32. stev. Y Ljubljani, v četriek 18. marca 1880. Letnik VIII. Inseratl se sprejemajo in Tel)& tristooiia vrsta : r?., če se tisk* Ikrat, i» « u u •» i* * n i* n II 3 n Pri večkratnem tiskanji se tena primerno «manjša. R o k o pl si »e ue vračajo, nefrankovan* pisma se ne sprejemajo. N roonino prejema opravniitvo (an ' »nisr,racija) in eltspedie.ija na Dnnujski eesti št. 16 v Medijatovi hiii, H. nadstropji. Političen list za sloraiskl uaroû. Po pošti prejemar velia : Za eelo leto . . 10 gi. — kr sa poiieta . . 5 — za ''efrt leta . . 2 „ 50 V administraciji velja: 7.n eelo ieto . , 8 gi, 40 kr za poi leta 4 ., 20 „ sa četrt ieta 3 „ 10 „ V Ljnbijani na aoin pošiljan velia 60 kr. več iia leto. Vredništvo je v Medijatovi hiši cer nas bo vlada še dalje prezirala v vseh rečeh , in naj boljše sredstvo bo morda še to, ako z izstopom vse daljno zborovanje nemogoče stori in Taaffeja k odstopu prisil'. Se ve da ne bo lahko mogoč«', vso desno stranko pripraviti do tega koraka. Poljaki so svojeglavni, iu bodo morda nalašč ostali; tudi iz IIohenwartovega kluba se ne bodo vsi izstopa vdeležili. Mnogi bodo rekli, da nimajo pravega vzroka. Jako važen vzrok pa imajo Cehi, Slovenci in Dalmatinci, kajti njim se na noben način neče dovoliti narodna ravnopravnost, in to je vzroka dovolj, ker brez te kot narod živeti ne moremo. Ali bi bilo pa zadosti, da izstopijo samo I ti? Gotovo. Le pomislimo, kako je bilo, ko sami Čehi iz kraljestva niso bili zastopani, ko ! so še celo Moravci vdeleževali se zborovanja; ta pasivna opozicija je ležala kakor težek ka men na centralistični sistemi, in ustavoverni listi so čehe neprenehoma v zbor vabili iujim vse mogoče obetali, če pridejo. Taaffe Bi je vse prizadjal, da je slednjič Čehe v zbornico spravil. Naj se pa čehom pr.druži 11 Morav-cev, 13 Slovencev, 1 Istrijanec in 9 Dalmatin-cev, to je 67 glav, to se pa že precej pozna. Državni zbor bi bil sicer še sklepčen, pa veljal bi pred svetom vendar le za , rumpfparla-ment", ker bi v njem 7 miljonov Slovanov, tedaj cela tretjina cislajtanskega prebivalstva zastopana ne bila. Pred celim svetom bi mi lahko rekli, da Slovani niso zastopani v državnem zbotu. Ni verjetno, da bi cesar pustil tak parlament naprej zborovati; prej se dâ misliti, da bi poki cal Hohenwarta in mu vlado izročil. Taaffe bi moral že za to odstopiti, ker je njegov programgsprava med uarodi, in bi z izstopom Slovanov jasno pokazalo se, da on ni mogel svoje naloge rešiti. Kaj pa bi bilo, če bi c sar zopet nemško-liberalce h krmilu postavil? Ustavoverua vlada bi pač nove volitve razpisala in bi nam skušala nekaj mandatov vzeti, pa zavoljo tega ostal bi državni zbor vendar le „rumpfparla-i ment', ustavoverci bi s svojo ošabnostjo še i konservativce iz desnega centra tako daleč ¡pripravili, da bi ti izstopili, in ustavoverne glorije bi bilo v kratkem času konec. Mogoče je pa tudi, da Tirolci že precej zdaj z našimi vred izstopi j o, kakor fo že enkrat sto- rili, iu so tudi pozneje enkrat hoteli storiti, pa jih je Greuter komaj komaj obdržal na Dunaji. Mnogokrat se pri nas sliši, da mi Slovenci še nismo zreli za pasivno politiko, da naši ljudje hočejo poslance ua Dunaji videti, da bi naši ne hoteli vsako leto k volitvam hoditi, kakor Čehi itd. Pa to vse jo domišljija. Kar je bilo Čehom mogoče, to je tudi nam, saj so ljudje, kakor mi. Če se našim volilcem razloži, du nnši poslanci na Dunaji nič ue opravijo, da jih tam ne poslušajo, bodo prr.v zadovoljni, ako naši izstopijo in ne gredo več tje; saj tudi Slovenec na čast drži; s pasivuo politiko se bo naša narodna samosvest le vtrdila. „Pa bomo vse mandate zgubili", bodo nekteri rekli. To je tudi prazen strah. Mogoče je, da zgu-b;mn par mandatov v mestih, pa kaj za to? Slovenski narod vendar ne bo zastopan v državnem zboru. Ali je mogoče, da bi bil v ljubljanski okolici kdo drugi voljen, ko Slovenec, in če je tudi vsako leto volitev? ltavno tako trdni smo v postojnskem , novomeškem, trebanjskem, celjskem, in ptujskem in najbrž tudi v drugih kmečkih volilnih okrajih. Česa se imamo bati, kaj se nam mora vzeti, ki nič nimamo? Ali Dam bodo urade ponem-čili, ki so že ol nekdaj nemški? ali nam bodo tiste slovenske srednje šole vzeli, ki j.h ni-■mmn? ali nsm bodo tiste javue službe vzeli, ki jih nimamo? ali nam bodo davke povišali, ki že večji biti ne morejo? Čemu se bodemo jiotem toliko bali pasivnosti, če vidimo, da nam aktivna politika nič plodu ne donaša? Petelinov Janez. Povcstica iz ne še preteklih časov. (Dalje.) IV. Janez domu! „Petelinov Janez je doma, ponoči je prišel, Kramarjev Jože ga je videl!" Ta novica je šla nekega jutra v Rrežki vasi od hiše do hiše. „Ej, ej, kakšen pa je? Gotovo prav gosposki — ne?" so prašali drugi. „Ravno narobe ! Doma so sc ga vsi vstra-šili, tako razcapali je, zato si podnevi ni upal v vas. Včeraj je vse popoldne gori v hosti ležal, Mačkov pastir ga je videl in kako sc ga je vstrašil I" Tako iu enako so ljudje po vasi govorili a mi ne bomo poslušali jih, mar stopimo k Petelinu in pogledamo, če je res doma. Da, (loma je, če jo namreč tista usmiljenja vredna in divja podoba v capah tam v kotu res prej tako ošabni Petelinov Janez, ki je rekel, da ga ne bo več domu. Ima že nekoliko divje brado, oko mu jc hudo, otrok bi sega vstrašil, lica vpadla in leva roka uevkretna, kakor lesena. Kaj se je zgodilo ž njim, kar ga ni- smo videli? Najbolje to lahko zvemo, če nam sam pove. Tiho, ravno je sam in z ust mu kipe burne besede, poslušajmo ga! „Prokleto je to!" — prične in podpre glavo z desnico. — „Ko sem šel z doma, bi bil hudo zameril vsakemu, če biini bil rekel, da bom še kdaj stopil v to nevedno hišo. Skonca so baron in njegovi tovarši res bili mož beseda in jaz sem na Dunaji živel plemenito, učil pa so pičlo malo. Kdo li se bo učil, če ima denarja polne pesti I Pa viša gospoda je tudi tiga - mož, čedalje manj sem dobival, ko bi bil potreboval čedalje več. Slednjič se me je znebil še baron s prav ničevini izgovorom, da so njegov sin z mano premalo uči itd Tako na suho postavljen sem se vendar obrnil pismeno (lomit, pa nisem nikdar dobil nobenega odgovora. Stari mi je zdaj celo rekel, da mojih pisem šc bral ni. Poginiti kakor pes me ni bila še volja, kaj mi jo ostalo druzega ko iti k vojakom! Pa tu sem šc le skupil, tu ! Kdo ve , če bo ta roku šc zdrava kdaj! Prokleta pruska krogla, ki mi je šla ravno skoz člen! Ležal sem več tednov v bolnišnici, zdaj so mo pa domu poslali, češ, da nisem več za vojaka. Toda no boš! Res nisem za vojaka z železom in svincem, a vendar se bom