OSNUTEK Na podlagi 189, 214 in 217 člena statuta občine Ljubljana-Šiška (U. L SRS 2/78) je skupščina občine Ljubljana-Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupno-sti, družbenopolitičnega zbora dne......sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O USTANOVITVI NALO-GAH IN NAČINU DELA DELOVNIH TELES SKUP-ŠCINE OBČINE U-ŠIŠKA 1. člen V 2. členu se 9 alineja spremeni in glasi: ,,Komisija za odnose z verskimi skupnostmi ima predsednika in 8 članov." "¦-v ¦¦¦¦- ¦¦ v:.w\/\ 2. člen '¦ ¦'"¦ "' ;- ' r} ¦ •"'¦ V 2. člen se doda 16. alineja, ki glasi: ,,Komisjja za administmivna vprašanja ima predsednika in 4 člane." L- " 3. člen V začetku 11. člena se besede: ,,Komisija za verska vprašanja" nadomesti z besedami: ,,Komisija za odnose z verskimi skup-nostmi" 4. člen Za 17 a se doda nov 17 b člen, ki glasi: ,,Komisija za administrativna vprašanja proučuje način zagotavljanja strokovno-sti dela in administrativno tehničnih pogojev skupščine in njenih delovnih teles, skupin delegatov, samoupravnih interesnih skupno-sti, izvržnega sveta, upravnih organov, družbenopolitičnih organiza-cij in Krajevnih skupnosti. ' Komisija za administrativna vprašanja proučuje sistem nagraje-vanja v delovnih skupnostih, upravnih organih, strokovnih služb, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organiza-cijah, Krajevnih skupnostih in v delovnih skupnostih organizacij združenega dela. ~ 5. člen Ta odlok začne veljati osmj dan po objavi v uradnem listu SRS. Štev.: . Datum: v . PREDSEDNIKSKUPŠČINE y x OBČINE U-ŠIŠKA 1 FrancDEJAK Na podlagi 181. in 189. člena Statuta občine Ljubljana—Šiška (Ur. list SRS, št 2/78) in 2. odstavka 27. člena Zakona o javnem tožilstvu (Ur. list SRS, št 10/77) ter na predjog javnega tožilca SRS Slovenije, je Skupščina občine Ljubljana—ŠiŠka na......skup- nem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne......sprejela naslednji SKLEP Tov. ŠKRK - GABRIJELČIČ Bojano, roj. 6. 5. 1953, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, stanujočo v Ljubljani, Poljanska 20. se imenuje za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Štev.: Datum: SKUPŠČINAOBČINE UUBUANA-ŠIŠKA Predsednik skupščine: DEJAK Franc, I. r. Komisija za volitve in imenovanja OBRAZLOŽITEV Bojana Škrk - Gabrijelčič je bila rojena 6. 5. 1953 v Ljubljani. Stanuje v Ljubljani, Poljanska 20. Na Pravni fakulteti v Ljubljanije diplomirala 20. 6. 1978. Pravosodni izpit je opravila 3. 7. 1980. Pripravniško prakso je opravljala pribivšem Občinskem javnem tožilstvu v Ljubljani in nato pri Temeljnem javnem tožilstvu v Ljubljani, kjer nadaljuje delo tudi po opravljenem pravosodnem izpitu. Bojana Škrk —Gabrijelčič je članica ZKS. Aktivno deluje tudi v ZSMS, kjer je bila v času študija na Pravni fakulteti član odbora za kulturo, sedaj pa je član predsedstva 00 ZSMS pravosodnih organov v Ljubljani. Njena aktivnost je bila izražena tudi v krajevni skupnosti, kjer se je vključevala v razne družbene akcije, bila član volilnih komisij in deluje v okviru civilne žaščite. Javni tožilec Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani podpira njeno kandidaturo, ker je kandidatka med opravljanjem pripravni-ške prakse pokazala zelo dobro strokovno znanje, primerno prizadevnost in samostojnost, kot tudi odnos do sodelavcev. Njeno imenovanje za namestnico javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani podpirajo Medobčinski svet SZDL Ijubljanske regije, ki zajema občinske konference SZDL Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Ljubljana—Bežigrad, Ljubljana—Cen-. ter, Ljubljana—Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana—Vič— Rudnik, Logatec, Ribnica, Vrhnika, Litija in občinske konference SZDL Cerknica, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje o/S. Javni tožilec SR Slovenije je pri izbiri kandidatke upošteval spfašna načela in merila samoupravne kadrovske politike za nosilce družbenih funkcij v pravosodju. kakor tudi posebne pogoje in kriterije, ki izhajajo iz z zakonom opredeljene javnotožilske funkcije glede na položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti nosilcev javnotožilskih funkcij. ki jih je sprejel Koordinacijski odbor za kadrovska vprošanja pri RK SZDL Na podlagi prejetih mnenj Socialistične zveze delovnega Ijud-stva in ugotovitev, da Bojana Škrk — Gabrijelčič izpolnjuje z zakonom določene strokovne pogoje ter je tudi moralnopolitično in osebnostno primerna za namestnico javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva, javni tožilec SR Slovenije predlaga skupščinam občin Cerknica. Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje,. Litija, Ljubljana—BeSgrad, Ljubljana-Center, Ljubljana—Moste— Polje, Ljubljana—Šiška, Ljubljana—Vič—Rudnik, Logatec,Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje o/S, da jo imenujejo za namestnico javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Na podlagi navedenega je komisija za volitve in imenovanja na svoji 36. seji dne 10. 10. 1980 sprejela sklep, da se Skupščini občine Ljubljana—Šiška predlaga, da za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani imenuje tov. Bojano ŠKRK-GABRIJELČIČ. Predsednik komisije: PREDIKAKA BRANKA f. r. 15 :-¦¦ -.;v ¦¦,>.¦-,*.¦ ¦:¦ :?¦>¦<¦. -¦, ¦ ' :j-.'>•..•¦:/;.¦¦. Na podlagi 181. in 189. člena Statuta občine Ljubljana-ŠiSka (Ur. list SRS, št. 2/78) in 19. člena Odloka o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana -Šiška (Ur. list SRS, št 14/78), je Skupščina občine Ljubljana- Siška na svojem......skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne......sprejela naslednji ' ¦ . . . ' t ¦). T SKLEP V odbor za družbenopolitični sistem Skupščine občine Ljubljana —Šiška se izvolita naslednja člana: 1. GERBEC Anton, roj. 20. 6. 1945, izvršni sekretar za politični sistem pri komiteju občinske konference ZKS Ljubljana —Šiška, stanujoč v Ljubljani, Vrhovčeva 4 2. PROSEN Jože, roj. 17. 2. 1944, član delegacije za zbor združenega dela Agrostroj TOZD Kmetijska mehanizacija, stanujoč Trebinjska 5, Ljubljana. , . : . Štev.: Datum: SKUPŠČINAOBČINE UUBUANA-ŠIŠKA Predsednik skupščine: DEJAK Franc, I. r. Na podlagi 189. in 215. člena Statuta občine Ljubljana-Šiška (Ur. list SRS, št. 2/78), 19. člena Odloka o ustanovitvi, sestavi in načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana-Šiška (Ur. list SRS, št 14/78) in 60. člena Zakona o Ijudski obrambi (Ur. list: SRS, št 23/76), je Skupščina občine Ljubljana-Šiška na svo- jem...... skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbpra dne...... sprejela naslednji ¦, . ,, ... ';>:', ' /¦"¦¦,: SKLEP \.%%: Tov. FIC ZDRAVKO, roj. 1. 1. 1956, predsednik OK ZSMS Ljubljana-Siška stanujoč Cesta talcev 42, Medvode se imenuje za člana sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Ljubljana-Šiška. Štev.: Datum: SKUPŠČINAOBČINE UUBUANA-ŠIŠKA Predsednik skupščine: DEJAK Franc, I. r. Na podlagi 181. in 189. člena Statuta občine Ljubljana-Šiška (Ur. list SRS, št 2/78) in 19. člena Odloka o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana -Šiška (Ur. list SRS, št 14/78), je Skupščina občine Ljubljana— Šiška na svojem ...... skupnem zasedanju zbora združenega delaj zbora krajevnih skupnosti in družbenopcNtičnega zbora dne......sprejela naslednji ¦^'¦•¦:¦'*¦ "¦¦¦¦¦-;.¦¦¦¦•¦- SKLEP ¦*/•- -v Razrešita se naslednja člana odbora za družbenopolitični sistem Skupščine občine Ljubljana—Šiška in sicer: 1. ELIKAN Janez, roj. 1948, delegat družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana—Šiška, stanujoč Brezovica 304 2. BERNOT Primož, roj. 1947, stanujoč Ul. 28. rhaja 61, Ljubljana Štev.: Datum: SKUPŠČINAOBČINE LJUBUANA-ŠIŠKA Predsednik skupščine: DEJAK Franc, I. r. Komisija za volitve in imenovanja : , ¦;.