PoStnlna plaCana v gotovini LetO LVIII V Liublfanl, v petek, dne 6 junija 1930 Št. 129 1. izdaja st. 2 di,. Naročnina Dnevna Izdaja u kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din pollelno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D S£OVEN£C S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l slolp. pellt-vrsla mali oglasi po 1-31' ln 2 D. več JI oglas) nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pn večjem □ naroČilu popust Izide ob 4 .zjutraj razen pondeljKa ln dneva po praznike Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 61111 HoKoplal se ne vračalo, netranUlrana pisma se ne sprejemalo * Uredništva telefon St. 20S0. upravnlStva St. 2992 Tožba našega kmeta Z zanimanjem smo brali na deželi Slo-Venčeve« članke o naši vasi (št. 107), o naši rani (št. 115) in o naši tradiciji (št. 119). Vsi trije pisci imajo prav, popolnoma prav. Gledajo na vprašanje našega kmetskega življa z moralne strani iu resnica je, neutajljiva resnica, da v propadanju verskega, narodnega iu kmetskega etosa, kakor vi poudarjate, leži poglavitni vzrok smrtnonevanie bolezni naše vasi in uašega kmetskega elementa. Ne smemo pa pri tem pozabljati gospoda i -s i k momentov, ki v ta proces sovplivajo. Gotovo jih tudi vi poznate in jim primerno važnost pripisujete; če sem se zdaj tudi jaz k vašim člankom oglasil, storim zato, ker sem slično ko drugi vaše misli razumel kot pobudo, da bi se sprožil o tej za slovenski narod v i tal n o važni zadevi koristen razgovor. Člankar torej, ki je v št. 115 potožil o naši rani, je problem s tiste strani, s katere ga je ragrabil, dobro zadel. Jaz ga hočem samo izpopolniti, navajajoč en, čisto ekonomičen moment, s katerega je v mnogih slučajih razumljivo, zakaj uaš kmet več ne ljubi tako svoje zemlje in izgublja svoj stanovski etos. Pred nedavnim sem govoril z nekim uradnikom, ki je v službi pri našem izseljeništvu in ga vprašal za podatke, kateri stan se z naše slovenske pokrajine ponajveč izseljuje. Odgovor: mladi kmetski fantje in v splošnem le kmetski element. Na vprašanje zakaj ravno kmetski ljudje, odgovor: ker jim slabo gre in si morajo zato iskati kruha v tujini. Pred par dnevi pa so se oglasili pri meni kar trije kmetski fantje iz ene družine, da žele iti v Nemčijo ln da jim dam podatke, kam naj se obrnejo za potne listine. Ker so to dobri in pridni Tantje, sem se vendar začudil, zakaj v tujino, posebno pa, ko so sinovi srednjega posestva. Na vprašanje, zakaj si žele v tujino, mi odgovore, da jih oče ne more oblačiti in je le en brat, ki mu oče lahko omogoči za silo eksistenco na dednem domu. Svetoval sem fantom, naj se vrnejo domov in sporoče očetu, aaj se potrudi do mene, da ga vprašam, kaj je na stvari, ki žene njegovo kri v tujino. Mož sreduje starosti, priden kinet, se oglasi že drugi dan pri meni in mi stvar takole pojasni: Imam srednjo kmetijo. Morem jo pustiti le enemu svojih sinov, vsi pa žele imeti svoj lastni dom. Zato smo sklenili, da gredo trije v tujino si prislužit toliko, da bi si mogli po vrnitvi zgraditi ali kupiti lasten domek in lemlje, ker pri nas delavec danes toliko ne prisluži, se razume. Drugo je pa to, da se že dve leti zadolžujem na samih davkih, posestvo pa, čeprav je dobro obdelano, mi ne nese toliko, da bi mogel iz lastnega dohodka poravnavati visoke dajatve. Kako naj potem oblačim še otroke, če nočem, da bi se zadolžil še bolj? Sodi, kakor hočeš, za kmeta so davki pri današnjem stanju previsoki in če se položaj ne Izboljša, bomo morali vsi mali kmetje posestva prodati imovitejšim, tako da bo čez nekaj časa na naši vasi samo bogataš in dninar, srednjih kmetov pa ne bo več. Zdaj vidite, zakaj izgublja naš kmetič ljubezen za obdelovanje zemlje in zakaj se naš kmečki element izseljuje. — Ce vpoštevamo še one kmetije, iz katerih posestnik celo leto nima kaj prodati, je razumljivo, če mladi rod ni več rad kmet. — Ako se torej hoče mlademu kmečkemu rodu vcepiti kmetski ponos in ljubezen do lastnega stanu, je gotovo potrebno, da ga razbremenimo previsokih davščin in v državnem budžetu namenimo za dvig [♦oljedelstva več ko navadno. Mnogo je danes kmetij, ki se prodajajo na javnih dražbah in velikokrat ne po krivdi kmeta samega; pridejo slabe letine ali katastrofe, ki se pa pri javnih dajatvah le malokdaj zadosti vpošte-rajo. Skoro v vseh državah sveta se danes nahaja slovenski kmet, ki doma absolutno ne more izhajati. V vsaki državi, naj bo še tako industrijska, je steber naroda in države, njena srčika, kmetski element, ki se mora ohraniti. Zato pa mu mora biti zagotovljena eksistenca in napredek. Takrat bo kmet z veseljem obdeloval zemljo, ne bo mu prišlo na misel izseljevanje in bo s ponosom gospodar, ker ne bo imel strahu, da pride kedaj na boben. Opozarjam, da, kakor berem po listih, največje industrijske države Evrope zadnja leta vsa svoje sile in sredstva obračajo na to, da kmetski stan ohranijo, poljedelstvo požive in dvignejo — celo Anglija, ki je kmeta celih 150 let popolnoma zanemarjala, zdaj obrača skrb in pažnjo nanj, ker je začela resno bolehati na »labih straneh hiperindustrializacije, na njenih socialno iu moralno škodljivih posledicah. Poglejmo tudi ogromni trud, ki si ga prizadeva fašistična Italija v tem pogledu, da ne omenjam drugih evropskih držav. Nisem proti industrializaciji, toda ta ne sme iti tako daleč, da bi sc ves kmetski stan izproletariziral — jedro zdravega naroda in nositelj njegovih tradicij mora ostati nedotaknjen in se razbijati! K-č. (O stvari bomo pisali naprej. — Opomba .ti redni kii. > Uprava le v Kopitarjevi ul.St.fi ^ CeKovn. račun: Clablfana Stev. 10.050 ln 10.349 xa Inseraie, Sara/evo&t.75G3, Zagreb St. 39.0U, Vraga ln liana! St. 24.797 Temeljna preorientacija francoske notranje politike Pariz, 3. junija. Govor predsednika vlade v Dijonu se smatra od strani časopisja kot političen dogodek prve vrste in sicer v pogledu notranje politiko. To se razvidi iz tega, ker ga desnica toplo pozdravlja, svobodomiselna levica pa s socialisti vred ogorčeno odklanja. Desničarski listi naglašajo, da jo Tardieu prvi francoski državnik po dolgem času, ki priznava, da principi leta 1789. niso noben fetiš in da sistem liberalnega individualizma, ki označuje versko, kulturno in gospodarsko usmeritev svobodomiselne Francije, ni tisti vzor popolnosti, kakor so ga dozdaj vsi francoski državniki opevali. Zelo se tudi poudarja, da je g. Tardieu v svojem dijonskem govoru napovedal temeljno reformo državne uprave, ki naj državo postavi na drugačne podlage, nego so današnje in ki naj dvigne njeno avtoriteto. Pišejo tudi, da je Tardioujev program še daljn ideal, ker da Francija na tako reformo še ni pripravljena. Princip avtoritete so je sto in petdeset lel konsekventno izpodkopaval, tako da Tar-dieujev zasmisel države zahteva korenito izpre-membo politično miselnosti v Franciji. Dočim jo desnica nad govorom predsednika vlade v Dijonu navdušena, pa jo v levičarskem kartelu ogorčenje veliko. Quotidien« ironizuje besede, s katerimi je Tardieu vabil radikale- naj gredo v vlado, »8e ne skozi glavna vrata, pa skozi vrata za služinčad.. Po trdnem prepričanju Quo-tidiena< radikali ne bodo capljali za vlado, ki da je »postala popolna ujetnica desničarskega blokam. >Republique<.>: se smeji Tardieujevemu zami-slu, da naj bi svobodomiselni radikali delali republikansko politiko v zvezi z gospodom Marinom, katoliškim liderjem in zvestim sinom svetega očeta papeža«. Tardieujeva večina se naglo preobraža v antisocialističen in antisvobodomiseln blok. V >Populairu< izjavlja vodja socialistov Leon Blum, da Tardieujev namen ni, da bi svojo vladno večino razširil, ampak da bi svojo nasprotnike v levici razcepil. On da hoče brezpogojno vladati br ez radikalov, brez levice. Leon Blum označuje ta novi kurz francoske politike kot »neohonaparti-zeni«. Socialisti bodo storili vse, da g. Tardieuja čimpreje strmoglavijo. Vendar ni treba, kakor se zdi, da bi si gosp. Tardieu delal zaradi tega prevelikih skrbi. Kajti »lire Nouvellec, ki stoji blizu g. H er rio tu, se no strinja s kritiko ostalih listov svobodomiselnega kartela, ampak konstatira, da Tardieu nadaljuje modro politiko Herriota in Painleveja, katere se z znano svojo sijajno vztrajnostjo drži tudi Briand. Ta politiku jc edina pravilna za Francijo. Vsekakor je Tardieujev govor za bodočnost Francije izrednega pomena, čeprav ni treba gledati v njem sizvestnih klic fašističnega nazora o državi«, kakor pišejo to italijanski listi. Tardieu se je v svojem govoru enostavno odpovedal gospodarskemu liberalizmu, ki je dozdaj bil neomajna dogma francoskega političnega življenja. Dejal je nadalje, da vplivi gospodarskih krogov in velekon-cernov ter interesnih grup čedaljcholj ogrožajo avtoriteto države. Zahteval je ojačen demokniti-zem, oziroma demokratično avtoritarno državo, ki mora biti neodvisna od interesnih skupin — bo- disi od menčesirskega liberalizma bodisi .od marksizma —- iu zastopati samo interes skupnosti. V leni smislu je sestavljen Tardieujev program za bodočnost. Predvsem se na tem vladnem programu opaža težnja, da sc okrepi kmetski stan. Vlada namerava dati za povzdigo kmetijstva kredit 17 milijonov frankov, ki se ho zlasti porabil za vinogradništvo. nahajajoče se v težki krizi. Socialno zavarovanje sc izvede vpoštevajoč želje in zahtevo kmetskega stanu. Razen znatnega znižanja davčnih bremen ,ki leže na kmetu, in jili je. parlament že odobril, jc zdaj projektirano tudi olajšanje daTčne preobremenitve malega in srednjega meščana-obrtnika od strani mestnih občin. To je značilno tudi v toliko, ker se popolnoma strinja z najnovejšim socialnim programom angleške lahnur-vladc, ki je sklenila v svrho rešitve brezposelnostnega problema izdati velike vsote m razvoj domačega poljedelstvo, dalje: razdeliti deželo v gotovo rajone za odjemauje domačih poljedelskih produktov in uvesti prisilno mletje domačega žita, obenem pa zavarovati kmetske posle za slarost. Sploh grejo v zadnjem času smernico agrarne politiko Francije, Anglije, Nemčije in Itahje nehote vzporedno ne saino iz gospodarskih vzrokov ampak tudi iz težnje, da sc ojači konservativni kmetski element. Politično bo Tardieujev načrt izzval na eni strani razrednobojno radikalizaeijo socialistov, ka tero napoveduje Paul Faure v »Populairuc, nastopajoč za -enotno fronto proletariata proti fašizmu«, na drugi strani pa nagibanje zmernih svobodomiselnih radikalov k vladnemu bloku v smislu Tar-dieujevih smernic. Člani krščansko-socialne stranke morejo hiti člani Heimtvehra Datehosežna odločitev krščanskih socialistov Dunaj, 5. junija, d. Vodstvo krščanske socialne stranke je pretekli teden delegiralo štiri odposlance, in sicer podkanclerja Vaugoina, deželnega glavarja dr. Burescha, deželnega glavarja dr. Enderja in bivšega ministra Thalerja, da ugotove odnos krščansko socialne stranke do Heimvvehra. Po dolgotrajnih pogajanjih, katerih so se udeleževali tudi nekateri drugi odlični člani krščanske socialne stranke in vsi voditelji Heinnvehra, je včeraj prišlo do načelnega sporazuma, glasom katerega udeležba pri Hcimvvehru ne izključuje pripadnosti h krščansko socialni stranki. Prav tako voditelji krščanskih socialcev ne oporekajo znani Kor-neuburški prisegi. Tozadevna resolucija sc glasi: Bojni cilj Heimwehra, kakor jc bil obrazložen v razgovorih med voditelji Heimvvehra in zastopniki krščansko-socialnc stranke, jc lahko tudi cilj krščansko-socialnega mandatarja. Kdor položi takšno prisego, nc more priti brezpogojno navzkriž z načeli krščansko-socialne stranke. Zanj ni obveznosti in zahtev stranke, ki bi nc bile združljive z izjavami heimwehrovskih voditeljev o bojnih ciljih te organizacije. Krščansko-socialna stranka pričakuje, da se bodo javne izjave heimvvehrovskih voditeljev krile s temi razgovori. Šele v primeru, če bi vodstvo Heimvvehra zahtevalo od krščansko-socialnih mandatarjev ali strankinih članov stvari, ki bi bile v nasprotju z načeli krščansko-socialnc stranke, ali čc bi krščanski-socialni mandatarji zahtevali parlamentarno stališče, ki bi ga stranka iz političnih vzrokov ne mogla odobravati, bi mora! mandatar ali član stranke odločati, ali bo sledil vodstvu Heimvvehra ali vodstvu stranke. Pričakovati pa je, da se bosta obe skupini pravočasno sporazumeli glede ravnanja v takem primeru. Korneuburška prisega ki je vzbudila toliko pozornosti, ima naslednje besedilo: »Mi hočemo iz temelja prenoviti Avstrijo, mi hočemo ljudsko državo Heimwehra. Od vsakega tovariša zahtevamo: neomajno vero v domovino, neumorno sodelovanje in strastno ljubezen do domovine. Mi hočemo poseči po moči v državi in v blagor vsega naroda na novo urediti državo in gospodarstvo. Mi moramo pozabiti lastno korist in moramo vse zveze in zahteve strank brezpogojno podrediti našemu vojnemu cilju, ker hočemo služiti skupnosti vsega nemškega naroda. Mi zametavamo zapadni demokratični parlamentarizem in strankarsko državo. Na njeno mesto hočemo postaviti samovlado stanov in močno državno vodstvo, ki ne bo sestavljeno iz strankarskih voditeljev, ampak iz vodilnih osebnosti velikih stanov in iz sposobnih ter preizkušenih mož našega ljudskega gibanja. Mi se bojujemo proti razkroju našega naroda, ki ga vrši marksistični razredni boj in liberalno-kapitalistični gospodarski red. Mi hočemo na stanovski podlagi uresničiti samovlado gospodarstva. Premagali bomo razredni boj in upostavili družabno čast in pravičnost. Z naturalnim in obče-koristnim gospodarstvom bomo dvignili blagostanje našega naroda. Država je utelešenje narodne skupnosti. Njena moč in njeno vodstvo čuvata, da bodo stanovi potrebam ljudske skupnosti vedno podrejeni. Vsak tovariš naj se čuti in prizna kot nositelj novega nemškega državnega mišljenja. Naj bo pripravljen zastaviti tudi kri in premoženje in naj priznava tri sile, ki so: vera v Boga, njegova lastna močna volja in beseda njegovih voditeljev,« Glasilo krščanskih socialcev »Reichspost« toplo pozdravlja odločitev stranke in pripominja, da krščanski socialci nc zro v Heirnwehm nika-kega konkurenta, ampak dobrodošlega zaveznika in izraz krepkega odpora ljudstva proti socialistič-no-marksistični kasernaciji avstrijskega naroda. Krščansko delavstvo proti Heimwehru Dunaj, 5. junija. x. Voditelj dunajskih krščanskih socijalistov Kunschak je ime! pred katoliškimi delavci senzacijonalen govor o delovanju vodstva Heimvvehra. Izjavil je, da je bil bivši krščansko socijalni zvezni kancler Streruvvitz strmoglavljen ! po udcležencu Kappovega puča, Pabstu, ki je dne j 25. septembra izjavil: »Preden bo solnce zatonilo, i Streruvvitz ne bo več kancler,« in res se je tako | zgodilo. Že H dni prej so se voditelji Heimvvehra j obrnili na drja Schobcrja. Nato je vprašal Kun-I schak: »Kaj se jc moralo zgoditi od onega časa, da hočejo danes voditelji Heimvvehra strmoglaviti dr, Schobcrja in da ga imenujejo izdajalca?