vojskoval z drugim orožjem proti [neumnosti naše vasi. Ta farška vsegamogoč-uoHt mora pasti, naša vas mora postati vse kaj druzega, kakor jc, kmet ne bo samo delal in molil, auipak--110 , že vem . kaj hočem. Ilrat moj — dober fant, le škoda, da za moja načela ni imel nobenega uma — je zdaj mrtev, toraj se v naši hiši na prvo mesto pomaknem jaz. Oče je pač še ravno tako pust, kakor jc bil, a ženske so mehkejše vi-j deti. Kakor sem že zvedel, bomo imeli dve možitvi v hiši. No, Nežika naj se omoži, nič ue de, vsaj mi bo jiotem pridobiti lajše zaveznika v učitelju. Da sc pa k hiši nobeden ne bo priženil , to bo že moja skrb, čo prav je Rczika moja sestra. Se bo že naredilo, saj nisem zastonj že skusil po svetu več, kakor vsa ta lepa, a neumna vas. Da pa ue bo dolgo tako, bodi moja skrb." Morda bi šc več zvedeli z ust Janezovih, a odpro se vrata in v izbo stopi učitelj. „Sprejmi tc llog I" — spregovori iu pomoli Janezu roko; — „kako sc ti je godilo v vojski?" „Nič kaj dobro, kakor vidiš" — je Ja- Not pritisk od ¡snnaj in preziranje Slovanov od znotraj. Mi smo že bili eukrat omenili, da naši avstrijski Nemci v kulturi in znanostih ne do-sezajo svojih slovanskih sodržavljanov, dasi-ravno je država pospeševala povsod Nemce in za nje ustanovila Čezmerno več nižjih, srednjih in visokih šol nego za Slovane. Avstrijski Nemci imajo 5 vseučilišč in 3 politehnike, zraven pa še mnogo druzih visokih šol, a Čehi vendar v kulturi presegajo avstrijske Nemce. Mi Slovenci pa niti ene srednje šole nimamo, dasiravno je nas poldrugi milijon. Avstrijski nemški centralisti zajemajo vso svojo moč v borbi proti avstrijskemu slovan stvu v politični velikosti Nemčije in kulturi Nemcev v „rajhu". Brez političnega vpliva Nemčije na našo avstrijsko notranjo politiko in brez svita nemške kulture iu znanosti v „rajhu", bi se naši nemški centralisti zgrudili v nič. Vpliv Nemčije je vrgel Hohenvvarta, in podoben nemški pritisk nam zdaj zopet grozi. Ko je prošlo polletje prišel Bismark na Dunaj, mi avstrijski Slovani nismo bili njegovega prihoda veseli; mi smo čutili, da avstro-nemška zveza utegne biti škodljiva slovanskim narodnim težnjam, zraven pa tudi naši državi. Mi smo dobro vedeli, da od Nemčije nimamo nič dobrega pričakovati. Nemčija hoče le Avstrijo rabiti za svoje namene, potem jo pa pustiti, če bi ne bilo mogoče jo priklopiti nemškemu „rajhu". Da smo mi prav imeli, se je kmalo pokazalo. Kako je Nemčija nam prijazna, je pri obravnavah za ustanovljenje nove kupčijske pogodbe dovolj jasno pokazala. Dasiravno je Avstrija politična zaveznica Nemčiji, vendar se ta ni nič ozirala na naše avstrijske narodne gospodarske interese, a povsod skušala jim škoditi, se ve da sebi v korist. Nemčija je vzrok, da se obravnave zavlekajo, in še zdaj nobene gotove kupčijske pogodbe z Nemčijo nimamo. Kaže se, da Nemčija v čolnih zade vah pritiska na našo državo, da bi jo prisilila stopiti v nemško colno zvezo, kteri bi veče politično zedinjenje sledilo, se ve da bi tako Prusija ostala vrhovni gospodujoči, a Avstrija nekak podložni element. Nemški listi v „rajhu", zdaj že naravnost pišejo o nekem zediujenji Avstrije z Nemčijo. „Germanija" piše, da bodo te razmere med Nemčijo in Avstrijo, ki se s časom ustanove, podobne prejšnjim med ožjo in šlrjo nemško zvezo (bundom). To je pa Bismark sam izrazil neposredno na nekem političnem obedu, ko je izrekel nado o bodočem ustanovljenji orgamčno vrejenih političnih razmer med Nemčijo in Avstrijo. Kakošne bi bile te orgamčno vrejene razmere med tema dvema državama, lahko vsak misli, da bi Hohenzollerska vladarska hiša raztegnila svojo vrhovno gospodstvo tudi čez Avstrijo. Da pa tega mi pravi Avstrijci, posebno Slovani, ne moremo dopustiti je, jasno. Habsburška rodovina je mnogo stoletij gospodovala čez vso Nemčijo, in Avstrija je bila prva v Nemčiji. Potem jo je pa Prusija po krivici s silo iz Nemčije izrinila. Zato bi pa bilo raz-žaljivo za vsacega Avstrijca, če bi ta starodavna vladarska rodovina, starodavna avstrijska država postala odvisna ud bahaške Prusije. Pa tudi avstrijski državniki nikdar v to ne bodo privolili. To pisanje in govorjenje o bodočih razmerah med Nemčijo in Avstrijo v nemškem cesarstvu daje avstrijskim germanizatorjem novo meč, posebno ker celo nemški oficijozi naravnost odobrujejo postopanje naših centralistov. Tako je nemška „Nationalzeitung" prinesla članek o narodni borbi ua Češkem , razlaga kak pritisk da delajo češki Slovaui na sode-ležane Nemce in navdušuje poslednje na boj proti slovanstvu, ker češka mora ostati nemška, ker meji na same prave dežele nemškega cesarstva. Da tak nemški list piše tako za ger-mauizacijo, to daje miuigo poguma nemškim centralistoui. To je pritisk na nas Slovane. Kakošne nasledke bo to imelo, še ne vemo; toliko je gotovo , da taki glasi z Nemčije po nepotrebnem ostrijo narodni boj v naši monarhiji. V državnem zboru nemški centralisti postajajo ošabaejši. Res, da so v manjšini, pa večkrat ne odloči le večina, tudi eneržija , ki ki jo kaže kaka stranka. Sporazumljenje Slovanov z Nemci postane mtiogo težavnejše. Nemški državni kancler tudi dobro ve, da so avstrijski Slovani največji protivniki avstro nemške zveze. Zato je mogoče, da bo s svojim vplivom skušal po diplomatičnem potu J potlačiti Blovausko gibanje v Avstriji. To je Nemčija naredila pod Hohenwartom, in ravno tako je zdaj mogoče. S temi v zvezi so gotovo mnogi spisi v pruskih vladnih listih, ki strašijo Avstrijo s panslavizmom. Na ta način hočejo Nemci zopet zbuditi Btrah pred slovan-stvom v nekterih avstrijskih krogih, ki so ga že večkrat po nepotrebnem imeli. Ali se bo na ta način posrečilo v Avstriji spraviti nemške centraliste na vladno krmilo in v večino v parlamentu, ne vemo. Toliko je gotovo, da do prejšnje slave nemški centralisti več ne pridejo, naj si Bismark za-nje tudi vrat zlomi. Da pa to zamore biti škodljivo razvoju slovanstva, je gotovo. Kolikor dalj traja narodna borba med Slovani in Nemci v Avstriji, in tem hujša je , tem več slovanskih moči se v tej borbi potrati, ki bi tako lahko mnogo koristile razvoju slovanske literature in omike. Zato mi avstrijski Slovani britko čutimo to borbo za naš narodni obstanek in želimo , da bi se kmalo pravično končala. Mi se nikdar ne mešamo v pruske notranje zadeve. Še nikdar Avstrija ali slovanska Rusija nista svojega vpliva porabljevali v to, da bi v Prusiji pomagali eni ali drugi stranki, k zmagi. Zato mislimo, da smo opravičeni zahtevati, da se tudi Nemčija manj vtika t naše notranje zadeve. Avstrija ni tako