¦ ,l. > V OBRAZLOŽITEV • Skupščina občine Ljubljana—Šiška je na 3. zasedanju vseh treh zborov dne 29. 5. 1978 imenovala predsednika in člane odbora za družbenopolitični sistem. Tov. Elikan Janez je s prevzemom nove dolžnosti zaradl preobremenjenosti posredoval vlogo za razrešitev člana v navede-nem odboru, tov. Bernct PrimožJ, članu delegacije za zbor združenega dela Agrostroj DSSS pa je prenehalo delovno razmerje v navedeni delovni skupnosti. Na podlagi navedenega je služba za kadrovske zadeve pripravila predlog za razrešitev in imenovanje novih članov v navedeni odbor. 0 predlogu je razpravljal koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL, ki je s predlogom soglašal. Komisija za volitve in imenovanja je na svoji 35. seji dne 23. 9. 1980 sprejela sklep, da se Skupščini občine Ljubljana—Šiška prcdlaga, da tov. Elikan Janeza in tov. Bemot Primoža razreši članstva v odboru za družbenopolitični sistem, namesto njiju pa imenuje tov. Gerbec Antona in tov- Prosen Jožeta. Predsednik komisjje: PREDIKAKABranka,Lr. Na podlagi 189. in 215. člena Statuta občine Ljubljana-Šiška (Ur. list SRS, št 2/78), 19. člena Odloka o ustanovitvi,_sestavi in načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana—Šiška (Ur. list SRS, št. 14/78) in 60. člena Zakona o Ijudski obrambi (Ur. list SRS, št 23/76), je Skupščina občine Ljubljana—Šiška na svo- jem...... skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne...... sprejela naslednji SKLEP ^ - Tov. STANIČ ALENKA, roj, 1953, stanujoča v Ljubljani, Šišenska 43 se razreši članstva v svetu za Ijudsko obrambo, varnost in družbenosamozaščitoSkupščine občine Ljubljana—Šiška. Štev.: Datum: SKUPŠČINAOBČINE UUBUANA-ŠIŠKA Predsednik skupščine: DEJAK Franc, I. r. Komisija za volitve in imenovanja OBRAZLOŽITEV ¦J- Na podlagi 60. člena Zakona o Ijudski obrambi (Uradni list SRS, št 23/76) je član sveta za Ijudsko obrambo, varnost in drvžbeno samozaščito po položaju tudi predsednik OK ZSMS. Ker je bil tov- FIC Zdravko na volilni konferenci ZSMS Ljubliaja-Šiška dne 25. 9. 1980 izvoljen za predsednika OKZSMS Ljubljana—Šiška, je komisija za volitve in imenovanja na svoji 36. seji dne 10. 10. 1980 sprejela sklep, da se Skupščini občine Ljubljana—Šiška predlaoa, da tov. Stanič Alenko, roj. 1953, stanujočo v Ljubljani, Šiše nska 43, razreši članstva v navedenem svetu in namesto nje imenuje tov Fic Zdravka, roj- 1. 1. 1956, predsednika OK ZSMS Ljubljana—Šiška, stanujočega Cesta tlacev 42, Medvode. Predsednik komisije: PREDlKAKABranka, I. r. 16 Na osnovi sklepa 2. seje odbora podpisnikov dmžbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti z dne 25. 9. 1980, predlagamo podpisnikom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti, da sprejmejo naslednji - ' SKLEP .-•-¦¦-¦ V skladu z 2, 3. in 5. členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti (Uradni list SRS, št 29/75), v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidamosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 3/75), ter skladno s sklepom 7. seje Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije z dne 15. 9. 1980 (št. 402-04/80-5), se skupščinam občin Gornja Radgona, Lenart, Maribor, Murska Sobota, Šmarje pri Jelšah in Žalec, za delno kritje škode, ki je nastala zaradi neurja in toče v dneh 11. in 29. 7. 1980 ter 4. in 12. 8. 1980 in znaSa skupaj 1.269.539.700.- din odobri uporaba sredstev solidarnosti v skupnem znesku din 113367.000.- din in sicer: 1. DovoM se uporaba sredstev solidamosti, ki se združujejo na računu sredstev solidamosti SR Slcvenije v vtšini 113367.000.