Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnin« prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
/v
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
YrednlStvo je v Semeniških ulicah h., št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */«6. uri popoludne.
tžitev.
v Ljubljani, v četrtek 10. decembra 1891.
Letnik: XIX.
55
Državni zbor.
Z D u u a j a , 7. decembra.
Ministerstvo poljedelstva.
Danes so je pričela razprava o proračunu ministerstva za poljedelstvo, pri katerem se je oglasilo čez 40 govornikov. Med njimi so skoro vsi slovenski poslanci, katerih pride pa le nekaj do besede.
Prvi je govoril dr. Roser in v posebni resoluciji priporočal kmetijske zadruge, kakoršne so v Belgiji, na Nizozemskem in Francoskem. Tudi se je potezal za setev lanu in za vravnavo Aupe v čeških Krkonošab.
Jako dolgo — skoro dve uri — razpravljal je poslanec Marchet razne kmetijske zadeve. Najprej se je pečal s trtno ušjo in poudarjal, da vlada premalo stori za uničevanje te silno škodljive živaliee; potem se je bavil s konjerejo in priznaval važnost konjskih dirk. Vendar je grajal, de se na Dunaju 8 temi dirkami druži totalizater, pri katerem se delajo velike stave in se ljudje zapeljujejo k igri. Priporočal je torej dve resoluciji, v katerih se vladi naklada dolžnost: 1. pomnožiti podporo za vse stroke živinoreje; 2. odpraviti totalizatgrja. Omenjal je tudi velikega zadolženja kmetskih posestev, katera je treba rešiti vknjiženih dolgov. To se pa ne more zgoditi po načelih, ki jih zagovarja Schiiffie, in tudi ne na tak način, kakor se je priporočalo v državnem zboru, ampak le po kmetskih zadrugah, ki naj pa ne bodo prisilne, ampak proste. Sicer pa se morajo vsi faktorji poprijeti te zadeve, in vlada ima stopiti na čelo, če se hoče sploh kaj doseči.
Za njim se jo oglasil Dvorak, ki je prav dobro opozarjal, da se zboljšanje kmetskih razmer ne d& doseči na centralistični, ampak le na avtonomni podlagi, kar velja gledč vseh kmetijskih strok, gledč živinoreje in živinozdravniških zadev, glede zboljševanja zemljišč in vravnavanja voda. Dalje je
ugovarjal poskusu, da bi smeli izprašani kovači zdraviti živino, in konečno je zagovarjal mladočeške poslance proti očitanju nekega lista, da so nedina-stični in neverni; njih prizadevanje meri le na to, j da se vsem narodom in deželam dad6 jednake pravice.
Štajerski konservativec Hagenhofer je tožil, 1 kako težko je za kmeta dobiti dobrih poslov, in pritrjeval Kalteneggerju, da je to večjidel nasledek napačne šolske odgoje, in da ne bo boljše, dokler šola ne postane zopet verska. Tudi je omenjal velike škode za kmetijstvo, ki izvira iz razkosavanja zemljišč, in priporočal premembo lovskega zakona.
Nemški nacijonalec Richter je poudarjal potrebo razbremembe na kmetska posestva vknjiženih dolgov. V ta namen priporoča ustanovitev Raiffeise-novih hranilnic in posojilnic. Dalje zahteva obilnejšo podporo živinoreje in predlaga, da naj se za konjske dirke dovoli samo 20.000 gld., drugih 40.000 gld. pa naj vlada s posebnim kreditom zahteva za splošno podporo živinoreje. Govoril je tudi o veliki škodi, ki jo trtna uš prizadeva vinorejcem, in predlagal, da naj se dotična državna podpora 60.000 gld. pomnoži še za drugih 60.000 gld.
Zanimiv je bil govor našega poslanca Povšeta, katerega ljudski in vladni zastopniki poznajo kot strokovnjaka v kmetskih vprašanjih in ga zaradi tega tudi vsikdar pazljivo poslušajo. Njegov govor Vam pošljem po stenograHčnem zapisniku, da ga objavite v celoti, vendar pa že zdaj omenjam posa raeznih točk njegovega izvrstnega govora. Priporočal je v povzdigo poljedelstva na Kranjskem vrav-navanje voda in naglo osuševanje ljubljanskega barja. Potem je obširno govoril o gozdarstvu in zahteval, da naj se nastavljajo samo taki gozdni uradniki, ki so zmožni slovenščine, ker sicer ne morejo poučevati ljudstva v gozdarstvu. Temeljito je dokazoval, kako napačno tolmačijo gozdni zakon, in priporočal ministru, da naj tudi deželni vladi kranjski pošlje
tak ukaz, kakoršnega je dobilo namestništvo v Gradcu. Posebno hvalo pa si je pridobil z razpravo o pašnih razmerah na Gorenjskem. Krepko se jo potezal za uboge kmete, katerim okrajno glavarstvo naklada denarne glebe, ne da bi jih prej zaslišalo ali se prepričalo o velikosti storjene škode. Prepričani smo, da bodo besede njegove radostno odmevale po vseh gorenjskih pokrajinah, kjer imajo planinske pašnike.
Ob štirih popoldne bila je seja sklenjena. Ali napovedana je bila ob jednem večerna seja, v kateri so govorili o poljedelskem ministers vu še trije govorniki.
Poljski poslanec Oze cz je priporočal konjerejo in odpravo totalizaterja pri konjskih dirkah; Forma nek je zahteval vravnavo gorenje Labe; H en-z e 1 pa je govoril za pomnožitev kmetskih vrtov.
Trgovinske pogodbe.
Večerna seja je bila napovedana v prvi vrsti zaradi novih trgovinskih pogodb, ki jih je hotela vlada danes predložiti poslaniški zbornici. Prizadete države so se dogovorile, da vse ob jednem svoiira zastopom izroče te pogodbe. In tako so danes zvečer ob sedmih zborovali na Dunaju, v Budimpešti, v BeroPnu, Bruselju in Rimu.
Švicarska pogodba še ni popolnem dovršena in se predloži še le v nekaterih dn^h.
Danes zvečer so bile predložene pogodbe z Nemčijo, Italijo in Belgijo. Pričakovali so od trgovinskega ministra pri tej priliki dolg govor, ali markiz Bacquehem je to opustil in izrekal samo zadoščenje, da se je vladi po večletnih razpravah posrečilo, dognati trgovinske pogodbe, ki jih hoče pred zbornico stvarno zagovarjati.