propala kakor Turčija, da bi se morale druge države mešati v naše notranje zadeve. Razžaljiva je ta skrb pruskih diplomatov za naše zadeve. Avstrija bo že sama vravnala svoje notranje zadeve in pomirila mednarodne borbe. Tudi je pri nas dovolj duševnih in telesnih moči, da pruskih Nemcev ne potrebujemo, treba se je le bolj ozreti na Slovane, ne pa jih povsod prezirati. Mi nočemo vseh preziranj Slovanov v naši drža naštevati, ker ni prostora in se tudi moramo ozirati na državnega [pravdnika. Omenimo le eno. Sedaj imamo ministersko krizo v Bkupnem ministerstvu. Madjari bo prisilili Hoffmanna odstopiti, da vrinejo enega rojaka na njegovo mesto. To je pravično, da v skupnem ministerstvu sedi en Madjar. To sicer v pogodbi z Ogrsko ni določeno, a vendar so se tega vedno držali do vstopa IIaimerle-ta v to ministerstvo. Tako so brez vseh določil vedno priznavali prava Madjarjev v vnanjem ministerstvu. Slovani pa plačujejo veliko večino stroškov skupnega državnega ministerstva, nezev odgovor — „radovedna pruska krogla mi je šla skoz čleu in tega obiskovanja moja levica še zdaj nc more pozabiti." „Milujem te. a upam. da boš doma zdaj do dobrega ozdravil se." „To tudi jaz tipam iu mislim, da bom ua tvojem ženitovanji prav živahno plesal." „Tega se tudi jaz nadjam. Toraj nimaš nič ugovora zoper mojo ženitev z Nežiko?" „Ej, ravno narobe! Prav vesel sem ta-cega svaka. Mislim, da so bova prav dobro razumela." „Se ve da, če bi se bivša součouca nc razumela, kdo bi pa se!" Ta kratek pogovor moti oče, ki stopi v izbo in kazaje Janeza reče učitelju: „Tak-le je zdaj Janez, ga li še spoznate ?" „Je pač prišel z vojske" — odgovori učitelj —■ „kjer se jc boril za cesarja in dom. Saj je še dobro, da je živ nazaj prišel, kerjib je gori toliko poginilo." „No, to že" — odgovori oče — „ali Bog ve, če se je kaj poboljšal! Zdaj naj bo doma, da se nekoliko popravi, ker tak kakor je, res ni za nikamor, najmanj za tako visokega gospoda, kakor jc obetal postati. Ko so po- pravi , mu pa ue boni branil s hiše, ker pri, nas ne more postati viši od naših gospodov." j Kdor jc videl Janeza, kako so mu vse žile napele se pri teh očetovih besedah, bi bil svetoval očetu, da naj enako nikar več nc govori. Res jc Janez vstal iu šel — kam? na slaino, kjer jc do dobrega spekcl to, kar jc prej vmesil. Naš namen ui, nadrobno popisovati dogodbe, ki so se zavoljo Janeza vršile v Petelinovi hiši iu Brcžki vasi. Dosti bo, če povemo, da sc je s svojimi kmalu spravil. Največ je bilo to delo gospoda župnika, ki je rekel, da jc Janez zdaj skusil britkosti sveta, toraj bo mogoče obruiti ga na pravo pot, kar se pa bolje godi z lepo, kakor z grdo. Tako je bil Janez doma, k delu ga niso silili, ker mu levica ni služila, iu so tudi vodeli, da ne zna in jc še preslab. Vse drugo jc bilo povoljno", le to domačini nc , da Janez ni maral duhovnih gospodov iu ob nedeljah in praznikih vselej šel v mesto ali kam drugam, da le doma ni bil pri maši. Šc le zvečer jo prihajal domu iu pravil kmetom novice, ktcrc jc zvedel. Ker je znal gladko pripovedovati, je bilo pri Petelinu zve- čer čedalje več poslušalcev. Očetu Petelinu je bilo skonca to prav všeč, ali kmalu je zapazil, da novice, ki jih sin prinaša, so nekako čudne, namenjene spodkopavati vero, zato mu je prepovedal to v svoji hiši. Janez se je potuhnil in sklenil to, kar naravnost ne gre, počasi iu po ovinkih doseči skušati. Idimo nekoliko za njim. Tam, že prav proti koncu vasi je hišica, nc ravno najlepših ena. Lastnik jej je „brljavi" Juri. „Brljavi" mu pravijo zato, ker „navskriž" gleda. Samec je, star okoli 50 let. Njegova zgodovina je kratka, najkrajše se da napisati, če povemo, da so mu ljudje dolgo časa rekli „špitalar", ker je bil tako zvan „najdcncc". Stara Urša, lastnica te hiše, ga jc bila za svojega vzela in ko jo umrla, je ostalo njemu to majhno posestvo. Potem je šel nekoliko let z doma, delal po železnicah in drugje, pa prišel zopet nazaj in napravil krčmo ali marveč žganjarijo. Pa ta mu dozdaj ui raviio «plačevala se, ker Brežani niso zahajali v gostilnico , in če jc že kteri kam šol, je šel na pošteno vino k Petelinu, žganja ni šc nobeden maral. (Dalje prili.) zraven imajo dovolj zmožnih moči za mesta v Bkupnem ministerstvu izpolniti. Dovolj slovanskih mož je sposobnih za ministerstvo vns-njih poslov, pa tudi mnogo odličnih slovanskih generalov za vojno ministerstvo. Zato bi bilo pravično, do bi b li v skupnem ministerstvu vsi trije glavni avstro-ogerski narodi zastopani, tako, da bi bil en minister Slovan, eden Nemec in eden Madjar. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 17. marca. Na Predarclskem je bilo veliko veselje, ko so zvedeli, da je državni zbor sprejel postavo o zidanji arelske železnice. Stre ljalo se je povsod z možuarji, in godbe so igrale. — Kdaj se bodo smeli tudi Dolenjci enacega dogodka veseliti? V državnem zboru je bila na vrsti volitev juda Auspitza, pri kteri so se glasovi kupovali in godile sploh velike nerednosti. Vendar je bila volitev potrjena, ker so Poljaki z liberalci potegnili. Kakor se čuje, bo naš kranjski deželni predsednik vit. Kallina našo deželo zapustil, ker ima priti za ces. namestnika na Moravsko. Z njim zgubimo pravičnega moža, in simpatije cele dežele ga bodo spremljevale pri odhodu. Kdo bo njegov namestnik, se še prav nič ne ve. Da bi le kak nemškutar ne prišel! Vnauje države. Na Angleškem se pripravljajo za bodoče volitve. Liberalci si mogo prizadevajo, da bi Disraelija vrgli. Karakteristično je to, da vsi judovski listi cele Evrope pišejo za konservativno stranko, zamo za to, ker je nje glavar Disraeli jud. Ko bi pač mi Slovenci hoteli tako vkup držati, kakor judje! Francoski radikalci ne dajo miru. Zdaj so začeli agitirati za to, da bi se jezuiti iz dežele pregnali. Kaj so jim neki na poti? Minister Ferry, ki je jud in vodi šolstvo katoliške Francije (!) pa je vendar v senatu b svojo šolsko postavo propadel, če ima kaj časti, mora zdaj odstopiti. Izvirni dopisi. 