. Končno je govornik v izbranih bese-dah poudarjal to, s cimer je dopoldne grof Sternberg končal svoj govor ka-žoč na vladno klop: »Tega zlega resi nas, o gospod.« Na to sta govorila hr-vaska poslanea Spinčič in Biankini. Poslanee Biankini je zlasti razpravljal o železniškem vprašanju 8 posebnim ozirom na Dalmacijo. Očital je vladi, da je popolnoma pod vplivom Ogrske in da si vsled tega ničesar ne upa ukreniti glede zgradbe dalmatinske železnice. Za Biankinijem je klo-basal celjski poslanee Marckhl. Njegov govor je bil očividno pripravljen in je imel očit namen provocirati Slovence. Toda celjski poslanee teg-a svojega naniena ni dosegel, ker so ga Slovenci j>opolnoma ignorirali. Predsednik Poljskega klnba dr. Glombinski je očital vladi, da isiigrava deželo proti deželi ter nagi ašal, da bodo Poljak i u ravnali svoje stališče nasproti vladi po dejanjih vlade. Za Glombinskim je jel govori-ti mladočeški poslanje Hraskv. Ob polu 11. seja še traja. S. — Dunaj, 7. decembra. Med govorom [K>slanea Hraskega je prišlo ob '6/ + na 11. ponoči v zbornici do burnega prizora. Vstal je nain-rev }K>B»lanec Kalina ter s tevtonskim glasom za;klieal, da je sramota in skandal, da mora poslanska zbornica še v tako [K>zneiii času zborova ti dočim so se gospodje ministri že ko-moiliio zakopali v svoje mehke pernice. V zbornici je nastal velikanski šunder in poslanci, so kar A-prek klicali, da naj predsednik zaključi sejo. Ko se je hrup nekoliko polegel, je predseilnik dr. Pattai izjavil, da ne bo v smislu sklepa klnbskih načelni-kov seje preje zaključil, dokler ništa še dogovorila poslanee Hraskv in še en drug govornik. Sele, ko je poslanee Hraskv iz-rečno zahteval naj se seja zaključi, češ, da je tako utrnjen, da ne more nadaljevati, je predsednik sejo preki-nil s pripombo, da se bo nadaljevala jutri. Seja klubskih načelnikov. F. — Dunaj, 7. decembra. Vče-raj popoldne je bila seja načelnikov posamnih klubov, na kateri se je sklepalo o programu za plenarno sejo do 22. decembra. Sklenilo se je, da se ima jutri končati proračunska debata. V seji v petek in soboto se bo vršilo prvo čitanje bančne predloge, v ponedeljek bo imel sejo proračunski odsek, v torek priđe na vrsto predloga o reformi državnozborske-ga poslovnika, v sredo in četrtek se vrši drugo čitanje proračuna, v petek bo razprava o trgovinski pogodbi, sklenjeni med Avstro - Ogrsko in Srbijo, v soboto pa priđe koneno na dnevni red dru^o čitanje bančne predloge. Seja nemško - nacijonalneira klnba. S. — Dunaj, 7. decembra. Nem-ško-nacijonalni klub je imel včeraj sejo, na kateri je razpravljal o spre-meinbah, ki jih je v bližnji bodoeno-sti pričakovati v notranji politiki. V razpravi 6e je dotaknilo tuđi vsenei-liških vprasanj in razni govorniki bo naglašali, da so nenemške vseučiliške zahteve navzele obliko, da bo nemara vlada primorana, da jih na ta ali oni način skuša resiti, kar pa seveda ne bo v nemškem interesu. Seja se je odgodila do jutri. Enotni češki klub o čeSko-nemSkih sprmvnih konferencah. S. — Dona], 7. decembra. O seji enotnega češkega klnba je bil izdan ta-le ofeijalni komnnike: Enotni češki klub je soglasno sklenil,^ da se spravnih konferenc na Dnnaju ne ndelezi, ie jih »kliče seđanjm Blener-thova Tlađa. Pač pa je klub pripravljen se udeležiti upravnih pogajanj, ako jih skliceta načelnika stnnk in sieer dr. Fiedlerin Pacher. V tem slučaju se lahko tuđi vlada uđe-leži teh pogajanj, kot stranka. Pred; met teh spravnih pogajanj ima biti to-le: Uradne jezikovne razmere pri uradih na Češkem in uradniško vpra-šanje. S konferenc pa je izključeno vprašanje o okrožnih zastopstvih. Nadalje je češki klub sklenil, naj se na ta spravna pogajanja pozovejo tuđi zastopniki socijalnih deinokrutov. Določiio se je tuđi, da te konference ne smejo i meti prav nobenega vpliva na opozicijonalno stališče čeških po-^laneev nasproti Bienerthovi vladi. Vsaka češka stranka I »i naj imela pri teh pogajanjih po tri svoje zastopui-ke, ki si jih naj vsaka stranka svo-bo;lno izvoli iz svoje sredine. Poljski klub o vodocestnih predlogah. S. — Dunaj, 7. decembra. Poljski klub je v današnji svoji seji sprejel predlog poslanea dr. Kozlowskega, da se niorajo vodocestne predloge iz leta 19u2 Čini najpreje izvršiti. Pred vsein se mora takoj prioeti z deli na pro«?i Samborek-Zator. Sprejeta je bila tuđi dodatna resolucija poslanea Stapinskega, v kateri se pooblašča predsednika dr. Glonibinskeg^a, naj v tem oziru stopi v dogovor z vlado in z raznimi parlamentarnimi stran-k«mi. Vasićeva afera. S. — Bel^rađ, 7. decembra. Ofi-cijozni