Ob jednem je poudarjal, da sedaj preostajajo le še jednake pogodbe z vzhodnimi državami, katere bodo pa danes izročene trgovinske pogodbe gotovo jako pospeševale.
LISTEK.
Pripovedka starega Toterja.
črtica; spisal Janko Komar.
(Konec.) Ali evo neprilike 1
Kako da se zove ? Da pove pravo imč, kdo zna, če ga ne bi ulovili, a potem? Bil je še dosti mlad in ne bi mu se dalo s tega sveta, pa še tako, da ga ustrele. Vprašal je kmeta, kako da ga kličejo.
„Veš kaj?" — dejal je kmet. — »Tvojega prednika našel sem tukaj mrtvega, zove se za Todter. Znam, da se tako ne zove nobeden daleč tukaj okoli, pa se ti ne bode treba bati, da te ulove." —
A tako je bilo. Čevljar zval ee je Toter, udomačil se povse v onem kraju in dobro živel. Hribcc obdelal si je tako: ua jedui strani je oral njive, na drugi imdl je travnike, na tretji vinograd, a na četrti gozdiček. Na prvo svoje ime je pa pozabil povse, a tudi drugi zvali so ga le za Toterja. Bil je pa vendar prave slovenske krvi, saj je prišel s Kranjskega, kaj bi tisto? —
Živel je mož mnogo let — celili sto let. A kakor on, dosegel mu je tudi sin visoko starost, umrl je v stotem letu. Njegov vnuk živel je že malo manje — le petindevetdeset let, a to bil je moj ded. Bog mu je blagoslovil rod in imel je pet sinov in
jedno hčer. Najstarejši zval se je Janez, potem so bili Frančišek, Matiček in Vinko, pčtemu ne znam imena, a hčer zvali so Anico. Da vam povem najprvo nekaj o Vinku. Bil vam je to jako nadarjen in marljiv dečko. Še celo na paši bral je vedno iz kakove knjige. Nekako slučajno dobil je knjigo! „ljudske pridige" in ni preje miroval, dokler se ni naučil nekoliko govorov. Pa, da ste ga videli potem! Ko je bil na paši s pastirji, splezal je na visoko drevo in počel govoriti svoj govor. Baš je šel ondi mimo dekan onega kraja, ustavil se na strani in poslušal mladega govornika. Povseči bil mu je bistri deček.
„Čegav je ta deček?" — poprašal je pastirje.
„Toterjev!"
„Vrl dečko je!" — In odšel je gospod dekan k Vinkovemu očetu in ga nagovoril, naj da sina v šolo. Ni mu bilo treba mnogo govoriti, stari bil je precej imovit in lehko je poslal Vinka v Gradec, kjer je dovršil izvrstno svoje nauke. Mikalo je Vinka v redovniški stan, vendar gradaški redovniki ga niso sprejeli v svoj samostan.
„Ej pa dobro!" — mislil si je dečko — „saj je še kje kakov samostan!" — odšel na Dunaj in stopil ondi v dominikanski samostan. Zuate, da so ga cenili njegovi bratje in tovariši, ker so ga izvolili po smrti prednika za prednika. Deloval je veliko časa v ljudsko korist iu slavo božjo.
Frančišek in Matiček bila sta trgovca iu Bi prislužila marsikateri groš s trgovanjem.
A Janez? Mislite, da je 011 doma ostal. Kaj še, stregei je grofu, kateri se je pisal ,Sladki ključ", kateri je imel devetindevetdeset gradov, pa je vse zapravil. Takrat ga pač ni več potreboval grof, niti njega, niti oskrbnika in odšla sta z oskrbnikom ua Kranjsko. Prišla sta na Krupo h krupskemu baronu, kjer je ostal Janez do svoje smrti. Tu se je oženil z nekakovo ženo iz Lipovca — mojo materjo. Ondaj so prodajali v Gribljah baš zemljišče, kateri je dolgoval za davek. Kupca ni bilo, da si je veljalo zemljišče skupaj s hišo le dvanajst goldinarjev.
„Eh, če ne da nobeden, dam pa jaz zanj dvanajst goldinarjev" — oglasil se je Janez, kateri je prišel z baronom v Griblje.
„Dobro!" — dejal je baron. — „Zemljišče je tvoje, a ker si ga kupil za borili dvanajst goldinarjev, ti še te pustim. Za kolek bodeš pa dal petdeset nov-čičev!" —
Hm, bil je sedaj Janez gospod človek, imel je hišico in kos zemljišča, katero je mogel imenovati svoje. Iz Krupe pa le ni šel, udomačil se je še preveč tamkaj. Poslal je v Griblje ženo, hčer in mene, a sam ostal je v gradu. Bil je ondi vrtnar in strežaj in imel vse ključe v rokah. Dober možiček bil |e moj oče, dober, to ne pravim samo jaz, to bo dejal
Ta ministrov govor je trajal jjet minut. Ker je
„N. Fr. Pr." že ipopoitne of» farji tfk %ife vprašal je ua koncu Večerne leje po jfkneo Pri« ministra, kako je mogfk i,N. Fr. Pr." prej v roke dobiti pogodbe, kakor poslanci? . .
Minister je odgovarjal, da so lire pc&cjdbe podpisane v nedeljo in da zato državna tiskarna ni mogla dovršiti tiska A poslance. Ctspi^bm so se pa ?sel brez fifeme '^ifatft	f^g0^1
katere so prizadeti krogi že komaj pričakovali, poslali krtačni odtisi, iu tudi korespondenčna pisarna je važnejše določbe brzojavila vnanjim listom.
Natančnejše poročilo prepuščam „Slovenčevemu" dopisniku o gospodarskih rečeh, omenjam le, da se čujejo zlasti o pogodbi z Italijo mnogi neugodni glasovi.
Pri pogodbi z Nemčijo zuižali so se sicer tarifi za žito in živino, povikšali pa za industrijo; treba bode torej preudarjati, ali je dobiček za naše poljedelstvo in živinorejo toliko vreden, kolikor odhaja niši industriji.
Odsek za pretresanje novih trgovinskih pogodb se voli menda v četrtek.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. decembra.
Motranf« <4<r»«1».