'Ma Dunaju, 16. marca. Novi cesarski namestniki so že izbrani. Današnja „Wien. Allg. Ztg," v svojem jutranjem listu namreč naznanja, da je včeraj ministerski svet pretresal imenovanje novih deželnih predsednikov in da je bil za c. namestnika dunajskega odločen dosedanji namestnik moravski, baron Possinger, za namestnika v Brnu pa deželni predsednik kranjski vitez Kallina. O novem predsedniku dežele kranjske ni bilo še nič sklenjeno. Znano je, da so se pri takih prilikah, ko so iskali deželnega predsednika za Kranjsko, ponujali razni vstavoverni, nemško-liberalni kandidatje; zdaj ni čuti, da bi se kdo izmed njih ponujal, kar je dobro znamenje in nam daje upanje, da bobimo namesto g. Kalline moža, ki bode enako pravičen in nepristransk, kakor je bil on, in bode znal z našim narodom občevati tudi v njegovem maternem jeziku. Neki dopisnik iz Ljubljane v gori omenjenem listu o g. Kallinu, čigar imenovanje se po njegovem muenji toliko časa ne bode objavilo, dokler ne bode izbran njegov namestnik, piše, da vstavoverna stranka zarad njegovega odhoda ue bo žalovala, da ga pa tudi narodna stranka ne bode močno pogrešala. Kot ¡zgleden zastopnik Taafletove politike, pravi dopis- nik, je Kallina vstavoverni stranki silno škodoval, ne da bi bil vstregel visoko letečim željam narodnih klerikalcev. Kdor ve, kako mogočno in ošabno bo se prej obnašali liberalci v Ljubljani, ter vse obračali po svoji volji, pač umeje britkost, s ktero Be spominjajo prejšnje slave in moči. To pa ni res, da bi narodnjaki malo marali za g. Kallino. Njegovo pošteno in nepristransko ravnanje mu je pridobilo splošno spoštovanje pri vseh dobrih in poštenih ljudeh, in ako ne bi bil druzega storil za našo deželo, kakor to, da je imel enako mero za obe stranki in da je vsled tega puhlo in prej umetno pospeševano in podpirano uem-čurstvo propadlo ter zgubilo svojo moč, bi že to edino zadostovalo, da se bode narod slovenski hvaležno spominjal vse čase g. Kalline in v zgodovini svoji z zlatimi črkami zapisal, da pod njegovim predsedništvom se je na Kranjskem na bolje obrnilo! 'Ma Dunaja, 16. marca. (Iz državnega zbora. — Premembe v višjih službah. — Družba bv. Mihaela.) Državni zbor marljivo dela in poslanci imajo le malo prostega časa, pa vendar ne bodo rešili vseh predlogov , ki bi bili imeli do Velike noči dovršeni biti. Vzrok tej prikazni je ravnanje levičarjev, ki pri vsakem nasvetu, zlasti če je bil od desnice sprožen, na dolgo in široko govore, in se obravnave vsled tega zavlečejo. O arelberski železnici so dva dni govorili, v soboto pa je bil predlog veudar z veliko večino sprejet. Včeraj so bile potrjene volitve kneza Windischgriitza in Auspitza. Proti prvi ni bilo nobenega ugovora , o drugi pa se je vnela dolga razprava, ker je poslanec Kusy stavil nasvet, da naj se volitev iz formalnih pregreškov zavrže. Pa ker so samo Čehi in nekteri iz desnega središča glasovali za ta predlog, bila je volitev konečno potrjena. Potem je prišla na vrsto cela kopa raznih prošenj ali peticij, ki pa večidel niso splošnje važnosti, ampak so bile le bolj pomenljive za posamezne kraje ali osebe, ki so jih vložile. Ena je pač splošnje zanimivosti, ker zahteva, da naj se vravnajo verske razmere Judov, naj se vstanovijo za nje bogo-slovske šole, ter naj se talmud prestavi v kak domač jezik. Pa ta prošnja bode prišla na vrsto še le pozneje enkrat, ker je bilo včeraj nemogoče dovršiti celi dnevni red. Danes se bode vnovič obravnavala postava, da naj se odpravi posilno legaliziranje, potem pa pridejo na vrsto pomočne blagajnice. Ker se bode pri obeh predlogih zopet veliko govorilo, bode tudi ta reč danes težko dovršena. Postava zoper oderuštvo je tudi dovršena), pa se bode še le po Veliki noči obravnavala, ker je mnogo Poljakov Že odšlo na počitnice in bi bilo vsled tega morda težko zadobiti pri tej tolikaj potrebni postavi večino, ker z judovskimi pijavkami zvezani liberalci z njo niso nič zadovoljni. Najvažnejši predmet, ki bode prišel te dni še na vrsto, je vladini predlog o posojilu 20 milijonov goldinarjev, ki so potrebni za denarnega ministra, da bode z njimi poravnal primanjkljej državnega proračuna. Liberalcem je baron Kriegs-au trn v peti, ker vedo, da pošteni mož ne bode podpiral sleparstva, ki je 1. 1878 napravilo glasoviti krah in mnogo ljudi spravilo na beraško palico, zato so sklenili, da bodo glasovali zoper omenjeno posojilo, ker hoiejo s tem ministra prisiliti, da uaj odstopi. Pa če se bodo dosti šopirili, se bodo tudi desničarji postavili ua noge in zahtevali odstop Stremajerja, s kterim 60 od dne do dne manj zadovoljni. Ob enem z omenjenim posojilom bo prišel na vrsto predlog, ki vladi daje pravico, davke po dosedanji meri pobirati za mesec april in maj. Velikonočne počitnice, ki se prično v petek, bodo trajale do 3. ali 6. aprila, med ll. in 18. majem pa bode državni zbor sklenjen. Dunajski listi imajo telegram iz „Slov. Naroda", da bode kranjski deželni predsednik Kallina še pred veliko nočjo imenovan za namestnika v Brnu in da tudi Kranjska še pred veliko nočjo dobi njegovega naslednika. Tudi se pristavlja, daje šolski nadzornik Pirker prosil za pokojnino. O tej novici zamo-rem le toliko sporočiti, da so res mislili deželnega predseduika kranjskega povzdigniti za c. namestnika moravskega. Da bi se to pa že pred veliko nočjo zgodilo, je skoraj nemogoče, ker se mora prej umakniti tudi še Possinger, ki pride neki za namestnika na Dunaj, namesto barona Konrada. Tudi tega ne verjamemo še, da bi bil Pirker sam prosil za pokojnino. Lahko sicer previdi, da mu ne bode več mogoče se ponašati kakor doslej, zlasti odkar so nenadoma v pokoj dejali sekcijskega načelnika Heid er j a, ki je bil eden najhujših nasprotnikov slovanskih šol, in se je za liberalna šolska načela neizmerno trudil, vendar pa ne verjamemo , da bi se Pirker sam podal v pokoj, dokler mu ne bodo dali znamenja, da naj se umakne. Prepričani pa smo, da bode ta čas prišel morda še prej, kakor se g. šolski nadzornik sam nadeja. Kadar bodo novi deželni namestniki imenovani, bodemo tudi glede naše dežele vedeli, pri čem da smo. Dunajski listi so te dni dni poročali, da tudi g. baron Žvegelj svojo službo popusti, in da postane vitez Kremer njegov naslednik kot vodja kupčijske vnanje politike. Današnji listi pa pišejo, da je Kremer postal ud egiptovske likvidacijske komisije; toraj ni res, da bi bil Žvegeljnov namestnik, in vsled tega celo dvomimo , da bi bil g. baron sploh mislil že zdaj, ko je zdrav in krepak, popustiti državno službo. Včeraj je imela družba sv. Mihaela svoj občni zbor, kterega se je vdeležilo mnogo jako odličnega ljudstva. Med govorniki sta se posebno odlikovala grof Leon Thun in tirolski prošt Wieser, ki je šibal popustljive katoličane , ter jih primerjal minotauru. Papežev nuncij je po govoru prišel proštu čestitat, kteremu je od navzočih donela glasna pohvala, kardinal Kučker se je pa kar na tihem iz dvorane umaknil. Slovanska dijaška društva so napravila sinoči na korist stradajoč m Istrijanom veselico, ktere se je vdeležilo mnogo odličnih gostov, med njimi prevzvišeni baron Metel Ože-govič in mnogo državnih poslancev. Petje je bilo izvrstno in vojaška godba našega vrlega polka Khuuovega pridobila si je občno pripo-znanje in pohvalo. Spod Čavna na Goriškem, 15. marca. (Goriški „irredeutovci" zopet zaprti in druge mnogovrstne reči.) Dne 3. t. m. so vnovič potegnili v Zapor „Isonzovoga" urednika, znanega polahonjenega Slovenca, H. Juretiga, ki je bil že lani zarad irredentovskih muh zaprt, pa kakor nedolžen (?) zopet izpuščen. Poleg njega so vjeli in zaprli tudi s na voditelja Seitzove tiskarue., nekega Mora po imenu. Da se to brez važnega vzroka ni zgodilo, je jasno kot beli dau. Ker javao mnenje Italijanov v Italiji je za „Italijo neodrešeno", — akoravno mi slovenski Primorci nobenega ta-cega odrešenja ne trebamo, razun tacega, ki bi nas rešilo potujčevauja ter nas dovelo do vživanja narodove svobode, ravnopravnosti in blagostanja po zedinjenji vseh slovenskih dežel iu pokrajin, — bode težko to lahonBko hidr» zatreti, razun s tem edinim sredstvom, da Be v sedanjem času več mladenčev v seminišče postavi jez neopravičenemu razširjanju njih jezika v šoli, cerkvi in uradu. Kaj pomaga, ako vlada pripoznava našo neomahljivo zvestobo, ako nas pa prepušča osodi potujčevanja in zatiranja narodnih svetinj! Tudi v cerkvi, zlasti v Gorici, bi kazalo po mojem in drugih mnenji več časti skazovati v prid sv. vere slovenščiui. To potrebo sem mnogokrat sam skusil. V stolni cerkvi je pač zjutraj slovenska pridiga ob nedeljah in praznikih (kakor le za delavne ljudi iu posle), ali ob 10. uri je vedno le laška pridiga in ravno tako razlaga krščanskega nauka popoldne. Kako malo pri sv. maši pričujočih ljudi take pridige v visoki laščini umeva (ker v Gorici se go vori poleg slovenščine od italijanščine zelo različna pa borna furlanščina), sem večkrat sam priča bil. Pred kakimi 15 leti se je prav smešen slučaj v stolni cerkvi dogodil. Rajni stolni vikar „pre-Vit" imenovan (recte Vit Zuanelli), Iatrijan in Italijan, je bil znan kot dober laški pridigar, pa vendar je imel na vadno le pičlo število poslušalcev; razun bo goslovcev bi bil lahko v navadnih nedeljah vse druge poslušalce na prste štel 1 Ko torej neko nedeljo rajni spoštovani sivolasi „pre-Vit" na lečo stopi in „Oče naš1' po laški odmoli, gleda on ves začuden in srdit, kako se obilna mno žica ljudstva po laški odmoljenem „Očenašu" mesto ga poslušati, pomika h cerkvenim vra-tam in ker so ljudje s svojo hojo velik šum delali, ni mogel brž pridige začeti, marveč čaka in čaka, dokler se ni vse ven spravilo, kar je menilo ven iti, tako da ostanejo le bo goslovci (exoffo) iu prav pičlo število drugih poslušalcev; sem ter tje posamezno po obširni cerkvi razpostavljenih. Pridigar pa veB nevoljen reče: „ker je premalo poslušalcev ostalo, se mi ne splača danes pridigati, in ker so ljudje šli, grem tudi jaz" in — marširal je ves nevoljen v — žagrad. To je resnica, ker bil sem temu sam priča! Obiskovalci sv. maše so bili namreč v ogromni večini Slovenci iz okolice, kterim je italijauščina popoluoma neumevna; ko bi se rajše za toliko Slovencev, ki so v mestu in v okolici, — ker laški meščani so sploh mlačni v poslušanji pridig, — in radi k sv. maši v stolno cerkev dohajajo, sta vim, da bi bila cerkev vselej napolnjena, ako bi se pri veliki sv. maši vsaj po vrsti zdaj italijansko zdaj slovensko pridigalo. Pa čč. nadškofijsko kurijo, ktere oblasti se ta stvar tiče, prosim, naj vzeme to opazko brez zamere, ne ravno ali edino le zarad slovenščine, marveč tudi v korist vernikom jezikovi ravnopravnosti, kajti saj menda je duša enega Slovenca ravno toliko vredna, kakor enega Laha ! Pretekle dni je padala „državna rosa", hočem reči državna podpora na nektere duhovne po Goriškem ; tod pod Čavuom in po ajdovskem okraji, kjer so tudi duhovni zarad slabe letine z ljudstvom vred zadeti, si bodo z isto podporo od 20 gld. (zmed 6 je le eden dobil 25 gld.) presneto malo opomogli; ako ravno se spodobi za vsaki dar hvaležnim biti, vendar da je preponižljiva tako mala podpora, mi bo vsak pritrditi morali Ko je bila ob času veljave konkordata najboljša prilika duhovnom plačo vrediti, se žalibog ni nihče od višje duhovščine, ktera sama tega ni tribovala, za tako vredbo poiezal, ker se je morda imelo v mislih neki, ne vem kako modri izrek po vsem Pri-morji sicer v blagem spominu še zdaj se ima-jočega r. nadvladike, ki je svoje dni s tem svojo misel o tem blizo tako le izrazil: „da čim vbcžnejša je duhovščina, tim pokornejša je!" Dvomim pa. da bi moglo tako modrovanje privabiti, da bi se zamoglo pomanjkanju du hovščine na takošen način v okom priti 1 Cesta med Černičami in naprej proti Aj dovščini se popravlja z ono državno podporo, ali s takimi dninami po 40 do največ 50 kr. brez vse hrane se potrebnemu ljudstvu malo pomaga, ko je vse tako drago ! Gg. inženirji pač lahko shajajo, ko imajo poleg svoje stalne plače od 4 do C gld. dnevne priklade! Tako velja tudi tukaj: Od zgorej preveč, od zdolej premalo. Tudi za naprej ne kaže trta po Vipavskem in Brdih nič kaj prida, ker o hudem letošnjem mrazu so sem ter tje trte in po celi vinogradi pozebli, zlasti v odsolnčnih krajih je žalost gledati po cele vrste popokanih trt! — Tudi tičev, vrabcev iu drugih sta letos mnogo zima in sneg pokončala, zarad tega naj bi se letos postava zarad tičjega lova ponovila in ojstro na spolnovauje tiste tudi pazilo, da ne pridemo ob drage tičice. Lahi, ki jedo vsako mrho, polove za jed muogo tičev, še lastavicam ne zanašajo. Vsako leto je zarad tega tudi manj tičev videti. — Zlasti pa letos naj gg. učitelji, duhovni in župani opominjajo ljudstvo pred pokončevanjem milih tičic I" —.