- din, kar prednavlja 233% vseh planiranih sredstev solidarnost! v letu 1980. 2. Sredstva solidarnosti se uporabijo v navedenih občinah v naslednjih zneskih: Skupščina občine Gornja Radgona Skupščina občine Lenart Skupščina občine Maribor Skupščina občine Murska Sobota Skupščiqa občine Šmarje pri Jelšah "¦•.--. Skupščinaobčine ŽaleC 3. Sredstva solidarnosti se lahko uporabijo v zgoraj navedenih občinah za naslednje namene: 23.475.000.- din 5376.000.- din 38.786.000.- din 28.700.000.- din 5.656.000.- din 11374.000.-din Skupščina občine Gornja Radgona: — za odpravo posledic škode v kmetijstvu 21.578.000.-din — za sanacijo stanovanjskih objektov v družbeni lastnini 1.592.000.- din — za popravila lokalnih cest I. in II. reda, ter nekaterih 375.000.- din 23.475.000.-din nekategoriziranih cest Skupaj: Skupščina občine Lenart: - za odpravo posledic škode v kmetijstvu 3337.000.- din - za popravilo lokalnih cest I. in II. reda ter nekaterih nekategori-ziranih cest 2.039.000.- din Skupaj: 5376.000.- din Skupičina občine Maribor: - za odpravo posledic škode v kmetijstvu 28.956.000.— din - za popravilo lokalnih cest in na območju obdelovalnih površin 9.830.000.- din Skupaj: 38.786.000- din i , Skupičina občine Mut-ska Sobota: _ ¦ - za odpravo posledic škode v kmetijstvu 28.171.000.- din - za sanacijo stanovanjskih objektov v družbeni lastnini 244.000.- din - za popravilo lokalnih cest I. in II. reda ter nekategoriziranih cest 285.000.- din Skupaj: 28374.000.-din Skupščina občine Šmarje pri Jelšah: 5L56.000.- din 5.6 56.000.- din — za odpravo posledic škode v kmetijstvu Skupaj: Skupščina občine Žalec: ' 7 — za odpravo posledic škode v kmetijstvu 11.3 74.000.— din Skupaj: 11374.000.-din 4. Sredstva solidamosti se lahko koristijo le zanamene, ki so navedeni v sklepu pod tč. 3 in v obrazložitvi sklepa. V skladu z 9. členom družbenega dogovora morajo skupščine navedenih občin poročati o poteku odpravljanja posledic naravne nesreče. Takoj po končani sanaciji, najpozneje pa do 1. 6. 1981 pa morajo posredovati odboru podpisnikov družbenega dogovora zaključno poročilo o uporabi sredstev solidarnosti. V času sanacije izvajata nadzor RK za varstvo okolja in urejanje prostora in RK za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. -; '-'¦¦.'¦.¦•'.•; '¦¦•¦•;¦'¦. Obrazložitev: . Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za opravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji je na seji dne 25. 9. 1980 sprejel sklep, da predlaga vsem podpisnikom družbenega dogovora, da se za delno odpravo posledic, ki so nastale zaradi hudih neurij in toče v dneh 11. in 29. 7. 1980 v občini Šmarje pri Jelšah, ter4. in 12. 8. 1980 v občinah Gornja Radgona. Lenart, Murska Sobota, Maribor in Žalec uporabijo sredstva solidamosti v znesku 113.367.000.- din. Skoda na območju prizadetih občin.Gornja Radgona, Lenart, Maribor, Murska Sobota, Šmarje pri Jelšah in Zalec je bila ocenjena po Navodilu o enotni metodologiji za cenitev škode odelementar-nih nesreč (Uradni list SFRJ, št 17/79). Cebtna škoda vnaštetih občinah je ocenjena na 1.269.539.700.— din. Škoda v posamezni občini in njen odnos do družbenega proizvoda pa je ra zvidna iz tabele. » 0CENJENA ŽKODA IN DRUŽBENI P30IZV0D V LETU 1979 (v ooo.din) Cbčina Škoda (1) Gornja Eadgona 232.988 Lenart 33.697 riaribcr 56i«lo3 Murska Sobota 121.241 Šmarje pri 146.962 Jelšah Žalec 173.549 Družbeni proizvod 79 (2) 1.632.894 538.831 2o.916.955 3.371.656 1.323-364 3.16o.2ol % (D: (2) 1^,3 2,6 3,6 2,7 ,5 (Opomba: Dnižbeni proizvod je statistična ocena za leto 1979, ki jo je posredoval Republiški sekretariat za finance, Stev. 2661 /80/1Vzdne 1. 9. 