Mladočehi. Olomuški mladočeški list „ Pozor" hudo napada dr. Kaizla zaradi njegovega govora o železuiških tarifih in svetuje realistom, da naj vstopijo kar v levičarski klub, kjer bodo našli somišljenike. Saj v tem klubu sedi že mnogo Nemcev, ki govore češki. „Moravska Orlice" pa pri tej priliki osvetljuje, kakšen je mladočeški klub. V njem imajo mesto najskrajnejši llskalisti iu pa zastopniki načela, da naj država kolikor se malo zahteva od državljanov, zastopniki državne vsemogočnosti in pa zastopniki individualizma v politiki, nasprotniki trodržavne zveze in pa črnorumeni Avstrijci. Vsak se drži načel, katera mu ugajajo. Iz navedenih čeških glasov se pač more posneti, da v mladočeškem klubu ne sede samo najodločnejši zagovorniki čeških pravic, temveč tudi elementi, ki so še mnogo zmernejši, nego so bili nekdanji Staročehi.
Ogerska. V zbornici se je začela debata o tem, ali se 1895. leta v Budimpešti priredi razstava ali ne, naj bode Ii razstava svetovna ali n«. Sicer pa menda še ni gotovo, če bode razstava, naj jo tudi zbornica dovoli, kajti vse se še lahko premeni. Gospodarski odsek priporoča deželno razstavo. Prvi govorniki prepirali so se o tem, bode li razstava deželna ali svetovna. Nekateri so bili za deželno, ker bi na svetovni razstavi zlasti avstrijska industrija popolnoma zatemnila ogersko. Tako bi bila razstava le Avstriji v korist, Drugi so pa mislili, da bi razstava bila le sijajnejša, ko bi bila svetovna. Boje se, da bode razstava preuborna, če bode omejena le na ogerske izdelke in pridelke.
Tuanje držav©.
Bolgarija,. Bolgarsko sobranje je dovolilo 200.000 frankov kot narodno darilo staremu mestu bolgarskih čarov. Poslednje mesto bode ta denar porabilo za olepšanje, kajti sedaj je precej zapuščeno.
—	Grofu Hartenau-u pa hoče sobranje dovoliti letno
. ■
vsakdo, kdor ga je poznal. Bog mu daj večni mir in pokoj, davno je že, kar sem ga zgubil. —
Nit, zdaj pa le recite, če sem jaz kriv, ker uosim nemško ime. Moji pradedi prišli so s Slovenskega, moj oče vrnil se je zopet na Slovensko
—	ime bilo je drugo, tuje, kri pa je bila domača, slovenska. Bil je res uhajaČ jeden izmed mojih prednikov, vendar, kdo ve, kaj ga je na to napeljalo, hudoben človek ni bil, da je bil, že davno ne bi bilo več na svetu Toterjev. Tako pa le životarimo, a Slovenec sem jaz, Slovenci so tudi moji otroci!" —
Godila mi je ta zavedna pripovedka starega Toterja. Mislil sem si, kako bi bilo lepo, ko bi imel n&rod slovenski mnogo tako zavednih in navdušenih mož in ne samo med prostim ljudstvom, nego tudi med meščanstvom in višjo gospodo. Koliko jih je že vedno, kateri nosijo lepo, blagoglasno slovensko ime, a sramujejo se jezika svojega imena, sramujejo se svoje korenine, delajo v korist, v slavo tujcu. To me je žalostilo! To so uhajalci, in kdo ve, če se jim bode spominjalo imd v petem kolenu, kakor se spominja ime onega ubogega begunca — pradeda starega Toterja! Ponosil sem se, da sem Slovenec, a v srcu zvenela mi je pesem :
..Kranjski fantje mi smo mi Slovenske korenine, Junaška v žilah teče kri Do naše domovine.14
jplačo^ d^ mu s tem pokaže svojo hvaležnost. To bi lil i^ijeflefr dokaz, 4a.je bolgarski narod., jako č.sl»| tega moža, O kakem klečeplistvu se sedaj pa^j§.)toore govoriti, š| manj pa, da bi vlada kaj Mit^irta, ko je dpjg Jcijez v deželi. Rusiji seveda 'totVJade uga^Ioi,. %Je ouemogočil* vladanje »ten^ecianovo, da bi ppfpogla na prestal možu, ki pi ne M imel nobene samostojnosti, temveč bi bil
i % TuršH»a ie ne'
davrio odredil« fla Se bolgvrski duhovsSjni nemajo v Makedoniji delati nobene ovire. Solunski guverner je namreč na svojo roko delal sitnosti bolgarski duhovščini. Govorilo se je, da guvernerja podpihuje ruski generalni konzul, ki je nasprotnik Bolgarov. Bolgarski zastopnik v Carigradu se je menda zaradi tega pritožil pri porti, kar je pomagalo. To je pa v Makedoniji mej slovanskim prebivalstvom povzdignilo simpatije do Bolgarije. Rusi so pa zaradi tega jako nevoljni iu nj h listi zatrjujejo, da se je Rusija potegnila za Bolgare. Poslednje seveda ni verojetno, ker poslednji čas Rusi v cerkvenih in drugih vprašanjih dosledno podpirajo Grke in Srbe proti Bolgarom. Ruski listi brez izjeme tudi bolgarsko cerkev radi nazivljajo razkolniško.
Rusija. Predvčeraj je bil praznik v čast vitezov sv. Jurija. Navadni banket je izostal, ker hočejo letos vse veselice pri dvoru opustiti in dotične svote pokloniti stradajočim. Veliki knez Jurij Aleksandrovi«; je ta dan podaril za stradajoče 5000 rubljev. — V Rusiji v kratkem osnujejo poljedelsko ministerstvo. To ministerstvo čakajo pač težavne naloge. Z vsemi silami bode moralo delovati, da se uvede umnejše obdelovanje zemlje, da se ne bodo ponavljale slabe letine. Dosedaj se je baš v tem oziru mnogo zanemarilo. Premagati bode moralo novo ministerstvo razne zastarele predsodke.
Švica. Predsednik zveznega sveta Welti je dal demisijo, kakor je znano čitateljem. Ta novica je jako iznenadila vse švicarske politične kroge, kajti dosedaj še ni nobeden predsednik se prostovoljno odpovedal. Welti se je poganjal za podržavljenje centralne železnice. V ta namen je pokupil proti preklicu vse delnice švicarsko-nemškega sindikata. Temu podržavljenju so že v zveznem zboru nekateri ugovarjali in posehno RufFy očital predsedniku, da njegovo postopanje ni patrijotično in moralično ter nevredno za prvega državnega uradnika. Ko je ljudsko glasovanje se izreklo proti podržavljenju omenjene železnice, je Welti dal ostavko, katere neče umakniti, dasi sta ga pregovarjala predsednika narodnega in stanovskega zbora. Baš te dni pa je ipiaolo petindvajset let, odkar je Welti bil član zveznega sveta, najvišje švicarske oblasti.