list srbske vlade »Samouprava« priobčuje elanek, v katerem za-gov^arja, da bi se znana afera falsifi-katorja Friedjungovih dokumentov Vlarliniirja Vašića potlaeila, eeš, da Srbiji zadostuje kot satisfakcija izjava ministra grofa Aehrenthala o takozvanih Friedjungovih dokumen-tih. Glede duela AIasaryk-Aehren-thal pa izjavlja list, da je to notranja avstrijska zadeva, v katero se srbska vlada neče umešavati, ražen ako bi bila v to po posebno važnih okolno-stih direktno prisiljena. Končno izjavlja »Samouprava«, da se vrši pre-iskava proti Vašiču popolnoma objektivno in da je zajamčeno, da bo so-dišče vedelo varovati meje, ki gredo tako važni zadevi, kakor je ta afera. S. — Dunaj, 7. decembra. Polof i-cijozno glasilo avstrijske vlade »Fremdenblatt« razpravlja v članku v »Samoupravi« ter naglaša, da se ta članek popolnoma krije z izjavami, ki jih je podal o Masarvkovih raz-kritjih minister grof Aehrenthal. List piše o Vašiću pod usescami in pravi, da je bil ta »Vašić« član tište sodrge, ki je od podrejenih nradnikov avstro-ogrskega poslaništva v Hel-gradu izmamljevala denar za ponare-jene dokumente. »Fremdenblatt« po-gresa v Članku »Samouprave«: edino konstatacije, da je baje srbska vlada poslaniku grofu Forgachu oficijalno sporočila, da ne veruje, da bi bil on zapleten v Vasićevo afero. S. — Dunaj, 7. decembra. O član-kih, priobčenih v »Samoupravi« in v »Fremdenblattu«, se je izrazil poslanee dr. Masarvk, da je izjava v srbskem poloficijoznem listu zelo previdno in diplomatsko stilizirana, dočim je komentar v »Fremdenblattu« v toliko dragocen, ker piše o Vašiču pod usescami, kakor da bi ta človek ne eksistiral, v isti sapi pa pri- zna va, da je ta oseba občevala 6 »pod-rejeniini uradniki avstro-ogrskega poslaništva v Belgradu«. Zanimivo je torej, da imenuje vladni list tajnika poslaniišlva v Belgradu »podrejenega ui'ćidnika listov »Politika« protestuje z vso odločm»tjo proti teinu, da bi avstro - o^rski i>o-slanik grof Forgaeh kot najstarej^i izmed inozemskih poslanikov, akreditiranih na srbskem dvoru, v im<*-nu diplomatskegra zbora čestital krahu Petru ob noveni letu. Srbsko časopisje in Vasićeva afera. S. — Belgrad, 7. dei*embra. Z ozirom na dejstvo, da je sodišče vrnilo akte v Vašićevi aferi policiji, izraza srbsko časopisje bojazen, da je imela pri tem svoje prste vmts vlada in da le-ta skuša vso afero potlačiti. Časopisi vseh strank oštro protest u jejo proti tej nakani ter naglašajo, da za to afero ne smejo biti merodajni no-beni oportunistieni momenti. R, — Belgralitiki mu je bila največ-ja zapreka okolnost, da je njegov klub štel uuuij člauov, kakor »Zveza južnih Slovanov« in je vsled tega tuđi manj veljal pred vlado. Iz tega je sledila gotovost, da se osebne ambicije in politični cilji dr. Šusteršičevi ne bodo uresničili. Zato se je on na vse načine tru-dil, da pritegne nekaj naših poslan-cev na-se. To stremljenje traja že dl je časa. Z njim je v zvezi tuđi politieen pokret, ki je došei k nam preko splitskoga lista »Dan« in ki je započet v Ljubljani. Pravaške časopisje skuša svojim pristašem nametati peska v oči, kakor da bi bila dr. Šustersič in njegova stranka navdušena pristaša hrva-škega državnega prava. V koliko je to navdušenje odkri-tosrčno, bo zadostovalo to, ako ome-nimo, da je oeli dr. Šusteršičev klub glasovni za avstro - ogrsko nagodbo, to je za dualistiški sistem in suženj-ski položaj razcepljene Hrvaške.« »Crvena Hrvatska,« ki izhaja v Dubrovniku, pa razpravlja o dr. Šu-steršičevi politiki v zadnji svoji šte-vilki na uvodnein inestu tako-le: »Dr. Šusteršič je oseba, v katero se je utelesila ambicija. V koliko ga je njegovo versko prepričanje napotilo k temu, da se pridruži škofu Jegliču in njegovi četi, to je njegova stvar, ni pa njegova stvar smei\ ki jo hoče dati jugoslo-vanski politiki, takisto pa tuđi nišo njegova stvar sredstva, katerih se on poslužuje, da doseže svoj cilj. V tem oziru se je res pokazal moža energičnega, toda ta energija je pogubna vsakenm stremljenju, ki ne sluzi njemu in njegovi častihlepiio- sti. Kršćansko - socijalni program mu služi samo v to, da lahko razpo-lagu z duhovščino in da z njeno po-močjo vduši m-ed pripadniki svoje Stranke vsako neodvisnost. On je najsposobnejše osebe svoje lastne stranke odstranil od politične borbe ter jih nadomestil z oseba-mi, ki so slepo orodje v njegovih roka!.. Takšen je ta slovenski Lueger, kateremu pa nedostaja nadarjenosti in sposobnosti Luegerjeve. Le-ta je bil reformator in zasluge, ki si jih je pridobil sa Dunaj, so take, da se ga smatra za najsposobuejšega