« Kunschak izjavlja, da je danes bolj kot prej dolžan, stati na strani dr. Schoberja in nastopati proti korneubur-ški prisegi. Vodstvo Heimvvehra hoče prevzeti državno vlado. Krščansko socijalno delavstvo bo moralo zopet prevzeti odgovornost za zakonito poslovanje. Ljapčev o balkanski zvezi Dunaj, 5. junija. x. Bolgarski in in istrski predsednik Ljapčev, ki se je na svojem potovanju v Karlove vari za nekoliko časa ustavil na Dunaju, je dovolil dopisniku lista >Neues \Viener Tagblath intervju, v katerem je izrazil velike nade za bodoči gospodarski razvoj Bolgarske, katerega kritični pojavi se odigravajo samo na površini gospodarskega življenja. Na vprašanje, kaj je 7, njegovo idejo balkanske unije, ki jo je izrazil že pred več leti, je Ljapčev odgovoril, da je balkanska unija pač političen ideal, ki se da lo težko uresničiti, kakor se lo godi sedaj pri vseh političnih idejah. Prvi pogoj so splošno prijateljske sosedne razmere mod balkanskimi razmerami. Toda samo dobra voija ie ne zadostuje, ker jo taka ideja odvisna od splošno evropske atmosfere. V višjem smislu je ta ideja v zvezi z idejo Panevrope ler so morn borili s stičnimi težkočanii, kakor ln politični ideal. Novi kardinali Rim, 5. jun. AA. »Osservatore Romano* pri-občuje imena petih prelatov, ki bodo povišani v kardinale na bližnji seji konsistorija 30. junija. Trije, kardinali bodo vzeli iz kurije, dva pa od zunaj. Semkaj spada msgr. Sebastiano Lcmc tla Sil-vira. sedaj koadjutor v Riu de Janeiru. Meti kandidati iz kurije so navedeni: sedanji tajnik kongre-gacije za propagando msgr. Marrhetti Selvaggiani, nadalje tajnik kongregacije za koncile msgr. Giulin Serafini in msgr. Raffacllo Carlo Rossi, akcesor konsistorijalne kongregacije. Peti kardinal bo škol Achilles Ličnard. škof v Lillu v Franciji. Včeraj je bilo v vatikanskih krogih imenovano ime šestega kardinala, ki naj bi bil msgr. Fcderico Tode-schini, sedanji papežev nuncij v Madridu. »Osser-vatore Romano ne navaja tega imena. i n zopet v Evropi Madrid, o. junija. x. Ob 15.25 se je zrakoplov Zeppelin prvič pojavil nad Sevilo. Nato je odletel in se pojavil drugič ob 16.35, ko je lelel nad mestom čisto nizko. Ob 16.58 so vrgli vrvi. nakar se je zrakoplov približal na 100 ni stebru za zasidra-nje, vendar ne da bi se zasidral. Prisotna množica je živahno pozdravljala potnike, ki so izstopili, fnfant don Alfonzo je izjavil, da je bilo potovanje zelo lepo in da ie izredno zadovoljen. Zrakoplov j« ni sprejel niti nove zaloge bencina, niti vode, niti živil, temveč prevzel samo pošto in enega novega potnika. Ob 17.25 se je zrakoplov zopet dvignil, lako da je pristal v Sevili samo za 25 minut. Briandov načrt ni v nasprotju z DN Ženeva, 5. jun. AA. Odbor za evropsko sodelovanje jc proučil razmerje med Briandovim načrtom federacije evropskih držav in organizacijo Društva narodov. Odbor jo nn podlagi te primerjave odobril pobudo francoskega ministra za zunanje zadeve. Budimpešta, 5. jun. AA. V |>oučenili krogih sodijo, da bo madžarska vlada pristala na načela Briandove spomenice o federaciji evropskih držav. Fochov spomenik v Londonu London, 5. junija. AA. NValeški princ je v prisotnosti Fochove vdove in njenih dveh hčera, prin ca Arturja Conaughtskcga in Conaughlskega vojvo dc, ministrov, politikov, diplomatov, vojaških dosio janstvenikov in velike množice odkril sobo maršala Focha. Soba je postavljena v Grosvenor-Gardenu nasproti postaji Victoria. VValeški princ je v imenv britskega naroda poveličeval zasluge pokojnega maršala Focha, ki jc bil velik bojevnik Francije in največji vojaški strokovnjak svojega časa. Pokojnik je vodil zavezniške armade k zmagi, v uri zmag' pa ni iskal drugega kakor trajnega miru. Dunajska vremenska napoved: Jasno In to plejše vreme. Zagrebška vremenska napoved. Spremenlji so. Oblačno. Nagnjeno U zj.v-nilvi. Zmerno toplo. Opozicija proti Statina narašča (Od našega sotrudnika.) Moskva, 1. jun. ivat nočejo potihniti glasovi, da je položaj Stalina, vsemogočnega diktatorja sovjetske Rusije nočno omajan. Od nekdaj je Stalinova moč slonela na jako dobro organiziranem strankarskem aparatu. S tem pa. da je Stalin naenkrat spremenil svojo taktiko, da je odstopil od izvajanja agrarnega programa in poizkusil zvaliti odgovornost za razne prestopke kolektivistične politike na krajevne organe, je pa mnogo škodoval strankarski disciplini. Vdano verni komunist, ki je zvesto sledil navodilom centralnih uradov, je moral naenkrat poslušati. da je izdajalec, da je krivec in da ne drži enotne razredne linije. To je porušilo zaupanje uradništva in pokrajinskih organov v vrhovno komunistično vodstvo. Množe se glasovi: šli smo predaleč. Ne vemo, kam nas povede naša pot, toda nazaj ne moremo. Drugi zopet pravijo: Pridobitve revolucije ne damo iz rok! Lahko nas odstavijo, lahko obsodijo, toda novih odredb ne bomo izpolnjevali.« Ena glavnih opor Stalinove avtoritete je bilo zaupanje v njegovo močno voljo in doslednost. Sedaj pa naenkrat opazujejo komunisti, da .je Stalin Izgubil živce. .Stalin se boji in dvomi nad pravilnostjo svojo poli . tako govore pristaši, odkar jo izšel njegov članek v »Pravdi . »Prestrašeni Stalin "ma oporo samo >e v stranki prestrašencev«, zbadljivo komentira -Socialistični Glasnik« Stalinovo taktiko. Največ je pa utrpel Stalinov ugled v očeh komunistične mladine. Treba je priznati, da je razumel Stalin v vsakem času najti pravo besedo »ji komunistično mladino. Toda značaj sedanjega komunističnega pomladka je po vsem različen od stare komunistične garde. Ravno ta različnost med mladimi in starimi v komunistični stranki postaja za boljševistične voditelje vedno bolj usodna. Stari pristaši boljševizma so pač radi rabili ostre revolucionarne fraze, a so se vselej zavedali, da izvedba ~azličnili načrtov in predlogov ni tako enostavna In lahka, kakor se to *lika nepoučenim masam. Nasprotno pa od komunistov vzgojena mladina veruje s celo dušo v popolno komunistično dogmo in jo smulni kot nekaj čislo lahko izvedljivega. Komunistična mladina nič ne dvomi, da bo v nekaj letih mogoče rusko vas prestvariti v komunistično za-■jednico. Verujejo, kot nekaj samo po sebi razumljivega, da jim skoraj zapade ves svet kol zrelo jabolko. Ta radikalna mladina je Stalina doslej [»odpirala in pozdravljala njegove energične odredbe glede socializacije kmetskega gospodarstva. Nenadna sprememba v politiki diktatorja pa jo je navdala z dvomi, in mnogi že kličejo po novem voditelju. Padec Stalina pa seveda ni tako lahek. Ne bo j»a mogoče enostavno in brez posledic odstraniti kakor druge voditelje. On ni boječ človek kakor Vak Sinovjev ali pa Trockij, ki je bolj literat kot človek dejanj. Boljševiki nimajo do sedaj še nikogar. ki bi Stalina enakovrednega nadomestil. Sovjetski Rusiji ravno tako manjka sposobnih državnikov. kakor ostali Evropi. Komunistični voditelji se starajo in bolehajo, a za nje ni pravih naslednikov. V zaupnih krogih se imenuje kot Stalinov naslednik Karganovič. jako energičen in zvit mož. Toda v stranki jo do sedaj še malo poz.nan. Drugi zopet menijo, da bi za Stalinovo nasledstvo mogel priti v poštev sedanji vojni komisar Vorošilov. Za enkrat pa ie verjetno, da bo Stalin položaj obvladal in da se bo kriza v vodstvu za nekaj časa še odložila. Značilno pa je. da kar ne ponehajo glasovi o njegovem padcu. Izpred sodišča Schober hoče izvesti notranjo razorožitev Trgovanje z dolarskimi papirji Zagreb, ">. junija, z. Na zagrebški borzi se je pokazalo, da uvedba prometa z dolarskimi papirji ni najugodnejši način trgovanja. Radi tega je bila te dni konferenca zainteresiranih in se je soglasno sklenilo, da se papirji trgovine z dolarskimi papirji spremenijo v toliko, da se nominale dolarja preračunava v nominale dinarjev na temelju tečaja s čekom Newyorka istega dne. ne pa prejšnjega, kakor je bilo lo doslej. Zaračunavanje dospelih obresti se vrši na ta način, da se najprej izračunajo obresti v dolarjih. Dobljeni iznos se preračuna v dinarje po tečaju čeka Nevvyorka istega dne plus razlika med tekom in kablom, ki ga ugotovi borzni svet. Ako blagajniški dan pade na ultimo meseca, ki ima več ali manj od 30 dni, se mora zaračunavanje obresti vzeti mesec po 29 dni. Pri 7% investicijskem posojilu pri kuponih, ki dospejo 15. marca in 15. septembra se vzame za računanje obresti drilga polovica marca in septembra po 16 dni. Te odredbe so včeraj stopile v veljavo: Belgrad, 5. junija, m. Pred belgrajskirn sodiščem ie bil danes obsojen uradnik OUZD, Slove nec Vinko Vlahovič na 5 mesecev, ker je, kakor smo poročali, nehote z revolverjem ustrelil svojo kolegico uradnico Marijo Božanič. V razpravi se je dokazalo, da se je to v resnici zgodilo nehote. Zato je bil obsojen samo radi neprevidnega ravnanja z orožjem. Na razpravi je oče pokojnice izjavil, da nc toži obtoženca, pač pa prosi, da bi Ja vdrževal, ker ga je pokojnica podpirala. Neurje nad Sarajevom Sarajevo, 5. junija, n. Snoči je bilo tu strašno neurje. Nad mestom se je utrgal oblak in prizadejal ogromno škodo. Strela je udarila v več objektov. Na več krajih so izbruhnili radi lega požari. Dosedaj je znano, da je strela ubila več ljudi. Škoda je ogromna. Dunaj, 5. jun. x. Danes se jo začela v pravosodnem odboru debata o načrtu zakona za notranjo razorožitev, v kateri je izjavil zvezni kancler doktor Schober, da tega zakonskega načrta ni predložil parlamentu zato, ker ga je zahtevalo inozemstvo, temveč zalo, ker je pri svojih razgovorih v Haagu, Londonu in Parizu prišel do prepričanja, cla bi notranja razorožitev bistveno olajšala avstrijsko zunanje posojilo On pa je ie v Haagu odklonil vsako zvezo s tem in označil razorožitev v Avstriji kot notranjo zadevo Avstrije in kot izključno sivar avstrijske vlade. Dr. Schober je prosil, da so zakonski predlog po možnosti sprejme še la leden. Neki Heimvvehrovski list trdi. da bo od 78 krščansko socijalnih poslancev brez dvoma vsaj 00 poslancev sprejelo kerneuburško prisego, ostanek pa da se bo moral priključiti v prav kratkem času, da ne bo pritisnjen ob steno.' Tudi z Velenemci se vršijo pogajanja, da bodo dovolili prisego. Njih bojni cilj je stanovska država, kar je samo druga beseda za fašizem. Te trditve gredo predaleč, spo- razumevanje v krščansko sccijaini stranki so je vršilo le zelo počasi in šele poleni ko je dr. Steidle podal formalno izjavo, da hoče t!eiinwebr svoje cilje glede stanovske države zasledovati samo po legalnem polu, ne po s silo. Korneubur-ška prisega se je sprejela samo zelo pogojno. Pri tem je bilo kakor poroča neki krščansko sooljalni lisi od 98 poslancev navzočih samo 2Do-ma . za kar pa po zakonu on kot izdajatelj lista ne bi smel odgovarjati. Iz vsega tega sledi, da je dr Maček nedolžen. Dr. Smoljan predlaga, da so- dišče dr. Mačka oprosti. Drugi je govoril bivši poslanec Pribičevičeve samostojne demokratske stranke dr. Kpstič, ki je zelo obširno govoril o zadevah, ki niso povsem v zvezi z obtožnico. V kolikor je govoril v zvezi z obtožnico, je dokazoval, da je dr. Maček nedolžen in da se Begiču ne sme verjeti, zato je tudi on čvrsto prepričan, da bo dr. Maček oproščen. Tretji je govoril bivši poslanec Davidovičevc demokratske stranke Slavko Dukanac. Navaja, da je iskrenim patrijotom bilo težko, ko je prišla iz Zagreba prva vest o aretaciji dr. Mačka in tovarišev. Mislil sem, da bomo pred sodiščem videli strašne teroriste. Priznavam, da te slike na razpravi nisem dobil. Vidim starejše in mlajše ljudi, ki so po mojem mnenju nesposobni, da bi storili kak atentat. Dolžnost je, da gledamo, da se izvrši pravica. Dolžnost je, da vsi težimo za enakostjo in enakopravnostjo. V Jugoslaviji pravi ljudstvo, da pravica drži mesto in deželo. Državni tožitelj je tožil dr. Mačka terorističnih dejanj. Vprašam Vas. ali je dr. Maček sposoben, da bi kaj lakega storil? On je bil vedno politična osebnost, poslanec iu končno predsednik stranke. V narodni skupščini je marljivo sodeloval v zakonodajnem odseku. Zato je zagovornik prepričan, da dr. Maček z ozirom na svojo dosedanjo kvalifikacijo ni sposoben za dejanje, kakor ga obtožuje državni tožitelj. Zagovornik apelira na sodnike, da naj bodo v svoji razsodbi pravični. jutri bo govoril dr. Trumbič. Madjarska uvede tajno volivno pravico Budimpešta, 5. jun. x. Na današnji seji poslanske zbornice je izjavil ministrski predsednik grof Bethlen, da obsega program vladne stranke tudi uvedbo lajne volivne pravice, in da bo vlada v oni meri, kakor bo odgovarjalo interesom naroda, poskušala postopno uvesti tajno volivno pravico. Ce ga bodo v Londonu za to vprašali, jim bo odgovoril v tem smislu. Na očitke socijalnih demokratov. da se vlada še vedno politično maščuje, jc odgovoril Bethlen, da se radi revolucijonarnih dejanj nahaja sedaj v ječah samo še 11 oseb, dočim j:u jrt 20 tisoč amnestiranih in jih je samo 315 zbežalo v inozemstvo, med njimi Bela Kun in njegovi tovariši, ki jih še zasledujejo kazenska sodišča. Kar se tiče vprašanja narodnosti, se ne more ničesar očitati državljanom nemadžarskih narodnosti, posebno ne Nemcem. Vlada ne sme trpeli nohtnega takega stremljenja, ki bi molilo slaro duševno harmonijo med madžarstvoiu in nemštvom. Kar se tiče pritožb madžarskih manjšin v ločenih pokrajinah, bo govoril v Londonu pred poklicanimi faktorji in jim o tem dal objektivna pojasnila. Nemiri v Indokšni Pariz. 5. junija. x. Poroča se o zopelni domoti-sfraciji domačinov v mestu Vitih Long v lndokini. Zopet se je zbralo 500 nooboroženih kmetov, ki hočejo zasesti mest Vinh. Francoski upravitelj province jim je zašla vil pot z vso svojo policijsko silo, ki je aretirala 300 demonstrantov, dočim so osiali zbežali. Kazensko sodišče v Vinhu je lakoj uvedlo proti njim postopek in jih obsodilo na kazen 3 do 5 let ječe. Zakon o bivših oblastnih cestah Belgrad, 5. jun. AA. Nj. Vel. kralj je ua predlog ministra za gradbe in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o samoupravnih ceslaii, Po tem zakonu se spremenijo bivše »oblastne« ceste, odgovarjajoče novemu upravnemu stanju, v banovinske. Po nekaterih izpremembah in dopolnilih, ti-čočih se takozvaucga ktiluka (da so n. pr. vojni invalidi, ki žive izključno od invalidnine, potem redovniki in kulturne ter dobrodelne ustanove ku-luka, oziroma tozadevnih dajatev oproščene), so važne naslednje nove določbe: Načelnike in člane sreskih cestnih odborov postavlja in razsuje bnn na predlog sreskih načelnikov. Načelnik sreskega cestnega odbora je praviloma predsednik občine, kjer je sedež sreskega načelnika, Blag-sjnik le občine je blagajnik sreskega cestnega odbora. Za namestnika načelnika sreskega ceslnepa odbora je postaviti v prvi vrsti osebo, ki se spozna v gradnji iu vzdrževanju cest. Člaui sreskih cestnih odborov opravljajo praviloma svoje delo brezplačno. Odbornikom, katerih stanovanja so oddaljena nad 4 km od sedeža cestnega odbora in ki prisostvujejo celodnevni seji tega odbora, sc sme izplačati najnujnejša dnevnica, katere višino določi ban. Ban takisto določa nagrado blagajniku cestnega odbora, njegova nagrada pa ne sme presegali 100 Din mesečno. Načelniki sreskih cestnih odborov prejemajo za svoje delo nagrado v višini 15 do 30 Din, člani cestnih odborov pa nagrado 5 do 10 Din letno za vsak km banovinske ceslc, ki ga vzdržujejo. Višino te nagrade določi ban. Noben član sreskega cestnega odbora ne sme v svojrin srezu prevzeti cesfno-gradbcueja dela ali dobav za cestne gradnje v srezu in (o dotlej, dokler Iraja njegovo službovanje. V nujnih slučajih sme ban odrediti drugače. Čim je izvršeno imenovanje novega cestnega odbora ali odrejena njegova razrešitev, mora odstopivši načelnik izročiti svojemu nasledniku vse spise itd. najdlje v roku 8 dni. Ti sreski ceslui odbori morajo biti imenovani po tem zakonu najdalje do konca lega meseca. Gršhi gospodarstveniki v Zagrebu Zagreb, 5. jun. z. Danes dopoldne so člani delegacije grških gospodarskih krogov in tiska nadaljevali z ogledovanjem Zagreba. Obiskali so posamezne tovarne. Zjutraj so bili nn borzi. V posveto valnici jih je pozdravil podpredsednik borze Aleksander. Njemu se je zahvalil Kralis, predsednik solunske borze. Grški časnikarji so obiskali »Novinarski dom . Gostje so obiskali ludi zagretiške pivovarno. V vodnjaku se zadušil Zagreb. 5. jun. p. V (Iračanih se je včeraj pripetila težka nesreča. Na dvorišču kmeta Mate Ha-ramije so kopali vodnjak. Ko so prikopali do globine 22 m, se je delavec radi plinov zadušil. Ugotovilo se je, da so v vodnjaku taki plini, ki bi lahko eksplodirali. Da ne bi prišlo do večje nesreče, jc orožnišlvo odredilo, da se vodnjak zasuje. Zadušenega delavca Stjepana Kobelščaka, so z veliko težavo izvlekli iz jame. Higijenski zavod v Zagrebu je ugotovil, da je plin. ki se nahaja v jami, metan Slava 16. topniškega polha Današnje slave 16. artilerijskega polka, ki j« bila na dvorišču vojašnice Kralja Aleksandru 1. ua Dunajski cesli, se je je udeležil v imenu kraljevske banske uprave načelnik upravnega oddelka dr. Leon Slare. Načelnik dr. Stare je zastopal obolelega bana g. inž. Sertieca in uradno po poslih zadržanega pod bana ir. dr. Pirktnajerja. Po nagovoru polkovnika Radovana P. Jovanoviča se je za pozdrav v imenu gostov zahvalil načelnik dr. Leon Slare. Sokolski zlet Belgrad, 5. junija. AA. V sporazumu z zidnim odborom bo belgrajska radio-postaja za časa vse-sokolskih prireditev oddajala poročila o poteku teh prireditev. Prvi prenosi bodo 7. in 8. juuija o nastopih srednješolske omladine. V soboto 7. junija bo belgrajska radio-postaja od 10 do 10 in pol razglasila rezultate sokolskih tekem, v nedeljo 8. t. m. dopoldne pa bo oddajala poročilo o povorki sokolskih omladincev po belgrajskih ulicah. Zmaga komunistov na Kitajskem London. 