Nemčija. Nemški državni zbor jel bode takoj posvetovanja o trgovskih pogodbah. Stvar se baje niti izročila ne bode odseku, temveč bode se posvetovanje začelo takoj v pleuumu, da bode do Božiča končano. ,
Brazilija. Vstaja,je bila v Braziliji vendar bolj krvava, nego so priznavala prva poročila. V Riu je bilo nad 300 ranjenih, v Sao Paulu pa 150 mrtvih. V Riu napali so Fonsecovi pristaši 50 Francozov, ki so imeli neko posvetovanje, iu jih 12 pobili. Fonseca je bil dal nad 1000 oseb zapreti in jako veliko jih usmrtiti. Vstaja je pa bila že splošna. Pa tudi sedaj je položaj še jako kritičen. Nasprotne stranke so še oborožene. V Niethoroy-u so vstali organizovali začasno vlado in napadejo v kratkem vladne čete.
Izvirni dopisi.
Iz Zagreba, 7. decembra. Hrvatski sabor je ime^ zopet dne 7. decembra po dolgega odmoru sejo, v kateri so s,e odobrili predloženi sklepni računi za leto 1889. brez ugovora na predlog investitelja Zeca, a ob enem se je predložila postava o povišanju plač nekim višjim uradnikom. O tej postavi se bode razpravljalo pa še-le v soboto.
Važni ste dve interpelaciji, kateri ste bili stavljeni v tej seji. Prvi je vprašal poslanec Valušnik, kaj misli vlada storiti, da se na Reki pri vseh za-jedniških uradih po sklenjeni pogodbi dd vsa pravica le hrvatskemu jeziku, kajti le ta jezik je tamkaj postaven, ne pa madjarski, niti italijanski. Vlada bržkone da na to interpelacijo ne bode odgovorila, kajti ona se ne smatra kompetentno v tej zadevi, nego vsakega interpelanta zavrača, v takih zadevah na ogerski sabor, kjer pa seveda hrvatski poslanci o tem vedno molč4. Tako hrvatska vlada dobro izhaja, ker, ta njen postopek tudi večina hrvatskega sabora odobruje. Pri vsem tem se pa vendar le postava krši, in to ni častno niti za vlado, niti za sabor.
V drugi interpelaciji vpraša pa poslanec Jakčin vlado, kako je s prodajo šum v Slavoniji, bode li ogerski minister poljedelstva zares prodal kar naenkrat 2400 jutrov hrastove :šume. Jaz sem o tej zadevi že pipal v »Slovencu1*,, kako se namreč pri nas gospodari s šumami. Tftkrat je bilo še nade, da se morda vendar ne bode upal miuister kar na-
enkrat prodati tolike šup«^ A^a^^jftina, da se bode to zgodilo.; Pt^e kajjo^ Razp^d^ja je tako razpisana, da se z» ppgodbe njene jp^jnore zvedeti. In to je ravno p^rok interpelacij, ^ftkaj ni minister še do danes objavil pogodbe j»|-j, licitaciji, ki se ima že 27. decembra obja^j^ Hrvatski trgovci z jesom ne bi radi, da se .jgpfša v J^fosel kaka tuja firma,; k.^r ogerski minister j^avij^t na* merava, nego bi radi sami šumo ^kupili, premda morda v svojo zgubo, kajti lesa je zdaj toliko ua prodajo, da mu cene hudo padajo. Ce dobi tuja firma toliko hoste v svojo roko, bo morda cena še bolj padala in tako je hrvatska lesna trgovina neizmerno mnogo zgubila. Hrvatska vlada je tedaj v prvem redu poklicana, da brani domače svoje trgovce pred tujimi, vendar pa je po govoru banovem prav malo nade, da bi se dalo kaj doseči v tem pogledu. Saj ban sam ravnanje ministrovo brani, če tudi se je zavzel, da bi rok prodaje minister podaljšal, drugače pa misli, da se šuma mora prodati, naj jo že kupi, kdor hoče, ker minister potrebuje — denarja. Tableau! Sabor je sprejel banov odgovor na znanje, interpelant pa ne.
V isti seji je bil prečitan tudi dopis sodbenega stola belovarskega, v katerem se zahteva izročitev poslanca dr. Pavelica radi sodbenega progona glede prevare. Dr. Pavelic je bil v Koprivnici odvetnik in notar, pa je poneveril precejšnje svote denarja raznim strankam. Spočetka so pisali, da je propalo v njegovi pisarni do 30.000 gld., zdaj pa pravijo, da samo 800 gld. Naj že bo, kakor hoče, stvar gotovo ni čista tako, kakor jo vladini časopisi predstavljajo, in če tudi sam poslanec prosi, da ga sabor izroči sodniji, češ, da se ne boji preiskave. „Pester Lloyd" je celo pisal, da so ga opozicijonalci le obdolžili in da je on žrtva njihova. Zakaj jih pa ni tožil, ko so časopisi pisali o njem, saj bi bil imel vladine ljudi na svoji strani ter si tako lahko pomagal, ko bi bil zares čist. Bil je pa dr. Pavelic, predno je dobil omenjeni službi, sam hud Starčevičanec, kasneje pa najhujši madjaron. Zato je bil odlikovan pa tudi kot poslanec na hrvatskem saboru, da so ga izbrali tudi v ogerski sabor. Značaj v tem pogledu gotovo ni bil. Kako je ž njegovim poštenjem, pokazala bode sodbena razprava. Vladina stranka je seveda v veliki zadregi, da je njen član, ki je , opravljal tako visoke službe ter imel krasne dohodke, na tak način zagazil. Opozicijonalci privoščijo seveda vse take ljudi madjaronski stranki, kateri morejo le škoditi.
Po najnovejših glasih vendar-le ne bode kanonik Vučetič zagrebški nadškof, premda je bilo njegovo imenovanje že skoraj odločeno. V stvari mora nekaj biti resnice, kajti davno je bilo že pričakovati njegovega imenovanja, pa ga še doslej ni. Zdaj se zopet omenja dr. Štadler za naslednika Mihalov cevega. Mogoče je, da bode vendar-le on imenovan, saj je bil tudi on prvi označen med vsemi kandidati za to visoko mesto. Pravijo, da zdaj tudi ban nima nič proti njemu, ker ne more menda z Vučeticem piodreti. Hrvati so brez razlike strank gotovo bolj zavzeti za dr. Stadlerja, nego za kanonika Vučetiča iz več razlogov, katerih tu ni potrebno navajati. Nekateri tudi trdijo, da je vse to izposloval škof Strossmayer, ki je bil precej „8 po-četka za dr. Stadlerja. Tudi to je verjetno, ker zveze njegove z Rimom so znane. V kratkem bode gotovo sledilo imenovanje škofa zagrebškega ter tako konec storjen vsem različnim kombinacijam v tem pogledu.