župana, kar jih je iinel kdaj Dunaj. On ni samo razdiral, on je tndi gradil. Igudi je zbiral okrog sebe s svojim govorničkim in upravnim talentom, Susteršič pa jih drži na uzdi samo s terorizmom. Edini dr. Šusteršičev uspeh je ta, da je znal s poniočjo zelota Jegli-ča organizirati duhovščino ter po nji se vsiliti za voditelja slovenskomu narodu. To pa za Slovence ni nikakšen uspeh. Odkar je njegova struja prevladala, ne luorejo Slovenci zabeležiti niti enega večjega realnega uspeha. Vsa njihova borba se je završe-vala z neuspelimi parlamentarnimi akcijami. In da je dr. Šusteršič tuđi v tem oziru doigral svojo vlogo, dokazuje najbolj zadnje zasedanje iJar-lamenta, ko so slovenski klerikalci morali kapitulirati pred enodusnim odporom vsega parlamenta proti dr. SusteršiČevemu terorizmu.« Klerikalci previd no molee. Xa naša očitanja, da so kranjski klerikalci ustanovili v Splitu Jlst »Hrvatska Država« z denarjev iz svojega žepa in tla phu'ujejo iz svojih sredstev tuđi temu iistu urednika Donadinija, »Slovenee« niolči, kakor riba. IzjHHlbiti naše trditve ne more, zato molči o stvari popolnoma, ker meni, da je najbolje, ako se o stvari kolikor mogoče malo razpravlja v javnosti. Klerikalci se nainreč boje, da bi Dalmatince vendarle nekoliko osup-nilo, ako bi izvedeli, kdo pravzaprav ^toji za »Hrvatsko Državo« in kdo tla jo finansira, in da bi vsled tega postali nezaupni nasproti idejam, ki jih propagira dr. Šusteršičevo tajno glasilo v Dalmaciji. Zato se drže načela, da jo najpametneje in naj-uinestneje, ako sploh ne rea^rirajo na naša razkritja o čudnih zvezah meti >Hrvatsko Državo« in njihovo stranko. Ako pa mislijo, da bodo s svojim mol'kom odvrnili pozornost ođ stvari, se jako niotijo. Kako sodi poslane« Mandelj o inže- nirjih? Klerikalni tleželrii poslanee Mandelj se je nedavno tega izraz i 1 nasproti nekemu izmed svojih prijateljev, da on smatra inženirje v de-želni službi za popolnoma nepotrebne. Inženirje je treba dobro plaćati, ne opravijo pa haje svojega [K)sla nić bolje, kakor pa apsolvent je na-vadnih obrtnih sol. Nadalje je Mandelj naglašal, da se lx> zavzemal za to, da se bo v deželno službo spreje-malo čim največ absolventov obrtnih sol, ker le-ti ne samo da popolnoma iiadomestiijejo inženirje, marveč jih prekapa jo v toliko, da so veliko ee-nejši. Ne moremo si misliti, da bi bil* Mandelj o pravilnosti avoje sodbe o nepotrebnosti inženirjev prepričan, zato meniino, da se je mož neugodno izrazit o inženirjih santo zbog tega, ker je enemu ali drugemu gospodu iz tega stanu posebno gorak. Koliko je slovenskih že|e*nMfckih uradnikov nm TiroUkemf Prijatelj našega lista nam piše z Tirolskega: Z ozirom na vašo no-tico »Kilo nastavlja na južni železni-ci uradnike« v eni zadnjih številk, imam čast obvestiti vas, da je stavek — »danes smo že talco daleč prišli, da je na Tiroiskem vee slovenskih uradnikov pri južni železnici, kakor na S|*odnjcm Stajerskem« — bridka resnica. Bodi vani ]K>vedano, da je slovenskih železniških u radni kov od Bolcana proti jugu kakili 25. Nižje-ga osohja, kakor sprevodnikov, stro-jevodij, kurjačev, premikačev, čuva-jev itd. je gotovo še dvakrat toliko. Koliko jih je proti severu, mi ni znano. Bilo bi )M>trebno, da bi naši poslane i obrnili vsvojo pozornost na dejstvo, da morajo ti trpi ni svoja najlepša leta žrtvovati tujini. Predavanja o Slovencih v Pragi. Tekom tepa meseca se priredi v Pragi ciklus predavanj o Slovencih. Predavanja bo imel dr. Mihajlo Ro-s t o h a r. V češki javnosti vlada, kakor poročajo praški listi, veliko zanimanje za ta predavanja. Predavanja se vrše proti primerni vstopnini, ki se porabi v kulturne svrhe. »Veleizdaja« na Českem. V Lvsu na Labi so nedavno tega med tamkajšnjim ljudstvom krožili letaki veleizdajalske in protidina-stične vsebine. Radi tega je bila uvedena kazenska preiskava radi razža-ljenja Veličanstva in veleizdaje in sieer proti pripadnikom narodno-so-eijalne stranke. O tem dogodku je v nedeljo grovoril na zaupnem shodu v Prapri državni poslanec Vaclav K 1 o-f a č. V svojem provom je trdil, da je bil pisee veleizdajalskih in protidina-stičnih let ako v v Lvsu na Labi neki Strnad, o katerem je dokazano, da je aerent-provokater in da je dobival plačo od okrajnegra prlavarja Chluma. To razkritje je napravilo med ndele-ženci shoda velikansko senzacijo. Ko je govornik se obširno razpravljal o zaprrebškem »veleizdajniškem« in dunajskem Friedjungovem procesu, ie sliod sprejel so^lasno resolucijo, v kateri se protestuje proti temu, da se oblasti proti narodno-socijalnemu gibanju