5. jun. x Po poročilih iz šanghaja so čete kitajske narodne vlade utrpele velik poraz v provinci Unan. Bile so popolnoma premagane po komunistih. Mesto Čangča je zelo oboroženo ler so ga Evropejci izpraznili. Preosnova angleške vlade London, 5. junija. AA. Predsednik angleške vlade Macdonald je pozval bivšega ministra za rudarstvo v prvi laburistični vladi Vernona Harts-horna, naj stopi v vlado in postane čuvar kraljevega privatnega pečata mesto odslopivšega ministra Thomasa. Harlshorn bo poslal desna roka Macdo-nalda pri reševanju brezposelnosti. Angleška Modra knjiga London, 5. junija, z. Danes je britanska vlad objavila modro knjigo, v kateri so tiskani vsi dokumenti, ki se nanašajo na znani spor med angleško vlado in Vatikanom radi Malte. Ta knjiga obsega 35 strani. Potrjujejo se informacije, da je britanska vlada dala Stricklandu pooblaslilo; da iu Aialli proglasi obsedno slanjo. Ktirten abnormalen Diisscldorf, 5. juuija. x. Diisseldorfskega me rilca Kilrlena bodo preiskali psihiatri, da doženejo, ali je Ktirten sploh normalen in kako je prav v> prav oceniti njegova priznanja. Nedvomno je dokazano, da je Kiirleii izvršil nekatere seksualne umore. Zdi se pa. da je cela vrsta drugih priznani posledica bolestnega duševnega stanja Ktirtenove-ga, po katerem priznava zločinstva samo zalo, da bi veljal za največjega morilca vseli časov. Najprej je priznaval samo umore, poleni pa tudi roparske napade ler je končno trdil, da je v zadnjih letih z.a-{ netil v okolici DttbBeldorfa 20 požarov, Slovenci v Franciji za naše rudarske otroke Trbovlje, 5. junija. Župnik v Trbovljah je prejel od č. g. Josipa Rastelica v Aumetzu sledeči dopis: »Jugoslovanska kat. misija v Aumetzu je bila priredila velikonočni ponedeljek v zvezi s Slovenskim delavskim društvom v Auniotzu in Slovenskim delavskim pevskim društvom v Audun lo Ticho prireditev, katere čisti dobiček smo namenili poslati ubogim rudarskim otrokom v Hrastniku Vaše župnije, koder je bilo do velike noči delo skoraj popolnoma počivalo...« Obenem je nakazal znesek 425.70 Din. To je bila prva pomoč našim rudarjem! Hvala Vam braije v tujini! Ljubezen je v Vašem daru! Ne bomo pozabili. Domača društva in organizacije, posnemajte 1 Gorenjci na Sv. J ost Na binkoštni ponedeljek bo na Sv. Joštu verski shod za može in fante iz kranjske dekanije. Naši predniki so imeli lepo navado, da so vsako leto na binkoštni ponedeljek romali k Sv. Jo-Stu. To je bila daleč naokoli znana in priljubljena božja pot. Kdor je šel prvič, je moral za pokoro nesti s seboj mal križec iz vrbovega protja; odložil ga je v znamenju pod vrhom. Še danes vidite tam vedno po nekaj križčkov, katere prinašajo redki romarji. Sv. Jošt je tako lep kraj, da bi ga kušnil. Pol slovenske domovine skoro vidiš pod seboj kakor na dlani. Stari, mogočni zvon s Prešernovim napisom te vabi in spominja slovenske preteklosti. Stara lipa za kapelico šumi prijetno, kakor doma na vasi. Svete Stopnice dajo Sv. Joštu čar božje poti. Če gre na binkoštni ponedeljek vse tako rado ven, zakaj ne bi šli tedaj na Sv. Jošt? Možje in fantje kranjske dekanije, skorajžite se! Kaj bi omahovali? Kar moško besedo in vsi gori! Nekaj za vas primernih in dobrih govorov, da se vam duše ogrejejo, opoldan pa fantovsko življenje na trati pred cerkvijo ali pod lipo, popoldan litanije in po-lem sklep. Tudi za okrepčilo bo poskrbljeno. Prideta dve godbi. Zato pridite! Vsi, ker je vsem namenjen ta shod za poživljenje našega verskega življenja. Druge izlete rajši preložite! Naj bomo enkrat vsi skup! Pridite! Spored verskega shoda je naslednji: Na predvečer kres in slovesno zvonjenje. V ponedeljek ob 10 dop. v cerkvi govor: Bodimo zdravi udi Kristusovega telesa! Nato sv. maša. Opravi presvetli g. dr. Gregorij U o ž. m a n , naš pomožni škof. Poje fantovski zbor iz Kranja. Po sv. maši pred cerkvijo: Godba, nato govori: Dr. Miha Krek, predsednik OUZI) iz Ljubljane: Krščanska vzgoja v družini — temelj človeške in našo narodne biaginje. Ivan O v s e n i k iz Predo-selj: Mi in katoliška akcija. Dr. Janko A meje, čupnik s Trstenika: Naš katoliški ponos. Vmes petje. Opoldne odmor, med katerim igrata tržiška in kranjska godba in pojo fantje verske in narodne pesmi. Za okrepčilo bo poskrbljeno. Popoldne ob |>ol dveh v cerkvi govor: Janez Piber, župnik iz Šenčurja: Kako naj prepojimo svoje duše z živini in veselim krščanstvom. — Nato pete litanije presv. Srca Jezusovega. Za sklep Povsod Boga. — Pridite vsi! Kapelica Sv. Urbana na Trški gori Novo mesto, 4. junija. Na Trški gori pri Novem mestu, ki je tako priljubljena božja pol in tudi lepa razgledna točka, bodo postavili kapelico v čast sv. Urbanu, patronu vinogradnikov. Za stvar se je začel zanimati tukajšnji lekarnar g. Jos. Bergtnan st., ki že zbira za kapelico potrebni denar. Stala bo ta kapelica sredi med vinogradi na zemljišču g. Seidla blizu njegove zidanice. Načrt bo napravil g. Hočevar, stavbenik v Novem mestu, in bo tudi vodil delo. Kapelica bo lepa in velika, vanjo bodo postavili tisti veliki in lepi kip sv. Urbana, ki je bil v trškogorski cerkvi. Kip sam ima že lepo starost za seboj. Napravil ga je kipar Andrej Hafner, in sicer v Kušlanovi delavnici v Novem mestu. Prvotno je kip predstavljal sv. Nikolaja in je stal v glavnem oltarju kapiteljske cerkve. Pri renovira-nju oltarja pa so ta kip vzeli iz oltarne dupline, ker se je preveč kvarila pri odpiranju trona, dragocena in krasna Tintoretova slika sv. Nikolaja, ki je še danes kras naše farne cerkve. Kip je bil potem dolgo časa shranjen v kapiteljski cerkveni knjižnici. Na prošnjo in pobudo g. Urbana Horvata, da bi se kip preobrazil v sv. Urbana, je pok. g. prošt Seba-stijan Elbert pristal na lo in kip je bil prepeljan k tukajšnjemu kiparju g. Francu Vodniku, ki je kip zelo lepo preobrazil in mu dal tako lice, kot ga ima sedaj. Nato so kip slovesno prepeljali na Trško goro in ga postavili v cerkev. A sedaj mu bodo verni vinogradniki postavili posebno kapelo sredi med vinogradi. Po far Slovenjgradec, 3. junija. Dne 3. junija t. 1. je okrog pol 6 zjutraj izbruhnil požar v hiši posestnika Franca špegu v Skalah šl. 69, katera je pogorela do tal. Kakor se je ugotovilo, je požar izbruhnil pri dimniku ter so se najbrž vnele saje. Gospodinja je zakurila v peči za peko kruha in da se je skuhala svinjska krma. Kmalu nato pa je zapazila, da je vse ostrešje, v plamenih. Preužitkarju Kuplen, ki stanuje tudi v tej hiši, je zgorela vsa obieka in pa 1250 Din gotovine, katere je imel shranjene na podstrešju v neki skrinji. Pri tem, ko je hotel obleko in denar rešiti, se je opekel na desnem podlahtu in na stopalu desne noge, vendar so poškodbe lažjega značaja. Na podstrešju je oškodovancu zgorela večja količina masti ter bila uničena večja količina pšenice. Ko je ostrešje pogorelo, je pšenica iz zažgane skrinje tekla po zidu na tla. Požarne brambe iz Velenja in Družmirja so ogenj lokalizirale, da sc ni razširil na gospodarsko poslopje, katero stoji v neposredni bližini. Tuja krivda je pri požaru izključena. — Šjiegu je bil za hišo zavarovan pri banki Slaviji v Ljubljani, za 20.000 Din. SRAJCE ZA GOSPODE bele prvovrsten šifon, modni cefir in popelin, pa-nama športne, spalne srajce, vseh Vrst delavne srajce, spodnje kratke in dolge hlače, line in navadne po konkurenčnih cenah nudi F. & I. Gorižar, Ljubljana, Sv. Petra 29 mbS^1 Toča in strela Pretresljiva poročila o hudourju, hi je težko zadelo razne kraje i: Ljubljana, 5. junija. Včerajšnja nevihta, ki je v ljubljanski okolici napravila več milijonsko škodo, je bila v zadnjih tridesetih letih najstrašnejša. Vse sodi, da je bilo zbirališče neurja v okolici šmarne gore, odtod sc je pa preteči oblak pomikal ob Savi, segel do šiškc. koder je tudi pustil sledove, ^ mimo cerkve Srca Jezusovega, Tabor žc oplazil s točo, proti Mostam in do Štepanje vasi. Na poko|>ališču Sv. Križa je na grobeli razbito vse cvetje, vrtovi v Mostah, Fužinah uničeni. Segala je še onstran polja pri Devici Mariji v Polju, popolnoma razbit žita v občinah Dobru-njc. Bizovik. Smer neurja je bilo opaziti proti Sv. Lenartu v Sostrem, koder je tudi vse uničeno, odtod čez Pance, Javor, /,g. Besnico, Janč sc :c ognilo, dalje nad občino Polico v Staro vas. ipoglav pri Šmarju in od tam čez Višnjo goro. Strašne sledove jc zapustilo to neurje, škodo jo zaenkrat nemogoče natančno pre-! ceniti. Žito je porabno le še za krmo. krompir se mogoče še s 50 odstotki opomore; slično, pa po zatrdilu starejših oseb ne tako strašno uničenje, pomni ljubljanska okolica i/za leta 1899. Takrat je na binkoštni ponedeljek toča tudi razbila oziiniino tako občutno, da so jo morali pokositi. Plaz pa takrat ni bil tako širok. Strašno neurje pod Ljubljano Devica Marija v Polju, 5. junija. Nihče ni včeraj slutil, da bodo naša ]>olja že v toku pol ure do onemoglosti razbičana. Nihče ni mislil, da se za Šmarno goro jileto tako pogiibonosni oblaki. Nekako pred 2 popoldne se je jelo posiliti in gnesli na nebu, /. gorejske struni je bilo opažati sumljivo kretanje temnili senc nu nebu in vse to so udarili votli zvoki daljnega groma. V nekaj minutah je počrnelo vse nebo. Takrat sino vedeli, tla nas mogoče čaka najhujše. Med viharjem, ki se je z drevjem kar igral, pometal in vrtinčil prah. so se vrgli nu zemljo debeli curki dežja, nato pa kot oreh debela toča. Sadne mladike so med viharjem kot jkhI koso [Kidale na tla, toča je klestila mlado sadje, bila po strehah. Kdor je mogel, je bežal pod streho. Ponekod je razbilo šipe, pobilo piščance, ki niso mogli pravočasno pni'bežati pod streho. Posledice strašne toče so bile najprej \ idne na vrtovih. Vrtnice, nageljni so počepali po tleh, okleščeni grah je kar izginil med vejami; in njive! Ječmen se jc zoril, še štirinajst dni, žanjice bi se zavrtele med klusovjem, pšenica je kazala tako lepo, kot že zdavnaj nc, fižol prav tako, vse v najlepši rasti. V nekaj minutah, ki so bile strašne, in ki so ljudstvo tako zbegale, da je skoro v brezupu in nemii molitvi otopelo. Polja so uničena, žito porabno Ic še za krmo. Nekateri že kose, nekateri pa obupano begajo po svojem jiolju in ne vedo. kaj bi začeli. So.stro, 5. junija. Star vojak pravi, da bi manevri jk> žitu ne mogli tako poteptati setve. V tako kratkem času more storiti take čudeže le nepojmljiva sila. Toča je padala debela kot oreh, klestila drevje, pobijala šipe. Viliar je metal opeko s streh, prevrnil z Zadvoru že itak siromašnemu posestniku Osredkariu kozolec, ob cesti telebnil ob tla drogove z električno napeljavo iz Fužin. Dva posestnika sta v največjem neurju peljala iz gozda steljo. Toča je nabijala konje, dn niso [joslušali gospodarja. Oba voza je vihar treščil |xxl cesto, le razsodnosti gospodarjev se jc zahvaliti, da ni bilo nesreče. Občinska hiša v Do-brunjah nosi precej očitno znamenje včerajšnjega neurja. Drog z ijlektrično napeljavo je jmdel na streho hikše, razbil opeko, šipe so za-žvenkctale in v sejno sobo je nakrat pricurlja-la skozi strop voda. Na njivah je žalost. Žalostno tavajo med razori gospodarji in gospodinjo, zaplakajo, če jih vprašaš in ne vedo odgovora. Oblastni odbor jim je preskrbel semensko pšenico iz Belja, z največjimi upi so gledali v bujno rast, danes so pa njive strte, okleščene. Pod drevjem leži drobno mlado sadje, krompir je zakopalo skoro v prst. Nekateri sade zelje, da bi vsaj nekaj ustvarili za jesen. Cerkev so pred 14 dnevi ometali in zdelo se je, da je omet žc suh. Danes se pa poznajo na ometu udrtine; zdi se. kot da bi cerkev obstreljevali. Strašno je bilo v Češujicali, kjer ni hiše, ki hi ne imela cele vrste češnjevega drevja. Letos so bile češnje kot že dolgo ne zdrave, polne in ogromno bi |iomagule Siromašnemu kmetu. Vprav zorile so se, danes pa leže jio tleh. še danes je med njivml pomešana toča. Huda ura nad Grosupljem Grosuplje, 4. junija. Danes popoldan so sc začeli zbirati na severni strani Grosuplja temni oblaki. Okrog 2 popoldne je zapihal sever in kmalu je začelo ropotu t i in pokati. Najprej je nastal hud vihai;: malo je manjkalo, du ni lomil drevja; podrl in jiolomil pa je dosti električnih drogov; tudi opeko je metalo s streh. Nato je začela padati toča, ki je bila debela kot orehi; vrh vsega pa se je ulil še močan naliv. Toča je padala le kakih pel minut, (oda padlo jo je toliko, da se je je nabralo na kupe. Napravila je veliko škodo, zlasti na polju. Poljske rastline so uničene, zlasti ječmen, rž in pšenica, ki ni za drugega kot za košnjo. Fižol je skoraj jx>polnoma uničen. Tuili s krompirjem je skoraj isto. Zelo veliko škodo je naredila toča tudi na sadnem drevju. Skoro vse sadje je zbila z drevja. Odbila jc tudi dosti mladik in s tem poškodovala drevje. Nič boljšo kot po njivah ni po travnikih. Vsa trava, ki je bila letos tako lepa, je stepena v tla. Pobila je tudi mnogo šip na oknih. Nekateri pravijo. da že več kot 50 let nc pomni io k;: j Inke-ga. Pri vsej tej veliki nesreči je btrla vsaj ta sreča, du ni tako treskalo, kot navadno ob takem neurju. I'.i ne samo \ naši dolini, tudi v Stari vasi in na Gorenji Slivnici, odkoder je prišla ta neviht«. in proti Šmarju, je vse uničeno in sicer še bolj. kakor pri nas. Katastrofa nad Višnjo goro Višnja gora, 4. jun. Danes dne 4. junija 1.950 okrog 2 jxi|>oldiie, je j>o čudni tihoti. ki je nas vse navdajala z grozo, začel pihati silen zahoden veter, spremljan z močno ploho in potncSaii s točo. Takoj nato je pa pritisnil severni veter, nakar je |>o-stala toča silovita in padala s tako silo, da je bil trenotno uničen našim kmetom ves pridelek. Celo trava jo tako sese.kana. da ne bo zn košnjo. Vse mlado drevje je skoro do korenin okleščeno m se najbrže ne bo več ozelenilo. Toča je bila tako silna, da jc zajezila vse odtoke voda in je naenkrat nastala povodenj. Poleg tega so bile oškodovane več ali manj vse lii.še; kozolce je preobračalo kot igrače. Hiše so trpele največ na šipah. Dosedaj se je ugotovilo, da je pobitih nad 6000 šip. Razkrivalo je tudi strehe in omet od zidu ie odletaval. Pobitih je n. pr. šip samo pri sodniji 215. ua šoli 100. trgovcu Bašarju 118. trgovcu Grozniku je poleg vseh šip pobilo tudi izložbeno okno itd. Po polurnem besnenju se ie huda ura toliko toliko j)ole?la. dn so prihajali ljudje iz hiš in videli, kako jim je ves letošnji pridelek uničen. Že itnk v težkem gospodarskem položaju živeče ljudstvo / obupom gleda v bodočnost. I*, n ko se bode preživljalo. Potrebna je nujna pomoč in se prosi, naj se merodajni krosi zavzamejo za naše ubogo lj udstvo. Mestno županstvo v Višnjigori, 4. junija 1950. Toča na Kočevskem in v Suhi mr • • » ?\raitm Stari log pri Kočevju. 