— Telegram „Slovencu." Z Dunaja, 17. marca. V debati zarad legaliziranja so Adamek, Magg in Fuchs ministra prava (Stemajerja) prav krepko zavrnili. Zdaj je razgovor o podaljšanji davka. Klam in Kriegsau se izvrstno držita. Najbrže bo danes daljno pobiranje davka dovoljeno. Domače novice. V Ljubljani, 18. marca. (Deželni predsednik vit. Kallina) nas bo, kakor je zdaj gotovo, zapustil, ker je imenovan za deželnega namestnika moravskega. Kdo pride za njim, še ne vemo. (Deželni Šolski nadzornik g. Pirkai•) bo, kakor slišimo, šel v pokoj. Saj je pa tudi že čas, da gre. (Naši poslanci) se bodo v soboto pripeljali z Dunaja nazaj. V petek bo namreč zadnja seja. Po veliki noči se zborovanje pričue 6. aprila. Za pirhe nam ne bodo ravno veliko prinesli domu. („Preširenkldnge") se imenuje nova knjiga, ki je ravnokar v Ljubljani prišla na svitlo; spisal jo je profesor Ed. Samhaber. Več o tej jako mikavni knjigi, po kteri bodo vsi prijatelji prave poezije gotovo hlastno segli, prinesemo v enem prihodnjih listov, ko bomo to vse hvale vredno delo nadrobneje pregledali. Razne reči. — Duhovske premembe v ljubljanski škofiji. Faro Vače je dobil č. g. Janez Budnar, Tujnice g. Mat;ja Kralj in Stranje g. Gregor Malovrh. G. Janez Vakselj, novomašuik, je postavljen za kaplana v Begunje; g. Janez Piskar se je podal v začasni, g. Matej Ševelj v stanoviti pokoj. V bogoslovno semenišče so sprejeti gg. Anton Berce, Janez Vavpotič in Anton Jaklič; iz njega pa se je ločil g. Fr. Mayr. — Razpisana je fara Premska in Topla Reber na Kočevskem 20. febr., korarija v No-vomestu pa 25. febr. t. 1. — Kanoničuo obiskovanje in birmovanje bode letos prvo polovico majnikovo po vseh duhovuijah Postojinske. junija in julija meseca pa Kranjske dekanije. Dnevi bodo pozneje duh čno nazuanjeni. — Umrli so 9. febr. korar Ant. Grašič v Novo-meBtu, Alojzij Pibernik v Babnem Polji 4. febr. m Jož. Lavrič v Ljubijaui 20. febr. — Na Dunaji je umrl dr. Adolf Ficker, nekdaj profesor na liceji ljubljanski, v 64. letu. — Pet velikonočnih, čveterogla s nihnapevov, je ravnokar izšlo ua svitio. zložil Fr. Gerbic, op. 16. Dobivajo se pri skladatelju v Cerknici, postaja Rakek ter veljajo po pošti poslani 30 kr. Kdor naroči štiri eksemplare skup, jih dobi za 1 gld. [Zamorejo se dobiti tudi v knjigotržtvu Giontinijevem v Ljubljani. Tržno cone v Ljubljani. Pšenica hektoliter 10 gld. 56 kr.; — rež O gld. 99 kr.: — ječmen 5 gld. 30 kr.; — oveB 3 gld. 41 kr.; — ajda 5 gl 36 kr.; — proso 5 gl. 36 kr.; — koruza 6 gld. 80 kr. — krompir 100 kilogramov 3 gld. 57 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. — kr. ; — masla kilo gram 84 kr.; — mast 70 kr.; — špeh friš -u 52 kr.; špeh povojen 80 kr.; jajce pol'/8kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 52 kr.; — teletnine 50 kr. ; — svinjsko meso 56 kr. — Sena 100 kilogramov 1 gld. 87 kr -lama 1 gld.; 69 kr. 100 kil; drva trde 8 gld. mehke 5 gld. Služba se oddaja. V Šmariji pod Ljubljano bo o sv. Jurju t. 1. služIm oi-g-auiNta in eei-kve- ■lika izpraznjena. Zraven mnogovrstne stol-nine in daril pri krstih, vpeljevanjih in obhajilih. — Letna plača znaša, ki se v polletnih obrokih pri županstvu prejme, 220 gld. s prostim stanovanjem. Prošnje za to službo s spričevali sposobnosti, obuaše in starosti sprejema do 4. aprila t. 1. Andrej Drobnič. ito^sa^kiOcsssi; jsasosc; Ure z a 81 o I p o i n g r a <1 o v c izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izdelane. proti polni garanciji in po najnižih cenah. Janez M. Pogačnik. (9) Podnart, Kropa, Gorenjsko. Popravljam tudi stare »are na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno. ¡CK30 jj^" Wilhelmov Tpfi rimski, skuieni in pravi flašter zoper rane, opeklino in ozeblino. Ta flašter je od cesarja potrjen. Posebno dober je ta flašter pri globokih io razpetih ranah, pri bulah in bezgavkah, pri ziislarnnili in odprtih bulah na nogah, pri skclečih iz-pustkih. pri črvu v prstu, pri linlnili in vim-lili pršili, pri opeklinah , olinkah in ozeblinah, pri kurjih očesih, de i/, no« teče itd. Ena skalljica velja 40 kr. Pošiljam zmirom po dve škatlji -/.a 1 gl. z zavitkom vrel. Ta flajšter izdelujem le jaz (10) Fran«* WitlH'liH- leltar v Neunkirchen pri Dunaju. Na prodaj pa ga ima tudi Peter l.nsnik v Ljubljani. Idajatelj in odgovorni urednik Filip ladelap. J. llazikovi aslediki v Ljubljani. KT* renjeavstrijski nemški kmet ni dal nikoli nič za Prusijana; če tedaj , N. fr. Presse" piše, da so vsi narodi z nemško avstrijsko zvezo zadovoljni, moramo poč reči, da je to predrzna laž. ampak ravno narobe ni nobena zveza A v-8trijancem tako zoperua, kakor zveza s Pru sijo, ker narodi že instinktivno čutijo, da nas bo Bismark zopet opeharil, kakor v š ezvik-Holsteinu. Prilog-a „Slovencu" Štev. 32 Izvirni dopisi. Iz Eijubljnnc, 24. marca. (Dobro zoamenje.) ,.SIovenčevim" bralcem je že znano, da pOjde deželni predsedn k g. K a 11 i n a na Moravsko za cesarskega namestnika, na njegovo mesto pa pride slovenski poslanec g. Winkler. Ti dve imenovauji niste brez višjega političnega pomena. G. Kallina je že pri svojem pri hodu povdarjal, da hoče biti objektiven in nepri etransk , in je tudi vradnikom priporočal , da naj bodo v službi enako postrežljivi obema strankama; res je bil naš: slovenski narodnosti popolnoma pravičen, in enake pravičnosti se imajo od njega moravski Slovani nadejati. Njegovo imenovanje kaže, da se vlada vedno bolj nagiba k Slovanom, ali pa, da čuti, da je brez Slovanov fijen obstanek nemogoč. Moravski Slovani so imeli od Nemcev mnogo sitnosti prenašati; zraven jih je pa pritiskalo še višje uradništvo centralističnega mišljenja Vse to se bode moralo popraviti, poprej spo-razumljenja med Nemci in Slovani ua Morav skem ne bo. in podpiranje vlade od strani Slovanov je nemogoče. Da hoče vlada to res popraviti, pr,ča imenovanje novega Slovanom pravičnega cesarskega namestnika. Slovenci pa smo se že bali, da na mesto g. Kalline pride zopet kak zagrizen nemški centralist. A naš strah je bil neopravičen in novi naš deželni predsednik je vzet celó iz med avtonomističmh poslancev državnega zbora. Ti dve imenovanji kažete , da vpliv centra-listov v višjih krogih vedno bolj pada, avtono-mistični pa raste. Višji krogi vedno bolj spoznavajo, da brez Slovanov vladati ne morejo. To čutijo tudi cmtralisti in že zabavljajo na novo imenovane predsednike, in nek dunajski list vladi napoveduje hud boj s ceutrali sti. Pa mislimo, da se vlada tega strašenja ne bo zbala; saj je lahko spoznala, da moč liberalcev ni tako silna, kakor vpijejo judovski listi, in edinost nj h ne posebno trdna ; le krepko jim je treba nasproti stopiti, pa bo vse dobro Pri vojaški postavi so tudi centralist! grozili vladi, da je ne dovolijo na 10 let, a ko jim je vlada odločno nasproti stopila, bo se udali. Velik del centraliBtičue stranke obstoji iz od-visu h uradnikov, ki obračajo svoj plašč po vetru. Ko bodo enkrat spoznali , da je vladu odločno na avtonomistični strani, Be bodo večinoma izneverili prejšnjim političnim tovarišem. Sicer pa v državnem zboru tudi centraliati ne morejo mnogo nsgajati, ker oni predlogi, za ktere je dvetretjinska večina potrebna, bo že sprejeti, absolutna večina v zbornici je pa av tonomističoa. Govori se, da naš deželni šolski nadzornik Pirker je proBil za penzijo. Mi ne vemo, je li ta govorca resnična ali ne, „Tagblatt' pravi, da ni res, in da se bode pustil Pirker raje Blrahovati, kakor bi prostovoljno odstopil, ker on nt mož, ki