poslužujemo agentov-provota-terjev, ter se zahteva, da se uvede prei^kava glede tega, v kaki službi je dobival Jan Strnad v Brnu in na Đunaju denar od glavarja Chluma, dasi je dognano, da je prav ta Strnad, ki je bil plačan od policijskega rav- nateljstva v Pragi, razširjal v Lysn Letake veleizdajniške in protidinastiš-ke vsebine. V reso 1 u čiji se nadalje terja revizija lanakega antimilitari-stiškega procesa. V slučaju, da se revizija odkloni, se napoveduje, da bodo vsf obsojenci započeli stavko z gladovanjem. Najnadarjenej&i izmed mlajših naših skladateljev. Kakor čujemo, priredi »Glasbena Matica« meseca januarja koncert, na katerem se bodo pele tuđi tri uajno-vejše skladbe nadarjenega našega glasl>enika Emila A d a m i č a. Splosno pri/nan strokovnjak na glasbenem polju, čegar sodba je v vsakem oziru inerodajna, se je izrazil nasproti našemu iz vesti tel ju, da sesmi pravi biseri in da spadajo brezdvouino med najboljša dela, kar jih je ustvari! Adamič. Glede Ada-miča se je dotični strokovnjak izrazil, da ga smatra za enega najboljših in uajnadarjenejših mlajših slovenskih skludateljev, ki bo brez dvoma obogati! slovensko glasbeno literaturo z uniotvori, na katere bodo Slovenci upravičeno lahko ponosni. Pri-obeujemo to sodlx> enega izmed najboljših poznavateljeva naše glaslieue književnosti, ki potrjuje tuđi instinktivno razpoloženje pevskh naših krogov nasproti Adamičevim sklad-bam, kar se je zlasti pokazalo na zadnjem koncertu v »Narodnem domu«, ko so si vsa društva izbra 1 a v izvajanje ražen Jenkovih in GerbičevTih skladb same Adamičeve pesmi. Gost je na Vrazovi slavnosti »Slovenske Matice«. Na nedeljsko Vrazovo slavnost, ki jo priredi »Slovenska Matic*a« v proslavo stoletnioe rojstva sloven-skega rojaka in velikega Uirca Stanka Vraza, pridejo, kakor smo že javili, zastopniki raznih kulturnih dru-štev, ki obstoje na slovanskem jugu. Xa slavnosti l>odo ]>osebiio stevilno zastopani bratje Hrvatje, pošljejo pa svojo od poslanstvo tildi Srhi. Kakor čujemo, l>o zastopal društvo srl>skih književnikov vseučiliški profesor v Belgradu et enkrat največji dramatik moderne struje Xor\*ežan Henrik I b s e n in sicer se je vprizorila njegova drama: »Stebri družbe«. Treba je, da izpre-govorimo nekaj maleg-a o dramatiku saiuem. Rodil se je leta 1828. v Skie-■nu na Norveškem in umri pred šti-rimi leti v Kristjaniji. Ob priliki njegove smrti prirejala so se ix> vsem kulturnem svetu o njeni predavanja in tuđi naše fer. a kad. društvo »Pro-sveta« je proslavila spomin na vcli-kega misleca s tako prireditvijo. Sve- LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Gospod Svetlin, v imenu postave vas moram aretirati — po naročilu preiskovalnega sodnika. Oba funkcijonarja sta se postavila pole*? Svetlina tako, da bi ga hitro zagrabila, če bi se hotel ustavljati. A Svetlin ni na to mislil. Nekaj tre-notkov se sploh ni prav zavedel, kdo da sta tujca in kaj da mu hočeta. Sele čez nekaj časa je prišel na jasno. Mene hoče te aretirati? je vprasal zategnjeno. Ni bil prestrašen, prav miren je bil, samo neskončno začuđen. Oprostite gospoda, ali to mora biti ziaota. Ni zmota, gospod Svetlin, je iz-javil .eden uradnikov. Saj imate sami v rokah naročilo preiskovalnega sod- nika- „ . i i • Potem se je pac preiskovalni sodnik zmotil, je vzkliknil Svetlin, če si inorda gospoda ništa dovolila kake neokusne šale. Funkcijonarja sta pokazala Svet-linu svoji pod suknjo pripeti zna-menji. Ce se je preiskovalni sodnik zmotil, se pokaž* hitro, je dejal sta-rejši u radnik. A sedaj moravu midva izpolniti svojo dužnost in vas odpe-ljati se boj v Trst Upam, da nama bo-ste brez od pora -ledili in da ne bo treba klicati or<»/,nikov. Nikakor ne, je dejal Svetlin, ki še vedno ni prav mogel verjeti, da je aretiran. Sicer izgubim nekaj ur, če se peljem z vama v Trst in ponoći še nazaj, ali postava je postava in člo-vek ji mora biti pokoren. Ali, dovoli-ta gospoda, da se poslovim od svoje žene ! Da, a s pogojem, da ostanejo vrata odprta. Svetlin je šel v obednico in pu-stil vrata odprta. Ljuba Elvira — je dejal Svetlin svoji ženi, zapustiti te moram za nekaj ur. Klican sem na sodišče v Trst. Sam vrag vedi, kaj mi hocejo. Gospoda sta prišla nalašč pome. Dasi je Svetlin govoril 8 svojo običajno dobrovoljnostjo, vendar se je Elvira njegovega naznanila prestrašila. Kaj ti pa hocejo 1 To je vendar nekaj posebnega, da te pridejo zvecer klicat. Ali zdaj tuđi ponoći uradu-jejol Ne vem ti ničesar povedati, je dejal Svetlin in svojo ženo polju bil. Le nobenih skrbi si ne delaj. Mislim, da