4. jun. Danes popoldne okrog treh nas je zadela huda ura. Padala je strašno debela toča. dn že stari ljudje niso videli take. Žito, posebno ječmen, kakor tudi drugi pridelki so |)o nekaterih vaseh skoro docela uničeni Sodimo pa. da jc od uas mnogo bolj prizadeta še hinjska 1'aru. Od one strnili je prišla huda ura nad naš kraj. Povsod, koder je višala nevihta, je škoda ]xi poljih in po hišah. Pobilo je mnogo šip in poškodovalo mnogo streh. Strela zažgala hišo Stična, 4. junija. Danes popoldne je udarila strela, v hišo Alojzija Medvedu, krojaču in soduvičarja jxxl Studeniškim klancem pri Stični. Naenkrat jc bil« vsa hiša v plamenih. V par minutah je zgorelo vse, kar je bilo zgorljivega. Vnel se je tudi pod in je do tal pogorel s slainoreznico in drugim orod jem \ red. Rešili so le malo iioliištva, drugo je pa zgorelo vse, ker so imeli spravljeno pod streho, ter ni bilo mogoče rešiti, /gorelo je tudi žito. V jhiihoč so takoj prišli sosedje, nato pa gasilci društva Stična z. motorne brizgalno in stopali v akcijo, ker je pa iz. kap-nice vode takoj zmanjkalo, je bilo gašenje otež.kočeno. Morali so brizgalno prepeljati v oddaljeno vas in od tam dobiti vodo iz vaške ; mlake. Prišli so tudi gasilci iz št. Vida, ki so skupno gasili požar. Značilno je to, da je ta hiša |>ogorela sedaj že tretjič. Komaj se je gospodar opomogel od zadnjega požara in si |»pravil hišo. že ga jc zopet doletela nesreča. Zavarovan je prav malenkostno. škoda je precejšnja. Revež ima ženo in več nepreskrbljenih otrok. Prosijo se usmiljena srca. naj mu jk>-rnagajo s kakim darom, ki sc naj jiošljc na Lojze Medved. Stična 51. Strela ubilo ženo na polju št. Jernej nu Dol. 3. jun. Pred dnevi je po dolgih deževnih dnevih nastopila silna vročina. Slutili smo. da ne bo nič kaj prida, zlasti ker jo bilo zelo soparno. To se jc zlasti čutilo v pondeljek dno 2. junija. Popoldne okrog jjetili so se začeli zbirati črni oblaki, ki po navadi nič kuj dobrega ne pomenijo. Od Gorjancev, od koder po navadi dobimo dež, so se začeli valiti oblaki proti Št. Jerneju, vendar do naliva ni prišlo. Pač |)a v Cerovem logu in na Kiri. Vsula se jc debela toča, ki pa hvala Bogu ni naredila dosti škode, ker je jioljii in vinogradom, ki so že lansko leto [)o toči močno trpeli, prizanesla. Vsula sc je samo nad gozdom na Kiri. Meti nevihto jc večkrat vdarila strela. Istočasno je žena posestnika Grubiirja iz Velikega Bana na polju plela. Med bliskom in gromom jc udarila strela in jo uibila. Zadela' jo je na levi strani vratu, ji strgala in ožgala ob-i leko ter čevlje. Domači so bili tudi vsi z doma. Ker žene do večera ni bilo domov, so mislili, da je šla obiskat hčer, ki je |xiročenu na Rakovniku in da l>o ondi prenočila. Ker jc tudi v torek zjutraj ni bilo domov, sc jim jc zdelo čudno, šli so na njivo in jo našli mrtvo. PRAVA KOUNSKA CiKOROA Matura na nedržavnih Požar v Stični: Pri gašenju hiše, ki jo je zažgala strela. Licej in šerilvidski zavodi ohranijo samo-slojnost pri izpilili Ljubljana, 5. junija. Zakon za srednje šole vsebuje določbo, da se bo s posebnim pravilnikom uredilo postopanje pri maturi na nedržavnih zavodih. Ministrstvo prosvele pa je v ponedeljek, dne 2. junija lelefoniČno odredilo, naj se na nedržavnih gimnazijah vrši matura pred komisijo, posebej sestavljeno iz profesorjev državnih sred. šol. S lo odredbo so se čutile prizadete ljubljanska mestna ženska realna gimnazija knezi škofijska gimnazija v K!. Vidu in pa nadškofijska gimnazija v Zagrebu, čeprav jo bilo poznavalcu razmer jasno, da odredba ne namerava z-.i-deti pedagoško tako visoko stoječih zavodov, kakoi so omenjeni trije, pač pa povsem drugačne, ki ji1' v Sloveniji, hvala Bogu, sploh ne poznamo. V lej zadevi je posredoval v Belgradu dne 3. in 4. t. m. zagrebški nadškof dr B u u e r, rt ljubljansko žensko gimnazijo pa podžupan prof ,larc. in direktor Jug. Ministrstvo prosvele j' seveda takoj odredilo, da bodo učenci teli zavod« opravili maturo pred profesorji lastnega zavoda, seveda pod nadzorstvom posebnega odposlanca prosvetnega ministrstva. Profesorji vseli leh srednjih sol, ki so bil' seveda s lako tolmačeno odredbo prizadeti na svoji avtoritativnosti, so s leni ukrepom ministrstva do bili priznnnje, ki jim po izobrazbi in zmožnosti tnd: pripeda Oiaj pravite ? Kaj takega, Vam pravim, nisem še bral. uit je resnično prevzelo, da se je našel tovarnar, k se je v svoji oporoki spomnil tudi nvojih delavcev. S tem je moč priznal slovenski delavce za nekake sodelečnike svojega podjetja. On je dal kapital in svojo pamet, delavci pa svoje inisice. Ker je lastnik tovarne bila fizična oseba, je bila med delodajalcem in delavci mogoča več ali manj lesna osebna vez, rez obojestranskega osebnega spoštovanja. Tam pa, kjer ni osebnega lastništva, kjer je lastnik družba delničarjev, tedaj juridičtia oseba, v tistih podjetjih je morda več pameti, reč energije, ne pa ljubezni, ker pravna oseba, ki ja ustanovljena zaradi dobičku, nc more imeti ljubezni. Zalo pa beremo istočasno pretresljiv klic dušnih pastirjev za pomoč otrokom gladujočih rudarjev, uslužbenih pri Trboveljski premogokopni d r u ž b i. Strada okrog 20.000 otrok, pa smo hladni in mrzli ter bi se niti ne zganili ne. če bi nas ne dvignili dušni pastirji gladujočih. In teh 20.000 otrok — to so naši slovenski otroci, sinovi naših bratov in sestra, ki smo na nje pozabili. Vidite, gospod urednik! Tole človeka res boli. da naša javnost na lake reči tuko malo misli. Pred kratkim sem bral v nekem ljubljanskem listu, da se sedaj bližajo časi idealnih ljudi. Želel bi, da bi lo bilo res! Da bi se idealizem — ki morda ni mrtev, ampak samo spi — prebudi v srcih vseh: ne le v srcih listih, ki nimajo kaj žrtvovati, ampak ludi v tistih, ki lahko veliko in izdatno dajo. Zalo upam, da bodo slovenski tovarnarji, upravni svetniki in finančniki po vzgledu pokojnega Pergerja postali idealni ljudje. — Rajni tovarnar Perger ni bil Slovenec, pa vendar ni pozabil slovenskih delavcev, ki so mu s svojimi žulji pomagali ustvarjati. Zalo sem prepričan, da bo Idealizem slovenskih poslovnih gospodov še večji, saj vendar gre za rešitev precejšnjega dela našega rodu. Tako si vsaj idealizem idealnih ljudi mislim jaz. Priznani pa, da se pojm idealnih ljudi da tolmačili tudi drugače. Ni namreč resnica, kar sem bral v omenjenem ljubljanskem dnevniku, da bo mogoče vse ljudi spraviti pod en mernik. Glejte, saj se že v tem — se bojim — ne bomo ujemali, kako naj se tolmači idealizem idealnih ljudi. Prav gotovo bo nekaj idealnih ljudi, ki bodo rekli, da naj moj predlog vrag vzame, pa bodo vseeno prisegali, da spadajo v vrsio tistih idealnih ljudi. ki jih je dotični list klical na plan. Če se že v tem ne ujemamo, kako naj bi kazali in praktično izpričali vsak svoj idealizem, se bomo še mani ujemali v drugih vprašanjih. Polno je namreč hotenj in dejanj, ki jih moderni svei odobrava in proslavlja, pa jih vera in cerkev obsoja! Saj si celo o tem nismo edini, kako v praksi biti koristen slovenskemu narodu. Da! Celo o tem smo brali pestro anketo, kdaj je človek v resnici srečen. Kolikor glav, toliko misli. Težko bi bilo vsem vod enim mernikom! Pa bi vkljub temu rad pozval k skupnosti in prosil — kakor prosi oklic rudarskih čup-iiilcov — da z združenimi močmi zbiramo za gladu jo če olroke. Da bi vsaj v lem enem vprašanju bili praktično združeni v svoji dolžnosti do bratov — če ne že kol kristjani, pa vsaj kot Slovenci in jugoslovanski patrijoti. ir Nosečim ženam in mladim materam nripomore naravna »Frang-Josef«-grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva «o preizkusili »Frani-Jose!«-vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. Franz-Tosel-grencica se dobiva v lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. DIŠAVE SLON Koledar Petek, 6. junija: Norbert, škof;- Bertrand, škof; Artemij, mučenec. Osebne vesti - Diplomirala sta na pravni fakulteti v Ljubljani g. Jo/a Logar iz Kranja in g. Zdravko K a lan iz Stare Loke. — Čestitamo! — I/, železniške službe. Premeščeni so uradniki 1. kategorije, 5. skupine; iuž. Turba Josip, šef progovne sekcije Ljubljana gor.-dol. progu za referenta k gradbenemu oddelku direkcije; 6. skupine: inž. Seillak Franc, šef progovne sekcije Zidani most za referenta k gradbenemu oddelku direkcije; zn šefa progovne sekcije Zidani most inž. llinleriech-ner Franc, dosedaj šef progovne sekcije v Veliki Kikindi, direkcije Subotica; za šefu progovne sekcije Jesenice inž. Zechner Kari, dosedaj šef progovne sekcije Konjic, direkcije Sarajevo; uradnik TU. kategorije. 1. skupine: Smole Alojzij, kurilnica Ljubljana 1 gl. kol. za strojevodjo v knriln. izpostavo Pragersko. Novi g robovi + V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Uršula Gerbic, mati člana našega uredništva g. Stanka Gerbica. Blagi ženi in dobri, skrbni materi, ki je vzorno vzgojila svoja dva otroka, naj bo posvečen trajen spomin! ■f Umrla ie v Ljubljani gospa Marija Ščurk. Pogreb bo v soboto, dne 7. t. m. ob 4 iz hiše žalosti, Lepodvorska ulica 35 (Sp. Šiška) na pokopališče k Sv. Križu. -f- Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Dora \ a v r i č. Truplo blage pokojnice prepeljejo v I ---r.....J * v. . domači kraj na Rakek, kjer bo pogreb ob pol (i. Blag ji spomini N. v m. p.! Mala kronika ir Predsedstvo Prosvetne zveze v' Ljubljani se je dne 5 t. m. poklonilo na Bledu svojemu visokemu protektorju Njegovemu Visočanstvu princu Andreju ob prvem Njegovem prihodu v Slovenijo. iT Še je čas za obnovitev naročnine na »Slovenca« za mesec junij, toda prav skrajni. Naj se vsak takoj podviza s plačilom, da ne bo neprijetnih presenečenj z ustavljanjem lista. ir »Jugoslovan« je ime novemu listu, ki je pričel izhajati v Ljubljani s 1 junijem. Tiska ga Merkurjeva tiskarna. Poseben značaj mu dajejo službene objave dravske banovine. Drugače pa v naše časnikarsko in javno življenje ne prinaša nič novega in po sedanjih številkah sodeč ne bo bogve kak ideonosec, kar tudi najbrže ne misli bili. Sam o sebi pravi, da je z njim napočila doba idealnih ljudi in da bo deloval v tem smislu, da prenehajo med Slovenci klerikalci« in -»liberalci« in da bomo vsi eno. To je zelo ]>ohvalno. Zaenkrat prinaša listek A. France-a, ki ga je Cerkev postavila na indeks. V ostalem posveča mnogo pozornosti sokol-stvu. Izgleda, da prevzema del one službe, ki jo je z večjim ali manjšim uspehom dosedaj med nami vršilo :Jutro«. Verjetno, da bo prevzel tudi del njegovega čitateljstva. ir Planinske koče v Kamniških planinah. Slovensko plan. društvo naznanja: »Otvorjene in oskrbovane so v Kamniških planinah vse koče, razen Češke koče; dalje so otvorjene in oskrliovane: spodnja koča in Kadilnikova koča na Golici, Aljažev dom v Vratih, Erjavčeva koča na Vršiču, Triglavski dom na Kredarici, koča pri Triglavskih jezerih. Malnerjeva koča pod Črno prstjo in Krekova koča nn Ratitovcu. Staničeva koča je otvorjena. ni pa oskrbovana. — Vozovnice kupljene za izletniški vlak. ki odhaja na Binkoštno nedeljo ob 5.28 zjutraj, veljajo za [Kivratek v nedeljo ali ponedeljek zvečer z izletniškim vlakom.« ir Erjavčeva koča na Vršiču se otvori na binkoštno soboto in bo od tega dne stalno oskrbovana. Planinci, izrabite binkoštne praznike, da posetite lo našo divno planinsko postojanko! Planinski pozdrav! SPD. it »Slovenski Učitelj« ima v št. 5-6 naslednjo vsebino: Ob SOletnici knezoškofa dr. A. B. Jegliča. — Fran Lavtižar. Ivan Štrukelj. — t Orel Iva. — Ali šola preobremenjuje otroka. Kriha. — Umetniška slika — pedagoški in kulturni problem. Marija Pija Garantini. — Načrt za trimesečni ljudsko-visokošolski tečaj za kmetska dekleta. Anica Le-bar. — Čuvnjmo drevesa in cvetlice. R. W. — Alkoholizem in mladina. Franjo Čicek. — šolske razmere v ribniški dekaniji 1. 1814. — Peter Mussi. Hribernik Franc. — Iz šolskega dela. — Književnost. — Razno. — Zapiski. — Glasbena priloga: 8. France Bevk: Rajanje. — Martin deležnik. — 9. Mirko Kunčič: Maj — Mart. Zeleznik. •dr Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej arbanaški list »Hilli i Drites«. ki izhaja v Skadru in list »Pro-letarec«, ki izhaja v Chicagu, ker pišeta zoper interese naše države. ir Streli v KruJevski gimnaziji. Dijak Jova-novič, ki je iz francoščine dobil slabo oceno, je v razredu streljal na profesorja Peroviča in ga ranil v roko. •A Smrtna obsodba v Osjeku. Dne 4. t. m. je bil v Osjeku na smrt obsojen gozdni delavec Dragan Tradina, ki je 27. febr. v gozdu napadel in ubil starega oglarja Plušiča in njegovo ženo, eno hčerko težko ranil, medtem pa mu je druga hči ušla. Napadalec je tekel za njo, ona pa se je spretno skrivala po gozdu, da jo jc zgrešil. Nato je napadalec odšel v kočo ter jo hotel izropati. Vendar denarja, ladi katerega je izvršil dvojni umor, ni našel. Medtem je pobegla hči alarmirala orož-ništvo, kateremu sc jc obupani zločinec sam izročil. •k Vreme v državi. Včeraj ob 7 zjutraj je bilo v državi vreme: V Ljubljani je kazal barometer 760,7 nun, temperatura 14 "C do 10"C, veter južno-zahoden, oblačno, v zadnjih 24 urah 15.8 nun padavin (dež in toča). Včeraj črez dan je bilo vreme oblačno. V Mariboru: barometer 768.7 mm, termometer 13 "C, veter severozahoden, 12 111111 dežja. V Zagrebu: barometer 760.2 mm, termometer 15°C, veter vzhcdnosevernovzhoden, 3 mm dežja, nevihta. V Belgradu: barometer 768.6 nun, termometer 13"C, severen veter, oblačno, II nun dežja, nevihta. V Sarajevu: barometer 766.7 mm, termometer 14"C, brez vetra, 16 mm dežja. V Skoplju: barometer 765.6 nun, termometer 16 "C, veter južen, po večini oblačno, 0.6 111111 dežja. V Splitu: barometer 763.5 mm, termometer najmanj 22 "C, veter severovzhoden (burja), pretežno oblačno. Na Rabu: barometer 763.8 mm, termometer najmanj 24 "C, veter južno-južaozahoden, oblačno. Na Visu: barometer 763.9 mm, termometer najmanj 20 "C, veter južnovzhoden, pretežno oblačno. •k Mladič, Zakon 11 tisku. V založbi Jugoslovanske knjigarne je izšla knjižica Zakon o tisku-, ki jo je uredil sodnik okrožnegu sodišča v Ljubljani Mladič Anton. Knjižica vsebuje pregledno tekst zakona o tisku z (i. avgusta 1925 z vsemi do-polnitvami in izjireniembami po tiskovni noveli z (i. jan. iu 11. jun. 1929 uvodnem zakonu k kazenskim zakonom z 10. febr. 1929, kazenskemu zakoniku z 27. jan. zakon o izvrševanju kazni na prostosti od 16. febr. 1929 in zakonu o zaščiti javno varnosti in reda v državi 7, 6. jan. 1929 in je opremljena z nad 100 važnejšimi in zanimivejšimi razsodbami kasacij in višjih sodišč. Knjižica je •/ ozirom na njeno vsebino, ki do sedaj Se ni bila nikjer objavljena, neobhodno potrebna vsem praktičnim juristom, novinarjem in tiskarjem, 8°, 66 str. Cena 16 Din. ir Opozarjamo za birmo na Fotoatelje Slaut v Kolodvorski ulici, izdeluje precizno in poceni. ir 3.-4. številka -Samorodnosfi«, ilustrovane revije za življenje, umetnost in kritiko z senzacionalno vsebino in veličastno tragedijo Ivana Groharja, je pravkar izšla. Ljubljana Kalkutski nadškof Perier Slovencem Med verniki v stolnici. Blagi misijonski nadškof Ferdinand Perier iz Kalkute se je ljubljanskim vernikom predstavil v stolnici zvečer ob 7. Tam je z živo francosko besedo stopil pred ljudstvo in ga v duhu prepeljal v neznane kraje, kjer oznanjajo luč in zasajajo križ ljubezni med narodi tudi naši rojaki. Govor častitljivega nadvladike je bil sicer kratek, toda po vsebini bogat Vso misijonsko delo je začeti v ljubezni do srca Jezusovega, ona da j>ogunia in vztrajne volje. Po njegovi milosti moremo zaznamovati uspehe med poganskimi narodi. Indija — kjer deluje sam in sedem naših rojakov — ni enotna dežela, kot je recimo Jugoslavija. Francija. Prostrana je in v tej prostranosti so različne rase, črne iu bele, različne vere, mohame-danizem, hinduizem itd., različne narodnosti 7, več kot 200 jiosebnimi jeziki. So težnje po osamosvojitvi vse Indije, toda pri teli razmerah in v teh okolnostih ni misliti, da bi kaka notranja sila mogla zajeti vse raznolikosti Indije v miselno celoto. Združitev Indije v idejno celoto bo mogoča le jkj katolicizmu. Samo v katolicizmu bi bila tista moč. Seveda, na to še ni misliti. V Indiji deluje okoli 2500 misijonarjev, potreba pa jih bi bilo na stotisoče, če bi naj bila Indija katoliška. Doslej je med misijonarji prevladovala tako zvaua latinska rasa: Francozi, Italijani, Šj>anci, v zadnjem času so pa priskočili na pomoč tudi mlajši evropski narodi, slovanski, ki so častno zastojiani po Jugoslovanih. Prav od teh prinašam vam, njihovim rojakom, najiskrenejše pozdrave, pa tudi prošnje. Molite zanje, da bodo v delu vztrajali, molite, da izprosite novih izpreobrnjenj; kajti vsako spreobrnjenje človeka pogana je čudež božji. Bil sem pri papežu, ki je papež misijonar, in živo se je zanimal tudi za vaše jugoslovanske misijonarje in tudi za vas. Imam naročilo, da vam izročim prisrčni papežev pozdrav, in vas v imenu Jezusa, največjega misijonarja, in v imenu papeža prosim za molitve, za žrtve, in tudi od vas, krščanske družine, za sinove, ki bi pomagali izpreobra-čati Bengalijo. Po govoru nadškofa so bile litanije presv. Srca Jezusovega, po litanijah je pa nadškof podelil vernikom svoj blagoslov. Med litanijami se je v cerkvi pobiralo za misijone v Bengaliji. Vsoto, nabralo se je 2200 Din, ponese s seboj nadškof sam. Med prijatelji misijonstva in med akademiki. Nekaj minut po 8 je bilo pričakovanje nadškofa v Akad. domu. Tam se je zbrala inteligenca, predvsem akademska, ki hoče z misijonstvom nekaj več stikov in navezanosti. »Bodi misijonar vsak katoličan«, je geslo papeža, kateremu hoče slediti tudi slovenska inteligenca. Prireditev je bila mišljena kot jx>zdravni večer. Nadškofa, ki ga je spremljal škof dr. Rozman, je pozdravil in nagovoril v francoskem jeziku prof. dr. Sušnik Lovro. prej pa je 7.ai>el akademski pevski zbor po- zdravno pesem, za pozdravnim nagovorom pa koroško narodno »Pojdem v ruše«. Akademik Duh je v imenu snujočega se Akademskega misijonskega društva Baraga izrekel dobrodošlico nadškofu v francoskem jeziku. V pretesnih prostorih dvorane Akad. doma je končno spregovoril tudi nadškof Perier. Dotaknil se je šolstva v Indiji. Slikal je predvsem sistem vzgoje in višje izobrazbe. Zastrnieli smo naravnost nad angleško dalekovidnostjo in široko-grudnostjo. Katoliški nadškof, misijonar, jezuit jo izrekel Angliji, pretežno protestantski, najvišje priznanje. Katoliške privatne šole, in sicer ljudske, srednje* in univerze, uživajo popolno svobodo in kar je naravnost presenetljivo, bogato podporo. Vlada si sicer pridržuje pravico nadzorstva, toda glede privatnih katoliških šol je to nadzorstvo zelo ohlapno, deloma v srednjih šolah sploh ne eksi-stira. Vlada samo zahteva, da se privatne šole, naj si bodo katoliške ali protestantske, osvojijo učni načrt vladnih šol, toda ta učni načrt lahko dosežejo na podlagi svojih knjig, za katere ni treba nikako vladne aprobacije. Pred kratkim je vlada postavila komisijo za reformo srednjih šol sploh. Pri en: seji je angleški predsednik vprašal nekega Indijca, člana komisije, če predlaga kako reformo glede jezuitske šole v Kalkuti. Indijec j>ogan je odgovoril-»Če bi bite vse indijske srednje šole tnko vzorno urejene, kot je la, ni treba nikake reforme in ne komisije.« Klasičen je sistem univerz v Indiji, ki je prav tak kot angleški. LIniverzo tvori cela vrsta tako zvanih colleges, ki so lastni učni zavodi z lastnimi profesorji in instituti. Misijonarji tudi vodijo več takih zavodov in dobivajo vladno jiodporo, če jo želijo. Izpite polngajo dijaki pred skupno univer zitetno komisijo, v kateri pa sedijo tudi profesorji misijonarji, ki seveda izprašajo ne samo katoličanov, ampak, ludi j>agane in |>rotestante. To, ka» vlada radi svojih bogatih skušenj sama perhores-cira, to je državni šolski monopol. Med vojno, ko' katoliški misijonarji nismo mogli dobili iz Evrope nikake jiodpore, so angleški protestantski krogi velikodušno vzdrževali ka toliške misijonarje in katoliško šolstvo. Obisk nadškofa Periern nam je razširil duševne horizonte, nam pokazal svet obsegajočo veličino katoliške cerkve in nam razodel v Evropi nepojmljivo širokogrudnost Anglije, ki prav zato vlada cele milijonske kontinente, ker narodom priznava narodnostno, versko in kulturno individuat nosi, skratka duševno svobodo. cHARLEV DAVIDSON« MOTOCIKLI. Vsled pomanjkanja prostora na letošnjem velesejmu so razstavljeni v lastnih prostorih generalnega zastopstva ua Miklošičevi c. 17. Lojze Golobic: Slike 1. S cesle Jezero luči se zliva v večerne ulice. Pa te luči imajo globoke oči. Zato se gruče ljudi blazno gnetejo, da bi jih čini prej jiokrile veje kostanjev. Tja ne zablodi nobena luč. In domače jim je kakor za ognjiščem. E, I i ljudje 1 V belem dnevu so nosili zaveso *,ez obraz, zdaj pa ti pridejo brez klobuka! Dobro red o, da nosi noč prazne jame pod čelom ... Oni večer sem se vračal od Save. Težka mi ■> bila noga, trudno srce. Oči so mi brez misli gledale tja nekam v nepoznano stran. Ile, mali, tako zdrav obraz imaš, lako sladak!« Tri lepe deklice so se mi v obraz nasmejale. Kako je zardel, o la uaš mali dečko! Pa lako svež obraz! »Vem, deklice, pa čuvam ga za ženo...« Ugasnil jim je smeh z oči. 2 njih se je razlila žalost do usten; in naprej je šla v vse telo. Slale so j>od kostanji pred vseučiliško ogrado in niso več rekle besede. Ena edina misel se jim je odtrgala iz srca in kanila na kamen kakor kaplja krvi: Vse za ženo! Za eno samo ženol... Me |>a žene nikoli ne bomo. Vsak, ki ima denar. nam jc mož. In enega ni. ki bi nas pobožal, ki bi solze poljubil. Kakor jies pride in gre... Kamen izgrebi iz zemlje, razumel bo našo bolest, človek je ne. »Deklice, kaj sle se zžalostile?« »O, gospod!« »Umaknite se! Po večernih cestah vidite le proet ijo psov. V sela pojdite, tam boste našle ljudi! Prekasno. gospod, prekasno ...« Skozi ograjo setn krenil. Pod platano sem po-it. Deklice šc vedno stoje in čakajo. A oči jim ne plavajo več po ljudeh. V lla strme. Prišel je mladič in se jim nasmehnil. Ena od njih se je odtrgala. Šla je kakor v klavnico. Deklice, kaj res ni več zarje za vas? Prekasno, prekasno... 2. Profesor Vsak dan, ko solnce zatone, ga vidim, od Deželičeve ulice na Aleksandrov Irg tapa s jicdico. Star in truden in sam. Stojim pred vseučiliščem in gledani v šumenje ljudi. In podzavestno se mi oko ustavi na tej drobni postavi. V lla gleda obraz, nikogar ne vidi zraven sebe. Ko pn stopi na jdočnik pred vseučilišče, e, lakral ta nemi obraz prečudno zažari. Kakor da je mati po dvajsetih letih učakala sina iz tujine. Ta mož, ki gre vsak dan na božjo pot pred to palačo in 11111 obraz neprestano strmi v široka okna, la mož hodi na sprehod v svoje življenje... Tu, v tej hiši, je bilo na tisoče src, ki so živela ž njim, hodila ž njim. Slal je na odru in ni vedel, da se mu je odprlo srce in da trga poslednje vlakno ž njega in ga meče med klopi. E, hodil je lakral samozavesten in velik skozi železna vrata in po stopnicah. In med mladimi ljudmi se mu ni nikdar ujjognil hrbet. In srce se mu ni moglo izpraznili. 1'a so prišli nekoč ljudje in mu prinesli pismo, da naj gre počivat... ;Saj nisem star, ljudje božji, kaj mi zapirate vrata v mojo cerkev! Saj nisem še vsega jiovedal!« Ko je lezel po stopnicah in se mu je hrbet upognil, je videl, da je v eni uri poslal star. »Kje sle danes otroci moji? Nihče me ne vidi več, pa vse sem vam dali« Kakor da gre pred cerkvijo. Širok klobuk sname In beli lasje se mu usipljejo kakor volna. Vsak dan gre. Pa tako ves majhen in ovel I11 stisnjen v drobno telesce I Radi vas, otroci, si nisem iskal žene, da sem vam vse dal in nisem delil ljubezni. Zdaj pa setn sam. In ko legam v postelj, vas ni, da bi mi rekli: Lahko noč, očka naš! In žene ni, da bi mi zrahljala zglavje. Zdaj, ko sem slar. vem: Ljubezni ti nihče lic vrne, ker jc ni več v ljudeh Še denarja ne vračajo ...« O, starček, šele zdaj veš, kar vemo mi mladi ljudje že tako dolgo! Že večkrat se je solnce skrilo, profesorja pa ni nič več. Našli so ga med okni, ko je visel. T/, mrtvega srca pa se je slišalo: Zebe ine; zato greni iskat pomladi, kakor so nekdaj bile ...« Trije topovi (Arabska pripovedka.) Nekoč so šli. v Bagdad na sejem trije lopovi. Na poti so srečali nekega kmeta, ki je jahal na oslu, za njim pa je tekla koza z zvoncem pod vratom. »Jaz ukradeni temu Človeku kozo, pn lega niti zapazil ne bo, se jiohvali prvi lopov. / Jaz jia mu bom ukradel osla I' odgovori drugi loj)ov. »Če se vama jiosreči. sem jaz pripravljen, da 11111 ukradeni obleko,« pravi tretji lopov. In takoj so šli vsi trije na delo. Previdno sname prvi lopov zvonec kozi 7, vratu in ga priveže oslu na rep. Nato izgine s kozo. Kmet je še dolgo jahal, preden je zapazil, da nima več koze. Zastonj jo je iskal in mimoidoče izpraševal po njej. Sedaj sc 11111 približa drugi lopov in mu reče: »Nedaleč od tu sem srečal človeka, ki je gonil pred seboj kozo.« Kmet ga poprosi, naj mu nekoliko podrži osla. sam |ia leče v ono slran. Po dolgem iskanju se kmet vrne, toda kako ostrini, ko ne dobi več svojega osla! Ves obupan je nadaljeval pot peš. Pri nekem studencu ga čnka tretll Ionov silno vzdihuje iu laruu. Krnel se domisli starega jiregovora: Kogar udari veja, ta tarna, kogar jia deblo, ta uniolkn za vselej.« Vpraša torej objokanca: >Zakaj tako zdihuješ, tovariš?« »Oh, izgubljen sem, izgubljen,« vzdihuje loj tov. »Težko da te je zadela večja nesreča kakor mene,<- pristavi kmet. »Dve živali sem imel, osla in kozo, in obe sta izginili na čuden in nerazumljiv način. Sedaj nimam ničesar več na tem svetu.« Jaz sem še več izgubil kakor ti!r mu odgovori lopov. Tu na robu vodnjaka sem pustil skrinjico, jiolno draguljev, katero bi inoral nesli kalifu v Bagdad. Toda skrinjica mi je padla v vod njak. Oh, kako me bo kaznoval kalif za to mojo neprevid nost!« •Zakaj pa ne iščeš svojega blaga?« vzklikne kmet začudeno. »Vodnjak ni ravno lako globok.* ■Ne upam se doli v vodnjak, ker me boli noga, 11111 odgovori lopov. Rad dam deset cekinov, če mi kdo prinese skrinjico.« Krnel ne premišlja dolgo, ker lakoj spozna ugodno priliko, da nadomesti svojo prejšnjo izgube Zato pravi lojiovu: Če'mi plačaš desel cekinov, grem v vodnjak in ti prineseni skrinjico!« Lopov pristane, kmet pa se sleče in gre * vodnjak. No, komaj pride do vode. že jiogrubi ta! njegovo obleko in pobegne ž njo. Dolgo, dolgo išče ubogi kmet po vodnjaku, nazadnje se mu |>a le posveti, da ga je morda tud'-ta prevalil. V črni slutnji prileze iz vodnjaka. Ko je videl, da ni več njegove obleke, je bil Irdno prepričan, da sc je danes ž njim pošalil sam črn. vrag. Birmanska darila v veliki izbiri po znižani ceni l. ¥ilhi!r urar. L!ub3!ana Sv. Petra cesta 36 Ljubljanski otročiči na Homec! Počitniška kolonija Slov. krW. ienske zveze. Slovenska krščanska ženska zveza otVori s 1. julijem na Homcu počitniško kolonijo za otroke v starosti 8—12 let. Počitniška kolonija je namenjena otrokom, katere hočejo imeti .starši Čez počitnice pod skrbnim nadzorstvom in v krščanski vzgoji. Pogoji za sprejem so zelo ugodni. Pojasnila daje iti sprejema prijave do 10. junija vsak dan od 3 do 5 popoldne Slov. krščanska ženska zveza, Ljubljana. Miklošičeva cesta 5. Slava 16. topničarskega potka 10. topničarski polk, garnizijoniran v topničarski vojašnici na Dunajski cesti, ima za dan svoje slave 5. junij, dan, ko so leta 1919. njegove četo ukorakale na Gosposvetsko polje. Včerajšnja slava tega polka je bila izvršena na najslovesnejši način. Dvorišče vojašnice je bilo lepo okrašeno z zelenjem in z zastavami. Slave se jc udeležil ves polk s častniki, mnogo zastopnikov drugih vojaških 3not v Ljubljani in pa mnogo zastopnikov raznih civilnih oblasti in ustanov. Slovesnost se je pričela s službo božjo in z rezanjem kolača. Nato je imel bodrilen nagovor poveljnik polka polkovnik Itadovan P. Jovanovič, ki je slavil junaško tradicijo polka in pozival vojake k še nadaljnji hrabrosti in zvestobi za državo. V imenu višjih vojaških oblasli je čestital polku brigadni general Popovič, za njim pa ostali zastopniki vojaških iu civilnih oblasti. Po čestitanju se je vršila parada polka, ki je dokazala njegovo veliko izvežbanost. Gostje «o bili nato pogoščeni. Pri zajtrku je bilo izrečenih mnogo domoljubnih uapitnic. Hrabremu polku, ki ima toliko vojaških zaslug za Slovence, iskreno čestitamo! Kaj bo danes? Opera: Lohengrin. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Velesejem. Razstava čipk na Turjaškem irgu. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Oosposvetska cesta 10. © Izredni občni zbor SPD. Osrednji odbor SPD sklicuje izredni občni zbor za 20. junij ob 8 zvečer v Mestnem domu v Ljubljani. Dnevni red: Volitev preglednika in dopolnitev odbora. 0 Prometna pridobitev Ljubljane. Turisti in pa tudi Ljubljančani sami so pogosto občutili na lastni koži veliko zadrego in slabo organiziranost pri prodaji voznih listkov. Sedaj dobi Ljubljana ludi v tem oziru olajšavo, ki bo prav znatnega pomena. Kakor smo zvedeli, odpre >Putnik< v prav kratkem času v svojem lokalu v hotelu iMiklič« prodajalno voznih listkov. S tem bo potujočemu občinstvu zelo ustreženo. Bodo vsaj prenejiale večne pritožbe o navalu občinstva na kolodvorske blagajne. © Večerni kuharski tečaj. Slovenska krščanska ženska zveza priredi v času od 15. junija do 30. septembra t. I. v Ljubljani (.Sv. Petra nasip) večerni kuharski tečaj. Pouk se bo vršil 3 krat na teden za delavske, 3 krat na teden za meščanske gospodinje in dekleta. — Pojasnila daje in sprejema prijave do 10. junija vsak dan od 3 do 5 popoldne Slov. krščanska ženska zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. O Mestni kopališči na Ljubljanici in v Mednu se otvorita v soboto, dne 7. t. m. Cene običajne. 0 Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva za Slovenijo ima svoj sestanek petek (i. t. m. ob 18. uri v zoološkem institutu ljubljanske univerze. Na sestanku poroča dr. Kenk o temperaturnih razmerah v Podpeški jami in dr. B. Skerlj o antropoloških preiskavah učencev I. r. vodnice v Ljubljani. Na dnevnem redu je tudi razgovor o organizaciji jugoslovanskih prirodoslovcev. Osebnih vabil ni bilo mogoče poslati onim članom, ki še niso javili svoje opredelitve k prirodoznan-stveni sekciji. Maribor Someščani! Na binkostno nedeljo dne S. junija l. 1. obiščejo naš Maribor odlični švicarski in grški gostje. Z vlakom ob 6.53 prispe v Maribor skupina 40 grških izletnikov večinoma industrijalcev in trgovcev, ki ostanejo v Mariboru do odhoda brzovlaka ob 14.23, s katerim odpotujejo v Rogaško Slatino. Ob 14.17 pa pride v Maribor s posebnim vlakom največji švicarski pevski zbor »Harmonie« s 400 pevci, ki ostane v Mariboru do pol 18. Ob ugodnem vremenu zapoje ta pevski zbor okrog 16 pred magistratom mestu in prebivalstvu na čast nekaj svojih pesmi. Vljudno vabim vse someščane, da na ta dan na čast dragim gostom razobesjjo zastave in da se udeležijo njih sprejema v kar največjem številu. Podžupan Dr. Lipold, s. r. Cerkveni koncert mariborske Giasbene Matice S cerkvenim koncertom, ki ga je priredila v Sredo zvečer v mariborski stolnici Glasbena malica, se je bržčas zaključila izredno pestra in bogata letošnja mariborska koncertna sezona. Mariborska Glasbena matica ima svoj sloves; radi '.ega bi bilo čisto odveč, ko bi o podrobnejši analizi zborovnega glasovnega materiala ter njegove pevske izvežbanosti skušali opredeliti stopnjo pevske kulture, kakršno omenjena pevska družina s polnim uspehom goji in očituje. Sicer je že sama okolnost, da se je matični zbor lotil tako gran- MR Mit SLOVENCI! (Jutri boste na tem mestu izvedeli interesantno novico! ) diozne skladbe kakor je A. T. Grečaninova »De-mestvennaja lilurgija«, zadostno izpričevalo kvalitete in koncertne podjetnosti, ki odlikujeta matični zbor pod vodstvom neutrudnega dirigenta prof. V. M i r k a. S svojsko ter čisto v bistvo ruskega podajanja pronicajočo interpretacijo in uprav ligorozno natančnostjo je prof. Mirk naštu-diral monumentalno skladbo ter obvladoval zbor vseskozi. Zbor s svojim sigurnim in jasnim pred-našanjem ter fino izoblikovano tehniko je tudi to pot prišel do svoje popolne veljave. Zlasti pianis-simi so bili izredno dobo izraženi. Tudi se je pokazalo, da je moč zbora v basih, dočim so tenorji v primeru z basi precej šibki. Poleg mešanega in moškega zbora se je tudi ženski zbor odlično uveljavil (Slava in Jedinorodny). Med solisti se je prav posebno odlikoval Faganeli (bariton) s polnostjo glasu in precizno vokalizacijo; najmočnejši je bil v sedmem delu (Milost mira; Svjat! Tebe pojem). Ž i v k o je ugajal s svojim mehkim liričnim tenorjem, ki ga je proti koncu vsebolj stopnjeval; Vlah ima izredno dober glasovni material in je v »Litanijah prošnja« svojo basovsko solov-sko partijo v dramatskem smislu podčrtal. Sopra-nistinja gdč. I. V o d e n i k o v a je bila za ta okvir gotovo prešibka. Z vztrajnim šolanjem pa bo lahlio kmalu preko začetniških težav. Ob priliki tega koncerta se je tudi pokazalo, kako zelo akustična je mariborska stolnica in da je baš radi tega za prirejanje cerkvenih koncertov zelo primerna. Za odlično predvajanje sila težke Tuske skladbe in umetniški užitek je bilo občinstvo, ki je stolnico čisto napolnilo, zboru Glasbene matice zelo hvaležno. Priporočljivo bi bilo, da se takšni cerkveni koncerti v vsaki sezoni prirejajo. Mozartov »Requiem<-, ki ga je predvajalo v lanski sezoni v baziliki Matere Milosti pevsko društvo »Maribor« in Grečaninova »Liturgia domestica« sta ustvarila v mariborski glasbeni publiki za cerkvene koncerte najugodnejše razpoloženje. Ll Slavje 32. topniškega polka. Na izredno svečan in slovesen način je obhajal včeraj tukajšnji 32. topniški polk svojo slavo: 10 letnica, odkar so baterije omenjenega polka v zmagovitem po-hodu prodrle na Gosposvetsko polje. Na okusno okrašenem dvorišču vojašnice vojvode Putnika so se že pred pol 11 jeli zbirati številni odlični povabljeni gostje. Navzoči so bili med drugim presvetli škof dr. I. Tomažič, podžupan dr. Lipold, okrajna načelnika dV. Ipavic in dr. Hacin, poveljnik 45. pp. polkovnik Dolenc ter zastopniki posameznih drž. uradov in patriotičnih društev Narodne odbrane, Združenja rez. častnikov, Jadranske Straže, J.