bi Bvoj plašč po vetru obračal. Vredn k .»Tagblatto«" je zopet, naletel, k« r ne ve, da je Pirker enkrat svoj plašč že obrnil ki r jn iz narodnjaka postal nemški liberalec, ker mu je to bolje kazalo. Ou bi svoj plašč že obrnil, a mi takih ljudi ne maramo. Nam bi bilo toraj jako ustreženo, da se umakne,! ker večji nasprotnik slovenske uaroduosti ne more priti na njegovo mesto. Pirker je hudo pritiskal na narodne učitelje in jih mnogo pri silil zatajiti narodnost; iz učiteljev organiziral je takorekoč silno protinarodno gatdo za širjenje ponemčevanja. Da pod takimi pogoji ni moglo napredovati š"lntvo, je vsakemu jasno, ker narod ne more spoštovati takih potujčenih učiteljev in jim otroke le iz strahu pred hu dimi kaznimi v šolo pošiljati. Odhod Pirkerja, ki bi se igodil gotovo le zavolj vpliva od zgo- vse preiskave prestavljeni v daljne kraje. Eden zmed njih je prosi za disc plinarno preiskavo, ¡la bi se pokazalo, je li kaj zakrivil ali ne, pa njegova prošnja ni bila vslišaua. To je bila pač nekaka „Razzia" zoper narodne uradnike, ktere pa idrijski m vradnikom ue privoščimo, akoravno so naši politični nasprotniki. B.č naj se preiskuje, in po preiskavi naj se odloči. Nihče pa naj se ne pritož, da je bil imel priliko se zagovarjati. raj, bi zaznamoval premembo v šolskih zade vah. Če tudi morda še zdaj Pirker ne pojde, dolgo se ne bo mogel držati; Stremajer ni več naučni minister, Konrad pa ni zagrizenec in je že pripravljen, kakor slišimo, v večih zad¿' vah ustreči avtonomist čni stranki. Saj se hoče vlada tudi glede šolskega obiskovanja približati avtonomiatom. Taaff.-jeva vlada ima namen pomiriti avstrijske narode, in je to svojo voljo pri imenovanji novih deželnih predsednikov pokazala. Dokler bo pa ljudje kakor Pirker na tako visoc h in vplivnih mestih , je sporazumljenje nemogoče; za to bo moral Pir ker pač enkrat iti, ker ni misliti, da bi vlada rajši svoja načela zatajila in se nasproti po stavila slovenskemu narodu, nego Pirkerja žrt vovala. Zato najbrž« govor ca o odstopu kranj skega di žalnega šolskega nadzornika ni nkavi vravnati svoje dalje sklepe Potem Be bode tudi pokazalo, ali n Ijubljansk „Tagblatt" morebiti prezgodaj vriskal. Opazka vredništva. Neki dopisnik dunajske Presse" Be čudi, da je ta komisija tako na tihem pr šla v Idrijo, in še bolj čudno se mu zdi, da poslaoec skoraj same narod njake (Mitglieder der national-clericalen Partei izprašuje. Tudi trdi, da bo bile razmere Idriji prav dobre (liessen nichts zu wünschen übrig), dokler ultramontanski hujt-kavec Treven ni dospel do veljave, ter kot župan Idričan in rudarje naščuval zoper vstavoverne višj uradnike. Ravno tako piše tudi „Wiener allg Zeitung', ki svoje poročilo sklepa z opazko da Be je bati splošne vstaje (allgemeine Raz zia) zoper vstavoverne uradnike na Kranjskem G. dopisn k naj le še nekoliko potrpi in potem bo zvede', da za narodnjaki so prišli na vrši tudi tisti, ki so njemu tolikanj pri srcu. dozdaj je povsod v navadi, da sodnik najprej zasliši pritožbe tožnkove, potem še le izpra šuje zatoženca. Tako se bode gotovo tudi Iirji godilo in nihče ne bode obsojen, da ne imil pr» j prilike se oprav č ti. B l> s«' čas in tega n- še prav dolgo, ko so bili oekter narodni uradniki ovajeni ali zatožem in brez Telegram „Slovencu." Z Dunaja, 26. marca. Mladočeskemu klubu v Pragi to imeli včeraj mladočeski državni poslanci poročati svojem delovanji v državnem zboru. Razprave so bile silno burne in nekteri so celo zahtevali, da naj se MladoČehipridružijo stranki Herbstovi!! Mi Domače novice. V Ljubljani, 27. marca. (Novi deželni predsednik kranjski, gosp' Andrej Winkler,) je bil 22. t. m. od cesarja sprejet, prve dni prihodnjega meseca pa bo prišel nekoliko ogledat svoje novo mesto Ljubljano. (Vit. Kaltenegger), dtžolni glavarkraujski ma priti, kakor dunajski listi poročajo, na g. Winklerja mesto v upravno sodnijo na Dunaj, smo prav veseli njegovega avauc ranja. (Zbor volilcev ljubljanskih) je bil v četrtek v čitalnici tako zelo obiskovan , kakor še koli prej, zbralo se je namreč čez 200 volilcev. Toliko število volilcev nam je porok, da bomo letos, če Bog d&, zmagali v vseh treh razred h tem bolj, ker bo naši kandidatje res spoštovaui možje, srečno izbrani in vsega zaupanja vredni. (Debata o kolizeji v mestnem zboru.) Zaradi nakupa kolizeja se je vnela zadnjič v mestnem zboru huda debata. Slovenski odborniki, in z njimi je potegnil tudi inženir Ziegler, bo možato pobijali nakup te hiše, ker je obče znano in vsakemu vidno, kako je slabo zidana in nepripravna za kosamo; zna se zgoditi, da se vkup podere, ali če se vname, da se več pogasiti ne da, ker je stavba tako ce-pr pravna ; nima dobre vode, ne zračuih mo-stovžev, ne prostora za vojaške vaje ; zna se lia tudi zgoditi, da vojaški poveljniki ne bodo hoteli vojakov vanjo dati, ker je priznana le kot kosama „za silo" in ona nam nikakor ne zagotovlja vojaške posadke. In veudar hočejo dati za to hišo 114 tisoč goldinarjev, za popravljanje pa 60 tisoč, in s tem popravljanja še nikakor ne bo konec. Ali m bolj pametno, novo kosamo zidati, če prav nekaj več stane, pa nam zagotovi vojaško posadko, nam nese tudi obresti, bo trdno Zidana, in ne bo treba toliko popravljanja? Da nemškutarski odborniki tak predlog podpirajo, že zavolj tega naj bi si Ljubljančani premislili, prej ko nemšku tarje volijo v mestoi zbor, kajti če bodo tako lali, bodo oni poldrugi mdjon loterijskega posojila ktmlo brezkonstuo zapravili in nam ne bo druzega ostalo, ko velik dolg G a^o-vanje o nakupu se je odložilo vsled krepkega ugovora naših odbornikov. (Izkaz volilcev ljubljanskih) nan* novč da ima I. razred 276 vulncev, II razred 679 (med n i i m i le 260 ueodvisnh meščanov , drugi so uradnik in uč telji m penzijonisti) III. razred pa ma 360 večidel uarndu h voincev. Imena v tem izhazu so jako napačuo, po nemSkutar- — Goveja kuga. Deželno natnestni-štvo tržaško je prepovedalo uvažati živino in diuge reči, po kterih se lahko živinska kuga zanosi. iz zaderskega političnega okraja; enako prepoved je dala tudi pomorska oblastnija za uvožnjo iz Smirne, ker je tudi tam živinska nut;a. Tržne cene v Ljubljani. Pšenica hektoliter 10 gld. 72 kr.; — rež 6 gld 99 kr.; — ječmen 5 gld. 36 kr.; — oves 3 gld 41 kr.; — ajda 5 gl 51 kr.; — proso 5 gl. 51 kr.; — koruza 7 gld. — kr ; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 75 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. — kr. ; — masla kilo gram 80 kr.; — mast 70 kr.; — špeh fnšen 52 kr.; špeh povojen 60 kr.; jajce po l'/a kr. mleka liter 8 kr.; — govedne kilogram 54 kr.; — teletnine 52 kr. ; — svinjsko meso 62 kr. — Sena 100 kilogramov 1 gld. 87 kr slama 1 gld.; 69 kr. 100 kil; drva trde 7 gld. mehke 5 gld. Za stradajoče Istrijane ho podarili: Faraui na Primskovem po gosp. župniku 5 gld. Jugerščanska občina 5 gl. Za stradajoče Rotranjce so darovali: Č. g. Miha Tavčar, župnik ua Vačah 4 gl. čast. g. Jurij Ilumar, župnik na Primskovem 6 gld. 45 kr. Prejete 3 gld. z Vač za Bosno smo Danici izročili. 