1980). Iz predloženih podatkov izhaja, da škoda v občinah Gornja Radgona, Lenart, Murska Sobota in Žalec presega 3 % družbenega proizvoda v letu 1979 ter v občini Šmarje pri Jelšah 1L % družbenega proizvoda (območ/e občine se v skladu z zakonom šteje za manj razvito območje) v letu 1979 ter se lahko skladno s 3. členom drutbenega dogovora za delno odpravo posledic neur/a s točo uporabijo sredstva solidarnosti SR Slovenije. V občini Maribor znaša škoda v primerjavi z družbenim proizvodom 1979 leta 2J6 %. Upoštevaje de/stvo, da predstavlja i\ n škoda na področju občine Maribor 49,98 % vse povzročene škode v dneh 4. in 12. 8. 1980, da odpade slednja skoraj v celoti na področje bodoče občine Maribor—Slovenske Gorice (torej znaša škoda 89,9 % družbenega proizvoda) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije skladno s 3. odstavkom 3. člena družbenega dogovora na 7. seji dne 15. 9. 1980sprejel sklep, dase v tem primeru izjemoma uporabijo sredstva solidarnosti. Umestnbst sprejetega sklepa potrju-je dejstvo, da je povzročena škoda prizadela predvsem intenzivne* kmetijske površine, kar ima neposredni negativni vpliv na proiz-vodnjo hrane, ki je v tem srednjeročnem obdobju posebnega pomena za razvoj gospodarstva. ¦ . . V navedenih občinah je neurje s točo povzročilo največ Skode V kmetijstvu. Prizadeti so tako enoletni, večletni kakor tudi trajni nasadi. V ce/oti ali delno so uničeni predvsem vinogradi, sadovnja-ki, hmeljišča in po/jščine. Sanacija bo zato ponekod trajala tudi več let. Pravtako so močno prizadeti gozdovi, saj je močan veter podiral cele komplekse gozda, kar je gozdarstvu povzročilo občutno škodo. Tudi stanovanjski objekti so utrpeliznatno škodo in zahteva odprava le-te predvsem sanacijo kritin in vgrajevanje mizarskih izdelkov. Med komunalnimi napravami so največ škode utrpele ceste. Sa/ je naliv, ki je spremljal neurje odnašal zgornji ustroj (gramoza), zablatil odvodne jarke in propuste, ter s tem še poslabšal situacijo. Izdatno deževje in topljenje toče pa je povzročilo tudi več usadov in zemljskih plazov, ki ogrožajo tako ceste, kakor tudi objekte. Občutno Skodo so utrpele tudl nadzemne prostozračne napeljave e/ektrike in telefona tar njihove naprave. I Za odpravo posledic škode je potrebno ahgažirati vse razpo-loSjive vire sredstev, Zato so že bile angažirane zavarovalnice, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in gospodarstvo na prizadetem območ/u. Angažirana sredstva za odpravo posledic naiavne nesreče so izključno namenjena sanaciji kmetijske proizvodnje in dejavnostim, ki neposredno vplivajo nan/o. Tu mislimo predvsem na sredstva za sanacijo cest in poti, ki naj omogočijo nemoten pristop do obdelovalnih površin in njihovo eksploatacijo. Zaradi tega je bilo potrebno posebno v primerv občine Maribor, k/er gre za izjemno uporabo sredstev solidarnosti, upoštevati ta kriterij in bistveno zmanjšati višino sredstev, ki najse uporabijo za sanacijo cest. Na osnovi prejetih podatkov so zavarovalnice poravnale škodo v višini 183.023.000,— din, sicer na področju občine Gornja Radgona 31.313.000.- Lenart 15.000.000.-, Maribor 49.000.000.-, Murska Sobota 32.710.000.- in Žalec 55.000.000.- din. Iz vsega navedenega odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti ugotavlja, da celotne škode ni mogoče pokriti s sredstvi solidarnosti. Na osnovi. usklajenih predlogov pristojnih republiških komitejev in pogloblje-ne razprave o njih pa je slednji pripravil predlog (razviden iz tabele). Sredstva so/idarnostf za delno odpravo škode po posameznih občinahin panogah (vOOO din) znašajo Občina Kmetijstvo St. gospod. Ceste Skupaj 1.522- 244 K U ? A J: 99.072 1.766 12.529 113.367 1 in se predlaga podpisnikom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti v sklepanje Lj. dne 1. 10. 1980 Odbor podpisnikov družbenega dogovora onačinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesrač