105. številka.
Prst. v ponedeljek S. maja 1V.K).
IVeaj XXIV.
..Edinost"
i/ h h j h dvakrat mi dan. rH7.nn nedelj in praznikov, zjutraj in 7.ve<Vr ol> 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhain oh 5». uri zjutraj.
Nitritnimi /nnftn : 01>e izdanji na leto . . . g|<|. al«— Za samo večerno izdanje . ,, 12*— /a pol leta. četrt leia in na mesec raziuerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naroČile brez priložen« naročnine *e uprava ne o/.ira.
Na drobno *e prodajajo v T ratu zjnt-ranje Številke po 3 iivć. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /jutranje file-vilke po 2 nvč. Izveii Trat« po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIKMM
Telefon fltv. M70.
4 nvč.
v edinosti Je inoi!
Oglasi
ae računajo po vrstah v petitu. 'Ah večkratno naročilo * primernim popustom. Poalana. osmrtnic in javne zalivale. domači otrla-o iti. se računajo po p<>gi>i|lii.
Vsi dopisi naj se poAilja jo uredništva. Nefiankovani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spojema iipruvnlUto, Naročnino in oglase je plačevali loco Trat.
1'rrdiilitvii in tiskarna ae nahajata v ulici t'arintia itv. 12. I prav nisi v o, «»d-pruvnistvo in sprejemanje |**en»lov
v ulici Molin piccolo Stv. ."I. 11. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik K ran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „tCdinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejfie vesti.)
I'm U a (5. Kor deželni maršal ni dosedaj ne ničesar sporočil o vspehu poziva d« nemških de-Želnozborskih poslancev, da 1 >a se povrnili v deželni zbor, je hotel poslanee Baxa zahtevati pojas-nila. No, ker je deželni glavar privatnim potom obvestil d-ra Buxo, da sporoči o tem v jedni prihodnjih nej, je rečeni poslanec odstopil od svoje nakane.
Lvov <5. List »Slowo Polskie« piše, da poljski poslanci ne bodo sledili več Cehom v njih šovinistični politiki. (To, kar piše t« list, nas 110 sme motiti. »Slowo Polskie« je namreč glasilo onega krdelea treh, štirih mož z Rutow§kim na delu, ki so od nekdaj za to, da bi Poljaki drvili za nemškimi liberalci čez drn in»strn. Kar stoji torej v tem listu, je za nas tolike vrednosti, kakor da bi stalo v »Neue Freie Presse«. V imenu Poljakov govore listi a la »Czas«. »(iazeta narodova«, »Reforma«, »Bueh katolioky«, a vsi ti se niso do/daj izrekli na noben način za politiko, katere si želi »Slovo Polskie« in ki bi bila pogubna ne le za druge Slovane, ampak tudi za Poljake samo. — Op. ured.)
Ittl<liill|WNta (». Danes je bila prva konferenca škofov pod predsedništvom kardinala Vaszn-rv-ja. Te konference se bodo pečale z zakonskim načrtom o kurijalni jurisdikciji v volilnih stvareh napram duhovščini, kakor tudi z drugimi vprašanji. (Reče ni zak. načrti hočejo navidezno zabraniti le zlorabo eerkve in vere v agitaeijske svrhe, v resnici pa bi vezali t'uhovščino na rokah in nogah, tako, da bi jej bilo skoro popolnoma onemogočeno vsako udeleževanje na volilnem gibanju. In to podkreplja našo trditev, ki smo jo bili izrekli nedavno temu, da se madjarski
voditelji raznih strank navdušeni za «čistoto volitev«, oziroma za svobodno volitev le v toliko, kolikor bi bila ta svoboda zagotovljena le njim, da so pa sieer vsi popolnoma zadovoljni tudi z naj-hujim terorizmom proti drugačemislečim, zlasti pa, v kolikor ima ta pritisk ta namen, da nemadjarske narodnosti no pridejo do primernega zastopstva v parlamentu. Taka je svoboda kakor si jo mislijo Madjari, naj se pa že imenujejo Košut, Tisza, Banffv ali pa Szell! Kdo bi jih ne umel?! Saj ve ves svet, da bi bilo konec madjarskoga tiranstva v tisti hip, ko bi so na Ogerskem uvele zares čisto volitve. Tako je: Madjari delajo le za suženjstvo netnadjarskih narodnosti tudi tedaj, ko se navdušujejo za »svobodne volitve !» Vsi so jednaki — punktu tn ! Op. ured.)
Madrid <5. Nedavno temu umrli Aleksander Šolar je testamentarno določil španjsko kraljioo dedinjo vsega svojega imetja, vrednega več milijonov.
; Od teh je kraljica že odmerila tri milijone v dobrodelne namene.
P O I) |j I 8 T K Iv
Na kmetih. 5
--f Bpisftl Pol u k s. y-
—	Dobro, dobro! Pojdite k Frohliohu — ga je prekinil Reieh sredi pripovedovanja. — .laz v resnici nimam ni časa, ni volje pečati se s takimi malenkostmi. —
Pavlovee je šel torej k Frohliohu. Povedal je tam zopet svojo povest od konca do kraja in prosil, če se mu morda še enkrat pomore iz zadrege.
—	Ej, dragi moj, ne pojde! Lesna trgovina se je obrnila na slabje in moj gospodar je dejal, tla nima več denarja v zalaganje kmetov. —
—	Torej . . .
—	Z novim posojilom ne bo nič. Sieer pa vas opozorim, da bo moj gospod morda v kratkem zahteval ves dolg. Povem vam to za vsak slučaj, da ste pripravljeni. —
Pavlovee ni vedel, kako je odšel iz fabrike. Mahnil jo je naravnost k Dobniku in tam se je opil, da je glasno kričć in do cela pijan prišel domov. Zono, katero je srečal \ veži, je pretepel, malega sinka, ki se je zbudil na materin jok in pritekel bližje, sunil je surovo z nogo v stran iu se potem v kambri hropč vrgel na posteljo opravljen kakor je bil.
Od onega dne je počel piti.
Imel je lepo posestvo, vredno gotovo kakih
Italijanska irredenta.
r.
Eppur si m nove! Besnenje, ki se je jelo pojavljati proti nam s podvojeno silo, ima to dobro posledico, da smo vendar došli vsaj do začetka zanimanja širše javnosti za razorane in zastrupljene razmere v pokrajinah ob obalih morja adrijanskega. Dan za dnevom čitamo po listih krajših in daljših sestavkov o dogodkih tu doli. O novinstvu hrvatskem se to umeje samo ob sebi, saj trpi odlomek bratskega naroda hrvatskega pod isto grozno težo nevšečnosti razmer, saj nas tepe vseh ista šiba, saj gre za življenje, za odrešenje iu za bo-
dočnost Slovencev in Hrvatov! V češkem iu poljskem novinstvu seveda ni še tako, kakor bi moralo biti ; tu bi bilo pač želeti nekoliko več zanimanja. Nočemo reči, da bi naši bratje na severu ne imeli sočutja do nas, da bi nam ne hoteli pomagati, dit bi ne bili vneti za idejo, katere uresničenje more jedino dovesti državo do miru in do procvita, za idejo jednakopravnosti. Najodločneje odbijamo od sebe misel, kakor da bi oni v usodnem separatizmu hoteli žrtvovati nas. Poljaki iu Cehi so prodalekogledtii politiki, da bi ne vedeli, da žrtvovavši nas, bi za vedno oslabili svojo lastno pozicijo. Cehi in Poljaki so prolojalni politiki in zavezniki, da bi bila grešna že misel sama, da bi nas izdali, ko smo mi ves čas, odkar smo žnjiuii v dosedanji večini, najvestnoje vršili vse zahtevo zavezništva, pozabljajoči o tem na žalostno dejstvo, ki bi bržkone ozlovoljilo marsikako druzoga, dejstvo, da mi Slovenci in Hrvatje nismo imeli dosedaj prav nobene koristi od tega, da smo bili del večine. Kakor v britko ironijo smo morali nositi del dolžnosti parlamentarne večine in nositi odij vsake nepopularno odredbe, ki jo je usilila vlada in za katero se jo žrtvovala večina, a jo ista vlada hkratu postopala z nami, kakor da smo v najstrožji opoziciji proti njej. Nositi smo morali neprijetnosti in odgovornost večine in prejemati udarce, namenjene -- opoziciji. Ali ni ironija to? No, storili smo to, ker umejemo zavezništvo in solidarnost mej nami tako, da računamo, da vse, kar so si pridobili naši bratje, je pridobljeno tudi za nas: Čim močneji oni, tem moČneji mi! A ponavljamo, da smo uverjeni o naših severnih bratih, da tudi oni umejo tako lojalno našo vzajemnost in da odbijamo od sebe misel, da bi sploh moglo biti drugače. Da pa se poljsko in češko novinstvo ne zanimljc toliko za dogodbe na jugu
1»—8 tisoč goldinarjev. Vedel pa je, čo pride do prodaje, da morda ne dobi niti polovice. Kupil bi v Reichovem imenu Frolieh za slepo ceno in čez nekaj časa vselil bi so kedo drugi v njegovo hišo.
Ženina dota od f>00 gl. je bila sicer zavarovana, toda še le na drugem mestu za Rcichom in kaj bi mu konečno tudi koristilo to!
Izsekal je še ono iz gozda, kar so je dalo, prodal Reiehovemu mešetarju, ki jo po okolici kupoval les za njegov račun in za skupljeni denar jo Pavlovee zopet kupil konja.
Vozaril je, kakor prej, ali vendar ne, kakor prej.
Prej je štedil vsaki groš in trikrat-si je premislil, prodno je stopil v kako obcestno krčmo, da i/.pije četrt v okrepČilo. Sedaj ni bil več tako vesten. Mnogokrat je prišel domov, ne da bi prinesel le krajcar od vozarine. Preklinjal je, psoval in razmetaval vse, kar mu je prišlo pod roke.
Zona in sinek sta jokata, dekla pa jo oblju-bovala zgoraj v kamri, da v taki hiši ne ostane in no ostane, niti do Božiča.
Sledeči dan je bilo Pavlovcu sicer žal iu samega srama ui se upal pogledati ženi v oči. Zatrjeval si je, da pusti sploh vse vozarenje, ki itak ne donaša nikaeega dobička. Delal je potom nekaj dni /, gorečo pridnostjo na polju, vozil gnoj, popravljal ograje in zvečer pripovedoval zoni, da morda vendar le pojde in da se posreči izplačati Reichu oni denar.
Za nekaj dni je ta gorečnost redno zopet I ugasnila in začelo so je prejšnjo popivanje.
Bil je v vodnih denarnih stiskah in tako ni j pil vina, I i mu je bilo predrago, ampak žganje, spočetka boljše, pozneje pa tudi čisto prostega.
Zona je jokala doma in zastonj molila pomoči.
Neko noč ga zopet ni bilo doma. Prišel je •pred večerom s konji, izpregel, spravil konje v hlev in odšel.
'Zona je čakala nekaj časa, potem je sama z deklo napojila živino.
Prižgala je luč in v strahu čakala, k odaj pride mož.
—	Ali očeta še ni? jo je vpraševal mali štiriletni Tonček, ki ji je dremal v krilu.
—	No. —
—	Zakaj pa jih ni tako dolgo? — je vpraševal otrok iu ji polagoma zaspal v naročju.
Ona je tiho sedela iu solze so ji kapalo ua mehke laso otroka.
Čakala je, čakala, a njega od nikoder.
Jednajst je bila, a njega še ni bilo.
- Ponj pojdem — ojunačila se jo, nežno slekla spečega otroka in ga oprezno položila na postelj.
—	Kako spi — je dejala ginjeno, napravila križ čezenj, ugasnila luč in odšla.
Zunaj je bilo vse tiho.
(Pride še.)
ilri«ve, kakor I>i l>iln želeti, pripisovati je menda obžalovanja vrednemu nedostatku, da tudi oni ne pojmijo v zadostni meri pomeni k> nog t i naših dogodkov in da nimajo pravega pojma o tem, kakili posledie more donesti politika vlade /a 11 a it in /a državo, ona politika, ki daje srditim življem italijanskim svobodno roko, da nas morejo preganjati in tlačiti k tlom. Poljaki in Cehi so menda v isti zmoti, kakor marsikateri sieer pošteni avstrijski državnik: vse te borbe se jim menda vidijo premalen kostne. Seveda se vidi malenkostna borba /a kako jednorazrednico, toda, ako pomislimo globlje, je prav fakt, da moramo tu doli bfti toli grozen boj tudi za take malenkosti, najbolji doka/, da je to boj za življenje — za življenje Hrvatov in Slovencev, stebra avstrijskega slovanstva na jugu monarhije. Naši bratje na severu naj bi torej ne pozabili, da naš boj je boj za življenje in naj bi se malo bolj zanimali tudi za naše »malenkosti«.
Toda zašli smo nekoliko. Po tem kratkem opominu do bratov na severu moramo povdariti, da smo vendar vsaj ob začetku zanimanja širše javnosti za dogodke na jugu monarhije. Zlasti ni brez pomena, da se jo jelo baviti z namitudi nemško novinstvo. Seveda niso vsi z nami, ali pišejo o nas — in to je glavno. Nekaj pa je vendar-Ie tudi poštenih, ki so začeli razkrivati resnico v naših razmerah, kakor se morejo uveriti gg. čitatelji iz raznih izvudkov, ki jih priohčujemo. Vsi ti imenujejo otroka po njega pravem imenu, govore o — irredeuti na Primorskem!
Da pa najodločneje govore oni listi na nemškem jeziku, ki so posvečeni slovanskim interesom, to se uraeje ob sebi. Mej temi je najmlajši oni, ki ga je začel izdajati gospod Fran Podgornik na Dunaju pod imenom »Slavisches Eclio«. Le ta list prinaša v svoji zadnji številki članek pod naslovom »Italijanska irredenta«, s katerim se hočemo baviti prihodnjič na tem mestu.
„In mi jih vržemo skozi vrata".
(Dopis),
Na shodil, oz. banketu laških županov, na katerem ju igrala zelo važno ulogo tudi naša za-veznica Italija, zaklieal je naš tržaški župan, poprej odvetnik, a na tem imenitnem banketu tudi zgodovinar, zaklieal je torej nam Slovencem ta imenitni gosp. dr. Dompieri, oni I)ompieri, ki je v najožji zvezi z gospodo v Rimu, toliko v Vatikanu, kakor tudi na laški vlndi, ta gospod nam je zaklieal: «Iu mi vas vržemo skozi vrata«. —
Ta izraz je naš slavni župan našel v zgodovini. Naj bo dovoljeno torej tudi nam, da pogledamo nekoliko v zgodovino. Zgodovina naj odgovarja zgodovinarju dr. Dompieri-ju.
Slovenski zgodovinar, veleučeni profesor Simon Kutar piše v velevažni knjigi (Samosvoje mesto TrBt in mejna grofija Istra« sledeče:
»Iste činjenice, kakor Germane, so tirale tudi naše pradede na obale sinje Adrije. Pritisk sovražnih razrodov in pa tisto neodoljivo hrepciijcuje po solnčnem jugu, ki še dandanes z nepremagljive silo goni sinove mrzle Germnnije in mrzlega Alhijona v lovorove gaje ob topli Adriji. V zgodovinski dobi, v (5. stoletju so privreli naši pradedje ob Dunavu navzgor v današnja selišča, tačas še istojezični in istoverni z današnjimi Hrvati in Srbi. A niso sedli k polnim loncem, ki so jih jim rado-v olj no prepustili umikajoči se Latinci ali polati-iijenei in dohajajoči Germani, ampak v neprestanih krutih bojih h temi sovražnimi raz rod i in pa z nič manj sovražno naravo, kateri so morali iztrgati vsako ped zemlje s sekiro in plugom v roei. Po pravici se smejo torej našinei ob vzhodnih obalah Jadranskega morja smatrati za avtohtonee, za sa-morodce, če tudi si niso bili s starimi Ilirci uiti v tretje niti v četrto.
Te zgodovinske činjenice pa so za nas potomce se veliko bolj tolažilne, nego tista prefantas-tična in baš zategadelj že smešna ideja velikoilirska. V tem zgodovinskem svitu nam slovnnstvo ob Adriji ne hudi več otožnih, trpkih občutkov kakor Jenku, češ, da so samo ostanki nekdanje slovanske slave in moči, ampak romanstvu je prisodila veda tisto od pesimista Jenka nam namišljeno ulogo*); ro-
*) To ne minusu na Jenkovo pesem : Unči morje atlri-jiuisko, Nekdaj bilo slavjansko!« Op.).
manstvo se umiče, kakor daleč nese pogled v zgodovinsko davnino, vedno in vedno, sieer počasno, morda prej>očasno, včasih eelo epizodično zmagujoče, a vender se trajno umiče pred čilim slovan-stvom. Rimljani so prekoračili Alpe in Dunav in po naših krajih je donela latinska govorica. Benečani so dolgo časa gospodarili tudi vzhodnji obali. A vse to je prešlo. Res je ob obali še mnogo osta-lin nekdanje rimske, pozneje bizantinske in beneške sile in prosvete in v njih se vtopi in pogoltne še mnogo, mnogo našega življa, prav kakor so se raz-narodovali in izgubljali krepki hribovski Sam nitje, kadar so se preselili s svojih rovtov v mehkužno Kapuo in druge naselbine grške razkošnosti. A zgodovina nam tudi pove, kakšen je bil konec tistega procesa, in ta konee je za nas tolažilen«. —
Evo vam gosp. zgodovinar dr. Dompieri. Zgodovino Rte klicali na pomoč, ki ste nam zaklicali, da nas vržete skozi vrata! In zgodovina vam pravi, da se umičete, vedno in vedno, a trajno pred čilim slovanstvom,.... in za prestol vašega večnega mesta Rima je žc določena brhka hčerka majke Slave — črnogorska Helena.
Altroehč: «Et nos eos.....«:! —
Politični pregled.
TR8T, 8. maja 18«».
Is deželnih zborov. Tržaški deželni zbor je imel v soboto zvečer svojo peto sejo. Prisotnih je bilo 35 poslancev: predsedoval je dež. glavar dr. Dompieri.
Po odobrenju zapisnika prejšnje seje je poročal poni. Combi v imenu deželnega odbora o predlogu istega, naj se premenita člena 4. in 7. zakonskega načrta gledfc občinskega davka na žgane pijače, ki je bil sklenjen v seji it. januvarja t. 1. Predlog poročevalca je bil vsprejet brez daljne razprave, na kar jo predsednik zaključil sejo.
Še par besed o zadnji seji deželnega zbora istrskega. Govorč o sklepu odseka za proračun deželnega šolskega zaklada za leto 18(.)S>., da je zaklad za podpore učiteljem odtegniti deželnemu šolskemu svetu in da ga je dati na dispozicijo deželnemu odboru ter da je odrekati vsaki prispevek za snovanje novih šol, je posl, Vareton napadal ylado, da tira politiko v šoli iu da odslej jo bodo tirali tudi oni — Italijani.
Na to pa se je dvignil dež. odbornik Gain-bini in izrekel besede, ki so res vredne zlata v pojasnilo razmerja med vlado in Italijani, oziroma Slovenci. Dež. od b o r 11 i k G a m hini j e vzel v 1 a d o v s v o j o o b r a m b o, in to ni kar si bodi. Gambini je rekel, da je dtželni šolski svet začel hoditi vse drugo poti, odkar je v Trstu sedanji namestnik, ter je izrekel nado. da bo vlada vztrajala v tej smeri. Ako istrski Italijan v javni seji hvali vlado, je to dogodek tako glasen, da ne treba/da bi govorili dalje, kajti le pokvarili bi pravi utis. Kako lepo harmonično se spajajo vsi dogodki v opomin Slovencem, da —nimajo ničesar pričakovati od sedanje vlade!