bom hitro opravil. Poslovil se je naglo in odhitel iz sobe, ker ni hotel, da bi Elvira vede-la, da je aretiran. Učitelju se je pa vse skupaj čudno zdelo. Skrivaj je šel za Svetlinom in njegovima sprem-Jjevalcema ih je končno od dr. Greben ea izvedel, kaj se je zgodilo. Pripravite gospo na vse slučaje, je dr. Grebene naročil učitelju. Po-stopajte previdno in taktno, a potrebno je to, da se gospa preveč jie prestraši, ko izve popolno resnico. Naslednji dan je Elvira izvedela resnico. Učitelj jo je previdno pripra-vil na to, da bi kdo drugi s to grozno novico ne butnil v hišo, kajti razve-delo se je po ćeli pokrajini vse. Elvira se je učiteljevemu nape-1 ja van ju v začetku sme jala, a ko je mož postal določnejši in končno po-vedal, da utegne Svetlin morda dolgo časa ostati v ječi, tedaj je spoznala položaj svojega moža. A ni se jokala in ni t repe tala. Kakor okamenela je stala nekaj trenotkov pred učiteljem, potem pa jo je pisešinila neka čudovita odločnost. Ali ne veste, česa dolže mojega moža I je vprašala učitelja. Ne vem, je dejal učitelj, ker se ni upal ponoviti grozne obdolžitve. Potem vas prosim, presikrbite mi voz, jaz moram v Trst. Pol ure pozneje se je Elvira že odj>eljala v Trst. Ktn^jaž je moral priganjati konja, kolilor se je dalo. Na potu je dohitel gosposko kočijo in jo prehitel. Elvira je bila. v svoje misli tako za topljena, da se kočije ni zapazila, kaj se, da bi !>ila videla, da se vozit a v tej kočiji stari Sanoin in Lizika.Videč Elviro, sta se oba vstrašila. Elvirin voz jima ie bil že izginil izprtnl oči, ko sta se sagledala. Ali si videl, kakšna jef je vpra-šala Lizi ka. Oh, papa, papa . . . nikoli tega ne i>ozabim. Tuđi jaz ne, je zaječal stari gospod. Molčala sta zopet dolgo časa. Na-enkrat je Lizika skoro planila s svojega sedeža. Jezus Marija — papa — oe sta pa nedolžnaf Z blaznim strahom se je Lizika oklenila svojega oceta. Misel, da sta morda Svetlin in Elvira nedolžna, da se jima godi krivica^ jo je pretresla tako, da je bila vsa iz sebe. In tuđi staremu gospodu je ta misel tako padla na dušo, da ni mogel svoji hče-ri reci nobene pomirilne beaede. Stis-nil jo je k sebi in jokal £ njo. Med tem, ko sta so Sancin in Lizika peljala v Trst, je v kaippanji poslovala sodna komisija. Vsako so- <*>, vsak kot, vsako omaro in vsako predalo je ta komisija preiskala. San-cin in Lizika sta bila se pred svojim oflhodom za^slisana. Opravila sta kmalu, saj ništa imela »losti povedati. Dosti dlje je pa trajalo zasliševanje poslov, zlasti zasliševanje hišne Ma-rijaniee, ki je morala komisiji razfea-zovati hišo. Vsak teli pošlov je vodol kaj |K>vedati o Svetlinovem razmerju z Hlviro. Ta ju je videl, kako sta se za roko vodila, oni, kako sta se polju-Inivala, tretji, kako se je Svetlin po-mn-i plazi! v Elvirino ,sol>o, a vendar je vsak teh povslov rekel, da kar ne verjamo, da bi bil Svetlin svojo ženo zastrupil, se manj pa, da bi bila to Elvira storila. Komisija je preiskala tndi sobo, kjer je Svetlin hranil svoje lovsko orožje in je v omari nasla strup. »Arzenik« je bilo zapisano na stekle-nici. Marijaniea je pojasnila, da je Sveti in rabil ta strup pri tiapažanju živali. Najbrž je strup nalašc pustil tu, je menil eden uradnikov, ker bi bilo čudno, če bi ga ne imel, ko je vendar bilo znano, da se bavi z napažanjem živali. Et ko bi bi i stvar dobro premi-slil, bi bil strup vzlie temu odstranil, je menil drugi uradnik, a bržčas se je zanašal, da zločin itak ne priđe na dan. Zaslisana je bila tuđi stara Va-ljavka. Ko je bila klicana pred komisijo, se ,i> spomnila slovesne prisege, s kat ero . ♦* obljubila Olgi, da bo mol-c-ala in sklenila je, da to prisego iz-polni. Nj*ini pogledi so bili jezni, ko je stala pred komisijo in kratki so bili njeni odgovori. Nieesar se ni več spominjala. Vedela je le se toliko, da j*> je gospa Olga vprašala, če mare zanjo kaj storiti in ji obljubila da v svoji o[>oroki nanjo ne poza bi. Z za-slišanjem stare Valjavke je bilo konca no delo sodne komisije za ta dan in odpeljala se je zopet v Trst. Tam je že dolge ure eakala na preLskovalnega sodnika Elvira. Sicer so ji koj po prihodu povedali, da se vrne preiskovalni sodnik sele zvečer s komisije, a ker Elvira pri drugih uradnikih ni ničesar mogla izvedeti, se je ustavila pred sobo preiskovalne-ga sodnika. Ves dan je tam prečakala brez jedi, ne da bi se vsedla, samo x eno željo, da bi že izvedela, kaj je a Sveti inom. A čakala je zaman. Preiskoval-ni sodnik se je tako pozno Trail s komisije, da ga sploh ni bilo več v pi-sarno. Ko je sodni slog-a pozval Elvi-ro