-Č. lige itd. Najprej je prota Trbo-jevič izvršil obred sekanja kolača, nato pa jc opravil za kat. veroizpoved predpisane obrede garni-zijski svečenik P. Zavadlal. V zanosni slavnostni besedi je proslavljal polkovni poveljnik polkovnik Milan Radovanovič junaštvo polka, ki je Maribor rešil Jugoslaviji in ki se je s hrabrostjo udeležil zmagovite koroške ofenzive ter prodrl na Gosposvetsko polje. Zaključil je svoja topla izvajanja z vzklikom: »Naj živi Nj. Veličanstvo kralj Aleksander.« Po izvršeni defilaciji polka je nato domačin polkovnik Radovanovič povabil navzočne goste k zakuski. Ob tej priliki so poleg polkovnika Radovanoviča spregovorili še škof dr. Tomažič, ki je naglašal zaslugo polka, da je Maribor ostal to-stran drž. meje, okrajni načelnik dr. Hacin, ki je govoril v imenu odsotnega okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha ter podžupan dr. Lipold. Popoldne pa se je na vojašniškem dvorišče pričelo vojaško slavlje s pevskimi točkami, rajanjem in drugimi točkami. Ob včerajšnjem vojaškem slavlju se je znova pokazala strumnost in disciplina naše vrle vojske, z ljubeznijo udane Nj. Veličanstvu kralju ter predpostavljenim starejšinam. □ Maribor dobi zopet inšpekcijo dela? Z ozirom na intervencijo pedstavnikov Delavske zbornice pri banu dravske banovine glede vzpostavitve mariborske inšpekcije dela, ki se je svo;čas ukinila, se bodo bržčas izpolnile tozadevne ?clje prizadetih strokovnih organizacij po vzpostavitvi inšpekcije dela v Mariboru. Saj je jasno, da bo pač v industrijsko tako razvili banovini kakor je dravska banovina, ljubljanska inšpekcija težko mogla obvladati položaj. □ V splošni bolnišnici je umrl 56 letni posestnik Jakob Zemljič iz Marije Snežne. Njegovo truplo so prepeljali včeraj z avtofurgonom mestnega pogrebnega zavoda v domačo občino, kjer bod o vse splošno spoštovanega posestnika pokopali. □ lz vojaške službe. Premeščena sta častnika pri tukajšnjem 32. topniškem polku poročnik Ogo-relec, znani zimski športnik, ki pride v Kočane, ter podporočnik Džainonja, ki pride v Fočo. □ lz pevskega društva »Maribor«, Vsi, K i so se prijavili za izlet, naj pridejo sigurno drevi ob 19 v pevsko sobo. S seboj je prinesti denar za voznino. □ Gojenci veržejske gimnazije so polagali te dni na tukajšnji humanistični gimnaziji izpite iz posameznih predmetov in so se pri tem zelo dobro držali. Videlo se je, da morajo gojenci v omenjenem salezijanskem zavodu pridno študirati. □ Pred senatom trojice se je zagovarjal včeraj 49 letni Tomaž Zemljič iz Ba&kove, ki se ob-dolžuje, da je 17. marca t. 1. pri sv. Trojici v Slov, goricah odvzel Ludoviku Kosiču zavoj z blagom za dvoje hlač in potrebno podlago in sicer z namero, da bi si pridobil s prisvojitvijo omenjenih stvari protipravno imovinsko korist. Zakrivil je s tem dejanjem zločinstvo tatvine. Razpravo je vodil sodnik okrožnega sodišča Posega, dr. Lešnik in dr. Kolšek prisednika. Obtožbo ie zastopal drž. pravdnik dr. Hojnik. Zemljič je bil obsojen na 2 meseca strogega zapora. F! Zanimiva najdba. Pri renoviranju neke hiše na Koroški cesti so pri popravljalnih delih zaposleni delavci našli na podstrešju avstrijsko bombo, ki jo je prevzela vojaška oblast. Je pač precejšnja lahkomiselnost dotičnika, ki je polno bombo spravil na podstrešje, kar bi v danem položaju lahko postalo usodepolno. □ PoboljSujejo se Mariborčani. Redka stvar siccr, toda včeraj se je zopet zgodilo, da niso stanovalci pri Grafu sprejeli medse nobenega novega tovariša in bratca. Dan brez aretacije, V poslednjem času se takšni dnevi vsebolj ponavljajo; lepo jc, da postajajo tisti »na dnu« pridnejši in spokor-nejši. In tisti »na višinah?«... □ Nove klavniike pristojbine. Kraljeva banska uprava dravske banovine je odobrila mestni občini mariborski, da sme pobirati na mestni klavnici tele klavniške pristojbine: glavnina za 1 glavo (biki, voli, krave, telice) 75 Din, za 1 tele 18 Din, za 1 ovco, kozo jagnje ali kozlička 9, za eno svinjo preko 50 kg 30, za 1 svinjo do 50 kg in odojke 20, za 1 konja, žrebe 60. Oglednina za zaklana uvožena goveda, teleta, svinje: plačati je na oglednini toliko, kolikor znaša tozadevna klavnina. Ista pristojbina se plača za uvožene polovice teh živali. Za uvoženo meso v kosih za 1 kg govedine 0.75, za 1 kg teletine 0.18, za 1 kg svinjine 0.30. Ostale prstojbine ostanejo neizpremenjene. □ Binkošti v maribor. gledališču. Na Bin-koštno nedeljo, 8. t. m. se vprizori po daljšem presledku Straussova klasična opereta »Netopir«, to pot zadnjič v sezoni in pri znižanih cenah. Na Binkoštni ponedeljek, 9. t. m. se vprizori znamenita domača drama iz preteklosti Celjskih grofov »Herman Celjski« kot kmečka predstava pri najnižjih cenah z začetkom ob 15. uri. Zvečer ob 20. uri pa se vrši prva repriza tatinske komedije slavnega nemškega dramatika G. Hauptmanna »Bobrov kožuh«. □ Novi moderni damsko frizerski salon je otvoril Drago Juralič na Glavnem trgu pod Veliko kavarno. □ Birmance slikam po ceni in lepi izpeljavi, Foto Japelj, Gosposka 28. Celje & »Rigoletto« v celjskem gledališču, lznenada so se včeraj pojavili po Celju lepaki, glasom katerih se bo v petek 13. junija v celjskem mestnem gledališču pela opera »Rigoletto«, v kateri gostuje članica graške opere ga. Tinka Wesel Pola. & Hvalevredno pevsko stremljenje je treba priznati cerkvenemu pevskemu zboru v Vojniku pri Celju. Ob desetletnici svojega obstoja priredi ua Binkoštni ponedeljek v vojniški župni cerkvi ob 3 popoldne cerkveni koncert izbranih pesmi skladateljev Al. Mava, V. Vodopivca, Ig. Hladnika, R. Wagnerja, p. H. Sattnerja, St. Premrla in drugih. Vojnik je Celjanom prijetna nedeljska izletna točka, pa bodo izletniki na Binkoštni ponedeljek gotovo radi podprli idealni vojniški pevski zbor tudi s posetom njih koncerta. & Nočni napad v Aškerčevi ulici. Poročali smo, da sta bila v zvezi z nočnim roparskim napadom na go. Z. v Aškerčevi ulici aretirana mesarska pomočnika I. B. in P. F., zadnji čas v Celju zaposlena. Sedaj so I. B. izpustili, ker mu ni mogoče dokazati nobene krivde. & Tujsko gibanje. V času od 1. do 31. maja 1030 je posetil Celje 1651 tujec z 1834 prenočni-nami. Po narodnosti je bilo med temi 1363 Jugo-goslovanov, 223 Avstrijcev, 15 Nemcev, 23 Italijanov, 10 Madžarov, 12 Cehoslovakov, 3 Bolgari, I Poljak in 1 Holandec. Po poklicu pa so bili: 591 trgovcev in potnikov, 8 industrijcev, 43 uradnikov, 12 odvetnikov, 7 zdravnikov, 101 obrtnik, 9 dijakov, 405 delavcev in 475 oseb brez določenega poklica. Ptuj V petek, 0. I. m., sc vrši v tukajšnjem gledališču koncertno-opemi večer gospe Vide Zamejič-Kovičeve in gosp. Frana Neraliča. Vsestransko bogati spored se bo proizvajal po sledečem redu: P>. Ipavic: Nezakonska mati. Heethoven: V tem črnem grobu. Konjovič: Jur tri tri noči. Bosanske sevdalinke: Sidji mi draga, Svu noč mi soko. Grieg: Jaz ljubim te. Dev: Vzdih. Canič: Majka; dalje sledi operni del programa. Kienzl: Arija iz Evan-nika. Thomas: Arija iz >MignoiK. Leoncavallo: prolog iz .»Pagliaccevr. Verdi: Arija iz »Rigoletta . Bizet: Arija iz »Carinen . Verdi: Arija Ulrike iz Plesa v maskah . Gounod: Molitev Valentina iz Kausta . Verdi: Arija Renata iz ..Plesa v maskah-. P. n. publika se opozarja, da jiridno posega po vstopnicah, ker se mora v slučaju nezadostnega obiska koncert na žalost odpovedati. Kropa Da smo Kroparji z prevzv. g. knezoškof om zadovoljni, je izpričala proslava njegove 8<>letnice na Vnebohod. Vse hiše v trgu, skoro brez razlike, so bile (»krašenc z zastavami. Ob 10 se je pri kapelici, od koder se vidi v njegovo rojstno vas, ob veliki udeležbi vernikov vršila slovesna zahvalna služba božja. Zvečer pa je Prosvetno društvo priredilo lepo uspelo akademijo z izbranim sporedom: pevskimi in godbenimi točkami, govorom, dekla-macijami in dramatičnim nastopom otrok. Prireditev je bila zelo prisrčna, program dobro izveden. Ljudstvo se je razšlo z enodušno željo, da bi prevzvišeni še in še prišel med nas. Vselej bo dostojno sprejet kot dosedaj. Konj in jahačev pa imamo sami dovolj. t z društvenega življenja Pevski zbor Glasbeno Matice. Danes v petek vaja odpade. Prihodnja vaja v torek, K), junija ob 8 zvečer. Redni letni občili zbor pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske se vrši Ki. jun. ob 6 zvečer v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici z običajnim dnevnim redom. Bratje Karamazovi niso samo mojstrsko delo ruskega pripovedništva, ampak po pravici slovejo kot eno najbolj monumentalnih del svetovnega slovstva sploh. Bratje Karamazovi so tragedija brezmejne človeške slabosti, podlosti, zanikovanja in brez-danje pohote in obenem slavospev neumrjoče dobrote, hrepenenja po Bogu in vse odpuščajoče ljubezni, položene v človeško dušo. Ta roman Dostojevskega bo eden izmed listih redkih umotvorov človeškega genija, ki se bodo brali poleg Ilomera, Avguština, Danteja, Selcspira, Cervantesa, Goethejevega »Fau-sta«in Manzzonijevih »Zaročencev«, ko bo vse drugo pozabljeno. Ne samo ruska duša se nam odkriva v »Bratih Karamazovih«, ampak človeška sploh z vso svojo problematiko, nihajoča med »idealom Sodome« in »idealom Madonne* po besedah mojstra samega. Roman vsebuje dva uprav luksuriozno vezana zvezka, ki staneta v platnu 250 Din. Dobita se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. DNEVNO SVEŽE PRAZ.ENA KAVA vam prihrani denar.časindelo. Razpečava v kraljevina Jugoslavija Fran Ks. LeSnlk, Maribor. Cankarjeva ul. 26. »VODNIKOV TRS »T.5.- Spori tO letnica SK Svobode O binkoštnih praznikih proslavi športni klub Svoboda 10 letnico svojega obstoja ter priredi ob tej priliki dva nogometna turnirja, ki se bodeta vršila v nedeljo in ponedeljek dne 8. in 9. junija 1630 dopoldne in popoldne na igrišču ASK Pri-morja ob Dunajski cesti. Za svojo proslavo je športni klub Svoboda angažiral več prvorazrednih klubov ter priredi za binkoštne praznike zanimive nogometne tekme. Na dopoldanskem turnirju se bodo borili na zelenem polju najboljši delavski športni klubi Slovenije in sicer: SK Grafika in SK Svoboda II iz Ljubljane, SK Olimp iz Celja in SK Amater iz Trbovelj. Na glavnem turnirju pa sodelujejo sledeči prvorazredni klubi: ASK Primorje in SK Svoboda iz Ljubljane, SK Hajduk iz Sarajeva in Sportklub Red Star iz Knittelfelda. Ljubljanska športna publika bo tako imela priliko o binkoštnih praznikih videli lepe nogometne tekme in zlasti igro med SK Hajdukom iz Sarajeva, ki je bil dve leli prvak sarajevskega podsaveza in jf sedaj na drugem mestu prvenstvene tabele in ASK Primorjem. Tekme se prično dopoldne ob 9, po poldne pa ob 16 ter je prireditelj, da omogoči pri sostvovanje vsakomur, določil najnižjo vstopnino. Razne športne vesti Tekme za državno prvenstvo se prično 6. ju lija. Prvak Slovenije, Ilirija igra izločilne tekme z zagrebško Concordio; in sicer prvo tekmo v Ljubljani, drugo pa v Zagrebu. Za reprezentančno tekmo proti Bolgarski je postavil zvezni kapelan belgrajske in splitske igralce. Zagrebških igralcev ni postavil, ker igrata odločilno tekmo na isti dan llašk in Concordia. Bolgari vestno trenirajo za to tekmo in ni izključeno, da doživimo zopet neprijeten poraz. O binkoštnih praznikih gostujejo v naših športnih centrih samo madjarski klubi. V Zagrebu igra Ferenczvaroš proti llašku in Gradjanskemu, v Belgradu pa Ujpesti proti Jugoslaviji in B. S. K. Kot izgleda, se Madjaroin izplača sklenjeni športni mir . Kateri igralci bodo nastopili v .Montevideu še sedaj ni gotovo. J. N. Z. je direktno povprašal igralce, katere je zvezni kapetan predlagal. To postopanje J. N. Z. je čudno, kajti dosedaj je Zveza vedno potoni podzveze občevala z igralci. To jo znak. da J. N. Z. ne računa s tem, da klubi ne bodo dovolili svojim igralcem odpotovati v Montevideo. zato pa poskuša izvabiti igralce preko klubov. SK ILIRIJA, LAHKO ATLETSKA SEKCIJA. Danes v petek morajo biti ob pol 6 na igrišču sledeči atlelje: Banko, Dobovšek, Habič, Javornik, Omerza, Orel, Outrata, Pavšič, Rak, Schiffrer, Stegu, Stepišnik, Šoukal, Vrečko, Wildmanii, Zupančič Lado, Zupančič NeIIy. Prinesite s seboj opremo za treningi Mariborski šport Za binkoštne praznike se v Mariboru vrši lo ena tekma in sicer v nedeljo na igrišču S. K. Železničar ob 16: S. K. Svoboda:S. K. Železničar rez. I. S. S. K. Maribor gostuje za praznike v Gradcu ter bo odigral dve tekmi proti graškemu S. K. Hakoah. S. K. Rapid se pelje v Beljak In bo igral proti tamkajšnjemu Sportklubu prijateljsko tekmo. S. K. Železničar priredi v soboto turnejo in tio igral dne 8. in !). junija v Brodu proti S. K. Marsonija; lt. in 12. junija v Belgradu proti S. K. Železničar; 14. junija v Novem Sadu proti Radnički S. K.; 15. jun. pa z S. K. Vojvodina v Novem Sadu. Cerkveni vestnih Proslava blaženega Klavdija Kolombjera D. J. Beatifikacija, ki se je izvršila v Rimu !6. jun. lanskega leta, se slavi po drugih krajih katoliškega sveta v teku enega leta. V Ljubljani se bo slavila binkoštno soboto, nedeljo in binkoštni pon-deljek v cerkvi sv. Jožefa. O pomenu beatifikacijj je pisal Slovenec v Cerkvenem vestniku dne 16. jun. 1929. Bog ga je izbral za apostola tiste pobožnosti, ki je najpotrebnejša za notranjo poglobitev sodobnemu zma-terializiranemu in pozunanjenemu človeku: za apostola češčenja Srca Odrešenika sveta. 8. jan. 1880 ga je proglasil Leon XIII. za častitljivega služabnika božjega, lani dne 16. jun. pa Pij XI. za blaženega. V imenu Družbe Jezusove in 3000 navzočih zastopnikov, 62 Glasnikov Srca Jezusovega in 30 milijonov članov Apostolstva molitve se je takrat zahvalil general Družbe Jezusove za milost proglasitve. Beatifikacija se jc izvršila slovesno kakor je le v Rimu mogoče. Zjutraj 16. jan. na vse zgodaj so zaplapolale papeške zastave, nad glavnim vhodom v cerkev sv. Petra je visela velika slika Kolombjera. Ogromna ba-rolika vsa v zelenju in vencih. Ob 9 je cerkev sijajno razsvetljena in polna ljudstva. Ob 10 vstopijo kardinali, škofje, dostojanstveniki. Prečita sc papeževo pismo, s katerim se proglaša Kolombjer za blaženega. Nato odgrnejo sliko blaženega, visečo nad oltarjem Stola sv. Petra. Zapojo Tedeum, zaorijo orgije, zvonovi zvone po neštetih cerkvah, sledi sv, maša blaženemu v čast. — Popoldne ob 5 pride v srečo polno cerkev počastit relikvije blaženega sv. oče, viharno pozdravljen v vseh mogočih jezikih. Po blagoslovu z Najsvetejšim izroči general Družbe Jezusove sv. očetu prekrasen re-likviarij s svetimi ostanki blaženega. Sv. oče sc vidno ganjen zahvali in sc vrne v svojo palačo, znova viharno pozdravljen od tisočglave množice. Naj tudi Ljubljana kolikor more slovesno proslavi bcatifikacijo požrtvovalnega apostola presv. ^rca zlasti z — obilno udeležbol Glavni pogoj dolgega življenja Običajno se v krogih, ki sanio površno vedo, (i čem govore, misli in govori, da so veliki ljudje živeli neredno in nezmerno, celo da so bili alkoholiki, razuzdanci in slič-no. Posebno o umetnikih in književnikih se govori kakor o čudakih, ki žive neredno življenje, se udajajo gotovini opojnim užitkom, ki so za nas navadne zemljane neumljivi. Kdor tako misli in govori, ni resen človek, zakaj ni dovolj presojati velike ljudi skozi prizmo ozkih in temnih razmer, in ustvarjati zaključke na podlagi izkušnje, pridobljene v kaki zakotni kavarni, kjer par samozvanih genijev pri čaširi apsinta rešuje problem življenja in smrti, od vsega tega pa ostane človeštvu le kak verz, ki je stvarno vreden toliko kakor kaplja vode, vržene v morje. Kdor je preštudiral življenje velikih ljudi, bo spoznal, da razen redkih izjem niso bili alkoholiki, niti niso uživali kakega drugega opojnega sredstva- To velja posebno za velike mislece, učenjake in izumitelje, pa 3. Liszkiewicz, poljski obmejni komisar, ki jc bil ob znanem incidentu na nemško-poljski meji pri carinarnici Neuhofen ustreljen. tudi za umetnike, ki so doživeli visoko' sta-rosL Ce je kdo izmed njih imel to napako, je umrl mnogo prej. preden je dal človeštvu to, kar bi mogel. Zmernost je pogoj dolgega življenja in P« natančno preiščemo življenje velikih ljudi, vidimo, da so se skoro vsi držali tega načela. So pač tudi recepti, po katerih bi se morali duševni delavci hraniti in delali, da si na ta Tiačin ohranijo svežost mozga in možnost ustvarjanja. Tako se umetnikom, književnikom in glasbenikom priporoča mesna hrana, ki zelo vpliva na fantazijo, medtem ko se učenjakom, posebno matematikom, more priporočati tudi vegetarijanska, brezmesna hrana. ker je njihovo delo bolj kritično. Prehrana in dobro spanje sta glavna pogoja zdravega življenja. Če se pri tem še racionalno izkorišča čas, tako da delo ni preveč napeto, potem bomo dosegli to, za čemer vsi težimo — dolgo življenje. Zanimivo je. da so skoro vsi veliki ljudje bili v otroških letih bolehni, navadno že od rojstva nervozni in nagnjeni k raznim boleznim, medtem ko so se v poznejših letih čuvali in tako doživeli visoko starosL Znano je, da je marsikak velik človek preležal skoro vsa svoja otroška leta v postelji, čemur se ima zahvaliti za svojo poznejšo izobraženost, ker je ves čas porabil za premišljevanje, branje in pisanje. Tako je znana iznajditelj James Watt že kot otrok, zaprt v bolniški sobi, prebral mnogo knjig. Descarte, slavni filozof, je : W i . ■ r^.^r* - • ■ ' • a' >>• •• kot otrok ležal vsak dan do enajst ur v postelji, kjer je razmišljal o raznih filozofskih problemih- Pascala je v otroških letih silno mučil protin. Ležeč v postelji je bil prisiljen, da se z nečem bavi. Izbral si je filozofijo in matematiko in v tem ostane večen. Rousseau je bil pravtako vedno bolehen in se je bal smrti kakor vraga. Voltairja je mučil žolčni kamen, Dostojevski pa je bil božjasten in silno nežnega zdravja. Kljub temu j>a so doživeli visoko starost. Mnogi učenjaki in zdravniki trdijo in dokazujejo, da se imajo vsi veliki ljudje, ki so bili nagnjeni k raznim boleznim, zahvaliti samo svoji veliki inteligenci, ki jih je navajala k previdnosti in zmernosti, da so dosegli visoko starost, v kateri so še vedno ustvarjali znamenita dela. Tako je Humbolt doživel 00 let, Nevrton 84, Herscliel 84, Oalliled 78, La-place 78, matematik Gaufi 78. Visoko starost so dosegli tudi Leonardo, Michelangelo, Tolstoj, Amper, Ibsen, Dostojevski, Victor tlugo, Bismarck, Edison, Clemenceau in brez števila drugih. V splošnem je redko, da bi kak velik človek umrl pred štiridesetim letom, kakor n. pr- Pascal, čigar živčevje je bilo uničeno že v otroških letih. Spinozza je doživel 50 let, živel bi pa mnogo delj, da ni pri delu porabil preveč energije, poleg tega se je pa tudi preslabo hranil, tako da je pogosto po več dni živel samo <>d mleka iu kruha. Res pa je, da so misleci in učenjaki, torej tisti, ki delajo bolj kritično, živeli mnogo delj kakor umetniki in pesniki, katerim je potrebna fantazija. To velja posebno za skladatelje, ki večinoma ne dočakajo prav visoke starosti, merila pa pri skladateljih ne smemo vzeti po Mozartu, ki je legel v grob še prav mlad, marveč moramo pogledati tudi j>o drugih: Verdiju, Wagnerju, Lisztu, Slraussu itd., ki so vsi živeli nad šestdeset let. Iz vsega tega vidimo, da so veliki ljudje živeli mnogo delj, kakor se to navadno misli, za vse to se pa imajo zahvaliti svoji inteligenci, ki jili je navajala na zmernost in red pri delu, prehrani in uživanju, kar je glavni pogoj dolgega življenja. Univerza Aurore v Šanghaiu Medicinsko fakulteto univerze Aurore v Šanghaju je obiskal predsednik mednarodnega odbora za zdravstvo, dr. Reichmann. Spremljali so ga Hoang-Tsefang, pomočnik miti. za nar. zdravje v Guherniji Cou Min, delegat osrednjih poslov in Siao-Ceki, namestnik ministra za trgovin ^in industrijo. Ped vodstvom rektorja univerze in profesorja Song-Kouo-pina so si ogledali secirno dvorano in kemični laboratorij te univerze, prav tako oddelke v 'bolnišnici Sv. Marije. I)r. Reichmann je očitno kazal svoje zadovoljstvo in ves zavzet ni štedil s pohvalo. Ta organizacija je pa res popolna! Medicinska fakulteta na univerzi Aurore je ena najlepših, kar sem jih kdaj videl, je rekel. Umor v jezi Na Dunaju je policija aretirala neko Emilijo Buchner, ki je vrgla v svojega moža, kleparskega pomočnika Ferdinanda Buchnerja, lonec z vrelo vodo. Moža so z nevarnimi opeklinami prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl. Žena je dejanje takoj priznala in se zagovarja, da jo je mož toliko časa dražil in se ji pačil, da se je morala maščevati nad njim. NeKsa in boj proti opojnim strupom V nekem bazam v Kairu je živel trgovec Ah med Sahi s svojo lepo ženo Nefiso, dokler niso nekega dne prišli policisti in ga iztrgali iz rok njegove jadikujoče žene. Preiskali so njegovo trgovino, zaplenili več zavitkov hašiša in heroina (opojna strupa) in Alimed je prišel pred sodišče. Trdovratno je tajil, da bi trgoval z opojnimi strupi in jo s solzami v očeh zatrjeval, da je moral neki sovražnik vtihotapiti strii|> v njegovo trgovino. Ker so pa taki izgovori zelo običajni, ga je sodišče kratkomalo obsodilo na tri leta prisilnega dela. Nefisa, ki je v sodni dvorani čakala na sodbo, se je glasno jokajoča zgrudila, se nikakor ni hotela pomiriti in so jo morali s silo spraviti domov. Alnned je šel v ječo, potem ko mu je njegov bratranec, ki je verjel v njegovo nedolžnost, obljubil, da bo skrbel za Nefiso in jo čuval. S tem pa je bratranec Abdu el Hamid prevzel nalogo, kateri ni bil kos, zakaj že nekaj dni pozneje se je Nefisa čisto izgubila, pohajala po ulicah in se končno preselila k nekemu prijatelju, ki je bil znan po svoji izredni moči in so se ga kot pretepača vsi bali. Abdu jo je skušal spraviti na pot čednosti, povabil jo je ponovno v svoje stanovanje in ji obljubil, da bo skrbel zanjo bolj kot za seslro, če hoče pri njem počakati na vrnitev svojega moža, Nefisa pa je gostoljubje odklonila in se vrnila k svojemu prijatelju. Abdu, ki mu je bilo silno hudo, ker ni mogel držali Ahmedu dane Starosta nemških škofov, augsburški škof dr. Maksimilijan Lingg, je tc dni umrl v starosti 88 let. prijatelju in izrekel sum, da sla ga za to obdolžila, da bi ga spravila s poti. Najbrže sta v njegovi navzočnosti skrila strup pod pod njegove trgovine in nato policiji naznanila skri vališče. Nefisa in njen prijatelj sta bila poklicana k sodniji in ]>o kratkem zaslišanju aretirana, Abdu jia spuščen! Izjavil je, da ne b< prej miroval, dokler ne bo dokazana tudi ne dolžnost njegovega bratranca in ta izpuščen h zapora, ker ni dvoma, da je tudj njega Nefisa spravila v nesrečo, da bi bila prosta. V X* *TA».- < w<-. V -V. >. , ' J. . . Lm^tT^^^f ■ - , ** ■ t 5000 berlinskih pevcev je priredilo te dni koncert v dvorani berlinske brezžične jjoslajc. Na levi dirigenta Wiedemann in prof. Riidel. obljube, je sklenil, da se bo nad Nefiso maščeval in jo radi zakonoloma spravil pred sodišče. Obiskal jo je in ji še enkrat očital njeno po?etje, pa sta ga Nefisa in njen prijatelj tako obdelala, da je bil revež ves krvav. Šel je k sodniku. Ko je prišel domov, je bil aretiran, ker ga je Nefisa naznanila radi trgovanja z opojnimi strupi in je policija pod podom njegove trgovine našla večjo množino hašiša, pred preiskovalnim sodnikom je Abdu protestiral in zatrjeval svojo nedlžnost. Pripeljal je več prič, ki so povedale, da se je že nekaj dni po obsodbi Ahmeda Sahisa razširila vest, da je v resnici nedolžen in žrtev spletke. Istočasno je Abdu povedal zgodbo o Nefisi in njenem _ PEGE - odstrani tako! in brez sledu „Creirie Orlaiol" Dobiva se v lekarnah, drogorijnli in partumerijah. Znlo Ka: »Cosmoehernia. Zagreb. Smiftiklnsovn 23. Telefon 4D-90 atentat na francoskega n ministrskega predsednika Tardicu-a? Nekoliko pred kolodvorom Monlereau južno od Pariza jc skoči! s tira brzovlak, namenjen v Marseille, ker je bil na tračnice postavljen mal vagonček. Del vlaka je bil popolnoma razbit. Pri nesreči jc bilo sedem mrtvih in 30 hudo ranjenih. Sumijo, da gre za napad na ministrskega predsednika Tardieua, ki se je malo prej peljal po isti progi. Sama se je izdata V Berlinu je policija aretirala blagajničar-ko nekega velikega koncema radi poneverbe. Blagajničarka je že priznala, da je v zadnjih letih poneverila nad stotisoč mark (okrog 1 milijon 400.000 Din), katere je zapravila s svojim prijateljem. Uredila si je elegantno stanovanje, kjer so se skoro vsak dan vršile pojedine. Poneverbe so odkrili čisto slučajno. V njenih knjigah so našli majhno računsko napako, ki ni bila s poneverbami v nobeni zvezi. Blagajničarka je pa mislila, da so poneverbe že odkrite in je pisala voditelju koncema, še preden se je pojavil najmanjši sum. pismo z grožnjo, da bo policiji naznanila, da je zagrešil različne nepravilnosti, če jo bo radi poneverbe ovadil. Voditelj koncema je nato pismo izročil policiji, ki je blagajničarko aretirala. Radio Programi Radio-Ljubliana > Petek, 6. junija: 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert radio-orkestra 19.00 Olga Knez: O notranji šolski reformi in pouku samem 19.30 Dr. Stanko Leben: Italijanščina 20.00 Riharjev večer, izvaja cerkveni pevski zbor z Viča 21.00 Koncert radio-orkestra 22.00 Časovna napoved in poročila. Sobota, 7. junija: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18 Koncert Radio-orkestra. — 19 Ivan Martelanc: O zavarovanju. — 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. — 20 Prenos iz Belgrada. — 22 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. Drugi programi! Sobola, 7. junija. Belgrad: 18 Jazz na ploščah. — 19.30 »Kdo še plača«, komedija. — 20 Arije in dueti iz modernih oper. — 21 Violinski konceri. — Budimpešta: 12.05 Koncert Radio-kvarteta. — 17.30 Vesela ura. — 18 Koncert orkestra. — 19.30 Preno? opere. — 22 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 15.30 Koncert orkestra. — 17.30 Začarana princesa. — 18.30 Pevski in klavirski koncert. — 21 Slavnostni večer iz Salzburga. — Milan: 19.15 Večerni koncert. — 20.45 Komedija. — 21.15 Velik1 koncert komorne glasbe. — Pra^a: 20 Večerni koncert ruske glasbe. — 21 Šlagerji. — 21.30 Plošče. — Langenberg: 20 Veseli večer. — Rini: 17.30 Popoldanski koncert orkestra. — 21.02 Pester koncert. — Berlin: 19.30 Pesmi. — 20 Dunajčani v Berlinu«, spevoigra. — 21 Veseli večer. — Kali. vire: 18 Večernice. — 20 Proslava St. Moniuszka. — 23 Plesna glasba. — Toulouse: 18.35 Šlagerji. — 19 Konceri solistov. — 19.40 Šlagerji. — 20.15 Akordeon. M. Ostrava: 19.85 Zabavna glasba. — 20.30 Iz Bezdručove domovine«. — 20.50 Zabavna glasba. — 22.23 Koncert vojaško Samo še 4 dni bo VhI znaki kažejo, du se interes za kupčije vodno bolj dviga, kajti le še 4 dnevi nas ločijo od zaključka velesejma, ki ho H. t. m. Pozdrave in čestitke ob priliki desetletnice Velesejma je postalo nebroj korporacij in osebnosti iz. vseh krajev države, pa tudi iz. inozemstva, kar kaže, kako velik ugled uživa ljubljanski velesejem vsepovsod. Med drugiim sla poslala svoje pozdrave •udi gozdarski in rudarski minister dr. Anton Korošec in minister dvora li .levtič. Vedno več prihaja na velesejem trgovskih interesentov. Obisk trgovcev iz cele Slovenije, pa tudi iz drugih delov države je prav znaten. Samo danes n. pr. so prišli ua velesejem interesenti iz raznih srbskih krajev, nadalje dalmatinskih otokov, liosne tn Hrvatske. Sejem je obiskala tudi večja skupina ameriških Slovencev, ki so prišli na obisk v domovino. Izmed predmetov, ki so bili v ospredju interesa, moramo omenjati, da so se sklenile kupčije v lutkariji, katero proizvajajo naše domače tvornice; kupovali so se električni aparati, štedilniki iz češkoslovaške, nadalje češki šivalni stroji, pletilni tlroji itd. Interes je bil tudi za aparat za moderno Ivsdasirija v Sloveniji Že v jeseni 1929 ie šla konjunktura za lesno f 11 d u s t r i j o vidno navzdol, zlasti ker se je na zunanjih tržiščih pojavila močna ruska konkurenca. Domače povpraševanje je minimalno, izvoz popušča vsled splošne stagnacije. Zato popuščajo tudi cene, dočim se večajo zaloge v skladiščih. Naši premogovniki so dosegli v letu 1929 posebno velik promet. Že v zimskih mesecih pa je prišlo do zastoja, iz katerega je nastala težka kriza. Tačasno stanje se mora označiti kot izredno iežavno. Proizvodnja se mora reducirati in se bo le počasi zopet povečala. Zaposlenost naše industrije železa in jekla je bila že proti kocu leta 1929. občutno zmanjšana. Depresija je zadobila zlasti meseca januarja t. I. akuteu značaj. Še sedaj je stanje naročil manjše nego lansko leto. Ta pojav ne opažamo samo pri1 nas, marveč je tudi Železarna v Zenici meseca aprila t. 1. ustavila obratovanje kar za tri višji ceni kupljenih sirovin. Kar posebej tiče čevljarske industrije, se promet zopet dviga na prilično normalno višino. Naši tekstilni industriji se je z iz-vestne strani že večkrat očitalo, da ii gre predobro. Pri tem se je j:>opoliionia prezrlo, da je ta široka v vseh okrajih, kjer delajo njeni obrati, v izredni meri prispevala v povzdigo blagostanja prebivalstva. Tudi so se prezrle velike težkoče, ka-«ere mora premagati, ako naj uspeva. Te težkoče os. 85.25—85.625, 7% pos. Drž. hip. banke 84.75—85, Pos. mesta Zagreba 75 b. — Bančne delnice: Hrvatska 50 d, Katolička 30 do 38, Potjo 58—58.50 (58), Kreditna 96—100 (96), Union 196—197, Jugo 70.80. (79—79.50), Lj. kred. 120 d, Medjunarodna 61 d, Narodna 8.270—8.825, Obrtna 36 d, Praštediona 900—905. Etno 170 b, Srbska 180—185, Zemaljska 130—133, — Industrijske delnice: Nar. šum. 24 d, Guttmann 160 do 170, Slaveks 72—75, Slavonija 200 d, Našice 1.350 1), Danica 112, 114, Pivara Sar. 160 d, Šečerana Osjek 372.50—380, Nar. mL 20 d, Osj. Ijev. 175 d, Brod. vag. 113 d, Union 120—130, Vevče 120 d, Isis 32—36, Ragusea 400--410, Oceania 195—210, Jadr. plov. 515 d, Trboveljska 438—440 (438, 440),' lmpuk 51—55. Belgrad. Narodna banka 8.280-8.850, !')'< inv. pos. zaklj. 88.25 (15.000), agrari 55—55.50, vojna škoda 441-442, 11. 456 (zaklj 1000). 7% Bler. pos. 86.75—87.50, 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 88.75. Daiutj. Don. sav. jadr. 92.90, Wiener Bankve-rein 18.25, Creditaustall 47.60, Escomptoges 161.25, Union 24.50, Guttinan 20.15, Alpine 26.—, Trboveljska 53.50, Kranjska ind. 86.50, Prager Hišen 353.—, Rima Murany 80.30. Les Povpraševanje je za hrastove obrobljene plo he 25, 50, 76 mm, 25 nun od 65 cm naprej, ostalo od 80 cm naprej, za sir. neobroblj. bukovino od 2 do 4.50 111, od 18 cm Sir. naprej, 27/28 cm med., za smrekove, jelkove deske 7. 