K položaju. Zadnj a »Politika« prijavlja članek, ki navaja sieer vse pomisleke proti uporabi J} 14, ki pa vendar dopušča menenje, da Čehi ko-nečno vendar privole v nakano grofa Tliuna. Meni namreč, da vendar ne bi mogla nasvetovati, naj Cehi kar na kratko roko odbijejo ta način rešenja, če tildi bi trebalo doprinesti žrtev na svojih načelih. Apel do češke požrtvovalnosti morda da ne bo tudi to pot zastonj, ako dobe zastopniki naroda vsaj to jamstvo, da žrtev ne do doprinešena zastonj. V tem pogledu da mora vlada podati gotovost. Soselmo da mora podati popolnih pojasnil o vsebini zakona, ki ga hoče izdati.
Tako je bilo včeraj možno misliti si, da finančni minister Kaizl ni zastonj potoval v Prago. Vse drugače zvenč današnja poročila. Ako je smeti verjeti tem poročilom, je dr. Kaizl popolnoma ponesrečil se svojo nalogo: ne le da ni pridobil ni Cehov ni plemstva za Thtiua, ampak pokopal da je tudi samega sebe. Cehi da so najodločneje odklonili jezikovni zakon, kakor ga hoče izdati grof Thun in minister Kaizl da ne bo mogel drugače, nego izvajati posledice iz tega dejstva. Brzojavke govore o odstopu dra. Kaizla kakor o gotovi stvari iu tudi o možnosti, da potegne za seboj tudi grofa Tlmna. Vse, kar je dosegel dr. Kaizl, da je bilo to, da so Cehi nekoliko odnesli svoj sklep.
Ce se ta [»oročila ne oddaljujejo preveč od resniee, biti nam je pripravljenimi na važne dogodke v notranjem politiškem življenju. No, mi primorski Slovenci jih moremo pričakovati z mirnostjo onega, ki — nima ničesar zgubiti.
Nekaj im naše domovine. V Letopisu slovenske matice za I. 1H04. piše slovenski zgodovinar Jož. A pili na 253 strani sledeče :
»Dne 20. oktobra 1740. 1. je zatisnil oči zadnji Habsburžan; izumrla je ž nji m dinastija, ki je 11a uprav čudoviti način ustanovila v srcu Evrope mogočno državo, t. j. pod svojim žezlom je združila množico velikih in majhnih držav in državic, katere so sestavljale pač državno skupino na zunaj in so bile trdno zvezane tudi v državnoprav-nem smislu, odkar je stopila v veljavo pragmatiška sankcija; a prave, tesne, organične zveze med temi narodi in državami vendar ni bilo. Uprava in zakonodaja sta bili več ali manj avtonomni, federalistični (to je bilo pred 1. 1740 op. stavca), posledica načina združitve toliko dežel pod jedno in isto vladajočo rodbino.
Sedaj pak je nastopil nov rod, habsburško-lotarinški; a ta izj rememba ni bila zgolj dinastična; pod novo dinastijo je zavladal v Avstriji strože nego v zadnjem stoletju tisti zistem, ki v zakonodaji teži za j e d n o l i č 11 o s tj o; sredstva pa, s katerimi hoče doseči ta smoter, se zovejo: absolutizem, centralizem in germanizacija«.
Tako slovenski zgodovinar na podlagi zgodovinskih resnic. Iz zadnjega odstavka doznajemo, kaj je »zistem«, doznajemo, po čem hrepenč avstrijske vlade, doznajemo, kaj se je godilo v Avstriji nenemškim narodom od 1. 1740 sem, doznajemo, kako stališče so morali zavzemati nenemški narodi nasproti takemu zistemu, doznajemo, česa nam je pričakovati z Dunaja, ako se nenemški zastopniki ne bodo borili* kakor jeden mož : borili proti takemu zistemu. Jedino vzajemnost med slovanskim plemenom nas more rešiti, jedino slovanska vzajemnost privede avstrijske Slovane do samostojnosti. Kadar bo v Avstriji uničen centralizem, kadar bodo avstrijski Slovani sam skrbeli za svoje materijalne, narodne in druge potrebe, kadar si bodo lehko sami urejevali svojo hišo in ne bodo odvisni več od dunajske milosti, kedar dosežemo Slovenci »Zjedinjeno Slovenijo« — tedaj napoči tudi nam ona srečna doba — doba sv< bode.
Domače vesti.
Naš domorodce g. Štefan Pregelj, po pro-zvanji Kofolov iz Loma na Kanalščini, koncepista na ces. kr. finančnem ravnateljstvu v Trsiu, napravil je v četvrtek pred ces. kr. višim deželnim sodiščem v Nemškem Gradcu finančno-dohodar-stveno preskušajo z izvrstnim uspehom. Čestitamo!
Vendar enkrat! Vendar enkrat je rešilo namestništvo rekurz, katerega so uložili tržaški slovenski očetje proti temu, da se tržaška občina brani osnovati v mestu eno slovensko šolo. — Namestili š tvo je odbilo rekurz z motivacijo, da je za šolske potrebe tržaških Slovencev dovolj preskrbljeno se — slovenskimi Šolami po okolici! Tržaško namestništvo se je torej brezpogojno postavilo na stališče — naših nasprotnikov. Vendar kličemo: vendar enkrat! Čas je bil res po tolikih letih! Sedaj vsaj vemo, pri čem smo in bomo mogli: delati dalje. Za danes nič več.
Mestni svet tržaški. Po zaključeni deželno-zborski seji se je vršila v soboto zvečer X. seja mestnega sveta tržaškega. Po odobrenju zapisnika zadnje seje je prijavil predsednik dr. Dompieri na-mestništveno naredbo, s katero je sistiran sklep mestnega sveta, naj bi se v predsobi zbornice razobesila v okvirju ona namestništvena naredba, ki prepoveduje, da bi se vzidala spominska plošča v proslavo protestnega shoda italijanskih županov dne 15. januvarja. Svet. dr. Costellos je omenil, da naredba ne navaja nikakoršne motivacije in je predlagal zato, naj se preide na dnevni red preko iste. Svet. Rascovieh je predlagal iz istega vzroka, naj se mestni svet ne zmeni za to naredbo, ampak naj izvrši svoj prejšnji sklep ter razobesi prej omenjeno nameatništveno naredbo v predsobi. Zbornica je z 18 proti 10 glasovom vsprejela predlog svet. Costellos-a, na se preide na dnevni red. (To je sicer ponovna, ne vemo kolika že demonstracija proti
•vladi in dovolj jasen israzaespoštovanja do nje,/, čemer j pa nismo Itoteli reči, .la ne l)i Italijani ostali še na | daljo — ljubljenci vlade. Op. uredn.)
Nadalje je predsednik dal prečitati dopis na-mestništva, s katerim izjavlja vlada, da ne more dovoliti, da se znižajo prispevki, katere doprinaša občina za državno policijo, tem več, ker vlada nkljub pomnoženj 11 redarstva ni zahtevala večega prispevka od občine.