naj odide, ker mora vrata lafcle-niti, češ, sodnika ta dan ve6 ne bo, se je Elvira stresla po vaem iivotu in se zgrudila brez zavesti na tla. tovno slavo svojega imena si ni pri-dobil inahoma, tem več počasi; stop-njo za stopnjo je stopal navzgor s si-gnrnostjo izurjenega plezalca, iu se-daj stoji na vrhuncu. Nihče ga še ni dosegel in ne trdimo preveč, če rečemo, še približal se mu ni nikdo. Oni, ki išče v njegovi poeziji jokave sentimentalnosti, po kateri bi bil gi-njen, se ne bode nikdar ž njim spri-jaznil. Razum prevladuje pri njem čustva. Njegova moč ni v građenju, tem več v razdiranju, tako se je sam izrazil. Težisče njegovega patosa naj-demo v povzdigi resnice ter v brez-obzirnem boju proti življenskim laže m. Ne olepšuje svojih dram z bli-šeečo zunanjostjo, temveč jih obsipa z bogatim duševnim življenjem. To, kar nam pripoveduje Ibsen, je prežive 1 om sam, in le na ta način je nio-t^oče. da so nastale tako resnične, suhe drame. Z očesoin satirika gleda svet in radi tega se reži v njegovih trag-edijah čisto v ozadju tuđi koaček komedije. Ena njegovih najodličnej-sih lastnosti je ta, da orise z izredno virnostjo ženske v vsakem položaju. Kot dobro izsolan dramatik vstvaril si je ščasoma čudno tehniko z naj-večjo enostavnostjo in prožnostjo. S tem, da so njegova dela kot konec dolgih potov človeške usode in s tem, da jih gradi po analitični metodi, doseže na fin način enotnost in koncentracijo dejanj. V umetnosti tragične ironije ga smemo postaviti v isto vr-sto s Shakespearom. Njegove drame segajo ka kor členi verige druga v drugo iu prvi čleu take 12elensKe verige je ravno drama »Stebri družbe«. V tej dvorani luča s preniišljenim etičnim patosom pravega satirika strašne obtožbe proti lažnjivosti in binavstvu, egoizmu iu nainišljeni pravičnosti seaziliki takrat prvič izvršila popolnoma v sloven-skem jeziku, v katerem sta tuđi poro-čena storila zaobljubo. Narodni dvojici je poroČil kanonik Orlandini. * Najveeja nesr&mnost reklam-nega podjeija. Iz Mekaike prihaja vest o neprimerno nesramni reklami. PonoČi so, kakor znano, v nekaterih državali brzojavke oenejše. V času med 1. in 3. ti prinese brzojavko pošt-ni sel, odpreš, —-: »Ne drzni se kupiti svojega perila, drugod, kakor pri Ra-mirezu!« se glasi brzojavka. Jeza te prime, da si raztrgaš nočno srajco in Kamirez je prišel na svoj račun. Mor-da se bo ta vrsta reklame udomaćila, če ne bodo vročekrvni Meksikanci prej razdejali kunštnemu Raniirezu njegovo trgovino. * Čudna pomota. Leta 1870. je bila velika vojska med Nemčijo in Francijo. In kot je navada, pridrže jetnike in ko je končana vojska, jih vrnejo. Francozje so vrnili vse, raz-ven dveh, če so vesti resnične, ki prihajajo iz Berolina. Po nekaki čudni pomoti sta ostala zaprta celih 40 let. Francozi so jih po končani vojski poslali v Francosko Guiano, kjer so ječe za navadne kriminalne hudodel-ce. Od tam sta odšla sele letos prosta — ne sicer zato, da bi bila vlada prišla na napako, anipak vlada jih je iz-pustila, ker sta se vedno dobro obnašala. Zdaj sta prišla v svojo domovino Xomčijo. Oba sta dobila še žive svoji ženi, samo ena je bila že drugič omožena. Vlada bode zahtevala baje odškodnino. Ali je pa mog-oče dati kako odškodninof Ali je mogoče člove-koma odkupiti štirideset let ječe po nedolžneni? Ali so Masarykova razkritja resnična ali ne? (Konec.) II. Poslanec dr. Masarvk pravi nadalje v svojem razgovoru z urednikom lista »Die Zeit«: Dokazano je, da so Vašićevi podat k i o njego veni bivanju v Zagrebu resnični. Vašić je bil v Zagrebu pri sodnemu svetniku Tarabochiji, ki je bil v Hianem »veleizdajniškem« procesu predsednik kazenske^a senata, ki je vodil raspravo. Takisto je tuđi dognano, da je tamkaj občeval s stot-nikom Cvitašem. Stotnik Cvitas je javno priznal, da je občeval z Vafiićem % vednoetjo predpostavljene oblasti; kar je z Va- I si6em govoril in kar je v tej stvari ukrenil, vse je storil po naročilu in z dovoljenjem predpostavljenega kor-nega poveljstva. A to še ni vse! Vašić mi je na docela nepričako-vano vprašanje priznal, da mu je tajnik Swientochowski dal od hišnih vrat ključ, s katerim je lahko neopa-ženo prišel v Swientochowskega kabinet. S pomočjo dotičnega hišnega posestnika se je dognalo, da se je z Vasieevim ključem res dalo odpreti ena izmed hišnih vrat v hiši, kjer stanuje Swientochowski. Ves položaj kaže na to, da je iz-kljueeno vsako domnevanje, kakor da bi bil Vašić morda ključ ukradel. Sieer pa je nad vse sumljivo dej-etvo, da je Swientochowski dal napraviti poleg vrat, od katerih ima ključ Vašić, nova