5, 0 m, 30 24, 25 cm šir. ,7, 5, 6, 2 cm deb., za inadriere 4—6 m. 70 inm za več vagonov bukovih mettišč 27X27 mm, 1. 1.10 m, za I vag. (12.000 kg) javorjevih hlodov, od 54 cm sred n j. premera, dalje 1.75 m. Ponujajo se: škorete 13 mm od 16 cm naprej med. 23 26cm 200 kub. metrov tramičev (filerjev). Žito Danes je položaj na žitnem trgu bil mirnejši, promet nekoliko manjši, vendar cone niso izpreme-njetie. Pšenica gornjebačka velja še nadalje 212.50 nakladalna postaja, koruza bačka 97.30—100, srom-ska 100—103 nakladalna postaja. — Povpraševanje po pšenični moki je jako intenzivno, seveda lo pc ničli, ponudb skoraj nič. — V ostalih |>redmelih je položaj povsem neizpreinenjen. REKIAMA* SLOVENCU' najuspešnejša' Specialna tvornica strojev K. Urdanovsky, G. m. b. h- Rossitz Generalni zastopnik za Jugoslavijo: N. Kulberg, Zagreb, Medasna ulica IS OGLEJTE SI NAS LASTNI PAVILJON NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU Potrti vsled globoke žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena Dora Lavrič dne 5. junija po mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Truplo blagopokojne prepeljemo iz Ljubljane na Rakek, kjer se bo vršil pogreb v soboto dne 7. junija 1930 ob 'A6 popoldne iz cerkve sv. Urha na pokopališče istotam, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Rakek - Ljubljana, dne 5. junija 1930. ŽALUJOČI OSTALI. Meslm pogrebni uvod » LJubljani • ' • >■'■ ■ - ti i" ", • ■•V o: v , ^'V- -•.-., • i • .-v « • NJ Tudi danes je bil devizni promet znaten, posebno v devizah Newyork, Berlin, Praga in Dunaj. Tečaji so izkazovali zopet nekoliko slabejšo tendenco. Narodna banka je kakor običajno intervenirala v vseh zaključenih devizah. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2277,— bl„ Berlin 1349.75 — 1352.75 (1351.25), Bruselj 790.08 bi., Budimpešta 989.98 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 796.80 do 799.86 (798.36), London 274.70—275.50 (275.10), Nevvvork 56.41—56.61 (56.51), Pariz 222,— bl„ Praga 167.55—168.35 (167.95), Trst 296.61 bi. Zagret). Amsterdam 2274,— do 2280.—, Berlin 1349.75—1352.75, Bruselj 789.08—792.08. Budimpešta 989.98 bi., Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.86—799.86, London 274.70—275.50, Madrid 700 bi., Ne\vyork 56.41—56.61, Pariz 221.— do 223.—, Praga 167.55—168.35, Trst 295.552—297.552. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 8.7 milj. dinarjev. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa Marija Ščurk zasebnica dne 5. t. m. po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 7. junija 1930 ob 4 popoldne od doma žalosti, Lepodvorska ulica št. 35 (Sp. Šiška) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. junija 1930. IVAN, ALOIS, FRANJO, sinovi. NEŽKA, FANI, IVANA, hčerke in vse ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. E? rff-/'VMM Ml-Vf ••J:<. . ■ .-.v-^^jrcV^flSi .a W o 2P«wo S •• N ^ «00 ■§-Slino B ..os coca '3 -J-ir * ..pos nO .. « g S* 5 « S „;« -s? >"3 c . f- n .a o ' _ ■3 1 I 1-So-sSl »Ouq . 2 ii ^ 03 !«*> S »i a « m .!= , * Q I N5 I q. - o _ ^ « ■ ° ~ ^ U . Q -- —. •sui" 6"> C So _ O > i *J 2 - *> n •sn a a n « loagtf' I Maurice Constantin Weyer: 48 Človek se sklanja čez svojo preteklost. . • Ne vem zakaj, a čim bliže sem bil svoji hiši, tem bolj sem izgubljal svoje ravnodušje, ki se je bilo v mojem neštetim nevarnostim izpostavljenem življenju udomačilo ter mi pomagalo tudi preko tega strašnega dogodka. Moji živci so mi odpovedali in začel sem se tresti po vsem životu. Z vso silo sem se obvladoval ... Poleni sem si skušal predstavljati, kaj bi bilo, če bi me bil Archer zadel ... Saj mnogo ni manjkalo. Le mala majcena nespretnost ali razburjenje, ali celo le kak nepreviden moj vzgib pri rezanju srnjaka ... Če bi bil zadel, bi bil padel prav čez žival... Le malenkosten poznejši aranžma v snegu bi bil potreben, Smrtna nezgoda francoskega farmerja na lovu« iti podnaslov bi se glasil v zavestni ironiji: »Nosil je rjavo lovsko opravo in tovariš ga je zamenja! z jelenom.« Na to sem moral misliti, ko sem od-pahnil dveri. Archer je streljal name!« sem zaklical. ko sem vstopil. >Evo njegove karabinke.« S to besedo sem zal učil orožje s svojo okrvavljeno roko v kot. Hannah se je zastrmela v mojo roko, ki je bila omadeževana s strjeno krvjo. Oči so se ji razširile, pobledela je, opotekla se, tiho zaječala in se težko zgrudila. Obležala je na mestu. Treba ji jc bilo pomagati. Baby Lucy je bruhnila z žalostno tn-Ijenje. Kje je voda? Kis? Cognac? ... Prišla je k sebi in rekla z ugašajočim glasom: Ubil si ga, sovražim te.« To mi je za hip vzelo besedo, nekaj me je davilo v grlu. Da pridem do sape, sem si z nervoznimi prsti odtrgal gumbe od svoje srajce in vrgel ovratno ruto raz sebe. Potem sem skušal — dolgi lasje so mi viseli čez čelo in oči — tolmačiti: /roda ... lju ... lju ... ljuba ...« Ne kliči me več tako... Archer je vendar streljal name...« ... Lažeš! tz njenega glasu je kipelo sovraštvo in njen kazalec me je obtoževal. Ubil si edinega moža, ki sem ga kdaj ljubila, edinega, ki ga ljubim.« Da! To mi je zalučila v obraz. Zdaj zdaj sem mislil, se bo zemlja odprla in me požrla. Obmolknil sem kakor obtoženec, kateremu je dokazana krivda. Nisem našel odgovora na ta očitek, dasi bi se bil mogel otresti z eno samo besedo. Vse to mi je postalo brezpomembno spričo strašnega priznanja, ki ji ga je izvabila pravkar njena obupna bol. Archer! Naj bo! Toda jaz, jaz! Vse moje življenje se je razrušilo in ob ušesa mi je udarjalo njeno ilitečc jec-ljanje: >Tako ie bil dober z menoi... on ... vrnil... vse to... trpela sem... mrtev! Ti si ga ubil!... Nikdar... niti ene nežne besedice... Pekel... življenje s teboj... on me je tolažil ... bil dober ... li si ga ubil... zaradi mene... sovražim te!« Komaj da sem opazil, du so se ji spet začele obračati oči in da jo je spet obšla nezavest... Babv Lucy jc zaslutila, da se nad njeno glavo odigrava drama. Sesala je svoj prstek in ni vedela, za katero stran bi se zavzela. Nazadnje je našla jokajo zavetje ob mojih nogah. Tedaj je spravil 'nov napad srda Hanno pokonci. Strastno mi jc ugrabila dete. Ne dotikaj se ga, morilca!« je zarohnela nad njo. »Ubil te bo, mene bo ubil, kakor jo ubil moža. ki je bil boljši od njega. Bodeča bolečina v srcu ni hotela prenehati. A počasi sem dobil spet oblast nad seboj in setn dejal: Lasa nui nisem skrivil, temu... temu... človeku ... Pustil sem ga živeti, le orožje sem mu vzel iz rok, potem, ko me je hote! umoriti ... Pojdita, radi mene, skupaj kamor hočeta .. . Odšel sem iu zaloputnil vrata za seboj. * Zunaj sem trezno premislil položaj. Torej nio Archer in Hanna varata!... Od kedaj neki se to dogaja?... Od časa velikih nakupov v \Vinnipegu! ... Zame zanemarjena, za onega pa kokelna in elegantna! ... In jaz, norec, sem ji še nasvete dajal — presneto spačen mi je zvenel moj grohot v ušesih. Potem je sledil čas nepričakovane pozornosti z njeno strani, ki sem jo tolmačil kot hvaležnost. . .! Stara pesem!... Da, stara, prastara pesem ... večna prevara, z večno istimi, preprostimi sredstvi.., O Bog, kako smo moški včasih neumni I MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica I-50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas S Din. Oglasi nnd devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko) — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Službodobe Pošteno dekle katero zna kuhati in sobe pospravljati, sprejme dr. Vlatko Milkovič Varaž-din. Gospodinjo za večje kmetsko posestvo iščem. Ponudbe pod »Gospodinja« na upravo »Slovenca« pod št. 6538. Za 1. julij se iščejo: natakarica, sobarica, ku-.larica in točaj (Schank-bursch), kateri bi znal tudi jagnieta peči in prašiče klati ter delati klobase. - Ponudbe: gostilna Kajfež, Ljubljana, Flo-rijanjka ulica 4, II. nad. Pouk Šoferska šola L oblast, konc.. Camemik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavtol. — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje. Elektromotorje transformatorje — razne stroje — elektromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove iz zaloge bivše firme »Transformator«, prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cic. Skladišče Ljubljana — Glince. I Stanovanja Dieselmotor 30 HP, se proda po ugodni ceni. Vprašati na upravo »Slovenca« pod »Dieselmotor« št. 4158. Stanovanje dvosobno, s pritiklinami in vrtom, se odda takoj v najem v naših hišah na Brinju. Podrobne informacije pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka 8. incssa Parna žaga sdina te vrste, v centru gozdnatega kraja, 25 km od železnice, se zaradi pomanjkanja kapitala da zelo ugodno v najem ali se sprejme event. družabnik z večjim kapitalom. Je eno leto v obratu, novi delav. stroji. • Naslov sporoči uprava -Slov.« pod »Redka prilika« št. 6405. Deutz-motor 30 PS (ladijski), proda Šimcc, Ljubljana, Lončarska steza 6. Otroška posteljica so proda. Metelkova ulica št. 1, pri hišniku. Poslovne prostore :a trgovino ali pisarno ob Dunajski cesti, oddamo v najem. Dve sobi na ;esto in ena na dvorišče. Dddati je v najem tudi rečje pisarniške prostore ;>b Pražakovi ulici. Re-ilcktantje naj sc oglase on Zadružni zvezi, Dunajska cesta 38/n. 1G33EB Registrirno blagajno kupim. Ponudbe na upra vo »Slovenca« pod »Bla gajna«. II Glasba Pianino črn, dobro ohranjen, ceno proda Kaučič, Rožna dolina cesta X, št. 4. Orgle, harmonije piščalc in ventilatorje za orgle izdeluje po nizki Anton Dernič, izdelova telj virgel, lovljica. P, t. kupcem klavirjev sporočamo, da razstavlja svetovno znana češkoslovaška tvornica klavirjev »Dalibor« v Zakolanech pri Pragi, Č. S. R., svoje prvovrstne KLAVIRJE in pianine na velesejmu v Ljubljani, paviljon E 17. Cene brezkonkurenčne -lep zvok - ugodni plačilni pogoji. Prodamo Puhasto perje kilogram po 38 Din t pošiljam po povzetju i mani 5 kg. - Potem čisiu belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brczovič, Zagreb, llica 82. Kemič. čistilnica perja KOMENINBSTE imiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiimimmimiimiiiiiiiiiiiiiiii CEVI iiiminiiiimmiiiuiiiiiiimimmmmi v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno na zalogi MATERIAL trgov, družba z omej. zav. LJUBLJANA-DUNAJSKA 36 a Telefon 27-16 Brzojavke: Material Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244 Več umivalnikov z marmornatimi ploščami proda hotel Štrukelj. Delikatesno trgovino vpeljano, z večletno najemninsko pogodbo, vsled bolehnosti prodam na prometni cesti v Ljubljani. Ker so lepi prostori in izložbe, bi se dalo uvesti še druge predmete. Naslov v upr. -Slovenca« pod št. 6499. Kleparske stroje tvrdke Mach & Fischer, Hronov, različnih vrst -ima stalno v zalogi Rudolf Deržaj - Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. (Modroce (žimnice) po 35 Din predelujem. -Vsa tapetniška dela po najnižjih cenah. Pridem delati tudi na dom. — Slavič Franc, tapetništvo, Rimska c. 5, Zabjak 14. Ribiči! Prvikrat na ljubljanskem velesejmu v paviljonu H 226 razstavlja neki predmet za vas največja nemška tvrdka Fritz Ziegen-speck, Berlin. - Tovarniške cene. Pletilni stroj 10/120 osemključni, z lastnim motorjem, takoj naprodaj. Trgovina pri »Solncu«, Ljubljana, Pogačar-jev trg. Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20. II Obrt Na birmo ostanejo najlepši spomin: ure, zlatnina, katero kupite najceneje pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9._ Foto Holynski Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6. - Solidno delo! Hitra postrežba! 100 kg koruze Din 142 »šrot« Din 152 prodaia proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Koruzo za Krmo oddaja najceneje veletrgovina žita in moke A. VOLK, LJUBLJANA Resi jeva cesta 24. Za birmo mimiiimiiiiiiiiiiiiuiHiimiiiiMimiii ure, zlatnino in sre-brnino s 15% popust. IVAN P A K I Ž Ljubljana Pred škofijo štev. 15. Materijal za nasip se dobi pri novozgradbi gostilne Turk, Streliška ulica. Strojne tovarne in livarne i: v Ljubljani Izjava Podpisana Franc Gologranc, stavbenik v Gaberju pri Celju, oziroma v Konjicah, in Anton Strašnik, gostilničar v Konjicah, obžalujeva vse žalitve, ki sva jih v zvezi z dopisom v »Jutru« z dne 2. marca 1930 iznesla zoper gospoda F. Tovornika, arhidijakona v Konjicah, ker so vsi iznešeni očitki brez vsake podlage in popolnoma neutemeljeni. Obžalujeva to tembolj, ker vsebujejo ti očitki netakten in nedostojen napad ne samo na osebo prizadetega, ampak tudi za njegov položaj in stan. Gosp. F. Tovorniku pa se zahvaljujeva, da je umaknil predlog na kaznovanje. Anton Strašnik s. r. Franc Gologranc s. r. Najboljša banka je Nikoprost! Če danes vložite 76 Din, boste čez leto dni imeli vsaj 800 odstotkov obresti. To se pa že izplača, kaj? Ta banka je najbolj varna in je — Vaša! Kdor naroči 5 steklenic, dobi poštnine prosto in plača samo 280 Din. Naročite takoj! Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 17/b. Izmed sodobnih književnih izdaj so in 0 i priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60-—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Koncesionirano elektro-tehnično podjetje. HAVLICEK FRAN LJUBLJANA, Sv. Petra c. 5. — Telefon 3421 Napeljava in poprava elektrotehničnih naprav v mestu in na deželi. Strokovna poprava elektrotehničnih aparatov. Predelava električnih likalnikov, kozmetičnih aparatov. Preizkušnja strelovodov. Proračuni brezplačno. Postrežba tožna. Cene zmerne Najnovejši izum Najnovejši izum Stranski jarmenik Oglejte si na velesejmu ta stroj, ki vsled nizke cene in visokega dejstva prekaša vse dosedanje podobne stroje Oglejte si na velesejmu ta stroj, ki vsled nizke cene in visokega dejstva prekaša vse dosedanje podobne stroje A IM T O X Y D N T O X Y O jugoslovanskega izvora neuničljiva nestrupena pri uporabi štirikrat izdatnejša dvakrat cenejša kakor minii najboljša najekonomičnejša ZAŠČITNA BARVA PROTI RJI RUDARSKA ZDRUZBA TR0JANA Dunajska cesta 1/IV. — LJUBLJANA JE V PRODAJI; A. Keber, Liubljana, Marijin trg 2; Fr. Berjak, Krain ; Udovič & Lampe, Novo mesto; Ed. Povalej, Maribor, Meljska 29; Iv. Žega, agentura, Murska Sobota. S Prostovolj. javna draži] a Dne 7. junija 1930 ob 3 popoldne se bo vršila v Javnih skladiščih tvrdke Javna skladišta, družba z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta 33, prostovoljna javna dražba sledečih avtomobilov: SPA 26 KS, Supeisport, odprt, 4 sedežen, malo vožen, v brezhibnem stanju; SPA 34 KS, Coupe, zaprt, 7 sedežen, v brezhibnem stanju; LANCIA 21 KS, Torpedo, limuzina, 4 sedežen, v brezhibnem stanju; PEGEOT 5/12 KS, tipa Quadrilelte, 4 cilinderski, 4 sedežen, malo vožen. Avtomobile si interesenti lahko ogledajo med poslovnim časom od 8 do 12 in od 2 do 6. Skladiščna uprava. Nevarnost - zdravju otrok! Strašen mrčes najde mnogo žrtev mea malimi otroci Slabeč odpornost, okužujoč hrano, noseč bolezen nežnemu nebogljenemu telesu jc mrčes največja kuga vsakega otroka. Škropi s FLIT-om. FLIT je smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom, stenicam in njihovim jajcem. Tebi ne škodi. Ne pusti madežev, Ne zamenjaj FLIT-a z drugimi različnimi sredstvi Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom Zastopniki, šole, trgovci S. dr. poselite nas na Velesejmu Paviljon »H« 570 - Jugoautomat! Kdor rabi vreče Kupi jih 1101-ceneje Pri tvrdki: 1 ' liirho rssahar • Ljubljan a - Slomškova ulica št, 11 naglo usmrti. Najvišji je poklical k Sebi v boljše življenje našo nad vse ljubljeno, predobro mamico, gospo Uršulo Gerbic Po težki in mučni bolezni je dne 4, junija ob pol 5 zjutraj, previdena s tolažili svete vere, v 61. letu starosti za vedno zatisnila oči. Pogreb bo 5. junija ob 4 popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše se bodo brale v frančiškanski in trnovski cerkvi. Priporočava jo v blag spomini Ljubljana, dne 4. junija 1930. STANKO, VERA. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani Karel Ceč Izdajatelj; Iran Itako t ec, Uredniki Franc Kremiar,