Na dnevnem redu je bil predlog, naj se od politične oblasti zaprosi koncesija za zgradbo vodovoda Histrica-Reka po projekta Smreker-Lorenzutti.
Svet. dr. Oairinger je predlagal, naj se predloži obč. svetovalcem ves projekt in popoten račun o troških za izvršitev tega vodovoda, predno se sprejme omenjeni predlog. Po daljši razpravi se je sprejel ta predlog s premembo, naj se izvoli odsek, ki naj prouči, je-li se ima predložiti ta prijekt in račun o troških.
S tem je bil dovršen dnevni red, na kar je predsednik zaključil sejo ob H*/4 uri.
Kdo hode govoriti! Pišejo nam: Dobro je bilo, da ste tako pošteno zavrnili oni listič, ki čuje naime «Amico«, katerega izdavajo sicer duhovniki, ki pa ;»o vsem vedenju in nastopanju svojem že davno ne zasluži več imena duhovskega glasila. Ali jaz bi vprašal: v čegavem imenu govori prav za prav ta listič? V imenu duhovščine? Ne! Iz-davajo ga pač nekaj mladih «reformatorjev« v duhovski obleki, ali ogromna večina duhovščine v deželi ga odklanja najodločneje. V imenu italijanskih vernikov? Tudi ne. Kolikor je laškega ljudstva zares vernega, nima nič proti temu, da vživajo Slovenci vse pravice v tržaški cerkvi, ker vedo, da le v zložnosti vseh vernikov je možno braniti interes cerkve proti tolikim sovražnikom. Pred vsem pa resnični verniki italijanski niso i reden to v ci! •Amico« pa se navadno v političnem pogledu prav nič ne razlikuje od «Indipendenta«.
V imenu laškega ljudstva? To pa še najmanje. Italijansko ljudstvo ima dovolj svojih bra-niteljev, da se more braniti tudi brez slovenskih renegatov, ki so najhuji in najfanatičneji v krogu « Amicovcev !» To je pokazalo tržaško ljudstvo že opetovano. Z vsakim poskusom, da bi se urinili kakor činitelj v javno življenje tržaško, so napravili «Amicovci» gorostasen fiasco. Kako hitro so odgospodarili se svojim dnevnikom *Popolo»! V nekoliko mesecih so zabili tisočake, ki so jih bili izvabili iz žepa tudi mnogokateremu slovenskemu žepu onih, ki so bili tako neodpustno lahkoverni, da so verjeli, da hočejo «reformatorji* res uredovati list po načelih ljubezni, jednake pravice in miru med narod nostmi.A čim je naše ljudstvo spoznalo, da list poje isto pesem kakor«Indipendente», samo po drugem napevu, obrnilo mu je hrbet; oni drugi pa so brili norce iz njega, ker ga niso tre- ' bali, kajti ako hočejo čitati psovk na Slovane, jih j dobivajo lahko iz prve roke -- »Indipendentove* in «Piccolove». Obrnili so jim torej hrbet — vsi, in v tej za mlade duhovske fanatike ne baš častni poziciji vztraja tržaško javno menenje še danes. V čegavem imenu hočejo torej govoriti ti «Amieovci?!» Pušiee, ki lete na Vas od ljudi, preziranih od vsega sveta zbok njih neiskrenosti in neznačajnosti, Vas memla ne bodejo posebno in psovke od take strani so Vam, gospod urednik, le — v čast!
Olika nemških «žuniallstov». Celjski Nemci navadno opravičujejo svojo versko mlačnost s tem, da nimajo nemško mislečih duhovnikov. Nad vse prnvicoljubno cerkveno vodstvo v Celju je hotelo tem izgovorom odpomoČi ter je naročilo nemškega misijonarja, kateri celo na prižniei povdarja, da je veren Nemec. Za minoli teden je bil isti zopet povabljen na misijon v tamkajšno nemško cerkev. Pa kako so sprejeli obskurni Nemci svojega rojaka in somišljenika?! V tamošnjem nemškem glasilu je bilo čitati v dobrodošlico mnogo o — *eine geho-rige T rac h t Priigel!* Ali ni to podobno tudi tržaškim cerkvenim razmeram ? !
Z Itekc nam pišejo: »Kolesarski klub* na Sušaku si je kupil prostor za dirkališče iu sicer na Matcrsnici. Dne 4. t. m. je prišlo na Reko s posebnim vlakom 00 čeških turistov obojega spola. Vsprejem je bil veličasten. Na vsprejemu so bili: «Jadranska Vila> z Sušaka, «Kolesarski klub Pri-mor.ie», «Primorsko planinsko društvo« in tukajšnja češka kolonija. Predsednik »Primorskega planinskega društva* je pozdravil mile goste v daljšem govoru, vplevsi idejo slovanske vzajemnosti. Pred-
sednik »Jadranske Vile* jo rekel nuj drugim : Pride dan, ko se združimo tako, da ln>mo vsi Slovani ona duša in on mož.
Gospod Plaček je govoril v imenu reške in snsačke češke kolonije, na kar se je v imenu ('•e-hov zahvalil g. Pasopskv, povdarjaje, kako je hrvatska bratska gostoljubnost iznenadila njega in njegove nopntovalce. Vsi govori so bili sprejeti z gromoviti «Nazdar»- in «Zivio-kliei». Mej sprejemom je reška mladina podarila Cehom krasen šopek s trobojnim trakom. Zatem je bil raj u trk v restav-raoiji <Tirolese». Potem, ko so si gostje ogledali »Narodno čitaonico«, je bil izlet na Sušak, ki se jo zvršil v ;i0 kočijah.
Okolo 11. ure se je na pomolu »Štefanija* vršilo vkrcanje na najeti parobrtnl »Panonia*. Tu je bilo kaj posebnoga: s parobroda na parobrod je kar deževalo šopkov ovetlic. Na pomolu je bilo gotovo do 2<XX) Slovanov, ki so srčno pozdravljali v Dalmacijo odhajajoče brate Cehe, klicaje jim: »Na zdar* in «Zivio», dokler ni zginil parnik v daljavi. Dne 19. t. m. se isti bratje Cehi vrnejo preko Zagreba, kjer jim, kakor čujem, pripravljajo veličasten vzprejem. Na zdar !	Ivanski.
Kdo reŽe trte ?! h. Kopra nam pišejo: Kar je slabega v deželi, sleherni žalostni pojav, sleherno posledico pomanjkanja naobrazbe — na katerem pa je seveda kriva le vladajoča italijanska stranka, ker ima sukno in škarje v svojih rokah — pripisuje italijansko novinstvo le našemu ljudstvu, oziroma podtika naši stranki. Med grde, obžalovanje vredne razvade spada seveda vandalstvo rezanja trt iz maščevanja nad političnim nasprotnikom. Ohreko-valci našega naroda in naše stranke pišejo tako, kakor da bi mi narod po Istri uprav zistematično vzgojevali za takov grd način maščevanja. Kakor lažejo vedno brezsramno, tako lažejo tudi v tem pogledu! Kajti resnica je le, da na vseh grdih navadah in razvadah, kolikor jih je najti med ljudstvom po Istri, so krivi le oni, ker — kjer imajo le kaj upliva — zistematično korumpirajo in demoralizu-jejo ljudstvo, dušč v njem pravni čut, tako, da ljudstvo mnogokje delu greh, ne da bi se prav zavedalo tega. Tako so tudi Italijani uvedli običaj rezanja trt političnemu nasprotniku in mi bi le obžalovali iz srca, ako bi se kje med našimi tudi posnemal tak grdi izgled. Da ne delamo italijanski stranki krivice s tem očitanjem, priča naj nastopni izgled.
Neki poštenjak iz okolice koperske je šel na dan otvoritve deželnega zbora na pomol v Kopru, da bi pozdravil naše poslance, kar je tudi storil. Že to je vzbudilo mrmranje med blizo stoječimi srditeži. Par dni potem so videli istega moža na ulici v Kopru v pogovoru z gospodom prof. in posl. Spinčidem. To pa je zadoščalo, da so mu porezali 60 trt. Stvar se je prijavila orožništvu in Be nadejamo, da ista stori vse možno, da pride na (ded tem lopovom. Kdo reže trte ? !
Občni zbor tržaške liiožke podružnice SV. Cirila In Metoda, ki se je vršil ininole sobote, je bil simptom žalostnih razmer v Slovencih. Shod ni mogel rešiti svoje naloge, ker je nastalo navskrižje med odstopajoči m odborom in zborovalei. Ali povod temu navskrižju je — najčastneji za odbor. Oleni poslednjega so izjavili namreč, da nikakor ne morejo več sprejeti ni kake častne službe v tej podružnici, a to ne morda zato, ker so se naveličali dela, ampak le zato, ker je razmerje med odborom in centralnim vodstvom v Ljubljani postalo tako, da se je bati zlih posledic. V Trstu da itak že gine vse veselje do družbe. Rodoljubje da torej veleva odboru, da se umakne. Zborovalei pa so bili drugačnega menonja in so eden za drugim izjavljali odboru svoje popolno zaupanje in so zahtevali, da je sedanji odbor izvoliti tudi za bodočo dobo. Ker nikakor ni bilo mogoče priti do sporazumljeuja, se je občni zbor oziroma volitev novega odbora odložila za prihodnjo soboto zvečer.
Odbor Dolalskega podp. društva bo imel svojo redno sejo, ker bo v četrtek praznik, v petek dne 12. t. m. ob navadni uri.
XXXIV. redni občili zbor »Slovenske Matice* bo v sredo dne 24. maja t. 1. ob petih po-poludne v mestni dvorani v Ljubljani.
Štajerski novlčar. Železniško ministarstvo je dovolilo na jedno leto Štefanu pl. DaubaohvuJ v Zagrebu, tla izdela tehnično priprave za navadno krajevno železnico Kamnik-Mozirje.
Nemški listi v Mariboru zahtevajo ud Nemcev, naj jemljejo v službo le Nemke. Hojo se menda, da bi jih oelo deklo moglo posloveniti. Tout eomme chez Don*.
»Slovenka« ni mogla iziti minolo soboto, ker je bila naša tiskarna preobložena z doli, ki so ^ morala dovršiti. »Slovenka« izide jutri.
Liberalni polleijstl! Pišejo nam: CM raznih strani se je Vam, gosp. urednik, očitalo, da Vaš cenjeni list opravlja »tudi« policijskega agenta! Ni še minolo 14 dni <m! tega, kar Vas jo napal Cam-ber uprav hrezohrazno, pred baci vaje Vašemu listu »polieijsta«. Vi sto že zavrnili »junaka« kakor je zaslužil, toda dovoliti morate tudi meni, da ga mimogrede nekoliko — pohvalim.
Minoli četrtek som čital v ultra liberalnem »Indipendentu«, kako je denunciral one reveže, ki na stopnicah cerkve sv. Antona novega prodajajo svete podobe! Pozival je mestno stražarje, naj zapodc te siromake samo zato, ker so — Slovenci! To je se ve liberalno, a še bolj liberalno je to, da imajo Zidjc v starem mestu založene vse ulice, tako, da se tam moreš kretati le s težavo, osobito ob nedeljah in V jutro ob delavnikih. Ker pa je »Indipcndente« sam Žid najčistejše vode, mu ne prihaja niti na pamet, da bi pometal to svoje, meščanstvu zares nadležne bratce.
Camherjev list rad stika za nami, ako kaj pišemo, kar njemu ne ugaja: pričakoval pa sem, da se oglasi tudi proti »svojemu kolegi« »Indipendentu«, toda — zastonj! Je pač težko pisati proti kolegom, kaj ne, gospod Camber?! Stari vohun.
Iz Treblfc nam pišejo: Prvi dan maja je delil prevzvišeni gospod škof Andrej Marija Sterk prvikrat v naši vasi zakrament sv. birme. Že dva dni poprej so domačini jeli pripravljati zelenje in zastave ter dičiti pot za dostojen vsprejem. Pot, na kateri se je vršil vsprejem, dičilo je devet slavolokov s krasnimi napisi in nad 50 slovenskih in avstrijskih zastav. V ponedeljek, to je prvi dan maja so šli /.brani domačini z svojim duhovnikom in cerkvenimi zastavami ob krasnem vremenu naproti do zadnje hiše naše vrfai proti Opčinam, od koder je imel priti prezvifieni. Po K. uri je glas zvonov in strel topičev naznanil prihod škofov. Izstopivši iz kočije nas je pozdravil «Hvaljcn hodi Juzus Kristus« in blagoslovil.
Deklica g. učitelja Ant. Požarja se mu je približala in ga pozdravila v imenu šolske mladine tako ganljivo, da je bilo občinstvo kar ganjeno. Mnogo njim so zaigrale solze v očeh. Na to je sledil pozdrav vaškega načelnika v imenu vaščanov. Sprevod se je jel pomikati proti cerkvi in močan pevski zbor mu je znpel v pozdrav krasno skladbo pod vodstvom domačega oiganista. Občinstvo je spremljalo prevzvišenega v župuiščc. Čez pol ure je šel vladika v spremstvu H duhovnikov v cerkev Ob vstopu vladike v cerkev so zapeli pevci prav precizno primeren koral. Za tem je pregledal prevzvišeni cerkveno opravo, katero je našel v redu, ter je pohvalil. Po dovršenem pregledovanju je govoril prevzv. jedrnat govor, kateri je napravil poseben vtis na srca vernikov. Za tem je daroval sv. mašo. Po sv. maši so bile molitve po mrtvih pri katafalku; na to se je vršilo izpraševanje krščanskega nauka birmancev, kateri so pokazali, da imajo marljivega učitelja v p reč. g. župniku Antonu Koželjnu, kateremu gre vsa čast in hvala. Ob 4 uri so je vršila ]topoludanska služba božja. Po dovršeni službi božji se je prevzvišeni vladika odpeljal, pozdravivši nas še enkrat. Na obrazu se mu je brala popolna zadovoljnost za izkazano mu udanost iu dostojen sprejem vrlih Trebenoev.