Iz kamnogoriške okolice, 6. decembra. (Nove orgije.) Konec meseca oktobra t. I. sta imela v svoji delavnici brata Zupana v Kamni Gorici zopet postavljene nove orgije, 37. delo od 1. 1880.
Te orgije so šle v Podbrdo na Goriško, imajo le 7 pevajočih in 5 pomožnih spremenov, a po njihovi moči bi jim prisodil 12 spremenov. Nehote poslušalec povpraša, od kod ta ton, ki kakor grom veličastno in resno pretresa srce in kakor močan zbor buči, a hkrati, da niti ne opaziš, prihajajo kakor od daleč milo zveneči glasovi harpe, zdaj rezko, zdaj otlodoneče, in zopet se hipoma razprostrl in narašča glas v polni pleuo. Zares iznenadi poslušalca, da more tako mali stroj podajati toliko različnih barv čistouežne iu krepke intonacije.
- S čudovito silo prodira napredek tudi v tej stroki v nas Slovence, kar jasuo kaže notranjost in skupnost teh orgelj. Da je bil mojstroma na razpolago le skromen prostor, vendar je vse tako lepo vloženo, da se do vsake reči blizu pride brez težave. | Vsak delek najnovejših izumb in pomočkov v vr-
tenju, gibanju in v tokih mirne sape se vrši tiho, gladko in lahno s Čudovito urnostjo, tako da celi sestav označuje, da je to dobro premišljeno moj-fitersko delo, katere) se satao hvali.' ludi iunanjft oblika je že tako prikupljiva, bodisi na orgijah ali na igralniku, da te radovednost sili pogledati v na-tranjg.1,1, : •,. inmi	~< <
Labijalke cinaste in leseue so iz dobrega blaga. V prospektu najfinejši cin, v notranjem pa lOlotoi, piščali pa tako lepo in čisto izdelane, da se ni čuditi, da je imenovana tvrdka bila odlikovana z diplomo iu svetinjo 1888. leta na razstavi v Bruselju, kjer je bilo mednarodno tekmovanje.
Ko settr vse ogledal, mi je bilo resno vprašanje: Kako moreta brata Zupana za tako nizko ceno izgotoviti take orgije? Tu najdem kmalu odgovor. Videl sem tudi precej obširne delavnice, koder se giblje mnogo delavcev, kateri z mojstri vred v resnici z domačo dlanjo s pomočjo različnih strojev izdelujejo vse delke od največjega do najmanjšega: omare, mehovje, železje, medenino, pri mehaniki in sapnici, sploh vse doma; tako da se Zupanoma res ni treba ponašati s tujo malho. Oua dva celo preskrbljujeta tuje dežele z raznimi pi-ščalmi, jezičniki in pneumatično komunikacijo, da se lahko reče, da preko tri tisoč raznih piščal je letos stvorila domača dlan v Kamni Gorici, katere pojejo v raznih delih sveta in pričajo o slovenski marljivosti. Vidi se torej, da sta z malim zaslužkom zadovoljna, zato pa mnogo delala; kajti do novega leta bode to leto izšlo 7 novih orgelj in mnogo velikih poprav za nizko ceno, kar je v današnjih slabih časih za naše denarne razmere pri cerkvenih predstojništvih velikega pomena. Mojstra sta pa tudi prava odločna konservativna in značajna slovenska obrtnika, kakoršnih nam treba, da moremo reči po pravici: „Svoji k svojim!" Onadva živita in se v resnici trudita za svoj poklic; mnogo študirata in napredujeta in se mnogo pečata in poskušata v raznih vprašanjih, te stroke.
Omenjam le n. pr. v pDeumatični in drugih komunikacijah, katerih pa žil pri majhnih orgijah in zelo vlažnih cerkvah ne moreta uporabljati.
, Ne more se tajiti, da nista Zupana v naši deželi uvedla raznih novosti prva kot sapnico ua stožce, mehanične zbiralnike, oktavne in druge kuple, francosko mehovje, naraščalno registraturno vreteno itd. Sploh pa sta mnogo novega pokazala na mehaniki, trikotnikih, posebno pa na cinastih piščalih, katere imajo od največje do najmanjše v miksturi izhoknene labije in vglasbene ovojke. Konečno le,še imenujem kraje, kamor sta postavila imenovanih sedem orgelj: Maribor, 30. jauuvarja, delo 32.-; Tolmin,*14. marca, delo 33.; Livno v Bosni, 23tega maja, delo 34. ; Sv. Jošt (Štaj.), 19. jun., delo 35.; Sv. Vid, 3 septembra, delo 36.; Podbrdo (Goriško), 14. novembra, delo 37.; V Vrem&h (delo 38.) bodo postavljene v kratkem.
Dasi imenovanih orgelj niso nobene posebno velike, vendar' pa, ko bi jih združil v en stroj) bi bile to orjaške orgije ua 8 manualov, 7 pedalov, s 47 pevajočimi registri in 28 pomožnimi iu z 2741 pevajočimi piščalmi.
Konečno izražam le še željo, da bi se čč. cerkvena predstojništva ozirala i na to solidno tvrdko ter ji izročila kako večje delo, da se z večjim delom moreta pokazati kot vrla mojstra!
Zveza slovenskih posojilnic.
Občni zbor se je vršil v Celju dnč 19. novembra v čitalnici, predsedoval je načelnik gosp. Miha Vošnjak. Posojilnico v Oeloveu je zastopal č. g. Mihelj, ljubljanske okolice g. Knez ml., v Krškem g, Lap a j ne, v Žužemberku pooblaščenec g. D. Hribar, v Kopru pooblaščenec gospod M. Vošnjak, v Celju g. dr. Dečko, v Logatcu pooblaščenec g. G o m i 1 š a k, pri Sv. Lenartu v Slov. ■Goricah g. Polič, v Ormožu gosp. dr. Gršak, v Ptuju g. Sedlaček, v Gor. Gradu g. Kranjec, na Vranskem g. Ose t, v Vitanju č. g. Žičkar. Navzoči so bili tudi tajnik .Zveze" g. Lončar, nadzornik g. Pavel Simon, g. dr. Filipič in še nekaj gg. iz celjske okalice.
Predsednik je pozdravil zborovalce ter opisal •dejpvanje slovenskih posojilnic, katerih je že 49. Po tem poročilu izreče* zbor zahvalo celemu odboru in g. predsedniku, ki že 8 let brezplačno vodi .Zvezo", brezplačno potuje in organituje slovenske posojilnice. Najbolj pa mora vsakega veseliti, da se krepko razvijajo posojilnice na Koroškem, kjer jim
nasprotniki delajo toliko ovir. Izrazila se je tudi želja, naj bi pristopile k .Zvezi" vse slovenske posojilnice. Predsednik omeni, da se je trudil v državnem zboru, da 'bi ne-bilo treba posojilnicam 2 odstotka neposrednih pristojbin od kapitalizovanih obrestij plačevati, pa ni šlo.
G. P. Simon je nadzoroval 8 posojilnic na Štajerskem in našel vse v najlepšem redu, ob jednem pa dajal tudi navode delovanju. Nekaterim posojilnicam se nalaga neopravičen davek, n. pr. na Koroškem se ob'dačijo hranilne vloge, menda zato, ker uradniki dobro ne razumejo slovenščine. Gospod Simon je izrazil željo, naj bi vsaka posojilnica, katero nadzoruje, imela pri rokah v posebnih prilogah izkazano bilanco. Sprejel se je predlog g. dr. Fili-piča, da bi .Zveziu" nadzornik pri c. kr. vladi prisegel.
G. Lapajne je poročal o skupni denarni zadrugi in mej drugim naglašal potrebo, naj .Zveza" pobira nekaj odvišofh hranilnih vlog i od bogatejših posojilnic in jih oddaje novim in slabšim posojilnicam. V ta namen n*j bi ie „Zyeza" prememla v denarno zadrugo ter pobirala od posojilnic vloge po 37j odstotkov, oddBjafa pb 4*6dstotke.
Pa predlog pa ni obveljal. Predsednik je pojasnil postavo, ki posojilnicam za dolžna pisma dovoljuje le nizki menični kolek, če svojega delokroga ne» raztezajo čez eno občino ali en okraj. Ta postava in drugi navodi se bodo natisnili v prihodnjem .Letopisu".
Obveljala sta dalje predloga, da „Zveza" nastavi pravnega konzulenta, in da posojilnice pošiljajo hranilne vloge novi posojilnici v Pulju.
V odbor so bili voljeni gg.:
M. Vošnjak, predsednik; odborniki pa: dr. Sernec, dr. Dečko, Lenarčič, Hausen-bichler, Leudovšek, dr. Josip Vošnjak in Ivan Knez.
j. :. • IZ j 'I i • •
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. decembra.
(Imenovanje.) Z Dunaja smo ob sklepu današnjega lista dobili naslednji telegram: Oton pl. V e s t e n e c k vitez F r ii n z 1, tajnik pri deželni vladi kranjski, je imenovan okrajnim glavarjem za Novo Mesto.
(Štajerski deželni zbor) se snide dne 29. t. m., da dovoli začasni proračun.
(Tatvina.) Iz Podgraj v okraju Volovsko v Istri se nam poroča: Minoli ponedeljek med 6. in
7.	uro zjutraj, ko je tamošnji č. g. župnik Štefan Jenko opravljal zornice, je-neznan tat s ponarejenim ključem odprl vrata v spalnico ter odnesel cerkveno blagajnico, v kateri je bilo državnih obligacij nad 4000 gld., dolžnih pisem nad 2000 gld., več ustanovnih in drugih listin. Gosp. župnik je pogrešil tudi žepno uro s srebrno verižico. Tat je moral hiteti, ker miznice, v kateri je bil denar, ni odprl, celo petaka na mizi tii Zapazil.
(Umrl) je dne 5. t. m. v Trstu znani raziskovalec podzemeljskih jam pri Škocijanu inžener g. Anton Han ke. Sicer trd Nemec je bil jako uljuden in ne sovražen našemu narodu ter prijatelj šolske mladini Na smrtni-postelji je izrazil željo, da truplo prepeljejo v Škdcijati.
(Iz Boh. Srednje Vasi) se nam piše: Gotovo je šoli zelo naklonjen občinski zastop srednjevaški v Bobinji, ki je nadučiteljevi soprogi gospej Anici Rihteršičevi za pouk v ženskih ročnih delih iz lastnega nagiba 40 gld. posebne nagrade iz občinske blagajnice blagovolil podeliti. Občinski odbor je s tem priznal, da uvažuje veliko korist tega za kmetska dekleta zelo potrebnega pouka. Žal, da je po deželi malo takih za šolo vnetih občinskih zastopov, pa tudi malo šol, kjer bi se učenke tega pouka tako redno in marljivo udeleževale, kakor tukaj.
(Slovenski klnb na Dunajn) ima v soboto dnd 12. t. m. v dvorani „Zur goldenen Kugel" I. Am Hof 10, mezzanin, drugi svoj večer v tej sezoni. Berilo ima g. prof, J. Stritar. Začetek točno ob
8.	uri zvečer. Dunajski Slovenci vabijo se najuljudneje k obilni udeležbi tega večera.
(Na sejem v Celjn) se je, kakor ,Wacht" naznanja, dnd 30. novembra prignalo okoli 200 parov volov, okoli 200 krav, ali kupcev je razmeroma bilo malo.
(.Kako daleč »e i nemškotarijo pride ?") O tem .Slov. Gospodar" v oddelka .za poduk in kratek
čas" priobčil kratek igrokez. Sestavek se je celjski .vahtariei" toliko dopadel, da ga je za svoje bralce
ponemčila, in sicer1 po dve sceni iz prvega in drugega dejauja, potem prvo sceno iz tretjega dejania in pa četrto dejanje.	>
(Rečica,) dozdaj širjemu svetu nepoznana vas cb vodi Paka, se je vsled železnice Celje-Velenje povzpela do posebne znamenitosti vsled tega, ker bode tam pošta, ki bo v zvezi z vsemi poštami v obližju 8olčavskih planin.
(Gasilna razstava ) C. kr. trgovinsko ministerstvo je trgovski iu obrtniški zbornici javilo, da bo meseca aprila 1892 v Petrrgradu gasilna razstava, katera bo obseghla 7 skupin: 1. Sredstva v obran požarov; 2. priprave za njih opazitev; 3. gasilno orodje; 4. rešilne priprava, prva pomoč za ranjence; 5. prevažanje gasilcev in gasilnega orodja; 6. organizacija in oprava gasilcev; 7. statistika in slovstvo. | Razstava otvori se sredi aprila in traja najmanj en mesec. Tudi tujcem je dovoljeno, razstave se vdele-žiti, le nobena priznauja se jim ne bodo delila. Zaradi podrobnosti obrniti se je ua odbor gasilne razstave v Petrogradu, Pantelejmonskaja št. 2.
(Vodstvo c. kr. poštno-hranilničnega urada) razposlalo je izkaz o prometu v mesecu novembru, i V varčevalnem in v čekovnem oddelku skupaj se je 735 141krat vložilo za 98,600.179 gld., od tega pride na Štajersko 38.082krat za 3,953.757 gld., na Koroško 10.338krat za 936.501 gld , na Kranjsko 9278krat za 914.014 gld., na Primorje 12.424krat za 1,476.865 gld., na Dalmacijo 4l08kr»t za 437.094 gld.; vrnili so pa 197.847krat v znesku za 96,447.913 gld., od tega na Štajerskem 5607-krat za 1,802.691 gld., ua Koroškem 1204krat za 299,852 gld., na Kranjskem 1140krat za 280.759 gld., v Primorju 3290krat za 1,157.084 gld., v Dalmaciji 452krat za 108.280 gld. Od dn<S 12. januvarija 1883, ko je zavod začel poslovati, vložilo se je 41,035.268krat skupaj za 4.728,445.091 gld. 65 kr., a vrnilo ll,792.124krat za 4.667,029.013 gld. 22 kr., tako je v blagajnici preostalo čistih 61,416.888 gld. 43 kr. Med povračili je 16,805.555 gld., za kar je urad vložnikom na zahtevanje kupil in odposlal vrednostnih papirjev. V prometu je 9667 knjig-rentovnic, ki so vredne 12,442.140 gld., potem 843.419 vložnic in 19.274 čekovnic. Izmed slovenskih knjižic je neki vložnik Medvodami izgubil svojo 225 gld. vredno knjižico; ako jo do dne ' 26. Dovembra ne najde, dobil bode drugo. Novo pošto z nsbiralnico so na Primorskem odprli v I traju Salvore. Neuradni del okrožnice objavlja podatke o poštni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Taljanskem, Nizozemskem, Švedskem.
Raznoterosti.
—	Velika pozabljivost. Pred tremi meseci j so v Sagu na Ogerskem v mrtvašnico prinesli nekega Temešvarca, ki se je sam umoril. Te dni je iz Temešvara prišla pokojnikova soproga, da križ
» postavi na pokojnikov grob. Morala se ie pa vrniti.
ne da bi'bila izvršila svoj opravek, kajti pokojnik , še ni bil pokopan. Pozabili so ga bili v mrtvašnici.
—	130 Boulansierjevih kipov je sedaj v pariških zastavljalnicah.
' — Ropnaželezuici. Blizu Vilne so roparji na železnici z vinom in nekim drugim marai-iom omamili trgovca iz Pskova in mu vzeli 40:000 i rubljev.
j — Stari ženin. V Albernau-u se je te dni poročil šestindevetdesetletni Salzer, ki se je že bo-javal v napoleonskih vojskah. Njegova soproga tudi ni mlada, rojena je 1809. leta.
Dunaj, 9. decembra. Koncem današnje seje je nasvetoval Plener, naj se trgovske pogodbe izročč v posvetovanje odseku 36 členov. Dr. Lueger se je izjavil proti prenagljeni in površni obravnavi in nasvetoval, naj se poizve mnenje o pogodbah vseh obrtnih zadrug in dunajske trgovske zbornice. Trgovski minister je govoril proti temu predlogu, ki je bil tudi odklonjen.
Dunaj, 10. decembra. V budgetnem odseku je poročevalec Kathrein naznanil, da hoče vlada odseku dati podatke o draginj-skih dokladah uradnikov. Pri nadaljni debati o poljedelskem ministerstvu priporoča dr. Ferjančič osuševanje ljubljanskega barja, vravnavo vodft v Vipavski dolini, graja slabe plače rudniških delavcev v Idriji in nasvetuje, naj se v proračun postavi gotova svota za vravnavo podzemskih vodft na
Kranjskem. Soraaruga priporoča, da naj se za klavno živino odpre runiunska meja.
Dunaj, 10. decembra. Okrajni glavar Kiiling pri namestništvu v Trstu je imenovan svetovalcem exstra statum pri deželni vladi kranjski, vladni tajnik Oton Vesteneck vitez Franzl okr. glavarjem za Kranjsko.
Dunaj, 10. dec. Opoldne je bila v vna-njem ministerstvu podpisana trgovska pogodba Švice z Avstrijo in Nemčijo. Za nadvojvodo Henrika je v dvorni kapeli nadškof Angerer daroval sv. mašo, katere so se udeležili cesar in vsi na Dunaju bivajoči nadvojvode, ministerski predsednik in vojni minister.
Tujci.
8. decembra.
Pri Maliču-. Ceschke, Schnitzer, Wohr; V»ry, Raab, Neuraiinz, potovalci, z Dunaja. — Rapp iz Heidelberga. — Makowiecka, vojaški uradnik, iz Dubrovnika. — Unger, potovalec, iz Litije. — pl. Garzarolli iz Senožeč. — LebiS s sestro iz Št. Jurja.
Pri Slonu: Pavlin, inžener, in Aney, iz Trsta. — Bleisch in Weiss, potovalea, z Dunaja. — Frtihlich in Supe-rina, trgovca, z Eeke. — Kasimir, trgovec, iz Ptuja.
Pri avstrijskem caru: Feher, tajnik cirkusa, iz Vel. Varadina. — Jurman, učiteljica, iz Idrije. — Gruber iz Cernovic. — Gassek z Reke.
Pri bavarskem dvoru: Hafner, not. kandidat, iz Brda. — Riedl, tržeč s konji, iz Solnograda. — Schlik, mesar, iz Inomosta.
Vremeiuko sporočilo.
B RS O	Ca.	Stanje		V b i e r	V r t; m b	> 2 <-t:-.
opazovanja		zr&komeru ▼ mm	top lom ura po Celziju			* 2
9	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.	739 6 737-6 737-4	—2-4 06 02	brezv. sl. zapad si. svzh	megla oblačno n	o-oo
■	'	------" ~ ' *	---- -----77
Srednja temperatura —0'4°, za 0*1° pod corraalom
t
Žalujoča javlja podpisana rodbina sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti predragega, iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta in tasta, gospoda
Anton-a Stepanzig-a,
meščana in hišnega posestnika,
katerega je Vsemogočni danes, dne 9. t. m., ob 11. uri dopoldne po kratki mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, v 72. letu dobe poklical k Sebi v boljše življenje.