vrata z novo ključav-nico. Najbolj odločilen dokaz, da je poslaniški tajnik Swientochowski sam ponaredil Friedjungove dokumente, pa je to - Le: Vašić je pokazal dokument, ki ga je ponaredil Šwientochowski. Preskr-bel se je rokopis gospoda Swiento-chowskega in primerjali sta se pisa-vi. Najskrbnejše primerjanje je dognalo, da sta obe pisavi docela identični. S tem je torej doprinesen neomaj-ljiv dokaz, da so Vašićevi podatki o S\vientoehowskem tako resnični, da g-ospod tajnik našega po^laništva v Helgradu ne more več uteči iz zanj-ke. Dognano je, da je svoječasno fal-sificiral dokumente. Eden izined tch dokumentov je prišel tuđi v Vašićeve roke, kar bi bilo docela nemogoče, ako bi Vašić in Swientochowski ne bila zvezana pri falsifikatorskem delu. VašićevTo obeevanje s pisarni-skim svetnikom Tiefenbachom, z drugimi uradniki in s poslanikom grofom Forg-achem bo primerno osvetil proces, ki se bo \T*šil proti Va-šiču v Belgrad. Preiskava v Belgradu je, kolikor mi je znano, toliko, kakor zaključena in nadejati se je, da se razprava pri-čne že v nekaj dneh. Javno mn>enje v Srbiji, kakor sploli v vsi Evropi zahteva, da se proces proti Vašiću na vsak način vrši. Srbija v t«m vprašanju ne sine igrati nobene napačne diplomatske vloge. Tako se je prilično izrazil dr. Masarvk o Vašićevi aferi. Med tem pa pfihaja iz Belgrada vest. da je sodišče kazenski akt proti Vašiću vrnilo policiji z naročilom, da naj preiskavo izpopolni, češ, da dose-danji materijal ne zadostuje, da bi se proti Vašiću dvignila obtožba. V koliko je ta vest, ki jo priobcujejo ne-srbski listi, resnična, se ne da preso-diti. Najbrže, da v obliki, kakor jo priobcujejo listi, ne bo resnična. Zanimivo je, da se v dunajskih krogih kolportira govorica, da je poslanec dr. Masarvk v Vašićevi aferi postal žrtev spretne prevare in da ni u ne bo mogoče dokazati, da je bil Vašić v zvezi z avstro - ogrskim poslani-štvom v Belgradu. To vest beležimo po dolžnosti kronistov. Če je govorica rosnična, ali neresnična, to bo pokazala že najbližja bodočnost. Isdajafolj In odgovorni urednik: Raato PnstoAlemftek. Zitnt omnm v Budimpešti. Dne 6. decembra 1910. T • r trn I ■•• Plcaka m iM 1911 . . a S0 kg 1115 » » oktober 1911. . za 50 kg 10 82 Rž za april 1911 .... za 50 kg 786 Korota sa m| 1911 ... za 50 kg 565 Oreš za april 1911 ... za 50 kg 843 fc f • fc 11 v. S—10 Yta. ceneje. atoramai porobila. Dnnaj 6. decembra. Borza je bila danee zek> rezervirana. Kura. so se t oplošnem drfali. Ogrska zlata ren- ta je pridobila 10 vinarjev, avstrijAa zlata renta pa je popustila za prar toliko. Devize so bile slalM*j6c\ Lfmhtlamaka .Kreiitna banka v Ljubljani v UrUli kini iiatjikc torzc 6. decembri 1I19. at||>gtiMl paeMI- ****** w«c*«*i VU majeva renta .... 93 50 »70 4*4% itebrna renta .... 97 15 97*35 4V, avstr. kronska renta . . 93 4% 93-65 4% ogr. „ n • . 92 05 OT 25 4«/# kranjsko ddclno po»oj!lo 96— 97*— 4V# k.o. češke dež. banke . | 94- 95— Srećke U I. 1*60 •/, ... 224 — 230 — „ m „ 1864.....322- 328-- „ tbke......156-50 162-50 H zemeljske I. Udaje . 299-; 305- „ „ 1L „ 285 50 291 50 N ognke hipotečne . . 251'50 257 50 „ dan. komunalne . . 530— 540"— .. avttr. kreditne . . . 530— 54O-— ir IJubtJanske .... 9550 1C050 n avitr. rdeč. krlia . . 82— 86 — ■» op« mh • • 54 58 — bZrilika..... 3475 38-75 " tarlke......258- 261 - D*lslo«. Ljubljanske kreditne banke . j 456 — 458 — Avstr. kredltnega uvoda . . 672 25 673 25 Dunajske bančne družbe . . 555 75 556 72 Južne želexnlce.....11« 50 1195C Državne želexnlce .... 754 25 1 755 25 Alplne-Montan.....772— 773- CeŠke sUdkorne družbe . . 252- 254* - Živnostcnske banke. . . . 278— 279-5C Cekini........ 1137 1131 Marke........117 55 11775 FrinJd........95 22* 95 32 Lire......... 94 90 95K Rubijl.........254-- j 255- Anton Šare LjobljaDa, SeleiftnrgoTa elita :t. 5. u npii luflm ilin (usprsti glini priti) min sticanfce vcienlĐc najcenejši oakiip l^2 oprem za neveste. Onjdjo za domato vporabo. Kladivo, klie, I ito, sviiilei in I mi I zajaičem dobre kakoiasti H v lepi skrinjici, ki je pripravna za obe* siti na steno, pošilja proti povzetju za 2 k ao v F. Vejdtiek, izdelovalec orodja, Bfevnov pri Pragi. 274 lolikki Ušm za ljubljansko občinsko volitcv po novem občitskem in vo- lilnem redu. Itoitka 1 peik nOkn ii iiMni Cena SO vinarjev. Komisijska zaloiba J(arotae knjigarne v Ljubljani. Prešerntve diki prodaja io poiilja po poitBem ponetio Iv. Bonačv Ljubljani. Gena sliki 5 kron. 2073 Kupujte večer no izdajo ilov. Naroda". Ustanovljen« Ufa 1882. 