O odhodu so ga domačini pozdravili s trikratnimi Živijo!
Prvi dan majnika 1 HiM>. nam ostane v dolgem spominu. Bog ohrani zdravega in čilega našega prevzv. škofa I. M. Sterk-a mnogo mnogo let v prid veri — zatiranemu narodu, in — to treba povdariti — posebno pravu našega jezika v cerkvi.
Potopljen deček. Včeraj popoludne so se igrali i? dečki v dobi okolo 7 let s tem, tla so lovili žabe v neki luži kraj 'sv. Jakoba. Vsak si je zavezal trnek na špago ter s tem čakal, kedaj se pokaže kaka žaba. V tem je zagledal eden njih, Ivan Kariž, sin delavca Josipa Kariža, bivajočega pri sv. Jakobu, v sredini luže veliko žabo. Hipoma je vrgel trnek proti isti, toda zamahnil je premočno z roko iu telehnil vsled tega v vodo, kjer je naeahrat zginil s površja, ne da bi mogel niti
Kiikru'ati na pomoč. Prestrašena vuk*«! tega stekla *ta l»jeg°vn dva tovariša proti domu njegovih wta-risev, kjer sta skoro bre* sape in v odlomkih «>oro* čila o nenreči. Vest o tem se je hitro raznesla |h> kraju. Mnogo osel) j« poskušalo izvleči truplo dečka iz vode, dokler re je posrečilo molmniku Santlrini, da je k veliko palico spravil mrtvo truplo na suho, kjer so je zavili v rjuho in odnesli na dom. Veliko sočutje je. vladalo oh tem prizoru in pretresljiva je bila žab »si starišev, ko so zagledali mrtvo truplo ljubljenega sinu.
Posledice II ilLTil j M ost I. \ Soboto po| ollldrie se je nekaj otrok zabavalo s tem, da so vlekli nn hišnem zvoncu neke hiše v ulici Crosada. 32-let-nemu mizarju Antonu M. iz Vidma, kateremu so s tem hoteli nagajati, je slednjič jelo presedati to zvononjo. Poskočil je na cesto, kjer je z dobro merjeno Invo pomiril svoje nervozne živce na prvem otroku, katerega je zadel v levo nogo. Tulčv vseh tonih je tekel otrok v zavetje svoje matere, kateri je potožil svojo bol. Ogorčena mati je stekla do brca-jočega mizarja in ga začela oštevati. — Beseda je dala besedo, mizar pa materi s pestmi po prsih in glavi. Na kričanje matere se je nabralo mnogo Ijudij, ki so rešili vbogo žrtev iz mizarjevih rok. l>ošli stražarji so sproveli mater in sina na zdravniško postajo, mizarja pa na policijo.
Tepež. 24letni delavec Ivan P. je napravil včeraj z nekaterimi tovariši svojimi izlet v Žavle, kjer so v dobri vzajemnosti šli v razne gostilne, pokušat vinske pridelke. Nazaj grede pa se jo porušila ta bratska vzajemnost, kajti Ivan P. se je spri radi malenkosti z nekim tovarišem in trenotek pozneje so že padale pesti. Žrtva tepeža je bil Ivan P. Prijemši se za glavo, imel je roko krvavo. Ranil ga je njegov tovariš z nožem na glavi. Pri-vedši ga domov, šli so po zdravnika, ki je ranjencu povezni ranjeno glavo.
Nesreča. V soboto popoludne se je v mlinu Keonomo zvrnilo več vreč, polnih moke, na f>(>-let-nega delavca Josipa Ursiča, ko si je ravno nalagal vrečo na ramena, ter ga popolnoma pokopalo pod svojo težo. Na njegove klice so prihiteli tovariši ter ga rešili izpod teže. Sproveli so ga na zdravniško postajo, kjer je konstatoval zdravnik, da si je UršiČ zlomil levo stegno.
Velika nesreča bi se bila skoro dogodila minoto noč na Opčinah. Nekateri tržaški gostje — med njimi tudi urednik našemu listu z sinčkom —, vračajoči se okolo 10. ure zvečer z veselice v ltepen-tabru, so došli na razpotje na Opčinah, kjer voditi cesti v Sežano in na Prošek. H k ni tu so začuli za seboj kakor da je padlo nekaj težkega na tla in pa jok in obupne, vsklike otroka ti koma mitnice. Vrnivši se so opazili, da se je zlomila zapora na mitnici (šranga), ki je' na proseški cesti. Los šrange ic bil unmrec že ves trlileu in vsled težo kamena na kratki strani iste in teže trama na dolgi, prelomil se je isti okolo osi in dolgi del je padel silnim udarcem na tla. V istem trenotku seje vračal domov neki Jakob Tavčar z Opčin se svojim sinom. Padajoči tram švrknil mu je tik mimo nosu in ga udaril na levo roko in na levo koleno, ko je ravno korakoma stegnil levo nogo. I)n bi bil mož napravil le nekoliko veči korak, udaril bi ga tram ravno na glavo in pobilo bi njega in sina. Pa tudi tržaški izletniki so ušli grozni nevarnosti. Da so došli do mitnice le jedno samo minuto popred, danes morda ne bi bili več med živimi. Pravijo sicer, da so še le lansko leto premenili les, ali če je temu tako, je moral biti les jako slal>, ker je tekom enega leta strhnel popolnoma. Sicer je to redek slučaj, ali če sejo zgodilo enkrat, lehko bi se opetovalo. Dobro bi bilo, ako bi pozvane oblasti obračale svojo pozornost na take nedostatke, ki lahko provzročijo veliko nesrečo.
Različne vesti.
Zgubljena glava. Čudna Stvar se je razpravljala nedavno v angleškem parlamentu. Neki lord je interpeliral lorda Salisburv, kje je prav za prav glava Wellingtonova ? (\Vellington je bil sloveč angleški vojskovodja iu državnik angleški. Umrl je leta 1K;)2.) Vzrok temu vprašanju je bil naslednji: Zboi •niča poslancev je dovolila pred leti sredstva, da se postavi zmagovalcu pri \Vaterloo spomenik v cerkvi sv. Pavla. Podstava stoji že v cerkvi z napisom in okraski, kip pa je spravljen v nekem po-
stranskem prostoru cerkve. Ko so pa hoteli posta-viti spomenik, je manjkala \Vellmgtonova glava : VVellingtormv spomenik je bil ob glavo.