3. aprila. Tomaž Svolšak (1) od sv. Duha (4530) v Loki; Matija Hribar (3) iz Slatine (1010) v Litiji; Luka Turšič (1) iz Begunj (140) v Rib-vici; Martin Tancig (2)V z gorenjega Iga (1084) v Ljubljani ; Matej Vranec (1) iz Tabora (529) v Kranji; Anton Cimperman (1) iz Nareda (1527) v Lašičah; Jože Civha (1) iz srednje Gorice(5234) v Ljubljani ; Meta Dvornik (1) iz Urastja (150) v Krškem; Anton Martinčič (l) iz Bučke (30) v Krškem; Meta Kirer (1) iz Pijane gore (20) v Krškem; Meta Povše (1) iz Kržišča (96) v Krškem; Mina Povše (1) iz Bučke (25) v; Krškem. Služba se oddaja. V Šmariii pod Ljubljano bo o sv. Jurju t. I. služba urganista in cerkvc- ■lili» izpraznjena. Zraven mnogovrstne štol-nine in daril pri krstih, vpeljevanjih in obhajilih znaša letna plača, ki se v polletnih obrokih pri županstvu prejema, 220 gl. s prostim stanovanjem. (3) Prošnje za to službo s spričevali sposobnosti, obnaše in starosti sprejema do '4. aprila t. I. Andrej Drobnič, dekan. Stanovanja lep« in poceni z 1 ali 2 sobami, in kar še zraven spada, se oddaja, v konjuSnih ulicah št. 1, kraj Trnovskega pristana. (4) skem kopitu pisana. Če so imena pokvarili, src vendar ne morejo pokvariti in upati je, da bodo narodui vol Ici vsaj letos svoje pravo sice pokazali. (DomaČa obrtnija.) Tukajšnji kliučarjiže Ferjan je izdelal trdno in lično železno ka^-o podobno Werheiuiovim, ktera dokazuje, da znajo tudi naši ljudje kaj narediti, in da n. treba po vsako reč na Dunaj pisati, kakor se to pri nas le prepogosto zgodi, in tako do mačim ljudem zaslužek jemlje. Na to je treba posebno opozoriti zdaj, ko bo mesto z'dalo kosamo, klavnico in več takih reči. (Edinost,) ktera S') pogreša v šolskem vzgojevanji , kaže se tudi o počitnicah na pr velikonočnih, da eni pričnejo šolo po praznic.h že koj v sredo dopoldne , eni v petek itd. (Nemčurji) so imeli že tudi svoje volilne shode, pa prav slabo obiskovane; k prvemu jih je prišlo celih pet. Kandidate nastavljaj stare, za tretji razred bota vogle ljubljanskega mesta kinčala Achtschin iu Bamberg, ki so ju tudi lansko leto z voglov sneli nevoljena. Taka bota gotovo tudi letos zopet šla nazaj v magazin. (Velik ogenj) je bil v sredo večer na du najski cesti, pogorel je pri Bambtrgovi hiši magazin, v kterem sta imela Neuvv.rth iu Ma-thian svojo zalogo. Prvemu je pogorelo vse, drugemu le prav malo, pa je bilo vse zavaro vano. Škode je čez 10 000 gld. Sreča, da ni bilo vetra, drugače bi bilo utegnilo pogoreti več bližnjih poslopij. Gasiti je bilo težko, ker je manjkalo vode. Razne reči. — Z Bosne prideta dva mUda frančiškana v dunajsko više izobraževališče za duhovne „Augustineum", da se izučita za doktorja sv. pisma. — Duhovske premembe v goriški nadškofiji: Č. g. Simon Gaberšek, začasni ku-rat v Ajdovšini, je šel zav.karja v Št. Andrej. — Razpisane so vlavantinski škofiji fare sv. Lamberta v Skouir.h, sv. Urha v Podgorji in sv. Jerneja v Radvanji do 27. apr. — Podmelšku čitalnica napravi na veliki pondeljek 29. t. m. s sodelovanjem pičmskih pevcev veselico s siedtč.m sporedom: 1. Nagovor. 2. „Danici" (brenčeči zbor s sa nio&pevom). 3. Deblamacija 4. „Slovan". 5. Igra : „Nemški ne znajo."' 6. Petelinčkova že-nnev (šaljivi zbor). Ustopuiua 10 kr,, kdor več da, Bog mu platr. Začetek točno ob 7. uri zvečer Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Cerkveni napevi. V Blaznikovi tiskarni in založbi ste dobiti „2 sveti maši", kteri je vglasbil naš rojak, gospod Danilo Faj-gelj, učitelj v Tominu. Cena vsaki posebej je 25 kr. Skladbi ste prav lahki in za manjše moči na deželi prav primerni. Ker je vsak del maše posebej prav lepo in pravilno zložen, imamo toraj v obeh mašah 18 raznih napevov, ki med seboj za prednost nekako tekmujejo Skladatelj, čigar spretnost je v obče znana je sicer v vsakem napevu ozirajoč se na besede izrazil drug čut, a gotovo bode tudi odobraval, če si bodo naši cerkveni pevci izbrali izmed toliko napevov le nektere, ter jih peli na več delov maše. Tu je toraj obilo lepega na izb ro in po jako nizki ceni. Ne moremo si muliti, da bi g Fajgelj s tem izdanjem Bog zna kako obogatel, a to želimo, da bi po hitri razprodaji dobil veselje, kmalo zopet kaj lepega na svitlo dati. Podpirajmo domače glasbene umetnike, vsaj jih imamo tako malo. Izjava. V nekterih tukajšnjih listih se mi je oči talo, da sem izstopil iz narodnih društev. To ni res, da se pa kot „tujec" ne vdeležujem sploh društvenega in politični ga življenja, temu so vzrok ra>:ni napadi na mojo čast že iz prejšnjih časov. Zato živ.m le za svoj poklic in za svojo družno, barve menjavati po nikoli nisem bil vajen. Anton Foerster m. p. Ure za stolpe in gradove izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izdelane, proti polni garanciji in po najnižih cenab. Janez M. Pogačnik. (9) Podnart, Kropa, Gorenjsko. Popravljam tudi n(hi'C ure na stol- ; p h, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno. Eksekutivne dražbe 1. aprila. Franc Dijak (1) iz Jercke (2866) v Radolici; Mina Karel (1) iz Predoslja (150) v Kranji; Janez Anžlovar (1) iz Št. Vida (1270) v Zatični; Janez Medved (1) v Zatični (2220); Janez Nadrah (1) iz Višnjegore (2522) v Zatični; Anton Koporec (3) iz Ceste (3590) v Zatični. 2. aprila. Jože Kirn (1) iz Zagorja (140J v Bistrici; Janez Grl (3) iz Tominja (100) v Bi strici ; Leopold Požlep v Kranji (920) ; Jože Lah (3) iz Zvarulja (1246) v Litiji. Edina zaloga Dovskega mavca (Lengenielder GipsJ je v Kranji pri (1) Janez Majdiča. Odprtje kupčije. P. n. občinstvu ljubljanskemu in unajnemu naznanjam, da sem odprl novo štacuno za sukno, platno in drugo oblačilno blago z vsem dobro preskrbljeno. Priporočam se tedaj, da bi me p. n. občinstvo z obilnimi naročili in pogostim obiskanjem počastilo ; jaz se bom potrudil, da bom kupovalcem z dobrim blagom in cei o postregel. Kdor želi izgiedkov (muštrov) od kacega blaga, mu jih tako j pošljem ; tudi oskrbim naročila na unanje kraje. S spoštovanjem Anton Schuster v Ljubljani, Spitalske ulice Štev. 7 J. laikovi aslediki Ljubljani. dajatelj in odgovorni urednik Filip la.