23 Kmetska posoiilnlca lio&Iianske okolice reglstrovuu udraga s MOMeJeao mm v lastnem zadružne« ioni ¥ Ljubljani u fruajsld cesti St. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K Mt 116. 121-11 upravnega premoženja................K 2O9779.ft1t>59 obrestuje hranilne vloge po 41|t°|0 hrmm. vtaktgi odbitka rontnoga davka. kateroga nlaeiijo pasojllnloa •ama za vloznlke. Sprejema tadi vloga na lekočl ratnu v svezi s čekovni« prometom in ]ih obrestnje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnlh vlog nad...............K 20,000.000 Posojujo na soailjlaoa po 5* 4° 0 m IV/'o na amortizacijo ali pa po 514° 0 broz aoiortlzaoljo | nm monlco po 00/0> Posojilnlca sprejemt tuđi vsak drogi mćrt glede amortiiovanja dolga. UIIA DNE U HE: vsak dan od 8.—12. in od 3.—4. isven nedelj in praznikov. Telefon sL 185. Postu hranilnice raćon it S28.409. Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel g itim zastvtn Jm tede' SUjensb zavaniilDicc. najo«n»Jil zavod na kontinentu. Nadalje opourjam, da preskrbujetn knlantno l^F* vsakovrstna posojila in kredite kmkor: trgovske, stavbne, hipotekarnc, uradniške in menične kredite Lco Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. Jnuvski-ikrtoa tanka v Ljubljani" rogUtrevaaa udruga i enM|anlai famstrom OrKii putni: blotanm ulica 9.7, usproti glane tie. Sirejena vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga PO 4Vio/o; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprcjcm vtoge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Dijc posojila na najrazliCnejie načine. — navaotmni menlalnlca: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srećke itd Nakazila v Ameriko. — Eskoaptlra trgovske menice. — Preskrboje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov ttd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakazntcč. Vsa pojasnila se dobe bodisi nstmeno ali pismeno v zadružni pisarai. io Dniu m fsak iu Min id 9. Io 12. pipelitoe id 3. di 5. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljahi. Stritarjeva uiioa štev. 2. Spreiema vloge na knjižice in na tekoči račun ter Jih •brestaje Delniška glavnica: K 5,000.000-— Rezervni zaklad: K 450-000-— od dne vloge po 4 »/2% čisto. — Kupnje in prodaja vrednostne „.>,. c •• a. r« 1 tx»c __________ papirje vseh vrst po dnevnih kurzih. __________ PodfUZniCe V SpljetU, CelOVCU, Trstu IH Sarajevu. Dolžoost vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za Življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAV1JI«. Podpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najširšem ob-segu. „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .-. Ogroaul raserml tondl K 4tf812.7t7-— Jamćl|o sa popolao vamoft .-. BAUKA ||SIlAVlJA Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavaravanje življenja. Bonlro fiV AlTMAdU razpolafa z najcenejSimi cenlki za prcskrbljenje za starost, za slučaj PilllMil ppOlidTmWoUi-m smrti roditeljev, za doto otrokom. ------------------------------------------ B&Hkft uSLAVIJA11 razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.---------------------------------- PJHIKfl ppSIlAVeUA 1% r#« sloranska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. nMfMlrM CBW Alff ffAtf gmotno podplra narodna društva, organizacije In piispeva k narodnim Onlllia ppOliAVAtfA dobrodelnim namenom.------------------------------------------------------ ltflllnil ||SIlAwUA stremi za izboljSanjem in osamosvojltvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastep banke .,SlaYQea ¥ IJnblJanL Zaplenjenol .-. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiernova ulica itev. 3. .-. Naj?ečji9 najftrnejSi slovenski denarni zavod. Denarni promet do SI. deoembra 19O9 nad 818 mllljenov kron. Obstoje&lli vlog nad 88 milijonov kron« Rexerwni zaklad nad 1 mllljon kron. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnoga zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoZenjem in m voo avojo mo6jo. Izguba vloženega denarja je nemogooa, ker je po pravi tih te hranilnice, potTjcnih po c. kr. deielni Tladi, Izklju6ena wsaka apokulaolja s vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4V4% brez odbitka; nerzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema Tloine knjilice drugih denarnih zavodoT kot gotov denar. Posojila na zemljišna po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj 1/4#/« na leto. Daje po-•ojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima Tpeljane lične domače bmnllnikOf ▼ podpiranje siovenakih trgovce? in obrtnikov pa krodHno draitve. 4 Laaialma in tlak »Nnradae tlakara««.