Pogrfb bodo v petek, dne 11. t. m., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradaške ulice štev. 10, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi sv Janeza Krstnika v Trnovem.
Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag skomin.
V LJUBLJANI, dne 9. decembra 1891
(1495 i	Žalujoča rodbina.
Božično darilo.
a 1 i	(1482) 30-7
devetdnevna , oziroma šestne-deljna pohožnost v spomin blažene smrti sv. Alojzija. Spisal Jan. Smrekar,
katehet ljudskih šol v Ljubljani. Dobiva se v ,Katoliški Bukvami" v Ljubljani.
Kotranaste krogljice proti kataru.
Ustavijo kašelj in hripavost, razkroje aliz, rabijo Be z najboljšim vspehom proti vsem težavam dihal. Te krogljiee, ki pomiru-jejo in mehčajo, morejo se posebno onim priporočati, ki pri svojih poslih in dolžnostih potrebujejo jasen in močan glas, kakor cerkveni govorniki, učitelji, pevci ild. ~ 1 škatla 26 kr., 10 škatel 2 gld.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1310) 2
Št. 23 274.
Vabilo.
U494) 3-1
VALVASOB
die Ehre des Herzogthums Krain
novega natisa
je še v več izvodih v zalogi, katerega je do-(Nn biti po znižani ceni IS gld. namesto 40 gld. W po vst-h knjigarnah kakor tudi pri založniku
Jfi (1486) 3-2
J. Krajcu
v Norem Mostu.
#
s
»
# # # g # # # *
►Tri
2e mnogo let oproščajo se blagoUoritelji čestitanja ob novem letu in ob ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist ubož-| nemu zakladu.
Na to hvalevredno navado usoja si mestni ma-| gistrat tudi letos slavno občinstvo opozariati z do-| stavkom, da sta razpeča vanje oproatnih listkov
j tudi letos drage voli« prevzela gospoda trgovca Karol ; Karinger ua Me.stn«m trgu štev. 8 in Albert ! Scha ffer na Kongresnem trgu štev. 7.
Vrhu tega bodo v smislu obstoječega ukrepa i občinskega sveta mestni uradni sluge kakor posledna
leta tudi letos raznašali opro.-tne listke po hišah. ! Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in na vpisui poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejana razločaa adresa.
Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po noviuah.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane,
doe B. dpcembra 1891.
Osem odtikovalnih kolajn!
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška Tiskarna
po nizkej ceni.
Priznano najboljše
ročne harmonike
dobč se pri
Ivanu X. Trimmel-u
ua DUNAJI, VII., Kaiserstrasse 74, postajališče tramwaya, črta proti dvorcu.
(24—22) Največja zaloga
muzikalnega orodja,
zanesljiv izdelek, nizke cene. Ceniki zastonj.
ir^«®«)^	s,
izdelovatelj transpareutne steklene mozaike, Nova Štifta - Olomuc,
priporoča
JS «» 'Je J «s « <> R» <> -^mr «> , HS
strogo obredne, v vseli velikostih ter posebno opozarja na Božje grobove, ki so napravljeni za manjše prostore ter se razpošiljajo celotni v dveh zabojih — Ilu-strovani in opisovalni cenilniki na zahtevanje zastoji in f nnko.
Predragi gospod ! Božji grob smo hvala Bogu dne 19 m. m. nepohabljen dobili ter se neizrečeno veselim, da si smemo čestitati, kajti Božji grob je vsestranski všeč. Spoštovanjem bilježi	dr. Štefan,
konzistorijalni svetovalec in mestni župnik v Karloveih (1401) 5-1	v Sirmiji, 2 dan aprila 1880. _
ar že obrabljeni Božji grobovi se prenavljajo in ob letnem času snažijo (omijejo), da so enaki novim, ter preskrbč s petrolejevo razsvetljavo.
((
V Ljubljani v veliki dvorani Tonhalle
il® štiM pmistave*
danes dne 10., v petek dne 11., v soboto dne [12. in v nedeljo dnč 13. decembra 1891. Velilca
spravna daritev na Grolgati,
življenje in trpljenje Jezusovo.
Predstavlja družba starobavarskih pasijonskih iger pod vodstvom Ed. Alesch-a.
Cen«, prostorom : Sedeži: 1—5 vrsta 1 gld., 6-9 vrsta 80 kr., 10—12 vrsta 60 kr., sedež na galeriji 40 kr. — Prostor za stoječe v parteru 40 kr., dijaški bilet 20 kr., prostor za stoječe na galeriji 20 kr.
Blagajna se odpre ob 7 uri. Začetek ob '/28 uri.
Vstopnice prodaja tudi gospod Till v Špltalskih ulicah.
Z velespoštovanjein
11492) 5-3
ravnateljstvo.
X> u 11 a j 8 k a
o	
104 gld. 55 kr.	
101 „	15 „
134 .,	50 „
147 ,	25 „
178 „	50 „
98 „	50 „
109 „	
186 „	
61 „	
ms-
Dne 10. decembra.
Papirna renta 5%, 16% davka . . .	. 92	Sld.	15	kr
Srebrna renta 5%, 16% davka . . .	. 91		75	
Zlata renta 4%, davka prosta . . . .	. 108		—	
Papirna renta o%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .	. 101		95	
	. 1007		—	
Kred tne akcije, 160 gld.......			—	
London, 10 funtov stri.......	117		90	
Napoleondor (20 fr.).......			35'	
Cesarski cekini .........			60	
Nemških mark 100......, .		»J	95	»i
Dnd 9. deoembra.
Ogerska papirna renta 5 % . . . . . . 4% državne srečko 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,%
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
Ljubljanske srečke, 20 gld.......20	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16	„
Budolfove srečke, 10 gld.......19	„
Salinove srečke, 40 gld........bi	.
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	150	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2787	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	85	„
Papirni rubelj . . ...............1	„
Laških lir 100 ....................45	„
50	kr
60	„
90	„
50	..
50 „ 14'/,I
50 „
tmenjarnična delniška
JklJUUJLl \J \J	M ®UnaJU»
)	I., Wollzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
W Razna naročila izvrS6 se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnice. 4'/,% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4\'a% komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10 % premijo.
Na to papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Državna dobrodelna loterija.
Žrebanje due 29. decembra!
Glavni dobitek 100.000 gld. v gotovini.
Jedna srečka 2 gld. "3BE
5 srečk le gld. 8R0, 10 srečk 1«> gld. 16-50