Lord Salisburv precej odgovoril na interpelacijo ; Revni kipar ni svoječasno dobil denarja za i »vršen spi imenik. Ko je umrl, je njegov dedič odvi l glavo in jo vzel seboj na dom v zastavo. — • Sieer pii» - je menil Salisburv	cimamo mi
drugih skrbi n«'go se brigati z:i žive in mrtve veljake, ki so zgubili glavo. Stvar poslanske zbornice hodi, da se poravna račun kiparja in pomore kipu VVelliagtonovemu zopet do glave.*
A tako! Italijanska kraljica je znana kakor najlepša žena na evropejskih prestolih. Znano je, da ima jako gladko lice in posebno nežno polt. Nedavno temu je napravil ataše na francoskem poslaništvu kraljici kompliment s tem, na kar je odvrnila kraljica, da pripisuje svetost svojega obraza francoskemu pridelku in sicer staremu konjaku iz leta lsf>(>, katerega rahi redno vsaki večer. Po sreči da poseduje še veliko zalogo tega konjaka. Na to je menil francoski diplomat: «Veličanstvo me je presenetilo s to izjavo, kajti moje lepe so-rojakinje so mi pravile, da nič ne škoduje toliko polti, nego alkohol! - «Ah«, je odvrnila kraljica, — jaz ne rabim svojega svojega starega konjaka za obraz, ampak za svoje grlo!...«
Ženski klohuk v cerkvi- V (>liio v severni
Ameriki začeli sit sedaj vojno proti nošnji ženskih klobukov v cerkvah. V treh najvećih cerkvah kolumbijskih so že izdali tako prepoved. V vsaki cerkvi imajo garderobo, v kateri gospe shranjujejo in proti Številkam sprejemajo svoje klobuke.
Zahvala.
Moj pokojni soprog Valentin (tostiša, c. kr. davčni pristav, zavaroval se je meseca junija l*l>7. pri banki »Slav i ji« za 2tHM> gld. — za slučaj doživetja »iti. leta in za slučaj smrti.
Isti je dne 2. aprila t. 1. umrl in banka »S 1 a v i j a izplačala mi je ves zavarovani kapital takoj po njego vej smrti.
\ sled tega izrekam jej svojo najtoplejšo zahvalo ter jo priporočam slavnemu občinstvu kot najkulantnejšo in narodno zavarovalnico.
V Črnomlju, dne .'10. aprila 1899.
Ana Goatiia 1. r.
Dve slovenski gostilni
' v Trstu sti na prodaj. Natančnoja tistmena ali pismena pojasnila dajo Jože Vodopivec v kavami Oommercio.
L f- hrano se odda. Hprejemajo se tudi gonpodje vUl/fl 1,11 !,nino' Romagna Stv. <1., II. nadutr.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Pragu H. (1eški listi pišejo jako ostro proti jezikovnemu zakonu, kakor ga namerja grofThun, ter vztrajajo pri tem menenju, da je demisija dra. Kaizla neizogibna.
Praga H. Od strani Mladočehov se izjavlja avtoritativno, da češki poslanci še niso zavzeli ni kakega stališča nasproti a k c i j a m, n a m e r o v a n i m od vlade, in da niso še storili nikakega sklepa razun onega formalnega, da ne store v stvari ničesar, dokler se ne snide eksekutivni odbor desnice.
Madrid 7. General Kios naznanja brzojavno, da je general Otis povrnil Spanjeem oni topničar-ski materijal in denarne svote, katerih se jo polastil, ko je zašel Manilo.
Sredec 7. Volitve v zakonodajo, ki so se za čele ilanes zjutraj po vsej deželi, se vrSe ob živahni udeležbi volilcev vseh strank, toda v popolnem redu.
Carigrad H. Srbrsko poslaništvo je izročilo porti ostro noto, s katero ti rja od vojaške turške strani zadoščenja radi tega, ker je neki turški vojak ranil dragomana srbrskega konzulata v Skopljah.
London H. «Times» javljajo iz Pekinga, da so pogajanja za najetje angleško-nemškega posojila za gradnjo železnice iz Tienčina v Tiengstang imela dober vspeh.
KI lil H. Rešcnje krize so utegne zavlačevati še precej časa, kajti'pojavljajo se velike težave. Zlasti Visconti-Venosta stavlja raznih pogojev glede sestave prihodnjega kabineta.
Pariz »Echo de Pariš« povdnrja, da je francozko topničarstvo slabeje v primeri z nemškim. Zbornici da je torej v dolžnost, da dovoli novih kreditov za vojaške svrhe in zlasti za popolnjenje topničurstva.
Iti lil 1. »Agenzia Štefani« javlja, da je Pellou.K dobil nalog, da sestavi novo ministerstvo.
New-York <>. Po neki brzojavki »Ne\v-York Heralda« iz Washingtona so baje Aguinaldovi odposlanci formelno pri poznali napram filipinični komisiji suvereniteto Zjedinjenih držav nad Filipini.
Pariz (>. Minister za vojno Freycinet je odstopil. Krantz, bivši minister za javna dela, je bil imenovan ministom za vojno in senator Monestier ministrom za javna dela.
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
se prodaja, raznu v drugih navedenih tobakarnah, tud
na južnem kolodvoru.

FIUJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
a)	Vaprejema uplačila nn tekoči račun ter jih bre stuje:
Vrednostne papirje:
po 2*/8°/0 proti 5 dnevni odpovedi „ 2'/.% , 12 „
" ?;/«:- " 4 meHečni » n •'3,/,°/o »1 ^ n	n
8 V/o „ 1 letni ( „
Napoleon«:
po 2 °/o proti 20 dnevni odpovedi
'Ji/ o i	4(k	,
ti - /a /o )i	»	\i
n 2*1*° I n »i mesečni „
i, y °/o n <5
Tako obrestovanje pisem o uphieilih velja od 2f>. oziroma 2. avgusta nnprej.
b)	Za giro-conto daje 28/4°/n do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se (lajajo v posebni uložni knjižici,
c)	Zaračuna ae za vsako uplačilo obresti od dne u plačil n in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ar.
Sprejema za svoje conto - correntiste, inkane in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, BudimpeSto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice zu ta menta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz
tovarne
Johann. Puch is G-radca
ustanovitelja industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta
Z«. Colobig ur Trstu,
Via del Torrente ev 10.
Jedini in glavni zustopmk za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva m jedilnice, spalnice in sprejemu i ee, žimnlr in neresnic, ogledal iu železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
TEODOR SLAB AN J A
srebrar
ulica Morelli 12 y GORICI ul,oa MoTelli 13
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v Ognju po najnižji ceni. Da si pu zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa proč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!